Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 128. Posamezna štetilki? Bi» J — LET® lis NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. . Neodvisen« političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. i PRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. Narodno edinstvo. V nedeljo ima g. Pribičevič shod \ Belo!: rajihi. Več ko gotovo je, da bo na tem shodu govoril g. Pribičevič tudi o narodne:;. edmstvu. Ravno tako pa je gotovo, I da tudi na metliškem -hodu ne bo povedal, v čem da po njegovem mnenju to na|odno edinstvo obstoji, temveč bo po fitari navadi tudi v nedeljo trditev obenem že argument. našem skromnem mnenju pa takšna , Sj™entacija ne drži in skrajni čas je, udi samostojni demokrati enkrat jas-ed'smatrajo pod narodnim Zak • 0,11 in da se P° tenl ‘lidi ravnajo, j. ^ kmalu tako meglenega pojma, Vs i"r beseda o narodnem edinstvu. in pojmov pa je škodljiva nem edinih-?*™0 de1>ato tudi 0 narod' vem!eZHV"a!K2a ^ gator 'popolnega narodnega edinstva eno samo svojo številko v jugoslovemščini, pa takoj njegove glorije konec. V jezi-i oziru zato ne more biti edinstva Ijati t* ^el tako edinstvo s silo vpe-f’ a °groža celo politično edinstvo. edm«t, ^osP°darskem polju? Tu bi se dar • ° ^eči in Slovenci se nik- žavli *^° *emu upirali, da imajo vsi dr-Tn/i 1 iste pravice in iste dolžnosti. r,ajDo tega edinstva se nam ni ho-^ i priznati- Od vojnih reparacij v ® davkov in dobav tja do služb vojski se ni nikdar hotelo priznati, da ,™(?rai eno z vsemi državljani. In danes ", [K)r« M izenačenje davkov Slovenci, Proh pa so pašičevci, s katerimi so toliko casa samostojni demokrati vladali v la«o lepem soglasju. Nihče ni bil tako idealno za narodno Pred odgoditvijo skuolčine. PAŠIČEVCI SABOTIRALI DELO V SKUPŠČINSKIM ODBORIH, SAMO DA SKUPŠČINA NE BI MOGLA DELATI. ! Beograd, 11. junija. Včeraj popoldne j se je zopet pojavilo vprašanje delovanja i narodne skupščine. Kakor znano, je vla-| da nameravala obdržati narodno skup-i ščino zbrano še vsaj štiri tedne, da bi se | v tem času dokončali vsi nujni posli, ki \ stoje pred parlamentom in se smatrajo | za neodložne. Skupščinski odbori pa ni-| so pripravili nobenega gradiva za plenum skupščine, zato je nastalo veliko vprašanje, če bo skupščina sploh »e mogla kaj delati. Kakor izgleda, je imela popoln uspeh Pašičeva taktika, ki je šla za tem, da se onemogoči, da bi ostala skupščina zbrana s čemur se je hotelo dokazati, da parlament ne more dalje funkcionirati. Predstavniki radikalov v odborih, ki so sami pašičevci, so skrbeli zato, da so se skupščinski odbori 'kolikor mogoče redko sestajali, s čemur se je zavleklo delo in je skupščina bila primorana, pred časom iti na poletne počitnice, ker nima kaj delati. Ker se je bilo treba odločiti glede novega dnevnega reda skupščine, sta se včeraj sestala podpredsednik skupščine Subotič in predsednik vlade Uzunovič. Na sestanku je bil govor o nadaljnjem delu skupščine. Po daljšem razgovoru.pa sta ugotovila, da narodna skupščina nima nobenega gradiva in da se je prav težko odločiti glede tega, kaj naj se postavi na dnevni red. Danes je na dnevnem redu interpelacija opozicije o gospodarski krizi. Ta interpelacija mora biti še danes odpravljena. Ostalo je samo vprašanje, kaj naj skupščina dela v soboto in pa prihodnji teden. Ugotovilo se je, da v soboto prideta lahko na vrsto dva majhna zakona in sicer o valorizaciji bilančne imovine in zakon o dopolnitvi versaillske pogodbe. Oba zakona sta bila že v odborih obdelana. Zato je mogoče, da ostane skupščina tudi v soboto še zbrana. Kar se tiče dela za prihodnji teden, se na sestanku skupščinskega in vladnega predsednika ni moglo nič določiti, s čim naj bi se skupščina bavila. Obstoji pač še ena možnost, da ostane skupščina zbrana: v pondeljek in torek se raame-jo lahko v razpravo nekatere prošnje in pritožbe, dalje se izvrši lahko volitev drugega podpredsednika skupščine na mesto dr. Šibenika, ki je postal minister ^rarno reformo. Če se izvrše še te | stvari, potem pa ostane skupščina popolnoma praznih rok. Mislilo.se je na to, da bi se postavile na dnevni red tudi nettunske konvencije. Toda to bo šlo prav težko, ker konvencij ni še pretresal ministrski svet in tudi še ni doseženo potrebno* soglasje med obema koaliranima strankama. Kar se pa tiče drugih zakonov, predvsem zakona o izenačenju davkov, se je ugotovilo, da ta zakonski načrt ne more biti tako naglo rešen, da bi bil že v par dneh končan in predložen narodni skupščini. Isto se je konstatiralo glede zakona o občinah. Tudi ta zakon se ne more tako hitro dovršiti, ker ga proučujejo še posamezni strokovnjaki, ki morajo podati svoje mnenje. Prav zaradi tega je bilo tudi sklenjeno, da se občinske volitve v Srbiji in Črni gori izvrše še po starem zakonu in ne po novem, kakor se je prvotno nameravalo. Tudi je nemogoče že sedaj postaviti na dnevna red zakon o centralni državni upravi. Tudi v tem zakonu se morajo proučiti še nekatera vprašanja, ki so precej važna in o katerih se je sicer razpravljalo, pa je bilo sklenjeno, da se vzamejo še enkrat v pretres. Na ta način se je konstatiralo, da je skupščina prišla v tak položaj, da je prav težko govoriti o njenem nadaljnjem delu. Sinoči ob 6. je Uzunovič nenadoma sklical ministrski svet na sejo. Pred tem se je v vladnih krogih govorilo, da pre-ostajata le dve možnosti za skupščino: ali se skupščina enostavno s kraljevim ukazom zaključi in bi. se novo zasedanje začelo po ustavi z 20. oktobrom, ali pa ostane še par dni na delu in se potem za nedoločen čas — vsaj do 1. septembra — odgodi, če bi do tega časa odbori dokončali svcje delo in bi zopetno sklicanje dovoljevale politične prilike... Verjetno je, da se bo sprejelo drugo stališče in to zaradi tega, ker bi sicer, če se skupščina zaključi s kraljevim ukazom, ostali poslanci ves čas brez dnevnic. O tem se mora sklepati še v ministrskem svetu. Predsedstvo skupščine bo poskrbelo za možnost, da se skupščina obdrži še pri delu ter bo pri odborih urgiralo, da dokončajo čimprej svoje delo, ker se bo morala sicer sredi prihodnjega tedna odgodi ti na nedoločen čas. Seja BOJ ZA NETTUNSKE KONVENCIJE. Beograd, 11. junija. Včeraj popoldne je bila mi zahtevo dr. Ninčiea sklicana j*eja ministrskega sveta, ki je trajala od • do 9. zvečer. Seja je bila posvečena sta>'tvTVan^ nettunskih konvencij. Zato in ,pri seJ‘ navzoča tudi dr. Rybar natisu i»naV 4Aram°vič. Konvencije so shan^n\v ki obsega par sto dele Včeraj ^e r®zdeljena 113 tri glavne edinstvo kakor Slovenci. Toda za ene vrste edinstva Slovenci niso mogli