Murska Sobota, 9. novembra 1989 • Leto XLI • Št. 44 • Cena 20.000 din
VREME
Ob koncu tedna bo suho in nekoliko topleje.
11. novembra je Martin. V vinskih kleteh je vse tiho, le tu in tam se oglasi vrenje mošta, ki naj bi na ta usodni dan s krstom spremenil svoje ime v plemenito vino. Pot od posaditve trsa, do prvega grozda in mošta do vina je dolga. Pomurje je del podravskega rajona in vina, ki prihajajo od tod, sodijo med najkakovostnejša. Se teh prednosti zavedamo? Se znamo drago prodajati? Na ta in na druga vprašanja smo skušali poiskati odgovore na okrogli mizi. Kaj vse so povedali poznavalci problematike vinogradništva pa lahko preberete na 5. strani.

POLNILNA OPREMA IZ RADENSKE TUDI V SOVJETSKI ZVEZI
Minuli teden je potekalo v Radencih drugo zasedanje podpisnikov sporazuma o večstranskem znanstveno-tehničnem sodelovanju pri razvoju in izdelavi avtomatskih rotacijskih in rotacijsko tekočih linij. Sodelovali so predstavniki sovjetskih znanstvenih ustanov in največji izdelovalci polnilne opreme iz držav članic SEV, med katerimi je tudi Radenski-na Tovarna polnilne opreme. Ta je v okviru svojih aktivnosti s sovjetskim partnerjem že dosegla dogovor o prodaji polnilne opreme v vrednosti pet milijonov dolarjev. Poleg Radenske pa so se na zasedanju s tujimi partnerji pogovarjali tudi predstavniki iz DO Djuro Djakovič.
Kot je povedal direktor Tovarne polnilne opreme Radenske Ludvik Rajbar, so s sovjetskim Melitopoljprodmašem sklenili pogodbo o prodaji naših etiketirk, polnilnikov za jedilno olje in tunelskih pasterizator-jev. Njihovi pogovori pa zajemajo tudi področje blaga za široko porabo. Tako Radenska kot Djuro Djakovič sta se z največjim izdelovalcem polnilne opreme iz Sovjetske zveze dogovorila za kooperacijski odnos, v katerem po besedah Ludvika Rajbarja ne gre le za izmenjavo dokumentacije in skupni razvoj posebnih strojev za tržišče SEV, ampak tudi za izdelavo določenih sklopov in podsklopov na obeh straneh.
Glavni direktor Melitopoljprodmaša Vitalij Mitrofanovič Zajkov-ski je sodelovanje z Radensko ocenil kot zadovoljivo. Po njegovem nenju bomo perestrojko v obeh državah v gospodarstvu hitro dosegli le z medsebojnim sodelovanjem v znanosti proizvodnji, inženiringu in drugje.
Zanimajo jih predvsem izdelki, ki jih sami še niso osvojili, imajo pa tudi številne predloge za sodelovanje pri izdelavi takih izdelkov. Tudi Zajkovski je izrazil željo za sodelovanje z jugoslovanskimi proizvajalci na področju široke porabe.
Vladimir Nikolajevič Ponamarev, načelnik oddelka za mednarodno sodelovanje v medpanožnem znanstveno-tehničnem kompleksu sekretariata SEV, pa je dejal: »Na zasedanju v Radenski smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje tako pri polnilnih linijah kot tudi drugih izdelkih, ki spadajo v razred rotornih linij. Naj omenim obdelavo plastičnih izdelkov pod pritiskom, izdelavo lesnih izdelkov, pakiranje in druge tovrstne dejavnosti. Tako razširitev programa nam narekuje želja po osvojitvi proizvodnje novih oblik opreme, ki bi bila zanimiva tako za Jugoslavijo kot Sovjetsko zvezo in s katero bi skupaj nastopili na tretjem tržišču.«
Lidija Kosi
POBITIM V SPOMIN, ŽIVIM V SVARILO — Z ljutomerskimi mladinci v kraju nesrečnega imena — Teharjah. V besedi in sliki na zadnji strani.
ŽIVETI
Kmečki in delavski upokojenci se večkrat gredo, kateri s pokojnino lažje živi in čigava pokojnina je na račun drugega, mi pa lahko rečemo, da ne enim ne drugim ni lahko, daje bolje le tistim upokojencem, ki so vsaj nekaj let delali ali v Franciji ali Avstriji ali drugje na tujem, saj s tujo pokojnino, čeprav le za nekaj let dela, dobro preživijo sebe in denarno pomagajo otrokom in vsej družini.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je letos resda uspela sproti usklajevati pokojnine z rastjo osebnih dohodkov, pa vendar je zaradi metode izračuna vsaka uskladitev za nazaj. Upokojenci zato prizadeto pravijo, da so oškodovani, saj jim inflacija pobere od že tako male pokojnine. Sicer pridejo poračuni za nazaj upokojencem zelo prav, saj si nekateri le tako lahko kupijo dražje stvari, za katere ne morejo privarčevati od mesečne pokojnine. Toda tudi tu velja, dinar v januarju ni enak dinarju v novembru.
Da upokojencem ni lahko, pravimo, a gotovo so tako materialno kot osebnostno najbolj prizadeti tisti, ki so vse življenje
S POKOJNINO
Povprečje je vedno povprečno, pa vendar — povprečna starostna pokojnina v Pomurju je bila v oktobru 3 milijone 366 tisoč, invalidska 3 milijone 286 tisoč in starostna 2 milijona 533 tisoč dinarjev. Povprečni varstveni dodatek pa je bil 808 tisoč dinarjev.
vestno delali najtežja, umazana, a slabo plačana dela in po tridesetih letih dela ne dobijo toliko, da bi lahko mimo živeli in si privoščili tisto, česar si za časa aktivnega dela niso mogli. Pri izračunu pokojnine namreč velja — mali plači sledi mala pokojnina. Pomembna pa so tudi zadnja leta dela, a je dostikrat tako, da delavci pred upokojitvijo zaradi zdravstvenih razlogov ali življenjske utrujenosti niso več tako ustvarjali in so seveda manj plačani.
Za take ima naša skupnost varstvene dodatke in druge denarne pomoči. Nekateri uveljavijo pravico do njih, drugi ne vedo, za kaj lahko zaprosijo in na katera vrata morajo potrkati, tretji pa so taki, da jim ponos prepoveduje prositi socialno pomoč.
Najprej si pomagaj sam, je še vedno pravilo tudi pri upokojen-
cih. Mnogi si zelenjavo in sadje pridelajo sami, tisti, ki se jim posreči in so še pri moči, pa si poiščejo honorarno delo in tako ubijejo čas, ki naj bi ga upokojenci imeli na pretek. Se še da živeti, pravijo, če si mlajših let in si sam kaj narediš ali dodatno zaslužiš, huje pa je v poznejših letih, ko ni več toliko življenjske moči in je pogosto bolezen spremljevalka starosti.
Bolj kot pomanjkanje denarja in materialnih dobrin nekatere onesrečuje osamljenost in izključenost iz življenja. Velika sprememba in stres je oditi v pokoj, se navaditi in sprejeti drugačno okolje in druge ljudi. Toda nimamo inštitucije, ki bi pomagala tem ljudem, zato ostanejo sami s svojim življenjem, ki ga morajo živeti, velikokrat tudi izključeni iz svojega prejšnjega delovnega okolja.
Majda Horvat
125 let
Pivovarna Union ob svojem jubileju nagrajuje 125 zvestih naročnikov VESTNIKA
Ne prezrite zadnje strani!
KAKO DALEČ JE DO VRHA?
Ko smo se v začetku leta srečevali s 13 ali 14-odstotno inflacijo in napovedovali, da se bo ta ustavila na letni ravni pod 800 odstotkov, se nam je vse skupaj zdelo nenavadno, saj na takšno vrtoglavo naraščanje cen nismo bili navajeni. Kaže pa, da smo se z inflacijo zdaj že navadili živeti, še več, mnogim takšen položaj celo ustreza. Delovanje trga in tržnih zakonitosti še ni zaživelo v pravi meri in v mnogih podjetjih lahko svoj ekonomski položaj še vedno rešujejo s povečevanjem cen. V cene svojih izdelkov že vnaprej vgradijo pričakovano inflacijo in tako se vrtimo v začaranem krogu, ki se je v zadnjih dveh mesecih že tako zavozlal, da pravega izhoda iz njega ne najdemo.
Po rekordni 48-odstotni mesečni inflaciji v septembru se razmere tudi v oktobru niso kaj bistveno izboljšale in če bi inflacija ostala na povprečju zadnjih dveh mesecev, bomo čez leto dni lahko že govorili o 10 tisočodstotni inflaciji na letnem nivoju. In kam vse to vodi? Že enostavna računica nam pokaže, da bomo, če se razmere ne bodo uredile, že čez eno leto imeli opravka z vrtoglavimi številkami in s kupi denarja brez vsakršne vrednosti. In kaj bo takrat z dinarjem, za katerega gospodarstveniki trdijo, da je precenjen, v resnici pa nima skorajda nobene vrednosti. Kako se bomo počutili čez leto dni, ko bomo morali za kilogram kruha ali liter mleka v trgovini od-
šteti 4 milijone dinarjev (novih seveda, če bomo takrat sploh še imeli sedanje dinarje) ali pa za kilogram mesa 40 milijonov dinarjev, da o tem, da bo treba za obleko dati skorajda milijardo, niti ne razmišljamo; Pa to navsezadnje niti ne bo tako strašno, saj bi po podobnih izračunih morala tudi povprečna plača znašati okrog 800 milijonov dinarjev, bolj zaskrbljujoče je dejstvo, kako se bomo znašli v vseh teh številkah.
Po vsem tem se zato mnogim upravičeno zastavlja vprašanje, zapisano v naslovu. Torej, kako daleč je še do vrha in do kod se bomo skušali še vzpenjati? Bomo res vztrajali tako dolgo, da se nam bo zavrtelo in si bomo zlo-
mili hrbtenico? Saj se nam vse skupaj zdi nemogoče, ob tem pa nehote pomislimo na čas pred leti, ko prav tako nismo verjeli, da bi inflacija lahko presegla prag 100 odstotkov. Nekaj upanja nam sicer dajejo napovedi zvezne vlade, po katerih naj bi v prihodnje leto prenesli 200 odstotkov inflacije, potem pa naj bi se ta gibala mesečno na nivoju od dveh do treh odstotkov. Vendar uresničitev takšnih napovedi ni odvisna izključno le od zvezne vlade, pač pa od vseh gospodarskih subjektov, nenazadnje tudi od vsakega posameznika. Zato ne silimo navzgor za vsako ceno, saj se nam bo prej ko slej zavrtelo!
Ludvik Kovač
UKINJANJE SISOV JE TUDI CENTRALIZACIJA ODLOČANJA
V ponedeljek smo dobili v Ljubljani novinarji v roke povsem sveže poročilo slovenske vlade o tem, kaj je naredila za izvedbo ustavnega zakona ter preoblikovanje in ukinitev sisov. Po besedah predsednika Dušana Šinigoja je to tisto maksimalno, kar so dosegli z dogovori med občinami ter strokovnimi službami interesnih skupnosti.
Kakšna bo torej nova podoba tako imenovanih javnih služb in organov? V prihodnjem, prehodnem letu, si bodo delo in pristojnosti sedanjih sisov razdelili štirje organi. Izvršni svet (tako občinski kot republiški) bo imel velike pristojnosti in bo odločal o izvajanju celotne politike, odločanje in sprejemanje smernic bo v pristojnosti skupščin, upravni organi, h katerim bodo po novem letu priključeni tudi strokovni delavci sedanjih interesnih skupnosti, pa bodo pripravljali predloge, mnenja in stališča. Imeli bi tudi odbore, kjer bi bili strokovnjaki, izvoljeni iz sedanjih delegatskih vrst. Denar se bo zbiral samo v eni blagajni (republiški ali občinski), kar je po besedah predsednika vlade velika sprememba, saj bodo tako lahko postavili zaprto bilanco sredstev in se bo vedelo, koliko je denarja, z njim pa bo gospodaril le en gospodar. Imeli bomo torej integriran proračun.
Druga velika sprememba je delitev pristojnosti med občinami in republiko. Po predlogu bodo občine izgubile precej pristojnosti, ki jih bo prevzela republika. Zato naj bi imeli tudi izdelane nacionalne programe, ki bi jih plačevali iz republiške blagajne, kar bi ostalo pri občinah, pa seveda iz občinskih. Zato bi imeli za nacionalne programe iste prispevne stopnje. Za delovne organizacije družbenih dejavnosti pa se predvideva, da bi imeli profitne in neprofitne zavode.
To so torej najbolj grob skelet predlaganih sprememb in nove oblike, vsem pa bo treba dati življenje. A to je že drugo vprašanje. Na tiskovni konferenci je bilo mnogo pomislekov in pripomb o še nejasni vsebini nacionalnih programov, kar v bistvu pomeni delitev denarja med občine, ter mnenja, da bodo nekatere pri tem prikrajšane. Dobili smo tudi uradno potrditev, da gre v bistvu za centralizacijo upravljanja in odločanja na področju javnih služb in da občine izgubljajo številne pristojnosti. Vendar pa naj bi bilo to manjše zlo od tega, ki ga imamo sedaj, ko ni nihče takoj vedel, koliko je denarja za sisovske dejavnosti, saj se je zbiral na več kot 600 mestih. Po podatkih iz občin so predstavniki vlade dejali, da bo zbranega denarja za sisovske dejavnosti v prihodnjem letu dovolj in bodo lahko postavili zaprti račun. Prav tako bosta sistem in država morala delovati (kot modema država) ne glede na politične spremembe v družbi.
Majda Horvat
RESNICA V VINU JE GRENKA
aktualno doma in po svetu
Sojenje Azemu Vllasiju se je začelo, ko je pri tukajšnjem prebivalstvu pravzaprav že vnaprej obsojen, kakor je bilo pač slišati na tistih prvih mitingih: »Ubičemo Asima!« — oziroma v obliki zahtev, da ga je treba preprosto, kar brez sodbe, ubiti.
Prvega dne sojenja je Vllasi končno imel priložnost izjaviti javnosti, pred sodiščem seveda, da sploh ni protirevolucionar in da tisto na Kosovu pred njegovo aretacijo tudi ni bila protirevolucija in da ne zaupa sodiščem na območjih, kjer so njegovo smrt zahtevali na mitingih, terjanje abolicije zanj pa vzbuja zopet mržnjo do Slovencev.
Vse to me spominja na stavek: »Ubiti ne osvoboditi«, zaradi katerega je izgubil glavo človek, ki bi moral biti osvobojen, samo zaradi tega, ker je pisar postavil vejico pred, ne pa za ne, kakor mu je bito narekovano.
Zdaj se nam dogaja nekaj podobnega v zvezi z Vllasijem in nasploh: eni kar naprej postavljajo vejico pred, drugi pa za besedico ne in tako je lahko človek tu razglašen za revolucionarja, tam pa za pro-tirevolucionarja za isto besedo, dejanje ali prepričanje, kar je, priznajmo, hudo neprijetno za vsakogar v vsakem trenutku, saj je lahko
Pravzaprav paradoks (osupljiva trditev): Evropa — glede na njen vzhodni del — doživlja iz dneva v dan dogodke, ki kažejo na to, da je lahko svet drugačen tudi brez smodnika. Balkan, kot del Evrope, tega ne more razumeti ... tam še vedno govori smodnik. Predlog iz Slovenije, da naj bi Azema Vllasija, dolgoletnega kosovskega in tudi zveznega funkcionarja oprostili vsakršne krivde, ko se ve, da gre pri tem za čisto politični sodni proces, na našem jugu ni naletel na razumevanje. Tako smo radi ali neradi nekakšen evropski Libanon. Na sliki: pripadniki varnostnih sil med eno od svojih akcij pred uredništvom prištin-skega dnevnika Rilindja.
Štirideset let nevtralnosti
Maja leta 1955 so v dunajskem dvorcu Belvedere zunanji ministri ZDA, ZSSR, V. Britanije in Francije podpisali avstrijsko Državno pogodbo, ki je naši sosedi dala popolno neodvisnost, vendar pod pogojem, da ostane nevtralna. Zaradi hudih preskušanj v najnovejši zgodovini so Avstrijci sprejeli pogodbo z velikim zadovoljstvom.
Nekaj mesecev pozneje, 26. oktobra 1955, je avstrijski parlament sprejel zakon o trajni nevtralnosti dežele, do 29. novembra 1955 pa so potem iz Avstrije
Vranitzky z novo formulo
Avstrijske parlamentarne volitve se bližajo (spomladi prihodnje leto), zato ni nič nenavnadnega, da je kancler Vranitzky, ki je sicer tudi vodja avstrijske socialistične stranke, na nedavnem strankinem kongresu v Gradcu napovedal novo predvolilno formulo. Kot je dejal, bo avstrijske volivce vprašal, ali hočejo črno-modro koalicijo, se pravi vlado ljudske in svobodnjaške stranke, ali njega, socialista. S tem se hoče Vranitzky približati uspešnemu nekdanjemu voditelju njegove stranke Brunu Kreiskemu, ki je s socialistično vlado dolga leta samostojno vladal v Avstriji. Kreiski je namreč predvsem z osebnim nastopanjem v predvolilnem boju zbiral glasove za absolutno premoč svoje stranke. Zato so socialisti kot najmočnejša avstrijska stranka sami izbirali vlado vse od 1971. do 1983.
S tem, kar napoveduje, želi Vranitzky doseči ponovno absolutno večino v parlamentu in tako zagotoviti »svojo« vlado brez koalicijskega partnerja. Seveda to najbrž ne bo tako enostavno.
0 manjšinskem šolstvu
Ob nedavnem obisku srbohrvaške osnovne šole in gimnazije v Budimpešti je madžarski minister za kulturo izjavil, da bo treba problematiko šolanja pripadnikov narodnosti obravnavati na vladni ravni. Po ministrovem mnenju državno vodstvo ni hotelo priznati, da narodnostna politika ni dejanje nekakšne miloščine.
Minister je napovedal, da bo do sprememb v šolanju pripadnikov manjšin — in to od vrtcev do fakultet — prišlo že s prihodnjim šolskim letom.
X
Po podatkih Demokratične zveze južnih Slovanov so tačas na Madžarskem samo štiri dvojezične šole, ni pa nobene, v kateri bi bil jezik narodnostni edini jezik pri pouku. Kot je na enem od zasedanj parlamenta povedal generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov, je bilo med leti 1945 in 1949 petdeset šol, na katerih so poučevali izključno v enem od jezikov narodnosti.
USTANOVILI DEMOKRATSKO ZVEZO
V Čeljabinsku na južnem Uralu je bila ustanovna konferenca medregionalne demokratske zveze — organizacije, ki bi lahko prerasla v stranko socialnodemokratskega tipa in konkurirala KP SZ. Ustanovne konference so se udeležili predstavniki 92 neformalnih gibanj (s 300.000 člani) iz dvanajstih sovjetskih republik.
Med najpomembnejšimi nalogami zveze sta izdelava konkretnega programa o izhodu iz družbene krize in aktivno sodelovanje na bližnjih volitvah za lokalne in republiške sovjete, piše v manifestu konference. Nova demokratična zveza se bo zavzemala za načelo »odprte države«, za delitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno in za spremembe celotnega sovjetskega pravnega sistema v duhu splošne deklaracije o človekovih pravicah, mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah in dunajskih sporazumov o varnosti in sodelovanju med narodi.
umaknili okupacijske čete štirih velesil in Avstrija je bila »osvobojena osvoboditeljev«, kot se je to v letih po tem rado poudarjalo.
Avstrija je bila s sorazmerno mirnim notranjim razvojem vsa ta tri desetletja in pol pobudnica in organizatorica številnih pomembnih srečanj in dogovorov, čeprav si Dunaj nikoli ni prizadeval za velikopotezno zunanjo politiko, kar je bilo pač tudi povezano z odločitvijo o nevtralnosti.
Časopisna »bitka«
za Zakarpatje
Budimpeštanski časopis Datum je v eni od zadnjih številk zapisal, da bi morala Sovjetska zveza Madžarski odstopiti del ozemlja v Zakarpatju, to je tik ob madžarsko—češkoslovaško—sovjetski meji (Csap—Užgorod, op. ur.). Na pisanje se je odzval — kot poroča Tanjug — moskovski dnevnik Sovjetskaja Rusija, ki bolj mimogrede omenja, da so ob tragičnih dogodkih let? 1956 na mitingih na Madžarskem ljudje pogostokrat skandirali: »Rusi, pojdite domov!«, v glavnem pa se posveča »ozemeljskim zahtevam Madžarske«, oziroma pisanju budimpeštanskega dnevnika Datum.
Prvo, na kar sovjetski dnevnik opozarja, je to, da je bila Horthi-jeva Madžarska skupaj s Hitlerjevo Nemčijo napadalec in da so se Madžari skupaj s Hitlerjevo vojsko borili na Donu in Volgi. Sovjetskaja Rosija trdi, da bi se ob pisanju Datuma o tem, da naj se iz tega dela Zakarpatja umakne tako sovjetska vojska kot rusko in ukrajinsko prebivalstvo, morali zamisliti tudi drugi sosedje Madžarske, kajti v časih habsburške monarhije je k Madžarski pripadal tudi del Slovaške, Hrvaška in Transilvanija. Kar pa se omenjenega dela Zakarpatja tiče, je ta predel dobila Madžarska šele po miinchenskem sporazumu. Pred tem je to ozemlje pripadalo Češkoslovaški, trdi Sovjetskaja Rosija.
Druga republika, obnovljena v mejah prve, se pravi tiste po katastrofalnih posledicah prve svetovne vojne, je z Državno pogodbo sprejela tudi nekatere obveznosti do manjšin, ki pa jih je izvajala s premalo pravega občutka do tujegovorečega in avtohtonega slovenskega življa na Koroškem ter hrvaškega, pred stoletji priseljenega prebivalstva na Gradiščanskem.
Hladnokrvno opazovanje
Kot je pred dnevi za Borbo izjavil direktor Centra za strateške študije dr. Vatroslav Vekarič, ni verjeti kakšnim ideološkim reakcijam Zahoda ob dogajanjih v vzhodnoevropskih državah. Po njegovem tudi ni pričakovati kakšne spektakularne finančne podpore. ZDA in zahodnoevropske države bodo po mnenju Vekariča zgolj spremljale dogajanja v Vzhodni Evropi in se vanje ne bodo vmešavale. Procesi, ki potekajo v Nemški demokratični republiki, so posebnega pomena, enako pa velja tudi za spremembe na Poljskem in Madžarskem, vse to pa znova aktualizira nemški problem, kar pa utegne biti izjemno nevarno za Evropo in svet.
Kljub vsem težavam in napadom, ki jim je izpostavljen doma, je Gorbačov človek, ki uživa velik ugled v svetu, doma pa si krepi položaj tako, da na najpomembnejše položaje postavlja ljudi, ki jim popolnoma zaupa.
Na vidiku torej ni nikakršen nov Marshallov načrt za Vzhodno Evropo, temveč hladnokrvno opazovanje in spremljanje dogajanj.
(Proti)revolucio-narnost
vsak trenutek žrtev rašomonijade poslušanja različno slušnih sogovornikov.
Spomnimo se samo Bučina iz časov, ko je bil predsednik ZK SZDLJ: protirevolucionar je vsakdo, kdor je proti samoupravljanju, zdaj pa je skorajda že tako, da utegne biti vsakdo, kdor je za samoupravljanje, saj ga že precej časa omenjajo samo na koncu besedi o reformah, vse bolj pa ga spreminjajo v navadno partnerstvo delavcev v upravljanju, v kolikor delavstvo sploh še omenjajo, odkar je v središču pozornosti ljudstvo oziroma vsa populacija.
Ljudje so zaradi tega vse bolj molčeči in se vse bolj zapirajo vase, saj se bojijo, da se utegnejo najbolj navadni pogovori spremeniti v sovraštvo med družinami, sosedi...
Vse to vse bolj spominja na Kučanovo resignacijo, ko je na izredni seji CK ZKJ retorično vprašal, ugotovil: »Če se sploh še sme citirati Kardelja?« ko ga je citiral v svojem pojasnjevanju stališč (ustavnih) Slovenije.
Tudi tista z ukinjanjem sisov je podobna napačnemu postavljanju vejice, kajti ujema se z ljudsko modrostjo, da z umazano vodo ni treba izliti otroka iz kadice, se pravi interesov delavcev, ki jim skladi ne obetajo nič boljšega od nekdanjih načinov zbiranja denarja na dr-žavnolastninski način, ki naj bi ga (ponesrečeni) sisi odpravili, kajpak pod pogojem, da bo samoupravljanje začelo voditi k odmiranju države.
Vse glasnejši vtisi še vedno pooblaščenih tolmačev našega sedanjega stanja, da je Kardeljeva vizija samoupravnega socializma utopija, so pač izraz lastnega pomanjkanja vsakršne vizije in zatorej nesposobnosti uresničevanja sklepov o spreminjanju sveta, a to vodi samo h kritiziranju za vsako ceno, kar je nekaj najbolj nevarnega ta čas, ker vodi v rušenje brez znanja o tem, kaj je potem treba graditi in kako.
Ta čas bi nam bil potreben nekdo, ki bi dal od sebe vsaj nekaj več, kot je dal Kardelj, ki bi dal najbrž mnogo več, če ne bi bil spet v državnost, ki je od njega kot ideologa zahtevala sebi potrebne obrambne mehanizme, ki jih je bilo preveč za prodornost novega iz njegove vizije svobodnejšega sveta. Kljub vsemu pa je Kardelj tudi rekel: »Človeku ne prinaša sreče nihče, ne partija, ne država, ne sistem, kajti srečo si človek lahko ustvarja le sam.«
Sedanjost kaže, da ima človek le pičle moči za ustvarjanje svoje sreče, toda človeštvo je morda prav zaradi tega toliko vzkipelo, da do kakovostnih sprememb mora priti kmalu, pa ne toliko na klasičen, revolucionarno krvav način, ki ga še vedno simbolizirajo proletarsko rdeče zastave, kolikor z naravno spoznavnostjo resnic o tem, koliko je človek del narave, ne pa bog, ki si dovoljuje posegati v njeno ustvarjalnost s svojim še vedno preskromnim znanjem spoznavanja njene smiselnosti.
Kakor je svojčas ugotovil Lenin, da je religija opij človeštva, tako zdaj spoznavamo, da se je tudi avantgardizem spremenil v religioznost in na njej gradil tako, da je postal opij za človeka, ki se je vanj zaveroval in z njim sebe zglorificiral. In kaj poslej?
Viktor ŠIREC
DUNAZAVER
Pod tem naslovom je Adam Csillag leta 1984 začel snemati dokumentarni film o češkoslovaško-madžarskem sistemu hidroelektrarn Gabčikovo—Nagymaros na Donavi. Pripravljalna dela te pale(polit)on-tološke naložbe so leta 1961 prekinili, kar je trajalo vse do leta 1985. Ta čas je vladala tudi stroga cenzura. O zadevi se enostavno ni smelo nič pisati in govoriti. Ker je bil pač dokumentarec naperjen proti naložbi, je njegov mladi režiser takoj vedel, da bo film nekaj let moral počivati v predalih.
Sicer pa so se prvi načrti v zvezi s tem projektom pojavili že davno. Madžari in Čehi so imeli prve pogovore na vladni ravni leta 1952. V naslednjih 12 letih je bilo izdelanih 34 glavnih različic in številnih podrazličic. Nato so 1977. podpisali meddržavni sporazum o skupni velenaložbi, ki naj bi bila uresničena v letih 1986—90. Leta 1988 so se v dela vključili tudi Avstrijci.
Pred časom je bila v časopisu Ludas Matyi, madžarskem Pavlihi, objavljena karikatura, ko neki občan vpraša drugega, ali Madžarska še ima kakega soseda, s katerim se še pozdravljajo (madžarska narodnost v Romuniji, vzhodnonemški begunci, sovjetski vojaki na Madžarskem itd.). Jabolko spora s Čehi — ob različni politični usmerjenosti — so seveda hidroelektrarne na Donavi. Pred dobrim letom je bila ena najbolj žgočih tem na Madžarskem ravno to vprašanje. Prva od večjih manifestacij je bila jeseni lani demonstracija 25 tisoč
ljudi pred parlamentom v Bu-. dimpešti. Bile so tudi zahteve, naj narodna skupščina oz. z referendumom odločijo o stvari. Tedaj je bilo splošno mnenje, kako naj poslanci oz. navadni občani odločajo o ukinitvi ali nadaljnji gradnji. A leta 1977 jih ni nihče vprašal o mnenju, saj je o naložbi odločila peščica politikov na vrhu, na čelu z Janosem Kadar-jerri. Zavoljo vse močnejšega pritiska je madžarski parlament problem vseeno uvrstil na dnevni red. Pred zasedanjem je takratni Centralni komite hitro sklical poslance — člane takrat
še edine partije. Tedaj je tri četrtine poslancev nosilo rdečo knjižico. Mogoče je tudi to imelo kako vlogo pri tem, da je bil parlament z veliko večino glasov proti prekinitvi sporne naložbe. Bilo je nadvse groteskno, ko se je večina ob izidu glasovanja začela prav krohotati nad poraženo manjšino, ki je bila proti temu projektu. (Tv je v živo spremljala zasedanje od začetka do konca.)
In če si zdaj pogledamo izid glasovanja na zadnjem zasedanju parlamenta, potem je prav nazorno, do kakšnih premikov je prišlo v madžarskem političnem življenju. Za to, da se pri Nagy-marosu (blizu Esztergoma) enkrat za vselej prekine z naložbo, elektrarna pri Gabčikovu pa naj dela z osnovno zmogljivostjo, je glasovalo 187 poslancev, vzdržalo se jih je 74 in le 7 jih je bilo proti. Tako rekoč isti poslanci, ki so se pred nekaj meseci še režali, so zdaj uvideli, da je Podonavje-ob madžarsko-češki meji pred
MADŽARSKI FINIŠ
V kolikor se bo na madžarskih predsedniških in parlamentarnih volitvah zgodilo to, kar napovedujejo, namreč, da bodo na njih lahko sodelovale različne stranke, potem utegne Madžarska že v drugi polovici leta 1990 postati članica Sveta Evrope. Tako zadevo ocenjujejo v Strasbourgu. Najprej je Madžarska julija letos (skupaj z Jugoslavijo, Poljsko in SZ) dobila status posebne povabljenke v Svetu Evrope. Kmalu potem je podpisala evropsko kulturno listino. Madžarska namerava postati tudi članica Sveta za socialni razvoj, ki so ga ustanovili leta 1956 za pomoč nemškim beguncem. Z vstopom v omenjeni svet bo dobila Madžarska del denarja za kritje stroškov za nekaj več kot 20 tisoč romunskih beguncev.
Članstvo v Svetu Evrope bo za Madžarsko pomenilo nekakšen finiš za vstop v EFTA ali v Evropsko skupnost. To pa bi tudi pomenilo dokončno zanikanje jaltskega sporazuma o razdelitvi interesnih sfer v Evropi.
globus
VARŠAVA — Če bodo pogajanja o razoroževanju v Evropi uspešno napredovala, bodo nastale razmere za razpustitev Varšavske zveze in tudi NATO. To je rečeno v sporočilu z nedavnega zasedanja odbora zunanjih ministrov držav Varšavske zveze v Varšavi.
NEW YORK - Dnevnik New York Times je pred dnevi zapisal, da je »vladajoča komunistična partija v Jugoslaviji nakazala, da utegne dovoliti več-partijsko demokracijo«.
BUDIMPEŠTA — Madžarska socialistična partija je edina zakonita naslednica madžarske socialistične delavske partije. Tako je odločilo predsedstvo nove stranke, ki tudi trdi, da na nedavnem kongresu ni prišlo do razcepa partije, temveč do njene preobrazbe. Protizakonit je vsak poskus, s katerim bi hoteli podaljšati delovanje ukinjene madžarske socialistične delavske partije ali ustanoviti novo stranko pod istim imenom, je rečeno v sporočilu strankinega predsedstva.
VARŠAVA - Voditelj poljske Solidarnosti Lech Walensa je zagrozil, da bo organiziral nove stavke, če vlada ne bo ponudila dobrih predlogov za premostitev gospodarske krize. Walensa trdi, da bi komunisti najbrž pripravili boljši program. Vlada namreč predvideva hitro rast cen, zmanjševanje realnih plač in možnost likvidacije posameznih podjetij, kar utegne povzročiti padec proizvodnje in povečanje brezposelnosti.
VZHODNI BERLIN - V NDR so predložili predlog zakona, po katerem bi dobili vsi državljani potne liste in s tem pravico, da svobodno potujejo v tujino. Ob volitvah Egona Krenza za predsednika državnega sveta je bilo v Berlinu več protestnih shodov, na katerih, so sodelovali predvsem mladi ljudje.
BERN — Zaradi rahlega padca cen nafte na svetovnem tržišču so pred dnevi v Švici za malenkost pocenili bencin. Tako je sedaj super po 1,14 franka, kar je 30 tisoč dinarjev.
NEW YORK - Na Američana je prišlo lani 13.120 dolarjev, kar je za 220 dolarjev več kot leta 1987. Vendar je 20 odstotkov najrevnejših družin razpolagalo le s 4,6 odstotka vseh dohodkov, 20 odstotkov najbogatejših pa s kar 44 odstotki vseh dohodkov v državi. Tako se je prepad med najrevnejšimi in najbogatejšimi povečal na največjo raven po drugi svetovni vojni. 13,1 odstotka prebivalstva živi pod mejo siromaštva, ki je bila letos za 4-člansko družino 12.092 dolarjev.
ekološko katastrofo. Projekt Gabčikovo—Nagymaros se namreč danes vse bolj ocenjuje kot gospodarsko in ekološko popolnoma zgrešen in kot tipičen primer megalomanskih političnih naložb poststalinistične dobe. Slednje dokazuje, da so bili npr. Madžarska akademija znanosti in številni neodvisni strokovnjaki že leta 1982 izrazito proti. Bili so proti tudi naravovarstveniki. Ravno zaradi tega pa so bili pred kakšnim letom ali dvema priključeni vodnogospodarskemu ministrstvu, ki je odgovorno za projekt in obenem tudi največji zagovornik preživelega koncepta. Minister Laszlo Marothy, o katerem se je veliko govorilo, da je ljubljenec Janosa Kadarja, še zmeraj trmasto vztraja, ljudje pa zahtevajo njegov odstop.
Čehi seveda zagovarjajo ministra Marothyja in pravijo, da gre za gonjo proti njemu s strani opozicije in da bo Madžarska namesto stomilijardnega dobika — če bo obveljal predlog madžarske vlade o ukinitvi naložbei — imela 225 milijard izgube. Hkrati pa da bo morala tudi avstrijskim podjetjem poravnati 2,8 milijarde šilingov.
O dinozavrih slovar piše, da so izumrli plazilci, včasih izredne velikosti. Kot kaže, madžarski Dunazaver še lep čas ne bo predmet paleontologije. Velik pa je, velik.	Franček Mukič
STRAN 2
VESTNIK, 6. NOVEMBRA 198Q
od tedna
LENDAVA — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so obravnavali gospodarjenje v delovnih organizacijah Ina Nafta, Varstroj in Imo ter v obratih Mesne industrije in Toka. Gre za organizacije združenega dela, v katerih so najprej nastale statusne spremembe. Ocena za Ino Nafto, Varstroj in Imo je v glavnem pozitivna, za Toko je bilo rečeno, da ima nižje povprečne osebne dohodke, kot je občinsko povprečje, za lendavski obrat Mesne industrije Murska Sobota pa so ugotavljali, da se je po statusni spremembi (prej je bil tozd), uresničilo le malo tistega, kar je zapisano v elaboratu o reorganizaciji.
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so sprejeli odredbo o določitvi najvišjih cen osnovnih komunalnih storitev in stanarin ter potrdili sklep, po katerem se bo že novembra stanarina podražila za 30 odstotkov. Govor je bil tudi o nekaterih osnutkih sprememb zazidalnih načrtov mestnih ulic v Murski Soboti, kot so Lendavska, Titova, arhitekta Novaka, Gregorčičeva in Staneta Rozmana ter Beltinci jedro. O javni razgrnitvi teh dokumentov se bodo izjasnili tudi občani.
MURSKA SOBOTA — Delovna skupina občinskega sveta zveze sindikatov za spremljanje reševanja problematike v podjetju Sobota se je odločila, da izda posebno številko Informacij za delavce omenjenega podjetja. S tem jih želi podrobneje informirati o poslovanju podjetja, ki se je znašlo pred stečajnim postopkom, o pravicah delavcev v času brezposelnosti, o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o značilnostih zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela ter o pogojih za ustanovitev samostojne obrtne delavnice. Vsekakor pohvale vredna pobuda vodstva soboških sindikatov, ki je poskrbel tudi za ustrezno strokovno pomoč delavcem Sobote.
PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OK ZKS GORNJA RADGONA TOKRAT V ČRNCIH
SPREMEMBE ORGANIZIRANOSTI -ALI TUDI DELOVANJA?
Sredi obdelanih kmetijskih površin, ki se pripravljajo na zimski počitek, v romantičnem dvorcu, ki je ta čas sedež Kmetijskega kombinata, tozda Kmetijstvo Črnci, je bila v ponedeljek, 6. novembra 1989, programsko-volilna konferenca OK Zveze komunistov Slovenije Gornja Radgona. Zadnja v tem mandatu in zadnja pred slovenskim kongresom komunistov.
Konferenca je bila podobna vsem dosedanjim, kljub temu pa naj bi pomenila začetek sprememb v organiziranju in delovanju občinske organizacije komunistov, ki ima le še 560 članov. Samo od I. januarja 1988 do 1. julija 1989 je iz organizacije izstopilo 121 članov, medtem ko so sprejeli le dva. Ze več kot pol leta je v občini Gornja Radgona le en poklicni funkcionar ZK in tako bo tudi v prihodnje. Zaradi številnih zapletov v preteklosti (1986 leta je odpovedal kandidat za izvršnega sekretarja, lani pa so ostali brez sekretarja, ker je postal član začasnega poslovodnega organa v Avtoradgoni) je obstajala bojazen, da se bo tudi tokrat zapletlo. Kaže pa, da so bili vsi kandidati dobro izbrani in pripravljeni. Sicer pa bo v prihodnje prejemal plačo funkcionarja le sekretar — Tone Pevec.
O minulem delu je najprej spregovoril predsednik OK ZKS Gornja Radgona Edvard Metličan Če so leta 1987 govorili o treh reformah (gospodarstva, političnega sistema in Zveze komunistov), pa je sedaj v ospredju opuščanje tradicionalnih oblik delovanja ter političnega aktivizma in uveljavljanje javnega političnega dela ter demokratizacije. Drugačna vloga Zveze komunistov je nujen pogoj za nadaljnje gospodarske in politične spre-
SINDIKALNI POSVET V MURSKI SOBOTI
Brez konkurence ni pravih potez
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pred nedavnim potrdil predlog programa neodvisnih sindikatov in osnutek sprememb in dopolnitev statuta ZSS. Oba dokumenta sta sedaj v javni razpravi. Očitno je, da se zaradi priprav na 12. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo marca prihodnje leto, vodstvu republiških sindikatov zelo mudi, sindikalne funk-
— Ljubljana, Ljutomer—--------
KAM BO PELJAL PRVI »PRLEŠKI CUG«?
Najprej — kaj je sploh »prleški cug«? Gre za posebni vlak, ki bo 25. novembra odpeljal v Ljubljano in v katerem bodo kulturniki, gospodarstveniki in predstavniki prleških občin ter seveda turistični delavci. V hotelu Lev bo namreč prireditev na kateri naj bi se Prlekija predstavila s svojo bogato kulturno in ljudsko dediščino. Zamisel so minuli teden predstavili na tiskovni konferenci v I iubliani Skupina gospodarstvenikov in intelektualcev, sicer Prlekov, ki so’iz dinje pokrajine JSli s trebuhom za kruhom - in tudi uspeli. V letih ustvarjanja ros Prlekijo še ohranjali stike, vendar bolj na relacj. uslug politikom in gospodarstvenikom. Dozorela. je ule>, da za svojo rodno pokraj.-no naredijo kaj več in zato so se odločili, da (po starem kitajskem pregovoru) Prleke naučijo loviti ribe, ne pa da jim nenehno stoje ulovljene ribe prodajajo. Začeli so pripravljati veliko prireditev, na katen bi ob predstavitvi celotne prleške dediščine, današnjega utripa (predvsem gospodarskega) m zammmh prleških dobriii(vine) »postavili tudi stike z gospodarstvenik! iz slovenskega središča. V vseh treh občinah so, kot je povedal magister Milan Lovrenčič, uspešnež in direktor Centra za gospodarska svetovanja, bolj ali manj podprli ronrisel, ki se bo v glavnem financirala v občinah in pr>	T“.,,,
vstopnino bodo pobirali in ne bo ravno nizka, saj so se odločili, da bodo ves iz-kn^ek od prireditve podarili Klubu prleških študentov, k. mora teko dobljen, denšr nameniti izključno za financiranje študija vseh k. so pred diplomo m imajo denarne težave. Pokrovitelj prireditve bo tudi Republiški kom.te za kmetijstvo.	,, ,
do tedna
membe, ki jih družba zahteva, je še poudaril Metličar.
Branko Kurbus (do pred kratkim sekretar OK ZKS Gornja Radgona) pa je menil, da prihaja čas, ko ne bo več sramotno biti član ZK. Po njegovem mnenju je potrebno zmanjšati »aparat« in s tem članarino, pravo merilo za članstvo pa mora biti delo v interesnih skupinah, in ne zunanji dejavniki, kot je vera in podobno. In še: če hočejo spomladi uspeti na volitvah, morajo prese-
Sporočilo javnosti
Z globokim spoštovanjem do človekovih pravic in osebne integritete, z odgovornostjo do veljave prava se pridružujemo vsem tistim v Sloveniji in po drugih delih Jugoslavije, ki zahtevajo ustavitev postopka proti Azemu Vllasiju in soobtoženim. Prepričani smo, da lahko s tako politično modrostjo in odločitvijo dokažemo resnično demokratična hotenja vseh v jugoslovanski skupnosti. Želimo uveljaviti človekove pravice in svoboščine pri zavzemanju za humano in demokratično podobo socializma, ki želi biti po meri vseh ljudi, ne le nekaterih posameznikov.
OK ZKS Gornja Radgona, 6. november 1989
cionarje v občinah pa najbolj skrbi, kako precej deklarativen in delavcu premalo razumljiv program neodvisnih sindikatov operacionalizirati. Še največ odprtih vprašanj se jim zastavlja glede organiziranosti, predvsem okrog razmejitev pristojnosti občinskih svetov in sindikatov dejavnosti. Trenutno se govori o dveh načelih sindikalne organiziranosti — teritori-
Programsko volilna seja komunistov občine Murska Sobota
V ISKANJU LASTNE IDENTITETE
Programsko volilna seja komunistov občine Murska Sobota je izzvenela v duhu stare partijske organizacije. Če s starim komunističnim metrom merimo njeno dosedanjo aktivnost, bi rekli, da je morda celo uspešna, čeprav nekateri znaki — predvsem številni izstopi iz te organizacije — kažejo na to, da tudi ta stari meter ne prenese več apriornih trditev. Ni in ne sne biti ene same resnice. Občinska partijska organizacija je pred velikim prelomom. Sodobna partija zahteva od članstva več kot do-sedaj uveljavljen način dela. Zahteva strokovnost, znanje, sodobnost in predvsem sposobnost prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram. In če na programsko volilno sejo niso pripeljali programov, za katere bi se odločali komunisti, temveč le imena, ki naj bi bila sposobna pripraviti program, ki bo na spomladanskih volitvah privabljal voiilce, pomeni to samo potrditev dejstva, da ta partijska organizacija še išče svojo identiteto.
kati z dogmo rdeče zastave in imenom.
Dušan Zagorc (eden od kandidatov) pa je menil, da mora ZK postati odprta za vsakogar, ki bo hotel sodelovati, poseben poudarek pa dati varovanju človekovih pravic, bila naj bi interesna organizacija, v kateri ne bo preglasovanja.
Franc Kovačič je med drugim govoril o sprejemanju mladih v vrste ZK glede na to, da imajo le-ti svoj program in politično organizacijo. Herbert Kumer je dejal, da bi se morali vsi v prvi vrsti lotiti reševanja gospodarskih problemov, kajti le to nas bo pripeljalo iz sedanje krize, Jože Farič (podpredsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona) pa je govoril o gospodatjenju v minulih letih, predvsem pa mesecih.
V ponedeljek so izvolili nov komite (oziroma potrdili 15 novih članov); zmanjšal se je za 6 članov, prav tako bo odslej v predsedstvu namesto 9 le 7 članov, ukinili pa so tudi tovariško razsodišče (njegovo delo je prevzela statutarna komisija). Potrdili so kandidate za izvršnega sekretarja in predsednika, ki jih bo s tajnim glasovanjem in dvetret-jinsko večino prihodnji teden izvolil komite.
Bernarda B. Peček
alnem prek občinskih sindikatov in funkcionalnem prek panožnih sindikatov. In ker do uveljavitve zakona o podjetjih ni več daleč, je treba čim-prej pripraviti kakovostne kolektivne pogodbe, s katerimi bo delavec kot soliden pogajalec in partner v podjetju uveljavljal svojo pravico do socialne in materialne varnosti. Zelo pomembno pa je, da novi sindikalni program poudaija pomen stroke pri uresničevanju sindikalnih zahtev.
