. Kopajte VQJNE_B0NMJ Najstarejši ilovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 12^ xxvn._LETo xxvn. Kupujte 1 VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily jSw WT in Ohio Best Advertising 1 Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 191 cleveland, ohio, thursday (četrtek). AUGUST 17, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 191 Invazija prodira na 70-miljski fronti ti NEMŠKIH DIVIZIJ NA DIVJEM BEGU Kanadske čete vdrle v alais; nacijem preti ^ovo obkoljenje med arizom in reko Seno GL. STAN ZAVEZNI-čpf , ^KSPEDICIJSKE SILE, g ^ 17. avgusta. — Včeraj Kanadske čete od dveh stra-nah' ^ mesto Falais in se ajajo v ljutem boju z Nem-p . mesta, ki brezupno držati odprto hitro g vrzel za beg ostankov nemške armade. Uradno naznanilo pravi, da ^^niških divizij v Nor-gj ^ nahaja v pasti, in Nem-P'^iznavajo, da se od-lo n se je posreči- jo skozi vrzel, utegne- znajti v novi zavezniški sti pa- ItA Parizom in ustjem re-cene. •"odiranje na južnem koncu 'Sk^^ J^nih čeljustih velikan-fai ameriške sile vče- zavzele Putanges, ki leži 10 ^ ^apadno od Argentana. ja g^^^^^tjem omenjenega kra-18 ^ zapečatila edina cesta v ®^''oki vrteli, skozi ka-Nemci, ki je dovolj morejo trucki voziti , poleg drugega. I^unkirk na kopnem K Mik" stoje Nemci pred heuj!,*^ "Dunkirkom na kop-%a'' z izjemo odpora na koncih čeljusti, ki se ^ad Nemci, se nacijski hitro ruši. letala so včeraj z neusmiljenim bom-Vi>^g bežečih nacijev in dv^ . JG bilo na zemljo tudi letakov s slikami o iti porazih v Cherbourgu ^ pozivom na Se se podajo, dokler je Slovenija vstaja! i Naši (tntje-vojaki Ha Field, Fla., je prišel za dva tedna Pfc. Annie ^%ik^ Nahajata se na domu ton J. staršev, Mr. in Mrs. An-St. ^'^yacic, 474 Arbor Rd., od % J Ave. Pfc. Lukanc je 1125 e. 174 St. nie . —o SVOJO soprogo šest tednov starim Mr. in Mrs. Jerry (Iz urada Slovenskega narodnega sveta, 3935 W. 26th St., Chicago, 111.) Odkar so naši pradedje v skoraj pozabljeni davnini izgubili svojo samostalnost, je bila Slovenija le ideja, vedno živa, a nikdar ne uresničena. In sovražniki so bili vedno na delu, da bi tudi idejo zatrlL Tisoč let naš narod ni vedel, Imj je slovenska šola. Vsi oblastnW so bili tujci. Do odprave tlake je bila vsa zemlja last tujih veleposestni-kor in nešteti kmečki punti pričajo, da je bil položaj tlačanov neznosen, človek se vprašuje,' kako si je ljudstvo v teh razmerah sploh ohranilo jezik in na rodno zavest, zlasti ker ni od meščanstva dobilo nobene vzpodbude. Saj so bila vsa naša, mesta ponemčena in nemčur ■ stvo se je razpaslo povsod, kje, r ^je kazalo kaj dobička. Včasih je bilo videti, da j e res tudi ideja zatrta in da SI )-veni j a nikdar ne vstane iz črrr s-ga groba. Veliko so Slovenci j z-gubili v teku stoletij. Njiho re jezikovne meje so se skoraj ineprenehoma krčile. Nič ni čudnega, da so manjše naselbine u<:o-nile v tujem morju in sentimentalno tarnanje po tem, kar ni več naše, bi bilo brez mi se; ho.. Na Tirolskem nimamo nič( sar več iskati in tudi ne na Sem aie-ringu. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se morali Slovenci zadovoljiti s tem, kar jim določijo grabežljivi sosedje. Avstrijske i/lade so se na vse kriplje trudile, da bi Slovencem odvzele značs.j naroda in naredile iz njega nekakšno brezimensko tolpo, še d anes imenujejo naše ljudi na štajerskem in Koroškem "Vindia irje" in marsikak njih "učenjak " zna razlagati na dolgo in široko, da to niso člani slovenskega naroda. Po "vindiško" zna g jvoriti skoraj vsak trgovec v G jlovcu, kadar pridejo kmetje iz okolice v prodajalno, vendar p/^i prisegajo, da so sami pristni Nemci in da jezik, ki ga govore, s tistimi, ki jim prinašajo dobiček, ni slovenski. Preden se je stara Avstrija podrla, je bilo tako kajpada tudi v Mariboru, v Celju, v Ptuju. Nekoliko let novega življenja pa je tudi največjim iskeptikom pokazalo, da so bile to vse umetne stavbe, vzdrževane, od pan-germanskih nemških vlad, ki niso nikdar opustile nnmena, da bi ponemčile vso tedanjo Avstrijo. Ne more se trditi, da ni v teh mestih sploh nobenih Nemcev. Pripadali so tja, ker so se jim nudile razne ugodn osti. Državno uradništvo je bilo skoraj izključno nemško iw. je oprav-1 j^o službo poinemčevalnih agentov. Seveda so bile med njimi izjeme, pošteni ljudje, ki se na Lakes, 111., je prišel niso hoteli ydinjaii] za umazano Y - - . — delo. Drugi pa sO' mislili le na svo.je osebne koristi in delali. za devet dni Henry sin poznane Mrs. Jose •^®glič, 1156 Norwood Rd. S, losti SEJa preložena va sv.Janeza Krst- društ A. B. Z. je radi od- mesta Preiog ^cadnikov iz ^eljQ s tretje na četrto ne-Raj članstvo upošte-^ polnem številu ude-dne 27. avgusta. kar jim je bilo ukazano ali pa namignjeno. Tudi ko se je po prvi svetovni vojni godila Jui?,oslavija, niso Slovenci dobili tega, kar so želeli in do česar 30 bili upravičeni. Jugoslavija je bila takoj ob začetku centralistično urejena in ustvariti (3 oblije rdečica sramu, ko čitate v poročilih NOV (Nai'o.dnt. (K-vobodilne vojske), iz Slovenije in zlasti iz Primo-ija, kc!:;) se Vaši stanovski tovariši bojujejo v vrstah naiodno (,. ■ ibodilne vojske; kako tolažijo umirajoče ter vrše svojo k: ščansko dolžnost kot duhovniki in kot vojaki demokiacijn. med tem ko Vi podirate to kar so Slovenci v Ameriki (in med njimi Vaši stanovski