nikdar biti, ker niso hlapci. To je namreč za ono edinstvo, ki pravi, da se mora slovenski narod slepo pokoravati, ker je maloštevilen. Takega edinstva pa slovenski narod nikdar ni razumel in ga noče razumeti in če bo v nedeljo razlagal g. Pribičevič tako edinstvo, potem mu fia-sko ne izostane! vlade. _ SKUPŠČINA BO SAMO ODGODENA. Danes se bo konferenca nadaljevala. Na seji ministrskega sveta se je sklenilo, da pride na eno prihodnjih sej narodne skupščine ostanek beograjskih konvencij in sicer: Konzularna konvencija, konvencija o nastanitvi, 4 prometne konvencije in 6 Specialnih konvencij, ki »e nanašajo na ureditve raznih manjših vprašanj, kakor n. pr. izmenjava umetniških predmetov iu dr. Kar >,e tiče odgoditve skupščinskih se je zastopalo stališče, da bi bilo ze o neprilično, ako bi se moral odločiti sprejein zakona o neposrednih davkih, 1J.e ^fdaj na dnevnem redu. Ker bi z za jucitvij° skupščine s kraljevim uka-zom do tudi ustavljeno vsako nadaljnje • ° Z skupščinskih odborih, je najver- je nejse, da se bedo skupščinske seje, a o skupščina ne bo mogla funkcionirati, odgodile za nedoločen čas. Kriza Zveze narodov. ženeva, 11. junija. Zastopnik Brazilije v Zvezi narodov je sinoči izjavil, da se Brazilija odpoveduje mestu v Svetu Zveze narodov. Seja Sveta je bila nato v največjem razburjenju zaključena. Španija je sklenila, da se bo vzdrževala glasovanja v Svetu Zveze narodov, dokler ne dobi stalnega mesta. — V diplomatskih krogih smatrajo, da je ta nastop Brazilije prvi znak, da bo Brazilija izjavila svoj izstop iz Zveze narodov. Španija bo pa sigurno šla za njo. Če pride do tega in ne bo mogoče Brazilije in Španije pripraviti do kakega kompromisa, potem je v nevarnosti Zv. narodov. BETHLEN OKLOFUTAN. Ženeva, 10. junija: Protektorju madjar-skih farzifikatorjev se je danes pripetila zelo nerodna stvar. Ko se je namreč raz-govarjal grof in ministrski predsednik Bethlen na hodniku palače Zveze narodov % madjarskimi novinarji, je pristopil k njemu nakrat tajnik madjarskih republikancev v Parizu, Emerich Ver, ter priselil grofu Bethlenu par krepkih zaušnic. Policija je seveda Vera takoj prijela. Ver je nato povedal, kako ga je Bethlenova vlada preganjala ter ga internirala. Šele na intervencijo Lige za človeške pravice je bil izpuščen ter nato odšel v Pariz, kjer je organiziral niadjar-ske emigrante. — Ni treba naglasiti, da so simpatije jevnesti na strani Vera. PAŠIČEVCI SANJAJO O POVRATKU PAŠIČA NA VLADO. Beograd, 11. junija. V zadnjem času je bilo opaziti veliko aktivnost Pašičeve skupine in okrepitev njenega položaja v klubu. Pašičevci še vedno vstrajajo pri tem, da bi Pašič takoj po povratku iz inozemstva prevzel zopet državno upravo. Ne misli se sedaj nič na to, ali bi bila Pašičeva vlada sestavljena z radičev-ci ali brez njih ali s kako drugo skupino. Z neke strani se doznava, da se Pašič sam čuti jako slabega in da je nekaterim svojim intimnim prijateljem že večkrat rekel, da bi mu bilo zaradi zdravja čisto nemogoče zopet prevzeti upravo države. Kljub temu so pašičevci zatrjevali, da bo na velikem zborovanju v Šumadiji, ki se sedaj pripravlja v Kragujevcu in za katerega je minister Simonovič že vse potrebno pripravil, med drugimi govoril tudi sam Pašič. Uzunovič, Boža Maksimovič, dr. Nin-čič in dr. Srskič s svojimi prijatelji se napram tej akciji pašičevcev drže popolnoma rezervirano in vodijo posebno ak-eijo, da okrepe svoj položaj v klubu. ALBANIJA POD VPLIVOM TUJE VELESILE. Beograd, 11. junija. Včeraj se je mnogo govorilo na albanskem poslaništvu in o opustitvi podpisa trgovske pogodbe in konvencij, ki jih je imela Alabnija skleniti z našo državo, čeprav je na te dogovore pristala vsa albanska delegacija. Dalo se je ugotoviti, da so vmes intrige tujih zastopnikov, ki imajo svoje posebne interese, da v Albaniji ne pride do urejenih razmer. Nasproti temu javlja službeno albansko poslaništvo, da gre pri vsem vprašanju le za trenutno nesporazumi jen je in da Albanija želi ohraniti dobre odnošaje z našo državo. Za novega albanskega poslanika v Beogradu je postavljen C-ena-beg, ki je znan kot velik prijatelj našega naroda. Našemu poslaniku v Tirani Branku Lazareviču so bila včeraj poslana navodila glede vprašanja konvencij in trgovinske pogodbe, da lahko albansko vlado najnatančneje obvesti o vsem. i&aači: Hasprotniki Panevrope. Piše A. G. I. Iz dosedanjih člankov smo videli, da voditelji panevropskega gibanja korenito poznajo težave, ki ovirajo izvršitev te velike ideje. Saj je tudi Panamerika potrebovala celih sto let, da je zmagala Monroeova doktrina in da je prišlo od izprožene velike ideje do uresničenja. Dog ne daj, da bi morala tudi Panevropa čakati sto let na vresiii-čenje. Ko imamo za seboj vzgled Panamerike, poznamo zgodovino njenega razvoja od spočetja misli do njenega uresničenja, poznamo vse težave njenega rojstva, poznamo vse ovire in sovražnike, ki so hoteli ta velikanski politiški načrt onemogočiti, ati ko poznamo tudi vse one prepričujoče razloge, ki so v Ameriki končno zmagali in ustvarili organizem, kateri kaže tudi Evropi lepo bodočnost, ako si ga usvoji in prikroji za svoje prilike, pa jej grozi tudi popolna propast in hlapčevstvo, ako ostane trmoglavo na dosedanji poti, — tedaj pač ne bomo potrebovali sto let, ne smemo čakati niti deset let, da ustvarimo po tako velikopoteznem vzgledu Panamerike tudi — Panevropo. Iz izjav že čez tristo odličnih mož celega sveta se moremo uveriti, da spoznanje o nujni potrebi Panevrope zmaguje in letos bo že prvi kongres na — Dunaju. Predno si ogledamo te prijatelje Panevrope, vzemimo na rešeto njene nasprotnike, ki so: 1. narodni šovinisti, — 2. komunisti, — 3. militarizem, — 4. industrija, ki živi le od za-s< itnih carin. Prvi največ kričijo in so morda najbolj nevarni. Pravijo, da je Panevropa nevarna raznim narodom, ki bi bili v nevarnosti, da vtonejo, zato protestirajo proti vsaki omejitvi narodne suverenosti. Komunisti sanjajo o Sovjetih po ruskem vzgledu; upirajo se vsaki politiki, ki ovira ekspanzijo ruskega boljševizma. K sreči komunizem v Evropi propada. Militarizem pa živi od sporov in vojen. Oficirji in generali se boje za svoje eksistence, veiS militarizem. sloni na tistem sedanjem evropskem redu, ki vodi Evropo v pogubo. Njim pomagajo industrije, ki žive od /oboroževanja, pomagajo razni več V1' manj temni elementi, ki iščejo svoj dobiček v — prelivanju potokov človeške krvi. Četrta skupina sovražnikov Panevrope j«-pa najbolj nevarna in najbolj mogočna, -to je tista industrija, velika in mala, ki živi v glavnem