To je bila rdeča nit razprave na po-nedeljskem posvetu predsednikov in sekretaijev osnovnih organizacij, konferenc v DO in sozdih ter sindikalnih konferenc iz Soboške občine, ki ga je občinski sindikalni svet pripravil v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti. Posveta, ki so ga naslovili Kakšen sindikat danes in jutri?, se je udeležil tudi član predsedstva republiškega svete Zveze sindikatov Slovenije Dušan Rebolj. »... Članstvo zahteva, da se prenehamo ukvarjati s splošnimi vprašanji družbe, ampak se bolj usmerimo h konkretnim interesom članstva, ki bo v tem videlo svojo neposredno korist, predvsem glede materialne in socialne varnosti. Zato bo v ospredju zagotovitev ekonomske cene dela in oblikovanje ekonomskih plač, z oblikovanjem posebnega sklada za odpiranje novih delovnih mest, kar bi storili s pomočjo razvojnega dinarja in drugih sredstev, pa bi zagotovili socialno pravičnost.
Milan Jerše
Razprava je bila temn primerna. Vsebinsko poglobljenih je bilo le malo in od nekaj govorcev bi veljalo izpostaviti Milana Zrinskega iz beltinske osnovne šole, ki je načel problematiko osnovnega šolstva in skozi to tudi celoten sistem šolstva, ki ga iz dneva v dan spreminjamo, odvisno od volje posameznikov, brez iskanja krivcev za stanje kot je. Silvo Komar, član predsedstva CK ZKS je v kratkih
Komunisti občine Murska Sobota obsojamo nedemokratičen način reševanja problemov na Kosovu in zato zahtevamo strpen, argumentiran in miroljuben način reševanja. Zahtevamo, da predsedstva SFRJ, SR Srbije in SAP Kosova ter Centralna komiteja ZKJ in SR Srbije ter PK Kosova zagotovijo človeka dostojno rešitev nastalih konfliktov.
Udeleženci programsko volilne konference OK ZKS Murska Sobota dajemo vso podporo vodstvu ZK Slovenije in slovenskemu državnemu vodstu prizavzemanju za iskanje de-mokrati ne poti iz kosovske in s tem tudi joj »slovanske krize.
.-POMURJE--------------------------------------
Več ali manj podaljšanega bivanja učencev?
Marsikje po Sloveniji bijejo plat zvona ne le zaradi cošev, ampak tudi oddelkov podaljšanega bivanja. Materialne stroške za njihovo delovanje morajo namreč v celoti kriti starši; cene pa so tako narasle, da ti svojih otrok raje ne vpisujejo več k podaljšanemu bivanju, oziroma jih izpisujejo.
V Pomurju se zdi, da ni tako. Število oddelkov podaljšanega bivanja se v tem šolskem letu ni zmanjšalo, ampak sta celo dva več, in sicer v občini Murska Sobota (lani 27, letos 29). Tako je skupno število teh oddelkov 62 (v radgonski občini 8, ljutomerski 9, lendavski 16). Zakaj torej »se zdi«? Ker pozabljamo, da so ukinili celodnevne šole v Gornjih Petrovcih, Kobilju, na Šafarskem in Srednji Bistrici ter na predmetni stopnji v Beltincih. Tudi ti učenci so bili s tem na neki način vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. V šoli so imeli kosila, ponavljali snov, delali domače naloge in se pripravljali na pouk. Pričakovati je bilo, da bo po ukinitvi coša občutno naraslo število oddelkov PB, pa so uvedli le 2 na petrovski ter po enega na kobiljanski in šafarski osemletki, na beltinski in bistriški šoli pa ni bilo dovolj zanimanja. Glede na navedene podatke bi torej lahko rekli, da seje tudi v Pomurju bistveno zmanjšalo število učencev, ki bi bili deležni dodatne vzgojno-izobraževalne oblike življenja in dela v šoli. Pedagoški delavci opozarjajo, da s tem otroke vedno bolj prepuščamo samovzgoji, okolju, televiziji in drugim zunanjim dejavnikom.
J. G.
ZSMS — ZAČENJA ODLOČILNO PARTUO
»Realno je, da zmagamo«
To optimistično napoved je rpedsednik Zveze socialistične mladine Slovenije (oprostite, ZSMS) Jožef Školč izrekel tako na začetku kot ob koncu 13. kongresa ZSMS. Ali se bo napoved naslednje leto uresničila, tega zdaj ne bomo ugibali. Odgovor bomo dobili šele od volilcev na spomladanskih volitvah. Dejstvo pa je, da je ZSMS postavila temelje nove politične organiziranosti. Tako statut kot programski dokumenti, ki so jih mladi po treh dneh druženja v Portorožu sprejeli, naj bi omogočili delovanje v razmerah parlamentarne demokracije.
In kaj so najpomembnejše spremembe? ZSMS postaja samostojna politična organizacija, pravzaprav stranka. Zaenkrat se sicer še ne bo odpovedala svoji družbeni funkciji (čeprav so mnogi to želeli in tudi zahtevali na kongresu). Tako bodo v
fo kako so se na kongresu odrezali Pomorci. O tem bomo nekoliko reč zapisali v naslednji številki Vestnika. Tokrat le toliko: Prav gotovo bi lahko bili glasnejši on odmevnejši, če bi pri nekaterih vprašanjih nastopili skupno. Sicer pa so spregovorili predvsem o ekoloških vprašanjih, zahtevali so deideologizacijo državnih simbolov in govorili o problematiki manjšin. Kongres je tako sprejel pobudo za ustanovitev komisije za manjšinska vprašanja pri RK ZSMS. Njeno programsko izhodišče naj bi bilo ohranjanje in razvijanje narodne samobitnosti posameznih manjšin in strokovno ter vsebinsko svetovanje pri oblikovanju manjšinske politike ZSMS. Pravico do delegiranja lastnega predstavnika pa naj bi imele vse slovenske manjšinske politične organizacije ter vse politične organizacije drugih avtohtonih narodnosti, ki živijo znotraj meja SRS.	i
ZSMS kot kolektivni člani še naprej vključene tudi različne stanovske, projektne in interesne organizacije. »Določba o striktni politični organizaciji bo v prehodnem obdobju, v katerem je danes ZSMS, pomenila bistveno zmanjšanje tiste njene ustvarjalnosti, ki jo ima skozi vrsto družbenih akcij,« je v uvodnem govoru menil Jožef Školč.
Tako je ZSMS hkrati stranka in to ni. Njeni cilji so predvsem: parlamentarna demokracija, tržno gospodarstvo in ekološka osveščenost državljanov. V ’ programskih dokumentih so nato natančneje opredeljena vsa vprašanja, ki so povezana s temi cilji. Niso pa to le splošne zahteve (recimo za ekološko preobrazbo Slovenije), tu so tudi konkretni odgovori na vsakdanja vprašanja
obrisih predstavil program ZKS.
No, brez programa pa soboški komunisti niso, saj je dosedanje vodstvo pripravilo kratka izhodišča, ki ob izvajanju programa komunistov Slovenije izpostavljajo štiri področja svojega delovanja: Družbeno-eko-nomski razvoj s poudarkom na ekologiji, kadrovska politika, organiziranost ZK in priprave na volitve. Volitve novega vodstva občinske organizacije so pokazale,' da je demokracija zahtevna, saj so le-te trajale skoraj 4 ure. Ko so izvolili člane komiteja, nekaterih komisij in odborov, ter potrdili kandidate za predsednika, sekretarja in izvršnega sekretarja ter predsedstvo so sprejeli tudi protestno izjavo, ki so jo poslali na najvišja vodstva SFRJ, SR Srbije, SR Slovenije in SAP Kosova. Predsednik občinske organizacije je na prvi seji komiteja bil izvoljen Miran Žilavec, sekretar bo Stefan Harkai in izvršna sekretarka Vlasta Veren.
Dušan Loparnik
in pereče probleme današnjega časa (zahteva za tekojšnjo izdelavo projektov avtoceste Arja vas—Ljubljana oziroma za dokončno ureditev ustrezne cestne povezave med Mursko Soboto in Koprom).
ZSMS poskuša najti torej rešitve za velike in majhne probleme. Išče tudi odgovore, kako živeti v Sloveniji, Jugoslaviji, Evropi. Programi so za marsikoga zanimivi, zdaj se bo potrebno predvsem za njih boriti.
In kdo se bo boril? Prav gotovo člani ZSMS. To pa bo zdaj lahko vsak, kije starejši od 15 let in bo sprejemal program ZSMS. Osnovne oblike delovanja bodo poslej občinske organizacije, ki se bodo lahko konstituirale, če bodo imele najmanj 25 članov. Člani bodo plačevali tudi članarino, in sicer teko, da bo minimalno vsoto določila republiška konferenca, občinske konference pa jo bodo lahko prilagodile svojim razmeram. Ob
tem pa se ZSMS zaenkrat še ne odreka proračunskim sredstvom. Njena težnja je, da bi se te sredstva v prihodnje delila glede na uspešnost na volitvah.
Kako bi torej lahko ocenili kongres. Za mnoge je bil to prelomen dogodek, za druge ne. Nekateri so menili, da je bilo v Krškem sprejetih več »odmevnih« sklepov. Se vedno ostaja veliko odprtih vprašanj. Kako bo s tistimi, ki so člani dveh političnih organizacij (vemo, da je veliko mladinskih funkcionarjev ZSMS tudi članov ZKS); na to ni bilo jasnih odgovorov. Kljub temu da so nekateri predlagali, da bi v dokumentih zapisali, da vsaj v vodstvu ZSMS, ne morejo sedeti ljudje, ki imajo dvojno članstvo, to ni bilo sprejeto. Igra se torej ne končuje, šele začela se je.
Silva E6ry
OBČINSKA KONFERENCA ZKS V LENDAVI
ZKne odklanja vernih
Zlobnež bi morda dejal, da si občinska organizacija ZKS v Lendavi prisvaja področja delovanja, saj so o tej in oni problematiki razpravljali tudi v dragih družbenopolitičnih organizacijah, svetih, komisijah, občinski skupščini. Res je, da so se v preteklem obodbju iste teme znašle na različnih shodih, res pa je tudi, da jih v občinski organizaciji ZKS v Lendavi niso odpravili z eno roko, ampak poglobljeno. Tako izhaja iz obsežnega pisnega poročila, pa tudi iz nagovora na petkovi konferenci, ki ga je imel sekretar predsedstva Aleksander Varga. Seveda nam prostor ne dopušča, da bi nizali teme. Žal pa so »negativna gibanja v družbi sproti brisala sledi pozitivnih dosežkov, kot so na primer: družbeni dialog o vseh vprašanjih razvoja dražbe, poslovitev od monopolne vloge Zveze komunistov, demokratizacija v političnih odnosih, odprava ideoloških blokad V zvezi z uveljavljanjem trga, vloge in obsega obrtništva, kmetijstva; nova razvojna filozofija, ki jo je spodbudil dokument o prenovi ZKS . . .« (izvleček iz pisnega poročila).
Medtem ko so v številnih občinskih organizacijah ZKS bili plat zvona zaradi naglega zmanjševanja članstva, so v lendavski lahko bili dolgo zadovoljni, saj ni bilo občutnega zmanjšanja. Podatki o sedanjem številu (734) pa kažejo, da je zdaj občinska organizacija v primerjavi z začetkom leta 1986 (tedaj jih je bilo 885) osiromašena za 151 članov. O vzrokih sicer niso razpravljali na občinski konferenci (velikokrat so o njih govorili v drugih organih), mimogrede pa je bil vendarle omejen »poglavitni«: visoka članarina.
Bo občinska organizacija ZKS v Lendavi, oziroma osnovne organizacije, sčasoma spet povečala članstvo? Preuranjeno je to napovedovati, čeprav nekaj takega upanja tli. Na občinski konferenci je izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Peter Bekeš na kratko predstavil osnutek programskega dokumenta za 11. kongres, ki ima naslov Za evropsko kakovost življenja, in dejal, da se je Zveza komunistov vedla sektaško, ker ni sprejemala vernih oziroma je izključevala tiste, ki so se udeleževali verskih obredov. V programskem dokumentu za 11. kongres je zdaj zapisano: Načelo o apriornem nesprejema-nju vernih v Zvezo komunistov je anahronistično. Zveza komunistov Slovenije pri vstopanju ne bo več spraševala ljudi, ali verujejo ali ne. V ZKS se lahko vpiše vsakdo, ki sprejema njene glavne programske cilje, statut in plačuje članarino. Odpiramo se torej vsem, ki v ZK želijo delovati. Tako kongresni dokument, sicer pa postaja ZK stranka, katere program je sprejemljiv za vsakogar, kar posebej velja še za lendavsko občino, kjer, kot je bilo rečeno na konferenci, ni »opozicijskih sil« (razen zametka socialno demokratske zveze).
Za medkongresno konferenco ZKS v Lendavi velja povedati, da je bila dokaj mirna in bi skoraj minila brez razprave. Posamezniki pa so naposled le poudarili določeno problematiko, kot so ekonomski presežki v podjetjih (vsak deseti delavec naj bi bil »odveč«), velika nezaposlenost (600 iskalcev), skrb za pomladitev članstva ZK (23 odstotkov jih ima več kot 50 let, mladih pa je le 7 odstotkov), nujnost večjih vlaganj v zasebno kmetijstvo, nedostopnost odgovornejših in bolje plačanih del in nalog ženskam itd.
Na koncu so na občinski konferenci ZKS v Lendavi izvolili 21-članski komite, Franca Berliča za delegata za kongres ZKJ in Aleksandra Vargo, Danila Krap-ca in Jožeta Kuroujo za delegate na 11. kongresu ZKS.
Š. Sobočan
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 3
w
»Zivosrebrov« povod za srečanje z dr. Mileno Horvatovo
NOVA VLOGA SINDIKATA V STATUTU PODJETJA
Vprašamo jo: »Ugotavljate, da se največ živega srebra vnaša v telo z uživanjem morske hrane oz. s hrano iz kontaminiranih jezer. Torej smo lahko v Murski krajini tako rekoč brez skrbi, saj nekdanjega Panonskega morja ni več, ali pa je vendarle mogoče, da se je kaj živega srebra odložilo in ostalo?« Pomurska rojakinja iz druge generacije, od leta 1985 raziskovalka na odseku za jedrsko kemijo inštituta Jožef Štefan, ki je julija doktorirala s tezo Štud'“ in razvoj analiznih metod za določanje nizkih koncentracij živega srebra in njihova uporaba pri analizi bioloških vzorcev in vzorcev iz okolja, nas pritrjujoče pomirja: »Bilo bi nevarno le, če bi šlo za zaprte bazene, kamor so morda v preteklosti, ko so se še uporabljali živosrebrovi pesticidi, odlagali večje količine teh odpadnih snovi. Sicer pa živega srebra v vodni prehrani (zlasti ribafi) Prekmurja ni. To so potrdile pred leti opravljene analize vzorcev las, ki služijo kot indikatorsko tkivo obremenitve organizma z živim srebrom.«
Z dr. Mileno Horvatovo, ki se je med drugim strokovno izpopolnjevala v Leipzigu, francoskem Nantesu in nuklearnem raziskovalnem centru KFA Julich v ZR Nemčiji, smo se srečali na Gornji Bistrici in se vnovič zalotili pri vedno znova bolečem vprašanju bega možganov iz sveta ob Muri — nepovratnem seveda. Samo za primerjavo: na ljubljanskem inštitutu Jožef Štefan so — po vedenju sobesednice — najmanj štirje strokovnjaki s tukajšnjimi rodovnimi koreninami: dr. Brigita Lenarčič (biokemija), dr. Vito Starc (fizika jedra), dr. Marija Trontelj (keramika) in dr. Tanja Vrbančič (elektronika).
Kako bi komentirali dejstvo, da so se na našem izrazito poljedeljskem območju, svojčas uporabljali fungicidi, ki vsebujejo metil živo srebro, a tudi živosrebrovi pesticidi?
»Verjetno so bile možnosti za odlaganje v letih, ko so še manj poznali učinke živega srebra. Ta čas niso opravljali nikakršnih sistematičnih raziskav, ki bi lahko to potrdile. Zagotovo pa danes pesticidov na osnovi živosrebrovih spojin ne uporabljamo več. Zakonska prepoved v 70-ih letih je pomenila tudi ukinitev proizvodnje le-teh oz. kakršnokoli prodajo na našem tržišču. Na žalost pa jih še vedno uporabljajo v nekaterih manj razvitih delih sveta.«
V kolikšni meri so ogrožene rizične skupine, zlasti nosečnice in novorojenčki ter tisti, ki so poklicno izpostavljeni živosre-brovim spojinam? Slednje navajamo zato, ker imamo v Sloveniji drugo največje znano nahajališče živega srebra na svetu.
»Toksični učinki živega srebra so odvisni od njegove kemijske in fizikalne oblike, saj razlikujemo med anorganskim in organskim. Najbolj toksična oblika je metil živo srebro, ki nastane z naravno metilacijo anorganskega živega srebra v rečnih, jezerskih ali morskih sedimentih. Mnogo manj toksično pa je elementarno živo srebro, ki so mu izpostavljeni rudarji v živosrebrovem rudniku v Idriji ali zaposleni v industriji za proizvodnjo natrijevega hidroksida in klora. Okvare, ki nastanejo zaradi zastrupitev z metilnim živim srebrom so ireverzibilne, medtem ko so okvare, ki nastanejo zaradi prevelikega privzema anorganskega živega srebra, reverzibilne. Merilno živo srebro prehaja pla-centno bariero, kar pomeni, da od matere prehaja na otroka in lahko povzroča poškodbe zlasti na centralnem živčnem si stemu. To so potrdile številne študije. Tako so v Iraku, kjer je bila leta 1972 zelo velika zastrupitev z metilnim živim srebrom — zaradi uživanja žita, impregniranega z živosrebrovi-mi pesticidi — ugotovili, da pri nosečnicah ni bilo opaziti znakov zastrupitve ravno zato, ker je metilno živo srebro prešlo na otroka. Teh lastnosti anorgansko živo srebro nima, tako da pri nas v Idriji ne moremo go-
Hiovoriie voriti o tovrstni nevarnosti za zarodek. Povsem .drugače je pri otrocih v osrednjem delu jadranske obale oz. na naših otokih, kajti znano je, da morske ribe vsebujejo precejšnje količine metilnega živega srebra. Pri porodnicah na območju srednjedalmatinskih otokov smo ugotovili, da so koncentracije zadevne toksične spojine pri zarodku trikrat višje kot pri materah, kar seveda pottjuje
dejstvo, da metil živo srebro tudi pri nizkih koncentracijah prehaja od matere na zarodek. Zato so naše zadnje raziskave izključno usmerjene na spremljanje prenatalne izpostavljenosti metil živemu srebru.« Kaj pa poklicna izpostavljenost idrijskih rudarjev in podobna izpostavljenost drugje po Jugoslaviji?
»Spremljanja izpostavljenosti elementarnemu živemu srebru so pokazala, da so ti ljudje dobro zavarovani z različnimi zaščitnimi čeladami in da v vseh teh letih, odkar se ukvarjam s temi raziskavami, ni bilo zastrupitve z živim srebrom. Povsem drugače je, če zaposleni delajo v neurejenih razmerah. Tak primer smo imeli v elektrolizi v Pančevu, kjer so delavci izpostavljeni param elementarnega živega srebra. Prve raziskave so pokazale tolikšne koncentracije živega srebra v krvi, da bi že moglo priti do resnejših okvar. Z našo pomočjo so uvedli analizne metode, s katerimi so lahko redno spremljali izpostavljenost teh delavcev. Pri naslednjem obisku smo ugotovili, da so koncentracije živega srebra padle tudi za red velikosti, kar je seveda zelo velik uspeh. To pomeni, da se da s primemo disciplino in higieno dela popolnoma odstraniti nevarnost izpostavljenosti elementarnemu živemu srebru.«
Dr. Milena Horvat rade volje obširneje pojasni, kaj storiti, če vendarle pride do tovrstnih zastrupitev, kakšni so znaki (vnetje dlesni, rahli glavoboli, rahla omotičnost, pri dolgotrajni izpostavljenosti okvare ledvic, tresenje rok, težave pri govoru in koordinaciji gibov in podobno), kako je z izkušnjami odseka za jedrsko kemijo na inštitutu Jožef Stefan. »Zavoljo vztrajnega in sistematičnega ukvatjanja s tem področjem — razvoj analiznih metod za določanje kovin v bioloških materialih oz. v katerihkoli vzorcih iz okolja, v zadnjih letih predvsem metilnega živega srebra — smo izbrani kot referenčni laboratorij Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za določanje metilnega živega srebra v laseh. V zadnjih letih smo opravili te določitve v približno 1300 vzorcih las s širšega sredozemskega območja, kot tudi pred tremi ali štirimi leti ob nesreči v Baslu, kjer naj bi prav tako prišlo do povečane izpostavljenosti živemu srebru.« Sobesednica nas pobliže seznani s sodelovanjem pri številnih domačih in mednarodnih raziskavah in študijskih projektih, z izmenjavanjem raziskovalcev in s stiki med posameznimi laboratoriji. »Poleg tega, da smo izbrani kot referenčni laboratorij WHO v zvezi z odkrivanjem kritičnih skupin na območju Sredozemskega morja, ki bi utegnile biti ogrožene zaradi uživanja prevelikih količin morske hrane, smo vključeni v nekatere programe nacionalnega monitorin-ga oz. Unepovih monitoringov, kjer spremljamo onesnaženje Jadranskega morja. Na osnovi slovensko-hrvaškega sodelovanja smo začeli z raziskavo oz. študijo Prenatalna izpostavljenost metil živemu srebru. Zajemamo porodnice s srednjedalmatinskih otokov, namen pa je presoditi izpostavljenost zarodka metil živemu srebru zaradi relativno povišanega uživanja morske hrane.«
Vprašamo jo še tole: » A lahko ribiči mirne duše lovijo ribe po naših gramoznicah, tekočih vodah, jezerih?« Sledi pomirljiv odgovor: »Kar se živega srebra tiče — vsekakor.«	Branko Žunec
Pred kratkim je medobčinski svet Zveze sindikatov za Pomurje razposlal v vse osnovne sindikalne organizacije listino, v kateri so opredeljeni najpomembnejši členi, ki zadevajo položaj sindikata v statutu podjetja. Listino, ki je izšla v nakladi 25 tisoč izvodov, je prejel vsak drugi zaposleni v Pomurju, za kar so poskrbeli predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov. To gradivo je vsekakor zelo aktualno, saj bo, kot je znano, v začetku prihodnjega leta na tem področju veljala nova zakonodaja.
Tako so v omenjenem dokumentu opredelili novo podobo in politiko sindikata, ki zastopa geslo. Razvijajmo novo vlogo neodvisnega sindikata v tržnih razmerah. Pri tem se zavzemajo za demokratičen socializem, ki bo vsakemu delovnemu človeku in občanu zagotovil dostojno življenje. Ker je delovanje in organiziranost sindikata stvar članstva, zahtevajo, da se vloga sindikata v statutu podjetja podrobneje opredeli. Pri uresničevanju in varstvu gospodarskega, gmotnega in socialnega položaja članov sindikata se zavzemajo za njihovo samostojno in svobodno odločanje, skladno s statutom te delavske organizacije in sindikalnimi listinami. Zavzemajo se tudi za posebno opredelitev obveznosti samoupravnih, poslovodnih in drugih organov podjetja do sindikata. Tako naj se delavski svet, izvršilni organi in poslovodni organ pred sprejetjem dokončnih odločitev opredelijo tu-
Omizje: kaj je/bo z deželo ob tromejniku? (|||.)
ČE BI SE RAZSELJENI DRŽAVLJAN VRNILI
Zgodilo se je po našem drugem omizju. Mag. Milorad Vidovič sklene: »Če kdo med nami ni bil razumljen, naj se tolaži s tem, da tistih, ki mnogokaj obvladajo, ponavadi drugi ne razumejo, pa jim zato po smrti postavljajo spomenike.« Resnici na ljubo: imamo tudi druge sorte »spomeničarjev«, toda to ni tokratna zgodba. Ali pa?
Sicer pa smo za drugo štirio-gelno okroglo mizo v uredništvu sedli z naslednjimi: Milanom Korenom iz sozda ABC Pomurka (Mesna industrija), Igorjem Klinarjem iz sozda ABC Pomurka (Mesna industrija), Janezom Orijem z Zavoda za ekonomiko in urbanizem ter Miloradom Vidovičem iz sozda ABC Pomurka (delovna skupnost skupnih služb). Seveda je bil z nami tudi dr. Štefan Špilak, avtor besedila Potrebe in možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju, ki je predmet naših besedovanj.
Milan Koren
Vera v svobodno podjetništvo
»Če sem prav zadel izhodišče, gre za naslednje dejstvo: živimo v razmerah naravne neenakosti in pravne enakosti ljudi. Največ pričakujemo iz naravne neenakosti, torej iz sposobnosti posameznikov, ki na določenem območju ob določenem času čakajo na svoje možnosti,« presoja Koren. »Naravna neenakost spodbuja podjetništvo, ustvarja ljudi, ki so pripravljeni tvegati in ki pri tem ne iščejo opore v neki posebni upravno-pravni organiziranosti. V mislih imam načela pravne države, ki jih mora zagotavljati sleherna družba za uresničevanje državljanskih in drugih pravic; s tem je hkrati zagotovljena pravna enakost ljudi. V podjetništvu bi morali dajati največ poudarka intelektualnim sposobnostim ljudi, posameznikov. S sposobnimi, pripravljenimi na tveganja, z novimi podjetniki sodobnega tipa bi morali iskati priložnosti za izpeljavo posameznikovih kakovosti in sposobnosti. Ob svobodnem gospodarstvu je potrebno zagotoviti še dvoje: primerno financiranje idej — če namreč podjetništvo ne bo imelo inicial-nega kapitala, bo zamrlo — in učinkovito organizacijo podje
di do mnenj in predlogov sindikata. To so zlasti odločitve glede razvoja podjetja, samoupravne in delovne organiziranosti v podjetju, delitev dobička, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe, uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, družbeni standard, delovne razmere, uveljavljanje nadzorne vloge delavskega sveta nad poslovanjem poslovodnih organov in podobno.
Nedvomno pa je zelo pomembno, da samoupravni in po-
Mar naj se zeleni Prekmurja in Prlekije ustanavljajo brez Madžarov?
Tudi če bi se to nadnacionalno in nadideološko družbeno in politično gibanje formalno ustanovilo brez predstavnikov madžarske narodnosti v obeh organih področnega odbora Zelenih Slovenije ob samem dejanju ustanovitve, to seveda ne bi pomenilo, da slovenski Madžari niso za želeno stvar. Gotovo bi tudi že na naslednji skupščini prišli v enega od obeh najvišjih organov Zelenih Prekmurja in Prlekije v izvršni odbor ali pa programski svet. Preprosto po naravi demokratične politike Zelenih, sorazmerno s številom volilcev zelenih na naslednjih volitvah.
tnikov, ki bo varovala njihove interese in jih predstavljala v javnem življenju. Skratka, ne verjamem, da bi na razvoj podjetništva v Pomurju lahko bistveno vplivala upravno-pravna organiziranost pokrajine. Prej sem za to, da se za Pomurje domisli določena organizacijska oblika, ki bi v interesu posameznih zainteresiranih podjetnikov iskala ustrezne možnosti in jih usmerjala pri odločitvah, česa naj se lotijo. V podjetniški model v okviru oblasti in uprave namreč ne verjamem.«
Mag. Milorad Vidovič
Občinam vzeti določene pristojnosti
Klinar pritrjuje Korenu s pripombo, da gre pri upravno-poli-tični organiziranosti za to, da se varuje določena pokrajina navzven in navznoter. »Vzemimo dosedanji in prihodnji scenarij kmetijstva iz t. i. zelenega načrta, ki je neugodno vplival na razvoj in ni bilo obrambnih mehanizmov, ki bi to preprečili. Mislim, da tudi ni bilo o tem pravočasno zavesti oz. ne dovolj kritične množice, ki bi se temu uprla. Menim, da je tudi v prihodnje ni potrebno, kajti z normalnim razvojem političnega sistema bi se te zadeve dale urediti s političnimi sredstvi ne pa z upravo. V okviru take upravno-politične organiziranosti, bi težje reševali
» Predlagam, da bi slovenske pokrajine/regije obravnavali zaradi organiziranja javnih služb in komunalnih potreb, zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti življenja, ki ga mora družba na določeni stopnji razvoja zagotavljati vsem svojim državljanom, da pa bi jih manj uporabljali za presojanje gospodarske razvitosti. Če je namreč določena pokrajina/regija uvrščena med manj razvite, vselej računa na neko pomoč, kar uspava njen ustvarjalni odnos do lastne odgovornosti za svoj razvoj. Če bi skrbno analizirali zadnje desetletje, bi čestokrat videli, da smo v Pomurju v zelo pomembnih razpravah na koncu sklenili: če bo širša skupnost dala to in to, bomo pač to napravili. Torej sem za to, da ugotovimo naše priložnosti v nacionalni ekonomiji in na tej osnovi zelo samobitno in dinamično uresničujemo gospodarski razvoj prav skozi podjetništvo.« (Milan Koren)
slovodni organi ter strokovne službe zagotovijo možnosti za nemoteno delovanje sindikalne organizacije oziroma njenih aktivistov. V tej zvezi naj bi zagotovili posredovanje vseh informacij in podatkov o delu, poslovanju in razvoju podjetja, ki vplivajo na gmotni in socialni položaj članov sindikata, obveščanje o sejah vseh organov podjetja in drugih razpravah v podjetju. Poleg tega so nujne prostorske, gmotne in druge možnosti za delo sindikalnih aktivistov, kar je natan-
Fizično je torej to mogoče, vendar je politično in civilizacijsko nekoliko nerodno. Kakor je absurdno predpostavljati, da med Madžari v Sloveniji ,ni večina takih, ki svojo narodno pripadnost razumejo na naturalen način, ki se torej zavedajo, da so šele Rot ljudje, ki se fizično in duhovno napajajo iz narave — da, tudi duhovno! — lahko Madžari, in če se uniči njihov naturalni temelj, se uniči tudi njihova nacionalna bit, tudi če bi njihova matična narodna država še naprej obstajala, prav tako je politično absurdno, če jih ni zraven pri ustanavljanju področnega od
komunalne probleme; za te namene so občine ustreznejša oblika reševanja. Vendar drugačne občine, ne take kot so danes. Potrebno bi jim bilo vzeti določene pristojnosti, predvsem tiste, ki se tičejo vmešavanja v gospodarstvo. Slednje naj bo sproščeno, svobodno, torej naj ga ne bi urejali ne na ravni občine ne na ravni regije, ampak naj prosto deluje v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Tako decentralizirana uprava bi se lažje ukvarjala s komunalnimi zadevami: vodovodi, kanalizacijo, parki, čistilnimi napravami, družbenimi dejavnostmi. Strinjam se torej, da je potrebno ustvariti možnosti za podjetništvo tudi z vidika neke vrste obrambe, varnosti, zaščite, vendar ne na upravni način, z upravnimi, marveč s političnimi sredstvi.«
O podjetništvu in upravni organiziranosti preudarja tudi Ori rekoč, da lahko neposredno vmešavanje upravnih administrativnih služb v podjetništvo zgolj škoduje. Ogreva se za vzpostavitev močnega informacijskega centra in ustanovitev raziskovalnega centra, ki naj bi razpolagal z dovoljšnimi podatki, z dovoljš-nim poznavanjem ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih danosti in dogajanj na našem območju. Na to bi se potlej dalo opreti podjetništvo. »Menim, da je dodatna prednost pomurskega
podjetništva v obmejnosti oz. bližini tržnega gospodarstva v Avstriji in tudi na Madžarskem. Podobno je z zdomci, ki bi jih mo
čneje opredeljeno v sindikalnih listinah. To pomeni, da morajo samoupravni in poslovodni organi zagotavljati, da aktivisti in člani vodstev sindikata v podjetju zaradi svojega delovanja in zahtev sindikata v času njihovega mandata ne morejo biti klicani na odgovornost in tudi ne postavljeni v manj ugoden položaj. To velja tudi za pravico organiziranja in vodenje stavke, kar so si izborili s sindikalnimi stavkovnimi pravili.
Milan Jerše
bora.
V čem je politični absurd? V dejstvu, da so Madžari na Slovenskem. Madžarska in Slovenija pa sta tačas politično najbolj dinamični državi v srednji Evropi. Zategadelj ni umestno, da bi oni ostali politično nerazgibana enklava, v sredini med obema generatorjema demokratizacije v socialističnem taboru. Saj navsezadnje vidimo, da politična -nerazčlenjenost, vztrajanje v izključno nacionalni monopartijnosti, ni dobra. Da, celo nevarna je!
Štefan Smej, član Programskega sveta Zelenih Slovenije
rali znati pritegniti —- njihov kapital in izkušnje.«
Vrnitev pomurske »diaspore«?
»V svetu je dognana izredno pozitivna korelacija med zaposlenimi kadri z visokošolsko izobrazbo in stopnjo narodnega dohodka,« meni mag. Vidovič, ko razčlenjuje Špilakovo ugotovitev, da bi bilo treba v Pomurju potrojiti število inteligence. Pri tem se utrne nenavadna pomisel: kaj bi se zgodilo, če bi se recimo številni pomurski izobraženci, ki svoja znanja in sposobnosti prodajajo in razvijajo po Sloveniji, Jugoslaviji in svetu, začeli vračati? Vidovič: »Če bi na primer v podjetje, ki zaposluje 60 odstotkov nekvalificiranih delavcev, znenada vrgli sto inženirjev, ti v prvem trenutku v operativi ne morejo kaj dosti premakniti. Lahko gredo le v razvoj in s kritično množico pridejo na drugo razvojno raven.« Klinar: »Ni problem v tem, da se diaspora vrne, ampak v tem, ali je lahko v takih razmerah sploh uspešna. Včasih si namreč delamo iluzije o sposobnostih. Sicer pa se kadri pri nas razvijajo veliko bolj vsestransko in mislim, da je tu eden od razlogov, da so v tujini uspešni in cenjeni. Razlika med našimi in tujimi strokovnjaki je v tem, da so slednji ožje Specializirani, ožje strokovno podkovani, medtem ko imajo naši večjo splošno izobrazbo.« Koren:
Janez Ori
»Zdi se mi, da so ta vprašanja ključnega pomena za naš razvoj in tudi za naš pragmatični odnos do strokovnjakov, do izobražen-stva; do vseh tistih, ki bi se morebiti vrnili in bi jih krvavo potrebovali, kakor do tistih iz domačih logov, ki so že zrasli ali prav zdaj rastejo. Mislim, da morajo biti možnosti zanje ustvarjene v podjetništvu. Prihodnost podjetništva je hkrati prihodnost strokovnjakov; oboje je osnova za hitrejši gospodarski razvoj.«
Branko ŽUNEC Foto: D. Lopamik (se nadaljuje)
STRAN 4
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
Okrogla miza: vinogradništvo v Pomurju
RESNICA V VINU JE GRENKA
Pomurski vinogradi, pri tem imamo v mislih Ljutomersko-Ormoške, Lendavske, Kapelske, Radgonske gorice in vinograde na Goričkem, sodijo v tako imenovani podravski vinorodni rajon. Skupno premore 2581 hektarov vinogradov. 833 jih je v radgonski občini, 622 v lendavski, 587 v ljutomerski in 539 v soboški občini. Tudi delitev med zasebnimi in družbenimi vinogradi je zanimiva: v radgonski občini je v družbenih lasti 462 hektarov ali 55,46 odstotka, v lendavski le 24 hektarov ali 3,85 odstotka, v ljutomerski občini je v družbeni lasti 369 hektarov vinogradov, kar je 62,86 odstotka, in v občini Murska Sobota jih je v družbeni lasti le 26 hektarov ali 4,26 odstotka.
Zaenkrat prevladujejo v teh vinogradih bele sorte, v glavnem zelo kakovostne in vrhunske.
Iz obsežnosti naših vinogradov, kakovosti vin, ki jih dajejo ti vinogradi, in čedalje večji pomembnosti vinarstva pri nas smo ob koncu letošnje trgatve sklenili pripraviti okroglo mizo o položaju vinogradništva in njegovi prihodnosti. Čeprav smo povabili več gostov, pa so za okroglo mizo sedli: Franc Žličar, direktor Ljutomerčanove-ga tozda Vinogradništvo iz Ljutomera, in tamkajšnji enolog Slavko Žalar, direktor Vinogradništva KK Gornja Radgona Rudi Plaveč, predsednik izvršilnega odbora društva vinogradnikov Goričko Alojz Slavič in predsednik društva vinogradnikov Lendavskih goric Stefan CigUt.
Letošnja trgatev je kisla, vina pa bo manj
VPRAŠANJE: Kako ste torej vinogradniki zadovoljni z letošnjo trgatvijo?
PLAVEČ: »Z letošnjo trgatvijo vsaj mi v Radgoni nismo zadovoljni. Niti s količinami niti s kakovostjo. Sladkorne stopnje so relativno nizke, tudi pri zelo kakovostnih sortah. Letos smo natrgali približno 28 odstotkov manj grozdja, kot smo načrtovali. Načrtovali smo čez 200 vagonov, nabrali pa smo ga le 147 vagonov. Od zasebnikov smo dobili 18 vagonov, to pa je nekoliko več kot lani. Kje so vzroki? Že sam nastavek je bil slab, slabo vreme med cvetenjem je stanje še poslabšalo, saj so se kaberniki močno osipali, vse to pa pomeni, da je bila zaščita letošnje leto zelo težavna in zahtevna. Manj pridelka pa gre na rovaš močnega oidija.«
ŽLIČAR: »Letošnji pridelek je v vsem podravskem rajonu slab. Pri nas je polovičen. Naš sortni sestav v vinogradih je takšen, da imamo predvsem želo kakovostne sorte: traminec, rulandec (sivi pinot), muškat otonel, Chardonnay (beli pirtot ali beli burgundec) ... Samo podatek: pri tramincu in siv^m pinotu so pridelki na trs izjemno nizki — 24—35 dekagramov, to pa je okoli osemkrat manj, kot bi bilo normalno. Chardon-naja imamo v naših vinogradih okoli 18 odstotkov in tudi pri tej sorti je bil pridelek podpovprečen.
Zanimivo je, da so imeli nekateri zelo dobro trgatev. Čeprav zveni to paradoksalno, pa je razlog preprost: vinogradniki, ki imajo svoje vinograde na slabših legah, so letos zelo veliko natrgali, kakovost pa ni najboljša. V teh vinogradih je bilo namreč cvetenje nekoliko poznejše.
Če povem še za lendavsko območje: tam so tudi natrgali manj grozdja, kakovost pa je podobna kot povsod drugod. Od zasebnikov smo letos odkupili manj grozdja kot lani.«
SLAVIČ: »V uvodu bi povedal nekaj: ker je v zasebni lasti kar 66 odstotkov vinogradov, imamo občutek, da smo premalo pozorni na zasebne vinogradnike, ki imajo večino vinogradov. Dandanes ne gre več samo za tako imenovano pridelavo za hobi, na nekaterih območjih gre že za resno tržno pridelavo. Glede pridelka pri zasebnikih pa lahko samo potrdim, da je slab: natrgali so za četrtino, celo tretjino manj grozdja. Res pa je, da je pridelek pri zasebnikih nekoliko večji: zasebnik ima manjši vinograd z največ dvema različnima sortama, torej je zaščita enostavnejša, pomemben vzrok je tudi ta, da imajo zasebni vinogradni
ki manj kakovostnih sort grozdja oz. več tako imenovanih množičnih sort, čeprav pa pri obnovah tudi zasebniki sadijo vedno več kakovostnejših sort. Tudi število trsov na hektar je pri zasebnikih večje kot v družbenem sektorju, saj zasebnik obdeluje svoj vinograd z manjšimi stroji ali celo še ročno.«
VPRAŠANJE:	Zasebniki
so, iz povedanega torej, na boljšem, saj ne potrebujejo večjega števila ljudi, ki bi obdelovali vinograde, tudi zaščita je enostavnejša, saj imajo le eno ali dve sorti, v družbenem pa morajo imeti skoraj vse?
SLAVIČ: »Dokler bodo imeli gostilničarji enako ceno za različna vina, ne glede na kakovost, nima smisla vlagati denar v zelo kakovostne sorte. Kakovost prinaša namreč manj denarja kot povprečna vina. Če pri tem posebej poudarimo območje Pomurja, kjer je znano, da smo »špriceraši«, potem verjetno ni potrebno več razlagati. Poznam zasebnika, ki ima Chardonnay in renski rizling. Ta prodaja vino po isti ceni kot nekateri svoj šipon ali laški rizling. Dokler ne bo diferenciacije v ceni (pri zasebnikih namreč, v družbenem sektorju ta razlika v ceni obstaja), tako dolgo bodo vinogradniki, ki imajo svoje lastne vinograde, v glavnem gojili povprečne sorte grozdja.«
ŽLIČAR: »Gre tudi za način prodaje: zasebnik proda vino kar iz soda v sod (imamo le nekaj častnih izjem) in za prodajo potrebuje le dva čepa, mi, v
Alojz Slavič (predsednik izvršilnega odbora društva vinogradnikov Goričko); »Koliko smo pripravljeni na tržno gospodarjenje in osvajanje Evrope? Mislim, da še premalo.«
Štefan CigUt (predsednik DV Lendavskih goric): »Čeprav je pridelek v Lendavskih goricah relativno visok, pa je to le navidezno, saj imajo lastniki še vedno 6—7.000 trsov na hektar. Povprečna velikost vinograda pa je pri nas 17 arov.«
družbeni proizvodnji, pa moramo imeti vse od strojev za lepljenje nalepk, steklenic, zabojev in seveda ljudi, ki vse to delajo. Torej se lahko vprašamo, če smo pri tem enakopravni?
Seveda gre tu tudi "za davščine in druge dajatve, s katerimi smo obremenjeni: trgovska marža ...«
CIGUT: »Čeprav smo za lendavsko občino slišali, kakšna je letošnja kakovost, morda samo dve ali tri besede kot dodatek. V zasebnem sektorju je pridelek v Lendavskih goricah še manjši. Če vzamem normalno proizvodnjo, so pridelki nenavadno visoki, razlog pa je preprost: sestava je zelo drobno-posestna, saj je povprečen vinograd velik le 12 arov, in drugo: trsov na hektar je več kot 6.000.
Glavna težava v Lendavskih goricah je bila peronospora. Bila je tako močna, da take nekateri sploh niso pričakovali. To je bila peronospora na jagodah. Veliko vinogradnikov je to pero-nosporo zamenjalo z oidijem in so napačno ukrepali. Šele, ko so ukrepali strokovnjaki, so vinogradniki v lendavskih goricah
začeli uporabljati ustrezna ščitna sredstva.«
Naše vino dovolj cenimo?
VPRAŠANJE: »Kakšno
za-
je
razmerje med kakovostjo
vina in ceno, ki jo to vino dosega? Je vino precenjeno ali podcenjeno? Kako pa ga cenijo zunaj naših meja?
ŽALAR: »Okrog teh vprašanj bi povedal, da se stvari zadnja leta precej spreminjajo. Predvsem glede vrednotenja kakovostnih in vrhunskih vin. Še pred nekaj leti ni bilo prave razlike v ceni povprečnega in vrhunskega vina. Pri zasebnikih so vinogradi s kakovostnejšimi sortami vedno manjši, le družbeni sektor se tržno ukvarja z vzgojo zelo kakovostnih sort. Tu je razlog, zakaj smo pred leti začeli razlikovati med kakovostjo in količino. To pa pomeni, da se večji vinogradniki počasi preusmerjajo v pridelavo kakovostnejših sort.«
VPRAŠANJE: Zakaj je bil odkup grozdja v radgonski občini večji kot lani?
PLAVEČ: »Ob že omenjenem dejstvu, da so imeli vinogradi na slabših legah več grozdja, je v letošnjem letu na
Rudi Plaveč (direktor Vinogradništva KK Gornja Radgona); »Letošnje vino bo bolj kislo kot lansko, pa še manj ga bo. Naši šampanjci se težko uveljavljajo v Evropi, saj moramo veliko vlagati v tržišče. Toda, če ga hočemo osvojiti, drugače ne gre.«
večji odkup vplivala tudi cena, ki je bila precej spodbudna. Izhodiščna odkupna cena je bila 1,2 DEM, ki jo dobi zasebnik za kilogram grozdja. Je pa res, da mi odkupujemo relativno majhne količine grozdja in si zato takšno ceno lahko privčščimo. Tisti, ki odkupujejo več grozdja, pa takšne cene seveda ne zmorejo plačati. To je namreč preveliko breme za obratna sredstva, ki pa jih vinogradniki nima-mo.«
VPRAŠANJE: Če se vrnemo h kakovosti, kakšna je vrednost naših vin na evropskem in svetovnem tržišču?
»ZALAR: Začeti moram z ugotovitvijo, da je Jugoslavija v Evropi in širše znana kot pridelovalec tako imenovanih povprečnih vin. Velik del vina, ki ga izvažamo, prodajamo v cisternah, in v državi uvoznici ga do-negujejo in pripravijo po okusu njihovih porabnikov ...«
VPRAŠANJE: Zakaj dopuščamo, da ga uvoznik dode-luje in prilagaja okusu njihovih porabnikov? Zakaj ne prodajamo našega izvirnega okusa?
