»Spending review« v javnem prevozu: dražje vozovnice, avtobusnih voženj pa vse manj
limtki trto«, ogwfB,
ALU in PVC stavbno pohištvo atteutanMom
GSM: +386 41 70 30 82 mann»* mu,
/4
E-mail: alfego.sp@siol.net
www.alfego.si
Primorski
dnevnik
SOBOTA, 29. DECEMBRA 2012
Št. 304 (20.627) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Za Slovence »primarna« prisotnost vparlamentu
Marko Marinčič
Predčasni padec Montijeve vlade je prisilil Demokratsko stranko in Levico ekologijo in svobodo, da sta primarne volitve za izbiro svojih kandidatov za parlament sklicali v najmanj primernem času. Volitve bodo jutri, 30. decembra, sredi božičnih praznikov, ko se ljudje pripravljajo na praznovanje novega leta.
Čeprav je pozornost usmerjena drugam, si bo vendar vredno vzeti čas za pot na volišča. Potem ko je zaradi zaviranja iz desne sredine spodletela možnost reforme volilnega sistema, ki v bistvu prepušča ožjim vodstvom strank imenovanje »pokornih« parlamentarcev, bosta stranki leve sredine izbiro prepustili široki volilni bazi, ki je že novembra izbirala li-derja koalicije.
Slovenski volivci imamo še dodatno motivacijo za udeležbo. Vsa povojna leta smo imeli v Rimu svojega predstavnika oz. predstavnico v parlamentu. Tamara Blaži-na ima vse možnosti, da bo potrjena, toda le pod pogojem, da bo jutri dobila dovolj preferenčnih glasov v tržaški pokrajini. Somišljeniki DS na Goriškem pa imajo možnost, da podprejo drugega slovenskega kandidata, Fabia Vizintina.
Dva Slovenca sta tudi na listi LES, ki je deželna, tako da ju lahko podpre vsak volivec v FJK. Ob množični podpori lahko Igor Ko-mel in Fabrizio Dorbolo ciljata tudi na najvišja mesta na listi in torej na možnost izvolitve v Rim.
V najboljšem primeru bi Slovenci utegnili celo povečati svoje parlamentarno predstavništvo, v najslabšem ga lahko povsem izgubimo. Odločitev bo padla jutri, na primarnih volitvah DS in SEL.
RIM - Po odobravanju Vatikana še podpora Italijanske škofovske konference
Monti bo na čelu sredinske koalicije
PRIMARNE VOLITVE - Slovenci
Kandidati se predstavljajo
TRST - Pred jutrišnjimi primarnimi volitvami Demokratske stranke in stranke SEL objavljamo krajše pogovore s štirimi slovenskimi kandidati, ki se potegujejo za mesto v rimskem parlamentu. Ti so kot znano dosedanja senatorka Tamara Blažina (DS), Fabrizio Dorbolo (SEL), Igor Komel (SEL) in Fabio Vizintin (DS).
Na 3. strani
TRST - Podatki FIOM
Za industrijo je bilo leto porazno
RAI - Finančno kritje za triletje 2013 -2015
Podpisana konvencija za slovenski oddelek
TRST - Leto 2012 je bilo za tržaško industrijo in delavce dramatično, v letu 2013 pa je pričakovati zasuk - v dobrem ali slabem. Sindikat FIOM-CGIL je opravil »rentgensko sliko« krize.
Na 4. strani
RIM - Predsednik vlade v odstopu Mario Monti je včeraj po pet ur trajajočem sestanku z vodilnimi predstavniki sredinskih političnih sil Udc, Fli in gibanja Italia Futura sporočil javnosti, da je sprejel podporo sredinskega kartela, ki povsem soglaša z njegovo agendo. Na volitvah sicer ne bo kandidiral, vendar bo vodja sredinske koalicije, ki se bo na volitvah predstavila z enotno listo v senatu, kot koalicija pa v poslanski zbornici. Po predvčerajšnjem odobravanju Vatikana je Monti včeraj prejel tudi podporo predsednika Italijanske škofovske konference, kardinala Angela Bagnasca.
Na 16. strani
Pisatelj Boris Pahor Tischlerjev nagrajenec
Na 2. strani
Letni obračun
, V V I	•	| « « «
tržaške mejne policije
Na 5. strani
Policija zaključila »operacijo golf«
Na 5. strani
Po goriški občini bodo nastavljali »fotopast«
Na 12. strani
Goriški muzej praznoval 60-letnico
Na 13. strani
IZDELAVA VREČK SVETLOBNIKI
40
* .m PGOFACK TRADE COM
™	Irt
MOSTE 1A 4274 ŽIROVNICA Tel.: 04/5802-049 Gsm: 040-665-810 info@propack-trade.com www.propack-trade.com
DIMNIŠKE KAPE DIMNIŠKI
SISTEMI
J PREZRAČEVALNI SISTEMI
2 agenciji v trstu:
AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17
smm
STUDI018 KARATI
www.studlo18karatl.net
'A&cna/
i
A \
. 2043!
na Opčinah ul. Carsia, 45, tel. 040.213579 info@kralj.it
2
Nedelja, 30. decembra 2012
ALPE-JADRAN
/
rai - Prvič finančno krito celotno triletje 201 3 - 201 5
Podpisali novo konvencijo za Radio TS A in slovensko TV
Deželni sedež RAI vTrstu
RIM - V Rimu so podpisali novo triletno konvencijo o radijskih in televizijskih programih v slovenščini. Dosedanja konvencija zapade konec leta in to je bilo prvič, da so novo konvencijo podpisali pred iztekom stare. Konvencijo sta podpisala predsednica upravnega sveta RAI Anna Maria Ta-rantola in šef oddelka za informacije in založništvo Ferruccio Sepe v zastopstvu rimske vlade. Pogodba uživa finančno kritje za obdobje 2013-2015, kot poroča Radio Trst A pa razpolaga celo z nekaj več denarja v primerjavi s staro konvencijo, ki zapade konec tega leta.
Prvič doslej konvencija finančno krije tudi celotno triletje in se torej ne bo treba iz leta v leto boriti za sredstva. Poleg tega je tudi višina sredstev vrnjena na raven iz leta 2011 (oziroma je denarja še nekaj več), medtem ko je bil letos proračun slovenskega novinarskega in programskega oddelka RAI okleščen za nekaj manj kot 2 milijona evrov.
V Rimu so istočasno podpisali tudi konvencijo za programe RAI v furlanskem jeziku, ki predvideva letno 90 ur programa v furlanščini, in tudi konvencijo med italijansko vlado in avtonomno Pokrajino Bocen.
nagrade - Podeljujeta jo KKZ in NSKS
Boris Pahor dobitnik 34. Tischlerjeve nagrade
CELOVEC - V ponedeljek, 24. januarja 2013, bosta Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) v Tisc-hlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu podelila 34. Tischlerjevo nagrado. Nagrado, poimenovano po ustanovitelju NSKS in prvem ravnatelju Slovenske gimnazije dr. Jošku Tischlerju, bo prejel pisatelj Boris Pa-
slovenija v letu 2013 - Zaradi varčevalnih ukrepov in sprejemanja strukturnih reform
Razmere se bodo še slabšale
LJUBLJANA - Glavnina prizadevanj v Sloveniji bo v letu 2013 usmerjena k sprejemanju ukrepov za premagovanje gospodarske krize. Zaradi varčevalnih ukrepov in sprejemanja strukturnih reform je pričakovati nadaljnje slabšanje socialnih razmer in vroč dialog med socialnimi partnerji. Napovedujejo pa tudi nadaljevanje protestov proti politični eliti.
Slovenija se podobno kot druge države evrskega območja spopada s pe-šanjem gospodarske aktivnosti. Leto 2013 naj bi po napovedih Evropske komisije Sloveniji prineslo 1,6-odstotno znižanje bruto domačega proizvoda (BDP), OECD pa ji napoveduje 2,1-odstoten padec; po napovedih, med njimi tudi Umarja, naj bi do skromnega okrevanja gospodarstva prišlo v letu 2014.
Neugodna gibanja na trgu dela, ki so zaznavna od sredine leta 2012, se bodo po ocenah zavoda za zaposlovanje nadaljevala tudi v letu 2013. Število registriranih brezposelnih naj bi se z nekaj manj kot 111.500, kolikor jih je bilo na zavodu prijavljenih konec novembra 2012, povzpelo na približno 117.000.
V letu 2013 naj bi Sloveniji po načrtih vlade uspelo znižati proračunski primanjkljaj na 2,8 odstotka BDP, kar je pod tremi odstotki BDP, ki jo kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.
Po sprejeti pokojninski reformi pa pred vladno ekipo ostajajo še druge strukturne reforme: reforma trga dela, zdravstvena in sodna reforma, napovedana pa je tudi reforma sistema plač v javnem sektorju; prav v javnem sektorju bodo tema pogajanj zagotovo tudi varčevanje pri plačah in drugi posegi v pravice javnih uslužbencev; na pogajalski mizi bodo tudi standardi in normativi v vzgoji in izobraževanju, kjer so sindikati za januar že napovedali stavko.
Vroče politično leto napovedujejo predlogi SDS za spremembo političnega sistema, še naprej bo aktualna razprava o spremembi ustave, predvsem pri ureditvi referendumov. Na političnem parketu se obetajo volilni kongresi v kar treh koalicijskih strankah - največji SDS, pa tudi v DeSUS in SLS, kjer je predsednik Radovan Žerjav že napovedal, da se za novi mandat ne bo potegoval.
Ob vse slabšem stanju v finančnem in realnem sektorju ter upadu investicij je za zagon gospodarstva ključna sanacija bančnega sistema, ki naj bi jo izpeljali z zakonom o slabi banki. Z ustanovitvijo državnega holdinga, ki bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države,
Zaradi zaostrenih gospodarskih in socialnih razmer se tudi v novem letu napoveduje nadaljevanje protestov proti politični eliti
naj bi tlakovali pot privatizaciji nekaterih državnih podjetij in finančnih družb.