tovariši) potom SANSa in pome /ne akcije zgradili v teku zadnjih dveh let?! Ali res ne m('^":t" opustiti Vaše razdi-j'alnc politiko vsaj v trenutkih, ko tc piše v Sloveniji in sploh Jugoslaviji zgodovina s krvjo mojih in Vaših bratov in sester?! Počakajte s svojo gonjo proti tistim, ki delajo za osvobojen je in združenje celotnega slovenskega naroda vsaj do takrat, ko bo narod v Sloveniji, Srbiji in Hrvatski izrekel.svojo besedo, kakšno vlado hoče. Če pa hočete voditi boj proti upostavitvi NOVE Jugoslavije, proti demokratični, svobodni in narodno enakopravni južnoslovanski federaciji, tedaj pridite na dan in izjavite javno, da ste za STARO Jugoslavijo, pod peto reakcije, da ste za monarhijo! Saj vendar živimo v Ameriki, v deželi, kjer vlada najširša demokracija! Mi, ki zagovarjamo in podpiramo borbo osvobodilne fronte v Jugoslavi-, ji, se poslužujemo te demoki acije in povemo vsemu sve- j tu, kaj hočemo. Čemu se skrivate Vi? Ali vas je sram povedati javno, da ste za stari režim — za sužnjost!? A ko upate, da se bodo povrnili stari časi in da bo reakcija nemoteno in neopaženo zopet zasedla nekdanje svoje stolčke, ste v veliki zmoti. Čas in val ljudskega spoznanja bo stri vsako opozicijo. Slovenski narod je potreboval vodnikov v aprilu 1941, ko so ga nemške in laške horde pritisnile k steni. Tisti, ki so veljali v stari Jugoslaviji (in to velja tudi za Slovenijo) za narodne voditelje, so updgnili hrbtenico, izdali so narod ter kolabori-rali z fašizmom. Stare Jugoslavije ni bilo več in voditelji so s krahom režima premenili barve. Narod je ostal sam, računati je moral sam nase — in računal je. Iz zapuščenega in ob steno pritisnjenega naroda so vstali resnični narodni voditelji — lajiki in duhovniki — voditelji, ki so ljubili svoj narod bolj kot svoje lastno življenje. Neomejena vera v končno zmago demokracije je podžigala odpoinost tlačenega naroda. Stotisoči in stoti-soči so dali svoja življenja ne zato, da bodo dobili tisti' j ki bodo ostali živi zopet stare okove na boleče in krvave j roke ter nove batine po hrbtu, temveč, da bodo živeli življenje, ki je vredno človeka. Ti stotisoči niso prelili ! svoje krvi zato, da bo reakcija zopet jezdila narod, tem-1 več, da bo narod prost, svoboden in na svoji zemlji svoj gospod. Treba je bilo, kot je z bolečim srcem izjavil maršal Tito, da je napojila zemljo Slovenije, Hrvatske in Srbije gorka kri stotisočev Slovencev, Hrvatov in Srbov, da je svet sprevidel resnični položaj teh narodov, ki so se uspešno borili proti tuji nadvladi skozi stoletja, in ki so s svojo odločnostjo in herojskim činom zaustavili pohod germanskih hord proti Rusiji in Daljnem vzhodu ter tako preprečili svetovno katastrofo. Svet spoznava sedaj, kako dalekosežen je bil upor Slovencev, Hrvatov in Srbov proti fašistično navdahnjeni vladi kneza* Pavla leta 1941; svet se divi junaštvu čet maršala Tita in splošnemu prebivalstvu, ki je doprineslo in še doprinaša h končni zmagi demokracije sorazmerno več, kot kateri drugi narod na svetu. Vlade danes priznavajo, kako važno vlogo igra Narodna osvobodilna vojska nove Jugoslavije in svetovni tisk zahteva, da se da Slovencem, Hrvatom in Srbom priliko, da si postavijo tako vlado, ki bo I odgovarjala stoletnim aspiracijam. In narodi, ki so dali svetu Pupina, Tesla, Stiosmajerja, Cankarja in stotine drugih velikih mož, ne morejo umreti, niti ne morejo ostati večno suženj reakcije, temveč ti narodi si bodo sami priborili svobodo, upostavili sami demokratično in narod-'no-enakopravno državo, v kateii bo zajamčena popolna 'politična in verska svoboda. \ ! V tako državno tvorbo, mi, ki podpiramo borbo par-I tizanskih čet in regularne vojske nove Jugoslavije, veru-I jemo in smo za isto pripi avl jeni delati vse do trenutka, I ko bo Slovencem, Hrvatom in Srbom napočila resnična ■svoboda. Od Trsta pa do Vardarja doni pesem o svobo-|di, junaštvu in devojki, ki se bori s puško v roki za svoj : dom. Reakcija hiti s svojo destrukcijo, v nadi, da zausta-: vi ljudski val, ampak preko vse Jugoslavije doni kot i grom nebeški pesem tlačenih — mi vstajamo in vas i je stiahl Da, trpin Slovenec, Hrvat in Srb vstaja! Zazi-I bala se je gora Balkana in kralj Matjaž in njegova voj-Iska je udarila tujega in domačega sovraga! In mi, ki ži-I vimo v 'svobodni ameriški republiki, želimo svojim bra-ftom onstran oceana enako svobodo in demokracijo ter !se pridružujemo v duhu njih želji in vroči molitvi za do-jsego svobode ter kličemo: Svoboda narodu — Smrt fa- sizmu Kakšna'je pa Vaša molitev, gospodje! Upam, da se pridružite narodu in njegovi molitvi! Louis F. Truger. ČUDOVITOSTI RUSKE MOČI Piše John Gorjanc (Nuduljcvunjv in Iconc:.) ! čilo, da je iznašel eno naj bul j- .! šo vrsto pšenico, ki se jo soje Nekv ogronom 40 ict. Pšenica jo izvedenec) ,10 več let eksperi-1 uporna, da raste v naj- montiral, da bi vcepil ; nn-zlojših krajih Rusijo ali pa v na divjo travo. Dobil jo vso po-] , , . - j . - • na|gurko,|sih; piesone hudo sii- fnoc od države m sam Stalin ga je spodbudil k temu raziskova-1 ko mokroto, in uspeva celo lijUj in komično se mu je posre- \ republiki Kuriutan in U^berk, kjer toplomer pade 4 p stopinj F. pod ničlo. Neki kemist je iznašle 1 kemikalijo, kateife raztrosij a potom stroja po tem pšeničntsia travniku v zgodnji spomladi ■}^ li koncem zime, ko je ^ sneg in zemlja