- ŽALAR: »Pri nas in v deželah, kamor prodajamo vino, pijejo najraje suha vina, torej brez ostanka sladkorja. V deželah, kjer pa se šele navajajo piti vino, recimo Velika Britanija, pa ljudje pijejo najraje vino z ostankom nepovretega sladkorja, torej polsuha in sladka vina. Vinska poslovna skupnost poskuša zadnja leta uveljaviti naša ustekleničena kakovostna vina. Slovin je v zadnjem času dosegel lepe uspehe z zaščitno znamko avia, predvsem v Združenih državah Amerike. Na evropskem trgu pa je zelo malo prostora za jugoslovanska kakovostna in vrhunska vina. Velike pridelovalke vin: Francija, Italija, Avstrija... so veliki uvozniki in izvozniki vin. V glav
nem izvažajo svoja draga vina, za svoj širši trg pa uvažajo cenena vina iz naše države in drugih vzhodnoevropskih držav.
Prostora za uvoz naših kakovostnih vin pa je malo. Obstajajo še nekatere druge ovire, recimo: mi vino še vedno polnimo v 0,70 I steklenice, na zahodu pa že dolgo prodajajo vino v 0,75 I steklenicah. Sedaj se tudi mi pripravljamo na stekleničenje vina v takšne buteljke in se tako prilagajamo zahodnoevropskemu standardu.«
SLAVIČ: »K temu moram dodati, da je naš štajerski rajon preveč razdrobljen, da bi lahko enotno in uspešno nastopal v izvozu. Menim, da je naredila zaščitna znamka slovenskih vin veliko za dvig kakovosti in kulture pitja, v izvozu pa je poslovna skupnost naredila še vedno premalo. Poglejte samo ta zgled: Slovin izvaža v Veliko Britanijo tako velike količine renskega rizlinga, ki se tam tudi prodaja pod tem imenom, v Ljutomeru pa si iz tega ne znate
Franc Žličar (direktor tozda Vinogradništvo Ljutomer); »Družbeni in zasebni vinogradniki so v neenakem položaju. Prvi morajo skrbeti za široko paleto kakovostnih vin, drugi pa se ukvarjajo le z eno ali dvema sortama.«
skovati dobička. Se pravi, tudi Slovin je naredil na tem področju premalo. Štajerski vinogradniki se ne znamo dogovarjati za skupen nastop na trgu.«
ŽLIČAR: »Res je, da je sistem trženja v Jugoslaviji in Sloveniji čisto drugačen, kot je sistem v zahodnoevropskih državah. Tudi sami smo bili pri teh velikih proizvajalcih, recimo v Franciji, ZRN .... in smo videli, kako se to dela. Če tam dobijo naročilo za večjo količino vina, to lahko v nekaj dneh takoj dostavijo, pri nas pa smo za kaj takšnega nepripravljeni.
Povedal bi samo še to: ob normalni, dobri letini, pridelamo v Sloveniji 60 odstotkov celotne porabe kakovostnih in vrhunskih vin. Če je v letošnjem letu pridelek manjši, potem vemo, kakšno je stanje oz. koliko vina nam manjka. Obenem pa so stroški prodaje na domačem trgu danes dosti manjši kot v izvozu. To pa pomeni, da smo svoje blago podcenjevali. Sam se ne morem sprijazniti s tem, da so madžarska vina dosti dražja kot naša.«
SLAVIČ: »Pa še eno resnico moramo dodati: zelo kakovost
nih vin naš standard ne dovoljuje. To pa pomeni, da bomo z vrhunskimi vini morali na zunanja tržišča, ne glede na to, da trenutno pridelamo manj vin, kot pa jih lahko popijemo. Istočasno se moramo zavedati, daje vdor južnih vin izredno velik. Če doslej še nismo bili vajeni njihovega okusa, pa se bo to zaradi ugodnejših cen tudi kmalu spremenilo.«
CIGUT: »Osnovni pogoj za prodor na tuja tržišča pa je, da se nekatere razvojne strategije slovenskega in štajerskega vinarstva takoj razčistijo: vlaganja v obnove, širitev kakovostnih sort... To pa so osnovni koraki, za katere pa nikoli ne najdemo denarja.«
VPRAŠANJE: Mar to pomeni tudi ustanovitev zaščitne znamke tako imenovanih štajerskih vin?
ŽALAR: »V Sloveniji imamo tri vinorodne rajone in med njimi je najkakovostnejši podravski, torej ta, v katerega spadamo tudi mi. Najboljšo lego v podravskem rajonu pa imajo vsekakor Ljutomersko-Ormoške gorice. V zadnjem času si za to kar precej prizadevamo in ne smemo pozabiti, da je prav podravski rajon uvedel to zaščitno znamko. Res je, da so naši rajoni po evropskih merilih zelo majhni. Pred leti smo se zavzemali, da bi vina z našega območja, torej podravskega rajona, prodajali le v steklenicah, toda stroški stekleničenja in vse, kar smo doslej našteli, je pripomoglo; da je ta ideja neka
ko nazadovala. In danes, kupci segajo po vinih, ki so nejša, je slika zaokrožena.«
ko ce-
Cene, cene, cene...
VPRAŠANJE: Koliko
je
pravzaprav vino tržno blago? Zakaj je tako drago?
PLAVEČ: »Večino naših vin prodamo v trgovini. Vin, ki jih prodamo v naših kleteh ali pa morda v posameznih trgovinah, ki so v naši lasti, je tako malo, da se ne splača govoriti. O ceni vina ne bi veliko govoril, saj če pustimo ob strani izhodiščno ceno, ki jo oblikujemo, potem se začne cena vina, ki gre iz naših kleti, vrtoglavo dvigati: najprej vsi davki, potem trgovske marže, ki so med 22 in 24 odstotki od maloprodajne cene in nato še roki plačil: trgovci zahtevajo 45 dni roka za plačilo. Če
Slavko Žalar (enolog); »Vina iz štajerskega dela podravskega rajona sodijo med vrhunska vina s tega območja. Seveda pa se bomo morali prilagajati Evropi in ne obratno.«
vemo, da je dnevna inflacija 1 odstotek, to pomeni po 45 dneh ...«
SLAVIČ: »... če izračunamo, potem dobi vinogradništvo le še 30 odstotkov dejanske cene vina. In tu je dejansko tragedija panoge kot takšne in njena prihodnost. Tu se potem pojavlja vprašanje, kako naprej zastaviti obnovo, kajti če ne obnavljaš, si propadel. Ob takšnem sistemu plačila, ko dobi pridelovalec na eni strani zelo malo ali skoraj nič, kupec pa vino plačuje izjemno drago in ga kupuje vedno manj, potem so razvojna vprašanja resnično problematična«
Kmetijsko trženje?
PLAVEČ: »Mislim, da
mora-
mo podobo konkretizirati in jo zaokrožiti: če vzamemo najnovejšo ceno — ko vino gre na tržišče, stane 150.000 dinarjev (to je grosistična cena), od te cene moramo odšteti 10—12 odstotkov. Zasebnik se torej sprašuje, kako to, da je dobil za kilogram grozdja 30.000 dinarjev, če ga je prodal za 150.000. Če pa vemo, da je rok plačila 45
dni in če upoštevamo še stroške nege ...«
SLAVIČ: ». .. če bomo v kmetijstvu hoteli živeti, se bomo moraji začeti bolj trženjsko obnašati. Trženje pa je (ne bi imenoval sozda, ki je padel na izpitu iz trženja) nekaj, za kar nismo naredili ničesar, pa če pogledamo katerikoli kmetijski proizvod. Morali bi biti v vseh večjih mestih (Ljubljana, Zagreb ...), pa nismo. Vlagali smo v neke tuje hiše in se pri tem opekli.«
PLAVEČ: »Povedati moramo tudi to, da prihajamo na tem področju v nasprotja med družbeno in zasebno kletjo. Tako trženje zahteva veliko vlaganj. Tega pa včasih kdo noče razumeti. Gre za vlaganje samega denarja, gre pa tudi za vlaganje prek kakovosti, ki gre iz naših kleti.«
CIGOT: »Najprej moram pritrditi tovarišu Zalarju, ki pravi, da, če bomo hoteli v Evropo 92 oz. v poznejšo, bomo morali najprej prodreti doma. To pa zaradi tega, ker nimamo večjih količin kakovostnih sort; priti na domače tržišče pa pomeni tudi konkurenco med zasebnimi in družbenimi vinogradniki. Ta konkurenca počasi postaja resničnost, saj nekateri zasebniki, čeprav jih je še zelo malo, že osvajajo tržišče.«
Kakšno vino bomo torej
prihodnje?
VPRAŠANJE: Kako si torej predstavljate prihodnost vinogradništva?
ŽLIČAR: »Slišali smo torej, kakšen je torej položaj. Če se zavedamo kvalifikacijske sestave v vinogradništvu in bremen, ki nas tiščijo k tlom in nam onemogočajo konkurenčnost, po-> tem se bomo v vinogradništvu morali precej potruditi, da se izkopljemo iz teh težav. Vlaganje v obnove mora trajati še naprej (ne glede na težave), saj lahko le s kakovostjo nekaj dosežemo.« -
PLAVEČ: »Nekoč je veljalo, da je imel vinogradnik en letnik v banki, enega v kleti, enega pa na trsu. Danes je stanje obrnjeno na glavo: v žepu nimamo nič, tista v kleti in na trsu pa sta bančna. Živeti moramo od tujega kapitala, ki pa je izredno drag.«
SLAVIČ: »Menim, da bo družbeni sektor lahko posloval le s kakovostjo in izvozom. Opozoril pa bi še na nekaj; kakšna bo namreč prihodnja organiziranost vinogradništva oz. celotnega kmetijstva? Danes namreč govorimo o družbenem sektorju, družbeni lastnini. Te danes ni več. Torej lahko govorimo le o državni lastnini ali podjetniški. Vprašanja okrog lastništva bodo torej zelo pomembna v prihodnosti razvoja vinogradništva.«
CIGOT: »Rekel bi takole: tisti, ki ga bodo spili doma, bodo dobro vedeli, kakšna je cena, saj so ga sami pridelali. Tisti, ki bodo prodajali grozdje (in pri tem upam, da se bodo tovariši enologi potrudili, da bodo iz tega grozdja naredili dobro vino), bodo upali, da bodo vinarji njihovo grozdje dobro vnovčili, tisti pa, ki bodo vino prodajali kot tržni presežek, pa se bodo morali še bolj potruditi, da bo na trg prišlo še več kakovostnega vina.«
Okroglo mizo ki povzetek je pripravil;
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 5
Centrovod se ukvarja z izdelovanjem kovinskih predmetov in strojegradnjo, gradbeništvom in inženiringom
PRODAJAJO TEHNOLOGIJO
Centrovod Lenart praznuje letos že 26-letnico poslovanja, kajti nastal je že 1962. leta kot komunalni zavod, ki je vse do 1984. leta komunalno dejavnost tudi opravljal. Do tega leta je doživljal enako usodo kot druga komunalna podjetja — svojo dejavnost so morali podrejati potrebam družbenopolitične skupnosti.
Zato ni čudno, da sedanji vodilni ljudje v Centrovodu raje govorijo o minulih petih letih razvoja, ko so delali na novih temeljih in po lastni strategiji razvoja. In iz majhnega, neznanega podjetja, ki se je v preteklosti ukvarjalo z vsem mogočim, so se razvili v podjetniško organizacijo, ki prodaja svojo tehnologijo drugim in razmišlja o ustanavljanju mešanega podjetja. Lani so tudi odprli svojo tovarno v Djurdjevcu, kjer je zaposlenih 41 delavcev, v Lenartu pa ima zaposlitev 375 delavcev. V prihodnosti naj bi imel Centrovod le 200 zaposlenih (kar bo omogočala nova tehnologija), še prej pa se rpora vrniti 35 štipendistov, ki študirajo na srednjih, višjih in visokih šolah.
Vodilni, ki so pripravljeni tvegati
V Centrovodu se danes ukvarjajo s tremi osnovnimi dejavnostmi : izdelovanjem kovinskih predmetov in strojegradnjo, gradbeništvom (kjer je osnova
NOVI VLAKI ŠE KAR DOBRO ZASEDENI
Ni še tako daleč, ko je žetezniško-traosportno podjetje Maribor nameravalo ukiniti vse potniške vlake med Mursko Soboto in Ormožem, razen zelenca in pohorca. Pomurci smo se temu protivili in z letošnjim novim voznim redom (28. maja) so železničarji namesto dveh ukinjenih vlakov uvedli še tri nove, ki vozijo iz Murske Sobote do Ormoža in nazaj. Kaj ugotavljajo po petih mesecih?
»Lahko povem, da so novi vlaki še kar dobro zasedeni, predvsem tisti, ki prispe v Mursko Soboto zjutraj ob pol sedmib, za smer proti Ljutomeru in Ormožu pa ob 13.15 in 15.15. Večina potnikov so srednješolci in delavci, ki so se preusmerili na železnico zaradi občutno nižjih cen, kot so na avtobusih. Povečuje pa se tudi zanimanje drugih potnikov, saj imajo vsi vlaki od Ormoža dalje zvezo proti Ljubljani ali Hrvaški, in to skoraj brez čakanja. Želimo pa si, da bi bil bolj zaseden tudi vlak, ki krene s soboške postaje ob 7.45 in vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih,« nam je povedal šef prometne postaje v Murski Soboti Milan Hertl.	J. G.
celotna tehnologija izdelovanja suhih malt) ter inženiringom (izvajalski in investitorski inženiring, idr.). S slednjim so se začeli ukvarjati lani z namenom, da sedanje razvite programe Centrovoda prodajo na jugoslovanskem in tujem trgu. Po drugi strani pa poskuša pridobiti in prenesti uspešnejše programe od drugod. Pomembna je tudi razvojna služba, kjer pa velik delež prispevajo strokovnjaki in zunanji sode-
4
Janez Ferk, direktor Centrovoda, že razmišlja o novem mešanem podjetju ter o montažnem podjetju v okviru Centrovoda.
lavci iz raznih inštitucij. In kaj je potrebno za uspeh neke organizacije združenega dela ali podjetja: zaupanje družbenopolitične
skupnosti ali sposoben kader? Janez Ferk, direktor Centrovoda, je odgovoril: »Verjetno vsakega nekaj, jasno pa je, da je v slehernem procesu poslovnega odločanja najpomembnejši dejavnik poslovodna sestava. Le-ta mora imeti ambicije, da nekaj ustvari. Drugo — biti mora tudi pripravljena poslovno tvegati, kajti v sedanjem položaju brez tega ne moreš biti poslovno uspešen.«
Prepričani so, da bo še nekaj časa osnovni program strojnih malt. Pri tem niso le uspeli pri izdelovanju malt, ampak so kos celotni tehnologiji. Lani so sklenili prvi sporazum o prenosu tovrstne tehnologije in še pred koncem letošnjega leta bo na Kosovu začela obratovati prva tovarna, ki je prevzela njihov proizvodni program. Druga naj bi bila v Bosni in Hercegovini in tretja v Makedoniji. Po predhodnih ekonomskih izračunih so namreč ugotovili, da je program finančno uspešen, če prevoz ni daljši od 250 kilometrov. Trg prav gotovo pričakuje in sprejema njihov program z »odprtimi rokami«, saj pomeni hitrejše, varčnejše in kakovostnejše ome-tavanje zidov z maltami različne vrste. V tem času, ko je zidarskih rok in s tem žlic čedalje manj, so stroji Centrovoda dobrodošla rešitev za marsikatero podjetje ali obrtnika.
Na eni lokaciji kar tri podjetja?
Saj ne, da bi šli v Centrovodu v obratno smer kot vsi drugi in se ločevali, namesto združevali! Centrovod je bil vseskozi enovita delovna organizacija in bo tako tudi ostalo, ko se bodo z referendumom (konec oktobra) odločili za podjetje. Edina sprememba bo, da bodo hkrati izločili montažno dejavnost in ustanovili samostojno družbeno podjetje. To ne pomeni, da je ta dejavnost manj uspešna, prepričujejo vodilni, ampak je bila do sedaj preveč zapostavljena. Samostojna pa bo lahko bolj »zacvetela«. Poleg tega pa razmišljajo tudi o mešanem oziroma delniškem podjetju, ki naj bi ga ustanovili prihodnje leto. Janez Ferk je o
tem povedal: »Gre za podjetje, ki bo imelo tudi tuji kapital, in če bo zadeva normalno potekala, bi do konca prihodnjega leta podjetje moralo biti ustanovljeno. Centrovod bo lastnik 51 odstotkov delnic, poleg tujega partnerja iz Avstrije pa bodo lastniki tudi drugi delničarji. Mi bomo vložili svoj kapital, ki bo ovrednoten z infrastrukturo, zemljiščem in programom. Zgodilo se bo, kar si je bilo še pred letom nemogoče zamišljati — na eni lokaciji bodo poslovala tri različna podjetja, ki pa bodo vseeno povezana.«
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
Zmanjkalo denarja za največji turistični objekt v občini Lenart
DELNIČARSKA AGATA
Občina Lenart bo dobila prvi hotel. Pravzaprav bi ga morala že dobiti, kajti po načrtih bi ga morali zgraditi do septembra 1989, kaže pa, da pred pomladjo otvoritve ne bo. Na neki način jih je tudi prehitel zasebnik Vindiš, ki seje odločil, da bo ob svojem znanem gostišču oddajal tudi sobe (in dokazal, kako se da graditi hitro in okolju primemo).
Agrokombinat Lenart se je podal v gradnjo hotela ob pomoči občinske vlade in razvojnega dinarja. Tega dinarja je sicer zmanjkalo, vendar jim spremenjeni predpisi dopuščajo, da se znajdejo na drug način. Izbrali so ime Agata, ki je zgodovinsko povezano s Črnim lesom in tamkajšnjo pokrajino, prav tako pa je pomagalo pri ustvarjanju umetniških del, s katerimi bo hotel opremljen.
V hotelu bo na voljo 122 ležišč, poleg tega pa dva apartmaja, in sicer Agata in Friderik. Kar
še nekaj let bo osnovni program Centrovoda program strojnih malt, konec leta pa naj bi na Kosovu začela poslovati prva tovarna, ki bo uporabila njihovo tehnologijo izdelovanja strojnih malt.
marnik evropska znamenitost. Ob tem ribniku lahko najdete 600 vrst ptic. Tretja zadeva, ki jo bomo ponujali, je lov. Italijani prihajajo k nam že vrsto let, vendar praktično ni prostora, kjer bi lahko prenočevali. Upamo in pričakujemo, da bodo potem prihajali k nam. Pri hotelu (če nam bodo zime naklonjene) bo veliko naravno in vzdrževano drsališče. Mislim, da imamo tudi zelo dobre možnosti za gobarjenje — dokler nam tega zeleni ne bodo prepovedali. Bolj zanimivo pa bo verjetno zeliščarstvo, ker je na našem območju še zdravo okolje in bogata zelena narava. Na neki način se želimo preskusiti tudi v kmečki ponudbi, kajti mislimo, da pri nas ni velikih možnosti za razvoj turizma na kmetih. Izpolnjujemo tudi pogoje za zahteven izobraževalni turizem, velike možnosti bodo za razna poslovna srečanja in športne prireditve, na vsak način pa želimo pou-
to ali dve prej, ali imate že kaj rezervacij za Agato?
»Lahko je prodajati, če veš datum otvoritve. Glede na to, koliko telefonskih klicev smo že imeli, bi verjetno lahko imeli vse zmogljivosti zasedene že za no-

Zofija Slana, komercialistka Agrokombinata Lenart: »Hotel A kategorije bo moral imeti vse najboljše.«
NAREDI SI SAM IN CHEM0 TI BO POMAGAL!
PRVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z NAJŠIRŠO PALETO BLAGA KEMIČNE INDUSTRIJE V MURSKI SOBOTI VAS PRIČAKUJE I
•	PREMAZI: barve za les, kovino, plastiko, laznini premazi, barve za stene in tla, avtolaki, laki za parket in pinto, poliuretanski in epoksidni premazi, grafične barve, pleskarski pribor • lepila za les, parket, gumo, plastiko, kovino, beton • termo- in hidroizoladjski material
•	kemikalije za kovinsko, kemično, tekstilno, grafično industrijo in gospodinjstva • pralna, čistilna in higienska sredstva • plastika: granulati, folije za kmetijstvo, gradbeništvo in gospodinjstvo
POLEG NAŠTETEGA VAM LAHKO PO NAROČILU PRISKRBIMO TUDI VSE DRUGE
PROIZVODNA PODJETJA, OBRTNIKI, ŠOLE IN DRUGE
USTANOVE TER GOSPODINJE:
VSAK BO LAHKO NAŠEL V NOVI TRGOVINI NEKAJ ZASE. TAKO ZAGOTAVLJA IN VAS PRIČAKUJE OSEBJE NOVE PRODAJALNE,^ BO POZORNO PRISLUHNILO VSEM VAŠIM ŽELJAM!
emo
MURSKA SOBOTA Titova 5
(prejšnji prostori invalidskih delavnic, na dvorišču knjigarne)
Telefon: (069) 22 680
Hotel Agata pri Črnem lesu bi moral biti končan že 25. septembra, toda zapletlo se je pri denarju. Razvojnega dinarja je zmanjkalo in kaže, da bo hotel neke vrste delniška družba. Novembra bodo izbrali najboljšega ponudnika opreme, ki jo bo financiral in s tem postal solastnik. Gradbena dela so v glavnem končana in z delom GP Grosuplje so zadovoljni. V hotel bodo kar trije vhodi, in sicer v gostišče Črni les (s kmečko in lovsko sobo), v hotel z restavracijo (opremili jo bodo po zamisli Vidica) in brezcarinsko trgovino ter nočni lokal. Ob hotelu že urejajo ribnik, ki bo pozimi drsališče, v starih hišah v bližini pa bodo uredili konjušnice.
precej postelj, zato se bodo morali zelo potruditi za njihovo prodajo, še posebej, če se spomnimo, koliko hotelov je v Mariboru in Pomurju. O tem smo nekaj vprašanj postavili Zofiji Slana, komercialistki v Agrokombinatu Lenart.
Kakšen koncept prodaje pripravljate za Agato? Bo to hotel za lovce, počitek, za zaljubljence...?
»Za vse, kar ste našteli. Sedaj v začetku, dokler nimamo športnih objektov in konjušnice, bomo v prvi, vrsti ponujali ribolov v naših ribnikih in ribnikih Ribiške družine Lenart. Upamo tudi na ornitološki turizem, saj je Ko-
dariti narodnoobičajski program. Vsebina bo posvetna ali religiozna, kar je pač v teh krajih doma.«
Bo imel hotel poseben program prireditev — glede na to, da bo ves opremljen v srednjeveškem stilu?
»Na vsak način bomo obdržali Agatino noč, ki jo bomo razširili tudi na druge kulturne prireditve. Tako bi bila Agatina noč nekakšen konec. Črni križ pri Hrastovcu je bil v zgodovini dvakrat uprizorjen in poskrbeli bomo, da bo še tretjič. Skratka — v okolici Agate in Črnega lesa naj bi bile številne kulturne prireditve.«
Hotele je treba prodajati že le-
voletne praznike. Pošteno povedano — o prodaji ta trenutek še ne moremo govoriti. Delamo pa že tako, da bomo lahko potem, ko bo napočil čas za to, učinkovitejši.«
Se ne bojite, da bo hotel v bližini Lenarta prazen? Tudi Vindiš ima namreč turistične sobe!
»Mi govorimo v Lenartu v Slovenskih Goricah o razvoju turizma, tako kot govorijo o njem v Pomurju. In jaz mislim, da en hotel ali motel še ni turizem. Prav tako mislim, da ima vsak svojo značilno ciljno skupino in tržišče. Vsi smo potrebni, če pa ne bomo dobro delali, smo lahko eni in drugi odveč.«
Sedaj je čas raznih reorganizacij — ali bo šel tudi turizem v okviru Agrokombinata Lenart kdaj na svoje?
»Ta trenutek je osnova hotela nekakšen turizem na veliki kmetiji. To pa pomeni, da naše težnje niso usmerjene v odcepitev od matične firme. Mislim pa tudi tako: v preteklosti je uspeval turizem le tam, kjer so imeli tudi svoje prašičke in še kaj drugega. Naša velika kmetija bo imela turistom kaj ponuditi. Po drugi strani pa moram tudi reči, da Agrokombinat ni šel v gradnjo zato, da bi se hotel čim prej osamosvojil. Sicer pa so realne možnosti turizma le v povezovanju z njegovo materialno bazo.«
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
INA NAFTA LENDAVA------------------------
V devetih mesecih dobiček
V lendavski Ini Nafti so v devetih mesecih letošnjega leta ustvarili 22,5 milijarde dinarjev dobička. Potem ko so odšteli 15 milijard davkov in prispevkov, jim je ostalo 7,5 milijarde neto dobička oziroma denarja za akumulacijo. To pa so komaj 4 odstotki celotnega prihodka. Poslovanje v tretjem trimesečju so torej sklenili pozitivno, vendar pa finančni podatki ne kažejo povsem realne podobe, saj se je spremenil obračunski sistem, poleg tega povzroča gospodarstvenikom hude preglavice inflacija. Bolj zanesljivi so podatki o tako imenovani fizični rasti proizvodnje.
ki se je povečala za 2 odstotka. Tako so v letošnjih devetih mesecih predelali 372.800 ton surove nafte, kar je sicer nekoliko manj kot v enakem obdobju lanskega leta, so pa letos začeli predelovati tudi plinski kon-denzat, in sicer 70.000 ton. Predelava tega se bo iz meseca v mesec povečevala, hkrati pa bodo zmanjševali predelavo nafte. Tako naj bi v prihodnjem letu mesečno predelali po 35.000 ton kondenzata (skupaj letno čez 400.000 ton), surove nafte pa bodo tedaj v celem letu predelali 150.000 ton. V letošnjih devetih mesecih so pridobili 94. 500 ton metanola,
kar je precej več kot v enakem obdobju lanskega leta. Naslednji pomembnejši proizvodni dosežki so: izdelava 41.000 toh formalina, 29. 000 ton karbo-midnih in 132. 000 toq melan-skih ter 3.200 fenolnih lepil. V obravnavanem obdobju so bili polno zaposleni tudi delavci v sektorju strojegradnje, v sektorju raziskave in proizvodnja nafte in plina pa so načrpali 26.000 kubičnih metrov plina. Uspehe so imeli tudi v obratu izolacijskih materialov, kjer so izdelali 235.000 kubičnih metrov lendapora.
Š. Sobočan
STRAN 6
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
kmetijska panorama
Jesenska kmetijska dela po načrtih
DRUGAČNI POGOJI ZAHTEVAJO TUDI
DRUGAČNO OBNAŠANJE
Zahvaljujoč predvsem dolgotrajnemu lepemu vremenu so pomurski kmetijci večino jesenskih kmetijskih del že opravili. Setev ozimnih žit je končana, tudi koruza za zrno je v glavnem pospravljena, pridelovalci pa končujejo tudi s spravilom sladkorne pese. Zaradi ugodne cene v preteklih letih so kmetje spomladi nekoliko več površin namenili koruzi, posledica tega pa je tudi večja prodaja tržnih presežkov. Pomurski kmetje so to jesen oddali v sušilnice okrog 12.100 ton koruze, žal pa tokrat s ceno niso zadovoljni, saj le-ta komaj pokriva pridelovalne stroške. Za kilogram suhega zrna so sicer dobili 5.500 dinarjev, vendar so tudi vsi stroški izredno visoki in tam, kjer pridelki niso dosegli vsaj 8 ton suhega zrna po hektarju, o kakršni koli akumulaciji ne morejo govoriti. Da je bila ponudba tržnih presežkov koruze kljub vsemu velika, ne preseneča, saj je to tudi posledica zmanjšanja obsega prireje v živinoreji.
Bolj kot pridelovalci koruze pa so to jesen zadovoljni pridelovalci sladkorne pese. Nekateri so letos dosegali rekordne pridelke, pa tudi nad ceno se ne pritožujejo in tako se sladkorna pesa letos uvršča med najbolj donosne poljščine. Kot so nam povedali v tovarni sladkorja v Ormožu, se povprečni hektarski pridelki gibljejo okrog 50 ton, nekoliko slabša pa je vsebnost sladkorja. Seveda pa v ormoški tovarni spremljajo rast inflacije in tej vsaj delno prilagajajo tudi odkupne cene. Pridelovalci, ki so oddali sladkorno peso v novembru, bodo dobili le-to plačano za 22 odstotkov dražje.
Letos je bila v Pomurju pravočasno končana tudi setev ozimnih žit. Tem so v zasebnem in družbenem sektorju to jesen namenili okrog 18 tisoč
Ponudba in povpraševanje oblikujeta cene
hektarjev njivskih površin, prevladuje pa seveda tudi tokrat pšenica. Načrt setve je uresničen, saj so pomurski kmetje to jesen pšenico posejali na 11.500 hektarjih, družbena kmetijska gospodarstva pa na okrog 2.500 hektarjih. Spodbuden ob tem je predvsem podatek, da se v zadnjih letih vse več kmetov odloča za setev kakovostne semenske pšenice, saj so je vseh pomurskih kmetijskih zadrugah letos prodali okrog 1.510 ton, skupaj z družbenimi kmetijskimi gospodarstvi pa je bilo na pomurskih njivah posejane blizu 2 tisoč ton najbolj kakovostne semenske pšenice. Strokovnjaki pravijo, da je to za približno 15 odstotkov več kot v zadnjih treh letih, vzroke za to pa je iskati predvsem v ugodnih pogojih zamenjave merkantilne
pšenice za semensko. So pa tudi sicer pomurski pridelovalci letos zasejali s pšenico nekoliko več površin kot v prejšnjih letih in pričakovati je, da bo tudi ponudba tržnih presežkov temu primerna. Med letos posejanimi sortami prevladujejo sana, marija, lonja, dukat in pi-toma, ocenjujejo pa, da so kmetje letos kakovostno seme posejali na okrog 5 tisoč hektarjih ali na 40 odstotkih vseh zasejanih površin s pšenico.
Ob letošnjih jesenskih delih na poljih do večjih zastojev ni prihajalo, saj je kmetijcem vreme bilo naklonjeno, pa tudi oskrba z reprodukcijskimi materiali je potekala nemoteno. Medtem ko je na nekaterih območjih v državi primanjkovalo pogonskega goriva, pomurski kmetijci tega problema niso čutili, dovolj pa je bilo tudi mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Kljub temu, da so cene reprodukcijskega materiala močno porasle, predvsem cene mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, v Pomurju ugotavljajo, da se njihova poraba ne zmanjšuje. Zasluge za to je med drugim pripisati tudi dobremu delu strokovnih in pospeševalnih služb, pa tudi sami pridelovalci so spoznali, da brez ustreznega gnojenja ni dobrih pridelkov.
Ludvik Kovač
Osnovni faktor razvoja kmetijstva je tržišče, zato je treba to panogo gospodarstva izpostaviti njegovemu delovanju,, saj bo le tako mogoče izkoristiti vse naravne danosti, s katerimi v Jugoslaviji razpolagamo. To je vsebina opredelitev, ki so vgrajena v dokument o dolgoročnem razvoju agroindustrijske proizvodnje v Jugoslaviji, ki ga je na seji sredi prejšnjega tedna sprejel Zvezni izvršni svet._
Kmetijci so že dalj časa opozarjali, da zase ne zahtevajo posebnih ugodnosti pač pa le izenačitev pogojev gospodarjenja z ostalimi panogami gospodarstva. Zaradi podrejenega položaja je razvoj kmetijstva stagniral, na mnogih področjih je celo nazadovalo in takšno stanje več ni vzdržno. Reforme gospodarskega sistema ne morejo obiti
Še enkrat:
Na silo zatrti poganjki spet brstijo
Pravzaprav je vprašanje naslovljeno na samega Rudija Cipota, prej sekretarja, zdaj člana Predsedstva OK ZKS Murska Sobota. Po objavljeni radijski informaciji v okviru oddaje Minute za kmetovalce, v nedeljo 8/10-1989 je ža okroglo mizo v našem uredništvu v sredo 11/10-1989 izjavil, da ji v ničemer ne oporeka oz. da se tudi sam podpiše pod objavljeno besedilo. To se v bistvu prekriva s časopisnim člankom z naslovom Na silo zatrti poganjki spet brstijo, objavljenim v Vestniku dne 12/10-1989 (na 7.
tudi reform v kmetijstvu in kaže, da se na tem področju končno vendarle začenja nekaj spreminjati. Vendar zgolj sistemske rešitve same po sebi še ne bodo dale pričakovanih rezultatov, če ne bo prišlo tudi do drugačnega obnašanja med samimi kmetijci.
Zaostriti bo potrebno predvsem konkurenco znotraj samega kmetijstva in odpraviti monopolistično obnašanje, ki je še vedno prisotno na mnogih področjih. To bo moč doseči z vzpostavljanjem pluralizma lastništva, družbenega, zasebnega in zadružnega, kot tudi z zagotavljanjem sistemskih pogojev za svobodni uvoz in izvoz kmetijskih proizvodov. Odpravljanje monopolov in večja konkurenčnost bosta tudi same kmetijce prisilila k drugačni in racionalnejši organiziranosti pa tudi k
strani).
Kako je s trditvijo Predsedstva OK ZKS Murska Sobota o neresničnosti trditev, da je »sekretar Cipot moral odstopiti« in da je vsem dobronamernim znano, da mu je potekel dvoletni mandat, ki pa ga na lastno željo ni hotel ponoviti, vedo Cipot in vsi dobronamerni sami — v Murski Soboti, Pomurju in zunaj njega. V interesu javnosti in dialoga pa bi bilo smiselno in koristno, če bi se razvidno in dokazljivo pojasnila usoda scenarija za novo razvojno strategijo agroživilstva
iskanju možnosto za cenejšo proizvodnjo. Upali bi si trditi, da je na tem področju še toliko neizkoriščenih možnosti, saj so doslej znali mnogi prav spretno izkoristiti svoj monopolni položaj. Prav zaradi tega delovanje tržišča še ni zaživelo v pravi meri, saj so v prenekateri organizaciji svoj ekonomski položaj reševali s povečevanjem cen, ne pa z racionalnejšo proizvodnjo in zniževanjem stroškov. V novem gospodarskem sistemu bo takšnemu obnašanju odklenkalo, saj v tržnem gospodarstvu ni prostora za tiste, ki se mu ne znajo prilagoditi in se temu ustrezno organizirati. To so pokazale izkušnje v svetu in temu se ne bomo mogli izogniti tudi pri nas. Seveda pri tem tudi kmetijci ne bodo izjema.
L. Kovač
na ravni soboške občine oz. murske pokrajine. Za to namreč gre, kajti dejstvo, da Cipot in skupina, ki s tezami za nov globalni razvoj kmetijstva na programsko-volilni konferenci OK ZKS Murska Sobota 22. aprila 1987 ni uspela prodreti, nadaljujejo z delom — vendar kot projektno organizirana in vodena ter samostojna in strokovno večplastna skupina — marsikaj pove. Pove, da — naj ponovim naslovno misel — na silo zatrti poganjki spet brstijo.
Branko Žunec
Da tudi na področju živinoreje že nekaj časa delujeta ponudba in povpraševanje, potrjujejo cene, ki se zdaj spreminjajo tudi večkrat mesečno. V soboški Mesni industriji so odkupne cene ži-
vine spremenili 2. novembra, težko pa je napovedati, kako dolgo bodo v veljavi te cene. Vse je odvisno od razmer na tržišču in lahko bodo že v prihodnjih dneh nove cene. Tudi inflacija dela
Ponudba telet v Pomurju je bila v zadnjem času skromna, temu primerno pa se oblikujejo seveda cene. Foto: J. Šabjan
svoje, najbolj pa vse to občutijo potrošniki, ki kupujejo vedno dražje meso. Kilogram žive teže prašičev že dosega ceno od 110 do 120 tisoč dinarjev, v Mesni industriji pa pravijo, da se je ponudba v zadnjem času nekoliko povečala. Nasprotno pa v mesnicah ugotavljajo, da ljudje kupujejo vedno manj mesa. Minimalna pa je v tem času ponudba pitanega goveda iz prostega odkupa, vendar imajo zmogljivosti v soboški klavnici v glavnem zasedene, saj imajo v uslužnostnem pitanju pri kmetih več kot 15 tisoč glav mladega goveda in prevzem od njih poteka normalno. V zadnjem času je bila skromna tudi ponudba telet za nadaljnje pitanje in temu primerno se oblikujejo tudi cene. Od 2. novembra plačujejo tako bikce po 200.000 dinarjev in teličke po 190.000 dinarjev kilogram. In še odkupna cena pujskov: kilogram je po 150.000 dinarjev.
L. Kovač
KAMIN KERAMIK
je trajnožama peč na trdo gorivo
PREMAJHNA NAVZOČNOST
POSPEŠEVALCEV
Da bi se izognili nekaterim pomislekom, je treba poročilo o delu kmetijske pospeševalne službe Živinorej-sko-veterinarskega zavoda in Kmetijske zadruge Panonka iz Murske Sobote dopolniti. Ni dovolj le navajanje konkretnih številk o tržni pridelavi poljščin, živinoreji, pridelavi vrtnin, semen, sadja, gradnji govedorejskih objektov in selekciji goveda ter njego-
vi reprodukciji, ampak bi kazalo v prvi vrsti opozoriti na posamične probleme kmetijske pospeševalne službe. Predvsem pa je nujno opozoriti na osnovno dilemo glede sofinanciranja nakupa plemenske živine, saj število osemenitev iz leta v leto upada. Nesprejemljivo pa je, da sadove pospeševalne službe uživajo tisti, ki kupujejo reprodukcijski material. Zato je treba
Setev v državi zamuja
Medtem ko se je setev ozimnih žit v Pomurju končala, pa iz nekaterih območij države ne prihajajo spodbudne vesti. Kot so sporočili v zveznem komiteju za kmetijstvo, so do začetka prejšnjega tedna v Jugoslavijrzasejali s krušnimi žiti le nekaj več kot 760 tisoč hektarjev njiv, kar predstavlja 54 odstotkov načrtovanih površin. Ker so se opti-malni roki za setev takorekoč že iztekli, je skorajda jasno, da načrta letošnje jesenske setve ne bodo uresničili. Najslabše kaze v Srbiji, kjer so pšenico posejali le na tretjini načrtovanih površin, spodbudnejši pa je podatek, da setev relativno dobro poteka v naši največji žitnici, v Vojvodini.	.	, .	.
Med vzroki za slabo setev omenjajo večletno negotovost okrog odkupa in odkupne cene pšenice, veliko pa so k temu prispevale tudi visoke cene reprodukcijskega materiala. Ob tem, da poraba mineralnih gnojil na nekaterih območjih pada, skrbi tudi podatek, da kmetje sejejo vedno več doma pridelane pšenice.	L. K.
probleme v zvezi z uporabo družbenega denarja širše osvetliti in odgovoriti na vprašanja kmetovalcev na terenu,'ki opozarjajo, da je še vedno premajhna navzočnost pospeševalcev.
To so ugotavljali na seji soboškega izvršnega sveta in se zavzeli, da bi pri obravnavi konkretnih podatkov izhajali iz leta 1985, torej z začetka tega srednjeročnega obdobja, pri čemer kaže upoštevati razsežnost delovanja kmetijske pospeševalne službe, kot tudi gradivo OK SZDL o odzivu kmetovalcev na terenu. O tej temi bodo razpravljali tudi v delegatskih klopeh. V tesni zvezi s to točko seje izvršnega sveta v Murski Soboti pa je tudi sprememba odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko-higi-enske službe ter delovanja v letu 1989 v soboški občini. Enostavno rečeno: gre za nove podražitve, letos že četrte, po katerih bi se decembra dvignile cene veterinarsko-sanitarnih pregledov za 35 odstotkov. Od zdaj veljavnih pristojbin pa bi ta porast znašal celo 170 odstotkov. S tem bi pokrili vse predvidene stroške in delno tudi primanjkljaj do konca letošnjega sep-
tembra.
Kamin je primeren za stanovanje ali počitniško hišico. Ima velik izkoristek energije, celo do 80 odstotkov (navadne peči le do SO odstotkov). Z njim lahko privarčujete pri izdatkih za kurjavo in si ga lahko vgradite sami.
Milan Jerše
VINOGRADNIŠKI
STEBRIČKI
Krajnik: dimenzija 80 x 80 x 2800 masa: 42 kg
Srednjik: dimenzija: 60 x 60 x 2800 masa: 24 kg
Poraba stebričkov je odvisna od lege vinograda, sorte grozdja ipd. Največja dovoljena razdalja med stebrički znata test metrov.
62331 PRAGERSKO
Telefon: (062) 817100, 817118
Do poceni hrane
Da je hrana iz dneva v dan dražja, ni treba posebej poudarjati. Dovolj se je le nekoliko sprehoditi po trgovinah ali zaviti v kakšno restavracijo ali obrat družbene prehrane. Na svojevrstno idejo so zato prišli v tovarni pohištva v Beli Palanki, ki zaposluje 385 delavcev in ima svoj obrat družbene prehrane. Odločili so se za lastno farmo prašičev, ki jih pitajo z ostanki hrane iz svojega in ostalih obratov družbene prehrane v tem mestu. Tako zdaj pripravljajo poceni in kakovostne obroke hrane za zaposlene. Vsekakor dobra odločitev, ki bi jo lahko posnemali tudi drugi delovni kolektivi.
L. K.
VESTNIK, 0. NOVEMBRA 1989
STRAN 7
pisma, mnenja, stališča
PUSTITE NAM NAŠO GRENKO SREČO
IZPOVED »U
Konec septembra je minilo petnajst let, ko me je pot pripeljala v Turnišče. Bilo mi je 19 let. Nisem lahko zapustila svoje rodne hiše in staršev. Hotela sem oditi, da bi nekoga pozabila. Službo sem dobila v Planiki. Tudi dobrega prijatelja sem spoznala in poročila sva se. Šel je k vojakom. Za novo leto 1978 sem se spet odpravila na Gorenjsko — domov, da bi tam rodila in preživela porodniški dopust. Hitro sem uvidela, da ne sodim več tja. Po dveh mesecih sem se vrnila in začela delati po štiri ure. Nisem se prestrašila, ko sem opazila, da sem spet noseča. Tri mesece po tistem, ko je mož prišel od vojakov, sem rodila sina. Bili smo lepa družina. Ni nam bilo vselej postlano z rožicami in ni nam šlo vse gladko. Začeli smo graditi hišo in se leta 1982 vselili vanjo. Drugo leto smo spet pričakovali novega družinskega člana, a prehitro smo se ga veselili. Naslednje leto v začetku oktobra smo le dobili, kar smo tako želeli, še enega sina. Ni mi bilo lahko. Tiho sem slutila, da družina razpada, prestala sem veliko bolečin. Resnico sem izvedela pet tednov po porodu. Mož si je našel ljubico. To ni bil mali skok čez plot. Zaljubil se je. Ko sem ga vprašala, ali bi res lahko kar pozabil na dom, tri otroke, devet let zakona, je rekel: »Katerega otroka bi mi pustila, če bi enega morala dati?« Tega stavka ne bom nikoli pozabila. Bolel me je bolj, kot če
bi me rezal na kose. Ne, jaz svojih otrok ne bom ločevala. Vem, da rastejo, da bodo šli vsak svojo pot, ko bo za to prišel čas.
Spet smo šli na Gorenjsko, jaz in otroci. Obupana, do konca strta, na kraju z živci. Vedela sem, da moram preboleti, se spet postaviti na lastne noge. Ne vem, kje sem našla moč, verjetno pri otrocih, še posebno pri najmanjšem, da sem prebrodila najhujše. Za novo leto smo se vrnili,, a mož-ati je odhajal. Ni se odločil za nas, šel ie. Še je prišel domov, nismo se sprli. Ze sem verjela, da bo vse v redu, ko se je spet vse podrlo. Sedaj ni več čestitk za rojstne dneve in praznike. Kolikokrat srno se vprašali, zakaj se je to zgodilo prav nam, koliko smo prejokali,- to vemo samo mi in zidovi našega doma.
Ko sva se poročila, mi je župnik rekel, da bom tu vedno tujka, da me nikoli ne boste zares sprejeli medse ... Gotovo je ljudi bolje poznal kot jaz. Ne, nikogar ne mislim nič prositi, nikogar siliti, da bi nas imel rad. Le obljubo, ki sem jo dala otrokom, bi rada izpolnila. Moj dom je daleč, 250 km je do Poljanske doline. Moji otroci so okusili že dosti grenkega, morali so požreti pre-nekatero bridko laž in nepremišljeno besedo. Mnogokrat mi zaupajo, da bi raje živeli na Gorenjskem. Pa vendar je njihov dom tu.
Kar se je zgodilo, se ne da spremeniti. Naj je bila bolečina še tako huda, minila je. Sedaj boli brazgotina, boli spomin, boli, ker ne znamo, ne moremo, nočemo pozabiti. Tudi to bo
MONTAŽNE STENE
minilo, vem, da bo. Verjamem, da za vsakim dnem pride nov dan, da za vsakim dežjem posije sonce. Ne pišem samo zaradi nas. Vsaka hiša ima svoje težave, svoj križ. Nihče ne hodi samo po gladki, ravni cesti. A zakaj se potem tako veselimo nesreče drugega, zakaj toliko obrekovanja, zakaj tako radi delamo iz muhe slona? Kaj imate od tega — bolj debelo repo? Mogoče repa res hitro zraste, vendar je v njej skoraj sama voda. Ne zaradi nas, zaradi sebe pomislite, kaj je dobro in kaj slabo. Moja mama pravi, če ne moreš pomagati, ne delaj slabega. Kaj se dogaja z nami? Mladim bomo vzeli voljo do dela in življenja. Nemogoče je ustreči vsem. Nemogoče narediti tako, da bo za vse prav. Kaj, ko bi se malo prilagodili drug drugemu, za vse je dovolj prostora, dovolj dela in dovolj kruha, le s treznim premislekom je treba vse pričeti. Da, treznim — tudi to je nekaj, kar me teži. Ni ravno pravi čas sedaj, ko smo potrgali grozdje in pijemo še zadnje lansko vino. Za dobro voljo pravite, pa za moč in zdravje. Kaj pa strah, ki ga občutijo otroci, ko oče pride pijan domov, da o tem, kako je, kjer pijeta oče in mama, niti ne govorim. Alkohol ne reši nobenega problema, le doda jih. Tudi zdravljenje je zastonj, če človek nima svoje volje, da bi se uprl alkoholu.