Slovenija bo skušala v letu 2013 aktivno sooblikovati prihodnjo podobo EU. Povezava si je - potem ko je decembra dosegla dogovor o prvem stebru bančne unije, enotnem bančnem nadzoru -med drugim zadala, da do junija 2013 doseže dogovor o drugem in tretjem stebru bančne unije.
Na zunanjepolitičnem parketu se obeta živahno dogajanje v odnosih s Hrvaško, ki se zapletajo zaradi odprtega vprašanja deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Če dogovora, ki ga bosta še naprej iskala finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Ro-gic, ne bo, bi se lahko v Sloveniji zapletlo z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU. Zagreb sicer računa, da bo v unijo vstopil 1. julija 2013.
V letu, ko bo Slovenija gostila evropsko prvenstvo v košarki, se obeta tudi vrsta zanimivih kulturnih dogodkov. Moderna galerija bo med drugim gostila jubilejni, 30. mednarodni grafični bienale in retrospektivno razstavo Gabrijela Stupice, v Muzej sodobne umetnosti Metelkova pa prihaja U3 - 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji. Že na začetku leta se bo tudi Slovenija z uprizoritvijo opere Leteči Holandec poklonila 200-letnici rojstva nemškega skladatelja Richarda Wagnerja. In nenazadnje - pisatelj Boris Pahor bo praznoval 100 let! (STA)
solbica - Božične prireditve
Danes v cerkvi koncert mladinskega zbora iz Medvod
Srebrna zvezda Rezije oddaji Radia TS A Te rozajanski glas
SOLBICA - V Solbici se nadaljujejo prireditve v okviru pobude Božična noč v Solbici. Potem ko so obiskovalci lahko že občudovali tradicionalne žive jaslice s spustom velike zvezde repatice, ki je v Solbico privabila precej turistov, in četrtkovi izročitvi priznanja deželnemu sedežu RAI za Fur-lanijo-Julijsko krajino, ki je za več kot tridesetletno pripravljanje tedenske oddaje Te Rozajanski glas v slovenskem programskem oddelku RAI, dobil srebrno zvezdo
Rezije 2012, bo danes ob 19. uri v
cerkvi v Solbici na vrsti božični koncert mladinskega zbora Kul-turno-umetniškega društva Zbilje iz Medvod.
Mlade pevce bodo na starih inštrumentih spremljali Ljuba Jenče, Janez Jocif in Uroš Polanc. Zbor bo pel božične rezijanske in slovenske pesmi, izvedel pa bo tudi nekaj starih nabožnih pesmi.
Koncert, ki ga skupaj pripravljajo združenje ViviStolvizza, Kulturno društvo Rozajanski dum in Muzej ljudi iz Rezije, sodi v okvir projekta Nativitas, ki ga skupaj pripravljata Zveza slovenskih kulturnih društev in USCI FJK. Vstop je prost.
Sicer pa si je mogoče do 6. januarja ogledati številne jaslice, ki so jih postavili vzdolž tako imenovane Božične poti v starem naselju Kikey. Med temi velja omeniti velike jaslice, ki so jih s podobami v naravni velikosti postavili pod veliko prižgano zvezdo. Vsekakor pa so vse jaslice po ulicah Solbice vredne ogleda tudi zaradi velikega truda, ki so ga v njihovo pripravo in postavitev vložili Rezijani. Vse jaslice so postavljene v naravno okolje, ki so ga ob tej priložnosti še dodatno obogatili z igro luči in zvokov.
hor za življenjsko delo ob pričakovanju njegove 100-letnice. Kot primorski rojak je v vseh svojih nastopih vedno poudarjal skrb za celoten slovenski kulturni prostor in v vse svoje izjave vključeval vedno tudi koroške Slovence, sta v skupnem sporočilu zapisala KKZ in NSKS. Slavnostni govornik na podelitvi nagrade bo dr. Fabjan Hafner.
V kaninskem pogorju povečana nevarnost plazov
VIDEM - Po podatkih posebne deželne službe, ki nadzoruje snežne razmere v gorah, je v kaninskem pogorju povečana nevarnost snežnih plazov. Na posebni lestvici, ki gre od 1 do 5, je ta nevarnost označena s 3. stopnjo. Na drugih goratih območjih v Furlaniji-Julijski krajini je nevarnost snežnih plazov manjša 81. do 2. stopnje. Največja nevarnost je v globokih strmih jarkih, ki so obrnjeni na sever.
Ljubica Jelušič tudi uradno nova poslanka DZ
LJUBLJANA - Državni zbor je na včerajšnji izredni seji soglasno potrdil mandat novi poslanki SD Ljubici Jelušič. Jelušičeva v državni zbor prihaja namesto zdaj že nekdanjega poslanca SD Boruta Pahorja, ki je pred nekaj dnevi nastopil petletni mandat predsednika republike.
Državna volilna komisija je namreč ugotovila, da je Jelušičeva tista, ki bi bila na predčasnih državnoz-borskih volitvah decembra lani izvoljena v drugi volilni enoti na listi SD, če ne bi bil izvoljen Pahor. Tako ima pravico, da postane poslanka za preostanek mandatne dobe. Poslanci so njen mandat včeraj potrdili z 69 glasovi za in nobenim proti.
Slovenijo novembra obiskalo več turistov
LJUBLJANA - V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so novembra zabeležili 6,1 odstotka več turistov kot novembra lani, ustvarjenih pa je bilo za 9,4 odstotka več prenočitev, v prvi oceni ugotavlja državni statistični urad. Medtem ko sta se število in nočitve domačih gostov zmanjšala, pa sta se povečala število in nočitve tujih turistov. Število prihodov in prenočitev domačih turistov se je na letni ravni zmanjšalo za 5,3 oz. 8,2 odstotka, medtem ko se je število prihodov in prenočitev tujih turistov povečalo za 16 oz. 28,3 odstotka.
Tuji turisti so ustvarili 56 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največji delež nočitev tujih turistov so prispevali turisti iz Italije (23 odstotkov), Avstrije (19 odstotkov), Rusije (devet odstotkov), Nemčije (sedem odstotkov), Hrvaške (pet odstotkov) in iz Srbije (štiri odstotke).
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 29. decembra 2012
primarne volitve - Jutri v Furlaniji Julijski krajini na pobudo Demokratske stranke in SEL
Volivci leve sredine bodo izbirali svoje kandidate
3
TRST - Volivci in simpatizerji leve sredine imajo jutri možnost, da sami izberejo, kdo naj jih zastopa v rimskem parlamentu. Ali bolj natančno: kdo naj se 24. in 25. februarja 2013 na volitvah poteguje za mesto v senatu in poslanski zbornici.
Primarne volitve prirejata Demokratska stranka in stranka SEL (Levica, ekologija, svoboda), potekale pa bodo jutri, 30. decembra. Udeležijo se jih lahko člani obeh strank in vsi, ki so se vpisali v register levosredinskih volivcev. Stranka SEL se predstavlja z deželno listo: volivci vseh štirih pokrajin Furlanije Julijske krajine bodo torej izbirali med istimi kandidati, medtem ko se DS predstavlja s štirimi različnimi ekipami (ena za vsako pokrajino). V obeh primerih bo mogoče svojo preferenco oddati tudi slovenskim kandidatom: za DS se za ponovno izvolitev poteguje Tamara Blažina (tržaško okrožje), na Goriškem kandidira Fabio Vizintin, na deželni listi SEL pa sta Fabrizio Dorbolo in Igor Komel. Da bi spodbudili večjo žensko zastopanost v politiki, sta DS in SEL uvedli dvojno preferenco: volivci bodo lahko glasovali tako za najljubšo kandidatko kot kandidata.
Tržaške primarne volitve (seznam goriških volišč objavljamo na 14. strani) bodo ponekod potekale pod isto streho, drugje pa ločeno. V Trstu (3., 4. 5., 6. in 7. volilno okrožje) bo skupno volišče odprto na Pomorski postaji med 8. in
20.	uro (za volivce DS do 21. ure). V openskem Domu Brdina bodo med istim časom lahko volili volivci DS, ki spadajo v 2. okrožje, in volivci SEL vzhodno in zahodnokraškega rajonskega sveta ter devinsko-nabrežinske, zgoniške in re-pentabrske občine.
Volivci DS teh treh občin bodo med 8. in
21.	uro volili na strankinem sedežu v Nabreži-ni, medtem ko bodo volivci DS, ki prebivajo na zahodnem Krasu (1. volilno okrožje), imeli dve možnosti: dopoldne (med 8. in 14. uro) bodo volili v gostilni Bita v Križu, med 14. in 21. uro pa v kontovelski telovadnici.
DS je svoji volišči uredila tudi v Prešernovem gledališču v Boljuncu (za prebivalce dolinske občine) in na strankinem sedežu v Miljah (za miljsko občino); v obeh primerih bosta odprti od 8. do 21. ure. SEL-ovi simpatizerji iz dolinske in miljske občine pa bodo med 8. in 20. uro glasovali na strankinem sedežu v Miljah. (pd)
Danes zdravica s senatorko
Senatorka Tamara Blažina vabi volivce in simpatizerje, da skupaj nazdravijo novemu letu: ob 11. 30 v baru Audace na Velikem trgu, ob 17.30 pa v Društveni gostilni na Proseku.
skgz - Poziv
Za podporo
slovenskim
kandidatom
TRST - Jutri bodo volivci na primarnih volitvah leve sredine izbirali kandidate Demokratske stranke in Levice, ekologije in svobode (SEL) za parlament. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je mnenja, da bo visoka participacija Slovenk in Slovencev na primarnih volitvah omogočila uspeh slovenskim kandidatom v obeh strankah. Na Tržaškem za Demokratsko stranko sodeluje dosedanja senatorka Tamara Blažina, na Goriškem pa do-berdobski sekcijski tajnik stranke Fabio Vi-zintin. Za stranko SEL, ki je sestavila samo eno deželno listo, pa kandidirata ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel ter Beneški Slovenec Fabrizio Dor-bolo. Vsi štirje so člani SKGZ. Uspeh Slovencev na primarnih volitvah bo odločal o možnosti njihove izvolitve v parlament, saj volilna preizkušnja odloča o vrstnem redu kandidatov. SKGZ poziva vse volilne upravičence, da potrdijo zaupanje Ta-mari Blažina ter omogočijo Fabriziu Dorboloju, Igorju Komelu in Fabiu Vi-zintinu čimboljšo izhodiščno točko.
tamara blažina - Demokratska stranka
Volivci naj sami ocenijo moje delo
Pred časom ste napovedali, da se zelo verjetno ne boste potegovali za drugi mandat: kaj je botrovalo vaši ponovni kandidaturi?
