s
Najt ečji slovenski dnevnik •
▼ Združenih državah
Velja, za vae leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
a inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0BTLANDT 2876.
GLAS NARODA
n
List slovenskih idelavcevv Ameriki.
Entered ae Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Ccmgreu of March 3, 1879.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 7, 1925. — TOREK, 7. APRILA 19257^
'The largest Slovenian Daily in* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
ALEKSANDER MILLERAND
IZVOLJEN V SENAT
Millerand si je pridobil sedež v senatu, kjer se bo boril proti Herriotu, kije povzročil njegov padec. — Izvolitev glavnega sovražnika ministrske-skega predsednika pomenja velik udarec za sedanjo vlado. — Senator De Monzie nasprotuje davku na kapital.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
VOLUME XXXIH. — LETNIK XXXIII.
MORNARIŠKE VAJE NA PACIFIKU
PARIZ, Francija, 6. aprila. — Aleksander Millerand, oster sovražnik režima sedanjega ministrskega predsednika Herriota, je bil izvoljen včeraj v senat, da izpolni prazno mesto departmenta Seine. Zmagal je s čisto večino nad štirimi drugimi kandidati.
Millerand bo stopil v senat izključno le z enim progamom, da se namreč bori proti vladi Herriota in celemu leviškemu kartelu, ki je izsilil njegovo resignacijo z mesta predsednika francoske republike.
Volitve so pomen j ale velik udarec za vlado Herriota, kajti vršile so v trenutku, ko gre vlada skozi svojo najhujšo krizo. Millerand bo prevzel vodstvo pri poraženju novega programa, s katerim je mrzlično zaposlen novi finan. minister de Monzie, da ga lahko danes predloži kabinetu in v torek francoski poslanski zbornici.
Program ni še popolnoma določen, kajti Her-riot in novi finančni minister ne soglašata popolnoma glede osnovnih točk programa. Herriot se zavzema za davek na kapital, de Monzie pa je proti takemu davku.
Ko je poročevalec Worlda vprašal včeraj de Mon zi-a, če je za davek na kapital, je slednji odgovoril povsem odločno: — Ne.
Ker je senat informiral Herriota, da je proti davku na kapital, je dal de Monzie takoj izraza svojemu mnenju. S tem pa je stavljen Herriot v težavno pozicijo z ozirom na socijaliste, ki so že od nekdaj zahtevali davek na kapital.
Herriot je bil včeraj manj kategoričen v prilog davka na kapital. V govovru, katerega je imel v Fontainbleau je rekel, da ne morejo nobeni čudesi rešiti francoskih financ.
—	Napraviti moramo gotovo žrtve, — je rekel, — a naš načrt ne bo imel brutalne oblike kot trdijo naši nasprotniki. Temu načrtu skušamo dati obliko, ki bo v soglasju s francoskim . značajem. Prosil bom davkoplačevalce, naj privolijo v večji napor.
Da
se izogne kroničnemu odporu proti plačevanju davkov v direktni obliki, je naslikal Herriot presenetljivo sliko francoskih finančnih potreb. Izjavil je, da je storil vse, kar je mogel, da uravna proračun, da pa je podedoval breme dolgov, ki znašajo 278 tisoč milijonov frankov notranjih dolgov, neglede na dolgove v Angliji in Ameriki.
—	Dežela s takim notranjim dolgom ni več prosta v svoji domači politiki, — je rekel. — Dežela, ki ima tak inozemski dolg, ne da bi prišla do soglasja s svojimi upniki, ni več prosta v svoji inozemski politiki.
Glede
inozemskega dolga sta Herriot in de Monzie v soglasju, da ga j^ treba uravnati, a de Monzie ima bolj prebrisan načrt za to, kajti vojne dolgove naj bi se odplačalo z veliko izdajo bondov na francoske kolonije, temelječih na novih "razvojih".
Soglasno s tem načrtom naj bi se Francija lotila teh razvojev ter plačevala francoskim izdelovalcem v papirnatih frankih za stroje, s pomočjo katerih naj bi se razvilo vodne sile v francoskih kolonijah.
Ker ni bilo dozdaj še nobenega napada na Mon-zie-a, vspričo splošnih napadov na vlado Herriota, se domneva, da bo mogoče izključno le on preživel krizo.
Načrt 3e Monzie-ja, da se resi pretečo finančno krizo, ni bil včeraj zvečer še ugotovljen, vendar pa se domneva, da bo obsegal naslednje točke:
»ij en je za Francosko banko, da izda več
UNDERWOOD A UNDCRWOOO. M. ».
Te dni np vrše velike ameriške mornariške vaje v vodovju Tihe ladij, katero vidi drednot "California".
2a oceana. Slika nam kaze vrsto
Velikanski vihar v Južni Floridi.
Tornado je povzročil številne nezgode v Floridi. — Trije ljudje so bili ubiti in številni ranjeni« — Materijalna škoda je yelika.
MIAMI. F la.. 6 aprila. — Tornado v ispremistvu treskanja in toče je zadel včeraj popoldne par milj od tukaj ležeči kraj AVliite Bell Diary ter *ra porušil. Neki moški, ženska in deček so bili ubiti in 24 nadaljnih ljudi je dobilo tako težke poškodbe, da so morali poiskati zavetišče a* tukajšnjih bolnicah. Materijalna škoda znaša več kot dvesto tisoč dolarjev.
Tornado je pihal v severoiztoč-111 smeri mimo Mdami ter dospel petnajst milj od tukaj na odprto morje.
Glasi se. da je porušil tornado še več drugih naselbin in da je bila njegova sila tako velika, da je odne-sel razvaline liiš več stotin čevljev v zrak.
Padala je. Vffdi toča.
Ebertova cesta.
BERLIN. Nemčija. 3. aprila. — Berlin je dobil Friderick Eberto-ve cesto. Taiko je biLi imenovana na čast zamrlega prvega predsednika nemške republike. Znana Budape-iter in Sommer cesta, ki teee na iztočni strani Tierrgarte-Jna. je dobila novo ime vsled sklepa občinskega sveta Veleberlina.
Nova velika nesreča v Nemčiji.
- BERLIN, Nemčija. 3. aprila. — Nov, ravnokar dodelan veliki kamin pri Boehlen. v bližini Ldpske-ga, se je danes aianadno porušil. Enajst ljudi je izgubilo življenje, ker so bili zasuti med razvaline.
Napori odvetnikov v Chapman-zadevi,
IIARTF0RI), Conn., fi. aprila. Pretežni del včerajšnjega dne je preživel na smrt obsojeni Gerald Chapman v svoji celici, v AVeth-tersfield jetnišniei z branjem.
Oe ne bo od goden a izvršitev smrtne kazni, kot je izjavil njegov glavni zagovornik, ima le še osemdeset dni življenja. Medtem pa se pečajo jurist i tukaj in v (New Yorku s senzacionalnim slučajem. in številni med njimi dajejo izraza svojemu presenečenju vspričo vloge, katero je igral voz-hi red New York-New Ilaven and Hartford železnice v posvetovanjih porote.
Ta vozni red, ki ni bil predložen kot dokazilni materijal in ki •tudi ni bi poverjen, je bil izročen porotnikom na njih posebno pro šnjo, ker so se hoteli informirati glede železniške službe ob uri, ko se je Chapman baje mudil v Broklynu in torej dosti milj od pozorišča umora. Porotniki so prišli <lo prepričanja, da bi imel Chapman na razpolago le en vlak. ki pride na Grand Central postajo v New Yorku ob osmih in da mu •je bilo nemogoče priti v Brooklyn v pet in dvajsetih minutah, če se vpošteva prometne razmere v New Yorku.
Številni juristi vidijo v pomembnosti vozneiga reda. kateremu je pripisovala porota toliko važnost, dober vzrok za razve-■Ijavljenje obsodbe in smrtne kazni in sicer z izjavo, da ni vozni Ir-ed nikak zanesljiv dokazilni materijal. Upajo vsled tega, da bo dovoljen Chapmanu nov proces.
Varčevanje z 'dnevno luc jo v Franciji.
PARIZ, Francija. 5. aprila. — Včeraj zvečer je bilo uveljavljeno pole.tno varčevanje z dnevno svetlobo po vsej Franciji in Belgiji. Vse lire so brlc ob enajstih zvečer pomaknjene za eno uro naprej.
tisoč milijonov frankov potom posebne izdaje, temelječe na zanesljivih trgovskih papirjih.
—	^Povišanje davka na tobak, užigalice, sladkor in gazolin. Ti predmeti predstavljajo najbolj do-bičaknosne indirektne davke.
—	Prodaja državnega monopola na užigalice in tobak, — kljub opoziciji socijalistov.
—	Neposredno kolektiranje davkov za naslednji dve leti.
To so manj *'brutalni* * predlogi, katere je imel ocividno v mislih Herriot v svojem govoru v Fontainbleau. Ker je senat odločno proti davku na kapital in ker ga socijalisti prav tako odločno zahtevajo, sta morala Herriot in de Monzie najti formulo, ki bo sprejemljiva za obe stranki.	1
Hindenburg dal
slovo politiki.
Ime Hindenburga ne bo igralo nobene uloge v v naslednjih političnih bojih. — Maršal se ne bo poteza! z a mesto predsednika nemške republike. — Marx je sedaj oficijelni kandidat republikancev.
BERLIN. Nemčija. 6. aprila. — Maršal von Ilindeburg j,e odločno od ki onil vsako kandidaturo za me>to nemšk <ga državnega predsednika. Po o-bjavljenju tega njegovega sklepa je pričakovati, da bo konečno imenovan kandidatom dr Kari Jarres. kot kandidat na-eij ona list i ene ko-mbinacije pri volitvah. ki se bodo vršile dne 26. aprila.
BERLIN. Nemčija, 6. aprila. — Nemški narodni odsek je sklenil nominirati dr. Williama Marxa kot- predsedniškega kandidata koalicije, ki obstaja iz socijalistov, ccntruma ter nemških demokratov. Zborovanje demokratov, na katero je prišlo veliko število delegatov iz vseh strani dežele, je sklenilo, da bo stranka pomagala k zmagi dr. Marxa tekom predsedniških volitev, ki se bodo vršile dne 26. aprila. Dr. Marx ni sicer najmočnejši kandidat, a republikanski voditelji upajo, da bo zmagal s pomočjo kombiniranih sil. kojih zveza sicer ni trajna. a vendar uspešna, vsaj za čas volitev.
BERLIN. Nemči ja, fi. aprila. —. V petek nanovo imenovani pruski ministrski predsednik, OMo Braun, je sestavil svoj kabinet.
Mussolini v novi vlogi.