zmrzla, nakar se sne g stopi, zemlja otaja in trava a];' novo iznašena pšenica raste, je v okolici še sneg in zemlj a zmrzla. Inženirska institu(Uja v Moskvi je iznašala način, da v premogovniku spremeni j.o premog v plin in plin prihaj ^ sam v domove in tovarne, kjer se ga rabi za kuho, gretje dompv in topljenje železa in rude. .Prihranjeno je delo premogai%iem in transportnega osobja, aripak ni bilo nikakšnega vpitja oct delavskih unij, da bodo zgui )ili delo. Kadar se hoče uvesti 1 čaka nova iznajdba, so delava ke unije v Ameriki prve, ki d''n'g-nejo protest, da iznajdba ni zanič, ker bo odpravila delo. Privatno lastninštvo je t?,! o privadilo ameriške delavce, d a se vedno prepirajo in kompeti-rajo, kako bi se ustvarilo voč nepotrebnega dela, pa tudi čo se porine stroje na stran in :5(i rabi lopato in samokolnico, s;i--mo da je delo. Da, vse to je Rusija izvrševaU la takrat, ko so se naši politi-, kaši prepirali v Washingtonu, če bi šli naprej ali nazaj. Šelei ko je Amerika stopila v vojno,, smo pričeli spoznavati, da smo prespali eno celo dobo. Nekateri pa še danes tega ne vedo, posebno republikanci, kot razvidno iz kozlov, ki so jih streljali na narodni konvenciji v Chica-gu. Seveda se še dobijo ljudje, ki bi radi nasprotovali Rusiji zaradi svoje nevednosti, dasirav-no vedo, da nas je Rusija rešila s svojim bliskovitim tehničnim razvojem. Tako je tudi mene tisti "zidar komunist," kot ga Barbič omenja, večkrat napadal, da sem proti Sovjetski Rusiji in mi nekoč v Domu na Waterloo Rd. zažugal, da kadar bo komunizem v Ameriki, bom jaz potil krvavi pot kje za mreža-I mi. Tega prav nič ne dvomim, i posebno če bo tisti zidar prefl-I sednik tistega sodišča, kjer bom jaz sojen, ker je že sedaj v tej ' moji prvi bolezni pokazal, kaj imam pričakovati, ako bi dobil j to moč. Neopravičeno me je namreč ovadil pri društvu "V boj," ker sem se po seji nekoli-i ko ustavil v Domu, ko sem bil i pismeno povabljen na tisto sejo. Ovadil me ni zato, ker je tako silno zvest član društva in jednote, pač pa ker se ne strinjam s komunizmom, ki ga zidar propagira, ker komunizem gradi ne- pa podira in br. Barbič je v tem pravilen. Če bi bil zidar tako natančno izvrševal pravila proti sebi kot proti meni, bi tudi v svoji bolezni ne smel barvati svoje kuhinje. Jaz nisem bil nobenkrat proti Sovjetski Rusiji, kljub temu, da I sem opisoval ko sem se vrnil iz Rusije, pod naslovom "Potovanje v Rusijo in nazaj." Opisoval sem, kar sem videl, slišal in doživel, prikazal, da je še veliko carističnih ostankov, ki delajo komunistični stranki sramoto, kot to dela naš zidar tukajšnji komunistični stranki, ki je se-] daj več demokratična kot ko-i munistična, se ni več treba skrivati in zatajevati kot se je naš zidar zatajil pred 21 leti na fe-jderalnem sodišču v Clevelandu. j Ko je bil vprašan, če je komunist, je bil njegov odgovor "ne" lin rekel sodniku, da ne pozna jsodrugov, ki so bili prejšnji ve-!čer vrženi v ječo zaradi razna-šanja nelegalne literature v ča-,su županskih volitev. Odgovoril je tudi sodniku, da ne spada \' komunistično stranko in tudi zidarja Andreja Božiča ni poznal, s katerim sta skupaj zidala. Mojo licdaujc prepričanje Je, da Rusija je napravila čudovi-tosti v tem času in naredila svojo nalogo prav dobro. Ni pa še s tem dokazano, da Amerika bo morala iti po isti poti kot je I Slovenija vstaja! (Nadaljevanje s 1. strani) šla Rusija, ker tehnično razviti Ameriki ne bo treba pričeti z iii je že osvobodi a delom tam, kjer je morala pri-; Nemci k ju » četi Rusija, če vam zdravnik izgubam na ostalih g mh" frontah in velikanski P"" pove, da so ena zdravila dobra za vse različne bolezni, boste gotovo mislili, da dosti ne ve in da je le nekakšen mazač in gotovo ne boste imeli posebnega zaupanja v njega, in kdor trdi, da Amerika rabi ena in ista zdravila sedaj, kot jih je rabila Rusija pred 25 leti, je ravno tako neveden politični mazač. Ameriki ne bo treba učiti starih ljudi pisave in čitanje, da bi razumeli spremembo vlade; treba ne bo toliko učiti ljudi v tehniki potrebno ne bo iskati inženirjev in tehničnih izvedencev, ki bodo potem druge učili. Ameriki ne bo treba najprej izučiti inženirje in šele potem jih poslati, da pronajdejo, kje so naši potencijalni naravni zakladi, olja, razne rude, premog itd. Mnogo takih primerov lahko naštevatno, ki se jih je Sovjetska Rusija morala lotiti, pre-dno je pričela z masno produkcijo v industriji ali poljedelstvu in dala ljudstvu bolje življenjske pogoje. Rusija v tistih časih z nevednim ljudstvom in 1 primitivnim orodjem ni mogla .dati ljudstvu postrežbe v izobilju, ker tega ni bilo mogoče pro-ducirati in zadostiti vsem. Nasprotno je bila Amerika že v tistih časih dovolj tehnično raz-Mita, da bi mogla dati vsem svojim prebivalcem popolno izobi-l^ie. Tega Amerika pod upravo demokratske ali republikanske stranke ne bo dosegla, ker obe stranski sta za privatno lastni- le ki trebi novih rezerv ne upajo P"" tegniti niti ene divizije iz slavije. A zakaj se pravzaprav boju)® osvobodilna armada? Kdor hoče to vedeti, niu J' stvar prav lahko jasna. Seveda kdor noče, bo nadalje kričal komunizmu, o rdeči ,pošasti, vseh mogočnih strahotah, resnice ne bo hotel slišati. Danes vsakdo lahko ve, ri ljudje so v osvobodilnem boru Jugoslavije, kateri v venskem, kateri v hrvaškem o"' boru itd.,Med njimi