Predvsem prigovarjanje številnih žensk in moških, tako Slovencev kot Italijanov. Po začetnem obotavljanju sem se torej odločila za ponovno kandidaturo in sem želela skozi primarne volitve, preko katerih naj se oceni moje dosedanje delo: tako bom tudi sama imela večjo legitimacijo, ki mi bo omogočala, da bom še z večjo vnemo delala za dobrobit države in tukajšnjega prebivalstva. S svojo kandidaturo pa bom ponovno omogočila slovenski narodni skupnosti, da ima v Rimu slovenskega parlamentarca.
Časa za volilno kampanjo tokrat ni bilo: kakšen je vaš program?
Tudi v bodoče bo moja glavna skrb posvečena manjšinski problematiki, še posebej sprejetju novega zakona o šolstvu in zakona, ki naj nadgradi zakon št. 38/2001, ter ratifikaciji Evropske listine manjšinskih jezikov.
V teh letih sem aktivno sodelovala v komisiji za delo in to vprašanje ostaja ena od mojih prioritet, prav tako pa tudi vsa vprašanja, povezana z ženskami, od njihove večje zastopanosti v javnem življenju do preprečevanja nasilja.
Prepričana sem tudi, da bodočnost države sloni na izobraževanju, inovaciji in raziskovanju. Utrditi je treba avtonomijo našega deželnega šolskega sistema, ga povezati s širšim zaledjem in ovrednotiti njegovo jezikovno raznolikost. Prav tako menim, da je treba ovrednotiti geografsko lego Trsta in čezmej-
no sodelovanje. Naj omenim, da sem sodelovala pri ustanovitvi parlamentarnega združenja prijateljstva Italija - Slovenija, kateremu tudi predsedujem.
Zakaj menite, da bi vas morali volivci podpreti?
V svojem petletnem mandatu sem skušala na jasen in pošten način zagovarjati interese tržaške pokrajine. Prizadevala sem si za ovrednotenje vseh njenih specifik, za sožitje in dobrososedske odnose. Prav gotovo bi se dalo narediti še več in še bolje, želim pa, da volivci sami ocenijo moje delo. Navedem naj nekaj številk: prisotna sem bila na 95% vseh glasovanj v avli, predstavila sem tri zakonske osnutke, eno resolucijo in preko 70 poslanskih vprašanj, v avli sem imela 44 posegov, v komisijah 43 ... Če smatrajo, da sem vredna njihovega zaupanja, jih vabim, da se jutri podajo na volišča in napišejo moje ime. (pd)
igor komel - Levica, ekologija in svoboda
Vrnitev levice v parlament in proti diskriminaciji
Zakaj so pomembne primarne volitve?
Vsi se jezimo na volilni zakon »Por-cellum«. Primarne volitve - tako stranke SEL - LES kot tudi DS - naj izpričajo prizadevanja, da se volitve dejansko izpeljejo po demokratskih načelih. To naj bi bil prvi korak, da bo italijanski parlament zanesljivo zamenjal obstoječi volilni zakon. Ljudje naj se primarnih volitev udeležijo, ker želijo biti znak aktivne soudeležbe vo-lilcev pri izbiri kandidatov. Mislim, da si večina izmed nas želi radikalno spremembo dosedanje prakse italijanskega političnega sistema in naši napori gredo zato v to smer.
Zakaj si kandidiral? Zakaj naj ljudje volijo zate?
Obe vprašanji sta tesno povezani z osnovnim programskim vprašanjem, ki zadeva probleme ki so mi najbolj pri srcu. Osnovni izhodiščni točki sta naslednji: želim si, da se levica ponovno vrne v italijanski parlament, istočasno pa se zavzemam, da je problematika slovenske narodnostne skupnosti aktivno prisotna v SEL. Še posebno je to pomembno v tem kočljivem, kriznem trenutku slovenskih organizacij in ustanov (beri nezavidljivo stanje zaposlenih), ko kot skupnost potrebujemo najširšo politično podporo. Mislim, da sta SEL in DS v tem političnem trenutku pomembna faktorja nadaljnjega razvoja naše narodne skupnosti v Italiji.
Moja pozornost pa je namenjena tudi problemom našega obmejnega prostora, ki žal očividno nazaduje. Toda če se ce-
lovita Primorska (na obeh straneh meje) enotno predstavi, kot n.pr. Gorica in Nova Gorica, je ta prostor skupno še kako zanimiv v evropskem kontekstu. In v tem kriznem času je tudi naša naloga - in tu izhajam iz svojih izkušenj s področja kulture -, da znamo ovrednotiti naše specifičnosti, oziroma uveljaviti naše dejavnosti in dejavnike, tako s področja kulture, znanosti in športa, kot gospodarstva, turizma itd.
Za konec bi še dodal, da sem prepričan, da že kot pripadnik manjšinske skupnosti trdno stojim na nasprotnem bregu vsakršne diskriminacije. Tuja mi je vsaka diskriminacija in zavzemam se za priznanje enakih pravic vsem državljanom, ne glede na njihovo osebno izbiro, oziroma genetske ali drugačne značilnosti.
fabio vizintin - Demokratska stranka
Priložnost naj dobi t.i. krizna generacija
Fabio Vizintin je magister evropskih ved in odnosov z javnostmi, doktor sociologije političnih pojavov, načelnik večinske svetniške skupine in tajnik doberdobskega krožka DS. Kot predstavnik mlade generacije politikov se želi boriti za večjo gotovost ljudi, katerim delovni pogoji ne omogočajo boljše prihodnosti. Verjame v etično politiko kot sredstvo za izboljševanje položaja družbe.
Zakaj so pomembne primarne volitve?
Primarne parlamentare volitve imajo izreden pomen, še posebno v sedanji politični situaciji. Upoštevati moramo, da italijanski volilni zakon (t.i. Porcellum), ki ga je severnoligaš Calderoli takrat napisal po naročilu in potrebah tedanje večine, omogoča strankam, da iz vrha v Rim imenujejo in ne izvolijo parlamentarce. Primarne volitve so torej edino sredstvo, s katerim se omogoča ljudem, da lahko glasujejo kandidata, ki jim najbolj ustreza.
Zakaj naj se jih ljudje udeležijo?
Pozivam ljudi, naj se udeležijo primarnih volitev, ker je zaradi zgoraj navedenih razlogov edini način, ki ga imamo na razpolago, da dokaže-mo, da nam ni vseeno, kdo bodo naši predstavniki v Parlamentu.
Zakaj si kandidiral?
Sprva se moram zahvaliti slovenski komponenti Demokratske stranke, da mi je ponudila priložnost kandidature. Kandidiram, ker želim dati jasen signal, da je v obdobju kri-
ze treba postaviti v ospredje ljudi in oblikovati socialne ter zaposlitvene politike za varstvo državljanov in ohranitev delovnih mest. Samo na podlagi teh smernic je mogoče prispevati k izhodu iz krize in rasti blas-gostanja državljanov.
Zakaj naj ljudje volijo zate?
Kot magister evropskih ved in doktor sociologije političnih pojavov imam strokovno usposobljenost, ki mi omogoča, da trezno obravnavam socialne in gospodarske probleme. Poleg tega želim dati glas t.i. »krizni generaciji«, ki se mora vsak dan boriti za preživetje. Mladim moramo dati možnost, da lahko mirno in varno gradijo prihodnost, ostalim pa moramo zagotoviti, da vse njihovo delo in dosežki niso bili zaman ter da so zagotovili svojim sinom in vnukom boljši svet.
fabrizio dorbolo - Levica, ekologija in svoboda
Možnost, da Benečija dobi svojega predstavnika
Sedemintridesetletni Benečan Fabrizio Dorbolo je od leta 1999 občinski
svetnik v Špetru. Svojo politično pot je Dorbolo, ki je član deželne koordinacije SEL in je v stranki Nichija Vendole tudi referent za Slovence v videmski pokrajini, sicer začel pri Levih demokratih. Ker se ni strinjal s političnim načrtom nastajajoče Demokratske stranke, je nato prestopil k Demokratični levici, kasneje pa je navdušeno sodeloval pri ustanovitvi SEL v naših krajih.
Zakaj si se odločil za kandidaturo na primarnih parlamentarnih volitvah?
Nastop so mi predlagali na krajevni in pokrajinski ravni, ponudbo pa sem sprejel predvsem zato, ker sem želel, da dobijo Slovenci z Videmskega in tudi Benečija zgodovinsko priložnost, da bi bili zastopani v parlamentu.
Čemu bi posvetil največ pozornosti v primeru svoje izvolitve?
Ob vprašanjih, ki tako ali drugače zadevajo teritorij, iz katerega izhajam, in njegov razvoj, bi bila moja prva prioriteta dvojezična šola v Špetru, katere težave trajajo že predolgo. Sicer bi se ukvarjal s tematikami, ki zadevajo manjšinske jezikovne skupnosti, v prvi vrsti seveda slovensko, obenem pa bi skušal tudi spodbujati investicije v čez-mejno sodelovanje in evropske projekte. Ker me zanima tudi vprašanje reforme krajevnih uprav, bi rad ugotovil, kako se lahko država vključi v proces njihove reorganizacije.
Zakaj so pomembne primarne volitve in kaj od njih pričakuješ?