RIM, Italija, 5. aprila. — Ofi-cijelno je bilo objavljeno, da je resigniral vojni minister general de Giorgio. Ministrski predsednik Mussolini je .začasno prevzel njegovo mesito. Resigniral je tudi vojni podtajnik Clerici.
Mil-nsolini je predložil resigna-cije kralju, ki jih je seveda takoj sprejel.
Re.signaeija sedanjega vojnega nunistra je bila posledica dejstva. da ni hotel parlament sprejeti njegovih načrtov, tikajočih se reorganizacije italijanske armade.
Sovjetske bojne ladje.
BERLIN, Nemčija, 2. aprila. Iz Kiela poročajo, da pričakujejo tam. (prihodnjega meseca osem sovjetskih bojnih ladij.
Far mer ji in
skrčenje tarifa.
Farmerji odločno zahtevajo skrčenje tarifa. — Narodni svet farmer je v je objavil, da je bil tozadevni poziv poslan predsedniku Coo-lidge-u.
WASHINGTON. I>. ('.. fi. apr. Benjamin <\ Marsh, član narodn-nega 1'armcrskega sveta, je objavil, da se njegova organizacija obrnila na predsednika Ooolidga s prošnjo, da se zmanjša carino na volno, bombaž in kovinske predmete.
—	Opomnili smo predsednika. — ;sq glasi v ugotovilu. — da so indnstrijalni /baroni, ko jih mize st> šibe pod težo povečane vrednosti delnic in obveznic, objavili. <{';» mora novi kongr-s povečati tarifne pristojbine na Izdelane predmete, d'ocim morajo farmerji pobiratii drobtinice protekcije. ki padajo z miz industrijalnih mogotcev.
Na kratko rečeno j«> farmerska zveza informirala predsednika, da ne drže indnstrijalni mogotci knjig, ki bi kazale njih resnične dobičke.
Z vetrna trgovinska komisija je sporočila po zaključku svoje preiskave veleklavnie. da imajo veliki klavničarji dve vrsti knjisr.
Mr. Marsh je v svojem poročilu tudi povdarjal, da so napravili izdelovalci volnenega in bombažnega blaga velikanske dobičke s pomočjo visokega tarifa na tako blago.
—	Farmers ki narodni svet, — se glasi v ugotovilu Marsha. — predlaga, naj se uveljavi enakost med poljedelstvom in drugimi industrijami ter s/krči sedanje carinske pristojbine na izdelane produkte. soglasno z dejanskimi potrebami.
Sorazmerno manj zločinov v N. Y<
Tako trdi newyorski policijski komisar En-right. — Butlegarji in Kitajci so baje v glavnem odgovorni za povečanje števila umorov.
Prevoznina po teži.
LONDON, Anglija, 6. aprila. Pobeli ljudje, moški ali ženske, bodo morali plačevati od sedaj naprej višje cene, soglasno z izjavo dr. Hugo Eekenerja, ki je F' i vedel v Ameriko znani zrakoplov ZR—3, sedaj imenovan "Los Angeies'Prevoznina bo računana po teži. Dr. Eckener je rekel, da bo stal vsak funt telesne .teže en angleški funt.
Razpravljal j,e. tudi o velikih možnostih zračnega promejta med Evropo in novim svetom.
V	ugotovilu, katero je izdal včeraj newyorski policijski komisar Enright. se glasi, da se je pričel "val zločina v tem mestu umrikatikajti prva četrtina tekočega leta zaznamuje le ( !) 20S3 slučajev, umorov, napadov in ropov proti r>171 slučajem v prvi četrtini leta 1915.
Nasprotniki administracije sedanjega policijskega komisarja so trdili, tla ne pomenja ta primera ni<Vsar, kajti postave tikajoče napadov, so bile v zadnjih par- !«• iih izprem#njene tako, da ne spa dajo številni slučaji še nadalje v tr. rubriko.
V	poročilu policijskega, komisarja se glasi:
—	Na temelju predloženih številk smo upravičeni zahtevati zase ves kredit na izremembo, ki se je završala. Po deželi se povečalo število -zločinov, a število zločinov se je zmanjšalo v naši lastni občini.	?
—	Številke so še bolj presenetljive. če se vzame vpoštev nara-stek prebivalstva za stotine tiso-čev ter vedno večjo uporabo pištol in avtomobilov.
Zločini, vprizorjeni od mladoletnih, .s*1 množe z nevrjetno nagli-eo. — pravi policijsi komisar v svojem poročilu. Ureditev teh razmer pa je stvar šole in cerkev, nc pa poideije.
Francozi iščejo zlato.
PARIZ. Francija, 5. aprila. — Neka francoska eikspedieija, kateri načeljuje znani francoski arheolog Abel Oliabot. se bo kmalu lotiila dela, da dvigne velikan-sk o zalogo zlaita. ki je bilo po-topfjeno pred več kot. dva tisoč leti ob obali Tunlsa.
Načrti so bili pospešili, ko je neki afriški potapljač našel velik kip, predstavljajoč starodavnega borilca. Učenjaki domnevajo, da je bila figura spodnji okrasek ladje. ki je prevažala zlato.
Domači pota/pijači si ne upajo prodreti do takih globin in vsled tega je bila sestavljena sedanja •ekspedieija, da reši potopljene zaklade.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum so Bik oene tledeSej
JUGOSLAVIJA;
1000 Bin. — $17.30 2000 Din. — $34.40 6000 Din. — $85.50
Pri imhtriHh, Id mafiaj« manj kot kot ea tiset Anrjtv lainnaaM »oscfcoj II Motov n podtalno in druge rtroike.	~ "" "
Baipsilljs na zadnje pošte In Izplačuje "PeftnI Mmi mT,
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9.40	500 lir..........$22.50
300 lir .........., $13.80 1000 lir ..........$44.00
Pri naročilih, U inafiaje ma*C kot ZM Ur r> flans ■> psestej po IS eenter
B poštnino in druge stroSke.
Bupešilja na sadnje »eftte in bpMojO LjsU^Mka hnittm tate ▼ Trate.
Za pofflljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC
OB dovoljujemo po mogočnosti Be poseben popust. VkaftMrt Dinarjem in lin sedaj m stalna, mnjn M voflmi In nftprl laknvano; is tega raslega mam nI mote psdntt nslBiiTn i eesc vnape-al cnianMe po eetd tistega ke nam prMe peslaai Atnar v reka. POftlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO 9 NAJKRAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO EA 8TBOŠKE tl^l
Denar mam Je poslatt nnJMJe pa Pimaii Psatal Wm*r Orier aU pa New Ink Bank Draft.
FRANK 8AXSEB STATE BANS 8S OortUadt Strtrt,	Now Točk, N. 7.
ttlephone? Oortiandf MT.
GLAS NARODA. 7. APR. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president___Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above^ officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
_"Voice of the People"__
Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za celo leta velja list za Ameriko	Za New York za celo leto — '$7.00
in Kanado .......................... $6.00	Za pol leta ..........................$3.50
Za pol leta ............................ $3.00	Za niozemstva ea celo leto — $7.00
Za četrt leta .......................... $1.50	Za pol leta..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00. _
Advertisement on. Agreement._
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej-« Denar naj Be blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da iiitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
"VRAG VZEMI JAVNOST
99
Voditelji velik« ^a bi/.nesa bi morali paziti na svoje korake.
Mr. Coolidge ji* imel ogromno vevino, {ribanje La Folfletta se /jiiJovilo. n dtanokrat je so l>ili razorganizirani.
f j-. ('uolidpe j<* prijatelj vt-]iki*ga biznesa. Precejšen. del ame--	na ruda je pripravljen zaenkra/t zaupati velikim kombinaci-
■:i i.;;pi.!ala t«*r jili podpirati Naznnaj izgleda kot da so minuli <im .i uničevanja In zasledovanja trn sto v. Ce» imajo-voditelji veja biziKsa le nekaj vpogleda vpoložaj, bodo o-bnašali tako. <;.i duiijo to pro.-,to*4t. To prostost pa lahko ohranijo, ee jo zasluži,; i. Povratek k >tarim ropar ski .im običajem, povratek k stališču li.tj vra;_r vzame javnost, bo takoj obnovil boj na celi črti.
Nevarnost sedanjega položaja tiči v petrolejskein biznesu.
J'n:(vj ča>a je že ]>otekIn. ki so razkrili škandale v upravi pe-;!■'•;••.wk.ii podjetij. Do>eda<j se pa ni storilo ničesar, da se očisti i - IN-trolejska industrija kot taka se še vedno drži vodstva mož, i.i s<> . ■ industrijo oblatili (ter povzro ili škandale.
Duhenev. Sielair. M.Avart še vedno velike postave v petro-
i	j-ki industriji.
Napor vlad«« Združenih držav, da dobe nazaj svojo lastnino, je Ml oviran. bre.z v>akeg« važnega protesta od strani industrije. Mož-
......!li<"n j a vpliva m» bežali, m j-h >\oravnatelji pa sede mirno na
s<> ,i	kih. Rekordi —«. < I i S t - kažejo, da -o visoki možje te indn-
sti> • parili svoje lastne delničarje. Nob no » banje ni bilo še vpr:. vji-iio. la se pregleda in zaključi račune. Podkupovanje jav-
ii	.i: ara Inikov. nepo-tavno za sedi-nje lastnine, sumi j Ive trgovske
a k i-..- . v>e to kaže. da j« indiLstrija moralno popolnoma brez n-.' i. N - protest it a in na.-otopi.
I»•!> n.:spn«tiio. Kljub tej zlorabi >ilr in zaupanja se je lutila • l;i!,ii dt-I.i. da pridobi se večjo moe iti večji vpliv.
IVt K-liuk Staiulaid nil of Indiana, lir. Stewart. je prevee /■•■.«••»' da l>i pričal. .i iti prove zaposlen v pobsku>m. da si pridobi s - v. jo Icontrrdo nad petrolejskimi zakladi Amerike. Preid par d!i• \i jo bi!-i objavljeno, da bodo velika mehiška ozemlja Dohenr-ja spojt na /. lastnino, kateri na<Vluje Stewart.
Ali pričakujejo voditelji biznesa. da !>o narod Združenih držav « i"lnil. da >e polaste Še večje >»ile možje, ki niso upravičili sile. katero imajo sedaj !
Ali pričakujejo, da bo zrl narod Združenih držav drugače kot največjim in zaupanjem na novo giganfieno zvezo kapitala, vodeift) od mož. ki ne vpošrevajo moralnosti poštenega bizner-a in niti postav ?
(V bodo petrolejski industriji naČelovali možje kot Stewart in njegovi tovariši. ru» more biti nobonega miru med narodom in pe-t role j sko industrijo.