le od zaščitnih carin in bi v Panevropi ne mogla več tekmovati. Te industrije ne žive od dobrote svojih izdelkov po primernih cenah, marveč od takih carin, ki onemogočajo uvoz dobrega in cenejšega blaga. (Ta pojav je posebno mogočen tudi v Jugoiaviji!) Ta industrija je najmogočnejši sovražnik zato si ga moramo pobližje ogledati in oceniti njegove razloge. Tej industriji res grozi nevarnost v Panevropi, kajti panevropska carinska unija jo postavi pred neprijetno alternativo: bodisi mora svojo produkcijo postaviti na zdravo podlago, da bodo izdelki dobri in cene primerne, ali pa — propade. Zato pa se bo borila proti Panevropi z vsemi razpoložljivimi sredstvi: ustanavljala ali kupovala bo časopise, ki bodo rohneli proti evropski federaciji, razne nacijonalne ekonome bo pošiljala v boj, ki bodo dokazovali, da pomenja mednarodna svobodna trgovina — propast Evrope. Dražili bodo Anglijo proti Panevropi, podpirali bodo šoviniste in militariste in govor;' učili o narodni časti itd., ko se tresejo le za svoje profite, ki jih izžemajo iz žepov v glavnem — svojegai naroda. Da, celo komuniste vprežejo v svoj voz! Zaščitne carine so v najožji zvezi z — voj-no nevarnostjo, kajti vsako državo silijo. o požrtvovalnosti velikega človekoljuba — Camegia, a Evropa na njega še čaka! Vendar iboj je že pričel sin je vsak dan bolj živahen, boj med preteklostjo in bodočnostjo, boj med omejenostjo duhov in zdravo pametjo, boj med barbarstvom in kulturo! Znak: rdeč križ na rumenem solncu je znamenje, je simbol humanizma in pameti! — Ta zastava ljubezni in duha od Portugalske do Poljske naj čim prej zaplapola v blagor Evrope in človeštva! mogočno šolsko zgradbo, ki mu je bila v ponos in diko. Tekom teh GO let se je razvila v slovenskem ljudstvu narodna zavest v taki meri, da je ne bo mogla zatreti stoletja, pa tudi ako ne ostane od njegove ponosne šoljske zgradbe kamen na kamnu. Naše šolsko vprašanje pred italijanskim senatom. . V italijanskem senatu je pri razpravi o proračunu ministrstva za narodno prosveto govoril o slovenskem šolstvu v nov ih pokrajinah tudi videmski senator profesor Mor-purgo, ■znan sovražnik našega ljudstva. U\o-doma je izjavil, da popolnoma odobrava šolsko politiko vlade v novih pokrajinah, ki bo brez dvoma privedla do skorajšnjega poitalijančenja novih pokrajin. Nikakor ne more razumeti, zakaj se ni pričelo takoj s sedanjo šolsko politiko, pa ne da je bila za njeno uvedbo potrebno celih sedem let, tekom katerih «o prejšnje vlade Cesto sramotno popuščale v tem vprašanju. Ko so bili 1. 1866. beneški Slovenci priključeni k Italiji, tedaj je slavni italijanski finančnik in državljan Quintino Sella, ki je bil poslan v Videm1 za komisarja, takoj uvedel v njihove šole italijanski učni jezik in uspehi so bili najlepši. Beneški Slovenci so z navdušenjem sprejeli italijansko šolo. Njih navdušenje je bilo tako. veliko, da so sami zahtevali, da se nekdanji San Pietro degli Slavi prekrsti v sedanji San Pietro del Natisone, da na ta način popolnoma zatrejo spomin na svojo prošlost. Beneški Slovenci, sedaj navdušeni Italijani, so bul tekom poslednjo vojne najboljši vojaki in iz njihovih vrst se rekrutirajo najboljši in najbolj zanesljivi orožniki. Glede slovanskega učiteljišča je senator Morpurgo mnenja, da naj se iz moralnih in materijelnih razlogov pustijo na svojih sedanjih mestih, če so dobri in zvesti državljani Italije. Opozarja na učnega ministra na poletne tečaje za slovansko učiteljstvo v Vidmu, kjer se učiteljstvo seznanja z italijansko kulturo in jo občuduje. Radi nezadostnih gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga odbor za prirejanje tečajev, je moral odbor v preteklem letu zavrniti veliko Število prošenj za sprejem v dot ione tečaje. Zato apelira govornik na ministra, da podpre z znatno gmotno podporo to velezaslnžno italijansko delo. V odgovor na govor senatorja Morpurgo so je naučili minister Fedela dotaknil v svojem zaključnem govoru šolske politike v novih pokrajinah. Tudi v senatu je bila njegova tozadevna izjava kratka in jedrnata in je skoraj popolnoma enaka oni v poslanski zbornici. Naučili minister je izjavil, da bo vlada neomakijivo nadaljevala v svoji dosedanji šolski politiki. Ako bi ne bila dosegla italijanska šola tako očitnih uspehov med drugo-rodnim prebivalstvom, bi gotovo ne bila vzbudila toliko Suina in hrupa tostran in onstran Alp. Ker nimajo, kakor znano, Slovani v Italiji v senatu nobenega zastopnika, ni hilo seveda nikogar, ki bi lahko dal senatorju Morpturgu in naučnemu ministru primaren odgovor, ako bi mu sploh to dovoljeval poslovnik. Toda senator Morpurgo naj ve, da se kruto moti ako primerja položaj primorskih Slovencev s položajem beneških Slovencev pred — 60 leti. Od tedaj je preteklo mnogo vode po Nadiži in Soči. Pred 60 leti Slovenci takorekoč sploh niamo imeli Se lastnega šolstva in tudi ne narodne zavesti. Tako eno kakor drugo je bilo gele v povojih. Zato ni nikako čudo, da so se beneški Slovenci, ki so bili tedaj priključeni k Italiji, precej hitro asimiliral’*- Baš tekom teh 60 let, ki ,so pretekla od enega časa, si je zgradilo slovensko ljudstvo, ki je ostalo pod Avstrijo, Politične vesti. = Stanovanjski zakon bo podaljšan' za ene leto. Novinarjem je izjavil minister za socialno politiko, da namerava predložiti skupščini zakonski načrt, s katerim se podaljša stanovanjski zakon za eno leto. Sicer se stanovanjskih zakon ne bo skoraj nič iz-premenil, le visokim uradnikom bo mogoče nekoliko povišati stanarino. = Razžaljeni fašisti. Poročali smo že, da je italijanski poslanik protestiral pri čeho-slovaski vladi proti govoru predsednika če-hoslovaškega senata soc. demokrata Souku-pa, ka ga je imel ta na protifašistovskem shodu. Komaj je bil spor zaradi Soukupo-vega govora na pol likvidiran, pa je imel župan mesta Plznja velik govor, v katerem je ostro napadel fašiste in Mussolinija. Zaradi. tega je italijanska vlada ponovno protestirala in zagrozila, da odpokliče svojega praškega poslanik;!. Tudi so Italijani zagrozili. da se ne udeleže sokolskega zleta in mladinski »Narodni listy« so vsi iz sebe, če ne bi bil na sokolskem zletu navzoč tudi italijanski general Graziani, bivši komandant Čeha-lovaških legij v Italiji, čehoslo-vaška vlada je poklicala plzenjskega župana Pika v Prago na odgovor in zato je pričakovati, da bo tudi ta spor likvidiran. Plzenjski župan Pik o fašizmu. V svojem govoru, ki je povzročil diplomatičen nastop Italije, je posl. Pik med drugim dejal: i'o svojih sredstvih in ciljih pomeni fašizem silo in oboroženo diktatur-' Kakor se je pokazal v Italiji v vsej svoji grdobiji, dokazuje, da se ne ustraši niti pred unforom, požigom, zavratnimi napadi iu tudi ne pred tatvino delavskega imetja. Fašizem je ciničen uničevalec parlamentarnih pravic, usta\-ne vsobode, društvene in tiskovne svobode in grobokop vsake osebne svobode. On je proticivilizatoričen, on je načeloma protire-publikanski, ker je monarhističen. More nastati in. cveteti samo v deželi analfabetov. Fašizem pomeni skrajno obliko nacionalnega šovinizma in imperializma, ki je bil vsled svojih velikih zločinov v svetovni vojni magan, Razvoj naroda sezidati na ideologiji fašistovske prikazni, pomeni preziranje vse civilizacije in povrnitev k primitivnim časom pravice močnejšega, suženjstva in duševne omejenosti.