Gre za demokratični proces, ki je še toliko bolj pomemben v obdobju, ko se ljudje oddaljujejo od politike, in bi ga bilo dobro razširiti tudi na druge nivoje. V primeru parlamentarnih volitev pa nam nudi možnost, da delno popravimo pomanjkljivosti sedanjega volilnega zakona, ki ne dopušča oddajanja preferenčnih glasov. Sam si želim na njih čim večjo udeležbo, osebno pa upam, da me bodo v čim večjem številu podprli v Na-diških dolinah, pa tudi drugod na Vi-demskem in v deželi. Ze zdaj pa bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so mi pomagali in me podpirali v tej kratki volilni kampanji. (T.G.)
/
TRST	Sobota, 29. decembra 2012	4
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
gospodarstvo - Sindikat FIOM-CGIL pričakuje v novem letu zasuk »v dobrem ali slabem«
Industrija tone vse globlje, v Trstu je njen delež 10-odstoten
V zadnjih 18 mesecih izginilo več poznanih podjetij - Pri podjetjih, ki sodelujejo z AcegasAps, ni trinajstih plač
Leto 2012 je bilo za tržaško industrijo, kakor tudi za dober del gospodarskih sektorjev, dramatično. Zelo so odmevale krize velikih tovarn, odpuščanja v majhnih podjetjih so bila tišja. Delež industrije v tržaškem BDP-ju je zdrsnil na rekordno nizkih 10 odstotkov, kriza pa se še kako pozna tudi v številnih drugih sektorjih. »Imamo delavce in delavke, ki že šest mesecev ne prejemajo plače. Uslužbenci podjetij, ki sodelujejo s podjetjem AcegasAps, pa niso prejeli trinajste plače. Politika se trenutno s temi vprašanji ne ukvarja, ker je prezaposlena z volilno kampanjo,« se pritožuje pokrajinska tajnica sindikata javnih uslužbencev FP-CGIL Rossana Giacaz.
»V letu 2013 pričakujemo velik zasuk, v dobrem ali slabem,« napoveduje Stefano Borini, pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev FIOM-CGIL, ki se je v četrtek ponoči vrnil iz Rima. Tam je kot opazovalec prisostvoval podpisu dogovora o uvedbi dveletne dopolnilne blagajne za 136 delavcev tržaške tovarne kovinskih cevi Sertubi. Dogovora ni podpisal, preverjal pa je, ali oblasti spoštujejo osnovne sindikalne pogoje. Sindikat FIOM, ki ima svoje predstavnike v 109 podjetjih na Tržaškem, že dalj časa opozarja na hiranje tržaške industrije, ki s tega zornega kota postavlja našo pokrajino na zadnja mesta v Italiji. »Možnosti za zaposlitev je izredno malo, da o stalnih zaposlitvah in dobrih plačah sploh ne govorimo,« pravi Borini. Najbolj so prizadeti mladi, ženske in osebe nad 45. letom starosti.
Med velikimi tovarnami in družbami, ki jih krizna nevihta lomi, gre poleg tovarne Sertubi-Jindal omeniti 140 delavcev družbe Alcatel Lucent, ki so že ob službo. Usoda železarne ter njenih 500 delavcev in družin je že kronično negotova. Vodstvo sinhrotrona v Bazovici še ni pojasnilo, kaj bo s 70 pre-kernimi delavci, ki jim te dni poteče delovna pogodba. Pri družbi Fincantieri in tovarni motorjev Wartsila je v dopolnilni blagajni skupno 80 delavcev, v najhujši stiski pa so njihovi kooperanti.
Potem pa so tu manjša podjetja - marsikatero je s tržaškega zemljevida že izginilo. V zadnjih 18 mesecih so na primer prenehala delovati podjetja Laboranti (30 delovnih mest), Alutec (24 delovnih mest), Radio Trevisan (24), Ortolan (30), Nuova Mon-tedoro (10), Gamma Impianti (10) in druga. »Avtomobilski sektor s prodajalnami in delavnicami je na kolenih, med drugim se sooča tudi s hudo konkurenco iz Slovenije,« trdi
Sredi oktobra je nekaj delavcev podjetja Sertubi iz protesta splezalo na streho tovarne
kroma
predstavnica FIOM Erika Innendorfer. Podjetja trpijo, v nekaterih primerih nimajo dostopa do socialnih blažilcev, banke pa ne posojajo denarja. Zaradi tega so delodajalci v težavah in ne plačujejo uslužbencev, ki na tak način posojajo denar podjetju. »Banke se v tem času ponašajo z dobički, s tem sistemom pa je ustvarjanje dobička enostavno in nepravično,« pravi Borini.
Tržaški FIOM se zavzema za nadaljevanje industrijskih dejavnosti na območju škedenjske železarne, saj bi bile drugačne poteze na račun delovnih mest tvegane. Rešitev je v posodobitvi tovarne, ki mora biti v skladu z okoljem in zdravjem občanov. Borini trdi, da je vloga tržaškega znanstvenoraziskovalnega sektorja obrobna, saj konkretno ni zelo vplival na gospodarski razvoj v Trstu. Sindikalni predstavnik delavcev sin-hrotrona Fabio Barbo pravi, da sta glavna delničarja sinhrotrona Država in Dežela, kljub temu pa bazovska družba ni odprla svojih spin-off podjetij v Trstu, marveč v Sežani, kjer je birokracija manj zapletena, delovna sila pa cenejša.
»Izhoda iz krize ne bomo dosegli z nižanjem plač, račun se ne izide. Na državni ravni bi morali investirati v raziskovanje v funkciji proizvodnih dejavnosti, da bi s kakovostnimi proizvodi in veliko dodano vrednostjo premagovali konkurenco azijskih in drugih držav,« pravi Borini. (af)
zdravstvo
Dežela: 3,9 milijona evrov za Katinaro
Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je na včerajšnji seji na predlog odbornice za finance Sandre Savino sklenila odobriti prispevek tržaškemu bolnišniškemu podjetju v višini 3,9 milijona evrov za zamenjavo oken v katinarski bolnišnici in za določitev načrta o popolni preureditvi objekta. V okviru prispevka, so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade, bodo trije milijoni evrov namenjeni zamenjavi dotrajanih oken, zaradi katerih je spričo hudega mraza in orkanske burje v letošnjem februarju v bolnišnici bilo ledeno mrzlo, 900 tisoč evrov pa za načrtovanje preureditve bolnišnice. Že preteklega 18. oktobra je deželna vlada FJK tržaškemu bolnišniškemu podjetju izdala dovoljenje, da preko evropskega razpisa sproži postopek za oblikovanje predhodnega načrta preureditve katinarske bolnišnice in njene prilagoditve veljavnim predpisom, ki je predvideval investicijo v višini 59 milijonov evrov, pa tudi za takojšnjo zamenjavo oken.
javni prevoz - Zaradi občutnega krčenja prispevkov
Avtobusnih voženj bo manj
Trieste Trasporti ob 10 milijonov evrov - Združenje Camminatrieste glasnik protesta uporabnikov
Učinki rimskih in deželnih varčevalnih ukrepov na javni prevoz: po novem letu dražje vozovnice in redkejše vožnje na avtobusnih progah
kroma
včeraj - Kras v soncu, mesto pa v sivini
Megla »skrila« Trst
Kras se je včeraj kopal v soncu, kdor pa je z Obeliska ali s Ferlugov, od koder prihaja pričujoča slika, pogledal proti mestu, ga ni našel, saj ga je prekrivala megla in ga dobesedno »skrila«. Namesto Trsta je bilo s kraške planote videti le morje oblakov
kroma
Krčenje javnih izdatkov bo v prihodnjem letu občutno prizadelo tudi javni mestni promet, ki ga pri nas med drugimi uporablja tudi veliko starejših občanov. Eden od varčevalnih ukrepov tako predvideva podaljševanje minutnih presledkov med prihodom enega in drugega avtobusa, kar bo seveda prizadelo tržaške uporabnike mestnih avtobusov. To so na včerajšnji novinarski konferenci povedali člani združenja Cammina-trieste, ki bo v prihodnjih tednih začelo z zbiranjem podpisov v podporo reševanju javnega mestnega prometa pri nas.
Probleme, s katerimi se sooča tržaški mestni promet, sta orisala predsednik združenja Camminatrieste Carlo Genzo in njegov tajnik Sergio Tremul. Govornika sta spomnila, da bo Pokrajina Trst zaradi krčenja državnih financiranj in posledičnih rezov na deželnih sredstvih namenjenih javnemu mestnemu prometu, tržaškemu prevozniku namenila 10 milijonov evrov manj kot po navadi. Po Tre-mulovem mnenju bo ta manko bistveno poslabšal kakovost storitev tržaškega potniškega prometa, ki je razmeroma dobro organiziran. Zaradi zniževanja sredstev sicer ne bo prišlo do ukinjanja linij, nas je pomiril predsednik Carlo Genzo, bodo pa avtobusi vozili redkeje, kar nikakor ni dobro, je ocenil govornik in dodal, da je to tudi v nasprotju s prizadevanji občinske uprave, ki pripravlja trajnostno naravnan prometni načrt.
Na včerajšnji novinarski konferenci smo tudi slišali, da so se člani združenja Camminatrieste v začetku decembra srečali s pokrajinskim odbornikom za promet Vittoriom Zollio in mu predstavili svoje bojazni in zahteve. Združenje namreč zahteva, da se javni mestni promet obdrži takšen, kakršen je in da se po možnosti tudi izboljša. Zaradi tega nasprotujejo vsakemu podaljševanju minutnih intervalov med prihodom enega in drugega avtobusa, zahtevajo pa tudi učinkovitejši sistem posebnih voznih pasov za javni promet. Naj povemo, da nov občinski prometni načrt predvideva med drugim tudi uvedbo ekskluzivnih pasov za javni promet, krčenje voznega reda avtobusov pa bi bilo po mnenju tajnika Tremula v nasprotju s politiko občinske uprave, ki si prizadeva za pešcem, kolesarjem in potnikom javnega mestnega avtobusa prijaznejše mesto.