Zakaj ne bi bili dobri in učili svojih otrok delati? Kar se naučiš kot otrok, ne pozabiš nikoli, to je največja dota za življenje. Bodite mame, samo mama zna ootolažiti jokajočega otroka, samo mama razume vsako bolečino! Bodite očetje, ki znajo potrepljati otroka po rami, ki se znajo z njim smejati, ko je vesel, stisnite mu roko in mu pomagajte, ko mu je hudo. Veste, kako srečen je otrok, ki sedi očetu v naročju in mu ta bere pravljice? Srečen je mladenič, ki mu je oče prvi prijatelj. Zidajte svojim otrokom domove, kamor bodo lahko stopili kadarkoli bodo želeli, kjer jih bo vsako
zimo čakalo toplo ognjišče, kjer bodo vedno dobrodošli. Do sedaj nam je mnogim pomagala inflacija, saj danes od posojil, ki pred leti niso bila majhna, plačujemo majhne zneske, da niso vredni toliko kot škatla cigaret. Odslej bo verjetno težje priti do tega, pa čeprav bo kruh trd in črn in bo ob njem le kozarec vode. Ne bojte se dela, naj vas ne bo sram od dela umazanih rok. Ne preklinjajte zemlje, ne sejte s kletvijo na ustih, ker boste s kletvijo tudi želi in mesili kruh ... Za srečo je treba tako malo. Ne igrajte se z naravo. V primerjavi z njo smo le drobne mravlje, ona naje mogočna in nam v trenutku lahko uniči vse, kar imamo. Ne izzivajte nesreče, ki tako ali tako preži na vsakem koraku. Čuvajte svoje zdravje, če pride v goste prava bolezen, ne more pomagati noben zdravnik. Imejte radi svoje najbližje, ljubezen je nekaj najlepšega, kar zmoremo. Le zakaj se tolikokrat tako kruto in tragično konča?
Ne zamerite mi, to sem morala napisati. Že leta nosim to v sebi. Vsaj stokrat sem v mislih že napisala na papir. Sedaj sem MORALA zares in vi boste brali. Pustite nam naš dom in našo srečo. Grenka je, bridka kot pelin, samo dovolite nam jo. Otroci odraščajo, še malo, pa bodo odšli vsak po svoji poti. Rada bi jim pomagala, vem, kako kruto zna biti življenje. Vsak ga mora živeti sam, v najhujših trenutkih težko najdeš prijatelja. Upam, da bodo znali biti dobri, da jim ne bo težko delati, da bodo zadovoljni s tistim, kar bodo dosegli.
Oprostite, če sem koga prizadela. Vem, da včasih resnica boli, dobro vem tudi, kako bolita laž in prevara. Nikomur ne želim nič slabega. Ni mi žal, da sem pred petnajstimi leti prišla med vas. Takrat nisem prinesla s sabo ničesar, in nič ne bom odnesla, če bom odšla. Takrat sem vedela, da nekaj znam, kar lahko naučim druge, če bodo to želeli. Samo delo mi je pomagalo prebroditi veliko težav, pomagalo pozabiti, kar se ni več dalo spremeniti. Upam, da bom znala delati tudi naprej, učiti druge in sebe. Vse se da naučiti, če človek hoče in ima veselje, nihče pa ne ve vsega. Samo z združenimi močmi se da vse doseči. Nikoli pa ne bodo vrane pele kot slavčki in psi mijavkali kot mačke, pa so vendar tudi ti lahko prijatelji.	Dora
<LJUDSM
OBBURSUIH
5 - Uto L I	Ma M -
DANES 60.000! 1200 NOVIH NAROČNIKOV! — Pred nami je natanko 50 številk — zajetnejše so, v novi preobleki — ki so izšle v letu 1967. Da bi dobili občutek za tedanji čas, nekaj naslovov:
— Pomurje — zelena tovarna
— Bele telefonske lise ne bo več
— Skupščina občine Murska Sobota daje v javno razpravo osnutek odlokov O izkoriščanju gline, peska, proda in kamna in O vzdrževanju manjših potokov in jarkov
— Strokovno izšolanimi kadrom odpreti vrata
— Dr. Anton Vratuša — izredni in pooblaščeni veleposlanik SFRj v OZN
— Zvezni izvršni svet je imenoval Rudija Čačinoviča za svetovalca državnega sekretarja za zunanje zadeve
Sklad Bratov Ribar na osnovni šoli Draga Lugariča — »Svet osnovne šole Draga Lugariča v Lendavi je sklenil ustanoviti sklad Bratov Ribar, ki bo stimuliral učence za odlične uspehe. V sistemu sklada naj bi učenec resnčno občutil zanimanje družbe, šole in drugih za njegovo prizadevnost in učenje. Spoznanje, da si s prizadevnostjo lahko zasluži družbeno priznanje — pozlačeno značko in medaljo, ki je enaka v vsej državi, bo učence močno stimuliralo za pozitivne odločitve. Vitrina sklada bo postavljena v šoli na najvidnejšem mestu, v njo pa se bodo vpisovala imena podpornikov.« (Vest-nikL štev. 23, 15. junija 1967)
Se nekaj naslovov:
— Zakaj grožnje s prekinitvijo dela ?
— Pobratenje Murske Sobote in Koszega?
— Lendavska Nafta uspešno gospodari
— Prašičji farmi v Podgradu se obetajo lepši časi (Rešitev vidijo predvem v večji lastni prireji prašičev)
— Sobota desetletje pred
tsTuii!
VESTNIK
drugim tisočletjem (18.000 prebivalcev, 8 otroških vrtcev, 4 otroške jasli, avtocamp, kulturni dom in rekreacijski center)
— Lovski ping pong v Radgoni
— Pred volitvami zveznega poslanca (Kandidata Peter Vu-jec in Karel Lutar)
DANES 60.000! — »Pred dnevi je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor novega poslovnega združenja slovenskih pokrajinskih tednikov, naših »lokalnih časnikov«, kot jim včasih pravimo. Trije izmed njih — DOLENJSKI LIST v Novem mestu, TEDNIK v Celju in VESTNIK v Murski Soboti — smo se že nekaj tednov pred tem občnim zbo-VESTNIK
rom dogovorili, da bomo od danes naprej vsak teden tiskali po 4 skupne strani v vseh treh listih ... 60.000 pa je naša trenutna skupna naklada .. « (Vestnik, štev. 41/67, 19. oktobra 1967)
Ob 50-letnici t. i. »velikega oktobra« malone posebna številka ali vsaj priloga Vestnika — poglejte v tisto, ki je izšla 3. novembra 1967! In še pojasnilo k začetnemu naslovu 1200 NOVIH NAROČNIKOV. Toliko so jih namreč »pridobili« od L novembra do novega leta. V novoletni številki pa maratonski sestavek pod naslovom O zmaju s sedmimi glavami ali Vestnikovi
novinarji o sebi in marsičem. V tem letniku tudi karikatura, ki jo ponatiskujemo.
Z dovolj zgovornim naslovom — Stoletnica svetovno znane radenske slatine — Ni bil ples čarovnic, klokotala je slatina — vstopamo v leto 1968, ko se naš tednik še bolj »odebeli« oz. pristane pri obsegu, ki je še dandanes standard.
(B. Ž.)
• ves potreben material
na enem mestu
• prostori takoj uporabni
• boljša izkoriščenost prostorov
•	preprost transport	• majhna teža
•	zidarska dela niso potrebna	• dobra toplotna in zvočna izolacija
•	preprosta suha montaža	• dobra odpornost proti požarom
CENEJE OD KLASIČNE GRADNJE
UGODNE CENE - 10% POPUST -BREZPLAČEN PREVOZ IN MONTAŽA!
SS JELOVICA
Predstavništvo MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921.
Delavski svet DO MERCATOR SLOGA, p o.. Gornja Radgona, Partizanska c. 16
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1.	VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA (reelekcija)
2.	NAMESTNIKA VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA (ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora;O kandidati izpolnjevati še naslednje:
— pod zap. št. 1 in 2 morajo imeti višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali pravne smeri z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu,
— da so državljani SFRJ,
— da imajo moralne in organizacijske sposobnosti za vodenje sektorja,
— da niso bili kaznovani za kazniva dejanja, storjena iz koristoljublja ali nemoralnih dejanj,
— da imajo sposobnost komuniciranja z ljudmi,
— da imajo sposobnost natančnosti, skrbnosti in vestnosti.
Kandidata se imenujeta za 4 leta, po poteku te dobe sta lahko ponovno izbrana.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po razpisu na naslov: Razpisna komisija MERCATORJA-SLOGE, p.o., Gornja Radgona, Partizanska 16.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
STRAN 8
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
kulturna obzorja
KOCBEKOV SHOD V VIDMU OB ŠČAVNICI »POGREŠAM(O) EDVARDA
KOCBEKA!«
In še: »Mi nimamo svojih generalov. Naši generali so pesniki. Naš general je France Prešeren. Naš duhovni general je Edvard Kocbek.«
Zanosno je izzvenel priložnostni nagovor akademika prof. dr. Antona Trstenjaka na nedeljskem Kocbekovem shodu, ki si ga je v Vidmu ob Ščavnici (do leta 1953 Sveti Jurij ob Ščavnici) omislilo gibanje slovenskih krščanskih demokratov v sodelovanju z občinsko (radgonsko) in krajevno organizacijo Socialistične zveze.
Več deset zbranih (med njimi tudi Kocbekov brat in sestra) je na videmskem trgu pri spomeniku Matiji Gubcu kolektivno premišljevalo o(b) obletnici smrti velikega slovenskogoriškega rojaka, pesnika, pisatelja, esejista in politika Edvarda Kocbeka (27. september 1904 — 3. november 1981). Se eno od znamenj slovesa od t. i. svinčenih časov-, ko so morale biti osebnosti Kocbekovega kova izbrisane iz narodovega spomina?
»Pogrešam Edvarda Kocbeka. Pogrešam njegovo rojstno hišo; ti-std hišo, iz katere je izšel in v kateri sva se že kot gimnazijca neštetokrat srečevala, tam, kjer sva družno kovala načrte o prihodnji podobi slovenske družbe in slovenskega človeka. Prav letos, ko smo Slovenci v svoji samobitnosti in samostojnosti izpostavljeni bolj kot kadarkoli prej, močno pogrešam prijatelja Edvarda Kocbeka in njegove navdihe. Navdihe, v katerih je bil ne le ustvarjalen, ampak neizčrpljiv do neumrljivosti. Še danes nam v svoji enkratni samostojnosti in izvirnosti na novo govori in nas navdihuje za vztrajnost in — kot je sam pou-
Fotopogled na del prizorišča Kocbekovega shoda v Vidmu ob Ščavnici s slavnostnim govornikom, akademikom, prof. dr. Antonom Trstenjakom.
darjal — za avtentičnost slovenskega človeka. Se pravi za poštenost, pristnost in zvestobo do konca,« je glasno premišljeval prof. dr. Anton Trstenjak. »Spominjam se ga, med drugim, iz tistih let, ko je zapustil dvoletni študij teologije in se umaknil iz rojstne hiše, ne da bi jo zapustil, da bi podnevi tiho snoval na prostoru, kjer zdaj stoji kulturni dom. Takrat je bila tod lesena baraka in v njej Kocbekov kotiček; z mizico, za katero je snoval in delal. Takšen je bil naš Edvard Kocbek vse življenje, čeprav je skušal obnavljati ne samo slovenski narod, ampak ves svet. Kljub temu se je skrival pred svetom, ne da bi se skrival pred njegovo aktualnostjo in njegovim življenjem. Skrival se je v dušo, v duhovno nevidno stran naše slovenske družbe in vsega sveta; tisto dušo, iz katere je ustvarjalno dajal nove pobude in navdihe in od katerih še danes živimo. Ko smo šli kulturniki iz Ljubljane počastit našega velikega pesnika Franceta Prešerna v Vrbo, se je med drugimi kulturniki oglasil s stopnišča Prešernove rojstne hiše tudi Edvard Kocbek, rekoč: Mi nimamo svojih generalov. Naši generali so pesniki. Naš general je France Prešeren. In zato danes nadaljujem z njegovimi besedami: Naš duhovni general je Edvard Kocbek in je kot tak za nas neumrljiv. Slava mu vedno!«
Iz daljšega priložnostnega recitala, zgrajenega na osnovi Kocbekovega besedila Kdo sem, ki ga je bral v tržaškem kulturnem domu 27. aprila 1965, smo si zapomnili sklepni del: »Vrhunec tega novega razdobja pomeni Prešernova nagrada leta 1964. Vendar se moje kritično razmerje do družbe ni spremenilo. To izpričuje moja lanska izjava v Naših razgledih. V njej sem opozoril na spor med družbo, ki planira, računa, >glajhšalta<, in ustvarja povprečnost, in ustvarjalci, ki tvegajo, spodbijajo, presenečajo, protestirajo in pohujšujejo.« Ob koncu shoda je bila izrečena tiha želja, naj bi v rojstnem kraju Edvarda Kocbeka postavili spominsko ploščo ali vsaj doprsni kip v spomin velikemu ustvarjalcu, umetniku, buditelju, ki je na vprašanje, čemu ustvarjam, takole odgovarjal: »Ustvarjam najprej zato, ker moram ustvarjati, potem zato, ker ustvarjam iz posebnega bitnega stanja, in nazadnje ustvarjam zato, ker me k temu obvezujeta resničnost in moj bližnjik.«
Branko Zunec
0 GLEDALIŠKEM FESTIVALU V LIPNICI
32. internacionalnih dnevov gledališča, ki so potekali konec oktobra v Lipnici, se je po izboru ZKO Slovenije letos udeležila naša gledališka skupina Kuda Štefan Kovač iz Murske Sobote s predstavo Jančarja Zalezujoč Godota.
Ta osrednji avstrijski amaterski gledališki festival, ki je podoben našemu jugoslovanskemu v Trebinju, gosti tudi skupine drugih držav. Letos so bile zastopane Italija, Madžarska, Zvezna republika Nemčija, Češkoslovaška in z našo predstavo Jugoslavija. Festival je potekal pod naslovom Literatur in der Stube, torej so bile zastopane vse tiste oblike gledališča, ki se lahko zgodija v majhnih ali pa ne zgolj gledališču namenjenih prostorih, ki pa seveda to lahko postanejo. Tako je postalo gledališče na neki način vse mesto Lipnica, saj so predstave potekale v kavarni, ka-pucinsketn samostanu, sejni sobi, v zaoderju gledališča, največ pa v različnih zanimivih prostorih gradu Seggau, ki stoji na vzpetini nad Lipnico.
Med festivalom se je zvrstilo sedemnajst predstav, in ker je gostitelj omogočil vsaki skupini, da je bila navzoča vse dni festivala, smo si večino predstav tudi ogledali in ugotovili, da naše
amatersko gledališče v ničemer ne zaostaja za dogajanji na tem področju v drugih državah. Videli pa smo nekatere oblike gledališča, ki jih pri nas v amaterizmu
ne gojimo, kot sta na primer iz stare gledališke tradicije izhajajoče pripovedno gledališče »Geschichterzahlerjev« ali pa gledališče, ki temelji na pantomimi in telesnem izrazu.
V dopoldanskerh času so potekala teoretična predavanja na temo naslova festivala, po predstavah pa seveda neuradna, a zato seveda zelo zanimiva druženja in izmenjava gledaliških izkušenj v eksotičnem okolju gradu Seggau.
Gledališka skupina Kuda Štefan Kovač
AJŠA HAJŠA. OPICA OŠPICA IH COFEK
NOVI LITERARNI JUNAKI FERIJA LAINŠČKA
Srečujemo ga in beremo, gledamo gledališke predstave, za katere je napisal besedila, otrokom recitiramo njegove pesmice, ki jih je mogoče zaslediti v Cicibanu, za odrasle pa še kje drugje: Ferija Lainščka — književnika, ki živi med nami in vztrajno piše. Z njim smo se pogovarjali ob poslušanju njegove pesmi Nikdar ne boš znala, ki jo je uglasbil mojster Bojan Adamič, na VI. Jugoslovanskem šansonu Rogaška 89 pa v narečju zapela Meri Avsenak. Zato je bilo prvo, spontano vprašanje: Feri, kako se počutiš ob poslušanju svojega prvega šansona?
No ja, nekaj pesmic smo že naredili. Sicer jim nismo rekli šansoni, tako da to ni moja prva izkušnja z glasbo, je pa res, da vsaka taka glasbena obdelava prinese svoje, in zdi se mi, da je ta komad zelo dobro narejen in da ga je Meri Avsenak tudi dobro odpela.
Za prireditev Jugoslovanski šanson Rogaška 89 si bojda zvedel šele iz javnih medijev, torej je bil kratki stik med tabo in organizatorji?
Najpomembnejše je seveda, da je ta pesmica posneta in se lahko vrti na radijskih valovih (na murski val jo je osebno posredovala Meri Avsenak, ki je tudi urednica glasbenega programa ljubljanskega radia, op. p.). Organizatorji pa so pač organizatorji in bodo morda to napako popravili ali pa tudi ne.
Pri Prešernovi družbi je pred kratkim izšel tvoj roman Ajša je Najša, ki ga prebira moj sin in je torej namenjen najstniški generaciji, če je sploh generacijsko opredeljen. Kako to, da si ga napisal, ko pa tvoja hči še ni stopila v ta leta, poprejšnji romani pa so bili nad najstništvom?
Takole bi rekel: mogoče pa sem še jaz v teh letih. Vsekakor je Ajša Najša najstniški roman, za katerega sem prepričan, da ni namenjen samo najstnikom, sploh če gledam celo z očmi Ajše Najše, se mi zdi, da bi ta roman morali prebrati tudi starši, pa mogoče še učitelji, ker zajema tematiko, zaradi katere je Ajša Najša velikokrat kregana v šoli.
Preskusil pa si se že (in to uspešno) s pesniško zbirko za otroke Cicibanija, poleg številnih pesmi, ki so objavljene v Cicibanu in drugo. Rad pišeš za otroke?
Kaže, da zdaj pišem samo še za otroke, četudi imam pripravljenih nekaj projektov v gledališču za odrasle. Pisati za otroke pa je neka posebna draž in bom kar nadaljeval, ker otroci pravijo, da to dobro delam. In to mi dosti pomeni.
Tako je, otroci so neposredni in iskreni, saj se ne znajo pretvarjati. Pri Pomurski založbi na
povedujejo še v tem letu izid tvoje slikanice Slik-slik. Jo lahko predstaviš?
Gre za avtorski projekt Marjana Mančka, enega naših najboljših ilustratorjev, in mojega s tekstovnim in oblikovnim delom samih zloženk. Obenem pa je tudi zasluga domače založbe, ki nama je omogočila, da sva lahko avtorsko delala pri projektu, da sem naredil zasnove za zloženke in sestavljenke Slik-slik in da se je Marjan Manček vključil še s svojimi idejami in da bo v času knjižnega sejma v Ljubljani izšel paket, sestavljen iz dveh knjig ter najverjetneje tudi nalepk. Junaki zloženk so kužek Cufek pa Cofka, kužka iz visoke družbe, ki si jo je izmislila moja hčerka Kaja. Potem je še Ošpica, ki je pobegnila iz cirkusa, ker ne more preboleti ošpic in ji ne dovolijo, da bi nastopala, saj nihče ne dovoli voditi otroke v cirkus, v katerem razsajajo ošpice. Pojavlja se še nekaj likov, ki so v hudomušnih, šaljivih zgodbicah, zanimiva pa je oblika knjige. Mislim, da je tisti izziv, ki bo pritegnil, saj je ena knjiga sestavljenka; šele ko otrok sestavi lik v njej, lahko prebere zgodbico, ker je v njej nekak ključ. Druga je zloženka, narejena tako, da iščemo v njej izhod za živali, ki so se ujele v živalskem vrtu. Skratka, gre za projekt, ki naj bi bil tudi rahlo didaktičen. V njegovo reklamno sporočilo smo zapisali, da naj bi dramil domišljijo in ustvarjalnost.
NIKDAR NE BOŠ ZNALA
Nikdar ne boš znala,
kak se vrabli na toj streji cejli mili den kiišujejo, kak se vrane na toun droudi sveklou pogleiujejo, kak ena stara sraka po tej dvoriščaj grdou kradne, grdou kradne, te pa pod večer s kejson srakopejri pod perout spadne, nikdar ne boš znala, nikdar ne boš znala, kak se pijanci, šteri tuj na kukli včasi čemijo, domou bojijo, kak kakša stara mamica v krnici sama idouč moli devico Marijo, kak tuj doli na poštiji včasih štoj obstojij, kak da bi nej bilou za naprej več potij, nikdar ne boš znala, nikdar ne boš znala, zakoj mi včasi paše taksa žmetna krnica, zakoj odpejran oukna, da okouli lejče nočne ftiča nej, toga nikdar ne boš znala, če boš pa znala, ne boš mogla razmiti.
Pa še pravšnji čas bo slikanica izšla, kajti tako bodo starši lahko pri iskanju daril zavili kar v knjigarno in tam našli primerno božično ali novoletno darilo.
Še to bi rekel, da so te knjige zaradi posebne oblike in pristopa drugačne od siceršnjih, ampak vedno trdim, da so otroci enako pametni, problem pa je pri starših. Zato bodo po novosti posegali bolj razgledani starši, ki vedo, dani le neki priročnik ali slovar tisto, kar bo naredilo otroka »pametnega«, ampak da je to nekaj predvsem, kar spodbuja otroka in drami njegovo ustvarjalnost ter posredno vodi k razmišljanju. Torej misliti in se zraven igrati.
Ker si svobodnjak, v teh eksistenčno nesvobodnih časih pa je to težko, me zanima, kako je z Guliverjem — trajno delovno skupnostjo samostojnih kulturnih delavcev, ki si jo pomagal osnovati in je začela delati na osnovi tvojih prizadevanj, še vedno pa je kolikor vem, edina tovrstna združba tod okoli.
Kar se tiče Guliverja, pripravljamo premiero. Spet gre za otroke in za lutke. Glavni lik lutkovne
igrice, ki bo na naših odrih pred novim letom, je opica Ošpica, ki je vključena tudi v Cufkove dogodivščine in sem jo prej opisal. Premiera bo predvidoma na eni okoliških osnovnih šol, ker v Murski Soboti ni primerne dvorane. Pripravlja jo naša standardna zasedba: Brigita Perhavec, Miki Roš, Janko Lešnik in Sandi Červek, ki je oblikoval plakat. Če lahko sodim po zadnjih vajah, je kar posrečena zadeva. Sodi v prednovoletni čas in je za starostno stopnjo predšolskih, pa tudi mlajših otrok in tistih v osnovnih šolah do tretjega razreda. Bomo videli, kakšen bo odziv. Če bi otroci sami odločali, bi jo gotovo kar precej igrali, zdaj pa so objektivne okoliščine — osnovne šole z malo denarja in osnovno skrbjo za plače, ki kroji vso ponudbo, ki je šolarjem na voljo. Moram povedati, da mi to ni všeč!
Ker si človek, ki ne zna mirovati, in ne molčati, bi bilo poleg tega, kar si že prej povedal o teatru, zanimivo zvedeti, kaj še snuješ.
Ja, znan sem po tem, da počnem sto stvari naenkrat. Če ne toliko, pa vsaj tri štiri: tako se že dalj časa pripravljam na pisanje romana za odrasle, za katerega bo potrebno veliko energije, in ga nekako odlagam, ker čakam na premiero lutkovne igrice pa na knjižni sejem v Ljubljani, kjer bo predstavljen Cufek, in na novo leto, ko se človek malo sprosti. V
novem letu pa mislim, da se bom lotil romana, ki naj bi bil velik prozni projekt, daljši tekst z dokaj resno eksistencialistično vsebino.
Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov
Tako ženski pevski zbor Manko Golar, ki deluje pod okriljem delavskega kulturnoumetniškega društva Svoboda Gornja Radgona in vadi ob četrtkovih večerih v dvorani glasbene šole, vabi v svoje vrste predvsem pevke. Pevce pa potrebuje mešani pevski zbor Radenska iz Radenec, ki se sestaja v zgodnjih torkovih popoldnevih. Ob četrtkih zvečer vadi tudi moški pevski zbor Zadružnik, ki deluje v okviru Kmetijske zadruge Gornja Radgona in se sestaja v Zadružni dvorani. V prostorih osnovne šole Jože Kerenčič poje ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena in deklet po 14.00 (ob sredah). V sobotah ob 19.00 se v prizidku cerkve v Vidmu ob Ščavnici zbira Mladinski mešani pevski zbor Prosvetnega društva in vabi v svoje vrste predvsem mlade pevce in pevke. Mešani pevski zbor upokojencev od novembra dalje vadi ob pone-
kulturni koledar
ČETRTEK, 9. NOVEMBRA
RADENCI — V Radinu se ob 10.30 začenja tridnevno zborovanje slovenskih knjižničarjev.
PETEK, 10. NOVEMBRA
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak bo ob 18.00 odprtje razstave slik akademske slikarke Suzzane Kiraly-Moss in skulptur akademskega kiparja Ferenca Kiralya, umetniškega para iz Lendave.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 18.00 odprtje razstave likovnih del Vilija Grleca in Jožeta Vidonje iz Murske Sobote. Oba sta člana LIKOS-a, likovne sekcije, ki deluje pod okriljem kultumoume-tniškega društva Štefan Kovač.
Androkles in lev
V torek in sredo (14. in 15. tega meseca) gostuje v Gornji Radgoni Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo Andro-kles in lev. Avtor besedila je Au-rand Harris, režiserka predstave Helena Zajc, nastopajo pa Bojan Umek, Drago Kastelic, Ljerka Belak in Iztok Valič. V torek bosta predstavi ob 12:00 in 14.00, v sredo pa ob 10.00 in 12.00 v domu kulture. V njem bo v soboto (18. novembra ob 19.30) že napovedana gledališka komedija Vol-pone, ki je zaradi bolezni v ansamblu odpadla zadnjo soboto v oktobru, bb
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava ljudske tehnike in radioamaterstva ob jubileju radiokluba.
V Pokrajinski in študijski knjižnici si le še do 10. novembra lahko ogledate razstavo Po cesti življenja — v počastitev 70-letni-ce dr. Vaneka Šiftarja.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so do petka razstavljeni akvareli Krešimirja Novaka iz Čakovca.
LENDAVA — V galeriji Lendava sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Gorgya Zale.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: BIOHRANA — priročnik za zdravje in užitek (Mladinska knjiga), Genija Li-par-Kadunc — TO ZMOREM TUDI JAZ (Državna založba) in ŠTEJ IN POVEJ — Koliko ptic, koliko opic, koliko pošasti (Cankarjeva založba).
Od 6. do 11. tega meseca so v soboški knjigarni med 9. in 12. uro predstavitve slikanic za otroke. Dela domače založbe najmlajšim iz vrtcev in osnovnih šol predstavlja Milivoj Miki Roš ob video-projekciji, ki dopolnjuje povedano. Prireditev se imenuje Šolenčki.
Pevski zbori in druge skupine, ki delujejo pri kulturnoumetni-ških društvih gornjeradgonske občine, so zelo okrnjeni, zato bi z veseljem sprejeli v svoje vrste nove člane.
deljkih ob 18.00 v glasbeni šoli v Gornji Radgoni, upokojitev pa ni pogoj za vključitev pevcev. Pihalni orkester DKUD Svoboda potrebuje glasbenike instrumentaliste, poleg nekdanjih pa bodo vključevali tudi nove člane; vaje orkestra so dvakrat tedensko (ob torkih in petkih ob 19.00). Tudi ob petkih ob tej uri se v prostorih vile Holt v Crešnjevcih zbira Tamburaški orkester kulturnoumetniškega društva Peter Dajnko, ki mu ne bi bili odveč novi člani, folklorni skupini DKUD Svoboda pa plesalci (fantje in dekleta ali pa kar zakonski pari), ki bi prihajali na vaje v dvorano glasbene šole ob sobotah zvečer. V Gornji Radgoni pa bi radi ustanovili tudi gledališko skupino in razmahnili to kulturno dejavnost, če bo le dovolj zanimanja zanjo.
B. Bavčar
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 9
EL-EMEW
ELEMCWH
1 Nem le Mračnega regata ta omttaimo enostavno knjižno polico, kamor bomo odtaga® poteg knjig tudi okrasne predmete in gtaahana aparature. Pa še prostor za ploičo im kaasta ta tahfco naredimo.
O VRTANJU
Vrtanje je ena najstarejših in najpogostejših delovnih operacij. Da bi bilo uspešno, moramo prilagoditi orodje za vrtanje materialu, ki ga obdelujemo. Pri tem imamo v mislih pravilno izbiro svedra, hitrost vrtanja in pravilen postopek.
Izbira hitrosti
Število vrtljajev je odvisno od premera izvrtine in materiala, ki ga vrtamo. Velja pravilo, da pri večjem premeru svedra nastavimo vrtalnik na manjše število in obratno. Tako dosežemo, da je obodna hitrost svedra ves čas približno enaka in se zaradi pre-
\bObAJNI element*
Če sestavimo dva osnovna Cementa, dobi- j mo okrogto kkž»ta> mizico, z dodatnim ; wnrawn stemonžcm pa ji površno še povečamo.
velike hitrosti sveder ne segreje preveč in ne razkali. Najlažje izberemo pravo število vrtljajev iz grafikona (slika 1), ki je običajno priložen vrtalniku ob nakupu. Na našem grafikonu je pokazan primer za mehkejše jeklo izvrtine 0 13 mm, kjer razberemo, da je
najprimernejše število vrtljajev 600 v minuti. Les, kamen in beton vrtamo z največjo hitrostjo, ki jo zmore vrtalnik. Ponavadi imajo močnejši vrtalniki manjše maksimalno število vrtljajev. Število le-teh nastavimo z elektronskim stikalom, vendar je slabost tega, da se pri manjšem številu vrtljajev zmanjša tudi vrtilni moment, zato je bolje, če imamo vrtalnik, ki ima tudi dve mehanski hitrosti. Pri teh se vrtilni moment pri manjšem številu vrtljajev poveča.
Izbira svedra in postopek
V različne materiale vrtamo z različnimi svedri. Kovine vrtamo s spiralnimi svedri (oznaka HS ali boljši HSS), večje izvrtine vrtamo postopno, najprej z manjšim in potem z večjim svedrom. Kadar vrtamo jeklo, sveder hladimo s hladilno tekočino. Les vrtamo s posebnimi svedri, ki imajo konico za centriranje. Pri tem izvrtine ne izvrtamo do konca, ampak obdelovanec obrnemo in dokončamo izvrtino. Tako sveder ne bo poškodoval površine na spodnji strani obdelovanca. Luknje za lesne vijake vrtamo s
svedri, ki imajo različen premer, tako da izvrtin ni potrebno povr-tavati. V beton vrtamo z vidia svedri. Če pri vrtanju naletimo na železo v betonu, ga moramo prevrtati s svedrom za železo, potem pa nadaljujemo z vidia svedrom. Vrtamo vedno z ostrimi
svedri. Mesto vrtanja označimo s točkalom. Vrtati začnemo z majhnim številom vrtljajev. Za natančno in predvsem navpično vrtanje uporabimo vertikalno stojalo ali univerzalno držalo. Majhne obdelovance vpnemo v primež. Z univerzalnim držalom vrtamo tudi pod kotom (slika 2).
ISKRA — orodje za domiselne roke
MSB: Jože Ružič
PREKMURCI V AVSTRALIJI
Kolikšen delež zavzemajo Prekmurci med približno 25.000 Slovenci v Avstraliji, žal ni natančno znano. Med slovenskimi izseljenci v tej daljni deželi prednjačijo Štajerci, Prekmurci in Primorci. Takšno sestavo smo opažali na koncertih in to smo razbrali iz neštetih pogovorov z našimi ljudimi. Večina Slovencev se je izselila takoj po drugi svetovni vojni, precejšen delež pa tudi po znanih dogodkih na Madžarskem leta 1956. V novi domovini so se znašli zelo različno. S ponosom pa smo ugotavljali, de je večina Slovencev (in to velja tudi za Prekmuce) v novi domovini uspela in si ustvarila soliden gmotni položaj. Največje in mnogokrat edino bogastvo naših prišlekov so bile le pridne delovne roke. Tja so prihajali v glavnem preprosti, neizučeni mladi ljudje, ki so zaradi tega morali poprijeti za vsako fizično delo, ki pa je tam — resnici na ljubo — izredno dobro plačano. V najboljšem položaju so bili tisti, ki so znali kakršno koli obrt — od zidarjev, mizarjev, pleskarjev do krovcev. Ti so bili (in so še danes) najbolj iskani in plačani. Večina jih ima danes zelo solidno obrt ali pa kar tovarne. Avstralija je bila in je še danes eno samo veliko gradbišče, zato je bilo najlaže uspeti v tem poklicu. Eden najpomembnejših in najbogatejših Slovencev v Avstraliji, Frank VODUŠEK iz okolice Celja, je prišel tja pred 30 leti kot mesarski pomočnik z enim samim funtom v žepu. Danes je lastnik največje mesne industrije v državi VICTORIA s tedenskim prometom milijon dolarjev, posestvom, ki meri 800 ha, hlevom dirkalnih konj itd. Na vprašanje, kako mu je uspelo vse to spraviti skupaj, mi je odgovoril z zelo enostavno resnico. Dejal je, da je vsakdo, ki je prišel tja pred 30 leti, MORAL uspeti. Uspel ni le tisti, ki ga ni hotel ali pa je imel dve res popolnoma levi roki. Takrat se je v Avstraliji dalo prodati vse — prav vse. Kakršno koli obrt si odprl, karkoli si delal, vse je šlo odlično v denar, kajti Avstralija takrat ni imela ničesar in Avstralci takrat niso znali niti pošteno delati, niti kuhati, niti dobro jesti in piti. Evropski priseljenci jih še danes zbadajo, da so jedli le govedino in jagnjetino ter pili le viski, kaj imenitnejšega pa njihova kuhinja ni premogla.
Na naši enomesečni turneji smo se srečali z mnogimi rojaki. Dobesedno vsak večer smo bili na kakem sprejemu — razen ob
,31
1
Magneti in Jaka — spodaj, avstralski medvedek koala — zgoraj (puščica).
koncu tedna, ko so bili koncerti. Stkana so bila številna prijateljstva in znanstva, slišali smo nešteto zgodb ljudi, ki so v življenju res mnogokaj doživeli in prestali. Poslušali smo o njihovi trnovi poti v novo domovino, ki se je običajno začela z ilegalnim prehodom v Avstrijo, ker je takoj po vojni le malokdo dobil potni list.
Nato se je ta pot nadaljevala v zbirnih taboriščih, odkoder so ljudi šele po nekaj mesecih pošiljali na vse konce sveta.
Za Prekmurce v Avstraliji lahko mirne duše trdim, da so se znašli, da živijo dobro in da jih zaradi njihove marljivosti tudi drugi rojaki zelo spoštujejo. Od devetih slovenskih klubov, ki smo jih pobliže spoznali, so kar v treh predsedniki Prekmurci. To so Stefan Šemek, rojak iz Črenšovec. ki je predsednik slovenskega društva v SYDNEYJU, Alojz KAVAŠ iz Bratonec, ki vodi slovensko društvo v CANBERRI in Janez Ritoc iz Dobrovnika, ki predseduje slovenskemu društvu v ADELAIDE V kratkem pa bo prevzela vodstvo Slovenskega društva Eltham v MELBOURNU rojakinja iz Tomaža pri Ormožu Anica Markič. Že dejstvo, da je toliko naših ljudi na vodilnih funkcijah, kaže, da so izredno delovni, spretni organizatorji in da uživajo velik ugled. Biti predsednik društva ali kluba namreč pomeni žrtvovati vsaj tri do štiri popoldneve in večere tedensko za stvar, ki ni plačana in kjer je edino plačilo le zadovoljstvo ob pogledu na polne dvorane sorojakov na različnih prireditvah. Med lanskoletnim bivanjem v deželi kengurujev nam je Štefan Šemek ponosno razkazoval gradbišče novega slovenskega doma v Melbournu, ki so ga Bani kluba gradili izključno s prostovoljnim delom in prispevki. Vem, da sem bil nemalo v dvomih, ko mi je rekel: »Jože, če boste tudi naslednje leto prišli v Avstralijo, vas bo ta naš dom pričakal popolnoma dograjen in opremljen. Nismo in ne bomo se zadolževali za njegovo zidavo. Rasel bo v potu našega znoja in z neizmerno željo v srcu, da si zgradimo kotiček, Id bi prispeval k ohranjanju slovenske tradicije v tej državi.« In letos smo imeli kaj videti. Dom je popolnoma dograjen in je največji slovenski hram v Avstraliji. Je odlično urejen z vso potrebno udobnostjo. Poleg osrednje dvorane za 800 do 1000 ljudi ima tu svoje prostore tudi mladina pa strelci, lovci, knjižnica, dva bara in velika kuhinja. Res enkratno in za čestitati. Ob tem se mi je nehote vsilila primerjava z našimi vaškimi domovi, ki dostikrat propadajo brez pravih oskrbnikov in gospodarjev. Predsednik Štefan Šemek, sicer uspešen obrtnik — mizar, pa že kuje načrte za nove dograditve. Za vse slovenske domove velja, da so izredno lepo urejeni in čisti, v njih je polno motivov iz domovine, kot so Blejsko jezero, Triglav, mlini na Muri, Postojnska jama itd.
In kaj reči na splošno o naših rojakih? Prekmurec ostane Prekmurec — tudi v Avstraliji. Je veseljak, rad dobro je in tudi pije, na svojo bujto repo, krvavice in gibanice ne pozabi tudi tamkaj — sami smo se o tem ničko-likokrat prepričali. Nepozabni so bili večeri pri Šemekovih v SYDNEYJU, pa srečanje z rojakom Lajčijem Korenom iz Turnišča — zdaj gostilničarjem v CANBERRI. V GELONGU(80 km od MELBOURNA) je bilo precej Goričancev. Posebno mi je ostal v spominu Alojz Kranjec iz Moščanec, ki nam je ob slovesu s solzami v očeh dejal: »Deki, kušnite mi mojo prekmursko zemlico — ne vejn, če jo bom ešče gda vido!« Takih želja in pozdravov domačim v Prekmurju je bilo veliko. Prinašamo jih Vidovičevim v Serdico, Cemijevim in Bogdanovim ter Sekereševim v Dobrovnik, Ferčakovim in Korenovim v Turnišče, Rujevim v Gomilico, Grahovim h Gradu, Adamičevim v Strehovce, Horvatovim v M. Soboto in mnogim drugim. Da Prekmurca res najdeš povsod, smo se prepričali na sprejemu v YARRAWONGI pri že prej omenjenem Franku VODUŠKU. Ta imenitni možak nas je s svojim jaguarjem popeljal na svoj 400 km oddaljeni ranč, kjer smo preživeli nepozaben dan. V tistih krajih živijo le tri slovenske družine. Ko so se zvečer zbirali gostje na večerji, nam je Frank slovesno naznanil: »No. fantje, da ne boste osamljeni — to je gosod Jurij Bogdan iz Dobrovnika!« »No ja,« smo rekli v en glas, »Prekmurci vedno in povsod!« Nepozabno doživetje je bil tudi poslovilni večer pri rojaku Janezu Zemljiču iz okolice Radgone (soproga pa je iz Bistrice). Njegova velika hiša z obveznim biljardom in bazenom nam je ponudila gostoljubje do jutra. Z gostiteljem pa z neutrudnim Martinom Adaničem iz Strehovec, gospodom Žižkom s Hotize in s predsednikom slovenskih organizacij Petrom Mandljem ter našim menedžerjem smo zapeli vse, kar obstaja v zakladnici slovenskih in posebno prekmurskih narodnih. Viski in pivo sta tekla v potokih, tako da je naš Sančo naslednji dan v letalu nad Indijskim oceanom komentiral: »Dečki, včeraj smo Janezu spili več viskija, kot je vode v tej mlaki spodaj!« »Seveda,« je dodal Boris, »ko pa Šimek, Miha, ti in Janez (gostitelj — op. p.) ne morete mimo svojih štajerskih navad!«
STRAN 10
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
Izučilo ga je življenje
Če pridete rta obisk k Bohne-čevim na Srednji Bistrici, boste običajno srečali gospodarja Franca zunaj, na gumnu, kjer sedi pri skobeljni mizi in nekaj dela. Star pa je že 84 let. V njegovih rokah nastajajo razni izdelki, ki so na kmetiji skoraj nepogrešljivi, pa naj so to vile, grablje, ročaji, kosišča, reparji, zaboji, vijači, loparji za kruh, kuhalnice .. . Skoraj ni orodja ali kmetijskega pripomočka, ki ga Franc ne bi znal narediti, pa
Domačih mojstrov, kot je Franc Bohnec iz Srednje Bistrice, je najbrž malo daleč naokrog. Kakšne posebne delavnice sploh nima. Običjano sedi na gumnu, pri skobelni mizi, in tam nastajajo v njegovih rokah razni izdelki. Ker se bliža zima, se je te dni lotil izdelovanja novega vijača za sneg.
(Foto: J. G.)
se tega sploh ni nikjer učil. Izučilo ga je življenje.
»Ko sem se poročil, smo imeli le dober plug zemlje. Prehranjevati pa je bilo treba 6 otrok. Službe nisem imel in kako naj bi shajali, če n'e bi poprijel za kakšno delo, moral sem se torej sam naučiti napraviti to in ono, kar smo potrebo
vali. Če se prav spomnim, je bilo treba najprej narediti koruznjak. To je bilo pred 55 leti. Kasneje sem moral postaviti še enega. In če je bil potreben valjar ali brana, sem pač moral narediti tudi to, pa vse drugo, kar smo potrebovali. Ker mi je šlo delo dobro od rok, so me za kakšno uslugo poprosili tudi drugi kmetovalci. Preskusil sem se tudi v čevljarstvu, ampak tisto delo mi ni šlo najbolje.«
Franc je torej res sam svoj mojster. Tudi če boste po vasi slišali zven, ki se razlega pri klepanju kose, prihaja ta po navadi z Bohnečevega gumna. Zdaj mu pravzaprav ne bi bilo treba več delati, ampak potem bi mu bilo strašno dolg čas.
Jože Graj
PRŠEVI IZ LENDAVE SO DOMAČI MOJSTRI
SAMI NAREDILI ŽIČNICO
Lahko tistim, ki imajo vinograde na skoraj ravnem, hudo pa onim, kjer so trte na strminah. Prvi lahko obdelujejo tak vingorad strojno (s traktorjem, motornim kultivatorjem), medtem ko morajo drugi zavihteti motike. Težave so pri gnojenju, škropljenju, pa tudi ob trgatvi, če na spodnjem koncu parcele ni možen dostop in je zaradi tega treba nositi brento navkreber.
Jože Prša iz Lendave ima vinograd na strmem pobočju nasproti zdravstvenega doma. Dokler je bil ša mlajši, mu strmina ni delala težav, čeprav je bilo delo v vinogradu težaško. Pred petimi leti pa si je vtepel v glavo, da bo naredil žičnico. K sodelovanju je pritegnil sinova Jožeta, ki je električar, in Ivana, ki je strugar, in lotili so se dela. Bolj kot izdelava jim je delal težave nakup materiala; ker niso imeli veliko denarja, so sklenili, da bodo žičnico naredili iz odpadnega materiala, takega, ki so ga drugi že odpisali. Potem ko so kupili električni motor, reduktor (naprava s prenosnimi zobniki), nosilno in vlečno vrv, železne cevi za stebre ..., so pljunili v roke. Pri delu jih je spodbujala žena oziroma mama Ana, kajti tudi njej je bilo veliko do tega, da bi bilo manj napornega dela; kadar je mož Jože škropil vinograd, mu je nosila škropivo po strmem pobočju.
Prševi fantje so delali zelo zavzeto: na naj višji točki vinograda so zabetonirali dve debeli železni cevi, nato dve 30 metrov nižje, naslednji dve 60 metrov nižje in naposled še dve 90 metrov nižje. Na teh zadnjih (ali prvih) so pritrdili električni motor, ki poganja reduktor, na njegovi drugi strani pa je večje kolo, na katerega se namotava (ali pa se z njega odmotava) vlečna vrv, h kateri je pripet voziček, ki je obešen na debelo nosilno vrv in po njej drsi. Pri električnem motorju in reduktorju je neke vrste upravljalni mehanizem, s katerim je možno ustaviti voziček kjerkoli. Fantje so povedali, da bodo zadevo še izpolnili, in sicer tako, da bo žičnico možno upravljati od katergakoli stebra. To bo praktično, saj potlej ne bo treba več dveh ljudi (enega, ki bi upra-
Pogled na Prševo žičnico, s katero so si močno olajšali delo v vinogradu. V Lendavskih goricah sta menda še dve podobni napravi, medtem ko se drugi vinogradniki, ki imajo strma pobočja, še naprej potijo.