Stališče teh p t role j.vk i h mož predstavlja javno nevarnost. Nevarni so svobodi biznesa. Pomenjajo nevarnost za ljudi, ki invest.:-rajo svoj denar v petrolejska podjetja.
S svojimi velikimi inter* si v Mehiki ogrožajo inozemske odno št je Združenih držav.
Industrija, upravljena od ljudi, ki dovoljujejo, da se podkupi kabinetnega uradnka. da omalovažuje sodišča ter ignorira lastne delničarje, so v polni meri zaslužili sum naroda.
Mr. ('oolidge je mogoče zadovoljen s tem, da ne zaiuteva obračuna.
Kdo drugi v javnem življenju pa bo zahteval to in narod ga bo podpiral v tem prizadevanju.
Dopis.
San Francisco, Cal.
Kak >r vselej, tako tudi zdaj t morem prehvaliti lepega, poli "nega. zabavnega in koristnega čl i vu. ki nam ga nudi naš slovenski !i-vt Glas Naroda. V njem do-
Čudovito novo zdravilo za stare in mlade.
Deluje kot čar na štabe živce, s'ab spanec, slabo prebavo in zgubo teka.
^'itatflji trga lista bodo s čudom xve-tfeli. da daj<> to novo zdravilo. Kuga-Tone, tako hitro odpomoč v tisočih Jilu-tajih. NIC ni holjSe sa. slabe živo^ tn izčrpanost, Flah 5T>anec, glavobol, napenjanje tn stab počutek v želodcu In čre-vih iH) ot»edu. Isto je učinkovito In hitro. Xuca-Ton«- daje krvi ielezo in žveplo živcem, čudovito je. kako hitro povrne živahnost in moč izčrpanim živcem In mi5i«-am: df-la rdečo kri, močne, umirjene živce in poveča, odporno moč. Daje oživljajoč ppanec. dober tek. fino prebavo regularno delovanje čreves in voljo za delo. f> t*<< ne p^»čutite dobro, je vate dolžnost napram nebi In svojim prijateljem, da iHMkuulte Nu(pa-Tone. Jemljite ra par dni in če se ne počutite boljži, vrnite ostanek zavoja lekarnarju in on vam povrne vai denar.	—Advt't
bimo novice iz cele Amerike. \? stare domovine, zanimive in koristne podatke, nadalje kra<xne romane ter mnogo smešnih, žgočih, pa res na enih od^rtavkov Petra Zgagev. On ni pristranski, temveč pove golo re«nico, tako da je samo njegova kolna več vredna kakor je cena listu. Rojaki sirom A-merike. sezifce po tem listiu! Či-tajte Glas Kasroda od prve do zadnje vrstice in izprevideli boste, da je na prvem mestu, bodisi v delavskem, političnem ali verskem žiru.
Dragi dopisniki .Glasa Naroda! Zelo rad čitam dopise, ki prihajajo iz različnih slovenskih naselbin sirom Amerike. Po č it an ju dopisov sprevidim, da še niso napočili oni dobri časa, id nam jih je obljubila stavorepublikanska garda. Gotovo ne, ker človek, ki je
Peter Zgaga |
.e orodje kapitalistov, gotovo n? jo ničesar dobrega storil za delavski sloj.
Tu. v Sail Franeiseu. še ni pre-i.bo za nas Slovence, ker večino-na vsi delamo. Toda oni, ki delo sče. uvidi, da ni posebno dobro. ::v plače navadnih delavcev ^n -tamotne v teh časih, ko je vse rako drago.
Na društvnem polju smo tudi lobro preskrbljeni. Naš klub ■^lovt'iiija se zelo zanima za na .redek in zedinjenje slovenskega naroda. Pomaga vsakemu ]>osa ineznemu društvu pri veselicah • vojinii izvrstnimi igrami in pet ■« m. Vsaka .posamezna igra je ►dobravana <-d občins^tva. Ni :>om omenjal imen igralcev, ker n bilo pr: obširno, totla jwiznati noramo. da vsak igralec in igral-in i z vrst no jizvede svojo vlogo. J:ko v glas-ii ali v kretnjah. — smo lahko ponosni na naš izobraževalni in drama tini klul •s'ovenija. Moči je dovolj, zanikanja polno in kmalu ne bo Slovenca v San Franclscu. ki ne bi >il član tega kluba.
Da pokažemo medsebojno slo-To. jirirede štiri slovenska društva kupno Aesegico: Slovensko pod >orno društvo v California. STo vensko-Ameriško bratsko in })od -»orno društvo Tabor Slovanov, št. »+. SNP.J. in Izobraževalni in <lra-uatdčni klub Slovenija. V nedeljo Ine 19. aprila 1925 v Eagle« Amli-orium. 273 Golden Gate Ave. Va programu je burka "Laži-
ravnika" v dveh dejanjih. Po srri nasto]>ijo naše slovenske "ičer.ke .s solo: Miss .Tosie Petrič. Miss Rozi'e Be<zeik. Nato nasitopi-o izvrstni igralci naši slovenski sinovi, s harmoniko in kometom, brata Messrs. Alois in Martin Tudnich. Nadailje bo nastopil naš izvrsten igralec Frank -Tudnich.
Mi Slovenci v San Franeiseu smo večinoma Belokranjci. toda loti enega dne se spremeni nekaj članov kuba Slovenija v nigre in 'rnce. Zato vprašam Petra Zga-iro, da nam blagovoli odgovoriti "e bodo f i Kranjci i nadalje ostali črnci? Na program pride tudi lekaj. česar še ni bilo v San Franeiseu, namreč "Klub Slovenia's Minstrel's. jZa nastopom za-Jioje klub s člani črnih obrazov Naprej!" ZateOn pridejo na vr-*ste knpleti in solo pojejo sledeči: Mr.. John Judnich, Mr. Alois
Stariha. ^Irs. Tomo Kostelec in pevovodja Mr. Tudža bas solo iu citre. in h kontni z vsem zborom "1'rška, al' že s.piš*C-Vtnes pa bo sta uganjala svoje"' burke in igranje s harmoniko- Mr. Svetič in Mr. T• mšič. Nat^'Zapoje klub še iiadaljnih par j>esmi. . *
Torej roj.ki v i^rfri Franeiseu. •.znan-ena druživa upajo, da ne m manjkalo nobenega Slovenca z mesta in okolice pri tej prire-litvi. ker preskrbljeno bo. da bo [osti smeha i;i dovolj zabave za dare, in mlade.
Začttek tečno ob dru n uri po-»:»ldne in konec o polnoči. Združimo m', in gotovo bomo na^vredo-ali. ker če bomo združeni, lahko nar.sikaj dosežemo.
Zač( to je in t ;iamo. da bomo kmalu prirejali gre in zabave v svojem lastm m Slov. Domu. na aašem lepem "kranjskem hribu.". Potrebujemo svoj dom. če nočemo pustiti, da se nam potuj-"ijo hčere in srinovi. <la bodo osta-i zvesti jeziku svojih staršev, da )Odo pristopali v slovenska društva ter tvorili jedro naše bodoč-'osti.
Peter Zgaga, ali bi s?, našel •lovek slovenskega imena in slovenske narodnositi. ki bi anogel o->orekati tej ideji* Ti. Peter, si •uavieen in vse prav poveš, zato povej tudi nam kaj, kar nam v tem oziru v korist.
Pozdrav vsem čitateljem Glasa \aroda! Upam. da bo kmalu na->očil čas. 'ko ne bo Slovenca v Ameriki, ki bi ne bil naročnik tega koristnega lista !
Jos. Fabian.
Karoliy bo odpotoval.
Grof ^lichael Karolyi. Izgnani prvi predsednik madžarske repn-blke, je sklenil preložiti svoje od pot o vanje na torek. Vrže j na njegovem potnem listu ugasne v sredo.
Na prošnji grofa so bili opuščeni vsi načrti med katerimi se je tudi nahajala ameriška parada. Hoče iti . najprvo v Canado ter tam izdati tri ugotovila, v katerih bo odgovoril na obdolžbe političnih nasprotnikov. Državni department je prepovedal objavo takih ugotovil, dokler se mudi grof v ^Združenih državah.
V Downtownu so zaprli za šest mesecev slovenskega rojaka, ker je imel tako rad svojo zakonsko polovico, da jo je s sekiro podil po dontown^kih u-licah.
Sodnik, ki n-e veruje v take dokaze ljubezni, ga je torej za šest mesecev zašil.
Pri tej priliki moram opozoriti patra Ko v eat o in vso. ki spadajo v njegovo branžo. da dotični rojak ni bil prijatelj moje kolone in da nisem jaz odgovoren za njegovo pregreho.
Redno je pa zahajal na Osmo iii se je udeleževal tamošnjih dobrot v kolikor jih ni bil ž.1 prej po oštarijah delelen.
Ne\vyorški gospod župnik je sklenil vsledtega škandala resi-^nirati. Pravi, da mu srce ne more prenesti, ker ima take divjake v svoji sredi.
Gospod župnik naj ne bo preveč rahločuten in tankosreen. Kar lepo naj počaka in vztraja na svojem mestu.
Ž njim je večina rojakov zadovoljna.
Ne bilo bi prav, če bi se že sedaj umaknil svojemu nasledniku, katerega hoče postaviti K overt a v newyorsko župnijo.
Naj mu rajŠd prisstedi veliko razočaranje. Ne bilo bi lepo. če bi ga spodili z Osme nazaj v (Chicago.
Da znajo nekateri newyorski Slovensei poditi, magari s palico | ali s sekiro, nam priča slučaj zgo-
rajomenjienega -rojaika.
*
V	naslednjem objavljam odstavek poročila glede neke seje v beograjskem parlamentu.
Objavljam ga zato, da bodo imeli ameriški Slovenci že vsaj medlo sliko, kako znajo jugoslovanski narodni zastopniki reševati narod in utrjevati stebre mlade. nadebudne države.
Odstavek se glasi:
V	svojih nadaljnih izvajanjih je poskušal po si. Smodej zopet obrekovati in osebno žaliti dr. Žerjava, radikali in samostojni demokrati pa so ga začeli zafrkavati in so mu neprestano upadali z medklica, tako da ga skoraj ni bilo mogoče slišati. Končno se je začel Smodej umikati. Ko je pa pričel znova razpravljati o pomilostitvi Ivana K miza in j-e dejal, da dr. Žerjav nima poguma izjaviti. da je sprejel ze pomilostitev denar za strankarsko blagajno. >p je nagloma dvignil dr. Žerjav in Šmode-ju ogorčeno zabrusil v o-braz: "Zopet lažeš! Obrekovalee, lump, nesramen lopov!" Minister Piioičcvič: "Lažnivec, linija 1" E-urni klici: "Tako jeT* so pokazali, kako globoko je razumela zbornica ogorčenje obrekovanega ministra dr. Žerjava. Smodej je ves prepadeu poskušal z jokavim glasom še nekaj govoriti, a njegove besede so vtonile v splošnem nemiru.