Ob omenjenih zahtevah so člani združenja izpostavili še nekatere zahteve, kot je denimo podaljšanje trase linije 5 do Ul. Moreri v Rojanu, prizadevajo pa si tudi, da bi nekatere linije obratovale tudi po polnoči, ko se spusti zastor v nekaterih mestnih gledališčih. Vsem tem zahtevam pa je skupno, da z njimi pobudniki peticije želijo le ohraniti kakovost storitev mestnega avtobusnega prometa v Trstu, kar pa s stalnim finančnimi rezi ne bo mogoče. (sč)
/
TRST
Sobota, 29. decembra 2012
5
tržaška mejna policija - V obračunu poudarek na sodelovanju s slovensko policijo
V dveh mesecih zasledili 90 nezakonitih priseljencev
Mejna policija je v letu 2012 zasledila na območju tržaške pokrajine 225 nezakonitih priseljencev, samo v zadnjih dveh mesecih jih je odkrila 90. Približno polovico vseh ilegalcev (110) so v skladu z dvostranskim sporazumom predali slovenski policiji. V zadnjih mesecih pa so mejni policisti tudi aretirali šest spremljevalcev, osumljenih spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Podatki izhajajo iz letnega obračuna dejavnosti tržaške mejne policije.
Med nezakonitimi priseljenci je bilo veliko mladoletnih, ki jih je policija odvedla v primerna sprejemna središča. Ilegalni priseljenci so v glavnem iz magrebskih držav, Somalije, Pakistana in Afganistana, večinoma pa potujejo iz Grčije v Italijo, skriti v tovornih vozilih. Balkanska pot, za katero odšteje vsak pribežnik po tisoč ali več evrov, se konča v Sloveniji oziroma na obrobju Trsta, kjer je policija naletela na večje število tujih državljanov (nekajkrat se je to zgodilo v okolicah Bazovice, Boljun-ca in Oreha).
Avgusta letos pa je mejna policija v okviru mednarodne preiskave, v kateri so sodelovali tudi varnostni organi Slovenije, Avstrije in Hrvaške ter sile Eulex na Kosovu, razbili kriminalno organizacijo trgovcev z ljudmi, ki je bila dejavna prav na balkanski poti. Aretirali so 16 članov organizacije - turške, slovenske, hrvaške in kosovske državljane. Pet ljudi so kazensko ovadili na prostosti, trije turški državljani (domnevni vodje združbe) pa so še na begu. Italijanski sklop preiskave, ki je trajal poldrugo leto, je vodil tržaški protimafijski tožilec Pietro Montrone.
Tržaška mejna policija že dalj časa plodno sodeluje s slovenskimi kolegi in poudarja, da je to sodelovanje za delo na obmejnem pasu ključnega pomena. Na obeh straneh meje se namreč ukvarjajo s preiskovanjem enakih kaznivih dejanj - ob nezakonitem priseljevanju so to tatvine v hišah, ropi in druga dejanja.
V tem letu je mejna policija na Tržaškem pregledala 90.000 osebnih dokumentov in 30.000 vozil, ovadila je 191 ljudi in jih pridržala 67. Med obmejnimi kontrolami je skupno zaplenila 312 gramov prepovedanih drog (heroin, marihuano in hašiš), 12 pasjih mladičev (prevažali so jih iz Madžarske), 4000 ponarejenih mobilnih telefonov, 24 ukradenih kmetijskih strojev, 30 ponarejenih dokumentov in razno blago. V preiskavi, ki jo je koordiniral tožilec Federico Frezza in v kateri je sodelovala slovenska policija, pa je mejna policija odkrila tolpo tatov in prodajalcev ukradenih vozil mercedes sprinter. Zasegli so osem vozil, ovadili pa petnajst ukrajinskih državljanov.
kvestura - Nasveti za pravilno uporabo pirotehničnih izdelkov
Ne igrajte se z ognjem
DEKALOG ZA LJUBITELJE PETARD IN RAKET
1.	Pred nakupom pirotehničnega izdelka preverimo, ali je na njem etiketa z osnovnimi informacijami in rokom uporabe. »Domači« in stari izdelki so namreč nevarni.
2.	Pirotehnične izdelke hranimo daleč od virov toplote in na suhem, izogniti se moramo tudi tresljajem.
3.	Petarde in rakete uporabljamo samo na prostem.
4.	Uporabljamo jih daleč od ljudi, živali in hiš.
5.	Pred prižigom preverimo naklon in stabilnost izdelka.
6.	Z vetrom je tovrstna zabava prenevarna.
7.	Otroke vseskozi spremljajo in nadzirajo odrasli.
8.	S signalnimi raketami se ne igramo.
9.	Pirotehničnih izdelkov ne spreminjamo, vanje ne vnašamo drugih sestavin.
10. Če se petarda ali raketa ne prižge, se ji ne približamo prehitro. Raje počakamo, po potrebi pa pokličemo sile javnega reda, ki imajo opremo za varno odstranjevanje teh izdelkov.
Novinarska konferenca s pirotehniki na tržaški kvesturi
kroma
Pirotehnični izdelki so lahko igrače ali pa nevarno orožje. Odvisno je od artikla in človeka, ki ga uporablja. Policisti pirotehničnega oddelka vsak konec leta opozarjajo občane, naj med novoletnim praznovanjem previdno uporabljajo petarde ter rakete. Komi-sarka Denise Mutton je na včerajšnji novinarski konferenci na kvesturi povedala, da so žrtve nesreč, povezanih s pokanjem petard, najpogosteje mladi med 11. in 16. letom.
Lani sta zaradi tovrstnih zabav v Italiji umrli dve osebi, 561 je bilo poškodovanih (ob prehodu iz leta 2010 v 2011 je umrla ena oseba, poškodovalo pa se jih je 498). Najslabše je bilo s tega vidika leto 2001 s štirimi mrtvimi in 800 ranjenimi. Pred enim letom v Trstu ni bilo hujših posledic, največja nesreča se je zgodila na Ulici Beccaria: tam je nekdo ustrelil navtično signalno raketo, ki se je zapičila in počila v motorju parkiranega avtomobila. Pirotehniki pravijo, da je najpogostejši vzrok nesreč podcenjevanje moči petarde. Ne smemo pa pozabiti, da med novoletnim pokanjem zelo trpijo živali: zanje je ta človekova zabava lahko usodna.
Miljski župan Nerio Nesladek je z odredbo prepovedal uporabo pirotehničnih izdelkov v središču Milj ter v bližini hiš in obratov. Globa znaša sto evrov. (af)
7. januarja vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika
Vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika bo v Trstu in Gorici potekalo v ponedeljek, 7. januarja 2013, od 9. do 13. ure. V Trstu bo vpisovanje na sedežu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 v sejni dvorani v četrtem nadstropju, v Gorici pa bodo prijave sprejemali v Kulturnem domu v Ulici Brass. Kot je bilo že objavljeno v božični številki Primorskega dnevnika 23. decembra letos, bo Agencija Aurora vpisovala na izlete v Oman, London in na Lago Maggiore, Agencija Last&First minute Adriatica.net na izlet v Ukrajino, Agencija Adria-tica srl pa na izlet na Švabsko in Bavarsko.
Če cena plačil presega 1000 (tisoč) evrov mora biti plačilo opravljeno s čekom, kreditno kartico ali bančnim nakazilom. Vse potrebne podatke za bančno nakazilo bodo zainteresirani dobili ob vpisu.
Nedelja? Ne hvala!
Tako kot v drugih italijanskih mestih, bodo tudi v Trstu danes zbirali podpise za zakon na ljudsko pobudo, ki bi deželam povrnil vlogo pri odločanju o nedeljskih odprtjih trgovin. Liberalado-menica se glasi državno geslo, s katerim bodo predstavniki Confesercenti vabili podpisnike k stojnici v Ul. Dante danes od 10. do 18. ure. Kdor bi rad podpisal, mora s seboj prinesti volilno izkaznico.
Labodje jezero in Hrestač drevi in jutri v Rossettiju
V gledališču Rossetti se pripravljajo na veliki konec leta. Gostje moskovskega baleta La Classique bodo drevi in jutri na oder postavili kar dve baletni predstavi. Drevi bo ob 20.30 zaživelo Labodje jezero, jutri pa ob 16. uri Hrestač. Protagonistka v vlogi Odette bo drevi baletka Nadeja Ivanova, ob njej pa bo zaplesalo še 40 plesalcev v koreografiji Leonida Lavrovskija. Koreografijo Hrestača je podpisal Marius Petipa. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča.
Fotografski natečaj DolcevitaCarovita
Združenje Futuro donna je razpisalo fotografski natečaj DolcevitaCarovita s podporo Dežele FJK, ki je namenjen ženskam. Tema je namreč zelo aktualna, saj zaobjema vsakodnevna opravila žensk in finančne težave, s katerimi se morajo soočati. Razpisa se lahko udeležijo polnoletne ženske, in sicer od 7 januarja do 27. februarja. Več informacij je na voljo na spletni strani www.fu-turodonna.it oz. na elektronskem naslovu dolcevitacarovita@gmail.com.
črna kronika - Zalotili tolpo tatov
Všeč so jim bili predvsem avtomobili volkswagen
Po enoletnih preiskavah in zasledovanju je prometna policija (oz. njena sodna enota) v sodelovanju s tržaškim mobilnim oddelkom prišla na sled kriminalni združbi, ki je bila specializirana v kraji in nato preprodaji avtomobilov, zlasti tistih znamke volkswagen, najraje golfov. Nič čudnega torej, da so operacijo poimenovali »golf club«. Za zapahi sta se znašla dva srbska državljana, ki sta prebivala v Vicenzi, medtem ko so druge štiri člane - Slovence in Hrvate - prijavili na prostosti.