* — Ne da se reči, da ne bi plzenjski župan krepko govoril. — Pogorevšcina faliiiikatorjev pred Zvezo narodov. Junak drznega čela, vrhovni protektor madjarskih falziiikatorjev je doživel v Ženevi hudo blamažo. Njegov predlog, da se odpravi finančna kontrola nad Mad-jarsko je bil soglasno odklonjen. Finančna kontrola ostane še nadalje, pač pa odide iz Budimpešte generalni komisar Smith, kL je že opetovano prosil, da bi bil razrešen svoje dolžnosti. Njegovi prošnji je ustreženo in Madjarska bo s tem tudi nekaj pridobila, ker ji ne bo treba plačevati dragega komisarja. Kontrola pa ostane neizpremenjena. Značilno je to, da je Zveza narodov odklonila odpravo kontrole samo iz finančnih razlogov, dočim se politični vzroki sploh še niso razpravljali. To se bo šele zgodilo in kako se bo razpravljalo je pokazal že jasno Bri-and ki je vzporedil falzLfikatorje s trgovci deklet in sličnimi ljudmi. Da bo blamaža Madjarov tem popolnejša, je bila popolnoma odpravljena kontrola nad Avstrijo in njej dovoljena uporaba ostanka posojila, kar je enako bilo Madjarski odbito. — Pod vtisom težke blamaže je grof Beth-len preklical svoj nesramen memorandum, v katerem je očital državam Male antante, da s svojim oboroževanjem ogrožajo Madjar-sko. Gospod grof pravijo, da ni bila spomenica še dovolj skrbno prečitana in da so v njej zmote in mnenja, ki ne soglašajo popolnoma z mnenjem madjarske vlade. Vse te lepe besede so seveda prazen humbug in res je samo to, da so se falzifikatorji ustrašili svoje lastne resramnosti! _ n — Zveza narodov in Brazilija, v19 Globo«, ki je blizu brazilijanski vlad. p,se, da mora Brazilija slej ko prej zahtevati stalno mesto v Svetu Zveze narodov. To mora tem bolj zahtevati, ker nima nit! ena ameriška država stalnega mesta v Svetu. Če se tej pravični zahtevi Brazilije, ne ustreže, potem tudi nima zmisla, da bi bila Brazilija članica Zveze narodov. Vseeno pa se v krogih Zveze narodov upa, tla Brazilija ne bo formalno izstopila iz Zveze narodov, tein^ec da se ne bo udeleževala sej samo toliko' ” sa, dokler ne bo Nemčija sprejeta v V-A narodov in šele nato nastopila z vs vdarkom za svoje zahteve. — Španija boli pomirljiva. . Uradno izjav-Ijalpanska1 vlada*da je bil Quinones de Leon odpoklican v Madrid samo /.ato, da se udeleži važnega posvetovanja o španski zunanji politiki. Da pokaže španska vlada svojo dobro voljo je pooblastila svojega odpravnika poslov v Bernu, da zastopa Quinonesa de Leona pri seji Zveze narodov. Nadalje izjavlja Španska vlada, da svoje zahteve ne bo obnovila tako dolgo, dokler ni Nemčija vstopila v Zvezo narodov, ker nočem delati temu vstopu nobenih težav, španska vlada pa trdno računa, da dobi potem zastopstvo ^ Svetu Zveze narodov. Tudi Primo de_ 1 gurno je, da bo kljub vsemu naporu socialističnih strank carinska predloga prodrla* Bilo bi samo v korist čehoslovaški republiki, če bi prišlo do trajnejšega .sodelovanja med češkimi iu nemškimi strankami. — Hindenburgovo pismo. V boj za razlastitev nemških knezov je posegel tudi predsednik republike Hindenburg. Pristal je namreč na to, da objavi vodja reakcionarcev v. Loebell njegovo privatno pismo, v katerem se Hindenburg kot zvesti sluga bivšega cesarja ostro izreka proti razlastitvi nemških knezov. S tem je zagrešil Hindenburg težko napako, ker je njegova dolžnost, da ostane kot predsednik republike nad strankami. Socialni demokrati tudi že pripravljajo vsled tega pisma interpelacijo v parlament tu. Socialni demokrati so k interpelaciji tem bolj upravičeni, ker napada Hindenburg v pismu tudi socialne nemokrate, pa čeprav jih je par dni preje vabil v vlado. Vsled Hin-denburgovega pisma se jo napetost v političnem življenju silno povečala in 20. junij, ko se vrši glasovanje o razlastitvenem predlogu, more postati za Nemčijo usoden. Vla-il;;. skuša zato doseči, da bi parlament še pred 20. junijem sprejel kompromisni predlog, po katerem dobe nemški knezi odškodnino .samo za dokazano privatno premoženje. Nemška vlada pa r.e misli z ozirom na Hinden-burgovo pismo ničesar ukreniti ker je mnenja, da je bilo njegovo pismo le privatno i1’ da zanj ne odgovarja. = Predsednik vlade BarJel se je vrnil v varšavo in je začel konzul tiranje z načelniki levičarskih skupin. Sinoči je izjavil novinarjem. da bo najkesneje danes predložit predsedniku republike v podpis listo novih ministrov. V novo vlado vstopijo skoro vsi, ministri dosedanje vlade, le nekaj portfeljev bo izmenjanih. — če parlament ne bi 0|1°' bril novega volilnega zakona in zakonskega načrta o reformi ustave, bo razpuščen. Na jesen pa se izvedejo volitve po novem volilnem zakonu. = Amerika za sanacijo »»liske valute. V, Varšavo je odpotoval na povabilo poljske vlade »ameriški finančni strokovnjak prof. Kammerer. da pregleda poljske finance in da pomaga poljski vladi kot finančni strokovnjak. Če’ bo njegovo poročilo ugodno, potem so ameriški finančniki pripravljeni dovoliti Poljski veliko posojilo v znesku do 120 milijonov dolarjev. Načrt, ki ga je propagiral za finančnega ministra določeni krakovski profesor Križanovski, da se najame posojilo pri Zvezi narodov, je bil od poljske vlade odklonjen, ker bi bilo v preveliko škodo Poljske, če bi morala sprejeti obenem s posojilom tudi finančno kontrolo Zveze narodov. Prosveta. »Trubadur« v naši operi. Pri sobotni predstavi le večno lepe Verdijeve opere poje vlogo grofa Lune mladi baritonist izredno lepega glasu in brez dvoma velike bodočnosti g. .Pihler iz Osijeka. Gost se prti tej* priliki prvikrat predstavi našemu občinstvu. Ostale vloge so v rokah ge. Thierry-Kavčnikove, gdč. Žaludove, gg. Knittla in Zupana, dalje ge. Ribičeve, gg. Mohoriča, .Perka in .Simončiča. Predstava se vrši za red D. Dve operni noviteti. Ljubljanska opera pripravlja in postavi še tekom lega uneseca na oder dve