Foto: Š. S.
in tudi žena oziroma mama Ana so vsak po svojih močeh in znanju po načelu sam svoj mojster zgradili žičnico in si z njo za vselej olajšali delo. Res je sicer, da gradnja, četudi je bilo veliko zanesenjaštva, ni bila lahka, saj je bilo naporno spravljati beton,
železne drogove in drugo na višje točke, vendar so zaupali vase, v svoje moči in znanje. Zdaj je ostal na tiste čase le spomin, delo v vinogradu na strmem pobočju pa je, v primerjavi z nekdanjim garanjem — igranje.
Š. Sobočan
vljal, drugega pa, ki bi natovarjal ali raztovarjal voziček).
Prševim pomeni žičnica veliko več kot pa zgolj pripomoček, ki je olajšal delo.
»Odkar imamo žičnico, je povedal Jože Prša starejši,« je delo v vinogradu lažje: v voziček lahko naložimo gnoj, ki ga potem zapeljemo na katero koli teraso, od tam pa po ravnem do trt; z žičnico oziroma vozičkom dostavljamo v vinograd škropivo; ob trgatvi odvažamo grozdje; v vozičku je tudi dovolj prostora za eno osebo, ki se lahko zapelje na vrh ...«
Tega (zadnjega) skoraj nismo verjeli, pa je Jože kar sam sedel v voziček, eden od sinov je pritisnil na stikalo in naš gostitelj je bil v minuti že nekaj metrov višje. Taka vožnja, ki sicer ni običajna, se nam je zdela nevarna, čeprav, kot je pozneje sledilo pojasnilo, ni bolj tvegana kot z javnimi žičnicami.
Žena Ana, ki je vseskozi bodrila moža in sinova, da zamisli o gradnji žičnice niso opustili, nas je opozorila še na vlečnico! V neposredni bližini spodnjih nosilnih drogov in upra-vljalskega mehanizma smo zagledali dva manjša železna drogova, zabetonirana prav tako v zemljo, na njiju pa je bil manjši reduktor. Ana je pojasnila, da mu je treba pritrditi še električni motor in da je to neke vrste vlečnica, ki jo uporabljajo za vlačenje drv in drugih težjih tovorov. Pršev grunt je tik ob vznožju goric in torej več kot deset metrov nad cesto.
Prševi: starejši in mlajši Jože, Ivan
ZASEBNA TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO:
ZASEBNA TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO:
ŽELJKO PRPROVIČ, 42315 MURSKO
SREDIŠČE, M. Tita, tel.: (042) 843 232.
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH PRODAJAMO IZDELKE: IMT — TORPEDO — URSUS — ZETOR — SIP — OLT — GORENJE MUTA — LABINPROGRES—KŽK — AGRINA — HMEZAD — CREINA — ZMAJ — MIO STANDRAD.
Odprto od 8. do 16., ob sobotah od 7. o 12. ure.
V nujnih primerih pokličite po tel.: (042) 831 305 in izpolnili vam bomo željo.
Tudi letošnjo jesen vam bomo pri Lesnini v Murski Soboti pomagati pri oblikovanju ali preoblikovanju vašega življenjskega prostora!
Imamo veliko izbiro spalnic, dnevnih sob, kuhinj, jedilnic, predsob in drugega pohištva. Izberete si lahko izdelke bele tehnike, preproge, svetila in druge izdelke, ki vam bodo omogočali ugodje v vašem domu.
Če se odločite za nakup z gotovinskim plačilom ali s potrošniškim posojilom, vam odobrimo 20 % popust.
Ugodnost velja za vse blago v našem pohištvenem salonu, ki ga imamo v zalogi, do 1. oktobra.
Popust vam odobrimo tudi za vsa nova naročila, če plačate celotno vrednost blaga. Hkrati vam zagotavljamo ceno, ne glede na rok dobave.
Če se ne boste mogli odločiti, kako najbolje opremiti vaš dom — vam lahko pomagamo. Naša arhitektka vam bo brezplačno svetovala in pomagala pri izbiri pohištva, ki bo odvisno od velikosti prostora, lege, barvnih odtenkov, vaših navad itd.
Prodajni prostor Lesnine v Murski Soboti tvori zaokroženo celoto. Pridite, svetovali vam bomo pri izbiri. Pogovorili se bomo o najugodnejših pogojih nakupa, dostave in montaže.
(podčrtano z rumeno)
MURSKA SOBOTA
Bakovska 1 Tel.: (069) 21 398, 21 739
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
FIŽOL PROTI RAKU
Povprečen Američan začne dan s krožnikom jedi iz žit. Hrana, bogata z rastlinskimi vlakni; je že desetletja sestavni del vsakdanjega ameriškega jedilnika. Pred kratkim pa so prehranjevalne navade v Združenih državah Amerike doživele pravo revolucijo. Znani kancerolog z newyorskega Cornell Centra, dr. Jerome de Cosse, je na televiziji izjavil, da žita in stročnice preprečujejo in celo zdravijo rak debelega črevesa, preprečujejo pa tudi nastanek nevarnih črevesnih polipov, zaustavljajo njihovo rast, lahko pa jih celo popolnoma »raztopijo«.
Za rakom debelega črevesa vsako leto zboli 150.000 Američanov, 60.000 pa jih za to boleznijo umre. Je druga najpogostejša rakava bolezen v Združenih drža-
S KOLESOM
SKOZI
PEKEL
Skupina mladih članov kolesarskega kluba na jugu Avstralije že nekaj časa izvaja predstave po peklenskem scenariju: mladi akrobati na kolesih se z vso hitrostjo zaletijo skozi razbeljeno oviro — zid" iz lepenke v plamenih. Ovira je pritrjena na drog, kakšna dva metra nad tlemi, v bližini pa so zmeraj gasilci, da priskočijo na pomoč, če je treba. Glede na nevarnost početja jo mladi izzivalci še dobro odnesejo: baje dobi le tu in tam kdo lažjo opeklino. Izkupiček teh drznih vragolij dajajo v dobrodelne namene.
MAMILA NAJ BI PRODAJALA DRŽAVA
Ziirich je preplavljen z narkomani, iz dneva v dan se povečuje število kaznivih dejanj. V Hamburgu je že 5.000 narkomanov, veliko jih je med mlajšimi najstniki. V Amsterdamu si 7.000 prebivalcev vbrizgava heroin in kokain. Njihovo število se bo še povečalo, saj je ameriški trg mamil že nasičen in se trgovci zdaj usmetjajo na evropsko. Vendar pa načrti ameriškega predsednika Busha za boj proti mednarodni mamilski kugi v mnogih prizadetih evropskih mestih niso sprejemljivi. Mestne oblasti se skušajo z zlom spopadati drugače. Hamburški župan Henning Voscherau predlaga nacionalizacijo črnega trga. Z mamili naj bi trgovala vlada, ki bi pritegnila It sodelovanju tudi preprodajalce. Take zamisli so v različnih oblikah znane že več let, zdaj pa so zaradi vse večjega števila zasvojencev in obolelih za aidsom znova oživele. Tudi konservativno misleči upajo, da se bo tržnim silam posrečilo tisto, kar se policijskim ni. »Mamila so nevarna,« je zapisal pred kratkim komentator britanske revije The Economist. »Nevama pa je tudi nezakonitost, ki jih obdaja. Če bi trgovanje z njimi uzakonili, bi prodajo lahko nadzorovali in ob-
Sode valijo za - zmago
Kaže, da je tudi v francoskem Bordeauxu letošnje trganje grozdja in stiskanje pri kraju, kajti za spretne in mišičaste roke so organizirali posebno tekmovanje — valjenje sodov. Kdor prikotali najhitreje sod do cilja, je zmagovalec. Nikar ne mislite, da je kotaljenje soda enostavno. Zabavno in zanimivo tekmovanje so letos pripravili v »mednarodni konkurenci«, kljub temu pa je zmagal — Francoz.
nivedur
VODOODPORNO LEPILO ZA KERAMIČNE PLOŠČICE
CEL3E
FORMUAS
vah, torej za pljučnim rakom. Mnogi ga imenujejo tudi bolezen polnega želodca, saj je znanstveno dokazano, da ga povzroča preobilna in premastna hrana. Zato je rak debelega črevesa, ravno tako kot protin, bolezen višjih slojev ameriške družbe.
Da ne gre za »čudežno« zdravilo proti raku, ampak za resen znanstveni poskus, priča to, da je dr. de Cosse prve izsledke objavil po štiriletnih raziskavah. Opazoval je 58 bolnikov, ki so jih prej že zdravili zaradi polipov. Starši nekaterih izbranih bolnikov so umrli zaradi raka na debelem črevesu. Zdravniki namreč menijo, da je ta bolezen lahko tudi dedna. Bolnikom so štiri leta dajali hrano, ki je vsebovala 22,5 grama vlaken v vsakem obroku, kar je približno dvakrat več, kot jih poje povpre-
Srečna muca
Moje sanje, lepo stanovanje — ali takole se godi mačkam pri upokojencu v Črnučah.
davčili, na vsakem zavitku bi bilo opozorilo o morebitnih nevarnostih in tako bi morda umrlo manj zasvojencev, vsekakor pa bi bilo manj podkupljenih polci-stov in v medsebojnih obračunih bi umrlo manj preprodajalcev.
Nobena evropska država še ni legalizirala trdih mamil in vse kaže, da se to še ne bo zgodilo tako kmalu. Seveda pa o tem potekajo ostre polemike, saj bo po letu 1992 Evropska skupnost postala enoten trg. Ukrepati bi morala zlasti Španija, saj od obiskovalcev iz Latinske Amerike ne zahteva vizumov in bi lahko kaj kmalu postala vhodna postaja za skupni trg mamil.
Mestne oblasti Hamburga, Amsterdama in Zuricha se ne zavzemajo ravno za legalizacijo mamil. Hamburški župan predlaga ustanavljanje državnih distribucijskih središč, ki »bi bila strogo nadzorovana, zanesljiva in bi jih bilo malo«. Prijavili bi se lahko samo ljudje, ki bi imeli zdravniško potrdilo, da so zasvojeni, in ti bi lahko dobili heroin ali kokain, vendar samo v enkratnih odmerkih. Mamila seveda ne bi smeli odnesti s sabo. Zasvojenci bi se bili prisiljeni s centrom
čen Američan. Sočasno so spremljali tudi razvoj bolezni pri skupini bolnikov, ki niso dobivali povečanih količin vlaken. Po štirih letih je pri večini bolnikov, ki so uživali vlaknato hrano, bolezen skoraj popolnoma izginila.
Izdelovalci živilskih izdelkov si seveda manejo roke, saj pričakujejo, da bodo Američani zdaj pojedli še več žitnih jedi in stročnic. Najbolj priljubljen postaja fižol, hrana kavbojev in prvih osvajalcev Divjega zahoda, ki so ga skoraj povsem izgnali z jedilnikov sodobnih Američanov. Dr. Cosse zatrjuje, da fižol vsebuje vlakna, ki jih črevesje lahko vsrka, kar je zelo pomembno pri zdravljenju raka. Gospodinjam priporoča, naj bo v vsakdanji prehrani čimveč jedi iz fižola. V newyorskih knjigarnah je knjiga receptov z naslovom Fižol na tisoč in en način že postala uspešnica.
vsak dan povezovati in se posvetovati z zdravniki, psihologi in svetovalci. Ne bi čutili potrebe, da bi mamila kradli, preprodajali ali pridobivali nove porabnike. Tako bi se znebili vsaj tistih preprodajalcev, ki prodajajo mamila zato, da si jih lahko sami kupujejo. Država pa bi še vedno preganjala velike trgovce.
Mnogi se zavzemajo za to, da bi lahko mesta sama odločala o nadzorovani legalizaciji. Hamburškemu županu pa se to zdi nepraktično, saj bi mesta postala pravi magnet za zasvojence: »Sami tega ne moremo storiti, posrečilo se nam bo samo skupaj, v Zvezni republiki Evropi, morda tudi skupaj z Združenimi državami Amerike.«
ZMOTE O HOLESTEROLU
Prehranjevalne navade so pogosto obremenjene s predsodki, občasnimi preplahi, prevarami in praznimi upi v čudežne ozdravitve. Seveda so tega krivi tudi časopisi, ki radi objavljajo senzacije. O predsodkih, ki spremljajo uživanje hrane, je pred kratkim spregovoril profesor Marco Ticca z državnega inštituta za hrano v Rimu.
Največji sovražnik zdravja, povzročitelj arterioskleroze, srčnega infarkta in možganske kapi je po mnenju večine holesterol. Profesor Ticca meni, da so vsi, ki mislijo tako, slabo razumeli medicinske in dietetične podatke. Holesterol je namreč snov, ki je živalskemu in človeškemu organizmu potrebna. Je pomemben sestavni del celičnih membran, žolčne kisline, ki prebavlja maščobo, hormonov nadledvične žleze, pa tudi spolnih hormonov. Organizem brez holesterola ne bi mogel živeti.
Zelo razširjena je zmota, da organizem ves holesterol dobi iz hrane. Veliko ga namreč izdelajo tudi same celice, tudi takrat, ko ga organizem sploh ne dobi s hrano. Zato gonja zoper holeste-
Skoraj vsakdo pozna živila znamke Nestle z znamenjem — ptičjim gnezdom, a malokdo ve za izvir imena in simbola. Ko se je 10. avgusta 1814. leta v frankfurtski Tongesgasse rodil Heinrich Nestle je bilo že pet njegovih bratov in sester med žrtvami tedaj velike otroške umrljivosti. Zdravniki so domnevali, da je vzrok za to pomanjkanje zdravih živil za majhne otroke.
Kakih petdeset let pozneje se je Heinrichu Nestleju posrečilo pripraviti mlečno moko, nad katero so bili navdušeni vsi otroški
zdravniki. Frankfurtski meščan, lekarnar in kemik Heinrich Nestle — pozneje si je spremenil ime V Henri Nestle —, ki se je leta 1843 preselil v švicarski Vevey, je s tem postavil enega izmed temeljev danes največjega živilskega koncerna na svetu. Njegov glavni sedež je še danes v Veveyu. Družina Nestle izvira iz švabske-ga kraja Sulz am Neckar. Johann Urlich Nestle, sin župana v Sul-zu, se je leta 1755 preselil v Frankfurt.
Heinrich Nestle seje začel učiti za lekarnarja in kemika. V laboratoriju, kjer so pripravljali razne otroške preparate in sredstva za moč, mu je najbrž prišlo na misel, da bi naredil kakovostno in ne predrago otroško živilo. Leta 1843 je izrabil priložnost in navezal stike z neko lekarnarsko družino v Veveyu. Tam je kmalu zatem dobil majhno kemično podjetje in lahko dal duška svojemu iznajditeljskemu duhu.
KERAMIČNE PLOSCICE MORAJO BITI LEPO IN TRAJNO POLOŽENE
odlikujeta preprosta priprava in nanašanje.
Nanašamo ga na izravnalne mase, ki jih tudi izdeluje CINKARNA CELJE.
NIVEDUR uporabljamo za lepljenje:
— na zunanje fasade
— na notranje fasade	।
— v plavalnih bazenih
Z NIVEDURJEM boste ploščice in druge obloge zagotovo I lepo in trajno položili.
Če želite dodatna pojasnila, izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: CINKARNA CELJE, 63000 CELJE, KIDRIČEVA 19
Želim informacije in svetovanje
ime in priimek.......................
organizacija ........................
naslov..................... tel.	...
rol ni upravičena. Holesterol v arterijah ni nevaren, nevarna je samo prevelika količina te snovi v krvi. Tega pa so krive presnovne spremembe, ki jih povzročijo napačne prehranjevalne navade. Prevelike količine holesterola se ne kopičijo samo zaradi uživanja živil, bogatih s to snovjo, ampak zaradi pretiranega uživanja živalskih maščob in proteinov, ki vsebujejo preveč kalorij.
Maslo je živalska maščoba, ki povzroča največ strahu. V resnici pa je to odlično živilo, če ga uživamo v naravni obliki in zmerno. Maslo so najbolj očrnili izdelovalci njegovega nadomestka, margarine, ki je pravzaprav mešanica kemično spremenjenih rastlinskih maščob, zato o naravnih maščobah skoraj ne moremo več govoriti. Nenasičene maščobe se spremenijo v nasičene, ravno te pa vplivajo na povečanje količine holesterola v krvi. Nekatere margarine, o katerih njihovi izdelovalci ponosno trdijo, da so izključno »rastlinskega izvora« in ki naj bi bile zato bolj zdrave od masla, ki ga sestavljajo živalske maščobe, so pravzaprav mešanica kakavovega in palmovega
Kdo ne pozna Nestleja?
Spremembo imena v Henri Nestle je povzročil jezik, kakršnega govorijo ob Ženevskem jezeru. Ptičje gnezdo pa izvira iz družinskega grba. Leta 1852 je pridobil tekoči plin, s katerim so polnili ulične svetilke — šest let preden je Američan Drake prižgal prvo petrolejko. Večino denarnih sredstev pa je vendarle vložil v svoj veliki cilj: otroško hrano iz mleka, sladkorja in pšenične moke, ki bi jo bilo mogoče industrijsko izdelovati. »Srečno naključje« je leta 1867 pripomoglo k prodoru njegovega izdelka:
Naj pridelek
INe zgodi se vsako leto (kaj šele vsak Wk dani), da bi imelo koruzno steblo štiri storže. Tako koruziB zo je pridelal Dra-Al go Stopar iz Most-ja 51 (pri Lendavi). Res da je letos ko-ruzno leto, pa vse-eno, Stoparjev! llad 'majo odličen pri-delek. Poglejte, koruzne lati kot roka od komolca do konca prstov!
olja, kar arterijam zelo škoduje. Navadna margarina ni niti »lažja« niti »manj nasitna«. Energetska vrednost tako imenovanih dietnih margarin je za polovico manjša, saj vsebuje velik odstotek vode.
Predsodek o škodljivosti mastne hrane povzročajo površno in napačno razumljene informacije o povezavi med prehranjevalnimi navadami in arteriosklerozo, pa tudi o shujševalnih dietah. V resnici pa so maščobe v prehrani nujno potrebne. Največ strahu povzročajo živalske maščobe v mesu (zlasti svinjskem) in mast za pečenje, ker naj bi menda vsebovale visok odstotek nasičenih maščobnih kislin, ki povečujejo količino holesterola v krvi. Vendar pa nobena od teh maščob v zmernih količinah nr škodljiva, saj imajo v prehrani svojo natančno določeno vlogo. Maščobe, ki arterijam najbolj škodujejo, niso živalskega, pač pa rastlinskega izvora, na primer že omenjena palmova in kakavova olja, ki jih na veliko uporabljajo za izdelovanje margarine in sladkarij.
Nestlejeva mlečna moka je rešila življenje rojenčku, ki ni prenesel materinega mleka. V 60. letih so Nestlejevo živilo prodajali ne le v Švici, marveč tudi v Frankfurtu, leta 1870 pa je bilo znano že v Združenih državah.
Leta 1875 je enainšestdesetle-tni Nestle prodal svoje podjetje Farine Lectee Henri Nestle, ki je bilo skupaj z družbo Anglo-Swiss Condensed Milk, ustanovljeno leta 1866, temelj današnjega svetovnega koncema Nestle. Henri Nestle je umrl 7. julija 1880. leta.
STRAN 12
VESTNIK, 0. NOVEMBRA 1989
za. vsakogar nekaj
Tudi ia rač^.
Dekliški predpasnik z okraski Ali otrok
»»«
44MWU-


jr—|rw
tWVWW«

lava sta enostavna, predpasnik lahko izdelamo tudi, če se šele učimo šivati.
Velikost: 4 leta
Potrebujemo: bombažno blago, okrasne trakove, gumbe.
Navodilo: Kroj narišemo v pravih merah na papir. Izrežemo dele, jih položimo na blago in urežemo z dodatki za šive in robove. Vse reze izdelamo s cikcakom. Vratni in rokavni izrez ter spodnji rob obšijemo z okrasnim šivom. Trakove našijemo po želji. Na krilo našijemo žep, ki je vrisan v kroju. Krilo naberemo na dolžino spodnjega roba životca in prišijemo na životec. Zadaj se predpasnik zapenja z gumbi.
sliši
Nekateri otroci se rodijo z motnjami sluha. To odkrijemo šele tedaj, ko dopolnijo dve leti starosti in se nam zdi, da se prepočasi razvijajo. Zdravniki le v izjemnih primerih (premajhna porodna teža, rdečke) takoj preskusijo po rojstvu, ali otrok sliši. Tri mesece star otrok neha jokati, ko se na primer oglasi zvonec. Štirimesečno dete pa že obme glavo proti izviru ropota. Pri najmanjšem dvomu, ali je z otrokovim sluhom vse v redu, morajo starši otroka takoj odpeljati k zdravniku, specialistu za bolezni ušes.
Iz bombažnega blaga ukrojimo ljubek predpasnik za deklico. Po-
lepšamo ga z našitimi okrasnimi trakovi ali čipkami. Kroj in izde-
Kuhajte z nami
Pečena raca
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite jo lahko ob petkih v oddaji 21 232.
1.	Lambada — Kaoma
2.	Liberian Girl — Michael Jackson
3.	Cherish — Madonna
4.	Varovalke padajo — Lačni Franc
5.	My brave face — Paul McCartney
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi vi-deostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz) ob petkih od 18.00 do 19.00.
Med domačo perutnino spadajo tudi race. Mlade živali, stare manj kot 10 mesecev, so najprimernejše za pečenje. Meso starejših živali pa uporabimo za paprikaš in džuveč. Čiščenje perutnine, ki ima puh (race, gosi), je zamudno. Race in gosi takoj po zakolu še tople oskubemo. Perje pulimo v smeri kot leži, da ne natrgamo kože in ga sproti sortiramo. Pernate podrastke posmodimo nad plamenom. Starejše race in gosi je težko oskubiti do čistega, ne da bi jih poparili. Lahko si pomagamo s stolčeno kolofonijo, s katero potresemo in nato poparimo v glavnem oskubene živali. Tako je čiščenje lažje in hitrejše.
Očiščeno raco solimo od znotraj in od zunaj. Na prsi in bedra ji privežemo tanke rezine slanine. Z bombažno nitjo pritisnemo k trupu perutnice in noge, da pri pečenju ne štrlijo in se ne izsušijo (jo dresiramo). Polijemo jo z vročo mastjo in prilijemo malo vrele vode. Ko je lepo rumeno zapečena, priložimo v pekač dišavni šopek. Zvežemo ga iz 2 vejic peteršilja, manjšega lovorjevega lista, vejice timijana in rezine čebule. Prilijemo še par žlic vode ali juhe, polivamo s sokom in pečemo, da se popolnoma zmehča. Pečeni raci odlijemo maščobo in na njej opečemo rezine belega kruha. Iz race vzamemo jetra in želodec ter ju drobno sesekljamo, zmešamo z žlico tekoče maščobe, dodamo nekaj kapljic limoninega soka in poper. S tem nadevom namažemo opečene rezine kruha in jih naložimo okrog razkosane race, ki smo jo lepo zložili na ploščo ali velik krožnik. Omako, ki je ostala od pečenja, razredčimo z malo zajemalko juhe, prevremo in prilijemo k mesu.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Pripise k novi risbi pošljite do četrtka 16. novembra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Če še niste vpisani v komasacijo Gibinskega polja pohitite. Saj ni drago! (Jernej)
— Če še niste prešli na zelje, pa imate ob tej draginji in inflaciji velike šanse. (Ja Ma)
— Če še niste pristaš pluralizma, ga je tukaj dovolj, lahko izbirate. (Karmen)
— Pa, da ja ni to polje za rešitev delavskega socialnega položaja. (hec)
L
। PLOČEVINA, KI VAS BO PREŽIVELA
PLOŠČE - SVITKI - STREŠNI ELEMENTI
cc
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: patrola, evro-pij, tragika, ris, Jan, okar, rt, zenit, Altdorf, VJ, area, O, Rn, NJ, dvojina, sesedek, Kne, Ari.

TITANCINK ima vse lastnosti bakrene pločevine in še več:
— ni strupen in škodljiv zdravju (zbiranje kapnice) — odlično kljubuje vplivom industrijskega
onesnaževanja
— ima izjemne preoblikovalne lastnosti (kleparski izdelki)
— izredno odporen proti obremenitvam
— življenjska doba prek 80 let
Uporabljamo ga lahko v gradbeništvu, kovinsko predelovalni industriji, umetnostni obrti, pasarstvu...

Če želite dodatna pojasnila, izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: CINKARNA CELJE, 63000 CELJE, KIDRIČEVA 19
Želim informacije in svetovanje ime in priimek organizacija naslov........
CELJE
Ste utrujeni?
Poslovneži, ki opazujejo svoje kolege z Daljnega vzhoda, kako so med večurnimi pogajanji ves čas sveži in spočiti, se ne morejo načuditi, od kod jim moč. Skrivnost so dihalne vaje. Delajo jih takoj, ko se jih poloti utrujenost, ne da bi kdo sploh kaj opazil. Japonski medicina prisegajo na metodo.
Šest sekund globoko in enakomerno zajemamo zrak.
Nato šest sekund zadržimo sapo.
Nazadnje šest sekund spet počasi in enakomerno izdihujemo zrak. Po potrebi vajo ponovimo. Presenetljivo je, kako hitro začutimo učinek.
PERUTNINA
NA LEDU
Butik Iris Nade Antolin obvešča cenjenje stranke, da bo do vselitve v nov lokal na Lendavski ulici nemoteno posloval na Lendavski 58 — na dvorišču prek železniške pro-
Za poroko in druge slavnostne večere, pa tudi za najdaljšo noč v letu si omislite večerno ali poročno obleko Butika Iris.
Za vrednost nad 8 milijonov dinarjev dajejo trimesečno brezobrestno posojilo.
Butik Iris je odprt od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. K ponedeljek je zaprt.
Priporoča se Butik Iris Nade Antolin na Lendavski 58 v Murski Soboti.
Zamrzovanje je najboljši način, če hočemo perutnino ohraniti za dlje časa. Postopek naj poteka s »šokom«, kot pravijo strokovnjaki naglemu zamrzovanju. Stikala naravnamo na pospešeno zamrzovanje in damo vrečke z mesom v predal za hitro zamrzovanje. Če bi meso zamrzovali prepočasi, bi nastali veliki ledeni kristali, ki bi razgnali celične stene. Pri tajanju bi se iz mesa nateklo dosti soka.
Pri perutninskem mesu se moramo varovati salmonel. Preden meso odtalimo, ga vzemimo iz vrečke, vrečko pa zavrzimo. Meso zložimo na cedilo, da odteče vsa voda, ki jo moramo zliti stran. Tudi posodo, delovno površino in pribor moramo skrbno pomiti. Perutninsko meso moramo dobro prepeči. Nikakor ne sme v sredini ostati krvavo. Salmonele namreč prenesejo temperaturo 90 stopinj.
Dobro je vedeti
Perilo pozimi ne bo zmrznilo, če ga izplaknemo v vodi, ki ji dodamo malo soli.
Pozimi nam v čevljih ne bo drselo, če podplate in pete premažemo s prerezanim kromoirjem.
•
Vroče mleko je učinkovito sredstvo za čiščenje madežev od rdečega ali črnega vica.
Stare zamaške pred uporabo za nekaj minut vržemo v vrelo vodo, pa bodo kot novi.
Stara orehova jedrca postanejo spet kot sveža, če jih čez noč namakamo v mleku.
•
Slike v vlažnem stanovanju ne bodo poškodovane, če na hrbtno stran slike v vsak vogal nalepimo velik plutovinast zamašek.
•
Fine svilene rute najlepše operemo v krompirjevi vodi. En krompir nastrgamo ali zrežemo na koščke in ga kuhamo v litru vode. Ko še ni povsem kuhan, vodo odcedimo in v njej operemo ruto.
SESTAVU MARKO NAPAST		FR.FML IGRALEC IT. RODU 0*01	FIJI VITTORIA DESKE	VZKLIK PRI BIKOBORB	PISARNA. DRAD	USTROJENA KOŽA	FRANC. Pl-SATELKA n?6S-W7)
VOZILO ZA VEČ OSEB							
REALEN ČLOVEK							
ODDELEK VBOUBŠ-»a							
ŠTEVILO z dvema NIČLAMA			-	PREDNJI DEL VOZA VRTNA CVETUCA			
LJUDSTVO, ta živi ob JFMSEJU	-		1		ŠPANSKI SPOLNIK		
OČRT					EDVARD KARDELJ	(»(RASNI GRM Z BELIM! CVETI	GRŠKO-RIMSKI STAR! VEK
BODEČA RASTURA SUHIH PODROČU							
AVTOMO- BiLSKA OZNAKA ROMUNIJE		StLEH VIHAR VSTOP					
ARHITEKTONSKO LEPA VEŽA					SPLIT IZUMRLI SLOVAN		
				CIMOSOV AVTO			
SPOLNIK				TELUR			
ZDRAVILNA HASTUKA. NAVADN! LUČMK							
ANTON DERMOTA			VULKAN NA sam				
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 13
RIŠE:ŠTEFAN ČERVEK
58
križemkražem po naših šolah
Ženice, starci in otroci so nemo stali naokoli v gručah in neka ženska je začela na glas moliti. In nekateri so obstopili veliko jamo, ki jo je v bližini skopala letalska bomba. Čuditi so se njeni moči in se prestrašeno zazrli v nebo, ki so ga zečala preletavati zavezniška letala.
Skrijmo se v Dobravo. I/ gozdu nas ne bodo videli...« je hite! Pio j.
"Ni se nam potrebno skrivati... Ta bomba je padla sem po nerodnosti pilota ... Gotovo je bila namenjena Šterntalu ali pa Maprogi,.. Težko je verjeti, da bi se kaj podobnega spet ponovilo tukaj. .« je odgovori! Čuta.
Skozi Dobravo so vodile številne steze in stezice, bližnjice, za katere so v glavnem vedeli le domačini. In po eni teh stez sva se odpravita naslednjega dne s teto Katiko kropit Minihovi ženski. Krošnje dreves, bukev, vitkih visokih borov in Smrek so zakrivate nebo. Sonce in lahen veter sta se poigravala s krošnjami. Žarki so uhajati med drevjem, med vejami vse do tal, da je bilo lepo gledati igro svetlobe in senc, vetra in narave. Žolna je skakljala po bližnjem suhem deblu in zaslišalo se je:
"Tok... Tok! Tok, tok, tok...«
Ves čas hoje je bila teta zamišljena, te enkrat je spregovorila:
"Ubogi naš Tunček. Sam bog ve, kako je zdaj z njim?"
Pred Minihovo hišo je bilo precej ljudi, tn mnogi so se sprehajali ob Dobravi, po njivi, okoli jame, po prizorišču nesreče. Tiho, sklonjenih glav so hodili.
In ljudstvo jo božalo iz mosta.
V prednji hiši sta bila na parah pokojnici. Na skupnem mrtvaškem odru sta bili rakvi, prekriti s cvetjem. Nešteto ljudi je prihajalo kropit. Vojna jih je zbližala, strah pred neznanim, pred »danes meni, jutri tebi«...
Ko smo šli tisto nedeljo k pozni maši v trojiško cerkev, smo imeli v trgu kaj videti. Ob hišah in vse gor ob samostanu in okoli cerkve so bili razvrščeni nemški vojaški tovornjaki. Prekriti so bili s pisanimi ponjavami in mrežami, prepletenimi z zelenim vejevjem.
Po maši sva se s teto odpravila k moji mami. Gor proti Porčiču sva hodila in pri vseh hišah sva videvala zamaskirana vozila. Ob domačem Ustniku je stal velik tovornjak in v njem je bila mehanična delavnica. Streljaj proč je stal pisano prepleskan mercedes, pri sosedovih čez cesto je bila radijska postaja.
Mama in teta sta tarnali o težkih časih, o očetu, ki je bi! še vedno v lagerju, in govoriti sta o bratrancu Tunčeku. V kuhinjo je prišel nemški vojak, prijazno pozdravi! in povedal moji mami:
»Moj komandant vas prosi, da mu ocvrte jajca in pošilja vam za to ta denar.«
Mama je cvrta jajca in povedala teti, da je tisti mercedes komandantov in da mu mora večkrat pražiti jajca. Pravila je, da so vsi vojaki do nje in otrok prijazni in nikomur niso storiti nič žalega. Pravila je še, da je neki pozni večer prišel sem gor iz gozda partizan. V kuhinji se je znašel, mama se je zelo ustrašita in ga hitro skrita v prednjo hišo, da ga ne bi zagledali Nemci. Zanimat se je, koliko nemškega vojaštva je pri Trojici, pri Lenartu in govorit, da Nemci ne bodo zmagati. Kmalu je previdno zginit v noč z nekaj kruha v nahrbtniku.
»Nemci! Nemci prihajajo do! po bregu!« sem presenetil z novico stričeve, ki so delali na njivi, na desni strani Ročice, streljaj od mlina. Delo je zastalo, vsi so se zravnali in se vprašujoče zazrti proti prihajajočim oboroženim vojakom. Kakšnih deset jih je bito in ustaviti so se pred mlinom. Eden je skušat odpreti hišna vrata. Zaklenjena so bita: vojaki so nas zagledali in potem smo se počasi odpravili proti domu. Stric je bit radoveden in zaskrbljen:
»Le kaj hočejo od nas ti vojaki? Bog, reši nas vsega hudega!«
Oficir, ki je vodil skupino, je povedal:
»Utrujeni in lačni smo. Prenočišče in hrano potrebujemo, jutri bomo odšli naprej...«
Po dvorišču je posedla vojska in stričevi so na hitro začeli pripravljati prenočišče. Na tla v prednji hiši so nadevati stamo in čez pogrnili rjuhe, debete, lanene in iz največje ponve pri hiši je iz kuhinje zadišalo po šmornu.
Še mleko sta skuhati ženski in že so jedli moški na dvorišču ob kamniti mizi in vodnjaku. Prijazni so biti, se zahvalili za jed in že spati v prednji hiši.
Tiste noči smo vsi domači spati v štubtu. spanec je bit slab. Obdajata sta nas strah in negoto
vost. Zjutraj so se vojaki umivali in brili na dvorišču. Lizika jim je skuhala za zajtrk koruznih žgancev, zabelila jih je z ocvirki in jim dala mleka.
Bil sem pri teti Kati ki v hlevu ko je molzla kravi. K nama je prišel oficir. Prijazen nasmeh se mu je za trenutek pojavil na obrazu in reke! je teti:
"Hvaležni smo vam. gospa, za prenočišče in hrano se vam lepo zahvaljujem...« obmolknil je in počasi nadaljeval:
»Tudi pri nas doma imamo živino . ., Vojna se že dolgo vleče . . . Pad bi že bi! doma, pri živini, v gozdu...« In potem je šege! v žep in izvlekel podobico z zadnjo večerjo in jo dal teti z besedami:
»Namesto plačila vam dajem za spomin to podobico. Hvala vam za vse!"
Roko je da! v pozdrav, se odločno vzravnal in se odpravi! iz hleva. Oči so mu bile vlažne. Zunaj so ga čakali vojaki in napotili so se gor proti Sveti Trojici. Gledali smo za njimi.
»Bogu hvala, da se je vse srečno končalo!« je spregovoril stric. Teta mu je pokazala podobico, ki ji jo je da! oficir, in stric je pripomnil:
»Dobri fantje so bili. Verjamem, da bi bili rajši doma pri svojih, kot da se potikajo po tujih krajih ...«
Kmalu po tem dogodku je prišel nazaj paket, ki je bil namenjen bratrancu Tunčeku na fronto. Raztrgan, razcefran je bi! da so keksi leteli iz njega.
S paketom je prišla k hiši strašna skrb, slutnja negotovost. Vojna se je vedno bolj zapletala. Marburger Zeitung pa je še vedno pisal o velikih zmagah Nemcev.
Zavezniška letala so začeta preletavati nebo in iz mariborske strani smo zaslišali streljanje protiletalskih topov. Vsa šola je bila na nogah. Iz vseh razredov smo se drenjati na hodnike in učiteljice so po nemško vpile:
»Hitro v klet... Hitro... Bombniki prihajajo!. ..«
V kleti smo se drenjali kakšno uro, dokler ni prišlo povelje:
»Nevarnost je minila!... Otroci, pojdite v svoje razrede...«
In spet je nastal dren po stopnišču, vpitje po domače, po slovensko, ena od učiteljic, ki je stala na koncu hodnika, z rokama oprta v boke, je zavpila:
»Govori po nemško!«
Starejši šolarji so nalašč ponagajali in se še glasneje drli po domače, da je žensko razkačilo:
»Me niste razumeli?... V šoli se govori po nemško... Če bom še koga slišala govoriti drugače, ga bom prijavila ravnatelju!«
Tisto popoldne sem pometa! po skednju z brezovo metlo. Sobota je bila in navada, da se za konec tedna počedi po hiši, mlinu in gospodarskih prostorih. Letata so začeta preletavati nebo. Pomole/ sem glavo iz skednja in gledal; pusti! sem metlo, odšel na prosto in zijal navzgor. Nebo je bilo sinje modro in sončni žarki so se odbijali od aluminija, od zavezniških letal. Enakomerno bobnenje bombnikov je bilo slišati in oglasili so se tlaki, streljali so proti letalom; nekatera so začela padati, zadeta od topovskih krogel, in črn dim se je valil za njimi.
Od krogel zadeto letalo je padlo naravnost proti mlinu, vse bližji so bili strašni ropot, plamen in dim. Silen strah in misel na konec vsega sta me spreletela. Skočil sem v skedenj, da ne bi videl; hotel sem vstran od strašnega trušča, rešiti sem se hotel pred koncem. In ko je bil trušč brezmejen in letalo nekaj metrov nad zemljo, se je nekoliko dvignilo, zaplavalo čez Ročico, čez gozd nad njo, zadevalo ob vrhove dreves in treščilo v hrib za gozdom, na Vanetino. Strašno je zaropotalo, se streslo, sledile so eksplozije. Visok plamen je sekal proti nebu in valil se je gost, črn dim.
Prestrašeni in radovedni otroci in odrasli smo drveli po dolinah in gričih, po bližnjicah ali kar naravnost proti strmoglavljenemu letalu, proti Vane-tini. Letalo sredi vinograda, je gorelo strelivo pa je pokalo, da si nihče ni upa! v bližino.
Še med letom, ob eksploziji, je del tistega letala odneslo v stričev gozd v Oseku. Nemška uradnika iz Trojice sta našla v njem vojaško torbo z dokumenti in žepno uro. Ostanek letala so Nemci takoj nekam odpeljali. V jami, ki je takrat nastala v gozdu, je bilo veliko prozornega kavčuka in vrsto let smo ga uporabljali za podkurjenje v štedilniku.
Posadka tega zavezniškega bombnika je zgorela. Dan po nesreči je bila nedelja in ljudje so romali na Vanetino tihi, zaskrbljeni, mislili so o usodah svojih sinov, ki so bili tedaj razkropljeni po bojiščih. Niso veliko razmišljali, če je bilo prav, da so jih poslali v vojno. Niso razmišljali na drugačne možnosti. Iz roda v rod se je to ljudstvo za nekoga borilo, za tujca, in mislili so, da pač tako mora biti, da Bog tako hoče.
Poštar, ki je tisti dan potrka! na vrata pri mlinu, je bi! nemški priseljenec. Ni bi! slab človek, a ljudje so se v tistih dneh bali pošte in najraje bi se skrili poštarjem, resnici, ki so jo jemali iz velikih in mračnih torb.
Sedeli smo ob mizi v kuhinji, ko je vstopil. Negotov mu je bil korak in s tresočo in počasno roko je odprl torbo, vedel je, kaj se v njej skriva, gledal nas je vse po vrsti, v pogledu je bilo sočustvovanje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Naša kmetija
Živim na kmetiji. Imamo krave, prašiče, kokoši, muce in psa Pikija. Na našem dvorišču je vedno zanimivo in veselo. V hlevu mukajo krave, krulijo prašiči, na dvorišču poje petelin in laja pes. Vmes pa brni še traktor. Prav zanimivo je tudi na polju. Sedaj jeseni je mnogo dela. Trgamo koruzo, pobiramo peso in krompir. Sejemo tudi ozimna žita. Na naši kmetiji nikoli ne zmanjka de-la- Majda HORVAT, 4. a, OŠ TIŠINA
V BRANOSLAVCIH JE LEPŠE
Obiskala sem soseda Matijo, ki je predsednik KS Ceza-njevci. Povedal mi je o kanalizaciji v vasi Branoslavci.
Vaščani te vasi so si že dolgo želeli ureditev jarka. Iz njega se je po vasi širil neprijeten vonj. Ob večjih nalivih pa je bil premajhen, zato je voda poplavila spodnji del vsi.
Vaščani Branoslavec so letošnje poletje poglobili jarek. Vanj so s strojem položili velike cevi. Upajo, da bo voda bolje odtekala v potok Turjo. Denar za kanalizacijo so prispevali vaščani sami, nekaj pa je primaknila KS. Tudi videz Branoslavec je sedaj lepši!
Mihaela Ozmec, 3. raz., OŠ Janko Ribič, Cezanjevci
MOJE KOZE
Doma imamo tri koze. Vsako jutro, ko vstanem, jim najprej dam hrano. Včasih jih ženemo na pašo. Ko smo dobili prvo kožo, nam je že drugi dan ušla. Kmalu bodo dobile spet mladiče. Imamo jih v hlevu. Posebno rade jedo travo. Lansko leto, ko so skotile, smo jih imeli deset.
Branka Zver, 2. b,
OŠ Odranci
INTERVJU S PEVCEM----------------------
Bil je teden otroka. Naši najmlajši iz vrtca so povabili pevca skupine Magnet. Tudi učenci osnovne šole smo se udeležili koncerta Mihe Balažiča. Preden se je poslovil, smo ga prosili za intervju.
— Kdaj ste začeli peti?
Miha: »Pravzaprav že v petem razredu, ko me je spodbujala tov. Betka.«
— Katero šolo ste obiskovali?
Miha: »Najprej sem se vpisal v srednjo gostinsko šolo. V tej šoli smo imeli vsak konec tedna prakso in tako mi je zmanjkalo časa za petje. Prepisal sem se v srednjo kemično šolo v Rušah in jo končal.«
— Kdaj ste ustanovili prvo skupino?
Miha: »V Rušah sem spoznal prve prijatelje, s katerimi smo ustanovili skupino Vulkan. Pozneje sem sodeloval še v skupinah Vzmet, Komet in Magnet. Nekaj časa sem nastopal tudi samostojno.«
Prvi šolski dan in zdaj
Zadnji avgustovski dnevi so hitro minili. Vreme je bilo pusto in nebo je žalostno pretakalo debele solze.
Toda 1. september, dan, ki je v srcih mnogih šolarjev nekaj posebnega, je bil prekrasen. Zgodnje sonce mi je veselo mežikalo z umitega neba, ko sem stopala proti šoli. Z dvorišča so se razlegali veseli otroški glasovi. Že od daleč sem zagledala sošolce in kar stekla sem k njim. Najraje bi jih kar naenkrat vse objela. Med počitnicami sem jih pogrešala kot lastne brate in sestre. Komaj smo staknili glave in malo poklepetali, že nas je zmotil šolski zvonec. Počival je dva meseca in zdaj nas je klical na dolžnost z jasnim in veselim glasom. Kar vsi naenkrat smo hoteli skozi vhodna vrata, ki so pod našim pritiskom ječala in nam z grozečim glasom pretila: »Le počakajte, vi lumpi,le počakajte! Deset dolgih mesecev boste počasi stopali čez ta prag in mnogi si boste želeli, da bi bili na severnem tečaju, boste že videli!« Jaz sem tako razume-
Ob dnevu mrtvih smo obiskali tudi spomenike padlim borcem in žrtvam vojne ter se poklonili njihovemu spominu. Narisal Lamir Mihalič, 3. razred, OŠ Stročja vas.
V SADOVNJAKU
Jeseni pospravljamo dozorele pridelke. Tako smo se tudi mi lotili obiranja jabolk v sadovnjaku. Ranejše sorte smo že prej predelali v jabolčnik, zimske pa smo pazljivo nabirali in jih sproti pregledovali, če niso poškodovana. Nato smo jih zlagali v zaboje in nosili v klet. Tako bomo imeli zdrava in okusna jabolka tudi pozimi. Tudi jaz jih zelo rada jem.	Klavdija Rajnar, 4. b,
OŠ Tišina
Teden boja proti kajenju
Hodim v sedmi razred osnovne šole. Jaz ne bom nikoli kadil. Hočem biti zdrav. Kajenje zastruplja človeka in otroke. V cigaretih je zelo dosti strupa. Ne kupujte cigaret, ker so zelo drage in škodljive! V cigaretah je nikotin.	Andrej Banko, 7. raz.,
OŠ Prekmurske brigade, MURSKA SOBOTA
r Jesen
Jesen je pisano preprogo razgrnila, poletne dni je napodila.
Učence vse je v šolo povabila, kmete je s pridelki obdarila.
Zdaj bo treba spet začeti, za delo in učenje poprijeti.
Najbolj pa kmetu se mudi, pridelke z njiv pospraviti želi.
Milena Kocet, 5. a, OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Gosta megla vije se čez hribe, rosne kaplje padajo na nas; čas brezskrbnih dni hitro mine, šolski hram spet kliče nas.
Jata ptic po nebu plava, glas klopotca jih podi, zrel kostanj na zemljo pada, jurček v mahu se smeji.
Simona Pirc, OŠ Kapelski Vrh
— Kako ste prvič prišli v Avstralijo?
Miha: »Že nekaj časa smo sodelovali z Nedo Ukraden, in ko je dobila ponudbo iz Avstralije, je želela, da jo spremljamo. Letos so povabili nas, z nami pa je bil humorist Vinko Šimek.«
— Po radiu smo slišali za turnejo po Kitajski.