Preiskave, ki jih je vodil namestnik tržaškega tožilca Pietro Montrone, so se začele konec leta 2011, ko so hrvaški policisti na hrvaško-srbski meji pri Bajakovu ustavili avtomobil golf, ki so ga malo prej ukradli v Trstu. Upravljala ga je 38-letna slovenska državljanka Sabina Jovanovic. Preiskave so se razširile še na druge primere kraj v zadnjih dveh letih in izsledki so bili dokaj zgovorni. Redno, skorajda z enotedenskim zamikom, so se člani tolpe pripeljali v tržaško pokrajino, da bi našli in
• ••
ukradli nov avtomobil. Modus operandi je bil vsakič isti: avtomobil so ukradli v zgodnjih nočnih urah in se nato z njim takoj odpeljali dalje mimo Slovenije in Hrvaške proti Srbiji, kjer so ga nato prodali. Nočne ure so bile seveda idealne, saj so se lastniki zavedali kraje šele zjutraj.
Njihovi premiki pa niso ostali nevidni in po večmesečnem zasledovanju je policija konec oktobra letos aretirala 27-letna srbska državljana Željka Sta-nojevica in Vladana Milojkovica, ki sta imela stalno bivališče v Vicenzi. Ostale člane so prijavili na prostosti.
Kaže, da je tolpa od oktobra 2011 do septembra 2012 ukradla in nato v Srbiji prodala vsaj 32 avtomobilov, kot zabeleženo predvsem golfov ali polo. Pet ukradenih avtomobilov je policija pravočasno našla in zasegla, preden jih bi odpeljali v Srbijo. Sicer se operacija golf še ni zaključila, saj italijanska policija išče s pomočjo sosednjih kolegov druge pripadnike tolpe, ki se najbrž skrivajo v tujini.
sv.jakob - Zlatarna Ferluga zapira po 65 letih delovanja
Zapiramo zaradi ropa ...
Lastnica, ki sta jo roparja napadla, noče več vstopiti v trgovino - Razprodaja preostale zlatnine
Zlatarna Ferluga pri Sv. Jakobu zapira. Po 65 letih delovanja se je družina odločila, da prekine z dejavnostjo. V to pa je ne silijo hude gospodarske razmere, pač pa rop, ki ga je lastnica doživela 13. decembra letos.
Na izložbah beremo, da zapirajo zaradi ropa in da prodajajo preostalo zlatnino in srebrnino po znižani ceni. »Moja hčerka še vstopiti noče več v trgovino, jaz pa sem prestara, da bi spet stopila za pult,« nam je sinoči povedala mati lastnice, ki je še vedno pod šokom in nikakor noče več nadaljevati s svojo dejavnostjo. Roparja sta jo namreč takrat zvezala in jo napadla z električnim paralizatorjem, posledice napada pa so še danes vidne, pravi njena mama. Te dni je ona v zlatarni, z njo pa se vrstijo prijateljice, da ne bi bila sama.
Storilca sta s seboj odnesla 60 tisoč evrov zlatnine, predvsem draguljev, za srebro in manjše kose zlata pa se še zmenila nista. Gospe je žal, da se družinska tradicija, ki se je začela z njenim očetom sedaj prekinja, vendar je varnost veliko pomembnejša. (sas)
Forenziki pri delu po ropu 13. decembra letos
kroma
6
Sobota, 29. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
tržaška občina - Listina socialnih storitev
Občinske storitve bodo občanom bolj dostopne
Nov spletni portal z vsemi informacijami o službah in podporah
Tržaško občinsko odborništvo za socialno politiko je včeraj predstavilo javnosti dokument, v katerem so zbrane vse koristne informacije za občane, ki želijo koristiti občinske socialne storitve. Tako imenovano listino storitev je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila odbornica Laura Famulari in uvodoma izpostavila, da gre za nekakšno listino pravic občanov, ki bodo z njeno pomočjo izvedeli vse potrebno o socialnih storitvah, ki jih zagotavlja Občina Trst.
Slišali smo, da listina predstavlja nekakšno orodje Občine, ki želi v središče postaviti občana in njegove potrebe, obenem pa želijo stopiti v tesnejši stik s skupnostjo in skupaj z njo zgraditi boljšo prihodnost za naše mesto. Listina o temeljnih pravicah občanov utrjuje vse socialne pravice, varuje pa tudi dostojanstvo, pravico, svobodo in enakost vseh, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci. Januarja bo listina storitev na razpolago na spletni strani Občine Trst, zainteresirani pa si bodo celoten dokument lahko tudi natiskali. V njem
Laura Famulari
bo mogoče dobiti raznovrstne informacije, ki zadevajo posameznike, družine, otroke in ostarele. Na prvi strani bo pozornost namenjena definiciji socialnih storitev tržaške Občine. Uporabniki spleta bodo izvedeli, kakšno vlogo ima socialna storitev in kako so te storitve porazdeljene, navedena pa bo tudi obveza občinske uprave, da bo za pogovor s pristojno osebo treba čakati največ 30 dni. Izvedeti bo mogoče tudi koristne informacije o sprejemnih centrih, o projektih, ki predvidevajo ponovno socializacijo zapornikov in bivših zapornikov, mladi starši bodo izvedeli,
kolikšno vsoto jim je Občina dolžna nakazati ob rojstvu otrok, socialno ogrožene družine pa bodo izvedele vse potrebno za pridobitev otroških do-klad. Zanimivi bodo tudi zbrani podatki o posvojitvah; v listini je namreč zapisano, da lahko starši, ki posvojijo otroka v tujini, zaprosijo za delno povrnitev stroškov postopka posvojitve. Skratka, ta listina ponazarja vse storitve in jih podrobno opiše, razložene pa so tudi različne procedure.
Pomeben del občinske socialne strategije je torej ozaveščanje občanov o njihovih pravicah ter obveščanje o tem, kam se lahko obrnejo po pomoč. Novo spletišče, portal storitvena listina (carta dei servizi), bo postala prva kontaktna točka za občane, ki se želijo pozanimati, kaj jim ponujamo, je včeraj večkrat poudarila odbornica Fa-mularijeva, ki je še dodala, da veliko občanov sploh ne ve, kakšne so njihove pravice.
Ob koncu pa naj še povemo, da bodo listino storitev vsako leto obnovili oz. popravili, kar bo treba popraviti in izboljšati. (sč)
in memoriam - Deportiranka Maria Rudolf
»O vsem tem je treba spregovoriti«
88492je vse do zadnjega pisalo na levi podlakti Marie Rudolf - spomin na čas, ko so ljudem odvzeli ime in dostojanstvo ter ju zamenjali z zaporedjem surovih številk. S to številko so Mario sprejeli v nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau; bilo je 14. oktobra 1944, goriško dekle je takrat imelo osemnajst let.
Po vojni Maria tako kot mnoge so-trpinke ni želela, da bi tisto številko zbrisali z njenega telesa: to je del moje življenjske zgodbe, dokaz, da sem tudi sama prispevala k osvoboditvi izpod naci-fašizma, na katerega sem zelo ponosna, je povedala šele veliko desetletij kasneje. Kajti kot mnoge in mnogi dolgo ni želela spregovoriti o svoji dramatični zgodbi, šele leta 1994 se je odločila, da z njo seznani javnost. Bilo je po hudi operaciji, ko je slišala bolniški sestri, ki sta ob pogledu na tisto številko, dejali: poglej, judinja je ... Maria je takrat pomislila: če preživim, hočem svetu povedati, da v Auschwitzu niso bili zaprti samo judje, ampak milijoni ljudi različnih narodnosti, med njimi tudi ogromno moških in žensk iz mojih krajev - o vsem tem je treba spregovoriti.
In ravno Tutto questo va detto je naslov knjigi, v kateri je Gabriella Nocentini zbrala Mariino zgodbo in je leta 2008 izšla pri založbi Nuovadimensione. Zgodbo mlade ženske iz vasi Col pri Postojni in njenih prijateljic, ki jih je zgodovina postavila pred hude preizkušnje. Maria se je nanje odzvala tako, da je postala partizanska
kurirka, bila zaradi tega aretirana, zaprta v goriških in tržaških zaporih, deportirana v Auschwitz in Flossenbürg, nato pa na prisilnem delu v tovarni žarnic Osram v kraju Plauen. Preživela sem, ker je Nemčija krvavo potrebovala delovno silo za svojo vojno industrijo, je zaupala Nocentini-jevi. Pa tudi zato, ker se ni prepustila ma-lodušju in si je srčno želela preživeti.
Kot je večkrat ponovila v knjigi, ji je deportacija pomenila tudi izredno življenjsko izkušnjo, zaradi katere je znala ceniti kos kruha, toplo obleko, dobro besedo, spoštovanje. Te vrednote je skušala posredovati svojim trem otrokom. Svojo knjižno pripoved je zaključila s temi besedami: »Nočem se hvaliti, mislim pa, da sem vzgojila tri osebe, ki se znajo obnašati in spoštujejo sočloveka. In to se mi zdi lepo.«
Maria Rudolf poročena Stibil je 22. decembra umrla na svojem domu na Op-činah, stara je bila 86 let. Danes (ob 11.40) se bodo od nje poslovili v mrtvašnici tržaškega pokopališča. (pd)
dežela - Servisna konferenca
Miramarski park bodo preuredili
Deželna servisna konferenca Furlanije Julijske krajine je prižgala zeleno luč za izvedbo prvega dela splošnega načrta za preureditev Miramar-skega parka, s čimer se je dejansko začela prenova slednjega. Konferenca, so sporočili iz tiskovnega urada deželne vlade, je namreč izdala pozitivno mnenje o izvedbi prvega dela načrta, ki ga je oblikovalo italijansko ministrstvo za kulturne dobrine z dejavnim sodelovanjem arhitekta Maurizia Anselmija v vlogi znanstvenega skrbnika ter z
zgodovinsko-umetnostnim doprinosom ravnateljice Miramarskega gradu Rosselle Fabiani in nadzornika za spomeniško varstvo Luce Caburlotta, ki je odgovoren za postopek.