so imena; so tudi v Ameriki dobro znan" in ti ljudje izhajajo iz vseh i""" gočih strank. V vseh teh odb®" vih so komunisti v manjšini, činoma celo v neznatni manJ®' ni. Ampak to sploh ni gla^'"" vprašanje. Oni imajo prograi^'' ki je bil že davno objavljen več kot enkrat ponovljen m je enostavno naroden in kratičen. V tistih krajih, ki osvobojeni, se ta program ^ izvršuje. To se pravi, nova Jugoslavija, federati^" demokratična, prav taka, za tero, je Slovenski kongres žil SANSu, da naj deluje. I" tej Jugoslaviji ima Slove"" prvič v zgodovini svoje P mesto. rav« iki Pred kratkim je, kot j® znano, zboroval prvi slovenj parlament. Potrdil je vse šnje sklepe, med draginji družitev vsega Primorja s štio in zelo dvomim, da ima stom in Gorico ter vseh slo^ sijtijalizem ali komunizem pripravljene načrte za to veliko povzetje bodoče Amerike, ker pnasajevanje evropskih socialnih-idej na ameriška tla, dvo-miiir, da bi rodilo sadove, ki jih Aimn-ika potrebuje. Ameriška zgodovina in njen razvoj je popolnoma drugačen od, evropskega in rabi tudi dru-ga.fua zdravila. Produkcija zii konaum brez denarnega vmeše- es* K«- skih krajev na štajerskeifti^^ ^ loškem in Ogrskem. Tuai i»f' natančno strinja z resoH''-'^^ Slovenskega kongresa, 1® moremo tukaj le teoretično lati za ta veliki cilj, tam ? 1 i vaj o zanj svojo kri. Parlament — slovenski P' 1 lament, kakšna ponosna _ da!—je zboroval v Koče^'^^^ Kako daleč je to od LjubU^\ kjer gospodujejo Nemci jiV C- ranjfi za razdeljevanje ljudskih: hov kvizling Rupnik? A pot:t'bščin je edina pot za ame-1 niso drznili, da bi motili 'o|/ liško masno produkcijo. Noben .vanje, ki jih je moralo bolj core.t' trpeče tehnično razviti sistem ne mo-. leti od klofute. Kdo bo 2' ra r.iivdeljevati svoje prevelike ^ zakričal, da niso partizani piod'.ikcije na podlagi delavnih i česar osvobodili? ur, kev tehnika odpravlja de-! V Ameriko je zadnje ' lavne ure, ki so naša nakupo-1 prišlo nekoliko litei-atuJ"® ; val na ijioč in tudi ruski sistem, i glasbenih skladb iz kadar bo razvil svojo tehniko j partizanskih krogov. * do popolnosti, ne bo mogel raz- [ teh del so čudovito lepa. ^ deljevnti velike nadprodukcije i mer pesem "Talcem"—-potom delavnih ur in denarja. Rusije je pričela leta 1922 raz- Bosa poj diva, dekle, osoi' deljev!?,ti ljudske' potrebščine, bosa poj diva prek zemU® brez denarja, ker to je komunistični namen, pa ni šlo. Zakaj ni šlo? Rusija je bila tisti čas obsovra^fflia, zaničevana od celega svGt^ in je živela v silnem pomanjkanju različnega blaga, in ker pomanjkanje naravno ustvarja \4soke cene v blagu, je bila prisiljena iti nazaj na denarni sistem. Pomniti moramo, da pomanjkanje bla^4 ustvarja cene, preobilica bla^a odpravlja cene. Spominjam se, kako preglavico so imeli politikaši, ko je bilo preveč pše^ifce, da nismo vedeli kum ž njo'j; jo ■prortali Mitltr-ju po 49 bi6#l, d oči m je država plačala zaioo ameriškemu far- Beli, prebeli so češnje temni, pretemni so tčUcev grobovi .. . .oj'H Sredi bojev, v v«čni ^r/y sti sovražnikovega napa^^' štetimi skrbmi v glavi jo ti ljudje novo poezij''' (f literaturo, novo glasbo. dem delu, po .krvavi bitki svojih upih, o zmagi in Narodu, ki je rodil t'^k® ^ ve, da delajo z nadčlov.ešk^^ žrtvovalr.ostjo za svobod" kulturo, "Be ni treba bati ^ dočnost. Slovf iiija ni mrtva. .la. mar ju $1.15,',in mu je to ceno »hvalili pretežki k;* ^,41» garantirala potom subvencije. groba. SloveniJ' Ko pa je bil* ;'sako leto več preostanka v skJtdiščih je,pa država plačevali-farmerju, da ni j prideloval petnice, in veliko | ameriških deUvcev je bilo brez; kruha. To je larakteristika vsa-' kega privatn*!ai sistema; kada.r j se producira \eč kot se muie prodali, moraj< delavci biti Wč-' I ni. i SMASH m WARBOiiOS 17. avgusta, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje) III Kaleb je imel naslednji dan opravila pri Klovaczevih. . Ti pojdeš z menoj, Judita," JG dejal ljubeznivo. "A ti, ma- pripravi kosilo. Niti mrvi- bomo prosili od nejever-nikov." Amalija je bila vesela, da Pojde Judita z njim. Iznebila je skrbi vsaj za en dan. Pri- na nogah, še preden misliš. Zapomni si in iztrebi senožet, tako jo pokosiš. Čemu naj ne bi imel prihodnje leto prav tako čistega pridelka kakor jaz. Tvoje zemljišče je prav tako dobro ko moje, Anton. Vsaka ped zemlje je baš tako dobra. Toda dokler bo taka šara rasla na njem, ne moreš tega zahtevati. Saj je komaj vredno, da bi ga človek kosil, res, komaj vredno se io ^ '• dno!" Kaleb je dvignil obrvi in 1= I" je pripravi- _ J T,.; polno košarico hrane ter jo položila zadaj na voz. Ko je Ka-® razpregal kobilo, je govorila z Judito. v se nisi sprevidela sama, ^krbela, da te pouči sam," se naslonil v stolu nazaj. Pri tem je z obžalovalno kretnjo pokazal dlani. Anton je vzdihnil in se obrnil z obrazom proti odprtemu oknu, skozi katero je lahko vi-'In tudi tisto, del omenjeni travnik. Le nje- J® dejala hladno. r ®i storila včeraj Eli, ni nič gova neminl^va šegavost ga je fida. če bi te bil videl, ti ne odvračala, da ni S'l drugič prilike za kaj ta-Bodi previdna in pazi, počenjaš, Judita." udita je z mrkim obrazom uvaia težke škornje, katere let"^ kupil Kaleb tisto po-® Je. Bili so še novi, ker jih 1 niarala dotlej nositi. '^dita je skočila na voz po-^ Kaleba, ne da bi bila izpre-^ovorila besedico bodisi z njim ' z Amalijo, ki