Uboga država, ki ima za svoje narodne zastopnike obrekovalee. lumpe. nesramne lopove, lažnjrv-ce in hulje!
In pomisliti je treba, da je bil tisti, ki je te očitke izpregovoril. pred leti obsojen radi "nerednega poslovanja" na .štiri mesece ječe.
Kako se "neredno poslovanje'* podomače imenuje, je pa menda
tudi vsakomur znano.
*
Včeraj je praznoval znani newyorski pivovarnar George Ehret svoj devetdeseti roijstni dan.
Najmanj petinsedemdeset let je bilo pivo njegova poglavi/tna pijača. In sicer dobro pivo, vsebujoče šest do osem procentov.
Ta argument najbrž ne več zaleže kot tisoč pdškavih argumentov, ki jih navajajo suhači v svoj prid.
*
Kadarkoli ameriški senat nima drugega dela, začne preiskovati kako zadevo.
Sedaj naprimer preiskuje vzroka zadnje vojne.
To je vsetkakor hvaležna naloga, vendar bi bilo pa boljše, če bi -začel preiskovati vzroke prihodnja vojne.
Tn kakorhitro bi jih našel in preiskal, naj bi jih skušat nemudoma odpraviti.
Iz Jugoslavije.
Veliki požar v Brčkem.
V Brčkem v Bosni je te dni iz bruhnil v neki trgovini požar, ki se je razširil tudi na sosedna poslopja. Trgovina je popolnoma pogorela, bližnje liiše pa so močno poškodovane. škoda znaša nad milion dinarjev.
Sammor bančnega ravatelja.
Ravnatelj beograjske Okružne banke, Pera Milenkovič. se je v svoji pisarni obesil. Prvi je ojva-■/.i! nusrečo njegov osebni sluga, ki je otišel i>ospravljat pi>arno. Bančni kro^ri poznajo Milenko-viča kot pošjtetiega človeka ter zatrjujejo. <la je izvršil samomor, ker je vsled špekulacij izgubil svoje premoženje.
Pokojmik zapušča vdovo in dve hčerki, dijakinji na univerzi.
Konservatorij v Novem Sadu.
Na občnem zboru Glasbenega društva v Novem Sadu. ki se je vršil ob mnogobrojni udeležbi, ki j) brl soglasno izvoljen posebni odbor, ki naj preskrbi načrte za gradnjo konservatorija v Novem Sadu. Društvena deputaeija bo ministru prosverte izročila spomenico s prošnjo, tla se ž»> v priliod-uji difžavni proračun, postavi ]u-i-imren znesek k-ot državni prispevek za gradnjo konservatorija.
Morsko zdravilišče v. Ulčinju.
Kakor raizglaša ministrstvo za narodno zdravje, je.posebna k«»-ndsaja. ki se je bila podala v Ul-č:nj (ob jadranski obali Oraie gore) v 'kliiinatičn-em oziru z«-lo i ravno lego za morsko zdravilišče.
Če veter stražniku odnese čepico.
Na Sušaik so pripeljali ■/. Senja dva zlikovca, ki -^ta v okolici <><"-j« k a izvršila celo vrsto ra/.boj->'pv. V bližini Sušaka se .i;- z! >-čincema posrečilo pobegniti. Ko je stražnik lovil svojo čepico, ki tnu jo je odnesel veter. st;i •<.,> razbojnika spustila v beg in srečno ušla.
Branislav Nušič oropan.
Kak;*>r ja	iz Sarajeva, so
^doslej neznani zlikovci vdrli v stanovanjo Branislava Nuš:ea. upravnika tamkajšnjega gb ia!i-šča. Odnesli so 15,000 dinarjev gotovine in zlato dozo. ki mu jo je pnlaril kralj Aleksander.
Nova jnstifikacija v Osijeku.
17. marca so otbesali v Osijeku •37-letnega delavca Milana Lati-noviča očeta 4 otrok, ki je preteklo leto umoril svojega tovariša in daljnega Sorodnika Simona .atinoviča. s katerim je delal skupno v tovarni cementa v Beočinu in ga oropal. Po umoru -e je oblekel v umorjenčeve hlače in čevlje, šel k njegovi družini in na podlagi ponarejenega pisma zahteval, da se mu izroči 4f>0 Din., ki jih je baje posodil Simonu. Rodbina pa je spoznala hlače in čevlje umorjenega, nagnala Milana in
KOŽNE BOLEZhf
povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat;
SEVERA'S
ESKO
razkuževalno mazilo.
Olajša razdraženje, odpravi srbečiibo In druge srbeče izpuščaje na koži.
Cena 50 centov. Poskusite naprej pri lekarju.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
ga ovadila sodišču. Krvnik Mau-sr-r. ki je obesil C'a rti go in Prpiea, je prišel v Osje.k.
Tramvaj smrtno povozil seljaka.
Na delačičevetu trgu v Zagrebu je tramvaj smrtno povozil neznanega seljaka. Pozneje se je dognalo. da je ponesrečene*- seljak •To-^ip Mcstv iz Popovca. oženjen in oče dveh otro-k. Ker ga ni bilo domov. jt> -prišla njagova žena v Zajrreh ti-r .jr- v niH-vaSudei spoznala svojejr:i mrtveca moža.
Težka avtomobilska nesreča v Zagorju.
V Bi' In.;! pri Lepoglavi na Tlr-vaškem v je zgodila strašna avtomobilska nesreča, katere žrtev -ta postala italijanska trgovca Pirtro lvaldi in Vittorio Fossati. ki s i ;t Kila na mesitu mrtva. Težko ranjen je 1»I i t uda šofer Ivan Ikiieker. dočim	polkovnika v
pok. Taee<»nija prepeljali nezavestnega v bolnico. Nesreča se je zgodila pri nekem hudem ovinku. Šofer ni opazil nevarnosti, nakar se j»- avto prevrnil in pokopal i>od sol) o j vse potnike. Ponesrečena trgovca sta prišla v hrvatsko Zagorje nakupovat jajea.
Na Hrvaškem ženska ne more postati ne sodnik ne odvetnik.
Banski	v jZagrebu je na-
mreč -prejet sklep, glasom katerega ženske, ki so «deer končale ])ravne študije in položile sodniške izpite ne morejo vršiti >odni-sk.* funkcije niti ne morejo zastopati strank razen v bagatelnili zadevah (do i2~>00 Din. vrednosti). Ne morejo torej ženske postati odvetniške koneipientke. ne morejo kot .sodniki v senate itd.
Farma na prodaj
,47 a krov. gospodarska poslopja, sadno drevje in 1000 vinskih trt. Farma je v južnem Miehijranu. poleg glavn " eest<». ^ ni i! j od mesta. Grand Haven; zemlja je v ravnini in zelo rodovitna. Kdor se zanima, naj piše na lastnika:
ANTON PLESEC,
479 National Ave., Milwauke, Wis.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA"
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vase darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Pjriporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York* N. Y,
Telephone: Cortlandt 4687.
Vprašanje—
hadilm nawhlnili c if/a i f t.
Zakaj je moje kajenje le navada, ne pa užitek?
Turški tobak Je mit in izrazit V in vsledtega ne potrebuje začimbe.	Helrnars vsebujejo ČISTI turški tobak.
Škatlje po 10 ali 20	J
Odgovor—
kadth u lit lmar ciya re t.
Od kajenja je užitek le pri kaji čistega in izrazitega turškega tobaka, ne pa od cenenega tobaka mešanih vrst.
Fr. Milčinski:
Ptički brez gnezda
ZA GOSPODINJE
Piše IS A. BELLE KAY
Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s romoejo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja In mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILA Št. 4
Domat-a sredstva.
Pa zamžite luknjo v cevi, iw>seb-»o plinski eevi. ali eevi za vr<«"«> vodo zmehčajte kos mila i»*r ga položite na luknjo.
• Spoznali boste. <la je dobra nn-vadn imeti kos trdega mila pri ritki. Kadar vliiVte nitke iz platna, boste videli, da bodo prišle nitke hitro ven. T-e vdrgnete v doti<~-ni del platna nekoliko mila.
Kadar ristiie f-rue ropate ali praktično katerokoli C-rno stvar je najboljše poslužiti m* erne cunje s kakim eistiluim sredstvom.
Kadar potrebuje vaš «lom dobrega eišT-enja. morate paziti na to, da je metla v dobrem stanju. Eden najboljših načinov, da l»o v;is.-i metla pobirala dosti prahu in nesnage je namočiti jo v škafu z gorko vodo in milom, in vodi je treba dodati tri velike ZHee petroleja. Našli boste. da lie bo metla le očistila va-še preproge, temveč bo tudi pustila na lesenih tleh ličke vrsie po-lituro.
Emalirane lonce, ki po se ob/.!*a-li. j»> treba takoj na]>olniti v. vrelo vodo. litij t i mrzla voda bi povzročili razpokanje enmlja.
•1 eaše skuhanih. odrejen »h makaronov. razrezanih na dva inča dolge kose. T in ** čaše zrihanega avneri-
.škeea sira. 1 in pol žlice moke. '■ž čajne žlice soli. 'i čajne žliee popra Par zrnov paprike.
Napravite belo omako iz moke. surovega masla, začimb«« in neraz-rdčenega mleka. Vmešajte makarone. Namažite plitvo posodo, položite vanjo eno lego makaronov in nanje sir In tako naprej, dokler ne porabit«' vsega ter napravice zadnjo plast Peeite v zmerno vroči ječi. dokler ne zjirmeni. približen pvt in trideset minut.
Nasveti za lepoto.
Vsakdo ve. da je dobro zdravje v veliki meri odvisno od dobre pre-have. 1 »obrti prebava pa je seveda v prvi vrsti odvisna od dobrih zob. Vsakdo lahko ohrani zobe v dobrem stanju za prmerno žvečenje. .Morali bi iti k dentistu in videli lit. kako poceni bo preiskal vaše zobe ter našel male nedostatke. katerih ne morete sami opazil i. Izplača se iti k dentistu po dvakrat na leto za tako preiskavo, kajti na ta način je treba le malo dela. da se popravi nedostntek takoj <»1 pričet ka. I'.olj-še je očisti si zolw dvakrat na dan ter obiskati zobozdravnika po dvakrat lia leto kol pa triK-ti znltobol in pogosto resno bolezen, ki lahko sledi zanemarjanju te priproste navade
IN O. 1044
Nasveti za kuhinjo.