oiperni noviteti in sicer: Mozartovo »Figarovo svatbo; pod taktirko kapelnika g. Štritofa dn pa \Vagnerjevo veliko opero »Tannhauserc, katero dirigira ravnatelj g. Polič. V obeh svetovnih operah so zaposlene naše najboljše moči, režijo pa vodi režiser g. ,Knitti. Abonente reda G in D opozarjamo, da imajo pri nedeljski predstavi Grofife Marice« 50% popust dnevnih opernih ceu. ako se izkažejo pri nakupu vstopnice z legitima' cijo in izkaznico. Dijaški vestnik. Akademsko abstinentsko mladino vabim« na Ustanovni občni zbor akadem-kega društva »Treznost«, ki se bo vršil dne 11. t. m. ob 15. uri v balkonski dvorani univerze. — Dnevni red obsega: Otvoritev, poročilo o dosedanjem delu, odobritev pravil lil volite^ odbora, ki bo poskrbel za odobritev pravil pri oblastih. — Dolžnost vseh akademikov-abstinentov je, da se tega zbora polnoštevilno udeleže. Vabi se pa tudi ostala akademska mladina, da se zbora udeleži. — -Pripravljalni odbor. J Nova Krupaeija v cehoslovaskem parlamentu. Carinska predloga je popolnoma spremenila grupacijo v čelioslovaškem parlamentu Dosedanja vladna koalicija, obstoječa iz samo čeških strank, je popolnoma razpadla in na ^dnji seji parlamenta so češke in nemške meščanske stranke opetova-lio glasovale skupaj in so ostale socialistične stranke pri vseh glasovanjih v manjšini. Si- Sokolstvo, ŽUPNI ZLET C. S. Ž. V TRBOVLJE. (Konec.) Novi Sokolski dom je lahko v porios društvu v Trbovljah. Zidan je v lepem slogu, praktično, s krasno.prostrano dvorano, z g0' stilniškimi prostori, lepo kuhinjo, lepimi klu-bovimi sobami. Letno telovadišče po*®* zgradbe trna krasno lego z lepim ra^ledom mi Kiuin iT1 Mrzlico. • Mnogo zaslug si je stekel poleg domačega staroste Sušnika in gradbenega odseka graditelj doma. brat Ročak. Več kot polovica gradbenih stroškov je krita. . Tudi Trboveljska premogokopuia družba je gradnjo izdatno podpirala. Vsem tem cinue-fjem prisrčna hvala in Trboveljskemu društvu mnogo uspeha in sreče! Zdravo! Sokol Ljubljana It. opozarja ponovno vse člane ki so prijavili svojo udeležbo na vse-sokolskem zletu v Pragi, da si nemudoma preskrbe potne liste, ki naj jih najkasneje do 13. t- m. oddajo v društveni pisarni na realki, oziroma dne 14. in 15. t. m. na telovadišču na iPrulah, dnevno od 20. ure dalje^ Društvo bo svojim članom eamo izposlovalo potrebne vizume. Kdor bo zamudil zgoraj označeni rok, bo moral sam skrbeti zanje. Dnevne vesti. ZIDAJTE! .Minister za socialno politiko je izjavil, da stanovanjski zakon podaljšan še za eno Lepo je od gospoda iministra, 6e uvide-^vso pezo stanovanjske mizerije. INi pa za- , ce to mizerijo samo spoznava, temveč p?- ■‘e’ tudi nekaj proti njej ukrene. Mino učinkovito sredstvo proti etanovainj-'T* Pa i-e> c*a se zMajo stanovanjske hi-d ža . i n* *a*i0 dolžim, da zida, kakor nien'?’ rv?3ena sredstva so največja in j nameščencev je največ brez stanovanja. DodaV^f P^fcttjemo, da ne bo vlada samo PoseKt^’ M'i0n, ki omejuje pravice hišnih tenvve-^v0'" z ozirom na njene nameščence, sradili « tudi 12(13111 u:ll°g> da ise P1'18116 ščenee 0Vaajsk<; hiše za državne name- Drar/.nili ^ ^ bodo državni uradi iz- do tud; rirl atK>vanjske hiše in da ne bo-čuieh -t Zi5VIJ11 uradi med tistimi, ki pove-. | (j,? a!10v‘1nisk0 bedo. ohrp-in u^il,mo tudi, da bo vlada dala brez- za katere je potreben denar že tu. Ta-® ua primer pričakujemo, da se bo gradnja čekovnega zavoda v najkrajšem čas« nii i , n da se bodo vse spletke proti grad-G mvf nehale. •da bo 3istel' 2« socialno politiko ;je dejal, eno leto \?-vail'isk* zakon podaljšan samo za ne bo držav lim'° pa’ da bo postal veCell> «e nie novih A^ričela zidati. Zakaj brez grad-no ista ®° stanovanjska mizerija ved- va podaljšan Vaniski zakon vsako leto zno- Pa zidat; in §e enkrat zidati' L aateljstv jsKpJa;|vKtrl>uveliskt‘ga premoga. Rav-la,5 rov°veljske premogokopne tiru- - “prosa zn nhiavo nasledniesa ob- žbe na,5 nn,! ?'’elisk«' premogokopne tiru-vestila; v Ji ^ a Za ob.iavo naslednjega ob-S. t. m ,ed sklepa naše uprave z dne prodaj **0 Prekinili poslovno zvezo glede delniško dru§bn Premoga z »Mednarodno gradu in Ljublianilevoga* v Zagrebu, Beo- «"Wva v Beogra*,, (AaSTJJJJSff*, Provedbami kronskih vpokojencev v dinar-Do konca tega meseca bo stvar urejena ool ^ na,t0 ^0, d? mi =p n ,xl\ovda?koni se je zahte-brpnv. i- načrt edinstvenih davčnih lnw6n f11 '?6j dl'Žav,i ,akti&1° ^vede. ^ ^antne defbate so se vršile glede davka zaton n!. Pr°met- Sklenjeno je (bilo, da bo aien , 83ejevska trgovska im obrtna zbor-■davkg” ene,'gieno akcijo za odpravo tega zapa«lne in vzhodne cerkve. ^roei , oli tikat poroča, da delajo gotovi ^lodn;. v,~em! »jlaimi na to, da ibi se vršil ,pri-|f0 J1 evharistični kongros v Pragi. iNa tem ?resu naj bi se razpravljalo o ujedinje-rimskokatoliške in pravoslavne cerkve. Q ji* . “ naj Di se rimskokatoliške in pravoslavne cerkve. " Priprave za kongres jugoslovenskih a**- Predvčerajšnjim se je vršila v zagreb- o ^.občinskem svetu seja od;bora za zakon favaava«. in- 2,vez° lnest; Glavni predmet ob-^ovenskib Jf vprašanje kongresa jugo-■P0 daljšem 11 aj ?e V1‘^* letošnjo jesen, da se sklice Pestovanju je bilo sklenjeno, ^^■opjiikdv Najkrajšem času ožji sestanek te,1> koncrL ji^ južoslovenskih mest. Na a ja, ,0 kadrih tl Pr?tresei° vsa vpraša-'',,.-■1 ■ ‘fcrih bo sklepal kongveri. V mrv&tov d ‘dejo mesta: Beograd, Za^-eh 1,. okoplje, Osijek, Pan&evo, Zemun ^s^’ .Split ter Ljubljana in Maribor. Na tem sS’ k« se določi dnevni red kongresa, kakor tul p1 sdatui: zveze mest, ki se ima ustanoviti. ajjJkesavjiI se 'bo tudi zakonski načrt o mest-izm-e, ®'lh 'u se bodo predlogi za niem 1,OTl]bo načrta. Poročilo se pošlje notra-vnest ■ m'?i6trstvn. Glede organizacije Zveze stol6„,|e sklenjeno, da naj zastopa zvezo ’•< %£■ S'STiSi,"SMS8"-„T“i- «MU. ij.r bi inlerese . — Angleški izletniki v Dalmaciji, t,™ , . ie prispel v Split iz Messine parnik »Steiu nikofiv-,:ki PriPeljal 74 angleških MeT- *e uahajajo na potovanju po sredo-kem morju. - ?ni7 £'m^.es bibliotekarjev. Kot smo poro-' bUo\eknr 1 -V ,]u’atkeiil v Pragi kongres bi-prosvete m^5vn bibliofolov. Naše ministrstvo Ravnatelja na.kongres sledeče delegiite: fe Uroša Džrai'^ univerzitetne knjižni-.knjižnice v y„ ; ravnatelja univerzitetne ravnatelifl i,.,- e. dr. Franja Fanceva in ni dr. Jože‘a pfra,tetne knjižnice v Ljublja-- K , ) • v Jonaria. !' reb i v a k t mm veriiiam, ki krožijo med <*a«a hitri^proti škrlatinki po- »ii proulSat^i^i6.^6*11101 C«P^- v smislu ovr,;!