Za deželno odbornico za finance Sandro Savino je odločitev servisne konference pomemben rezultat za vse Tržačane in celotno deželno skupnost ter sad sodelovanja med ministrstvom, deželno upravo in drugimi javnimi ustanovami, kar bo omogočilo dokončno preureditev parka.
Super torta za Abrahamovce s Proseka in Kontovela
7.decembra smo se v domači društveni gostilni zbrali "Abrahamovci" s Proseka in Kontovela, da bi ob bogato obloženi mizi obujali prijetne spomine in kovali načrte za prihodnost. Presenetila sta nas obilno sneženje in prav tako snežno bela in super okusna torta, ki nas je spet popeljala v šolske klopi. (torta Paolo B., foto Betty P.)
novo leto - Jubilej staroste skakalcev
V torek petdeseti »toč« Maria Cigarja
Klapa dolinskih letnikov 1936 na veselem praznovanju
Klapa letnikov 1936 iz dolinske občine se je tudi letos zbrala na tradicionalnem srečanju ob koncu leta. Tokrat so se odpravili v restavracijo v Pivki. Z dobrim kosilom, lepo glasbo in družbo so si zaželeli vesele praznike in se nastavili fotografu v spomin na lepe trenutke preživele skupaj.
Prvi dan novega leta bo tudi tokrat, tako kot v prejšnjih letih, potekal tudi v znamenju novoletnih skokov v vodo oz. »točev«, ki si jih v barkovljanskem porti-ču, Čedazu in pri »Topolinih« privoščijo nekateri pogumni someščani. Vendar bo v torek poseben novoletni dan, saj bo sovpadal s pomembnim jubilejem: starosta tržaških novoletnih skakalcev v vodo Mario Cigar bo namreč praznoval svojo »zlato poroko« s tradicionalnim »to-čem«. Danes 72-letni Cigar je namreč prvič skočil v vodo daljnega 1. januarja 1963, da bi proslavil sprejetje v službo pri tržaški občinski upravi, od takrat pa je novoletni »toč« opravil vsako leto ob vsakem vremenu, od skoka v vodo ga ni odvrni-
Tako je 1. januarja letos Mario Cigar skočil v morje
kroma
la niti strupena zima leta 1985, ko je termometer kazal dvanajst stopinj pod ničlo, morje v barkovljanskem portiču pa je zmrznilo. Takrat, piše v sporočilu za javnost, je Cigar, potem ko je pretekel razdaljo od Čedaza do Devina in nazaj, del poledenele površine morja prerezal in naredil luknjo v ledu ter skočil v vodo. Z novoletnim »točem« je 1. januarja 1998 Cigar proslavil tudi svojo upokojitev.
Tako je Mario Cigar prišel do svojega petdesetega »toča«, ki ga bo opravil v torek, 1. januarja 2013, ob 11.30 s pomola pri Čedazu, v prvih dneh januarja pa bo jubilanta počastila tudi tržaška občinska uprava, saj mu bo odbornik Emiliano Edera izročil priznanje.
Tradicionalno družabno srečanje za starejše občanke in občane iz repentabrske občine
Pred nekaj tedni je v kmečkem turizmu Rovnik v Repnu potekalo tradicionalno jesensko druženje, ki ga repentabrska občinska uprava ponudi starejšim občanom ob dragoceni podpori tržaške pokrajinske uprave. Kosila se je udeležilo več kot petdeset domačinov, ki jih je najprej pozdravil župan Marko Pisani, nato je v imenu pokrajinske uprave, ki je kot vselej izkazala veliko občutljivost za potrebe starejših, spregovoril predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, nazadnje pa še domača odbornica za socialo Roberta Skabar, ki je poskrbela za organizacijo dogodka. Udeleženci so tako preživeli prijetno popoldne v družbi vrstnikov in se zabavali ob živahni glasbeni spremljavi ansambla Turbo polka.
/
TRST
Sobota, 29. decembra 2012
7
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
IZVEN ABONMAJA
Danes, 29. decembra ob 21.00 v Veliki dvorani SSG
Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure Tel. št.800214302 (brezplačna) aH 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.vivaticket.it
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 29. decembra 2012
DAVID
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 17.51 in zatone ob 8.04
Jutri, NEDELJA, 30. decembra 2012
EVGEN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje C, zračni tlak 1017,2 mb raste, vlaga 100-odstotna, veter 6 km na uro severo-zahodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje C.
[13 Lekarne
a«*
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
z Občino Trst in gledališčem La Contrada
v nedeljo, 30. decembra ob 17.00 v Mali dvorani SSG
vstop prost!
www.teaterssg.com
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Sobota, 29. decembra 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
O Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul.
155
SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La parte degli angeli«.
CINECITY - 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »I 2 soliti idioti«; 17.30, 20.50, 21.40 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; 15.20, 18.40, 22.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 15.40, 17.55, 20.10, 22.15 »Tutto tutto niente nien-te«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Colpi di fulmine«; 15.25, 19.30 »Sammy 2 -La grande fuga«; 15.20, 17.25 »Le 5 leggende«; 15.25, 17.45, 20.00, 22.15 »Ralph spaccatutto«.
FELLINI - 15.15, 17.00 »Ralph spaccatutto«; 18.45, 20.30, 22.15 »La botte-ga dei suicidi«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 18.45, 20.30, 22.15 »Tutto tutto niente niente«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Love is all you need«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La regola del silenzio«; 15.30, 17.00 »Le 5 leggende«.
KOPER - PLANET TUŠ - 11.00, 12.30, 13.00, 14.30, 15.05 »Božičkov vajenec«; 16.20 »Hčerka najboljšega prijatelja«; 19.00, 21.00, 23.05 »Hobit -Nepričakovano potovanje«; 12.00, 16.15, 20.00 »Hobit - Nepričakovano potovanje 3D«; 18.15, 20.55, 23.35 »Jack Reacher«; 17.00 »Misija Argo«; 13.40, 16.00, 20.40, 22.40 »Nateg in pol«; 12.30, 14.40, 16.50 »Pet legend«; 11.10, 13.20, 15.30 »Pet legend 3D«; 17.40 »Pijevo življenje 3D«; 18.00, 20.15, 23.00 »To so 40«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 20.30 »I 2 soliti idioti«; 15.30 »Sam-my 2 - La grande fuga«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Vita di Pi«; 16.30, 21.30 »Vita di Pi 3D«; Dvorana 3: 18.40 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 18.30, 22.15 »The Grey«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Colpi di fulmine«.
SUPER - 16.15, 20.00 »Una famiglia perfetta«; 18.15, 22.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Vita di Pi«; Dvorana 2: 15.30 »Sammy 2 - La grande fuga«; 17.30, 20.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; Dvorana 3: 16.00, 18.00 »Ralph spaccatutto«; 20.10, 22.10 »Tutto tutto niente nien-te«; Dvorana 4: 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »La regola del silenzio«; Dvorana 5: 20.15, 22.15 »I 2 soliti idioti«; 16.00, 18.15 »Colpi di fulmine«.
MODRI ABONMA IN IZVEN
| V SODELOVANJU Z ARTISTIASS0CIATI - | CIRCUITO REGIONALE DANZA
ROYAL MONGOLIAN BALLET |
VETER Z VZHODA
očarljivo potovanje skozi tisočletno zgodovino vzhodnoazijskih narodov
Četrtek, 3. januaria ob 21.00 v Veliki dvorani SSG
Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.vivaticket.it
^ Turistične kmetije
AGRITURIZEM BAJTA
Salež 108.
Silvestrovanje z večerjo, glasbo in plesom.
Info-rezervacije 040/2296090 Pohitite!
[H Osmice
13 Obvestila
WM9
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SILVESTRSKI VEČER v
SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU
v ponedeljek, 31. decembra od 21. ure dalje
^topajmo skupaj v novo leto! naš program:
Narodni dom Maribor
Pierre Palmade, Christophe Duthuron
UBEŽNICI
režija in priredba: Nenni Delmestre
niz komičnih situacij, dogodkov in avantur dveh žensk na begu!
igrata: Maja Blagovič, Vladimir Jure (z italijanskimi nadnapisi)
Sledi ples z ansamblom PLATANA
za pogostitev naših obiskovalcev bo poskrbel Catering VIV0
predstava + ples + catering = 40 evrov!
Za informacije in rezervacije je blagajna gledališča odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure (tel. +39 040 362542/ brezplačna številka 800214302)
OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049.
SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markomanin@gmail.com.
DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v ponedeljek, 31. decembra.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo šolski uradi zaprti v ponedeljek, 31. decembra.
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v ponedeljek, 31. decembra, in v soboto, 5. januarja.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA
sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v ponedeljek, 31. decembra ter v soboto, 5. januarja.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni 2012/13 odvijali tečaji smučanja v Forni di Sopra. Ob priliki, bo za člane društva možen avtobusni prevoz. Informacije na št. 340-5814566 (Valentina).
GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 30. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti med Drnj čo in J mo u d Tačke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P r Kale ob 8.30.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v ponedeljek, 31. decembra, uradi zaprti.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti od ponedeljka, 31. decembra, do petka, 4. januarja.
KRUT Vam sporoča, da bodo uradi zaprti od ponedeljka, 31. decembra, do petka, 4. januarja.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta do ponedeljka, 31. decembra.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da bodo občinski uradi v ponedeljek, 31. decembra, zaprti (ali bodo delovali samo v dopoldanskih urah).
OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. decembra, v popoldanskih urah uradi in knjižnica zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini ter Urad za odnose z javnostmi bosta v ponedeljek, 31. decembra, zaprta. Slednji bo zaprt tudi v sredo, 2. januarja.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo voščita vsem cenjenim članom in strankam vesele praznike in obveščata, da bodo v ponedeljek, 31. decembra, uradi zaprti. Ponovno bomo odprti v sredo, 2. januarja.
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si aktivna povezava do spletne prijavnice za 44. revijo Primorska poje. Rok prijave zapade v ponedeljek, 31. decembra 2012.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 obvešča, da telovadba med prazniki odpade. Naslednja vadba bo v četrtek, 3. januarja, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren.