Sočivje se servira sed ij na krožniku. mesto v posodah.Poduy.ev.-iti bi se morali dvojne posode za so-čivje. s pokrovom. Tako posod > lahko kupite ali iz navadne ali pa tolčene kovine.
I)a dobite iz praZene ribe pravi okus. jo morate popolnoma posušiti. Najboljši način je oprati ribo. jo 1 »osušiti z mehko cunjo ter povaljati nato v moki.
Ribo je treba pokriti prodno so jo spravi v ledenico, kajti drugače bo ostri duh okužil ostalo hrano.
IVteršilj bo ostal svež več dni. če ga spravite v posodo za sadje z neprodirnim pokrovom.
Ledena kava je izvrstna, servi-rana s sladko stepeno smetano.
Osebno zdravje.
Brez dvoma sta že dosti slišali o hrani, ki vsebuje element karbohi-drat. Karhohidrate najdemo v živalski hrani v obliki mlečnega sladkorja in mineralnega škroba. Zanimivo dejstvu je. da je treba karhohidrate izpremeniti v grozdni sladkor, prodno jih more uporabiti človeško telo. Karbohidrati ^o živilo. ki daje ot rokom in odraslim gorkoto preizvajajočo silo za o-pravljanje dela. Sirupi so oblike sladkorja, ki vam dajejo dodatno eneržijo. da opravite resnično dobro fizično delo.
MI l/K
*t' »OCm r i« o u r.
Jugoslavia irredenta
Mi priporočamo naslednje izdelke:
Star in Magnolia Mleko l>o odgovarjalo vsem vašim kuhinjskim potrebam. kjerkoli potrebujete mleko in sladkor obenem. Vi lahko hranite te labelne in dobivate dragocena d arila.
eijoiiurji lažje strahovali naše Iju--ii. zato naj lii se navadili njihovega jeziku. Tudi dotični poslance v Iiunn je izjavljal da bodo ttnkeijonarji /. znanjem jezika diugorodcev iti Liko uspešnejše gospodovali nad njimi. Xikje ni po-.šl en o-1 i in prijaznosti napram našemu ljudstvu, ampak politična gospoda zasleduje proti Slovenec ni edin/de llačeiije in zatiranje.
\ čtiko s vrh o ima služiti še pose-•><'.) znanje dru»or<xlnega jezika.
Smrtna koso..
V Idri.>ii jo umrl -I asi p Šepeta-vee. v cele t mi tamošnjd župan. Pokojnik je. bil navdušen narodjak i m zve.-it somišljenik napredne stranke. Za Idrijo si je pridobil velikih zaslug. Znan in spoštovan je liil po vsi Notranjski. Silno ga je bolelo, ko je bila Idrija odcepljena od matere zemlje. Njegov pogreb je pričal, kako visoko s:a
Posebna ponudba našim citateljem
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVES" $20.
B atreiico va slovenske dr-
k., Č, 1,1-^25.22
VELIKONOČNE DENARNE POSlLJATVE
prišle bodo še pravočasno v roko prejemnikov, ako jih pustite nakazati potom —
"BRZOJAVNEGA PISMA".
Stroški za vsako nakazilo samo $1.00.
Cene zmerne.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York

(Nadaljevanje.)
--z
"O ti ubogi otrok!" jo je mi-U 1 o val a stara mama. "Kaj pa Je _ tvoj mož?" JJila je malo pozab- r Ijiva.
""Pri jezičnem dohtarju je u- 1
radnik, veste, malo drugače ka- t kor njegov namestnik. Dela ima L preveč, zaslužka premalo, pa je j 1 name hiul. Kaj morem jaz. če je11 draginja taka? Pomislite, stara h mamii. o Božiču so babe držale i v jajea par ]>o grošu!"'
JSr«*:ra mama je ostrmela in ni. i; mogla verjeti. da je mogoče kaj! t takega.
"Storila >em. kar mi je bilo v j." močeh noiienega dela se nisem'}, branila. Xe — še pijancem sem j «" siregta pri veselicah!"
"Ali imata oslarijo?" se je za- li vzela stara mati.	j
"To pa ni prav! Iz take hiše, ka z kršita je naša, pa da strežeš po o- i 6t arijah, ne, to ni prav! Tega j tvoj oče ne sjne pustiti. Jaz mu š rečem ..."	a
"Stara mama. ničesar ne reci- v te, saj poznate ata, kakšni so! .lim že vama povem. — Nazaj pa \ ne prem."
"Nazaj nikar no hodi!" ji je > pritrdila stara mati. 'Rajša poj- j d i služit!"	r
Ta zadnji nasvet Je>rnjevi ni 5 lii! všeč. V.mdar jra ni zamerila i stari mami — kaj vedo stara ma- \ mo. ko jim peša pamet,	^
Tako sta m* memili in \nies pa- ' žili na kuho, ki jo je bila prista-lj vila hišna »rospodinja. predan je šla na prdje. Ko sta izpili vino. je i Jera jeva še enkrat stopila v klet | ?
prinesla poln kozarec, stari maijš mi pol. 'n še pručieo si je pote«r-,\ niia pod liojre, da je sedela pravi udobno. — Do tistihmal ji ni bilo?j žal. da jo zapfu<*tila možu i« do-m. S Oh po I dvanajstih ^ je vrnila s j polja mati. s košaro v roki, ki je bil a v njo j ne*da delavcem preti-J r poldanieo. Obesila jo je na kljn- c ko pri durih, obrisala si .s čela ? p' t. se oddehtnila in prijazno dala ! hčeri roko. "C'e Bog da, vse v le- 1 piin -pravimo pod streho" — m j že v1 je zasukala k loncem pred \ j pečj«*. da stori še zadnje* kar je i bilo treba za kosilo. "Ka'ko pn, da T nisi s sabo pripeljala fanta? Ali s še nima počitnic?"	\
Stara mama je zlezla brez slo-vesa 1/. kuhinje v prvo natLstrop- < je, kjer je imela svrtjo sobico; ru < je najrajšii samovala, kadar ni In- ^ pila krompirja.
.1 era jeva je liila zdaj odpočita } in vino ji je dajalo poguma. "Ni- ] če.-ar <lr>bre<ra vam ne povem, -mama, faait nam je nšel! Iščejo jra. Pravijo, da .so ga videli prertt , Trstu. Taka sem, kar meša mi se!' •
Mati se je ozrla od p iskro v na ličer. Kdum sin se ji je izgubil, O- I * na pa udobno sedi na 'ktopi, nogi na pručiei, roki sklenjeni okoli koleni — slika rajnke zadovoljno-sti! Zmajala je glavo. "Ušel?" I*a kdaj in zakaj ? Pri na« «e ni , nič zglar<il!"' Iz 1e3kega lonca je stresala kašo v skledo.
Sem mislila ..." je rekla Jera jeva. "Žšve duše nimam, da bi se ž njo posveti ovala! Moj mož je tak" — zdaj šele je izpiwtila koloni iz rok. ker je roiki potrebovala za dramatično igro okoli oči — ne grem vtič nazaj in ne grem!" Mati je pripravljala zabelo in fea malo se ji je zdelo — ona se trudi, hči pa tam sedi kakor ma-lik, ne da bi se .sjpomtvila in j$ pomagala. Izbruh hčerinega obttpn je ni posebno genil. "Ti," je rekla. "tega mikar n-e pra-\-i očetu. Joče bo hiul!"
Jera jeva je pričela lajnat pesem o prehudem delu in trpljenju in prepičlih denarjih.
Kaša je bila pripravljena in za beljena. Druga jed bo krompir in isalata; salarta bila že oprana, gospodinja jo je jemala iz škafa, polagala na rešet o, da se od cedi, potem je stopila v shrambo po je-Mh in olje. "Vee," je reicla hčeri,] * zaradi dela Be nikar ne pritožuj! Moža in enega otroka že lahko sa ma t red devaš brez dekle; mar fcoisliš, da pri nas križem držimo roke? Tako, kakor zdaj le ti, že npem sedela dvajset let!'^r	!
Tudi sala«a je bila oso-ljena in zabeljena <iai mati je stopila pred vežo in ]K»tegnila zvonec ob durih — dala je znamenje: domov juži-nat!
J era je v i je, prihajal občutek, kakor da je odveč pri *ej hiši. Ma ti ji je dala skledico z juho in mesom. kozarec vina in kos belega kruha: "Na, to-le nesi go: stan mami. najrajši sami jedo! — In pa očetu ničesar ne reci. bom že sama govorila z očetom!"
Vzela je in nesla. "Pomislite, mama je huda," je rekla stari materi. "pa ukazala je. naj očetu ni-.V-ar ne povem!" — Postavila je .Vd in vino na miizico pri oknu. kjer je sedela stara mama ln z o-a 1 i na nosu pleitJa nogavice.
Stara mama ,ie vzdShnila. "Taki so! Saj pravim!" Kruta sta se ji zdela sin in sinalia in brez srca za svoje otroke. — Dobrosrčna že niea je bila pozabila, da takrat ko je bila še sama mlada, čila mati šestih otrok, jih tudi ni razvajala, ampaik jih «trogo doslednostjo vzgajala k delu in poštenju . . .
Jedla je svoje kosilce. vmes povedala kako tolazil.no besedo: "Po že Bog dal!" ali kaj takega. Naposled ji ni dalo miru. vstala j'-, stopila k skrinjici za posteljo, odprla pokrov in iz dna poiskala ziilqn mosnjiček. Brskala je pn njem in slednjič privlekla na dan v .papir zavit tolar. "Na!" je rekla in ga stisnila Jerajevi v roko. "le vzemi, da ne boš brez denarja!" Potem je šJa -Sipe* h kosilu.
Ko se je Jera jeva vrnila v vezo. so bili posli in delavci že poju-žinali; stali so pred lrišo in poslušali gospodarja, ki jim je ukazoval j>opoldansko delo.
Za mizo v hiši so domači sedeli pri jnžini — enaka je bila kakršna družine. Le za staro mater se je 'kuhalo posebe.
lJrat Jaka. širokopleč, golorok. r.;avordeče polti, jo je prvi zagledal. "Le pridi! Pa moliti moraš z,r;-.e, mi smo že! Prav je. da prihajaš pomagat. Ce boš pridna, do biš tri dvojače na dan in vse pro-Mo. še luč po dnevu." Ponudil ji je žuljavo roko.