™. ‘zvršuje higienski zavod ««Sto “ffi?11'?1 f° eeli Sam- ,aluiuid haered« , da izvrši samomor. Se-, F napisal poslovilna pisma, v katerih -.n-iuje motive svojega koraka ter izjav- 1 n ZPtev fevolverskega žunala »Aben-da.. Dan pozneje so ga našli ipasanti na vi-deziio li&ZtivGSin6gPetit Pari-sien svoje vtise o poletu na severni tečaj. Poleg drugih že ponovno opisanih pobrob-nosti v tej ekspediciji, o njeni organizaciji in vseli težkočali na potu je opisal polet na severni tečaj v kratkem tako-le: Ob 1 in 55 minut me je Byrd opozoril z drhtečim glasom, da se približujemu severnemu tečaju. Takoj smo se spustili, iz višine tisoč metrov na sto. Takoj nato smo leteli nad tečajem ter spustili več amerikanskih zastav na tečaj. Kaj je severni tečaj? Ledena površina z nekaj islotako ledenimi hribčki, visokimi od 6 do 7 m, med katerimi so ozki jarki. Ugotoviti nismo mogli, ali je v teh jarkih zlede-nela voda ali led. Opazili nismo nikakršnega živega bitja, ne ptic, ne medvedov ali morskih psov. Na novinarjevo vprašanje, ali bi mogli dospeti na severni tečaj brez solnčne svetlobe, je Benett odgovoril: »To bi bilo nemogoče, ker ne t>i bili mogli ugotoviti položaja. In da ni Byrd neumorno računal s kom-pasom, bi ibili izgubljeni.« Sedaj se je povrnila ekspedicija v Ameriko. Za prihodnje leto bodo organizirali veliko ekspedicijo na južni tečaj, kar bo mnogo težje, ker bodo morali preleteti 4000 kilometrov, ne da bi pristali. — Drama ljubosumnosti v družinski kopeli. Iz Innsbrucka poročajo: Lanser See je bil te dni pozorišče razburljive scene. Višji štabni živinozdravnik Hans Purleiji iz Innsbrucka je napravil z neko svojo prijateljico izlet k jezeru, kjer sta se šla skupno kopat. Za nameravan izlet je izvedla živinozdravni-kova soproga, ki se je peljala za njima ter ju zasačila pri skupnem kopanju. Ljubosumna gospa je zaljubljeni parček nekoliko časa molče opazovala, nato pa potegnila nenadoma samokres ter ustrelila proti svojemu soprogu. Kroglja je zadela živinozdravnika v ramo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, njegovo energično soprogo pa so odvedli orožniki v zapor. Nesrečo je zakrivila gospa Purlein, ker je histerična prepirljivka. — Bestialen poizkus umora ksantipe. Iz Prage poročajo: Mlinar Čech v Rofeicamu je živel s svojo ženo, ki je prava ksantipa, v večnem prepiru. Te dni je segel po prepiru s svojo ženo mirno po časopisu in hotel čitati, V tem trenutku je planila žena predenj ter oddala nanj več strelov. D asi je mlinar -zbežal, je oddala pobesnela ženska za mjim še par strelov, dokler se ni zgrudil iz štirih ran krvaveč na breg reke, nakar ga je pahnila žena v valove ter mu tiščala glavo pod vodo. Na mlinarjevo srečo so prišli v istem trenutku mimo drugi ljudje, ki so ga rešili jz abupne situacije. Sedaj leži mlinar težko ranjen v bolnici, njegova žena pa sedi za omreženim oknom. V ponedeljek, dne 14. junija ob 20. uri v dvorani hotela »Union« JflF- ORATORIJSKI KONCERT 'm: pevskega zbora Glasbene Matice. Dr. Božidar Širola: »Žrtva Abrahamova« /.a soli, zbor in orkester. \ -stopnice se dobijo v Matični knjigarni. plava. Če ti ne boš moj, Pojdem na Hrvatsko; 2. M. Hubad: Gor čez izaro, Jez mam pa konjca, Luna sije; O. Deo: Meglica. Pevske , točke izvaja mešani zbor tehnične srednje šole v Ljubljani. Dalje: 1. Raff: Cavatime. 2. Bleniot: Baletne scene. Vijolinske točke izvaja g. Milan Crlenjak. Maribor. Shod narodne radikalne stranke v Mariboru sklicuje za nedeljo 13. t. m. ob 10. uri dopodne Oblastni odbor NS v Mariboru, na shod so bili povabljeni in so se tudi vabilu odzvali g. minister za narodno zdravje Slavko Miletič, podpredsednik skupščine dr. Nikola Subotič, predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič, bivši minister saobračaja Velizar Jankovič -ter poslanci: Ilija Mihajlo-vič, Andrija Protič, Sretan Stosič, Velja Petrovič in Krsta Marič. Umetnostna razstava v Mariboru. V veliki kazinski dvorani se je v četrtek dne 10. t. m. otvorila razstava umetnin naših dveh umetnikov Mežana in Cotiča. Cotič razstavlja oljnate slike in portrete, Mežan, absolvent slikarske akademije v Zagrebu, pa akvarel ia grafiko. Toplo priporočamo poset te razstave. Izuma bratov Radoševič: leteči avtomobil in turbina na veter sta razstavljena v Mariboru v hotelu Halbvvide v Jurčičevi ulici. Razstava je otvorjena in strankam dostopna samo od 10. do 12. in od 14. do 21. ure dnevno do vključno pondeljka. Šolska Glasbena Matica priredi v petek 11. t. m. ob 17. uri v šolskih prostorih javno produkcijo; za nižje razrede, za višje pa dne 14. t. m. ob 20. uri v Gotzovi dvorani. m— NesreTSa motornega, vozača. Preteklo nedeljo se je Vencel Vošinek s svojo Uletno M. K. peljal na motorju proti Teznu k dirki. Nedaleč od dirkališča je trčil v nekega voznika, ki je oba motociklista prevrnil. Oba sta zadobila težke poškodbe. Deklici je bila pri -tej priliki prebita glava, nakar jo je rešilni oddelek spravil v bolnico. — Pogreša se že več dni čevljarski mojster Tkalec iz Studencev. Dosedanje poizvedbe so bile brezuspešne. Kam- bi se zatekel, oblastim ni znano. Obleke lastnega izdelka Vam nudi ^najceneje JOS. ROJEVA, [Ljubljana Aleksandrova c. 3. DOPIS. Šmartno ob Savi. V nedeljo 13. t. m. bo pri nas slovesno odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov za vaisi šmari-no, Obrije in Hrastje. Ob 9. .uri bo maša, ki bo daroval c. g. vojni kurat Bijnač. Po siv. maši bo blagoslovitev plošče, nakar sledi več govorov in par deklamacij. Slavnotsti se udeleže tudi predsednik Zveze bivših vojakov slovenskih g. major Colarič, č. g. Bonač in več zastopnikov raznih podružnic. Torej dragi tovariši, kakor tudi ostalo olbčirastivo, pohitimo vsi na sla/vnost, da činu bolj počastimo spomin naših žrtev svetovne vojne. — Odbor. Ljubljana. — Izredni občni zbor Slov. lovskega, društva. Vsled sklepov lovske ankete, ki se je bavila z obveznim članstvom, je potrobila izprememba društvenih pravil. V to svrho se sklicuje na 23. junij ob 15. uri v Celje (Celjski dom) izredni občni zbor. Spored: Izpre-memba društvenih pravil. — Odbor S. L. D. — Redni nabor za mesto Ljubljano se vrši od 15. do 21. junija 1926 v Mestnem domu. Rekrutovanje se prične vsak dan ob 7. uri zjutraj. Vse podrobnosti so razvidne in razglasa, ki je nabil po mestu. — Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905 se vrši za mestno občino ljubljansko v nedeljo, dne 27. junija 1926, ob 9. uri dopoldne v Mišičevi vojašnici. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nnbit po mestu. 