je prišla iz yhinje gledat, kako se odpeljeta. "Tn +■ • " ti je krasno seno, izborno 8enn "A . jj.. ' Je menil Kaleb, kažoč z ^^evnikona stoge na senožeti, peljala mimo. "Nobenega, bi, da ne. Dobro zabrusil Ka-lebu v obraz, da je lažnivec. Res je bilo na senožeti nekoliko plevela, toda to še nikakor ni pomenilo, da bi bilo seno ničvredno. Kalebovo podcenjevanje sena je bilo zgolj sredstvo, da bi dopovedal Antonu svojo pripravljenost, plačati mu za seno prav tolikšno vsoto. Fat Saving Must Go On R.A.F. Doctor Tends French Mother After a dip in the pool at the playground during the New York hot spell, little Irene Krzton, aged 9, lost her way to the meat dealer's where she started out to turn in her family's used fat. Patrolman Joseph Wareham came to her rescue and started her off in the right direction, assuring her that no matter how hot the weather, fat saving must go on, because used fat is essential in the manufacture of so many vital war products. [prejem denarja?" Kaleb je po-, je imel. itegnil iz žepa pri-telovniku be-j Kako si je bil pridobil tako iležnico in nalivno pero. Napisal živino ta ubogi naseljenec, tega je potrdilo in ga dal Antonu, ni menda nihče vedel. Bržkone Ta ga je s tresočo se roko pod- na sumljiv način, tako je me-pisal in ga vrnil Kalebu. Na-1 nil Kaleb, saj je bil ko never-to je zopet sklenil roke za vra- nik sposoben za vse. torn. I Kaleb je zahrkal. "Da, da," je dejal raztreseno in vzel klobuk z mize. "Kako dolgo bo še ta mladi Jordan pri vas, Anton? Težko je za vas, da morate imeti zdaj najeto pomoč, kajne?" I "Ta Jordan je človek po božji volji," je odvrnil Anton. "Z mojimi otroki žanje žito, pa ne za denar." I "No, Anton, zdaj moram iti, zdaj moram iti. Te dni imamo doma dela preko glave. Pridi kdaj k meni gledat moje žito, kadar se zopet spraviš na noge," je dejal Kaleb s praga. "Pridem takole na krilih, prijatelj Gare," se je nasmehnil Anton. Kaleb mu ni ponudil ro-1 ke. To mu je bilo neznansko' všeč. Kmet, ki ne ponudi roke po sklenjeni kupčiji . . . V kuhinji je Kaleb naročil Juditi, naj ga počaka. Nato je stopil ven in se odpeljal s kobilo na polje, kjer so Klovacze-vi otroci in Mark že povezovali žito v snope. V dveh tednih bo mogel imeti Mark Jordan se je ,ustavil ob robu njive, ko je zagledal prihajajočega Kaleba. čudno se mu je zdelo, kaj išče pri njem stari nepridiprav. Kaleb je stopil z voza. (Nadaljevanje) ali treh j Anton" kolikršno bi bil moral izplača- seno," je dejal Anton in za-1 seno." Kaleb je segel v žep m ^ilatiče pri hiši. Imel bo torej ti Anton mlatičem. Vedel je, tisnil oči pred solčnim šarom, j potegnil iz njega svetločrno de- dovolj prehrane za zimo. Razen ki je prihajal skozi okno. jnarnico z obrabljenimi robo- ima nekoliko dalje drug, da Anton ne more in nece prodati sena bolj poceni. Saj bi bil sicer prav tako lahko pustil seno na senožeti, da bi segnilo. "Utrujen sem, prijatelj. Vze- izmed Islandcev nima ta- '■> niti sam Bjarnasson ne stavil 1 v Pravili* prav dobro." sta Pa vso pot molčala, j® gledala, kako plovejo 8 ice proti soncu, in je mi-. Sfede opazila zgodnje rdeče gg ^'^^Gne črte na listju. Bližal konec poletja in morebiti j^sega. Pogreznila se j« v le dremavico, rame so ji le \ in roke so ji leža- kolenih. Po včeraj-izbruhu jeze na Elo se ji . ^val razburjenosti polegel. . je pogreznil v globoko Klovacza sta našla v hiši na bolniški poste-j,gj _ .ie govoril z njima, sko-l mogoče razločiti nje-' Slasu. Judita ga je po-j in se odstranila, da je Kaleb WHERE THE FUIL GOES It takes 12,560 gallons of gasb-" line to train one pilot.. "Nisi mi hvaležen, Anton, če-,vi. !manjši travnik. Toda za južne tudi sem ti priskočil na po-i Anton ni niti pogledal svež- več sena naprodaj, moč," je rekel Kaleb užaljeno.; nja bankovcev, ki mu jih je kmalu prodati nekaj "Ni ga človeka tistran Nyker- bil dal Kaleb. Vtaknil ga je pod da pride do denarja. An- vzglavje in prekrižal loke za ^ so poznali daleč naokoli po drobnim vratom. Nato je z vdr-timi očmi veselo pogledal Ka- . Tr 1 , ■ i leba. Ta ga je hotel prisiliti, da si, Kaleb, naj-i,. • , , bi mu segel v roko v znamenje zadovoljstva. Anton se je veselil spričo te ironije. • • ."»v-yv* kar, ki bi ti plačal seno v gotovini." Anton se je lahno nasmehnil. "Dober človek boljši človek, Bog te blagoslovi! Naj ti seno zredi obilo živine!" njegovi izborni živini. Ta je bila največ vredna od vsega, kar IN A VILLAGE SCHOOLROOM near Caen, in Normandy, a British doctor from a nearby R.A.F. airfield—from which fighter planes continually go out to strike at the enemy—gives his spare time to caring for the local French people, who are short of doctors. In this picture he is attending to a mother while an airman holds her baby. Note the sympathetic pup in the left corner. "Dobro, dobro," je dejal Ka-: Kaleb je vstal, da bi šel. "Sa-| mo en dan bomo imeli posla s leb milo in vtaknil denarnico košnjo. Radi bi že uredil to nazaj v žep suknjiča. "Bil je stvar. In ti bi nedvomno prav dober dan za oba, kajne, An-tako rad kar sedaj denar za ton? Ali bi mi hotel potrditi u, %(lla sam pn njem. l^otne se je v kuhinji in se je Ig^^'^kovala z dekleti, katerih ^je ^ Piecej uglajeno vede-j| lei je živo dojmilo. Doto- ^ ^lat''^ j® bila videla samo en-Yellow Postu in še tedaj le ^^leč. Ker se ni zave-J O dekleta istotako ob-j j Ho je čutila neiziTrer-J So '^^.