Miha: »S Kitajsko ni bilo nič. Nameravali pa smo prirediti turnejo po Argentini, vendar je to zaradi tamkajšnjih nemirov odpadlo.«
— Pripravljate kakšno kaseto?
Miha: »Zdaj imamo 14 dni prosto, pred turnejo po Nemčiji. Ves ta čas bomo porabili za pripravo besedil in glasbe za novo kaseto.«
8. a, OŠ Veržej
la njihovo hreščanje, mogoče je drugim ta glas prinesel drugačne misli. Še zadnjič sem pomislila na prijetne počitnice in že me je nov val potisnil v notranjost. Radovedno sem obračala glavo. Doživela sem razočaranje. Vse je bilo na novo prepleskano s hladno belo barvo. Nikjer ni bilo naših sledi, na tleh ni ležal noben copat, ne svinčnik — kar nekam majhna sem postala v tem hramu učenosti. Pritavala sem do razreda. Tudi tu je bilo vse pospravljeno. Nikjer ni bilo ostankov z raznih >front<, ki smo jih uprizarjali med klopmi. Grozno mi bo dolgčas, sem pomislila, in mogoče bi skovala še kakšno modro misel, če me ne bi zmotil velik trušč. Pričela se je bitka za klopi.
»Ne, ne boš tu, tu sem jaz! Vstani! Jaz bom pri oknu ...« je odmevalo z vseh strani.
»Joj, tu me tovariš preveč vidi... pazi, na moji nogi stojiš...« je vpila sošolka in se bojevala s fanti. Tudi jaz sem se podvizala. Sedla sem v zadnjo klop, ki sem si jo pribojevala z zadnjimi močmi. Že lani sem sedela na tem mestu in sama pri sebi sem to klop že imenovala »moja klop«. Takoj sem poškilila na rob klopi in najraje bi zavriskala od veselja. Tam je bil še vedno s svinčnikom narisan fant in se mi režal. Narisal gaje nekdo, ki sedi v »moji« klopi in mu je bilo med uro dolgčas. Kmalu pa je naše žvrgolenje utihnilo. Vstopila je tovarišica razredničarka. Bila je vesela in se nam je prijazno smehljala. Celo šolsko leto bo skrbela za nas in nam bo kot mati, ki želi svojim otrokom le najboljše, a se ti malopridneži na vso moč upirajo pravi poti. Poklepetali smo še o počitnicah, o nalogah, ki nas čakajo, si zapisali urnik in prvi dan se je iztekel.
In kako je zdaj? Zdaj že dva meseca stopam čez šolski prag. Včasih se spomnim grožnje naših vhodnih vrat. Prav so imela. Zdaj vsi dnevi niso več tako prijetni, kot je bil prvi, in zjutraj mnogi zatrepetajo, preden stopijo v učilnico. Nabira se veliko učne snovi, vsak je že nekajkrat preiskusil vroč prostor pred tablo, mnogi so se že potili ob ogromnih zemljevidih, preiskusili svoje logično mišljenje in znanje poštevanke v učilnici, ki je polna ravnil in skrivnostnih geometrijskih teles. Tudi kemijske čarobne in magične formule že pridno odkrivamo. Toda pri vseh teh napornih stvareh nam nikoli ne zmanjka dobre volje. Odmori med šolskimi urami so kot prijetna oaza sredi puščave. Vedno se kaj zgodi. Ali se kdo zaleti v novega tovariša, nato vsi naenkrat hitimo na hodnik, tako da koga zbijemo po tleh. Mimogrede odkrijemo še kak nov zaljubljen parček, saj pri nas tudi ljubezni ne manjka.
Tako je torej to. Včasih smo vsi resni in sklanjamo glave nad debele knjige. Včasih pa nas je en sam velik smeh in razposajenost.
Daniela BERNJAK, 8. b, OŠ CANKOVA
STRAN 14
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
sport
—OBISK PRI ROCANOVIH V SOTINI------------
Pii Poganovih živijo z motokrosom
Štiriintridesetletni Jože Rogan, kmet iz Sotine na Goričkem, je velik športni entuziast. Ko si je pred devetimi leti prvič ogledal tekmovanje v motokrosu v Mačkovcih, gotovo ni mislil, da ga bo ta atraktivni šport tako zasvojil. Navdušenje pa je bilo takšno, da si je še istega leta kupil motor, se vključil v AMD Štefan Kovač Murska Sobota in začel tekmovati. Nekaj zmag na tekmovanju v Sotini, pozivnih in mednarodnih dirkah je bilo nova spodbuda za republiška in državna prvenstva. Resje sicer, da se ni povzpel na stopničke za zmagovalce, vendar je s petim mestom na republiškem in enajstim na državnem prvenstvu, kar sta bili njegovi najboljši uvrstitvi, zadovoljen. V letošnji sezoni sicer ni tekmoval, temveč se je posvetil le trenerskemu poslu, vendar pa se še ni poslovil od tekmovanja. Pravi, da bodrugo leto morda več časa tudi za ta. Sicer pa kot trener laže spremlja tekmovalce in jim daje koristne nasvete, če ne tekmuje. Razmere za delo pri AMD Štefan
Kovač Murska Sobota niso najboljše, saj motokrosu, ki je drag šport, namenjamo premalo denafa. Zato si morajo tekmovalci kupovati motorje in opremo sami, če želijo tekmovati. Tako je Jože Rogan v motokros že vložil veliko denarja. Še več. Zanj je navdušil tudi sina Oliverja, ki se je začel z jeklenim konjičkom preskušati že v petem letu. Prvič je nastopil na dirki pionirjev pri Lenartu in pravi, da ga ni bilo strah. Potem se je Oliver uveljavil pred dvema letoma, ko je bil zmagovalec tekmovanja za pokal Slovenskih goric v razredu do 50 ccm. Potem je začel zmagovati na pozivnih in medrepubliških tekmovanjih v razredu do 60 in 80 ccm. V letošnji sezoni pa je na medrepubliškem tekmovanju zasedel drugo mesto. Do najvišjega naslova pa so mu pot preprečili nekateri padci. Da je Jože Rogan pravi športni entuziast, kaže tudi dejstvo, da je za sina Oliverja na svojem zemljišču uredil stezo za motokros, po njegovi zaslugi pa so v Sotini uredili stezo tudi za tekmovanja. Na njej vsako leto pripravijo mednarodno tekmovanje. Tako družina Rogan iz Sotine danes živi za motokros in tako bo najbrž tudi v prihodnje, le če bo tudi dovolj denarja. Volje jim namreč ne manjka.
Feri Maučec
NAMIZNI TENIS
Sobočani odlični drugi
Na ekipnem prvenstvu SRS za mladince, ki je bilo v Izoli, je nastopilo vseh osem ekip, ki so si pridobile to pravico na regijskih prvenstvih, med njimi tudi Sobočani, ki so zaigrali zelo dobro in zasedli odlično drugo mesto, kar je v zadnjih nekaj letih najboljša uvrstitev na republiških prvenstvih, in se tako uvrstili na državno mladinsko prvenstvo, ki bo februarja v Murski Soboti.
Sobočani — Ori, Rihtarič, Kus, Sapač — so v predtekmovanju premagali Jesenice in Semedelo s 5:0 in v finalni skupini Ilirijo s 5:1, Strojno Maribor — regijskega prvaka - s 5:2, kjer je zlasti blestel Janko Čri s tremi zmagami, in v odločilnem boju za prvo mesto izgubili po veliki borbi s prvim favoritom Olimpijo z 2:5. V tem srečanju so izpustili lepo priložnost za zmago, ko je pri rezultatu 1:1 Rihtarič klonil proti državnemu mladinskemu reprezentantu Ignjatoviču, ko je vodil v setih l :0 ter v drugem z 19:15. Isto usodo je doživel tudi Ori proti drugemu najboljšemu igralcu Jugoslavije, lanskemu državnemu prvaku in mladinskemu reprezentantu Škafarju, ko je v tretjem odločilnem setu vodil z 18:12 in vendar izgubil na razliko. Najboljšo igro v ekipi je prikazal Ori, ki je dosegel rezultat 9:3, Rihtarič je ob solidni igri dosegel rezultat 72, Kus pa je prav tako igral odlično in dosegel rezultat 6:3; Sobočanom gre za odlično drugo mesto samo čestitati.
Na regijskem prvenstvu za pionirje na Ptuju je ekipa Sobote — Horvat, Šadl, Kuzmič, Solar — zasedla šesto, Radgona — Brumec, Kolbl, Uhan — pa deveto mesto.
M. U.
---STRELSTVO------------------------------------
Tretja zmaga Tišine
V nadaljevanju prvenstva v prvi republiški strelski ligi so Noršin-ci premagali Kovinatja s 1451:1447 krogi in izgubili z Žalcem s 1449:1470. Tekmovalci SD Koloman Flisar Tišina pa so premagali Celje s 1453:1427 krogi, dosegli tretjo zaporedno zmago ter so trenutno na drugem mestu. Za Tišino so tekmovali: Pertoci, 369, Bukovec, 370 Gider, 362, in Flegar, 352 krogov.
Vodijo Ljutomerčani pred Panonijo
V tekmovanju druge republiške strelske lige so pomurske ekipa tekmovale z naslednjimi izidi — Ljutomer:!. Poh. bataljon 1429:1404, Panonija:B. Kidrič 1430:1325, ABC Pomurka Kovinar 1429:1391, Središče :Elrad 1394:1383, J. Jurkovič:SCT 1434:1418, SCT:Ljutomer 1415:1437, B. Kidrič:ABC Pomurka 1411:1419 in I. Poh. bataljon:Pa-nonija 1427:1440.
V tekmovanje pomurske strelske lige pa so bili doseženi tile izidi — Elrad:Panonija 1426:1435, Avtoradgona:Noršinci 1356:1443, ABC Pomurka:J. Jurkovič 1437:1445. Po drugem kolu vodi Tišina pred Jo-vom Jurkovičem in Noršinci. V A občinski strelski ligi Murska Sobota pa po drugem kolu vodijo Gančani pred Ptt, obe ekipi imata po 22 točk. Sledijo: Grafičar in Gederovci, po 20, ter Bakovci in Graničar, po 13. točk. V občinski pionirski strelski ligi Murska Sobota pa je po drugem kolu na prvem mestu Tišina z 11 točkami pred drugo ekipo Tišine, 9 in ABC Pomurko, 7 točk.
T. K.
----KEGLJANJE-----------------------------------
Poraz Radenske v Kranju
V prvem kolu tekmovanja v prvi republiški moški kegljaški ligi je Triglav v Kranju premagal Radensko s 5105:5062 podrtimi keglji. Radenska je nastopila brez Mira Steržaja. Najboljši v ekipi je bil Kovačič z 896 podrtimi keglji pred Drvaričem, 855, Kučanom in Bavcem, po 840, Župankom, 414, in Šalamonom, 375 podrtih kegljev. V drugem kolu igra Radenska v soboto v Radencih z ekipo Slovenijacest tehnike.
---JUDO ------------------
Soboški judoisti drugi
V letošnji tekmovalni sezoni ima Pomurje dva predstavnika v prvi republiški judo ligi. To sta moštvi Partizana iz Murske Sobote in Mladosti iz Lendave. Dobro so štartali judoisti soboškega Partizana, ki imajo s svojih vrstah nekaj kakovostnih in izkušenih tekmovalcev, saj so po sedmih kolih z enim porazom na drugem mestu. Lendavčani, ki prvič tekmujejo v tej konkurenci, pa so seveda brez izkušenj in brez zmage na zadnjem mestu. Četrto kolo bo 9. decembra, v Celju se bodo srečale ekipe: Ivo Reja I, Ivo Reja II in Murska Sobota, na Jesenicah pa Impol II, Jesenice in Lendava.
Drava	7	7	0	0	70:28	14
»SOBOTA	7	6	0	1	67:31	12
7 6 0 1 62:36 12 I. Reja!	7	5	0	2	68:30	10
iRR«8	7	5	0	2	65:33	10
Gorišnica	7	4	0	3	51:47	8
I. Reja 11	7	2	0	5	42:56	4
Golovec	7	2	0	5	33:65	4
Sl. Gradec	7	2	0	5	33:65	4
Triglav	7	2	0	5	25:73	4
Jesenice 7 18 6 45:53 2 LENDAVA	7	0	8	6	27:71	0
Sobočani v Avstriji
Ob praznovanju 30-letnice kluba je bilo v Matesburgu v Avstriji mednarodno tekmovanje v judu; udeležili so se ga tekmovalci iz desetih držav, med njimi tudi nekaj Sobočanov. Najuspešnejši je bil Kisilak in je v kategoriji do 71 kg zasedel peto mesto. V kategoriji do 65 kg je bil bro-zovič sedmi, Štoti pa osmi, v kategoriji do 78 kg pa Kos deseti.
T. K.
---NOGOMET----------------
Poraz Mure v Medvodah
V enajstem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Medvodah in izgubila tekmo z 1:3. Gostitelji so se bolj znašli na blatnem in razmočenem igrišču in zasluženo zmagali. Edini gol je Mura dosegla iz enajstmetrovke, strelec pa je bil Ivo Cifer. V naslednjem kolu igra Mura doma s Teolom Slovanom.
Nafta povečala vodstvo
V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški nogometni ligi vzhod je lendavska Nafta doma premagala Pekre z 2:0. Gola za Nafto sta dosegla Dovečar in Horvat. Beltinka pa je z mariborskim Kovinarjem igrala neodločeno 0:0. V zadnjem kolu igra Nafta v Mariboru s Kovinarjem, Beltinka pa gostuje v Šmartnem. Vodi Nafta s 16 točkami, Beltinka pa je z 10 točkami šesta.
Dva remija
V okviru republiškega selekcijskega tekmovanja nižjih kategorij nogometašev sta bili v Lendavi dve tekmi. Pri starejših pionirjih je reprezentanca Pomurja igrala z reprezentanco Celja 1:1, srečanje kadetov Pomurja in Celja pa seje končalo z 2:2. V soboto se bodo v Murski Soboti srečale selekcije Ptuja in Pomurja.
--ROKOMET------------
Zmagi Bakovčanov v Monoštru
V okviru maloobmejnega športnega sodelovanja so člani in veterani RK Pomurka Bakovci gostovali v Monoštru na Madžarskem in se v prijateljskih tekmah pomerili z domačini. Člani Bakovec so zmagali z 32:25. Najboljša strelca pri Bakovcih: Petek 12 in Buzeti 6. Veterani Bakovec pa so zmagali z 22:16. Rožman in Buzeti sta dosegla po 4 gole. Povratni srečanji bosta 20. novembra v Soboti.
KOLESARSTVO MB
HAJDINJAK IN SOOS NAJBOLJŠA
IPo temeljiti reorganizaciji so pri Kolesarskem klubu Pomurje iz Beltinec končali še eno ko-I lesarsko sezono, ki pa je bila v zadnjih desetih letih najuspešnejša. Zaradi finančnih težav, ki so onemogočala nakup iz-I redno dragih rekvizitov in draga tekmovanja, so letos nastopali le z desetimi tekmovalci: 6 pionirji, 2 mlajšima in 2 starejšima mladincema. Pionirji so I letos prvič tekmovali in niso blesteli, vendar pa so z njihovimi prizadevanji v klubu zadovoljni. Udeležili so se 18 med-I klubskih dirk in dosegli šest uvrstitev med prvih deset. Na otvoritveni dirki v Ljubljani je bil Kavaš četrti in na dirki v Krškem šesti. Drvarič pa je bil Ina dirki za pokal Tišine tretji, Dervarič pa na republiškem pionirskem prvenstvu štirinajsti. Starejša mladinca Robi Šo-Ioš in Gumilar sta sodelovala na 47 medklubskih, republiških, državnih in mednarodnih dirkah. Na državnem prvenstvu v ciklokrosu je bil Gumi-Ilar 17, na stezi pa 14. Rodi Šooš je bil na državnem prvenstvu na stezi 13, na republiškem cestnem prvenstvu pa 11.
H Največji uspeh pa je dosegel na mednarodni sprinterski dir-Iki v Deutschlandsbergu, saj je zmagal. Največje uspehe v letošnji sezoni pa sta dosegla mlajša mladinca Hajdinjak in
I Simon Šooš. Nastopila sta na 53 mednarodnih, državnih, republiških in medklubskih dirkah ter dosegla 45 uvrstitev do desetega mesta, Hajdinjak 24,  Šooš pa 21. Hajdinjak je bil na  državnem cestnem prvenstvu  deveti, na stezi deseti, v ciklokrosu deveti, v gorski vožnji
I deseti, na kronometer deveti, v skupni uvrstitvi na državnem prvenstvu pa je zasedel sedmo mesto. Na evropskem mladin- skem prvenstvu v Avstriji je bil
deseti. Na republiškem
cest-
PNL
Rezultati — 11. kolo
Polana . Veržej 0:0 Tišina :Kobilje 3:1 Renko vci: Bakovci 1:2 Ižakovci :Tumišče 1:1 Dobrovnik :Lipa 3:1 Cankova :Črenšovci 2:3
Bakovci	11	8	1	2	19.11	17
Turnišče	11	5	5	1	16:7	15
Ižakovci	11	6	2	3	20:12	14
Crenšovci	11	6	2	3	13:16	14
Polana	11	5	3	3	20:8	13
Renkovci	11	3	4	4	14:15	10
Lipa	11	3	4	4	19:21	10
Tišina	11	3	4	4	14:16	10
Dobrovnik	11	4	2	5	14.17	10
Veržej	11	2	5	4	16:12	9
Kobilje	11	2	2	7	13:22	6
Cankova	11	1	2	8	15:36	4
I.	MNL MS
Rezultati — 11. kolo
Radgona: Ljutomer 1:0 Puconci :Čarda 3:3 Bratonci:Dokležovje 4:0 Šalovci:Tromejnik 1:3 Serdica :Gančani 1:2 Rogašovci :Rakičan 2:0
Rogašovci	11	8	2	1	31:11	18
Ljutomer	11	8	1	2	30:11	17
Bratonci	11	8	1	2	31:13	17
Tromejnik	11	5	2	4	31:16	12
Radgona	11	4	4	3	22:19	12
Gančani	11	5	2	4	19:22	12
Rakičan	11	3	5	3	25.22	11
Čarda	11	4	2	5	16:20	10
Palovci	11	4	1	6	16:23	9
Dokležovje	11	3	2	6	24:28	8
Serdica	11	1	1	9	11:36	3
Puconci	11	0	3	8	15:50	3
----ROKOMET--------------------
Bakovci neodločeno z vodilnim
V osmem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi so rokometaši Pomurke Bakovec v Murski Soboti igrali z vodilnim Usnjarjem iz Šmartnega pri Litiji neodločeno 25:25. Čeprav so gostje večji del tekme vodili, bi lahko Bakovčani zmagali, če bi v zadnji minuti izkoristili sedemmetrovko. Strelci za Bakovce: Kozel 15, Petek 4, Lebar 3, Buzeti 2 in Horvat L V naslednjem kolu igrajo Bakovci v Krškem.
nem prvenstvu in kotenju slovenskih mest je zasedel sedmi mesti. Simon Šooš sodi med najboljše šprinterje v Jugoslaviji pri mlajših mladincih; to je dokazal na kriteriju slovenskih mest, ki se točkujejo. Od desetih dirk je sodeloval le na petih in v skupni uvrstitvi zasedel
S kolesarske dirke v Tropovcih. V vodstvu je Simon Šooš, za njim pa Hajdinjak.
odlično četrto mesto. V tej dirki pa sta skupaj s Hajdinjakom ekipno zasedla tretje mesto takoj za Savo in Krko. Tudi na republiškem cestnem prvenstvu, bilo je pet dirk, sta v ekipni konkurenci zasedla solidno četrto mesto. Ta dva rezultata sta zlasti pomembna zato, ker sta ju dosegla samo dva tekmovalca, medtem ko imajo v drugih klubih na razpolago po pet tekmovalcev. Na državnem prvenstvu v ciklokrosu je bil Šooš šestnajsti, na stezi pa šesti. Na republiškem cestnem prvenstvu je bil deveti, na ciklokrosu pa enajsti. Na evropskem mladinskem prvenstvu pa je zasedel sedmo mesto. Hajdinjak in Simon Šooš sta se uveljavila tudi na drugih dirkah.
Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec so v tem letu pestile izredne finančne težave, saj niso
----ODBOJKA-----------------------------------
Zopet poraz Ljutomerčanov
V četrtem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je vodilni Tovil Olimpija po pričakovanju premagal Agroplod Ljutomer s 3:0. Ljutomerčani so tekmo dobro začeli in vodili v prvem nizu s 13:10, v nadaljevanju pa igrali z napakami in so tako še brez zmage. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer v soboto ob 18. uri v Križevcih z ekipo mariborskega Stavbarja.
Zmagi Pomurja
V četrtem kolu tekmovanja v drugi republiški moški odbojkarski ligi vzhod je Pomurje iz Murske Sobote v Vuzenici premagalo domačo ekipo s 3:0. Partizan je v Hočah zmagal v srečanju z Veržejem s 3 J), Turbina iz Selnice ob Dravi pa je bila boljša od Radenec in zmagala s 3:1. V naslednjem kolu igrajo — Radenci:Fužinar H, Veržej :Turbina in Pomuije:Partizan Hoče.
V četrtem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski ligi vzhod je Pommje v Murski Soboti premagalo Palomo Branika IV s 3:0. Mladost iz Murske Sobote je bila prosta. V naslednjem kolu pa igrajo — Mladosf.Fužinar II in Partizan Čma:Pomurje.
Ljutomerčani zmagujejo
V tekmovanju republiške kadetske odbojkarske lige sta bila doslej dva turnirja. Ekipa Agroploda Ljutomera je v Prevaljah premagala Mežico in Prevalje, oba s po 2:0, v Ljutomeru pa mariborskega Stavbaija z 2:1, medtem ko se Prevalje ni udeležilo turnirja. Tako so mladi ljutomerski odbojkarji še brez poraza. Tretji turnir bo v Mariboru.	T. F.
----KOŠARKA------—----------------------------
Vsi trije izgubili
V petem kolu tekmovanja v drugi republiški moški košarkarski ligi je Maribor 87 v podaljšku premegal Radgono s 108:105. V rednem času se je tekma končala 97:97. Najboljši strelci pri Radgoni: Čavič 48, Štihec 21, Grgič 13 in Horva’ 11. Elektra pa je v Murski Soboti premagala Pomutje s 100.98. Strelci za Pomurje: Juteršnik 25, Klemar 24, Sakovič 16, Cigut in Kerčmar po 8, Roškar 6 ter Gomboc in Bibič po 2. V naslednjem kolu se igra pomurski derbi med Radgono in Pomurjem. Tekma bo v petek ob 18. uri.
V drugi republiški ženski košarkarski ligi pa je bilo na sporedu drugo kolo. Pomurje iz Murske Sobote je gostovalo v Celju in izgubilo tekmo od okrepljene ekipe Metke s 5792 Strelke za Pomurje: Drožinova 20, Cerova 12, Brezičeva 11, Borčeva 5, Friškičeva 4, Forštnaričeva 3 in Harijeva 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma s Hrastnikom.
----MEDNARODNA DIRKA--------------------------
Zmagal Lang, Obal peti
V Murski Soboti je bila 6. mednarodna dirka miniformule za poka! Alpe-Jadran. Sodelovalo je 57 tekmovalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Zmagal je Avstrijec Lang, domačin Jože Obal pa je bil peti.
---ŠAH----------------------------------------
Poraz in zmaga Lendave
V drugem kolu tekmovanja v drugi republiški šahovski ligi je Partizan Polskava premagal Lendavo s 3,5:2,5 točke. Zmago za Lendavo je dosegel T. Gru-škovnjak, remizirali pa so: Gerenčer, Vidič, K. Maričeva.
V prijateljskem mednarodnem šahovskem dvoboju je Lendava premagala Zala Volan iz Zalaegerszega z 11,59,5 točke. Zmage za Lendavo so dosegli: Cigan, Ligeti, Strbad, M. Cofek, J. Cofek, Huzjan in K. Marič. Remizirali pa so Gerenčer, T. Gruškovnjak, Vidič, Božič, Vuk, Toplak, Hajoš, Hozjan in J. Gru
j. Gerenčer
dobili pokroviteljev za izpeljavo osnovnega programa. Ce jim avstrijski pokrovitelj ne bi zagotovil dveh specialnih koles za Šooša in Hajdinjaka, letos ta tekmovalca gotovo ne bi dosegla takšnih rezultatov. Dotacija ZTKO 13 milijonov dinarjev komaj zadostuje za enega
tekmovalca, ki prevozi na treningih in dirkah 40.000 km. Specialno kolo za mladinca pa stane 3.000 mark. V klubu pa bi potrebovali 20 koles. Po besedah predsednika kluba Janeza Sreša se bojijo, da tudi letos ne bodo dobili pokroviteljev in če se ne spremeni tudi dotacija ZTKO, ne bodo mogli speljati programa.
Edino rešitev vidijo v avstrijskem pokrovitelju, ki jim ponuja velike ugodnosti. Edini pogoj je, da imajo tekmovalci dvojno licenco (jugoslovansko in avstrijsko) ter nastopi po njegovem programu, razen za državna in republiška prvenstva ter dirke v organizaciji kluba. O tem pa bodo odločali na občnem zboru kluba in seveda skupaj z osrednjo slovensko strokovno zvezo.
F. M.
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 15
dopisniki so zabeležili
Fazan bo z lovom zaslužil 200 tisoč dolarjev
V gojitvenem lovišču Fazan v Beltincih se sredi oktobra vsak dan mudi na lovu okoli 30 tujih lovcev večinoma iz Italije in Avstrije. Ze v predsezoni je bilo lovišče dobro obiskano. Se vedno je povpraševanje večje od zmo-
Lani je po podatkih Lovske zveze Slovenije pri nas lovilo 4.770 tujih lovcev. Tuji lovci so samo za lovske in odstrelne takse plačali 2.33 milijona dolarjev. Še več pa so odšteli za stroške bivanja in zunaj penzionsko porabo. Med tujimi lovci je bile 2.583 Italganov. 1.235 Avstrijcev in 747 Zahodnih Nemcev.
gljivosti lovišča in števila odstrelu namenjenih živali.
Zaradi intenzivne kmetijske pridelave poljščin, ki zmanjšujejo naravne možnosti reprodukcije. so letos lovišče po besedah direktorja Fazana dipl. ing. Alek
V SPOMIN TALCEM
Tabonuki se vsake leto spomnimo talcev, ki so jih ustrelili tik pred osvoboditvijo, 31. marca 1945 v Črnskih mejah pri Murski Soboti. Pri spoamaika se zberemo vsako leto konec marca in ob dnevu mrtvih.
Letos smo se 31. oktobra ob II. uri zbrali pri spomeniku v Črnskih mejah taborniki TO Črni teloh, pionirji s tovarišico s tišinske osnovne šole, pridružil pa se nam je hidi tovariš Henrik Mežan kot predstavnik občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Murska Sobota. Pionirji in taborniki smo k spomeniku položili cvetje ter prižgali svečke.	Sandra Bertalanič
Foto: Filip Matko
sandra Gergarja obogatili s 4.000 lovnimi jerebicami in 15.000 fazani, vzrejenimi v lastnem gojitvenem lovišču. Lovna sezona bo trajala do konca novembra.
V lovišču Fazan predvidevajo, da bodo letos tuji lovci odstrelili 10.000 fazanov, 2.300 jerebic, okoli 700 zajcev, 600 divjih rac, 15 jelenov in 90 kosov srnjadi, pričakujejo pa več kot 200 tisoč dolarjev zaslužka. Prav toliko pa naj bi prislužili s prodajo živih jerebic, fazanov in divjih rac, ki jih prodajajo domačim lovskim družinam in lovcem v Francijo, Italijo in Avstrijo. V gojitvenem lovišču v Beltincih so letos namreč vzredili 87.000 fazanov, 8.500 divjih rac in 8.200 jerebic. Čeprav zanimanje za živo perjad doma upada, kupujejo jo le lovske družine, ki se ukvarjajo z lovnim turizmom, pa se odpirajo neomejene možnosti prodaje na tuje. Tako je gojitveno lovišče
Fazan, ki posluje v okviru Gozdnega gospodarstva iz Murske Sobote, ena rentabilnejših organizacij v sozdu ABC Pomurka. Med drugim tudi zato, ker tuji lovci v pretežni meri odkupijo le trofeje in pernato divjad, meso visoke divjadi in divjih prašičev pa prepustijo Zunanji trgovini ABC Pomurke, ki ga izvozi na konvertibilna tržišča.
Boris Hegeduš
Iz majhnega raste veliko
Nedolgo tega smo mislili, da je kaj takšnega v današnjem kriznem času nemogoče, danes pa se lahko prepričamo, da je nemogoče tudi mogoče — govorim namreč o dograditvi prizidka k Osnovni šoli Marije Rožman v Stogovcih. Na raznih sestankih v naši krajevni skupnosti smo pred letom in več ugotavljali, da je referendumskih sredstev in denarja za gradnjo malo. Vse poletje smo zrli proti šoli in čakali, da bodo začeli prva dela. K temu so veliko pripomogli gradbeni odbor, predvsem tov. Anica Lebar, ravnateljica OŠ Marije Rožman v Stogovcih in preostali člani odbora, ki se niso prestrašili astronomskih cen, pa tudi odgovornosti ne.
Danes lahko s ponosom zremo v že »skoraj« dokončan prizidek. Z novimi prostori bodo rešili prostorsko stisko, ki je bila na tej šoli že od nekdaj pereč problem. Ukinili bodo dvoizmenski pouk.
Kdaj bodo novi prostori nared, pa je odvisno od ogromnih finančnih sredstev, pri čemer bodo imeli pomembno vlogo člani gradbenega odbora in Občinska izobraževalna skupnost kot institucija, ki že od začetka vlaga ogromno truda pri sami gradnji prizidka k Osnovni šoli Marija Rožman v Stogovcih.
Bojan Macuh
Ovčarji svetovno znanih prednikov iz Vanče vasi
Vanča vas, ki leži sredi poti med Mursko Soboto in Gederov-ci, je znana po rejcih rasnih psov ovčarjev. Med 50 rejci, ki so združeni v kinološkem društvu, so najštevilnejši člani velike družine Baranja. Dvajset bratov in bratrancev naseljuje celo ulico na začetku vasi. Med njimi se z vzrejo ovčarjev najdlje, 20 let, ukvarja Ivan. Njegovi varovanci so na tazstavah in tekmovanjih. Tako je med drugim na vzrejnem pregledu v Mariboru prejel dovoljenje za reprodukcijsko vzrejo rodovniških psov za psico GALI-SO VOM BAISELSBERG, potomko očeta LUTZA VOM KREUZBAUMA, ki je potomec svetovnega prvaka. Ivanovi psi so zmagali tudi na tekmovanjih v Osijeku in Varaždinu. Na tem mestu velja omeniti, da skok psa v ZRN rejca Ivana velja 800 mark. Stroške mu krije bratra-nec, ki dela v ZRN in sam redi pse, med katerimi je najdražjega za 22.000 mark prodal na Japonsko. Tudi brat Milan prodaja pse predvsem v tujino: ' Avstrijo, ZRN, pa tudi po vsej Jugoslaviji. Domačim kupcem od 8 do 9 tednov stare pse zaračuna po ceni okoli 400 mark, za starejšega in
Usposabljanje ! RVS na
Petanjcih
Nadaljuje se jesensko usposabljanje rezervnih vojaških starešin soboške občinske organizacije. Tokrat so se zbrali RVS krajevnih organizacij Tišina in Krog, in sicer ha Petanjcih.
Po ogledu filma z obrambno vsebino (Pripadnik oboroženih sil in tujec) je bil prikaz osebne pehotne oborožitve JLA in TO, zatem pa so se udeleženci usposabljanja razdelili na 4-članske ekipe ter se podali na orientacijski pohod.
Ob koncu usposabljanja so razglasili najboljše posameznike v streljanju ter jim razdelili kolajne do tretjega mesta. F. Matko
Ivan Baranja s potomci VRANA —
že šolanega pa v tujini pokasira tudi prek 1.000 mark. Ivan je namreč tudi inštruktor dreserjev psov pa tudi sam dreser, zato prodaja tudi šolane pse. Končal je šolo za markerja pri svetovno
PO 100 LETIH — Da, kdo bi si mislil, da bo ena od najstarejših domačij na Gornji Bistrici, Geričeva hiša, na kateri so vse do lani gnezdile štorklje, spet odprla vrata za goste. Gre za gostišče, kakršnih je na podeželju malo. Notranjost je namreč nekaj posebnega, od zunaj pa je videti samo kot >navadna< hiša. Tudi pred 100 leti je bila v njej gostilna. Naključje ali podedovana tradicija?
Bojan G.
BAČKO MONOŠTRSKI
znanem inštruktoiju in mednarodnem sodniku Sergu Bogdanu v Mariboru. Svoje pse uri 3-krat tedensko, doslej pa je prodal že 200 rodovniških psov.
Boris Hegeduš

PRIPRAVLJAMO VAM NAJNOVEJSO
EVROPSKO
USPEŠNICO
Barty Phillips
ABC GOSPODINJSTVA
Urejeno domovanje in ustrezna prehrana sta
koga posadili. No, tudi otroški rojstni dnevi niso
Toda tu so že nova velika poglavja o popravilih.
nje, skrb za domače živali, ravnanje s kemikali-
oskrbi za bolnika. Pričakujete goste? Nič lažjega, če boste v novem priročniku prebrali vse o potreb
Za obuvanje zdravega okolja skrbijo bio-na sveti, stare rokoddske spretnosti bodo spet oži-
ABC GOSPODINJSTVA vam prinaša 4000 praktičnih nasvetov z več kot 1000 ilustracijami
ABC GOSPODINJSTVA obsega 396 strani velikosti 17 x 24 cm vezano je v trde kartonske platnice.
Med prejšnjimi generacijami je gospodinjsko znanje prehajalo z matere na hčer - kar danes seveda ne zadošča več. Modema tehnika je gospodinjstvo temeijiilo spremenila, vpeljala je nov način Življenja in odločilno preoblikovala naš vsakdan.
ABC GOSPODINJSTVA je knjiga, ki je zgrajena na sodobnih načetih za današnja domača
ABC GOSPODINJSTVA vas ne bo pustilo na
A B C
saaasan
nasvet
—- - K-i
Knjigo ABC GOSPODINJSTVA lahko naročite v vseh knjigarnah, pri naših poverjenikih, najlažje pa z izpolnjeno naročilnico, ki jo čimprej pošljite na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, 61000 LJUBLJANA. Prodaja po pošti. Lahko pa jo naročite tudi po telefonu: (061) 211 880.
NAROČILNICA 5404	00000
! i II I It 1 II l !!0.0H0i0|
O O O 03
DA,
naročam knjigo
ABC GOSPODINJSTVA in bo cena 1,200.000 din
(velja samo do 30. 11. 1989)
Knjigo bom plačal(la) v dveh zaporednih mesečnih obrokih.
Priimek in ime:
Naslov:
Poštna štev.:
Naslov zaposlitve:
Pošta:
Matična št. osebne izkaznice:
Datum:
Podpis:
Ta naročilnica zavezuje založbo in naročnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani.
Nepravočasno poravnane obveznosti revaloriziramo z rastjo cen na drobno v SFRJ.
STRAN 16
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
naši kraji in ljudje
DOLGOROČNA REŠITEV TELEFONIJE ZA
KAMEN Z GORIČKIH BREGOV
ŠIRŠO OKOLICO
Ob polovici sedanjega referendumskega programa v krajevni skupnosti Beltinci ocenjujejo, da kljub nekaterim težavam uspešno uresničujejo zastavljene naloge, saj ni področja dela iz programa, ki se ga ne bi začeli reševati, če ga že niso rešili. Treba pa je povedati, da imajo v referendumskem programu zapisane izredno zahtevne naloge, kot denimo urejanje kanalizacije, telefonije, ulične razsvetljave, zazidalnega načrta, kabelske televizije, gradnjo kulturnega doma, izkoriščanje termalno-mineraine vode in drugo.
ČISTILNA NAPRAVA V POSKUSNEM OBRATOVANJU
Urejanje kanalizacije v Beltincih je ena od prednostnih nalog krajevne skupnosti, saj gre za veliko naložbo, ki povzroča veliko glavobola. Zadeva se vendarle premika na bolje, saj jim je uspelo kanalizacijo urediti v petih ulicah oziroma nase-
Čistilna naprava v Beltincih.
Ijih in na novo priključiti čez sto uporabnikov. To je nad polovica predvidenih uporabnikov, kar je bil tudi pogoj za delovanje čistilne naprave. Temeljito so očistili čistilno napravo in obnovili električno omrežje. Čistilna naprava je že dva meseca v poskusnem obratovanju in prvi rezultati analize kažejo, da deluje zelo dobro. V najkrajšem času bo potrebno rešiti vprašanje tekočega vzdrževanja kanalizacije oziroma čistilne naprave.
OBNOVLJENA ULIČNA RAZSVETLJAVA
Med večjimi nalogami, ki so seje lotili v krajevni skupnosti Beltinci v sedanjem referendumskem progra
mu, je obnovitev ulične razsvetljave. To pa predvsem zato, ker je bilo potrebno veliko več narediti, kot so prvotno predvidevali. Obnovitev električnega omrežja je namreč zahtevala precej sredstev, poleg tega pa so v Ribiški in Mladinski ulici uredili ulično razsvetljavo. Tako so v celoti obnovili ulično razsvetljavo v
Foto: F. Maučec
naselju Beltinci, razen na dveh krajših odsekih ulic.
NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA
V krajevni skupnosti Beltinci so se skupaj z okoliškimi krajevnimi skupnostmi načrtno lotili reševanja telefonije. Podpisali so že pogodbo in nakazali sredstva za novo avtomatsko telefonsko centralo, na ka-teio bo možno priključiti 1920 številk. S tem bodo dolgoročno rešili telefonijo ne le za Beltince, temveč tudi okoliške kraje. Poleg sredstev krajevnih skupnosti oziroma naročnikov je del sredstev prispevala tudi delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota. V krajevni
skupnosti Beltinci so rezervirali 125 telefonskih številk, kar je skoraj enkrat več, kot je bilo novih naročnikov ob popisu, vendar pa je že sedaj več kandidatov. Tako bodo morali za Beltince zaprositi nove številke. Seveda pa bo do prvega julija prihodnjega leta, ko naj bi začela delovati nova avtomatska telefonska centrala, potrebno razširiti oziroma dograditi telefonsko omrežje. NOV ZAZIDALNI NAČRT ZA BELTINCE
Ena od pomembnih nalog za na-dalnji razvoj kraja Beltinci, ki so se je lotili v krajevni skupnosti, je nov zazidalni načrt za center. V izdelavi sta namreč dva predloga novega zazidalnega načrta, ki bosta v kratkem dana v javno razpravo. Z novim zazidalnim načrtom bodo rešili vprašanje gradnje nove avtobusne postaje, kulturne dvorane in še nekaterih objektov, ki jih načrtujejo v Beltincih, med njimi tudi nove pošte.
KABELSKA TELEVIZIJA IN TERMALNA VODA
Poleg urejenja kanalizacije, ulične razsvetljave, telefonije in zazidalnega načrta so v krajevni skupnosti Beltinci v tem srednjeročnem obdobju del sredstev namenili za urejanje poljskih poti, jarkov, šport-no-rekreacijskega centra, obnovo hidrantov, klopi v parku, uredili so ozvočenje in parkirišče na pokopališču, asfaltirali pešpot ob Črncu, tlakovali pot do zdravstvenega doma in drugo. V načrtu imajo še asfaltiranje Ribiške ulice oziroma krajevne ceste Beltinci—Ižakovci ter pleskanje notranjosti in zunanjosti mrliške veže. Iz tega referendumskega programa pa sta še ostali dve zahtevni nalogi, kabelska televizija in izkoriščanje termalno-mineraine vode. Glede kabelske televizije proučujejo možnost priključitve na omrežje kabelske televizije Murska Sobota ali pa urejanje lastnega omrežja. Del sredstev so namenili tudi za raziskavo vrtine s ter-malno-mineralno vodo pri Lipi, kjer je največ sredstev primaknila Republiška raziskovalna skupnost, Ina Nafta pa jim je odstopila vrtino. Na zboru občanov, ki ga bodo sklicali v kratkem, pa bi tudi morali rešiti vprašanje komunalne ureditve kraja, kot so vzdrževanje ulic, parka, trga in pločnikov. Feri Maučec
Ali bodo morali Goričanci še naprej kupovati gramoz v obmurskih gramoznicah, ostaja zaenkrat vprašanje, kaže pa, da se stvari le začnejo premikati na boljše. V Sotini na Goričkem je kamna dovolj, le najti bi bilo potrebno nekoga, ki bi ga izkoriščal. Na to so v Sotini in okoliških krajih opozarjali že leta in leta, vendar je vse ostalo zgolj pri obljubah. Zlasti v krajevni skupnosti Rogašovci so si močno prizadevali, da bi kamnolom v Sotini usposobili za izkoriščanje, saj izkušnje sosedov v Avstriji kažejo, da se lahko ta material koristno uporabi. In naš po kakovosti prav nič ne zaostaja za avstrijskim.
Vzdrževanje krajevnih cest predstavlja na tem območju še vedno enega največjih problemov, pa tudi finančno goričke krajevne skupnosti to najbolj bremeni. Gramoz na vaške ceste so morali do zdaj voziti iz oddaljenih obmurskih gramoznic, prevozi pa so jim povzročali veliko več stroškov kot material. To samo po sebi ne bii bilo sicer nič posebnega, če ne bi imeli dovolj materiala doma, v neposredni bližini. Poskušali so na različne načine, pritisnili na prenekatero kljuko, vendar rezultatov ni bilo. Tudi nekaj raziskav je bilo opravljenih, ki pa bojda niso dale pravih rezultatov. In tako so se stvari vlekle vse do letošnje pomladi, ko so v Sotini in okoliških krajih le dobili nekoliko več upanja. Za kamnolom se je začelo zanimati soboško cestno podjetje in kaže, da bo končno vendarle prišlo do izkoriščanja.
Ko smo pred kakšnima dvema letoma obiskali kamnolom na Sotini, je bil zaraščen z grmičevjem in le tu in tam se je poznalo, da so iz njega odpeljali nekaj materiala. Med zadnjim obiskom pred dnevi je bila slika že nekoliko spodbudnejša. Videli smo lahko že prve stroje, pa tudi precej materiala je že bilo odpeljano. V krajevni skupnosti Rogašovci so letos iz kamnoloma že odpeljali na vaške ceste okrog 500 kubičnih metrov tega materiala in pravijo, da je izredno dober. Pa tudi stroški za gramoze-nje so dosti manjši, saj plačajo le material, prevoze pa opravijo vaščani brezplačno. Tudi v Kmetijski zadrugi Panonka, ki upora
blja ta material za melioracijska dela, so z njim zadovoljni, pa tudi pri vodni skupnosti. Čeprav vse raziskave še niso končane, izkušnje kažejo, da je to predvsem dober nasipni material in cestno
Se bo dolgoletna želja občanov Sotine in okoliških krajev uresničila? Zaenkrat vsaj kaže, da se bo, saj so s prvimi deli pri izkoriščanju kamnoloma letos že začeli. Raziskave so pokazale, da je material kakovosten, njegove količine pa neomejene, zato se bo naložba gotovo splačala.
Foto: L. Kovač
podjetje ga že uporablja tudi pri obnovitvenih delih na cesti Ska-kovci —Cankova.
Kaže, da so se v cestnem podjetju dela resno lotili in ljudje v teh krajih upajo, da bo kamnolom zanje velika pridobitev. Količine materiala so tako rekoč neomejene, saj segajo čez sto metrov visoko, pa tudi več deset
metrov v globino, raztezajo pa se v dolžini več kilometrov. Zdaj kamnolom praktično šele odkrivajo in dobivajo iz njega kakovosten material, raziskave pa kažejo, da je v globljih plasteh še boljši. Prve stroje so že namestili, stroj za mletje so si sposodili pri neki avstrijski firmi, v kratkem pa bodo namestili še hidravlično kladivo za razbijanje velikih skal.
Dolgo je trajalo, da se je vse skupaj začelo, v Sotini in okolici pa si seveda želijo, da bi se tudi nadaljevalo. Veliko rodovitnih
površin ob Muri smo z izkoriščanjem gramoza že uničili in bila bi neprecenljiva škoda, če bi jih še naprej uničevali. Tukaj, v Sotini, pa gre za nerodovitne površine, ki jih prerašča grmičevje, in tudi to bi kazalo upoštevati.
Ludvik Kovač
Želimo vam
TAPETNIŠTVO
opremiti
vas
pomagati dom!
•	Vse oblazinjeno pohištvo, prilagojeno slehernemu prostoru, izdelamo na novo ali ga obnovimo.
•	Morda ste se naveličali svoje stare sobne garniture in drugih kosov oblazinjenega pohištva? Morda vam ni nič všeč barva ali je oblazinjeno pohištvo dotrajalo? Pridite na pogovor k nam in ustregli bomo vaši želji.
•	Na vašo željo pridemo tudi na dom, si ogledamo prostor in se skupaj z vami dogovorimo, kakšno oblazinjeno pohištvo bi najbolje ustrezalo prostoru in opremi v njem.
•	V zalogi imamo sodobne vzorce pohištvenega blaga, ki si jih lahko ogledate in izberete najprimernejšega.
•	Naše izdelke lahko kupite v vseh trgovinah s pohištvom širom po Sloveniji ali vam jih izdelamo po vaši želji.
KROJ Murska Sobota ima svoje prostore v Cvetkovi ulici 1.