1— Ne pozabite, da se vrši v nedeljo ob I,1. uri dopoldne na igrišču športnega kluba Ilirije nogometna tekma med Dramo in Ope-r0. Vstopnice se dobijo v trgovini J. Goreč, palača Kreditne banke. Vsak, kdor je rad doibre volje, naj ne zamudi te redke prilike. 1— Za škrladnko sta umrla te dni gospodu podpolkovniku Viktorju Andrejki edini sinček Marko in hčerka Milica, dijakinja III. razreda žeiiske realne gimnazije. Tragičen slučaj je vzibudil po Ljubljani mnogo sočutja. Nastale so tudi govorice, da je umrl Marko-radi 'ega, ker se je inlesiral pri cepljenj« zoper »kilatmko. Te govorice pa so ne-osno-vane. u 1"i.!?n"°';a,li*ka mh(‘riia Kdo bi dal 5“ c„6neie proti poznejšem pla-č,lu 5članski 'družini (vpokojencu), katere- m.U J® If. ,VaB^ vslwi Previsoke, po fatira- II,1 j- "tile' ne. !‘aiemnine odpovedano in je radi tega izgubil najemninsko zaščito, suhi prostoi za «lrrambo pohištva, da se mu še ‘s'° nne„P°rVan- Ker bo radi deložacije dru-fa nr^^h?°Jna razcepljena, 'bi moral biti va tega lista Zaklenjen- ^aslov Pove UJPra_ *adi0'klnb v Ljubljani sporoča svojim t . m 1 amaterjem, da bo poskusna oddajna radio postaja na poštni direkciji od-dajala v soboto dne 12. t. m. med 8. in 9. uro zvečer, sledeči ikon<;ert: 1. E. Adamič.: Po vodi Šport. VValter Laufer, amerikanski mojster v hnbt-nem plavanju in v prostem stilu, se je vkrcal na ladiji iMajestic in odpotuje v -Nemčijo. Spremljata ga plavač R>ussel-Wobb in trener Sta nley-B raunenger. V ojvoda joršfei, drugi sin angleškega kralja, se udeleži teni s-turni rja v Wimbledonu in bo nastopil v moškem doublu z Greigom kot partnerjem. V čolnu iz Londona v Indijo. Dva Danca ■nameravata v kratkem nastopiti pot iz Anglije v Indijo in sicer v navadnem čolnu bree jadra. V londonskem veslaškem klubu v Piu-trey.u bodeta stopila v čoln ter od tam od-veslala; 12.000 milj dolga pot ju bo vodila ob ofbali zapadne Evrope, severne Afrike, Palestine, skozi Rdeče morje mimo Perzije in slednjič okolu Indije v Kalkuto. Drzna moza sta kapitan Ventogodt in inženjer Tieb-zel, oba izborna veslača in člana danskega veslaškega kluba. V nekem francoskem pristanišču se sestaneta s poročnikom Knuf Jor-gensenom, M jih bo od tam naprej spremljal na njunem drznem potovanju. Velika kolesarska dirka »kolu Italije je končala v nedeljo z 12. etapo Verona—-Milan Zmagovalec zadnje etap1© je ostal Binda, ki je prevozil 255 lan dolgo progo v 11:14-58 pred Butellijem, Robotlijem, Bremezom, En-racijem in drugimi. V splošni klasifikaciji je zmagal Brunero s 137:55:59, dragi je Binda s 138:12:37, tretji Bresciani, četrti Vallaza peti Enrici. Budimpeštanslu mednarodni miting izkazuje posebno dobre uspehe, ki jih podrobno navedemo: Dr. Peltzer je pretekel 500 m v 1 : 03 /io, kar znači svetovni rekord. Drugi je bil Barczi, ki je ralbil 1 : 04°/,0. V skoku ■ na daljavo je dosegel Piisp6ky 7.18 m (ogrski rekord) — 110. m pregraje : Weilheim ■ 15#/io sek. — 4 nik pripomni, da ni jasno, ali župan Švigelj j soglaša 7, obema nasprotnima izjavama, ali pa le potrjuje na drugi izjavi {»odpise odbornikov. Senat stavi na to porotnikom edino vpra- , šanje, Ali je Janez Turšič kriv, da je izbil i Šviglju oko in s tem zagrešil hudodelstvo 1 težke telesne poškodbe, združene s trajnim oslabljenjem vida? Državni pravdnik dr. Mastnjak omenja nato v svojem govoru, da je v teku štirih dni porotnega zasedanja to že tretji slučaj težke telesne poškodbe. Nato dokazuje krivdo Turšiča ter predlaga porotnikom naj vprašanje potrdijo. Zagovornik dr. Tominšek predlaga, naj porotniki vprašanje zanikajo, ker ni jasnih dokazov. En del prič zatrjuje, da je Turšič izbil Šviglju oko drugi del pa to zanika, oziroma ne ve. Niti to si niso na jasnem, ali je bila tedaj Svetla ali temna noč. Dalje je tudi mogoče, da sta Pristavec ali Drašler izbila oko. (Pri tem se dr. Mastnjak pomembno posmehne in pokima Pristavcu, ki je za Turšiča ugodno pričal.) V bolnici je Švigelj izjavil, da ga je udaril neznan moški. Da si je Švigelj izbral Turšiča za žrtev, je storil najbrže zato, ker pričakuje od tega mnogo odškodnine, ker je Turšič sin bogatega kmeta. (Švigelj zahteva 30.000 Din.) Po resumeju predsednika, ki razjasni in ponovi porotnikom potek razprave, odidejo porotniki v posvetovalnico. Vrnejo se v razmeroma kratkem času, njihov prvomestnik pa razglasi, da so porotniki odgovorili na vprašanje s 7 glasovi ne in s 5 da. Senat nato Turšiča oprosti krivde. Mariborska porota. Maribor, 9. junija 1926. Pohotnnža. Pred današnjo poroto sta se zagovarjala dva pohotneža. Obe razpravi sta bili tajni. Obtožena sta bila po § 127 k. z. Prvi je Franc Veronek, 20 let star, iz Polane v mariborskem okraju. Obtožen je, da je lansko leto večkrat spolno zlorabil še ne 14 let staro Marijo Domadenikovo, hčerko svojega gospodarja, ki je nato porodila zdravega otroka. Obtožen je obenem tudi hudodelstva ropa, ker je 12. julija 1925 mladoletnemu Jakobu Kroplju pretil z nožem, ako mu ne izroči ves denar, ki ga poseduje. Vzrok za ta napad je bil, da je zasačil Jakoba Kropa pri nabiranju borovnic in trganju, češenj v bližnjem gozdu posestva kjer je služboval kot hlapec. V resnici mu je fan- . tiček v smrtni nevarnosti in strahu izročil vso gotovino Din 2 (dva), ki jo je še imel v žepu. Veronek je velik nepridiprav in je že 5-krat predkaznovan radi tatvin. Mladega pohotnika so porotniki spoznali krivim, nakar ga je sodili dvor obsodil na 6 let težke ječe, poostrene s 14 dnevnim postom in trdim ležiščem. Maks Kovač, ki je prišel drugi na vrsto, je 28 lel star in je oženjen. Spozabil se je nad svojo uslužbenko, ki še ni bila niti 14 let stara. Da teh grdih činov njegova soproga ne bi izvedela, je svoji žrtvi grozil, da če pove to njegovi soprogi, jo bode pretepel, da ga bo pomnila. Res je deklica molčala, čeprav nerada. Ker pa nič ne ostane prikritega, je tudi to prišlo policiji na ušesa in danes se mora Kovač zagovarjati 2® svoja dejanja, ki jih nikakor ni mogoče imenovati človeka. . ‘ : Kovač dejanja,- ki so dokazana celo zdravniško, trdovratno taji in se izgovarja, da je to storila deklica samo iz maščevalnosti, ker je bil strog ž njo. Vprašanje o hudodelstvu posilstva po § 127 je bilo potrjeno. Maks Kovač je bil obsojen na 2 in pol leta težke ječe s postom in trdim ležiščem. — Potrtost ki jo je pokazal po izrečeni obsodbi, h"1 ni nič pomagala. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. dne 10. junija 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celj®' den. 193, bi. 195, zaklj. 195. Blago: Oves srbski, rešetani, fco vag. gorenjska postaja, 1 vag. den. 225, bi. zaklj. 