^'^dno in štorasto. Pričele i jg ^^^Pravljati kosilo in Judita da so postavile na Il(3e"' krožnika posebej.! Se .il je šinila v lica, ko i domislila kosila in ko- j Je L. na vozu. Iznova prezir do Kaleba.; ^'®kla dekletom, naj ne očq|.. kosila zanjo in za do^^' da takoj odrineta K ^ je sedel skoraj celo ley ^Poleg bolnika v hiši. Ka-loti človek, ki se nerodno opravila. Tudi z di,, -ločim je znal govoriti ko sem tisto seno, "(]q ' .ie govoril prijazno, Hfigy ^^'^e je kopriv v njem. ^'^cliV od sile plevela. Na-toi^.,'^^oraš gojiti seno, An-^''"ok mn .ie na dolgo in sila^jj^^^'^^kladal o pridelovanju sena in mu svetoval, tot^ drugo leto. An- m pil obračal z ene stra- leci^j''^^^'yo da bi se ublažile bo-1 ''K^' trgale*po životu, j to. "'ki počnem drugo le-j ^^1 ne moreš dopovedati smehljal bol- ^ik k Je ..^^'^lebiL ton ^^^^iselno, nesmiselno, An-^ Pi'i^deu misliš, boš %opct BLAC SPOMIN 1874 PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Kathetina Badalick ki je nas za vedno zapustila dne 17. avgusta, 1944. Minulo je že leto dni, odkar zapustila si ta svet, in tja odšla si, kjer ni nadlog, preljuba soproga in mati. Oh, grenko je spoznanje to, mi tega se zavedamo, da smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da. Žalujoči ostali: V tihem grobu tam počivaš in večno, smrtno spanje spiš, ne mile prošnje, ne solze Te s tega sna več ne zbude. Preljuba soproga in mati, zdaj mirno spiš v hladni žemljici, v življenju bila si odvzeta nam po smrti združimo se spet. VINCENT BADALICK, soprog; ANGELA, poročena Taylor, hči; JOSEPH, sin; CARRELL TAYLOR, zet; FRANCES (rojena Lourin), sinaha Cleveland, Ohio, dne 17. avgusta, 1944, MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZN A'M K E THE MAY CO.'S Hladen BASEMENT VOLNENI OTROŠKI BIANXETI Znanega "Esmond" izdelka Slumber-rest" otroški blanketi iz 25% bombaževine—obrobljeni s svetlim satinom. Mere 36x50, v rozasti, beli ali barvi. Steklenice za dojenčke ■Glasbake' steklenice i) fine kakovosti, Izde-I iane iz takozvanega McKee Nurser stekla, ki vzdrži toploto. lOc 8 02, mere Naročila sprejemamo po telefonu in posti Pokličite CHerry 3000 The May Co. Basement Šolski dnevi prihajajo! Deški Plaid MACKINAWS 8 .95 Piivlačiie, zahtevane modre, zelene ali maroon plaids za te volnene mackinavys—ki bodo gotovo nudili fantom zadovoljivo, trajno poslugo! Veliki ovratniki in dva pripravna žepa. Mere 8-16. The May Co. Basement STRAN 4 0!NAKOPRAVNOST 17. avgusta, 1944 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Priredil Javoran S SI S (Nadaljevanje ) "Nigana, ti nisi izpolnila svojih dolžnosti in zato me je duhovnik v Bjelini odvezal tudi od mojih dolžnosti — dovolil mi ■je, da smem vstopiti v najem-nišGo četo." "Potemtakem ti bo pa na Gorenjskem duhovnik tudi lahko dovolil, da boš smel iti k zlato-lasi ženi?" "Tega mi pa ne more dovoliti noben duhovnik, celo najvišji duhovnik v Rimu ne." "Vam je vse dovoljeno, p r i nas ubogih, zaničevanih ciganih je pa vse kazni vredno!" je javkala ciganka vsa razburjena. Vsled obilnih skrbi in naporov je kazalo vse njeno obnašanje nekaj bolestnega; nekaj časa je molčala, potem je pa zopet nadaljevala: "Vedno sem imela pred očmi lepo, zlatolaso ženo; vendar ti je ne morem pustiti. Nikogar drugega ne smeš ljubiti kakor Nigano, hčerko pustinje — Ni-gano samo! Če mi prelomiš zvestobo, potem sem zmožna za najgrozovitejše dejanje — in četudi bi zato morala umreti . . Saj poznaš ciganko, Radko; saj veš, kako bridko se zna maščevati. Tako daleč sem prišla za teboj, samo da bi videla, ali si mi še zvest." "Torej ne iz ljubezni, ampak iz ljubosumnosti si storila vse to!" je pripomnil mož žalostno. "Radko," je kriknila ciganka, "ljubosumnost je največja in najmočnejša ljubezen!" "Tako velike skrbi sem imel zaradi tebe; vedno sem mislil na te; in ti mi ne izkazuješ niti iskrice zaupanja!" "Ti si mislil name? R^dko, ljubi Radko! Ti si bil v skrbeh zaradi mene?" se je naenkrat razveselila ciganka in začela govoriti milo in nežno; "o Radko, saj ti zaupam, vse ti verjamem, kar mi poveš; toda od sebe me ne smeš spoditi, vedno hočem biti pri tebi!" Hotela ga je objeti, a zadržale so jo verige, s katerimi je i-mela vklenjene roke. Zopet je začela jokati kakor otrok. Mož se je zamislil in si z ro ko gladil brado. Cez nekaj časa je rekel: "Nigana, tvoj položaj je tak, da se jaz ne spoznam dodobra v njem; moram se posvetovati s svojim prijateljem, z onim sta- KID SALVAGE o rim možem, ki je bil prej tukaj. Počakaj mirno tu, kmalu zopet pridem." Na njegovo znamenje je odprl čuvaj vrata in France je zapustil Niganino temno celico. Čez eno uro se je vrnil Bre-gar s štefuljčkom v ječo. Oba sta vstopila zamišljeno in motreče zrla v tla. Komaj sta prestopila prag, se jima je vrgla Nigana pred noge in začela ihteti: "O Radko, kako dolge te ni bilo! Že sem mislila, da ne prideš nič več in da me prepustiš smrti." "Nigana!" ji je odgovoril mož očitajoče. Pri teh besedah je možek nekoliko dvignil svetilka, katero je držal v roki, in pogledal s svojimi iskrimi očmi ciganki v obraz. Ta ni mogla prenesti njegovega ostrega pogleda, ampak vsa zmedena je povesila oči in zrla v tla. "Žena," je začel govoriti krošnjar, "če je to vse res, kar ste povedali svojemu možu, potem ste lahko jutri že prosti. Hočem govoriti za