Izza mize je skočilo kvišku rde-č< lično dekle dvajsetih let. "O. sestra, ka.ko se pa imaš? Kaj pa t\oj on? Kaj pa Milanček
Jera jeva je ujela -materin pogled. ki ji je velel, naj ne razklada. kaj jo je privedlo semkaj. Od- 1 govorila je s priseljenim smehom: "Vse pozdravljata." S<nlla je za , kuizo. vzela žlieo. se površno prekrižala in .se lotila preproste kmet ske hrane — nič kaj ni šla v slast. '
Oee je bil odpravil družino, pri družil se je kosilu. Bil je resen, t h mož. Tem zgovornejša je bila < .sestra Lenčka, kakor studenček ob i>oti ji je žuborela beseda.
"ČaJkaj," je rekla, "zdaj ko si tu. mora enkrat Jaka za preči, da naju potegne ik sestri Polona. Bova videli, ali jo spraviva v smeh ali ne — taki dve. »kakršni sva midve.''
"Reva. ne more se potolažiti," je pripomnila mati. "Osem mesecev bo že, kar ji je umrl Nacek. Pa še žaluje, kakor da bi bilo vče raj. Edinec je bil!"
"Veš. taka je," je ipripovedo-vala Lenčka. "pri durih ima na žreblju njegovo suknjico in kadar gre z doma. vsakikrat jo preme kraj rokava, kakor bi živemu dajala roko: Z Bogom, moj Nacek! Le pridkan bodi, saj kmalu pridem!"
"Za god mu je spekla kolaček in mu ga nesla na grob." je dostavila mati.
"Da, da — rajši še^jt kakor nobenega!" se je oglasil gospodar.
Jera jeva je poslušala in molčala Govore o sestri Poloni, mislijo pa name in na Mšlančka, se ji je zdelo. Tako ji je bilo, kakor da se-. tli na obtožni klopi.
Od smrti malega Nacka je krenil pogovor na soseda Tomaža, ,1 ki mu je -umrla žena in pustila de-1 ! te, komaj je zagledajo svet. — i Včasi je malo neroden sosed Tomaž, otroka ima pa le rad. Tretji 1 j dan mu je lepo postlal v nahrbt/ni ' ko«, ga zadel -na ramo m sta šla jod hiše A) &tže .iskat krstnega bo:
Pozor! — G o s p o d i n j e.
Nikdar še niste napravili za svojo družino takega keka kot ga boste napravili po sledečem navodilu z Magnolia ali Star Mlekom. Če še nikdar niste poskušali Magnolia ali Star Mleka za kuhanje, začnite danes s tem navodilom. Uporabljajte ga, kadarkoli potrebujete mleko in sladkor zaeno, v kavi, kakavu ali pri drugih kuharskih predpisih.
BORDENOV ČOKOLADNI KEK S SMETANO
1 -> čaše Magnolia	ali 1 žličica vani je
Star Mleka	čaše moke
1 /3 Čaše vode	2 jajca
1 čaša sladkorja	2 žličici pecivneoa
1 2 čaše masla	praška
Mešajte mat'j in sjadkor. da se vleče ter prideni dobro zmetene rmenjake. Razredčite mleko z vodo ter dodajte moko. pomeiano s pecirnim praškom. Zatem prid«nite dobro stepene beljake in začimbe. Peciie v treh nizkih ponvah.
fila
1	W konve Magnolia ali 2 žličici koruznega
Star Mleka	škroba
2	jajci	1 ž:ičica masla
Mleku prilijte tcliko vode. da ga bo en pint ter grejte. da bo zavrelo. Zmočite koruzni škrob z malo količino mrzega mleka, vlijte v to Jajca ter dobro stepite. Vlijte to v vroče mleko ter kuhajte pet minut. Odstavite z ognja ter pridentte maslo in začimbo. Ko Je mrzlo, namažite Vned plasti. (Filo napravite prej, da se lahko shladi.)
BREZPLAČNO
Razen dobrih kakovosti, ki so v teh vrstah kondenzira-nega mleka, dobivate dragocena darila za labeln*. Zgoraj vidite razne kose posrebrene pločevine, katere lahko dobite za labelne s teh kan. Gospodinje lahko izpopolnujejo s kosi ta set od časa do časa. Posrebrena pločevi ia. ki Jo vidite tukaj se lakho dobi v naših premijskih prodajalnah. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, da bi zamenjali te labelne, jih poljite Borden Premium Company, 44 Hudson Street. New York City, zaeno s številko daru, označenega na gornji s iki, in mi vam bomo poslali brezplačno.
PREMIJSKE TRGOVINE
NEW YORK CITY, N. Y. e. BRONX, N. Y. 44 Hudson Street	vu 578 Courtlandt Avenue
near Duane Street	^ near 150th Street
t .	_ 5? BROOKLYN, N. Y.
426 West 42nd Street K5 r,_	. ,,„„ ^
... .. .	^ 570 Atlantic Avenue
near Ninth Avenue	Hfe	„.. .
Hv near 4th Avenue
1427 Tftird Avenue	Sft 2 Sumner Avenue
near 80th Street	83, near Broadway
fef long island city
61 East 125 th Street	44 Jackson Avenue
near Madison Avenue	near 4th Street
C-LAs X,\T?Or> \. 7. APT? 19J.">.
tra. Da ne bi spotoni jokal r-rvi-i"t'k. mu je godel na harmonike — tako ga je nesel h ki*stn.
"Sirotek brez matereje vz-dihnila gospodinja.
"Očeta lase pogreša otrok kakor mater. Še v poznejših letih", je pritrdil oče.
Kakor da jo te.po z bičem, je bo lel Jerajevo ta razgovor. Oddeh-nila se je. ko »>o po ki-atki molitvi vstali izza mize.
"Zdaj greš z mano," je klepetala Lenčka, "pa ti dam svojo k-o čemajko .in krilo in erevlje. da boš za na polje. Taka-le nisi za med ljudi, isamo za med gospodo.
Jerajeva se ni branila, preoble-kla se je in šla s sestro na polje.
jZadnji je šel od hiše gospodar. Pa je imel popoldne? še nekaj po-menka s gospodinjo in moral potem še pisati pismo in ga vreči v nabiralnik. Pismo pa je bilo naslovljeno na zeta Jeraja in se je glasilo tako: "Ljubi zet. naznanjam t>i/da je danes prišla tvoja žena .moja hči. To ti ipišem in boš h- sam vedel, kaj ti je ■storiti. Jaz imam zaupanje vate, ti ga imaš lahfco vame. Pozdravlja te tvoj ta&t."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
v KtLKo svrno naj se uce italijanski funkcijonarji slovenščine?
V rimskimi parlamentu me-: mil neki poslanec, da bi bilo prav. ako bi znali italijanski funkcijonarji med drugorodH njihov jezik. Z zadevo se je pečal tudi tr-ižaški 'Piccoio" in povedal, v kfi-1 ko s\~rho naj se nanee Ltalijariski > funkcijonarji v -lulijslci Krajini' slovenščine. Pripeti si> namreč, da pri 'kaki orožniški intervenciji orožnlški ne razumejo ljudstva, {ljudstvo pa ne orožniikov. Slednjič včasih ne vedf>. ali je to. kar jim kak Slovenec pripoveduje, ljubeznivost in pojasnjevanje ali pa je umerjanje in gi-ozenje. Kak orožnik bi rad napravil ovadbo, da ga je kdo žalil v službi, pa se vendar zboji, da bi se ne blamiral. ki'r n< razume nobene slovenske besede. Ako bi pa nekoliko razumel, bi jo pa hko naredil! Tržaški list svetuje, da naj se italijanski funkcijonarji priuče jezika drugorod-eev ta'ko le za nujno potrebo, da bodo od daleč nekoliko razumeli. kar jim pripoveifuje kdo iz-me dljudstva 7. nanjem drugorod-nega jezika pa list ne išče dobrega namena, ampak da bodo funk-
NUllil^V^	oživljenje je
Ovs Bil iTjjy**l) ^^ Bolgarski Zeliščni Čaj
UIL^^BlJ	vreden desetkrat vec kolikor stane.
■—L-j^ _\ II^BflN	""T-« Da. vsaka družina naj bi imela to
WjjHtel	Pisto žellSFno zdravilo za odpravo'za-
^vW^IHq^S	CCv^ prtja. revmatizma, želodPnih. jetrnih
>\	iu ledifnih bolezni ter za obogatitev
krvl
' / / J^Ji r \ \	Pojdite 5e danes k lekarnarju po
zavojček — 75c in ?1.25. Opomba: — DosU ljudi živi po far mah in po malih mestih, kjer ni lekarne. Ker j ako potrebujejo to izUonio zdravilo ter ga morajo imeti. l>om jaz posUl po poŠti moje zdravljenje za pet mesecev za $1.25. Naslovite na me : H. H. you Schllck. President, Dept. X824, Locust St., Pittsburgh, Pa.
'OUVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na platini stroj nI nlltaka umetnost, TsSoJ !sl-C« yssM pil«. Hitrost pisanja dobite i ^
SLO V JBMO PUBLIBHXK0 COMPABT
■f 6«tluit IM	V«w York, T
_i..!.-. - -.	'r- "" ■ ■■ >	t-	'
jt* spoštovala vsa Idrija. Kor je bil zvest pristaš narodno-napred-iif* srtranke je mnog-o pretrpel s k'eni/kalne strani. Ueta '1904 jo bil Izvoljen za župana, leta 11)00 zopet, toda kranjski deželni pd-bor je razpustil mestni svet v Idriji in imeniavan je bil za regenta kle:riikale<* v pok. ilavčivi kontrolor vZazula.
Ko iso .se vršile nove volitve je bil išopeftavec zopet izvoljen za župana. Županoval je do leta lfHl v občo koriitf idrijskega mesta.
Predsednik na izletu.
. WASII1NT0X. I>. {'.. 6. aprila. Predsednik Coolidge-. njsigova žena, generalni pravdnik Sargent in delavski tčijnik Davis so m* napo-tili na kratko potovanje z jahto .Mayflower* jvi Potomac reki.
ALI VESTE, —
tla se bo v Parizu vršila gozilarska [ razstava in tin bo jugoslovanski o<hle-j lek na nji uriilil strokovnjak Fran-ge.š? Ali veste, da so lleluiars popolno-čiste in tla s.» v lejienka.stih škatljah. • k.-ir prepreea lomljenje?