1


Sloves si je Krojevo TAPETNIŠTVO pridobilo predvsem s skrbno izdelanimi sedežnimi garniturami.
TAPETNIŠTVO, KI JE ENOTA SOBOŠKEGA
KROJA, JE PREPRIČANO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Z NJIHOVIMI KAKOVOSTNIMI
IZDELKI IN Z DOSTOPNIMI CENAMI!
Vse potrebne informacije dobite pri KROJU — TAPETNIŠTVU, Cvetkova ulica 1, Murska Sobota, telefon: (069) 21-108.
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 17
»»J?®«'*'




Gradivo za javno razpravo
OSNUTEK PROGRAMSKIH ZASNOV VESTNIKA, NEPUJSAGA TER RADIA MURSKA SOBOTA - SLOVENSKI IN MADŽARSKI PROGRAM
Občinske konference SZDL pomurskih občin kot ustanoviteljice in skupščina Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota začenjajo objavo programskih zasnov za leto 1990 javno razpravo. Zainteresirane organizacije, ustanove, razne organe, še posebej pa bralce obeh časopisov in poslušalce radijskih programov pozivamo k aktivnemu sodelovanju, za kar bo dovolj časa do 15. decembra, ko naj bi Pomurski medobčinski svet Socialistične zveze strnil pripombe in sprejel programske zasnove.
VESTNIK
Če smo v lansko zasnovo uvodoma zapisali, da nastaja v razmerah gospodarskega kolapsa, v izredno kritičnih družbenih razmerah, potem v ta uvod moramo zapisati, da nastaja nova zasnova v ostalinah družbenega sistema, ki se ni potrdil. Ostaline sistema so podgrete s politično vročico začele fermentirati, vendar v upanju, da iz tega tudi kaj koristnega zraste, in za to koristno predvidevamo, da bo prenovljen družbeni red »po meri človeka« in načrtujemo tednik Vestnik kot sodoben pokrajinski časnik.
Tisti del vsebine, ki bo nosil težo časnika, bomo črpali iz pre-ustroja gospodarstva, prehoda na tržna načela gospodarjenja in sprememb lastninskih odnosov. Izrecna pozornost bo namenjena kmetijski pridelavi, predelavi — skratka sodobnim proizvodnim tehnologijam za zagotavljanje zdrave prehrane. Tak poudarek je dovolj utemeljen s kmetijskim značajem Pomurja in grozečo nevarnostjo ignoriranja ekoloških vprašanj.
V vsebinskem pogledu bo bistveno drugačno spremljanje političnega življenja, ki je bilo doslej preveč kronološko — sivo, zapisnikarsko. Z oblikovanjem novih političnih subjektov bo nastala potreba po enakopravnem in tolerantnem obravnavanju interesov različnih skupin in gibanj. Če se ne spuščamo v razčlenjevanje samoumevnih zadev s področja družbene nadgradnje, kamor vsekakor sodi zdravstvo, šolstvo, kultura in še kaj, bo Vestnik vseeno s posebno pozornostjo spremljal skrb za zdravje in šolanje ljudi. Izstopa namreč pomurska ostarelost prebivalstva in zato bodo večje potrebe po zdravljenju, tudi nekaterih značilnih obolenj, denimo psihičnih. Iz slovenskega povprečja izstopajo tudi nerazvito in dezorientf-rano šolstvo, dvojezično šolstvo, pa tudi potreba po prešolanju in dodatnem šolanju, kakršnega bodo pač zahtevali prenovljeno obrtništvo in novi programi v industriji.
Pomembno dejstvo, ki zahteva posebno obravnavo in svoje mesto na straneh Vestnika, je narodnost, ki je v soboški in lendavski občini — madžarska, in slovenska v železnožupanijskem Porabju. Tesno z narodnostno mešanostjo je povezana ugotovitev, da kar tri občine mejijo na sosednji državi in dve na sosednjo republiko Hrvaško. Vse to je okvir in v njem vsebina, ki zasluži novinarsko pozornost in zahte
va prostor za besedo ljudi iz panonskega trikotnika.
V obliko časnika spremenjena vsebina iz zasnove naj bi dala naslednjo podobo: Prva in zadnja stran tvorita tako imenovani ovitek. Oblikovali ga bomo s kar največjim estetskim občutkom, tako da bo že ležeč na polici kioska pritegnil potencialnega kupca, rednemu naročniku pa bo v zadovoljstvo, ko ga bo vzel v roke. Njegova funkcija bo, da opozori, nakaže, ponudi vsebino znotraj ovitka. Druga in tretja stran sta se v poletni shemi pokazali izredno zanimivi in bralni z vsebino iz zunanje politike, članki iz naše soseščine — avstrijska Štajerska, Gradiščanska, Železna in Žalska županija ter Medži-murje. Če k temu dodamo še problemske in afirmativne sestavke iz drugih jugoslovanskih republik, potem je ena časopisna stran vsekakor premalo za potrebno količino informacij. Čeprav je v pristopu veliko povzemanja in prevajanju tujih agencij, pa je bilo že v letu 1989 veliko avtorskih prispevkov na to temo, v prihodnje pa jih bo gotovo še več.
Prehod na tržno gospodarstvo, preustroj industrije in obrti bomo zajemali v analitičnih člankih, komentarjih in intervjujih na straneh od 4 do 7. V tem bo zajeta tudi posebna stran — kmetijska panorama, specializirano pisanje za družbene in zasebne kmetovalce, ekologija in prijazna obdelava zemlje.
Ker bomo kronološko beleženje raznih manj pomembnih dogodkov zmanjšali na najbolj racionalen obseg, bomo problematiko šolstva in zdravstva prav tako obravnavali v zahtevnejših novinarskih zvrsteh, kultura pa naj bi imela tudi v prihodnjem letu svojo stran. Z nastankom zvez in gibanj in s spremenjenim položajem Zveze komunistov, Socialistične zveze in drugih tako imenovanih družbenopolitičnih organizacij nastaja potreba po izmenjavi stališč uradne in alternativne politike. Vestnik se jim odpira z odprto mnenjsko stranjo. Nadaljevali bomo tudi prakso Pisem, mnenj, stališč, ki pa nimajo političnih ciljev in so bolj ali manj osebna.
Seveda bo v časniku ostal del železnega repertoarja — zabavna sredina z nevsakdanjostmi, praktičnimi nasveti, križanke in do-polnjevanke. Sem sodijo tudi podlistki, potopisi in slikanice. Odprt prostor ostaja mladim dopisovalcem in literarnim začetnikom iz šolskih krožkov. Šport zasluži vsekakor več prostora, potrebno pa bo razlikovati pomembne teme od manj pomembnih vesti in jih temu primerno razvrščati in poudarjati. Menimo, da stran Varnost, obramba, samozaščita ... ne potrebuje nove zasnove; začeto in dokazano delo je treba še skrbneje nadaljevati in potrebam ustrezno umerjati.
Ker koncept časopisa s tedenskim izhajanjem ne prenese daljših analitičnih člankov, esejev in podobnih pisnih izdelkov, pa tudi ne povečanega poudarka določenim dogodkom ali temam, bo Vestnik občasno izhajal v razširjenem obsegu ali s prilogami.
Trženjska naravnanost mu bo morala zagotavljati povečan obseg pokrivanja stroškov.
Predlagamo, da Vestnik izhaja v normalnem obsegu (20 strani), v povečanem (24) zaradi posebnih tem in s tematskimi prilogami kot publicistično obdelavo določenega področja oziroma ob posebnih prilikah. Delegatski Vestnik in Uradne objave naj bi bili praviloma prilogi.
NEPUJSAG
Skupščina Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, Sis za prosveto in kulturo madžarske narodnosti, drugi, ki uresničujejo narodnostno politiko, in navsezadnje sami bralci že dalj časa izražajo željo, da hočejo v Sloveniji ne samo vsebinsko, ampak tudi oblikovno sodobnejši narodnostni časopis. To je zelo aktualno vprašanje, kajti v današnji poplavi tiskovne ponudbe daje Nepujsag s sedanjo obliko zelo zastarel vtis.
Glede na navedene želje načrtujemo, da bi želeli izhajati v sodobnejšem formatu, tako imenovani revijalni obliki in dvobarvnem ali ob določenih prilikah v barvnem tisku. To je tem bolj potrebno, ker smo si kot glaven cjjj zadali pomladitev našega bralnega kroga, torej populariziranje Nepujsaga med mladimi bralci; pri tem pa lahko zapišemo, da sedanja oblika za mlade vsekakor ni privlačna. V letu 1989, tudi septembra, je izhajal časopis skoraj brez presledka na 10 straneh z vsemi posodobitvami, ki smo jih načrtovali lani. Hkrati s količinskim dvigom smo poskušali obdržati tudi kakovost, vendar zaradi navedenih težav vedno nismo uspeli.
Z novim formatom in tiskom ne mislimo spremeniti osnovnega vsebinskega koncepta Nepujsaga. Ta medij narodnosti mora poleg informiranja izpolniti tudi tiste naloge, ki so osnovne za obstoj narodnosti: negovati mora kulturo, jezik in izročila narodnosti. Druga točka pri oblikovanju uredniškega koncepta je sožitje madžarske narodnosti in slovenskega večinskega naroda ter politika odprtih meja, kar se v zadnjem času vedno bolj postavlja v ospredje. Ker nismo izrecno lokalni časopis, bomo tudi v prihodnje v ustreznem obsegu in kakovostno obveščali bralce o aktualnih zunanje-, notranjepolitičnih in republiških dogodkih. Sedanje družbenopolitične spremembe in hiter razvoj zahtevajo, da nadaljujemo v lanskem letu začete in delno uresničene cilje: bralce je treba pridobiti z več bralnimi, poljudnoznanstvenimi in zabavnimi prispevki.
Zavedamo se, da zahteva tudi revijalni format ne samo oblikovno, ampak tudi vsebinsko drugačno pisanje, kar bo preskušnja in obenem izziv za vsakega novinarja. Zavedamo se tudi, da bomo sredi gospodarskih težav zelo težko uresničili načrte, vendar smo mnenja, da posodobitve časopisa ne moremo odlagati za dalj časa, kajti to zahteva tudi številčno stanje naročnikov. Angažiranje zunanjih sodelavcev v preteklem obdobju je naletelo na dober odmev, časopis je postal bolj odprt, zato pri nadaljnjem uveljavljanju ne more biti ovira neprivlačna, nesodobna in zastarela oblika.
RADIO MURSKA SOBOTA -slovenski program
Leto 1990 naj bi bilo po dolgoročnejših načrtih dela Zavoda leto priprav, če naj tako razumemo pripravo na delitev uredništev oziroma frekvenc. Ob tem se v vsakem trenutku zavedajmo dveh osnovnih komponent, zaradi katerih naj medij, kot je radio, sploh živi — prvi in najpomembnejši so poslušalci, zaradi katerih se je potrebno ves čas truditi, da ne postanemo dolgočasni, samozadovoljni, zkalupljeni. Drugi pa je povsem človeške narave in se imenuje boj za preživetje — če smo v letu 1989 končno spoznali, da se da s sodobnejšim trženjskim pristopom tudi kaj zaslužiti, potem naj bo leto 1990 tisto, v katerem podobne trende operacionalizirajmo. Seveda sta lahko ti temeljni sestavini hitro v medsebojnem neskladju (vse skupaj se sublimi-ra v programskem delu), toda s strpnostjo in dovolj argumentiranim spreminjanjem miselnosti se da tudi to postoriti. Prav zato načrtujemo za leto 1990 samo organizacijske premike, ne pa tudi količinskih, ki bodo najverjetneje sledili leto pozneje — 1991. 1. PREHOD NA LOČENE FREKVENCE IN REDAKCIJ
Gre za najbistvenejšo komponento, pri kateri smo v primeru delitve frekvenc v mnogočem odvisni od dogovorov z RTV, pri delitvi redakcij pa gre za povsem avtonomno nalogo delavcev Zavoda. Končni cilj je jasen: z delitvijo novinarjev in programskih delavcev za radio in Vestnik si lahko omogočimo boljši kos kruha, poslušalcem in bralcem pa bistveno boljše storitve. To je osrednja naloga leta 1990, za katero odgovarjamo sami — njena uresničitev pa je pogoj za napredek obeh občil: tako radia kot Vestnika.
2.	SPREMEMBE V PROGRAMSKI ZASNOVI
Časovnih sprememb ne bo, razen v nedeljo, ko naj bi s sporedom začeli kakšno uro prej — zdaj namreč spoznavamo, da je nedeljska oddaja govorno prenatrpana in neustrezno oblikovana. Z njenim podaljšanjem in spremembo programske sheme naj bi dosegli večjo poslušljivost in ustregli predvsem poslušalcem, ki si ob nedeljah želijo lažjih vsebin in sprostitve.
Posebej se bomo potrudili pri spremembi sheme narodnostne oddaje Doma in onkraj meja, katere zasnova je prav tako preživeta in je nujna posodobitev, tudi z navezavo neposrednih stikov z mlajšim poslušalstvom.
Nadaljnji programski poseg je racionalizacija čestitk med tednom, saj se zdaj dogaja, da smo preveč odvisni od njihovega števila. Še naprej naj bi os&Anačelo, da ne zavrnemo nobene naročene melodije, vendar z ustrezno in racionalno umestitvijo v čas.
Siceršnji programski poudarki so naša stalna naloga in jim ves čas namenjamo posebno pozornost — pri tem izstopajo kmetijstvo, narodnostna problematika, turizem, drobno gospodarstvo ... Aktualni časi pa so navrgli še nekaj nadaljnjih razmišljanj, kjer bo potreben temeljit redakcijski dogovor — gre predvsem za primemo obravnavanje sodobnega pluralnega političnega utripa. Potem so tu spremembe v gospodarskem življenju (nova podjetja, inovacije ...). Nasploh naj postane radio še bolj odprt, tudi za številne zunanje sodelavce, kar je potrebno institucionalizirati — ob delitvi redakcij bo namreč tovrstno delo programska nuja.
V jutranjem programu ne predvidevamo bistvenih premikov, saj nam je jasno, da mora ostati na ravni servisnih informacij in z manjšim govornim
deležem kot sicer. Dodali pa bomo nekaj »lepotnih« popravkov, kar je za svežino in poslušanost oddaj dobrodošlo.
3.	NADALJNJA KOMERCIALIZACIJA
Če spet spomnimo na dve osnovi našega delovanja — prva so poslušalci, druga pa naše preživetje, je nadaljnja komercializacija torej nujna. Vendar ne v škodo našega temeljnega razsodnika: poslušalca. Urejanje komercialnih zadev razumemo kot vzporedno dejavnost urejanju statusa oziroma organiziranost gospodarskopro-pagandne službe — na tem področju smo doslej bistveno zaostajali, zdaj so možnosti, da se napake popravijo. V komercializacijo pa ne sodi golo pridobivanje denarja, ampak tudi približevanje poslušalcem (razne akcije na terenu, neposredni stik s poslušalci — nekaj podobnega, kot je bila letošnja na soboškem kopališču).
4.	TEHNIČNO POSODABLJANJE IN UREJANJE MATERIALNIH RAZMER
Na tem področju smo naredili bistveni korak letos z nakupom sodobne studijske opreme, a je to le kamen v mozaiku urejanja materialnih razmer, brez česar si delovanja radia ni mogoče predstavljati.
Pred nami je urejanje fonoteke, verjetno računalniško krmiljenje. To je obsežno delo, pa tudi nastajanje celostne glasbene podobe Radia Murska Sobota, postavlja med prioritetne naloge osnovanje glasbene redakcije, za kar bo nujna zaposlitev vsaj glasbenega urednika, kar odlagamo že dve leti. Zaradi terenskih snemanj (ljudski godci, pevci, narodne šege...) je nujen tudi nakup opreme za tovrstno delo.
Najširši okvir materialnih vprašanj pa so prostori, brez katerih je bistveno oteženo tudi načrtovanje radijskega razvoja. V takih prostorih, kot jih imamo, je ob vseh prizadevanjih in odrekanjih zaposlenih iluzorno pričakovati bistveno boljši radio.
5.	ODNOSI Z RADIOM-LJUBLJANA
V tej fazi razvoja dogodkov točnih nalog v zvezi s sodelovanjem z RTV še ni mogoče opredeliti, ker še ni podpisana pogodba o medsebojnem sodelovanju na vseh področjih. Ko bo to storjeno (predvidoma do konca leta 1989), bodo možne natančnejše opredelitve. Že zdaj pa je jasno, da gre za pomemben segment delovanja Radia Murska Sobota v letu 1990, ker se odnosi z RTV bistveno spreminjajo — najkrajše opisano gre za prehod na medsebojne tržne odnose, kar gotovo pomeni dodatne napore in količino dela.
Če delu slovenskega programa Radia Murska Sobota v slovenski radiodifuziji ne bo priznan podoben status, kot ga imajo drugi narodnostni programi, bomo zaradi materialnih zagat prisiljeni prekiniti sodelovanje v skupni oddaji štirih studiev Sotočje in preoblikovati oddajo Doma in onkraj meja, kar v bistvu pomeni konec kontinuiranega spremljanja in navzočnosti porabskih Slovencev v slovenski radiodifuziji ter nadaljnje siromašenje vrste pomembnih funkcij obmejne radijske postaje.
RADIO MURSKA SOBOTA -madžarski program
Madžarski program Radia Murska Sobota je program nacionalnega pomena, ki organizacijsko ni povezan v sistem RTV Ljubljana. Naložena mu je skrb za informiranje pripadnikov madžarske narodnosti v SR Sloveniji v maternem jeziku, z odpiranjem Madžarske pa postaja čedalje pomembnejša tudi njegova vloga v obmejnem prostoru. Dolga leta je razvojno in programsko zaostajal (samo
ena ura programa dnevno in zelo slaba tehnična opremljenost), zato tudi ni mogel dovolj kakovostno zadostiti zahtevam in potrebam informiranja ter jezikovnega in kulturnega poslanstva.
Leto 1989 je vsekakor prineslo preobrat, saj je v celoti uresničen plan širitve programa Sedaj oddajamo vsak dan (z izjemo nedelje) dveumi program, vendar to še vedno ni obseg, ki bi omogočal kakovostno informiranje v materinščini, opravljal jezikovnoi-zobraževalno in kulturno funkcijo ter posredoval kakovosten razvedrilni program z vsemi zvrstmi glasbe. Kljub temu za leto 1990 ne predlagamo širitve programa, kajti skupna valovna dolžina s slovenskim programom in izredno slaba tehnična opremljenost nam onemogočata vsakršno nadaljnjo širitev. Za madžarski radijski program mora biti leto 1990 obdobje intenzivnega tehničnega posodabljanja, vsebinskih bogatitev sedanjega obsega ter kadrovske popolnitve z rednimi in zunanjimi programskimi sodelavci. Če je bilo leto 1989 resno poskusno obdobje za vse programske delavce, kajti postopno je bila uveljavljena čez 100-odstotna širitev programa, bo v letu 1990 osrednja programska naloga kakovostno izboljšati celoten program z nadaljnjo aktualizacijo vsebine, z bolj dinamičnim pristopom ter z večjo odprtostjo do poslušalcev. Programski razvoj zahteva tudi postopen prehod na razdvojitev časopisnega in radijskega uredništva.
Za informiranje pripadnikov madžarske narodnosti bosta v dveumem radijskem programu zaokroženi dve informativni oddaji. Na začetku programa bo petminutni pregled dnevnih dogodkov, vsak dan ob 14.30 pa osrednja 20-minutna informativna oddaja — Dnevna kronika, v kateri bodo povzete informacije o vsakodnevnem mednarodnem in domačem dogajanju, poseben poudarek bo dan poročanju o Madžarski in dogajanju v obmejnem prostoru, posredovana pa bo tudi lokalna informacija. Ob informativnem bodo program zaokrožale razne tematske in druge oddaje.
S tem in z ločitvijo programov se bo v letu 1990 uredništvo madžarskega radijskega programa usposobilo za začetek oddajanja razširjenega programa (najmanj tri ure dnevno) na samostojni frekvenci v letu 1991.
Pobuda za reševanje prostorske problematike ZČRD
Sedanji prostori za izvajanje informativne dejavnosti so tako v Murski Soboti kot v vseh občinskih središčih neprimerni, že vrsto let pretesni in komunikacijsko slabo povezani. Posebej kritično je v Murski Soboti, kjer se stiskamo na 350 kvadratnih metrih v pretežni meri najemnega prostora. Delamo v razmerah, ki so pod vsemi najminimalnejšimi standardi, in smo tačas gotovo na čelu dna lestvice med pomurskimi ustanovami.
Nujno potrebujemo zaveznike in pomoč pri reševanju zdaj že resnično kritične prostorske problematike. Zato v javni razpravi o naših programih spregovorite tudi o tem. Naš prostorski problem je rešljiv z obnovo primerne zgradbe v središču mesta ali z gradnjo kot optimalno in dolgoročno rešitvijo. Za delovne prostore, studie, fotolaboratorij, arhive in drugo potrebujemo okrog 1000 kvadratnih metrov. Obnoviti ali zgraditi bi jih bilo verjetno možno le z združitvijo dela občinskih samoprispevkov v vseh štirih pomurskih občinah. Predlagamo vsem, predvsem pa bralcem in poslušalcem, da razmislijo o naši pobudi in s tem že tudi o svojem odnosu do občinskega samoprispevka za naslednjih pet let.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list ŠRS, št. 9/85) in 1. člena Odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta SO M. Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) sprejema Izvršni svet SO Murska Sobota
ODREDBO
O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE
NATEČAJ
za zbiranje soinvestitorjev za gradnjo garažnih prostorov in najemnikov garažnih prostorov na območju Lendavske ulice ol? Ledavi v Murski Soboti.
1.	člen
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85): osnovne komunalne storitve (proizvodnja in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak, odnašanje in odlaganje odpadkov, proizvodnja in distribucija toplote) in stanarine, ki so jih organizacije združenega dela oz. podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.	člen
Neglede na 1. člen te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe povečati in sicer:
a) v mesecu novembru stanarine za 30 % in najemnine za 30 %.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 30/88, 34/88 in 7/89) Odredba o podaljšanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 12/89) in Odredba o spremembi odredbe o podaljšanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 24/89).
4.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
številka: 38-4/88-3
M. Sobota, dne 31/10-1989
Predsednik
Izvršnega sveta Janez ŠTOTL, dipl, oec., I. r.
I.	SPLOŠNI PODATKI O GRADNJI:
Garažni prostor meri 13 m!. Garažnih prostorov bo 240 v dveh etažah.
1.	Programirana cena gradnje garažnega prostora na dan 30. 11. 1989 znaša 298.000.000 din.
2.	Programirana cena najema na mesec za garažni prostor na dan 30. 11. 1989 znaša 850.000 din.
Pričetek gradnje je predviden v začetku decembra in konec v začetku februarja.
II.	NATEČAJNI POGOJI:
Na natečaj se lahko prijavijo družbeno pravne osebe in zasebniki, ki nameravajo uporabljati prostor v skladu z namensko uporabo.
Programirano ceno gradnje za garažni prostor mora soinvestitor zagotoviti v celoti pred pričetkom gradnje. Za financiranje garažnih prostorov možnost najetja posojil pri Ljubljanski banki, Pomurski banki v Murski
Soboti. Soinvestitor je dolžan v 15 dneh po končanem natečaju skleniti soinvestitorsko pogodbo.
Programirana cena najema1 na mesec za garažni prostor se bo spreminjala v skladu z rastjo cen industrijskih izdelkov na drobno. Najemnik je dolžan v 15 dneh po končanem natečaju skleniti najemno pogodbo za dobo najmanj 5 let.
III.	OSTALA DOLOČILA:
Pisne prijave pošljite na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4, ZA RAZPIS. RAZPISNI ROK TRAJA 10 dni od objave natečaja.
Vse informacije lahko interesenti dobijo osebno ali po telefonu na Samoupravni stanovanjski skupnosti Murska Sobota (telefon 22 127).
Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 19
samozaščita, varnost, obramba
ALI JE POŽARNA VARNOST ZADOVOLJIVA?
NOVA OPREMA ZAHTEVA
VEČ ZNANJA
Analize požarov in požarnih škod ter vzrokov za nastanek požarov v lendavski občini potrjujejo, da samozaščitno obnašanje še vedno ni prišlo dovolj v zavest delovnih ljudi in občanov. To na občinski gasilski zvezi ugotavljajo vsako leto, zato so se letos ob mesecu požarne varnosti dogovorili, da o požarni varnosti spregovorijo na šolah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tako so v delovnih organizacijah delavski sveti razpravljali o stanju požarne varnosti. Teh pogovorv oziroma ocen so se udeležili tudi poslovodni in drugi delavci ter predstavniki občinske gasilske zveze ter člani svetov za SLO. Ugotovili so, da ponekdo niso namenjali dovolj pozornosti obrambi pred požarom, oziroma so to nalogo prepustili le peščici ljudi, ostali delavci pa niso bili dovolj usposobljeni za gašenje požarov. Te in nekatere druge pomanjkljivosti bodo čim prej odpravili.
V krajevnih skupnostih so na sejah svetov krajevnih skupnosti, na razširjenih sejah, na katerih so sodelovali gasilci, organi SLO in DS ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ocenili stanje požarne varnosti in sprejeli ukrepe za izboljšanje le-teh. Gasilci so tudi letos pregledovali kurilna mesta v stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih in svetovali občanom, kako naj izboljšajo varnost. Občinska gasilska zveza je pripravila tudi več akcij, med katerimi je bila posebno pomembna akcija izobraževanja gasilcev za gašenje lahko vnetljivih snovi. Nekatera gasilska društva v občini so opremljena s sodobno opremo za gašenje, ta pa zahteva več znanja, zato bodo tudi v prihodnje izkoristili vsako priložnsot, da bi gasilci z vajami pridobili znanje in spretnost za tovrstno gašenje. Po naših cestah prevažajo iz dneva v dan več naftnih derivatov, vemo pa, da lahko le-ti povzročijo velike požare in onesnažijo okolico. Znanje je po besedah poveljnika občinske gasilske zveze Stanka Lešnjaka potrebno, sicer je zaman, da imamo sodobno opremo.
Pomembna akcija je bila tudi pregled ročnih gasilnih sredstev na javnih prevoznih sredstvih. Ugotovili so, da so na nekaterih vozilih sicer imeli ročne gasilne aparate, a niso bili pregledani, oziroma uporabni za gašenje požarov. Gasilci so v mesecu požarne varnosti pregledovali tudi opremo v delovnih organiazcijah in ustanovah ter o ugotovitvah poročali delavskim svetom. Gasilska društva so v tem času opravila tudi sektorske gasilske vaje. Lani začeta akcija »v vsako hišo ročni gasni aparat« se je nadalejvala tudi letos in bo potekala tako dolgo, dokler ne bo imelo vsako gospodinjstvo takega aparata. V mesecu požarne varnosti so imeli tudi vajo za reševanje ljudi in premoženja iz vode ob poplavah. Tudi ta vaja je uspela, vendar bo potrebno opremo še dopolniti. Po mnenju poveljnika občinske gasilske zveze Stanka Lešnjaka se je v mesecu požarne varnosti veliko zgodilo in marsikaj so se naučili o požarni varnosti, to pa bo vplivalo na krepitev požarnovarnostne kulture. O vseh spoznanjih bo občinska gasilska zveza poročala tudi na prihodnji seji občinske skupščine.
Jani D.
LETALSTVO
NOVI PROIZVODNI PROSTORI AEROKLUBA
Soboški aeroklub, ki goji različne dejavnosti in opravlja nekatere posebne naloge, je kljub težavam uspešno uresničil letošnje zahtevne naloge. Brez večjih težav jim je uspelo organizirati osnovno šolanje v jadralnem letenju, ki jo je končala ena od najboljših generacij mladih fantov, v celoti pa so tudi uresničili pogodbene naloge do JLA. V motorni sekciji, kjer so imeli le eno letalo, so leteli nad 336 ur, v jadralni sekciji pa nad 810 ur. Skupno so preleteli nad 12.500 km in opravili 67 skokov. Osnovno šolanje za jadralne pilote je končalo 12 članov, eden pa si je pridobil dovoljenje motornega pilota. Šolanje je končalo tudi 24 učencev vojaške gimnazije iz Mostarja. V soboškem aeroklubu so letos ustanovili področno sekcijo motornih zmajev iz Ljutomera, osnovno šolanje
pa je končalo 5 članov. V letošnjem letu pa so bili uspešni tudi modelarji, saj imajo v svojih vrstah republiške in državne prvake. Zelo dobre rezultate so dosegli tudi jadralci in motorni piloti. Tako je Pfeifer na republiškem prvenstvu v jadralnem letenju zasedel enajsto, na državnem pa osmo mesto. Kramberger pa je bil na republiškem prvenstvu osemnajsti, na državnem pa štiriindvajseti. Kolarič je na mladinskem republiškem prvenstvu zasedel šesto mesto. Na republiškem motorallyju sta Vogrin — Pfeifer zasedla sedmo mesto. Na republiškem prvenstvu motornih pilotov je bil Vogrin sedmi, Šeruga pa dvanajsti. Na spominskem tekmovanju Branka Ivanuša je bil Vogrin osmi, na memorialu Zagrebški piloti pa petnajsti. Na pokalu partizanskih pilotov je Vogrin zasedel dvanajsto mesto.
PROMETNA VARNOST
V OKTOBRU NA POMURSKIH CESTAH SEDEM MRTVIH
Po prvih devetih mesecih letošnjega leta je bila prometna varnost na pomurskih cestah boljša kot v istem obdobju lani, k čemur naj bi tudi pripomogla akcija minus 10 odstotkov. Stanje pa se je zelo poslabšalo oktobra, tako da so tudi rezultati akcije negativni. Lani v oktobru so se na pomurskih cestah zgodile štiri prometne nezgode z najhujšimi posledicami, letos pa sedem, kar je skoraj za sto odstotkov slabše. Tudi glede števila nezgod je stanje bistveno slabše, saj je bilo v mesecu oktobru obravnavanih kar dvajset nezgod kot lani. Podobno stanje pa je tudi pri nezgodah s hudimi in lažjimi poškodbami. Med vzroki za prometne nezgode je na prvem mestu neprimerna hitrost (19 primerov). Sledi izsiljevanje prednosti in vinjenost. To so sicer specifični vzroki za Pomurje. Neprimerna hitrost pa je tudi pogojena z lepim vremenom, ko udeleženci v prometu pogosteje prekoračujejo dovoljeno hitrost. Najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod so vozniki osebnih avtomobilov. V oktobru pa se je nekoliko povečalo število pešcev v prometnih nezgodah in voznikov koles. Bistveno pa se je stanje ni izboljšalo tudi pri soudeležbi otrok v prometnih nezgodah, saj je bilo v oktobru soudeleženih osem otrok in pet mladoletnikov, od tega štirje hudo telesno poškodovani.
F. M.
Soboški aeroklub je bil letos tudi organizator republiškega prvenstva v jadralnem letenju in navezali so stike z aero klubom iz Sombotela iz Madžarske.
, Aeroklub Murska Sobota se je letos lotil tudi zelo zahtevne naloge — gradnje novih proizvodnih prostorov na letališču v Rakičanu. Zgradili so 150 kvadratnih metrov delovne površine v vrednosti 200 milijonov dinarjev, tu pa ni všteta oprema. Nove prostore so nameravali predati že ob letošnjem prazniku soboške občine, vendar jim to zaradi pomanjkanja sredstev (120 milijonov dinarjev) ni uspelo. Upajo, da bodo lahko to storili ob letoš-
njem dnevu republike. Pri gradnji novih proizvodnih prostorov so jim pomagale nekatere delovne organizacije in Letalska zveza Slovenije, pomemben delež pa so prispevali člani kluba s prostovoljnim delom. Delavnica je za soboški aeroklub življenjskega pomena, saj si s proizvodnim delom ustvarjajo pretežni del sredstev za svojo dejavnost.
Po besedah predsednika kluba Draga Žižka je sedaj naloga izvršnega odbora, da zagotovi potrebno delo za člane kluba, da bi lahko tudi vnaprej uspešno delovali.
Feri Maučec
POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO
NAMESTO CVETJA NA GROB POKOJNIH PRISPEVALI:
Marija MARKOVIČ, Lendava, Rudarska ul. 11, za pok. Stanka MLINARIČ, Lendavske gorice 300.000.— din; OOS WZ RADENCI, za pok. očeta Radoslava FLISAR, Hrastje-Mota 300.000.— din; Delavci Zobne ambulante ZD M. Sobota, za pok. očeta dr. Marije PLANTAN, M. Sobota, A. Kardoša 6 960.000,— din; OOS TOZD Zavod za socialno medicino in higieno M. Sobota, za pok. Ferda PREŽELI, M. Sobota 900.000.— din; Družina Irene DOMINKO, Beltinci, za pok. mamo Antona BALIGAČ-a, Beltinci 200.000.— din; Družina DOMONKOŠ-KOČAR, Kupšinci za pok. mamo Ludvika ČASAR, Kup-šinci 500.000.— din; SODELAVKE iz kuhinje osn. šole Beltinci, za pok. očeta sodelavke Milene VRATARIC, Bfatonci 300.000.— din; OOS SO M. SOBOTA, za pok. očeta sodelavca Tibora CIGIT 150.000.— din; SODELAVCI »IM-GRAD« Ljutomer, za pok. mamo sodelavca Franca GABOR, Ljutomer 1.550.000.- din.
Prispevke nakazujte na št. tek. rač.: 51900-678-48545
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
ŠIVILJSTVO BRANKE VARGA, MURSKA SOBOTA, Mladinska 48 objavlja prosta delovna mesta
1.	VODJA ŠIVILJSKE DELAVNICE
2.	DVEH ŠIVILJ
Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1: končana V. stopnja tekstilne smeri ali IV. stopnja tekstilne smeri, 2-letna praksa, za-željen izpit kat. B; pod 2: končana poklicna šola za tekstilne delavce, 2 leti delovnih izkušenj.
Za vsa delovna mesta se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijavo za objavljena dela in naloge v 15 dneh od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od objave v časopisu.
STRAN 20
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. novembra__________________________________
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Ste se namenili v cvetličarno, da bi ob koncu tedna razveselili svojo drago? Pa žal ne veste, katera cvetličarna je odprta konec tedna!? Poslušajte jutranji murski val, poleg vsega drugega boste izvedeli tudi to!), 8.00 Konec jutranje odd.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Romano vilago — Svet Romov, reklame, glasba), 18.00 21 232
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Tednik, Slovenci v zamejstvu. 11.30 Sofija Kovalevska, zadnji del sovjetske nadaljevanke. 15.55 Žarišče. 16.30' Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Po stopinjah, angl, dokum. serija. 21.00 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Južnjaška uteha, ameriški film.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.45 20 let ptujskega festivala, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert orkestra
lai
Pomurska banka Murska Sobota
RTV, prenos iz CD. 22.00 I ijtski programi — poskusni Satelitski programi — po- | prenosj.
skusni prenosi.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, ponovitve.
17.15 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dvanajsterica žigosanih. 21.00 Glasbena oddaja. 21.30 Dnevnik. 22.55 Nočni spored.
TV AVSTRU
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Sosedje Wichterjevi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Dinastija, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Max Headroom, 23.40 Črna narcisa (film).
Drugi program
16.35 Wagner, 17.30 Učimo se smučanja, 18.00 Čudovita leta.
TV MADŽARSKA
9.10 Operacija »Caravaggio«, angleški film. 10.15 Čez eno uro sem nazaj, madžarska č/b serija. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Za nekaj dolarjev več, italijanski film. 22 10 Podelitev nagrade »Za madžarsko umetnost«. 22.40 TV dnevnik.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21 232 od 14.00 do 16.00)
TV LJUBLJANA
8.10 Otroška matineja. 11.10 Mladinski pevski festival Celje 89. 11.45 Izbor tedenske programske tvornosti: Dinar. 14.55 Druga godba. 15.25 Dečki iz zaliva, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Spored za otroke. 17.00 Športni dogodek: DP v košarki. 18.30 Na pragu 21. stoletja, av-stral. dokum. serija. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.20 Vrtnice so za bogate, ameriška nadaljevanka. 23.05 Psi, francoski film.
Program LJ 2:
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Jugoslavija, dober dan. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Filmske uspešnice: Zelena hrana, ameriški film. 21.45 Udeleženec in priča. 22.20 Športna sobota. 22.40 Sate-
Sl
TV ZAGREB d_______—
8.50 Tv v šoli, ponovitve.
14.30 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pozitivna ničla. 21.15 Umazani Dingus Magee (film). 22.45 Dnevnik. 23.00 Kronika konference PK SK Kosova.
23.20 Noč in dan.
Prvi program
9.00 Ponovitve in tv v šoli, 14.15 Mladinski spored, 18.00 Srečanje, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Želeli ste — igramo (filmi po željah), 21.55 Grenka pot (f), 23.25 Plamteča dolina (film).
Drugi program
15.15 Vaša glasbena želja, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina.
TV MADŽARSKA
8.35 Enovitost živega sveta. 8.50 As. 9.50 Gospodinjimo. 10.05 Dragulj v kroni, pon. 11.00 Mladinski magazin. 12.00 Magazin cultural. 15.10 Slovite knjižnice. 16.05 Pozor, lomljivo! 16.35 Iz TV arhiva. 17.25 Gy. Lehel. 18.05 Junaki dneva. 18.40 Domoznanstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Most na reki Kwai, angleški film. 22.45 Pori jazz ’88. 23.20 TV dnevnik.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21 232 od 9.00 do 13.00)
TV LJUBLJANA
8.50 Otroška matineja.
10.10 Slovenska klavirska glasba. 10.45 Vrtnice so za bogate, ameriška nadaljevanka. 11.30 Videomeh. 12.00 Kmetijska oddaja.
13.00 Veliko sedlo, češkoslovaška nadaljevanka.
14.10 Zelena hrana, ameriški film. 15.40 Zvezdni prah, zabavnoglasbena oddaja. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mutec, ameriški film.
18.45 Risanka. 19.00 Tv mernik. 1930 Tv dnevnik 2.
19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Tovarišica ministrca, humor. nadaljevanka. 21.10 Zdravo. 22.40 Poročila.
Program LJ 2:
10.00 Oddaja za JLA, Vrnitev odpisanih, nadaljevanka. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Da ne bi bolelo: Moj otrok je drugačen, 1. del. 20.20 Piš svobode, franc, dokum. serija. 21.15 Razglednice, dokum. oddaja. 21.45 Športni pregled. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
1TV ZAGREB
9.30 Mladinski spored.
11.00 Kmetijska oddaja.
12.00 Izobraževalni spored.
13.50 V nedeljo popoldne.
17.05 Kdo je ta človek (film). 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Balkan ex-pres. 21.00 Film. 22.30 Dnevnik. 22.55 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve,
13.00
19.30
M ladinski spored, Čas v sliki, 20.15 Pravica in
ne maščevanje, 21.45 Matere, 22.30 Anna Bolena (opera).
Drugi program
14.30
9.00 Matineja, Športno popoldne, 17.14 Klub seniorjev, 18.00 Ču
dovita leta.
TV MADŽARSKA
8.40 Za otroke. 9.55 Glasbeni butik. 10.55 Vaterpolo. 15.15 Plesno tekmovanje Savaria. 16.15 Razglašen za pogrešanega, dok. film. 17.00 Okusi na mikrovalo-vih. 17.15 Kviz. 17.50 Zemlja na posodo, 6. del. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.20 Gaudiopolis, in me-moriam. 22.00 Telešport. 22.15 Zborno petje. 23.00 Video strani.
5.30 Prebujajte se z nami! (Če boste sodelovali z moderatorjem jutranje oddaje, sicer ne boste zaradi tega bogatejši, boljše volje pa morda le! Zavrtite lahko tudi glasbo svojemu izvoljencu ali izvoljenki, zavrtite le 21 232!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna. Mernik, Oči kritike. 11.25 Male lisice, ameriški film. 1630 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 L. Mo-lin: Mešetar, švedska drama. 21.05 Osmi dan. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Hora-tiana, glasbena oddaja.
Program LJ 2:
1630 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Stare obrti, dokum. oddaja. 18.15 Svet športa. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Drobno gospodarstvo: Kako do uspeha, zadnji del izobraž. oddaje. 21.00 Svet na zaslonu. 21.40 Videogodba. 22.25 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
8.45 Tv v šoli, ponovitve.
17.15 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 V nedeljo od 9. do 5. 21.05 Glasbena oddaja. 21.50 Dnevnik. 22.15 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.20 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje Wichterjevi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.10 Tujec v mestu (film), 23.10 Nasmeh poletne noči (film)
Drugi program
17.00 Evropske univerze, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Čudovita leta, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Munchenčana v Hamburgu, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Sončna energija, 23.10 Dunajska stojnica.
TV MADŽARSKA
9.10 Derrick, kriminalka. 10.00 Ponovitve. 16.30 Video novice. 16.40 Poročila v romunščini. 16.55 Za najstnike. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cim cim. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog; primer za poduk vsem. 21.05 Panorama, svetovna politika. 21.55 To je moj poklic, Gyozo Hatar, filmski portret 22.40 TV dnevnik.
530 Prebujajte se z nami! (Jutranji valovci z radia Murska Sobota se tudi v torek veselimo snidenja z vami. Če vam je do kramljanja ali tolažbe, pokličite!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s
-čestitkami in pozdravi
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Šolska tv. 15.35 Tuji Jeziki: Angleščina. 15.55 Žarišče. 1630 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. 17.55 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Pravila zakonskega življenja, ameriška nadaljevanka. 21.00 Aktualno. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.00 Ropot.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Slovenski ljudski plesi. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Žrebanje lo-
Fbmurska banka Murska Sobota
ta. 2035 Umetniški večer: Kanadska kinematografija ob 50-letnici National Board of Canada. 22.45 Zabavni torek.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, ponovitve. J 17.15 Mladinski spored. I 1930 Dnevnik. 20.00 Maske smrti (film). 21.45 Dnevnik. 22.05 Kontaktni magazin. 23.40 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve in tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Sosedje Wichterjevi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Dallas, 22.00 Cvetovi, lopovi in noč v Nici (film).
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 1730 Usmeritev, 18.00 Čudovita leta, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.10 Zgodovina simfonije. 10.40 Panorama, pon. 11.25 Telovadba za invalide. 17.05 Panonska kronika. 17.15 Poročila v nemščini. 17.20 Naš ekran, v romunščini. 17.55 Četrt ure Za gospodarstvo. 18.10 Ženske za pultom, češka serija. 1930 TV dnevnik. 20.05 Dragulj v kroni, angleška serija. 21.00 Studio ’89. 21.45 Na črni listi v Holly-woodu. 22.40 TV dnevnik.
530 Prebujajte se z nami! (Zjutraj imate veliko možnosti: lahko spite, lahko se umivate, kregate z možem ali ženo, lahko poslušate radio. Odločite se za murski val, ne bo vam žal!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s če stitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (vaše pripombe sprejemamo na telefon 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Razglednice, Osmi dan. Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče. 1630 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19(05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Dober oče, angleški film. 2135 Don Kihotove sanje, balet. 22.20 Tv dnevnik 3. 2235 Svet poroča.
Program U 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 1830 Tv studio Maribor. 19.00 Kvaliteta življenja: Delati
več ali manj in bolje, izobr. oddaja. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Umetniški večer. 22.05 Satelitski programi.
TV ZAGREB
830 Tv v šoli, ponovitve. |
17.15 Mladinski spored. 1
1930 Dnevnik. 20.00 Kino — oko. 2235 Dnevnik.
23.00 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli in ponovitve, 13.40 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje Wichter jevi, 1930 Čas v sliki, 20.15 Drombuschevi, 21.15 Rimljanka (film), 23.00 Ukradeno zlato (film).
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 1730 Dežela in ijudje, 18.00 Čudovita leta, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v stiki, 20.15 V kraljestvu belih gora (dok. film).
TV MADŽARSKA
9.10 Leonardo in njegov krog, umetnostni film. 10.00 Tretji kanal. 10.45 Studio ’89, pon. 16.45 Video novice. 1635 Poročila v slovaščini. 17.00 Z roko v roki. 17.10 Sotrpini. 1730 Alpe-Jadran. 18.00 Pokrajine, mesta, ljudje; Indija.
19.00
Gledališki večer,
uvod. 1930 TV dnevnik. 20.05 Peter Weiss: Marat; Sade, tragikomedija iz gledališča Kapošvar. 22.45 TV dnevnik.
530 Prebujajte se z nami! (Spet bo na vrsti veliko zanimivega, seveda ob dobri glasbi. Vemo, da vas posebej pritegne govorjenje o tečaju dinarja — tudi to boste slišali!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Trikotnik brez meja
TV LJUBLJANA

10.10 Mozaik: Šolska tv. 1535 Žarišče. 1630 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik, ponovitev. 1830 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Domovina, nemška nadaljevanka. 21.10 Tednik. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Komedija na slovenskem odru — Molier: Namišljeni bolnik.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Tv studio Ljubljana. 19.00 Pesem Kraškega gozda, poljudnoznanstvena oddaja. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Mali koncert: Martin Šušteršič, klavir. 20.40 Oči kritike. 21.10 Alpe Jadran. 21.40 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
830 Tv v šoli in ponovitve. 17.15 Mladinski spored. 1930 Dnevnik- 20.00 Črno na belem. 21.05 Kviz. 22.15 Dnevnik. 22.40 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
| Prvi program
J 9.00 Tv v šoli in ponovi
I tve, 14.10 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin. 5830 Sosedje Wichterjevi, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 2130 Veseli Jocker, 22.15 Videoteka, 23.20 Ločena od mize in postelje (film).