vas pri sodišču." "Res, vse je res, prisegam pri svetlih zvezdah!" mu je segla ciganka v besedo. "Vaš mož je zvest in dober," je nadaljeval možek, ne meneč se za njene besede; "zopet vas hoče vzeti k sebi kot svojo ženo in vi smete ostati celo tu v Krškem, dokler ne preneha vojski-na nevarnost ..." "Toda tudi Radko mora ostati tu in me vsak dan obiskati!" ga je prekinila žena. "Pametna bodi, Nigana," jo je sk/išal pomiriti mož, "koli-korkrat bom mogel, te bom o-biskal." "Poznam namreč neko skrbno, dobro družino," je nadaljeval možek; "ta vas bo rada sprejela v svojo sredo, če jo prosim za to." "Nič prositi," ga je hitro za vrnila ciganka s ponosom; "saj sem vendar hči bogatega ciganskega vojvoda; pri sebi imam zlato in bleščečih se dragih kamnov, da si lahko kupim z' njimi veliko hišo, vse bom poplačala." I "Ljubezni in prijateljstva ne moremo poplačati z zlatom in srebrom," ji je hladno odgovoril možek. "Ona družina, h kateri vas hočem peljati, ima tudi sama dosti denarjo in premoženja. Če vas bo sprejela, bo storila to le iz krščanske ljubezni in usmiljenja. Vendar mi morate za to uslugo nekaj oblju-' biti, da se namreč nikdar več ne bodete potikali po pustinji ali po gozdovih in planjavah, ampak da bodete ostali vedno pri družini, kar se samo po sebi razume, da se spodobi za pošteno ženo; če mi pa tega ne obljubite, potem pa seveda ne morem ^ za vas ničesar storiti. Jutri na-I vsezgodaj vam bom poslal žen-I sko obleko in potem ne smete j nikdar več obleči moškega o-I blačila." Zdaj je možek obmolknil. Nekaj trenotkov je vladala nemotena tišina, potem pa je povzel besedo Bregar in začel ženo temeljito opominjati: "Nigana, kar ti je povedal Štefan, moraš vsekakor točno izpolniti! Zadnji čas je, da začneš mirno in tiho življenje, kakor se spodobi ženski; ostati moraš vedno pri družini! Jaz te bom obiskal, kolikorkrat bom pač mogel in ko enkrat poteče moja služba, za katero sem se pogodil, bova šla skupno odtod in potem se ne bova ločila nikdar več; vendar zaupati mi moraš, saj tudi jaz tebi zaupam vse." "O Radko, jaz ti zaupa^m; — vse, prav vse hočem izvršiti, kar mi velevaš, samo če me imaš rad, če me ljubiš, če ljubiš samo mene — svojo Nigano!" "Že velikokrat si mi obljubljala podobno, Nigana, toda to-pot moraš res ostati trdna in neomahljiva! Če pa še enkrat prelomiš svojo obljubo, potem je pa vse izgubljeno! Zdaj, Nigana, gre zares, zdaj pokaži, da si stanovitna in zvesta svoji obljubi!" "Ne zaupaš mi, Radko," je bridko potožila žena, "o, sama sem kriva, — dobro vem!" "Nigana, kar je bilo, bodi pozabljeno!" ji je pomirjevalno odgovoril mož; "zdaj ti zaupam — podaj mi torej svojo roko!" France ji je podal roko in se pripravljal za odhod. Tedaj pa je izbruhnila v ciganki zopet vsa njena strast. Na noben način ni hotela ostati v ječi. Cvi-lila je in se zvijala, zdaj prosila, zdaj kričala, zdaj se zopet spustila v neutolažljiv jok. Oba moža sta morala porabiti vs# svojo zgovornost, da sta jo pripravila db tega, da se je polagoma pomirila in se slednjič u-dala v svojo usodo še za eno noč. Kroparski možek je bil res mož sreče; vse je dosegel, kar je hotel. Povsod si je znal pridobiti veljavo, tudi pri višjih krogih. Kar bi kdo drugi ne mogel doseči, to je dosegel možek tudi v tem slučaju; brez posebne težave se mu je namreč posrečilo izprositi pri vojnem sodišču, da je oprostilo Nigano. Poskrbel je pa tudi za Niganino bodočnost. Šel je namreč k svojemu prijatelju trgovcu Štroblju, s katerim se je bil dodobra seznanil že na prejšnjih svojih krošnjarskih potovanjih, mu razjasnil ves položaj in zadevo, zaradi katere je prišel, in ga prosil, naj vzame ciganko za nekaj časa v svojo družino. Ta mu je povedal nekaj pomislekov, katere je pa možek vse spretno pobil in tako sta v kratkem prišla do zaključka, da se Nigana preseli iz ječe k Štroblju. Drugo jutro zgodaj sta šli trgovčeva žena in hči v hišo vojnega sodišča. Nesli sta v ječo ciganki novo, napol svileno meščanska žensko obleko; ko se je Nigana preoblekla, so šle vse tri v trgovčevo hišo. Nova o-bleka je ciganki prav lepo pri-stojala. Vendar se pa tudi svojemu navadnemu nakitu ni mogla popolnoma odreči. Zopet si je vtaknila v svoje kratke lase dragi kamen, katerega je nosila zašitega v svoji vojaški opravi. Tako je prišla Nigana v nov, zanjo doslej popolnoma nenavaden krog. — Pa tudi na vso Štroblovo družino je napravila blešteča postava tuje ženske z briljantom v glavi velik vtis. Vsi so ciganko spoštovali in ji kazali na vse mogoče načine svojo ljubeznivost, prijaznost in naklonjenost. Nigana je kmalu opazila dobrohotnost, s katero so ji stregli, in zato se je čutila med dobrimi ljudmi popolnoma srečno in zadovoljno. — Podnevi je postajala često na balkonu in zrla po več ur neprestano kakor zamaknjena po ravnini ob Savi. Kadar je prišel njen mož, je spoznala njegove korake že na stopnicah; potem pa mu je tekla nasproti kakor o-trok in ga obsula s svojo nežno ljubeznivo prijaznostjo. Tako je Bregar zopet začel upati in zdelo se mu je, da mu V kratkem zašije jo srečni dnevi. Ko je nekega dne srečal na cesti Kro-parskega možka, mu je rekel: "Nigana se prav dobro drži. Mislim, da bo še vse dobro." "Vidiš, nikdar ne ?memo izgubiti vere in upanja," mu je odgovoril možek. "Štefan, to je tvoje delo: — vse to si ti tako dobro napravil." "Kdo, praviš, se ti je v boju trdovratno ustavil?" se je možek začel delati gluhega. "Štefan, nikdar se ti ne morem dosti zahvaliti," je zatrjeval Bregar glasneje, "za vse, kar si mi dobrega storil." (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Za delavce* Za delavce COLLINWOOD HOME APPLIANCE REPAIR 760 E. 152 St. Izvršujemo ekspertna popravila na vsakovrstnih pralnih strojih, likalnikih, čistilcih, itd. M. C. PINKIU — W. J. BANEK * Yields with every step * Absorbs shocks, jars * Keeps you foot-fresh Louis iVIajer Shoe Store 6410 St. Clair Ave. DEKLETA IN iENE - a" "t?"