Številni oillieni ilijet.-rrki sr. u-gt»tovili. tla so mleko in mltvni produkti bistvenega jnnne:ui v r-loveka. kajti v ilruga^netn shiojju 1 bo f-Loveška jilemon jwivasi izmrlo. ( ^ mleku in siru so gotovi skiivr.o-sti elementi, iu vas zaklailajo jk.-trebnimi mineralnimi s.»l;ni vitamin i ni in gorkotninii kalorijami. v:ls ! ob nt ni jo v najboljšem v,jraT ju Z ilrugimi Tiesedami sir j.* »r:»kii'-no solidno mleko, sestavljen i iz i:.iV- >t». 1 proteinov in mineralnih s«>li. v* sv<i. j jem domu 1 >i se morali pjsluv.Ui t«»-liko sira kor kake drug- hrane, re . le raditega. ker je zelo *dr.ico ži\i-lo. temveo tudi eeneno. Sir t ud? pt»-maga jirebavi ter posiH>šu]e r,-k. \"a. tero se lahko raid preko r.-le^a le- i ta.
PRA/.EXI MAKAROXI S SIKOM.
1 in pt»l čaše evapori.uueira mleka.
NO. I04G
No. IG
A
No. 567
No. 1561
g has naroda." ?. apr. in25.
(Nadaljevanje.)
—	Človek, odgovarjaj na moja vprašanja, — je zagnuel Sir Terence.
—	Nikdo ni zapustil hiše z izjemo Mr. Butlerja.
—	Kako doijro je bil tukaj.' — je rekel Terence po kratkem
odmora.
—	Tega vam ne morem povedati, govpod. Nikdar ga nisem videl, dokler ni prišel pred pair minutami iz sobe Lady O'Moy.
—	Lahko greste, Mullins.
—	Upam, gospod . . .
—	Lahko odidete.
Sir Terence je zaloputnil vrata za presenečenim služabnikom, ki je spoznal, da se vrši nekaj tajins-t venega v domačiji generalnega pribočnika.
Sir Terence je slepil pred na\v.oče kot izpremenjen človek. V irenut.ku je izginil iz 11 j« ga ve> ogenj. Škbunjal je glavo in njegovo liee je bilo prepade no in statika vo. rst»ici je obkrožal zaničljiv u,smcv.
—	Pantalom v komediji, — je rekel, kajti .^pomnil se je trpke pripombe, ki je stala grofa Samovala življenja.
—	Kaj praviš;' — ga. je A'prašala žena.
—	Izgovoril sem svojo lastno ime, je odvrnil.
—	N'i tako zvenelo, — Terene**.
—	To ime bi moral nositi, — je r<*kel Sir Terence. — In umoril sera ornega lažnjivca radi edine resnice, ki jo je kedaj izgovoril.
Stopil je naprej k mizi. Polna zavest, njegove pozicije ga je premagala in omahnil j»* na stol. zlomljen in uničen mož.
Dvajseto poglavje.
•V-T - iV,
h<s\ -
RESIGNACIJA
Ko je sedel tam, naslonjeni s komolcema na mizo. so <?topili krog njega v.sa trije, proti katerim je toliko grešil pod uplivom svoje ljubosumnosti, ki ga je oslepila ter ga vodila za nos.
Una mu je položila roko krog vratu, da potolaži žalost, katero je le napol razumela, — kajti ona ni poznala težjega in bolj obupnega. dela njfgove krivde.
Si Ivi j a je govorila prijavne besede, s katerimi ga je skušale potolažiti.
Najbolj pa ga je ganil dotik Tremavnove roke in njegove be*se-rfe, kajti zagotavljal mu je. da mu bo vemo stal na strani do konca.
Ozrl se je na svojega prijatelja in tajnika s presenečenjem, ki je zača.siio premagalo njegovo sramoto.
—	Ali mi moreš odpustiti. Ned ! Ned je	na Ni Ivi jo.
—	Bili ste sredstvo, Jci mi je prineslo tako srečo kot bi je nikdar ne doživel brez teh dogodkov. — je refkel. — Zakaj naj bi bil jeaen na vas.' Polog tega pa razumem in kdor raaume, ne more drugega kot odpustiti. Spoznavam preiskušiije. (katere ste dožirvelL Predložen vam je bil prrpolen dokaz, da vam je bila storjena krivica.
—	In vojno sodišče! — je vzkliknil O'Moy. — Pokril si je liee z rokama. — Ouečaščen sem!
Oprostil «e je roke svoje žene ter stopil k oknu.
—	Mislim. <la sem bil nor. — je rekel, — vem. da sem bil nor, a storiti to, kar sem t o ril jaz! — .Stresel se je. prevzet od groze, sedaj, ko je bil oropan podpore one zle ljuljosununosti, ki ga je uspešno hujskala proti cesti in glas« časti.
Lady O'Moy se je obrnila na oba druga, da dobi pojasnila.
—	Kaj misli s tem? Kaj je storil? O'Moy sam ji je odgovoril.
—	Jaz sem ubil Samovala. Jaz sem izvojeval oni dvoboj. Nato pa sem naprtil vso krivdo Nedu ter šel do skrajnih meja krive prisege v svojem naporu. To sem storil. Naj mi pove kdo, kaj mi preostaja?
Una je ogorčeno vzkliknila, a takoj utihnila, kajti Silvija ji je stisnila roko. Miss Armytage je videla resnico, jo raizumela in žal ji je bilo za Sir Terenca. Na vsak način je hotela preprečiti, da bi žena še bolj povečala O'Moyevo bolest. Una pa je vendar vzkliknila:
—	Kako si mogel storita to, Terence? — ter se pričela solziti, kot je navada pri takih naravah.
—	Mi«4im. da raditega, ker sem te ljubil, — jo odgovoril z iročrnim povdarkom.
—	Terence. — kaj bo postalo iz tebe, bo prišlo to na dan ? Tercnce se je obrnil ter šel proti njim, dokler ni stal neposredno pred njimi. Ker je sital pred neizogibnim je posrtal <tudi bolj miren.
—	Mora priti na dan, — je rekel hladno. — Radi vseh prizadetih mora prit.i na daji ...
—	Ne, ne! — Skočila je proti njemu ter se ga oklenila v svojem terorju. — Mogoče ne bodo razkrili resnice.
—	Mogoče je ne bodo, — je rekel počasi ter gladil njene lase. — Vendar pa jo morajo in jaz moram skrbeti za to.
—	Ti— Zrla je nanj z naširoko odprtimi očmi ter zadržavala vzdih. — Ne, Terence, — je divje zakričala. — Ne smeš storiti tega ! Ničesar ne smeš reči, radi me«e, Terence, če me ljubiš, radi mene, Teretice!
—	Radi sv°je časti. moram. — ji je odvrnil in radi Silvije in Tremavna, katerima sem delal krivico
—	Ne radi mene. Terence, — ga je prekinila Silvija. Terence je zrl nanjo in nato na Tremavna.
—	I11 vi. Ned, — kaj pravite? — je vprašal.
—	Ned bi ne mogel želeti. — je pričela Una.
—	Pufcti. da sam govori, draga. — jo je prekinil njen- mož.
—	Kaj naj rečem? — j« \tzkliknil Ned s sfaoro jezno kretnjo. — Kaj naj svetujem ? Ne v t.m. Ali veste, kaj vas čaka, če priznate?
—	Dobro in edini del te kazni, katerega se foojim. sta sramota in zaničevanje, katero sem v polni meri zaslužil. Vendar pa je neizogibno. Priznavate to. Ned?
—	Nisem gotov. Človek. <kri razume to. kar razumem jaz, ne more čutiti nič drugega kot obžalovanje. Dokaz, katerega ste se pas lazili. je bi! navidez nepobiten eter vas je zavedel t napako. Kazen, kateri bi se izpostavili, bi bila gotovo pretežka in trpeli ste že d ose da j vw5 kot B^morali kedaj trpefc, neglede na to. kaj se bo zgodile x vami. Jaz ne vem. Ta problem je preglobok zame. Treba je tudi upožtevat* Uno. Imate dolžnosti do oje m «e molčite, bo mo-

SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE
FRANCE 18. A P R I L A
PARIS — 25. APRILA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET	NEW YORK
m^mm^—^—mmmmm^ ALI LOKALNI AGENTJE M^mb^^M
Mlada plavalka.
goče najboljše za vse. Lahko se zanesle na nas. da vas bomo podpirali v tem.
—	Da. da. — je rekla .Silvija.
Terence je zrl nanje ter se zelo nežno smehljal.
—	Se nikdar ni bil nobe-n Človek blagoslovljen s tako plemenitimi prijatelji, ne da bi jih zasluzil, — je rekel. — Žareče oglje s-i-pate na mojo glavo. Ali pa si pomislil Neti. da ne bo mogoče vse odvisno od mojega molka. Kaj pa. če bi generalna profos zasledil dejstva ?
—	Nemogoče je zaslediti dovolj, da se vas spozna 'krivim.
—	Kako mores vedeti to Ce bi bilo mogoče, če bi se pripetilo, kakšno bi bilo moje stališče? Sprejet i morami kazen, ker s^ mi dm-gaee lahko pripeti kaj hujšega. Prostovoljno »noram iti ter se pri-jiviti. da kdo drugi ne stori tega. To je edina pot. da rešim vsaj kos svoje časi i.
Nekdo j«- potrkal na vrata in Mullins je prišel z objavo, da želi lord Wellington govorit.i s Sir Terencom.
—	Čaka v študijski sobi, Sir Terence.
—	Povej lordu, da pridem takoj.
Mullins j«- odšel in Sir Terence «e je pripravil, da ran sledi. Nežno se je opromtil iz olijeana svoje žene.
HIYtTOH* View CO. NEW rodu
Slika nam predstavlja dve leti in pol staro hčebko Mrs. Fav Northon iz Los Angel esa, C al., katera /. lahkoto preplava razdaljo 50 jardov.
(Dalje prihodu j iS.}
ZAKAJ JE TOLIKO POTRESOV?
Leitos čujemo nepresetano o potresnih sunkih. Po zadnjem velikanskem potresu na Japonskem ^e j*1 zemlja že neštetokrat stresla zdaj tu. zdaj tam. Tudi v naših krajih smo čutili zadnje ease več manjših potresnih sunkov. Potresi se torej nedvomno množe. O tem čudnem pojavu da ie ameriški učenjak ^Tiarles II a Won zelo zanimivo pojasnilo. Po njegovem mnenju j«* začela zemlja zadnja leta čedalje bolj delovati, kar jn
električno energijo. Vsa zemlja je preprečena z električnimi žicami, ki dobivajo energijo iz močnih dlnamo-strojev Te ogromne sile, združene z onimi tajnimi ki so skrite vzeanlji. povzročajo po mnenju ameriškega učenjaka tako pogoste potrese. Nedvomno je električna energija navzlic velikim uspehom modeme znanosti in tehnike še vedno zagone-tka in ni izključeno, da človešt v-o goji v liedrili kačo. lu tako vneto mobilizira to zagonetno naravno silo. Kdo ve. kaj se nam utegne nekega dne zgodit i. Če bo znanost v tej .-meri elektrificirana. da bo o]»rav!jala vst> delo elektrika. Če so pofcresa res v zvezi z napredkom
baje v zvezi z otgromniui napred kom modeme tehnike na polju elektrifikacije, kar ni izključeno, električne energije.. Če smatramo 11)0 1 i*e>ba načrte, elektrotehnikov zemljo, pravi waslwingtons'ki uče- temeljito revidirati, ker uteg-
njak. za ogromni magnet in njeno skorjo za armaturo, kolosal-nega dinamo-stroja, čegar energi ja je solne«*, moramo pogoste .sunke v trnu slučaju pripisati dejstvu. tla jo naša zemlja prenasl-čena z elektriko. To izobilje električne energije razkraja razne snovi, ki tvorijo zemeljsko površino. Ta proees pa roti i nove zaloge električne energije.