225. BORZE. ^ Zagreb, 10. junija. Devize: Newyork 56.43;* do 56.755, London 275.30—276.50, I ar“ 168.78—170.78, Praga 167.70—168.70, Dunaj 800.375—804.375, Berlin 13.498—13.538. Curih, 10. junija. Beograd 9.11, Parto 15.2875, Newyork 516, London 25.1325. Praga 15.31, Milan 18.90, Dunaj 72.975. X Za uvoznike moke v Grčijo. MinistiMvo inostranih del je sporočilo naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je dobilo od našega poslanstva v Atenah naznanilo, da , 0 mnoge tvrdke v Atenah, na podlagi gl-škega dekreta od 15. januarja t. 1., po katerem so se ukinile vse omejitve glede uvoza inozemske moke v Grčijo, izvršile večja naročila v inozemstvu. Ko je došlo naročeno blago v Grčijo, je pa bil izdan drugi dekret, ki je omejil dovoljeni odstotek kisline na 150 in vse došlo blago leži še danes po raznih luških skladiščih. Po podatkih, ki jm ima poslanstvo, se je dekret izpremenil na zahtevo lastnikov grških mlinov. Poleg večjih količin madjarske in bolgarske moke se nahaja v Petrasu 110 ton naše moke. Izvozniki moke se zato opozarjajo, da pri sklepanju pogodb z grškimi trgovci ne prevzemajo nikakih rizikov. Jack London: 97 Morski vrag. Obraz se ji je razjasnil.' »In kako daleč se bova morala voziti?« »Sibirija leži tam na oni strani,« sem rekel in pokazal proti zapadu. »Ampak na jugozapadu leži v daljavi kakih šeststo milj Japonska. Ako ta veter ostane, bova tam v petih dneh.« »Če pa pride vihar? Ali bo čoln vzdržal?« Imela je navado gledati človeka v oči in zahtevati od njega resnico. Tako me je gledala sedaj, ko mi je dala to vprašanje. »Vihar bi moral biti že prav velik,« sem dejal. »No, če pa bo vihar prav velik?« Prikimal sem z glavo. »Sicer pa naju lahko vsak hip zagleda kak skuner, ki lovi morske pse. Na tem delu oceana jih mrgoli.« »Ej, vi ste pa docela premrazeni!« je vzkliknila. »Glejte!' Kar tresete se. Le nikari ne tajite, res se. Jaz pa sem ležala na gorkem.« »Jaz pa ne uvidim, da bi kaj pomagalo, če bi tudi vi bili ostali pokonci in se premrazili,« sem se zasmejal. »Vendar bo pomagalo, ko se še jaz naučim knna-riti, in to se bom gotovo.« Sedla je in začela opravljati svojo preprosto toaleto. Razpletla je lase, ki so se zgrnili okoli nje kakor rujav oblak in ji zakrili obraz in rame. Ljubi, vlažni rujavi lasje! Želel sem si, da bi jih poljubil, da bi >se igral ž njimi, da bi skril obraz vanje. Zamaknjen sem jo gledal, tako da je čoln prišel iz smeri in je jadro zaplahutalo ter opozorilo, da sem zanemarjal svoje dolžnosti. Bil sem idealist in romantik tedaj in sploh vedno vzlie svoji analistični naravi, a vendar nisem vse dotlej dosti doumel naravnih znakov ljubezni. Ljubezen med moškim in žensko je bila po mojem mnenju nekaj vzvišenega, blaženega, duhu sorodnega, neka duševna vez, ki je vezala in privlačila njuni duši. Vezi mesa so imele v mojem vsemirju ljubezni majhen delež. Ampak spoznaval sem prijetni nauk, da se je duša izpreminjala in izražala po mesu, da je bil pogled na lase ljubljenega bitja, njih čut in dotikljaj toliko dih in glas in bistvo duha kot svetloba, ki ji je sijala iz oči, in misli, ki so ji prihajale čez ustnice. Čistega duha ni bilo koncem koncev mogoče spoznati, bil je nekaj, kar je mogoče samo doumeti; tudi se ni dal izražati z njegovimi izrazi. Tako sem zrl na svetlorujave Maudine lase, jih vzljubil in spoznal več ljubezni, kakor so je me bili naučili vsi pesniki in pevci z vsemi svojimi pesmimi in soneti. Z nenadno spretno kretnjo jih je vrgla nazaj in prikazal se je obraz, ki se je smehljal. »Zakaj ženske ne nosijo las vedno razpletenih?« sem vprašal. »Vse lepše je tako.« »Ako se ne bi tako strašno zapletali,« se je nasmejala. Glejte! Izgubila sem eno teh dragocenih lasnih igel.« Zanemarjal sem čoln in pustil, da je jadro zopet m zopet ohlapnilo in plahutalo, s takim veseljem sem sledil vsakemu njenemu gibanju, ko je iskala iglo med odejami. Presenečen sem bil, radostno presenečen, daj je bila toliko ženska, in vsaka kretnja in prisiljeno vedenje, ki je bilo značilno za žensko, me je navdajalo z vedno večjo radostjo. V svojih mislih sem jo bil preveč poviševal in poveličeval, jo oddaljil preveč od navadno človeškega, vse preveč zame. Iz nje sem bil ustvaril neko bitje, podobno boginji, nedostopno. Tako sem sedaj vzhičen pozdravljal vse male kretnje in znake, ki so oznanjali, da je vendarle samo ženska, kakor ko je n. pr. zmignila z glavo, da je oblak las odletel nazaj, ali ko je iskala iglo. Bila je ženska, bitje moje vrste, mojega stališča, in ljubka intimnost med možkirn in žensko je bila mogoča baš tako kot spoštovanje in čislanje, katerega je bila vedno gotova od mene. Ko je našla iglo, je dražestno vzkliknila. 111 J1 sem se zopet pozornejše lotil krmarjenja. Začel sem poizkušati to in ono, privezal sem in zagvozdil krmilo? da je čoln vozil precej dobro brez moje pomoči. Včasih se je zasukal preveč na eno ali drugo stran, vedno pa se je zopet uravnal in na splošno prav zadovoljivo pla-val. »Sedaj pa bova zajtrkovala,- sem dejal. »Ampak najprej se morate toplo obleči.« (Dalje pr*-) Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino PeteHnčevi znamke Gritzner, Adler, PhSnix Blizu Prešernovega zejfom, Tui .pomenil., z. vodo. StlSldl.. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . PUB1ED1 Josip Peteline, Ljubljana VRTNARSKE ZADEVE posreduje Goikovo »Vrtnarsko podjetje" v Kranju, ■ ..GROM**' CAUNSKO POSREDNIŠKI IN *P*»I-CIJSKI BUBIAU — fininimuing 1 L1UBL1ANA. Kolo*rori*^jj^^ g Radov amaiavkaut ,aaoM*. r.iefon •»• *,.«-«. j PODRUŽNICE: M*wrll»or# Jesenice, Bakek. g O barija vsa v te in pod kn’ 1 CnaiODnlkl drulhe spalnih vos S. O. N. I Maivpnuu elupresne pošiljke. § n .iimuititiiiiii irnnmiiimiiiuuumima MALI OGLASI Vsaka beseda 30 para, debelo tiskano Din !•—. NARODNI DOM štajerska klet OSET, Maribor 8 kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Tri lepe poslovne sobe v I nadstropju odda z novembrom Pokojnmefri zavod na nameščence v Ljubljani, Gledališka WL 8. Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroei iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sev«. Gosposvetska cesta 6. ___ Celulozni los Mehka drva, plača najbolje Prsets*, Ljubljana, Krekov trg 10. Gospod v 'najboljših letih, inteli-gent, samec, želi korespondence z inteligentno ssrnostojno damo. — Ponudbe na uprava lista:: pod »Svoboda«. n - [Elll 1/K. - Takt. 5S- •a- Poletna stanovanja z opremo se dobe v š&ni v Višnji gorL L.__ gradu in v Vpr^^Tpri oskrbni šivu ~ Kupimo star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana Oglašujte v »Narodne*11 Dnevniku«! edtvrormi urednik ALEKSANDER RBLBZNIKAJL - Z* >Merimr v Ljottjenl Andrej Berti.