- boste prihranile precej denarja če si naročite fin FUR COAT ali fino in najnovejše mode STERLING SUKNJO iz čisto volnenega blaga naravnost iz tovarne — SEDAJ NA "WILL CALL" Ne pozabite—prva izbera je vedno najboljša Ne odlašajte, samo pokličite me, da vas peljem naravnost v TOVARNO, na mojo odgovornost in brez zamere če kupite kaj ali ne. Vam se vljudno priporočam. « BENNO B. LEUSTIG ENdicott 3426 - 1034 ADDISON RD. Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. IVIandel Drug Lodi Mandel PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Ekspertna popravila na pralnih strojih — čistilcev preprog — likalnikih — hladilnikih — pražilni-kih — mixer jih — radio aparatih DELO JAMČENO Recreation Room Supplies 5724 Euclid Ave., EX. 3016 Ed's Radio Service 5310 Clark Ave., AT. 3650 Ko pri nas popravimo vaš radio aparat, bo deloval kot če bi ga poslali v tovarno. Kerruish Jewelers, Inc. 818 E. 152 ST.—GL. 2007 Popravljamo žepne, zapest-ne in stenske ure kot tudi vsakovrstno zlatnino OHIJSKO VINO (Najboljše vrste) $2.50 GALONA EMERY'S BAR 961 Addison Road ' Odprto do 2.30 zj. Za delavce AMPHIBIOUS JEEP serves as an all-purpose moving van . . n« t ■ tablish another Red Cross club in th« field. for Red Cross workers pfeparin; tablish another Red Cross c t^elp aet up the invtallation, Il-pu _ to leave Kapic«, Italy, to es-GI's go along to ^TO SCHOOL 1 M 99 ' m* Off/ nHANKS FOR HELPING OUT THIS SUMMER. VOUU BE ABLE TO DO AN EVEN BEHER JOB WHEN YOU'VE FINISHED YOUR SCHOOLING." OSKRBNIKI stalno delo podnevi all ponoči v poslopju z uradi. Plača od ure poleg overtime. Zglasite se po 2. uri v sobi 744, Union Commerce Bldg., vogal E. 9th & Euclid. Strojni operatorji moški in ženske za TURRET LATHE ENGINE LATHE RADIAL DRILL RAZPECEVALNI ODDELEK HIDRALICNO RAVNANJE INŠPEKTORJE IN STROJNE POMOČNIKE Modema tovarna, ki vrši nujno vojno delo 52—58 ur tedensko Podnevi ali ponoči Plača od ure — bonus za nočno delo Cleveland Worm & Gear Co. 3249 E. 80 St. MI. 4560 Oglašajte v Enakopravnosti THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Pospešite dan zmage! Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov. Potrebuje se moške Shear operatorje in pomočniki, punch press operatorje in pomočnike, line inšpektorje, packer-je in nakladalce ter metal stamping inšpektorje. Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 E. 200 ST. IV. 3800 Mali oglasi CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 OSKRBNICE Stalno delo podnevi ali ponoči v ^ j slop ju z uradi. Plača;od ure poleg tirne. Zglasite se po 2. uri v . sobi 744, Union Commerce BM" vogal E. 9th & Euclid. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva' B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Poslovodja za trgovino na Waterloo išče Slov. zad. zveza. Mora Bd. biti P Naprodaj je 5 akrov zemljišča; nobenih poslopij; dobra cfcsta, električne luči, voda in vodovodni kanal. Za pojasnila pokličite Wlllough-by 824 J. Hiša naprodaj Proda se hiša za dve družini, 9 sob. Nahaja se na 682 East 140 St., v bližini Fisher Body in Eaton Axle tovarn. — Cena je $6,000. — Pokličite IV. 2237. Proda se 1 aker zemljišča, nobenih poslopij, dobra cesta, električne luči, voda. Cena $750. Pokličite Wllloughby 824 J. Naprodaj imam fine "freestone" breskve po $3.00 bušel. Več poizveste pri Frank Pirtz, 6424 Spilker Ave., ali pokličite EN. 3093. Gostilno zD-5 licenco dober biznes in zidano poslopje s 8 stanovanji ter 2 trgovinami. Dobri dohodki. Lastnik ima dvoje prostorov in mora enega prodati. Cena $3,600. Zglasite se na 404 E. 156 St., blizu Waterloo Rd., IV. 5110. 1591 E. 43 St.-selite se Hiša za 2 družini — 5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj, 2 kopalnici, klet, lota 40x140, dve garaži. Cena samo $4,800, takoj $2,200. Mr. Joe Fink, 788 E. 152 St., GL. 2492. KUPI SE 200 avtov kateregakoli izdelka in leta SMITH AUTO SALES 6115 Superior Ave. HE. 2888 vešč mesar. Dobra plača ^ podrobnosti se je zglasiti P Louis Ižancu, 667 E. 152 St' MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACETEK Moški 77%c na uro Ženske 62'/zc na uro Morate imeti izkazilo Ijanstva. Nobene starostne omejit^®' ^ ste fizično sposobni za ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFlC^ 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. Dekleta in žene Punch Press operatot'^® blankers in formers ^ Dobra plača od ure in ovei^ 100% vojno delo J Sigurna povojna bodočnost 60 let stari kompanij' Bishop y Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (od St. \e Ženska za snaz^^l Dnevno delo Stalno delo Tedenska plača Zglasite se na 5. nadstropJ'' EMPLOYMENT OFFK^^ Wm. Taylor Son Podprimo borbo Amerike za demokracijo In svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnib znamki m