Ilallon je mnenja, da potresi ne nastanejo samo na ta naravni način, nego da so morebiti tudi posledice dejstva, da je začelo človeštvo zadnja desetletja v ogromnih količinah izkoriščati
Izboren plavač.
To poletje bo tekmoval z ameriškimi plavači Teofilo Ylde-fonzo s Filipinskega otočja. Do. sedaj je premagal še vse svoje tekmece.
nemo najkopati na glavo zlo. ki odtehta vse prednosti elektrifikacije. Človek v svojem zavoje vanju prirode ne sme iti pretlaleč, sicer se mu priroda kruto maščuje po zakonih, ki jih človeški razum ne b® nikoli doumel.
Raznoterosti.
Žena bivšega nemškega cesarja obolela.
Žena razcesarja Viljema, Iler-mina, je te dini mevarno zbolela in prišla v Berlin, kjer jo je pretekli torek operiral znani specijal 1st za ženske bolezni. Bolezen poteka normalno, tako da bo kajzerjeva žena v kakih 14 dneh ozdravela.
i
Samomor po doseženem cilju.
Tragična smrt znamenitega ita-ljanskega matematika, prof. Ma-rinellija je zbudila v znanstvenih krogih Italije splošno sozalje. ATa-rinelli je bil profesor na tehniki v Rdnui. Bil je vist ko nadarjen matematik, čigar inic je slovelo daleč po svetu. Nj^ova dela so bila prevedena v francoščino in angleščino. Pred štirimi leti je bil vpokojem ker je dosegel 70 let. Ker ni imel ohitelji, se je preselil v hišo svojega nečaka Doren-za Giacini. Tu je pridno nadaljeval svoje znanstveno delo. Slednjič je postal zelo otožen in ni več občutil prejšnje radosti pri delu. Njegov nečak ga je cesto zalotil, kako je iplafcal nad knjigami. Marinelli je prosil nečaka, naj ne zahaja v njegovo sobo. ker se peča z važnim znanstvenim problemom. Nekega jutra je potrkal nečak na njegova vrata, da -povabi profesiorja k zajtrku. Trkal je zaman. Nihče se ni odzval. Raz-bili so vrata in našli starčka v pred smrtni agoniji. Ležal je na tleh ves okrvavljen z revolverjem v roki. Zdravniška pomoč je bila zaman. Marinelli je umrl še isti dan v bolnici.
Na njegovi pisalni mizi so našla pismo, v katerem pravi samomorilec; ''Dosegel sem svoj cilj. Problemi, ki sem jih smatral za svojo žhiljensko nalogo, 'so povsem /pojasnjeni. Moje življenje je končano in nima smisla, da še živim. Ves naučni rad zapuščam nečaku".
179 samomorov v februarju na Dunaju.
t4Neues Wiener Journal" poroča, da toliko slučajev samomorov, kakor jih je bilo pretekli mesec na Dunaju, tlosedaj še ni bilo registriranih nobeni mesec. Samo mor je izvršilo 179 oseb. Seveda so to samo samomori, zaznamovani od reševalne postaje, nebroj sa momorov pa je ostalo tudi neprijavljenih. Vsekakor ni naraščajoče število življenja sitih in rekordno število samomorilcev samo posledica materi jal nih ne prilik, temveč tudi merilo zji padajočo vrednost človeškega življenja. Predvsem je zaznamovati nenavaden pojav: naraščanje števila mladostnh samomorilcev.
Obnova Belgije.
V belgijskem senatu se je . po-ročalo. da treba od 1300 uničenih javnih zgradb obnoviti samo še 69. Stanovanj je bilo razbitih nad 100 tisoč. Obnoviti jih je treba še 3."00. Obnovili urad .je svoje delo skoro dokončal.
Muzej sv. Petra v Rimu.
Cerkev sv. Petra v Rimu je dobila končno svoj gradbenozgodo-vinski muzej, kakor ga imajo mnoge manj važne katedrale že dolgo časa. Spravljen je v novi zgradbi za baziliko. Vsebina muzeja je umevno zelo zanimiva.
Želim izvedeti za rojaka JAKOB METELKO, podomače Bruder iz vasi Površje, občina Raka. Pred letom me je obiskal in pozneje pa sel nekam v Pittsburgh, Pa. Če ikdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, še bolje je pa, če se sam javi. — Louis Metelko, 902 Hough St., Indianapolis, Ind.
Kretanje pamikov - Shipping News
JS
11. aprila:
Maje« tic Cherbourf; Lcrlathan. Cherbourg; Volendam. Bouločne ln
Rotterdam: Conte Verde. Genoa.
Kochambeau, Havre.
14.	aprila:
Martha Waahnlston. Trst.
15.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; Do Graaaa. Havre; America, Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne in Hamburc; Pittsburgh. Cherbourg in Antverp: Columbus. Cherbourg: In Bremen.
18. aorila:
Olympic Cherbourg; France. Havre; Geo nee "Washington, Cherbourg ln Bremen; Orbita, Cherbourg.
11. aprila:
Belgenland, Cherbourg in Antwerp^
22. aprila:
M au Tetania, Cherbourg; Suffren. Havre.
2S. aprila:
Paris. Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg ln Antwerp' Luetxow, Bremen.
29.	aprila: Aquitanla. Cherbourg.
SO. parila:
Ohio, Cherbourg In Hamburg: Albert Bal 11 n. Boulogne ln Hamburg. 2. mijii
Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
16. maja:
Paris, Ffavre. — S tem par n! kom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
30.	junija:
Pres. Wilson. Trst: s t<>m parni-kom po spremljal potnike urmlnik tvrdke Frank Sakser State Hank.
Značilni izleti v Jugoslavijo*
Najbolj pripravno potovanje. Nobenih vizejev ni treba. Kratka vožnja po železnici.	Ceneno potovanje.
Vsak poseben izlet Je pod osebnim vodstvom uglednih voditeljev. Vrše se iz New Yorka 14. APRILA, 12. MAJA. 2. JUNIJA, 30. JUNIJA na ogromnih ekspresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON. Naravnost do Dubrovnika, Reke in Trsta. — Cene voženj —
TRETJI llAZREH TUUISTOVSKl RAZRRli niirGI 11A7.UHD Ena pot Tja in niLzaj Ena pot Tja in nazaj Ena ]vit Tja in nazaj $95.	$162. '	$120.	»182.	$135.	$243.
Železnica od Trsta do Zagreba $2.2f», Ljubljane $1.20, Beograda ?i",.50. Potniki, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskeinu zadržajiju. Profesor Paul Radosavljevich odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo pod njegovim osebnim vodstvom. Ostali voditelji bodo pozneje objavljeni. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite kabine.
PIKI TI IPH II1SIF PHELPS BE0S & Co"
WJUL1V11 L111L 2 West Street. New York
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov*
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri;
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
'GI1A8 NABODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
NAZNANILO
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilb**rta vse slovenske naselbine v železnem okrožju MLnn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava "Glas Naroda"
Rad bi izvedel /.a naslov JAKOB KOLMAXA. tlom« i/. Sv. Križa pri Jesenicah. V Ameriko je odpo-toval v letu UK)7 ali 190S. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ako pa sam rita ta oglas, naj se mi javi na dolnji naslov: Primož Klinar, 96—1st Ave., New York, N. Y. :ix 7,8.0)
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par ato iz-▼odoT zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj se po žarijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda91, 8 tem boste ▼stregli rum.
Uprava "Olu Naroda*
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih H«tflh( prt ljagL in drugih stvareh.
• •
Pojasnila, ki vam jih camorezm dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v ILL razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki Je stopila v veljavo a 1. julijem 1024, zamorejo tudi nedrjavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leio in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi i New Torku pr»d odpotovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
kako dobiti svojce iz starega kraja
Kdor Seli dobiti sorodnika al Svojca iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripušCenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa samorej dobiti sem žene In otroke do 18. 16 ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T. rojene osebe se tudi ne Štejejo I kvoto. StariSI ln otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvotL Pišite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vse pro
ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prar vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh <—»
KTAT.t OGLASI ▼ "G1 a• Naroda"
ADVKRTI9H IN "OLAI NARODA*
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEK0RAT0R
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. BOJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJI?«
35&. Grove Street
MENE ZA CENO. Ridgewood,
Telephone: Jefferson 6253
Brooklyn, N. Y.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. RlF
■DINI tLOVINtKO GOVOREČI ZDRAVNIK
iPBCtJALIST MOŠKIH AOLEZNI.	J^i
MtJ* stroka J« Mravtjwja akutnih In kroničnih koloni. Jas •mi it zdravim nad SB l«t tor Imam akutni« v «t*h botaxnlti
*ln kar mam sievsnako, uk vas moram popolnoma rasumotl In sporoaW vaša betexnl. da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja. Skozi a lat Mm pridobil poasbno akuinjo pri ozdravljanju moikfh boloznl. Zato oo marata popolnoma zanooU na mano, moja »krt pa Jo. da vaa popolnoma Mir«, vlm. Na adlaiajta. ampak prltffto llmprojo.
Jas ozdravim zaatrupljano kri. mazulja In tlaa po totoou. boloznl p srlp, M. padanja las, boločino v kosteh, staro rana. oalabolost. živčno In boloznl v mo-burfu* lodleah, Jotrah, Solodcu. rmonlco, ravmatlzam, katar, zlato illo, naduha I Uradna ura: V ponodoljok. sredo tn potek od t. dopoldne do S popoHhao* I ▼ torek. Četrtek te aotote od S. dopoMne do S. aveCag: v aiedtttek te I pwi» tdlfc kinlhi do «. pspoHai.	I
PAST.
I
1 - x ^ J i KOMAH IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
t
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P. ____i_