Drugi program
17.15 Sledi preteklosti (dok. film), 18.00 Čudovita leta, 1830 Glasbene želje, 19.00 štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Notranje -
politična oddaja. Spekter, 22-00 Čas 2235 Klub 2.
21.20 v sliki,
TV MADŽARSKA
9.10 Ponovitve. 1035 Hiša in nomadski tabor. 11.00
invalide.
Telovadba
17.10 Panonska kronika.
17.20 Poročila v srbohrvaščini. 1730 Narodne za zbore. 1735 Bebi in drugi, 12. del 18.05 Tretji kanat portreti iz prejšnjega stoletja. 19.15 Žrebanje lota. 1930 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 67. del TV romana.
20 40 Ozadje vesti. 21.25 Vi deoklipi. 21.55 »Anna KHhlv« 22.45 TV dnevnik.
Zdravilišče Radenska s tremi srci, n.sol.o.
RADENCI
TOZD MINERALNA VODA, n.sol.o.
RADENCI
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Naziv	kos
Izklicna cena za kos
Traktorska prikolica, 61	J 10.000.Q00. din
Traktorska prikolica, kiper	1 30.000.000.—din
Avto zastava 850 (letnik 1982)	1 40.000.000- din
Knmnrpsnr	2.000.000, — din
Valjčni mlin za sladkor	_____________1 10.000.000 - din
Dražba bo v sredo, 15. 11. 1988, ob 11.00 na dvorišču obrata Petanjci.
Ogled opreme je možen uro pred začetkom dražbe.
Ponudniki morajo pred pričetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Ob enakih pogojih imajo prednost družbene pravne osebe.
Ustrezne dajatve plača kupec.
Celotno kupnino mora plačati kupec v 8 dneh po dražbi.
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, p. o.
Nas. Veljka Vlahoviča 12, MURSKA SOBOTA
na osnovi sklepa sveta SCTPU
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE RAČUNOVODSTVA
Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri finančnih opravilih,
— da imajo srednjo izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj pri finančnih opravilih.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici, z oznako »za razpisno komisijo-, v 8 dneh od objave na naslov SCTPU Murska Sobota, Nas. Veljka Vlahoviča 12.
Izbrani delavec bo imenovan za 4-letni mandat.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
MUTEC,
NEDELJA, 12. november LJ I
ameriški barvni celovečerni film, 1979 scenarij: Ernest Tidyman (Dummy)	režija: Frank Perry
Pred desetimi leti posneti film Mutec sodi med tiste televizijske filme, ki perečo, vznemirljivo zgodbo izpeljejo nepopustljivo in dosledno do samega konca. Ni »happy enda« (srečnega konca), je samo pretresljiva zgodba. ki je resnična, kar pove pripovedovalec že na samem začetku filma.
Glavni filmski junak je temnopolti mladenič, ki je gluhonem že od otroških let Nekega večera najame prostitutko, ki jo naslednje jutro najdejo mrtvo. Umora je osumljen Myers. Gluhonem in nepismen je nemočen, saj oblada samo dodobra znane situdje, v sodniškem kolesju pa je povsem izgubljen. Na srečo mu je sodišče dosodilo za branilca Donalda Langa, gluhega advoLata. ki zaradi svoje usode razume Mycrsov položaj. V očeh sodišča je namreč Myers neodgovorna osebnost zalo ga napotijo v psihiatrično bolnišnico, kjer bo ostal tako dolgo, dokler pač zdravniki ne bodo presodili. da je normalen. Toda odvetnik Lang gluhonemega mladeniča ne pusti na cedilu — ravno nasprotno. Z izjemno prizadevnostjo pojasnjuje sodnim organom. da je vzrok za Myeisov položaj njegova nezmožnost da bi komunidrai s svetom. Sele ko bo njegov klient obvladal sporazumevanje, bo lahko stekel pravičen sodni postopek, ki bo poiskal odgovor na vprašanje o Myersovi krivdi....
Televizijski film Mutec tako združuje pretresljivo. skoraj melodramatično človeško usodo s socialno kritičnostjo, s kritiko druži«. ki je gluha in tudi slepa za izjemne, redke človeške usode. Svet je ukrojen po meri povprečnih. njegova demokratičnost pa je odvisna prav od njegovega posluha za drogač™*
V vlogi gluhonemega mladeniča se je predstavil Le Var Burton, še boljša pa je igra Paula Sorvina kot odvetnika, ki se z izjemno voljo bori za »samoumevne« reči — za izgovorjavo besed, za enakopravnost pred sodiščem...
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
STRAN 21
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 10. do 16. novembra
10.	nov. ob 17. uri amer. kom. VRZI MAMO IZ VLAKA. Režija in glavna vloga Danny de Vito! ODLIČNA KOMEDIJA!
10.	nov. ob 19. uri amer. erot. film NAJBOLJŠA UČITELJICA TRDA EROTIKA — mlčadini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
IZ nov. ob 15. in 17. uri amer, kom. VRZI MAMO IZ VLAKA
IZ nov. ob 19. uri amer. erot. film NAJBOLJŠA UČITELJICA. TRDA EROTIKA!
13.	nov. ob 17. in 19. uri amer, thriller BREZ USMILJENJA. NAPET, GLEDLJIV, ODLIČNO NAPRAVLJEN THRILLER, IZVRSTNE GLAVNE VLOGE (Kim Basinger, Richard Gere, Jeroen Krabe!)
14.	nov. ob 17. uri amer, thriller BREZ USMILJENJA
14.	nov. ob 19. uri dom. film Ade-mira Kenoviča KUDUZ. FILM SE PO USPEHU NA LETOŠNJEM PULJSKEM FESTIVALU HITRO IN ODLIČNO UVELJAVLJA DOMA IN V TUJINI (Zlata arena za žensko vloeo Snežani Bogdanovič) — LEPA PRILOŽNOST ZA OGLED!
15.	nov. ob 17. in 19. uri dom. film KUDUZ!
16.	nov. ob 17. in 19. uri amer, glasbeni film SRCE ZA ROCK’ and ROLL OBILJE DOBRE ROCK GLASBE, ODLIČNA MICHAEL J. FOX IN PEVKA JOAN JETT! GANLJIV FILM ZA STARO IN MLADO, ODLIČNA REŽIJA!
Kino KUD ŠALOVCI
1L nov. ob 19. uri amer. kom. VRZI MAMO IZ VLAKA
11.	nov. ob 21. uri amer, erot film NAJBOLJŠA UČITELJICA
PRODAM
OPEL REKORD, letnik 1976, prodam. Telefon: ® 75 479. LE-19973 VW 1200. dobro ohranjen, prva registracija 1976, prodam za 2.800 DEM (dinarska protivrednost). Velika Polana 123 a, ® od 17. do 20. ure (doma), od 6. do 9. ure 75 301, interna 221, (služba). LE-19971
GOLF, dizel, karamboliran, prodam. Slavko Željeznjak. Senica 9 a. Lendava. LE-19968
OPEL KADEH, starejši letnik, obnovljen, prodam. Lendava, Kranjčeva 49. LE-19967
ZASTAVO 75», letnik 1976, ugodno prodam. ® 77 617. M-4924
NOVA ZASEBNA TRGOVINA
z mešanim blagom v BODONCIH 110 a
PRODAJAMO: špecerijo, galanterijo, tekstil, alkoholne in brezalkoholne pijače, železnino in gradbeni material.
Za nakup se priporoča: EDI KUZMA
Odprto od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ob nedeljah od S. do 11. ure.
FORD ESCORT, letnik 1983, prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 9, «22 271 M4926
LADO SL 1500, letnik 1978, tudi po delih, prodam. Vlado Balažič, Odranci, Mlinska 7, « 70 054. M-4927
HONDO AVTOMATIK, letnik 1979, prodam. Bakovci, Ob potoku 5, ® 76 077. M4929
WARTBURG LIMUZINO, registriran do januarja 1990, prodam. Lipovci 61. M4935
KAM NA KOZARČEK IN PICO? NA HOTIZO V OSMICO'
OPEL KADETT 13 SL, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam ® 23 118. M-4936
ŠKODO CUPPE, letnik 1979, prodam. ® 24 855. M-4938
BT 5». neregistriran, prevoženih 70 km, prodam. ® 73 329. M-4943 ZASTAVO 128, letnik 1984, prevoženih 66.000 km, prodam. Informacije: Silvo Kovačič, Lomanoše 48. Ogled popoldne. M-4946
PONY EKSPRES PUCH prodam. Dokležovje 120. M-4950
DIANO 6 ugodno prodam. Šandor, Puconci 31. M-4962
OPEL REKORD CARAVAN, letnik 197Z prodam v celoti ali za rezervne dele in gume 185/13, Mihael Antonič, Pušča 5. M-4966
FIAT REGATA 100 S, september 1986, garažiran, naprodaj. ® 062 631 342. M-4968
ODLIČEN OPEL KADETT LIMUZINA 1,6 GLS, dizel, september 1986, ugodno naprodaj na sejmu v Zagrebu. ® (069) 22 637. M-4969 RENAULT 16, vozen, neregistriran, v celoti ali za rezervne dele prodam. Murska Sobota, Mladinska 11, ® 23 242. M-4972
126 P prodam. Informacije po ® 22 225. M-4973
OPEL REKORD 1900 prodam. Ren kovci 83. M-4986
RENAULT 4, letnik 1983, in CITROEN C 15 D, dolg, letnik 1987, prodam. Skakovci 71. M-4987
126 P, letnik 1979, in LADO 1200 STANDARD prodam. Marjan Hozjan, Ženik 49, p. Videm ob Ščavnici. M-4991.
VISO 11 RE, avgust, 1984, garažira-no, prodam. ® (069)22 101. M4999 ZASTAVO 101 CONTORT, letnik 1979, registrirano do junija 1990, prodam. Berkovci 5, Videm ob Ščavnici. IN-I7681
FRIZERSKI SALON!
Cenjene stranke obveščam, da je ponovno odprt
FRIZERSKI SALON V HOTELU LIPA v Lendavi
Za obisk se priporoča NATAŠA ŠTRAUS,
ZASTAVO 750 (5 let), 25.000 km, prodam za 2500 DEM. Naslov v upravi lista. IN-17680
ATX 50, letnik 1989, nujno prodam. S med 16. in 18. uro: (069)81238. IN-7683
ZASTAVO 181, starejši letnik, registrirano do novembra 1990, prodam. Odranci, Mlinska 6. M-5004
AUDI 80 prodam. V račun vzamem tudi GOLF (do dve leti). ® 22 133. M-5005
JUGO 45 A. letnik 1986, prodam ali zamenjam za večjega. Jože Blaževič, Borejci 50. M-5009
ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Marjan Lesjak, Lendavska 37 c, M. Sobota. M-501I
OPEL REKORD KARAVAN 1700, MODEL D, registriran 10 mesecev, prodam. Sodišincci 35. M-5012 ZASTAVO 435 K, registrirano do novembra 1990, prodam. Gornji Slaveči 67, ® (069) 78 235. M4949 ZASTAVO 128 prodam. Emil Svetec, Šalovci 145. M-MM
ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. M. Sobota, Cankarjeva 64. ® 21 078. M-MM
WARTBURG CARAVAN, letnik 1987, prodam. Kosi, Ključarovci 73, Križevci pri Ljutomeru. M-MM FIAT 125 PZ, letnik 1978, vozen, prodam za 30 M, ® (069)87 274 do 15. ure, (069)81 168, popoldan. IN-17682
JUGO 45, star 3 leta, prodam «36002. LE-19977
OPEL KADETT B, letnik 1970, obnovljen, ugodno prodam. ® 75 955, popoldan. LE-19976
ZASTAVO 128, L november 1987, 22.000 km, prodam. S 81 833, popoldan. IN-17687
ZASTAVO 750 LC ugodno prodam. Godina, Sr. Bistrica 74, ® 70 327, zvečer. M3985
GOLF, nemški, letnik 1977, prodam. ® 75 982. M-5018
GAGIVO 125 is SUZUKI 250, oba za motocross, nujno in ugodno prodam. Janez Mlinarič, Ptujska 43, G. Radgona. M-5O2O
OPEL REKORD 20 S in krožne brane prodam. Polana 48 pri M. Soboti. M-5022
FORD FIESTO, L 1981, prodam. Krančič, Borejci 3, ® 46 124. M-5027
Vinotoč Gi
Orehovski vrh 27
vabi
11.11. 1989 na martinovanje.
ZASTAVO 126 P, letnik 1988, prodam. ® 72 617. M-2028
GOLF DIZEL, letnik 1985, prodam. Marjan Zver, Finžgarjeva 5, Beltinci. M-5031
RENAULT 18 TL, letnik 1982, prva registracija oktobra 1983, prodam. ® 25 269. M-5032
VARTBURG z rezervnimi deli ugodno prodam. ® 72 531. M-5033
FIAT 226 P, letnik 1982, prodam. Vida Potrbin, Moščanci 32. M-5040 GOLF DIZEL, 4 vrata, star 4 leta, prodam. Trnje 101. M-5041 ZASTAVO 750 LE, prevoženih 4.600 km, prodam. Cvetkova 37, Rakičan. M-5042
PRODAM R 18 TLJ, letnik 1984, 5 prestav, garažiran. ® 24 707, Koles. M-5046
SUZUKI RM 125 KROSS prodam. ® 76 825. M-5049
GOLF DIZEL, letnik 1984, prevoženih 39.000 km, prodam. ® 70 683. M-5051
ZASTAVO 101, letnik 1976, nevozno, prodam. Anton Madjar, Večeslavci 71. M-5052
RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI IN PETELINOV
Vsak dan, razen nedelje, od 8. do 16. ure od 13. novembra naprej na dvorišču Agromerkurja in na farmi Petrovci od 7. do 12. ure.
Od 13. do 28. novembra so naslednje cene:
• kokoši, povprečna teža 3,6 kg, 250.000 din za eno
• petelini, povprečna teža 5 kg, 300.000 din za enega
Izkoristite posebno ugodnost!
TOVORNI AVTO ZASTAVA 645 AD, 1. 1979, v dobrem stanju, prodam. Ivan Vrataric, Sivica 152, Čakovec. M-5054
GOLF JX, letnik 1986, dizel, 4 vrata, in nov videorekorder TOSIBA prodam. Ravenska 21, Krog, ® 26 543. M-5056
RENAULT 4 ugodno prodam. Moravske Toplice, Kranjčeva 22, ali ® dopoldne: 22 330, interna 333. M-5057
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
PRODAM
TRAKTOR TORPEDO 6006, star pet let, prodam. Janeš, Bratonci 43. M-5001
PREDSETVENIK, širina 2,20 m, prodam. Kolmanič, Borejci 5, ® 46 159. M-50I5
IMT 579 s prednjim pogonom prodam. Kočar Drago, Korovci 3. M 4954
TRAKTOR SCHLČTER, 125 KS, prodam. ® 71 302. M-4976 TRAKTOR IMT 567, PLUG IMT, 12-colni, ter zetorjev plug ugodno prodam. Rogan, Nuskova 26. M-4979 IMT 533, s koso ali brez, 2600 delovnih ur, dobro ohranjen, ugodno prodam. Rankovci 23, ® 21 210, zvečer 46 194. M-4998
TRAKTOR DEUTZ 60, 1300 delovnih ur, in traktor URSUS 35 s koso prodam. Naslov v upravi lista.
SLAMOREZNICO — PUHALNIK prodam. Lipovci 140. M-4992 TRAKTOR ZETOR 6045 ali zetor 77/45 proddam. ® 77 652. M4933 PLUGE, 10- in 12-colne, dvoosno prikolico, avto ami za rezervne dele, kosilnico alpina in kosilnico muta gorenje s priključki prodam. ® 77 117. M-5024
TRAKTOR IMT FERGUSON, z originalno kabino in enoosno prikolico, ne prekucno, prodam. Tratnjek, Ga-berje 133, ® 36 136. M-5025
TRAKTOR ZETOR 7011 prodam. Satahovci 32. M-5026
PLUG, 12-colni, visok klirens, malo rabljen, in voz z gumijastimi kolesi, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-5038
KRAVO, staro pet let, pripuščeno, prodam. Jeneš, Bratonci 43. M-5001 KRAVO, staro šest let, prodam. Lipovci 16. M-4974
MALE PUJSKE prodam. Boračeva 9, p. Radence M-4982
KRAVO, kontrola A, prodam. Čepin ci 28. M-4984
KRAVO, staro pet let, brejo devet mesecev, prodam. Škafar, Odranci, Gasilska 10. M-4930
BREJO KOZO in KOZLA prodam. Vidonci 97. M-4934
GOSI ZA MARTINOVO prodajam. Anton Škrlec, Stavešinci, p. Spodnji Ivanjci. M-4981
KRAVO, kontrola A, brejo šest mesecev, prodam. Markišavci 35. M-5035 KRAVO, staro sedem let, brejo sedem mesecev, prodam. Puževci 34. M-5029
KRAVE, kontrola A, po izbiri, prodam. Pečarovci 47. M-5024
KRAVO, staro šest let, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Moravske Toplice, Na bregu 26, ® 48 253. M-5053
posesti
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, zemljišče 43 arov, v Gornji Bistrici prodam. Podrobnejše informacije dobite po ® (069) 22 582. M4923
GARAŽO v Panonski ulici v G. Radgoni prodam. ® 74 698, po 14.30. M-12027
DVE HIŠI NA BLEDU, starejši in novejši, takoj vseljivi .prodam. Informacije popoldne po « (064) 77 055. M4928
VINOGRAD z vinsko kletjo v Lendavskih Goricah prodam. ® 24 274 po 16. uri. M4932
ORNO ZEMLJO, 430 ha, dam v najem v k, o. Bučečovci. Plačilo s pridelkom. Lukač, Radenci, Pionirska 3. M-4945
DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M49848
ZEMLJO, 40 arov, za obdelovanje dam v najem. Dobrovnik 146. M-4955 HIŠO v Murski Soboti prodam. Miklošičeva 17,« 22 296 ali 26 710. M-, 4967
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Skakovcih 50 prodam. ® 25 166, Murska Sobota, Prešernova 63. M-4977
PRITLIČNO HIŠICO na lepi parceli na Hotizi prodam. Hotiza 71. M-4990 NEDOGRAJENO POČITNIŠKO HIŠO s 40 ari zemlje v Cerkvenjaku prodam. ® (062) 411 741. M-5019 STAREJŠO HIŠO v Dolgovaških goricah, mošt — rizling — naprodaj. ® 22 449. M-5021
PARCELO, primemo za gradnjo hiše v Tešanovcih, prodam. ® 24 251, od 18. do 19. ure. M-5034
STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi, Rudarska 26, prodam. Informacije: Boris Šmit, Trimlini 56. LE-19927 PARCELO, 12 arov, s staro hišo in 28 arov gozda v Murskih Črncih 50 prodam. « (061) 454 427. M-OP
RAZNO prodam
POSTELJE Y 190 x 80 in hidrofor prodam. ® 24 063. M-4958 KOMPLETEN MOTOR za Z 101; brezhiben, okno z balkonskimi vrati in roletami, plinski štedilnik KEKEC, peč na olje, manjšo, pony ekspres-puch, ojačevalec DC 300 — 2 x 175 W sinusa, spote za disco, light schov za disco 8x2 KW prodam. Janez Kukel, Generala Maistra 12, M. Sobota. M4960
BOROVE PLOHE, 5 cm, prodam. Kovačevci 4, p. Grad. M-4963 TRAJNOŽARNO peč magma 10 ugodno prodam. Novak, Stara 14, ® 25 480. M4975
VIDEOREKORDER prodam. Bratonci 126. M-4978
GARAŽNA VRATA, 260 x 320, dvo-krilna, prodam. ® 46 378 ali 46 248. M4983
PASJO UTICO, večjo, novo, pletilni stroj STANDARD, TV, črno-beli, in okna prodam. Ivana Regenta 23. M-4989
PEC EMO CENTRAL 20.000 prodam. Rado Miklošič, Žerovinci 19, p. Ivanjkovci. IN-17685	___
DESNI NOTRANJI IN ZUNANJI ter levi notranji blatnik, vezno pločevino in pokrov motorja, nosila nihalnih rok in nosilec motorja Z 101, nov tip, ter levi in desni zunanji blatnik ter vezno pločevino za 126 P, stari tip, prodam. Boris Filipič, Logarovci 40. IN-17688
TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 4 KW, trifazno, dvotarifni števec in preklopno uro prodam. Pristava 6, ® 82 190. IN-17689
PRIBLIŽNO 400 KOLOV za vinograd in hrastove plohe prodam. Radoslave! 38. IN-17686
KAVČ IN DVA FOTELJA prodam. Cankarjeva 24, M. Sobota. M-5006 TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 2.5 KW, in moped TOMOS AVTO-MATIK, oboje malo rabljeno, ugodno prodam. ® 71 691, do 15. ure, ali 71 681 po 15. uri. M-5007
HRASTOVE PLOHE, 8 cm, in traktorsko koso za DEUTZ, malo rabljeno, prodam. ® 82 804. M-5008
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2101, staro 3 leta, prodam. ® 70 755. M-5013
HRASTOVE PLOHE, 5 cm, 3 m3, in gradbeno parcelo, približno 30 arov, prodam. Fokovci 79. M-5014
TERMOAKUMULACIJSKO PEC ELIND 4 (skoraj novo) prodam. ® 22 221, zvečer. M-5017
TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, in šivalni stroj bagat prodam. ® 24 794. M-5030
SEDEŽNO KOTNO GARNITURO, rabljeno, prodam. ® 21 908, Kajuhova 14, M. Sobota. M-5037
JAPONSKE MIKROMETRE, originalne, kompletne, od 00—150 mm, 6 kosov, prodam. ® 23 455. M-5043 TRAJNOŽARNO PEC za centralno ogrevanje, 25.000 kal, rabljeno, prodam. Radenci, Cvetlična 1, ® 73 040 int 690. M-5045
VODNO ČRPALKO z rezervoarjem in rolete, lesene, primerne za počitniško hišico, prodam. Gaber, Cvetkova 69, Rakičan. M-5047
PLINSKI ŠIEDILNIK ugodno prodam. Vrtna 8, ® 24 460. M-5048 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO FERROTERM, 35.000 kalorij, z zunanjim bojlerjem, brezhibno, ugodno prodam. ® 23 181.
GASILSKO DRUŠTVO KRIŽEVCI v Prekmurju priredi tekmovanje
GLAS GORIČKO 89
v soboto, 25. novembra.
Prijave sprejemajo po telefonu 46 359. Vse nastopajoče bo spremljala skupina Arizona.
Razno
Ce si upokojena, osamljena, stara od 50 do 70 let in bi šla v skupno gospodinjstvo samskemu moškemu, se oglasi. Dosmrtni preužitek. Naslov v upravi lista. M-5002
AVTOBUSNI PROMET
Murska Sobota pa
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: 1042) 811 685.
Kupim
GRADBENO PARCELO v okolici Murske Sobote kupim. ® 23 745. M-4988
PARCELO v Murski Soboti ali bližnji okolici kupim. Tel.: 23 460. M,-4997
nea
GOSPODINJE!
Ce vam zamrzovalna skrinja toči vodo aE ledeni, pokličite iZOLACMSK! SERVIS
F. MaJdMek,
Gomp Slaveči 6. Kuzma (069)78-271
Popravio z garancijo na vašem domu.
Sobe
STANOVANJE ali sobo v Murski Soboti išče mlada družina. Brigita Barbarič, Neradnovci 6, p. Petrovci. M-4971
Zaposlitve
NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu takoj sprejme Gostilna Čačinovič, Rakičan, Lendavska 17, ® 22 398. M4921 NATAKARICO za nedoločen čas zaposlimo. GOSTILNA ŠTAUS, DOKLEŽOVJE. M-MM
Razno
Preklic!
Preklicujem veljavnost INDEKSA, izdanega v šolskem letu 1986, in diplome, izdane leta 1989 na ime Slavko Ficko, Boreča 7. M-4931 Preklic!
Preklicujem veljavnost H K št. 100594, izdane pri H KS Panonka na ime Aleksander Horvat, Domanjševci 74. M-4937
Preklic!
Preklicujem pogodbo o vezavi dinarskih sredstev, izdano pri HKS M. Sobota, št. 461814, na ime: Stanko Grabar, Krog, Plečnikova 59. M-4941 KOMPLETNE SELI I VE, prevoze iz tujine (selitve, gradbeni material), selitve pisalnih strojev itd. UGODNO opravljamo. ® (069) 22 025. M4965 Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št 27972-9, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota na ime Marjan Martinec, Rakičan, Zvezna 23. M-4993
Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št 24 352-7, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota na ime Irma Bači, Kukeč 9. M4995 Preklic!
Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega na ime Sanja Slavic na Gimnaziji Fran Miklošič Ljutomer za leto 1982/83. M-17684 Preklic!
Preklicujem veljavnost diplome Gostinske šole Bled, izdane leta 1973 na naslov Gustav Serec, Satahovci 57, p. Tišina. M-5003 SEMENSKI KROMPIR zamenjam za koruzo. Naslov v upravi lista. M-5055
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gdnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota. Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232: odgovorni urednik 21 579, glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21 064 in 21 383; GPS (trženje) 22 403 in 21 064; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za IV trimesečje 1989 je 225 000 dinarjev, za delovne organizacije 450.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
KROMPIR DESIRE; rdeč, ugodno prodam. Peklenica 127, ® (042) 843 516. M4922
BARVNI TELEVIZOR korting-ste-reo in videorekorder prodam. Zekš, Arii. Novaka 15, M. Sobota, « 26 426. M-4925
STRUŽNICO COLCHESTER IN NAPRAVO z vzpenjalnimi pušami prodam. Miran Lah, Ižakovci 128, p Beltinci. M4940
TRDA DRVA (bukev, gaber), 30 m‘, ugodno prodam. Štefan Gornboc, Vučja Gomila 15, ® 76 399. M4950 BETA HI-FI videorekorder SL-HL 100, stereo, prodam. « 22 484 po 15. irri. M-4952
REZERVNE DELE za DIANO (vrata, stekla, blatnike, roke itd.) prodam. « 22 484, po 15. uri. M4952
NOVO POSTELJO MEBLO in kombiniran, vgradni štedilnik gorenje, 2 r 2, prodam. Lendava, Tomšičeva 8, ® 75 201, int 236. LE-I9975
AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA Bakovska 29
odda v najem
na avtobusni postaji v Radencih poslovni prostor, centralno ogrevan, s pripadajočimi sanitarijami.
Površina je 7 m2.
Vse informacije dobite po telefonu štev. (069) 22 820 ali osebno v komerciali Avtobusnega prometa.
Pisne ponudbe bomo zbirali do 30. XI. 1989.
Poslati jih morate na naslov:
AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29.
Ogled je mogoč vsak dan po poprejšnjem dogovoru.
STRAN 22
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Karoline Sočič
roj. Jonaš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nama izrazili sožalje.
Posebna hvala dr. Anici Kastelčevi za dolgoletno zdravljenje ter zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za pomoč v zadnjih dneh življenja.
Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred ter za odigrano Tišino.
M. Sobota, 10. oktobra 1989
Žalujoči hčerki Ilonka in Olga
Končan je tvoj boj, vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat, stari ata in dedek
Andrej Tkalec
iz Odranec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gasilcem, g. župniku, pevcem in govornikom za poslovilne besede.
Hvala tudi dr. Ivanu Carju in patronažni sestri Geni Virag za nesebično zdravniško pomoč.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Odranci, 2. XI. 1989
Žalujoči: Vsi njegovi
Nič ni težjega, kot pozabiti človeka, s katerim si živel in ti je bil drag.
Še težja je zavest, da si ga izgubil za vedno. A vendar je najtežje se naučiti živeti brez njega.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage omame
Ane Oset
roj. Cipot 15. 2. 1902 iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, č. g. župniku za obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi g. Bagariju za poslovilne besede ter vsem drugim, ki ste darovali cvetje.
Vsem hvala — še enkrat!
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, zet in brat
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Karel Čahuk
iz Križevec v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, sinovim sodelavcem iz Mesne industrije, sodelavcem iz Mure, DE G. Petrovci in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebno svečanost, domačim pevcem za odpete žalostinke, govorniku Elemerju Hariju, GD Križevci in društvu upokojencev.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Križevci, 19. oktobra 1989
Žalujoči: žena Marija, sin Šanji z ženo Ireno, vnuka Borut in Kruno, tašča Terezija, brat Aladar in sestra Jolanka z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustil
Janez Miholič
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje.
Hvala gospodu župniku, pevcem in govorniku Mesne industrije.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 13. november, ko sta minili dve leti žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, opa, pradedek in tast
w
Stefan Gomboc
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se ga spominjate in na njegovem grobu prižigate sveče.
VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI
V SPOMIN na
Štefana
•	Drvariča
iz Mačkovec
14.	novembra bosta minili dve leti, odkar si za večno zatisnil svoje oči.
Dom je prazen. Pogrešamo te vsi, ki smo te imeli radi.
VSI TVOJI
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej ni. Bila prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi.
V SPOMIN
Težki so spomini na 14. november, odkar naju je pred dvema letoma pretreslo težko spoznanje, da se je končalo tvoje mlado življenje, ljubi sin in brat
Jože Himelrajh
i Račkega Vrha
Potihoma odhajamo, kot sence resnice, v tisto domovje, kjer spiš nezdramljivo spanje.
Hvala vsem, ki mu posvetite trenutek lepega spomina!
MAMA IN SESTRA
• "Wk.
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, dragi mož in očka, ne bi črna zemlja krila.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
Štefan Gjerek
iz Srednje Bistrice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala Slovenskemu kulturnemu društvu Lastovka iz Ingolstadta, njegovim sodelavcem, DO Planika, ozdu Mura, tozd Oblačila, duhovnikoma za ganljivi pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Renatka in Dragica z možem, brata in sestra z družinami
V SPOMIN
12. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
J-
Janez Papič
iz M. Sobote
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate!
Žalujoči: VSI NJEGOVI
En cvet na grob nama položite, naj bol srca vas ne teži, samo naprej, naprej pojdite s spomini lepih skupnih dni.
V SPOMIN
25. marca je minilo devet let, odkar smo se za vedno poslovili od našega dragega sina, vnuka in očka
Aleksandra Boharja
iz Lucove
15.	novembra pa mineva leto, polno žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila draga žena, hčerka in sta-
ra mama
Irma Bohar
iz Lucove
Odšla sta tja, kjer ni več taljenja in ne bolečin. Za vama ostaja velika praznina, a v naših srcih neminljiva bolečina. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem preranem grobu.
Žalujoči: vsi, ki smo ju imeli radi
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage, ljube mame nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Frančiška Rituper
roj. Hašaj iz Kuštanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala govornikom in pevcem za odpete žalostinke.
Kuštanovci, 17. oktobra 1989
Žalujoči: sin Bela in hčerka Šarika z družinama ter vsi, ki so jo imeli radi
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 73. letu starosti nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra
Katarina Simon
roj. Piczko iz Petišovec
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste našo drago mamo obiskovali med boleznijo v bolnišnici, jo tolažili, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli besede iskrenega sožalja.
Posebna hvala DO Petrol M. Sobota ter dt. Potočnikovi in osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za humano in zavzeto pomoč pri lajšanju njene bolezni.
Prisrčna hvala g. župniku Bernadu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Iskrena hvala vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč.
Petišovci, 10. oktobra 1989
Žalujoči: sin z družino in drugo sorodstvo
VESTNIK, 0. NOVEMBRA 1889
STRAN 23
v besedi in sliki
Množično v Gerlincih
Alojz Slavič, prvi z desne, je že nato let predsednik komisije, ki ocenjuje vinske mošte iz okoliša Grlinec. posnetek pa priča, da je bila udeležba na letošnjem prazniku mošta, vina in kostanjev v vaško-gasiiskem domu izjemna.
Praznik mošta, vina in kostanjev je bil letos v Gerlincih množičen kot že dolgo ne. K dobremu odzivu domačinov in okoličanov so pripomogli tako lepo vreme prve novembrske nedelje kot dobra kapljica in domače specialitete: repnjače, ocvirkovice in kostanj, ki so ga pekli in ponujali.
Prireditev, ki so jo domačini organizirali skupaj z Društvom vinogradnikov Goričkega, se je v vaško-gasilskem domu začela že v nedeljo dopoldne. Posebna komisija je namreč vestno poskušala in ocenjevala vinske mošte tega okoliša. Po dobrem vinu je bil znan že v časih Marije Terezije, ko so sodi romali na dunajski dvor, zdaj pa tudi pridelek ni kar tako. Najboljšega so v kategoriji moštov do treh tednov imeli Franc Šadl, Jože Nemec in Karel Rajter, v kategoriji . nad osemnajstimi dnevi pa so zmagali med vinogradniki trije Gomboci: dva Jožeta in Franc iz Gerlinec. Princesa vina 89 je postala Anica Gomboc, prireditev pa je bi
Mešajta, mešajta, da ne bo zapečen le na eni strani, gotovo svetuje moškima edina ženska na fotografiji.
Čeprav je med vrhunskimi kuharji močnejši spol bolj zastopan, pa je nežnejši tisti številnejši, ki ima običajno v rokah kuhalnico.
Pečen kostanj ogreje roke in prav slasten je sveže hrustljav. V Gerlincih je izjemno debel in letos je bilo tega sadeža veliko.
la popestrena z zabavnimi igrami in narodnozabavno glasbo.
Celo toliko vsega je bilo, da se je tradicionalni izbor »predstavnice modre krvi« po naslovu zavlekel v večerne ure in je tako naša fotoreporterka ni ujela v objektiv, saj se je morala prej vrniti v pomursko središče, kjer dela in živi. Na Goričkem pa, tam ob avstrijski meji, je bilo živo, tako kot je vedno ob prazniku mošta, vina
Klopotec v Gerlincih je obmiroval, saj grozdja ni več, mošt bo ob Martinu postal vino, in to očitno kakovostno, kajti dobra kapljica iz teh krajev je svojčas romala celo na danajski dvor.
in kostanjev, s tem da je bilo letos še posebno živahno.
Svojčas, ko je bila prireditev še v stari častitljivi stavbi, ki zdaj (čeprav obnovljena) sameva, organizatorji prireditve še niso imeli potrebnih izkušenj, zdaj pa so si jih z leti pridobili in če niste uspeli do letos, lah-Ifo zavijete v poznem jesenskem času na Goričko v Ger linče v prihodnje, ko bodo spet imeli tradicionalno prireditev mošta, vina in kostanja.
Brigita Bavčar
Foto: Nataša Juhnov
Pobitim v spomin, živim if svarilo
S pripisom: Občinska konferenca ZSMS Ljutomer — na slovenski trobojnici — z rožami in prižgano svečo
Vse to na vencu, ki ga je četverica mladincev iz Ljutomera pred dnevom mrtvih (30. oktobra) položila na gladino jezera v kraju nesrečnega imena. Še več je teh/takih krajev na slovenskih tleh: Huda jama pri Laškem, Košnica pri Celju, Hrastnik, Slovenska Bistrica (impolski bunker), Kidričevo, Tovarna avtomobilov, Miklavž na Dravskem polju, Pohorje, Fram ... Kaj je res ta zemlja eno samo morišče in grobišče? Bodo novi časi enkrat za vselej pometli tudi s čmo-beiim slikanjem naše bližnje preteklosti — obdobja tik po vojni vihri, zlasti v maju, juniju in juliju 1945, ko so še kar naprej padale žrtve, se vrstili vsakovrstni procesi, si sledile množične likvidacije po hitrih postopkih? Kdaj bodo razkriti takratni dogodki v Babjem Ložižu pri Ljutomeru, na severni meji, predvsem okrog Cankove...?
Kjer je danes umetno jezero, kamor odlaga odpadke celjska Cinkarna, je bilo nekdaj taborišče za domobrance, ženske, otroke. Po koncu vojne so tod pobili več tisoč ljudi — L i. sovražnikov režima in izdajalcev naroda. Krvava rana Teharij. Jezero je krog in krog ograjeno z bodečo žico. Videli smo uhojeno travo na tej
strani žice. Na obhodu je vratar.
Slovesen sprejem
Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je pripra-»il slovesen sprejem za del slovenske ekipe traktoristov, ki so na minulem državnem prvenstvu v Donjem Mihovcu prepričljivo zasedli prvo mesto. Med njimi sta bila tudi državna prvakinja Blanka Bukvič in drugouvrščeni Bela Berglez, ki se bosta prihodnje leto udeležila svetovnega prvenstva traktoristov na Nizozemskem. Na sprejemu je bil tudi Anton Gider, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu dosegel eno najboljših jugoslovanskih uvrstitev, 34. mesto. V prijetnem pomenku jim je predsednik občinske skupščine zaželel obilo uspeha tudi v prihodnje.
M. J.
----Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI--------------------------------
VLOM V JERUZALEMSKO CERKEV
Pni novembrski teden letošnjega leta je bil na cestah dokaj miren. Zgodilo se je le pet prometnih nesreč. Zanimivo je, da na dan mrtvih, ko je bila prometna gneča dokajšnja, ni bilo nobene prometne nesreče. Več pa je bilo vlomov v razne objekte, med drugim tudi v cerkev.
Neprevidno prečkala cesto
3.	novembra se je zgodila prometna nesreča na ulici Štefana Kovača v M. Soboti. Voznica osebnega avtomobila Zdenka Benko iz M. Sobote se je peljala proti središču mesta, ko ji je z njene leve strani prečkala cesto Ana Cimerman iz M. Sobote.
Kljub močnemu zaviranju je prišlo do trčenja, v katerem se je pe-šakinja hudo poškodovala.
Trčenje pri Tišini
3.	novembra se je zgodila prometna nesreča na cesti med M. Soboto in Tišino. Voznik osebnega avtomobila Stanko Horvat s Petanjc je zaradi vinjenosti zapeljal na levo stran vozišča in tam trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Dušan Cvomjek iz M. Sobote. Po trčenju je Cvor-njakov avto vrglo na levo stran, kjer je trčil v stoječi osebni avtomobil Džemaila Hamitija iz Apač. Cvomjak se je lažje poškodoval, škode pa je za 350 milijonov dinaijev.
Ni kaj. Izvrstno zastražen pomnik realsocialistične morije, kjer so pred 44 leti v imenu nekakšnega vojaško-ljudskega sodišča delali po kratkem postopku in
brez usmiljenja. Ob ekološki še civilizacijska, človeška katastrofa.
Prisluhnili smo pričevanjem domačinov, ki več nočejo, ne morejo molčati. Najbrž jih je opogumil podlistek Krvava rana Teharij v reviji 7 D avtorja Romana Leljaka, bolj znanega po delu Sam proti njim. Teharski župnik nam je pred podružnično cerkvico svete Ane, od koder je
V nedeljo, 12. novembra, bo 64 let od zadnjih velikih poplav v pomurski metropoli. Ponatis razglednice kaže peka Polaka, ki s čolnom razvaža kruh. Danes bi ob tolikšni vodi v Soboti peki najverjetneje rekli, da-»do-stava kruha ni možna«, saj je težav z njo dovolj ob manj spekta-kularno-katastrofalno-objektiv-nih razlogih. V Soboti imajo tudi dovolj »tehtne« razloge za to, da so zbrisali vse oznake na stavbah, ki so kazali raven vode leta 1925. Razglednico nam je na objavo posodil Lado Klar.
Motorist v kolesarja
4.	novembra se je zgodila prometna nesreča na Cvenu. Alojz Medik s Cvena je vozil kolo z motorjem brez dovoljenja in čelade po vaški cesti proti Krapju. Ko je pripeljal do križišča z lokalno cesto, je zapeljal v križišče in izsilil prednost pred kolesarjem Antonom Smodišem z Mote. Oba sta padla, kolesar pa se je pri tem hudo poškodoval.
Nesreča na prehodu za pešce
5.	novembra se je zgodila prometna nesreča na Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznica osebnega avtomobila Marija Bencik iz M. Sobote se je peljala proti Tišini.
V bližini obrata Družbene prehrane je po označenem prehodu za pešce cesto prečkala pešaki-nja Marija Gybrek iz M. Šobote. Zaradi neprimerne hitrosti voznica ni mogla pravočasno ustaviti in je pešakinjo zbila po vozišču. Pešakinja se je hudo poškodovala.
enkraten razgled na jezero, posredoval izjavo ene od prič na smrtni postelji: »Videla sem, kako je mlad partizan odstrelil od materinih prsi otroka!« Nam pa
so Teharčani priznavali: »Prvi ste po 44 letih, ki ste si upali položiti venec in prižgati svečo. Veste, tudi svojci pobitih prihajajo — iz domovine in tujine; postajajo pred ograjo in se spominjajo. Na kraju, kjer je zdaj umetno jezero, je bila svojčas gosta hosta in tu so rasli najlepši zvončki.«
Kdaj bomo zvedeli resnico o vseh naših Teharjih?
Branko Žunec
Ukradel nabožne kipce
Od 1. do 3. novembra je neznanec vlomil v cerkev v Jeruzalemu. Iz obeh stranskih oltarjev je ukradel 4 lesene nabožne kipce iz 13. stoletja. Za vlomilcem
1	BUDJA JANEZ	BAKOVCI	69000 MURSKA SOBOTA
2	HIDIČ FRANC	KOPALIŠKA 39	69000 MURSKA SOBOTA
3	LAZIČ SLOBODAN	ČERNELAVCI	69000 MURSKA SOBOTA
4	SEČKO JANEZ	KIDRIČEVA 29	69000 MURSKA SOBOTA
5	VUČKO EMIL	MOJSTRSKA 2	69000 MURSKA SOBOTA
6	ŠPARAŠ ERNEST	PREDANOVCI 41	69201 PUCONCI
7	BARBER MIMIKA	ŠUUNCI 51	69203 PETROVCI
8	ŽIŠKO KAREL	MARKOVCI 19	69204 ŠALOVCI
9	TRAJBAR TEREZIJA	SELO 67	69207 PROSENJAKOVCI
10	KLAJDERMAN JOŽE	KIDRIČEVA 16	69220 LENDAVA
11	ŽIŽEK VINCENC	MOSTJE 45	69220 LENDAVA
12	FERENC JOŽE	BOGOJINA 32	69222 BOGOJINA
13	VOGRINEC KATARINA	KOBILJE 150	69223 DOBROVNIK
14	ČRNIČ RUDI	VEL. POLANA 215	69225 VEUKA POLANA
15	HORVAT MARUA	IŽAKOVCI 47	69231 BELTINCI
16	ŠKAFAR ŠTEFAN	POT OB ČRNCU 2	69231 BELTINCI
17	PADAR JOŽE	D. BISTRICA 115	69232 ČRENŠOVCI
18	JUG IVAN	GIBINA 50	69240 LJUTOMER
19	KELEC MARJAN	SP. KRAPJE 64/A	69241 VERŽEJ
20	VRBNJAK MILKA	LOGAROVCI 20/A	69242 KRIŽEVCI PRI UUT.
21	ZAMUDA KAROL	ŽIHLAVA	69244 VIDEM OB ŠČAVNICI
22	ANDREJEK ALEKSANDER	GRADIŠČE 35	69251 TIŠINA
23	PETRUAN FRANC	SOOIŠINCI 52	69251 TIŠINA
24	VAMBERGER FRANC	KOBILŠČAK 10	69252 RADENCI
25	BENCE JOŽE	SOTINA 58	69262 ROGAŠOVCI
26	TURHA ALOJZ	ROGAŠOVCI 77	69262 ROGAŠOVCI
27	JUHNOV MARJETA	GRAD 178	69264 GRAD
28	LOPERT PETER	7822 ST. BLASIEN	2 DEUTSCHLAND
29	VRBANČIČ IVAN, PROF.	REGENTOVA 2	62000 MARIBOR
30	RANTAŠA FRANC	ALFREDSTRASSE 116	2 DEUTSCHLAND
ČESTITAMO!
NAGRADE DVIGNITE V POTROŠNIKOVI PRODAJALNI DISKONT. Kidričeva ulica, Murska Sobota.
Pravočasno postanite naročnik VESTNIKA! Morda boste prihodnjič nagrajeni tudi vi.
Predavanje dr. Dragana Veselinova
Še eno zanimivo predavanje uglednega strokovnjaka se nam obeta v sredo, 15. novembra, ob 13. uri v veliki dvorani Skupščine občine v Murski Soboti. Medobčinsko študijsko središče pri politični šoli CK ZKS za Pomurje je namreč uspelo zagotoviti predavanje dr. Dragana Veselinova, profesorja na fakulteti političnih ved v Beogradu, ki je eden največjih poznavalcev kmetijske politike pri nas. Dopoldan bo imel pogovor v sozdu ABC Pomurka, ki je tudi pokrovitelj predavanja.
M. J.
poizvedujejo. Ker to letos ni bil prvi vlom v cerkve, velja opozoriti na večjo varnost predmetov, saj vemo, da se ti predmeti kaj radi znajdejo v tujini v zasebnih zbirkah.
JD
Zavzeto, kot znajo le otroci, so prisluhnili malčki iz lendavskega vrtca (ta drugi iz vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota) Milivoju Mikiju Rošu, ko jim je na izviren način predstavljal zbirko slikanic Šolenčki, ki jo je ponatisnila Pomurska založba. Dobra knjiga, ki ima od nedavnega prenovljene prostore, pa v meseca knjige načrtuje tudi druge predstavitve, tako za najmlajše kot odrasle. Prvim bo namenjena slikanica domače založbe Slik-Slik, za katero je besedilo napisal Feri Laiušček, ilustriral pa Marjan Manček, drugim pa predstavitev najnovejše knjige Evalda Flisarja, bb, foto: N. Juhnov
STRAN 24
VESTNIK, 9. NOVEMBRA 1989