PILATES - Skupina 35-55 obvešča, da telovadba med prazniki odpade. Naslednja vadba bo v petek, 4. januarja, ob 19. uri v telovadnici Nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini.
ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na open day, ki bo potekal v petek, 4. januarja. Zainteresirani se lahko vpišejo na prvo brezplačno psihološko konzulen-co: 320-7431637, bersendai@gmail.com ali www.psicologo.trieste.it/sl.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Možnost dnevnega, trodnevnega, štiridnevnega ali tedenskega vpisovanja. Info: www.melanieklein.org; info@melanie-klein.org, 345-7733569. Urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00.
SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri: odbornikih društva, v gostilni Gruden v Šem-polaju, v kavarni Gruden in v knjigarni v Nabrežini.
SSO sporoča, da bo urad v Trstu zaprt za božične in novoletne praznike do 6. januarja.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE,
ki ga vodi prof. Drago Bajc, bo imel novo srečanje v novem letu v sredo, 9. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na: info@mla-dina.it ali tel. št. 347-0473606 ali 3922303152.
0 Prireditve
ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: danes, 29. decembra, ob 19.00 v župnijski cerkvi na Solbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbonescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Kati-nari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
SILVESTROVANJE 2013 v centru Uk-mar - Miro pri Domju, glasba v živo, zagotovljena zabava. Vabljeni vsi. Rezervacije sprejemamo do ponedeljka, 31. decembra: Majda 040-383903 ali 338-1477061.
NOVOLETNI KONCERT SKD TABOR -Openska glasbena srečanja 2012/2013, v nedeljo, 6. januarja, ob 18.00, v Pro-
svetnem domu na Opčinah koncert Delavske godbe Trbovlje, dirigent Jože Kotar. Vabljeni!
TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z
vsega sveta v župnijski dvorani v Na-brežini, jaslice so na ogled tudi v cerkvi. Urnik: ob sobotah in praznikih od 16. do 19. ure, do nedelje, 6. januarja.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30 koncert »Od opere do operete - Pozdrav novemu letu« s solisti gledališča G. Verdi iz Trsta: Miriam Spa-no sopran, Silvia Bonesso mezzo sopran, Francesco Cortese tenor, Damjan Lo-catelli bariton, pri klavirju Tamara Ra-žem Locatelli.
' . Mali oglasi
DIATONIČNO HARMONIKO B.ES.AS. Prostor prodam za 1000 evrov; tel. 3355387249.
OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947.
PRODAM gorilnik (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo rabljen po ugodni ceni. Tel. št.: 338-2105138.
PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo, vse po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 338-2105138.
PRODAM SVETLO STANOVANJE pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Znižana cena: 80.000 evrov. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670.
Prispevki
V	spomin na Milkota Budina daruje družina Savron 20,00 evrov za MoPZ RZ.
V	spomin na drago sestro Stano Milič daruje Milka z družino 20,00 evrov za MoPZ RZ.
V	spomin na drago Mileno Emili por. Bri-ščik darujeta Adriana in Ivan z družino 50,00 evrov za KRD Briščiki.
V	spomin na Marijo Križmančič vd. Žagar darujeta družini Guštin in Pertot ter Mara Seražin 100,00 evrov za AŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Giorgia Destri-ja daruje Olga Stršinova 20,00 evrov za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Dušana Guština daruje Olga Stršinova 15,00 evrov za VZPI - ANPI Repentabor.
V	spomin na prijateljici Nadjo Coloni in Lauro Žerjal daruje Ada Kozina 30,00 evrov za Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu.
V	spomin na sopevko Stano Milič in v spomin na moža sopevke Eme (Nino-ta) darujeta Pavla in Marjo Blasevich 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič.
29.12.2006
29.12.2012
Julka Žerjul
Vedno z nami.
Tvoja družina
Krmenka, 29. decembra 2012
8
Sobota, 29. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
opčine - V okviru revije Nativitas je MoPZ Tabor pel v Bardu
Petje in druženje
Moški pevski zbor Tabor z Opčin se že vrsto let udeležuje deželne revije Nativitas, ki jo organizira deželno združenje USCI ob sodelovanju Zveze slovenskih kulturnih društev za slovenske zbore naše dežele. Lansko leto je zbor gostoval v Terski dolini, kamor ga je povabil Barski oktet in je doživel res topel sprejem tako publike kot organizatorjev. In letos nas je Barski oktet spet povabil, da bi tudi tokrat sooblikovali koncert Nativitas - Božič v Terski dolini. Naši pevci so vabilo z veseljem sprejeli in tako smo v nedeljo, 16. decembra, odpotovali v Bardo. S seboj smo pevci povabili tudi svoje žene in še nekatere gospe, ki rade priskočijo zboru na pomoč ob potrebi. Tako smo naše gostovanje združili tudi s prijetnim izletom.
Na glasbenem večeru v vaški cerki, posvečeni sv. Juriju, so nastopili najprej Barski oktet, Mladinski zbor Glasbene matice iz Špetra, učenci Glasbene matice ter zbor Naše vasi iz Tipane. Nastopajoče je vodil Davide Clodig.
MoPZ Tabor, ki ga vodi David Žerjal, se je številnemu ob-
'íÉt
Camera di Commercio Trieste
PORAVNAVA ie boljša kot spor.
Najhitrejši, najučinkovitejši in najugodnejši način za razrešitev sporov
Obrni se na Tržaško Trgovinsko Zbornico
v *i conciliamo-trieste@ts.camcom.it www.ts.camcom.it
prosek - Podružnica NSŠ Srečka Kosovela
Božičnica v znamenju gledališča in glasbe
Openski pevci so v Bardu doživeli prisrčen sprejem
činstvu predstavil z nizom slovenskih božičnih pesmi in z dvema italijanskima skladbama, Nenia di Gesu bambino in Signo-re delle cime. Na koncu sporeda, ki ga je publiki v slovenščini in italijanščini napovedovala Kostanca Mikulus, so poslušalci nagradili pevce z dolgim in prepričanim aplavzom. Tedaj se je predsednik MoPZ Tabor zahvalil Barskemu oktetu za vabilo in publiki za topel sprejem. Igor Černo, ki je gotovo imel največ zaslug, da je Božič v Terski dolini lepo uspel, je v spomin na ta glasbeni popoldan dobil uokvirjeno sliko našega zbora ter nekaj steklenic kraških dobrot, s katerimi naj nazdravijo novemu letu.
Glasbeni večer se je zaključil, ko se je zboru Tabor pridružil Barski oktet in smo skupaj zapeli Sveto noč. Sledila je prijetna družabnost v bližnji zadružni gostilni. Na poti proti domu smo se ustavili nekaj kilometrov niže v prijetni gostilni v Njivicah, kjer sta nas čakali pogrnjena miza in okusna večerja. Res lep zaključek za pevce in njihove spremljevalce za nepozabno nedeljo.
Armando Škerlavaj
Učenci in dijaki slovenskih šol in vrtcev na Tržaškem v teh dneh uživajo božične počitnice, potem ko so prejšnji teden marsikje priredili božičnice. Tako je bilo tudi prejšnjo sredo, 19. decembra, v Kulturnem domu na Proseku, kjer je božičnico priredila tamkajšnja podružnica Nižje srednje šole Srečka Kosovela (na sliki KROMA). V okviru prireditve, ki so si jo ogledali tudi učenci domače OŠ Avgusta Černigoja, so dijaki tretjega razreda pod mentorstvom prof. Iga Radoviča uprizorili igrico o pripravah na božič, levji delež pa je na božičnici odigrala glasba, ki so jo občinstvu ponudili tako šolski zbor kot mladi instrumentalisti iz posameznih razredov
pod vodstvom profesoric Aleksandre Pertot in Rosande Kralj. Predbožično prireditev je zaokrožil popoldanski obisk prose-ških srednješolcev v bližnji skupnosti Izvir pri Božjem polju, kjer so s svojim nastopom olepšali dan tamkajšnjim oskrbovancem.
Vedno na Proseku pa je treba zabeležiti pozitivno vest, da je tržaška občina ponovno dala pritrditi na zid grelnik v prvem nadstropju stavbe OŠ Černigoj, zaradi padca katerega je teden dni pred počitnicami voda poplavila šolske prostore. Grelnik so pritrdili s pomočjo daljših vložkov in močnejših vijakov, enako so pritrdili tudi grelnik v drugem nadstropju ter obnovili strop v pritličju.
izlet - Na pobudo društva Timava
Očarljivo predbožično vzdušje na Koroškem
Predbožično obdobje se je v športno-kulturnem društvu Timava posebno obarvalo z izletom na božični sejem v Beljak, ki ga je vodstvo društva ponudilo svojim članom in prijateljem v nedeljo, 16. decembra. Poleg vašča-nov se je pridružilo kar nekaj ljudi, ki so se telefonsko odzvali na vabilo objavljeno v našem dnevniku.
Avtobus je odpeljal iz Štivana in po kratkem zajtrku na Trbižu se je vesela druščina pripeljala v sam center koroškega mesta. Značila gostilna je ponudila prijetno kosilo, ki se je zaključilo s pokušnjo sladkih tipičnih dobrot, preden si je vsak izbral svojo pot med božičnimi stojnicami.
Božični sejem z raznoliko ponudbo izdelkov, središče mesta okrašeno s pisanimi lučkami, jaslice in velika božična jelka na glavnem trgu Hauptmarkt, izložbena okenca, ki vabijo k nakupu, božični vlakec za najmlajše in seveda zapeljive vonjave in dišave spremenijo Beljak v predbožičnem času v pravi čudežni svet.
Popoldan je tako hitro minil. Preden so izletniki stopili znova na avtobus pa si je še vsak privoščil toplo čokolado ali vroč čaj.
Na sliki: skupinski posnetek izletnikov v Beljaku
Še nekaj dogodkov pred novim letom ...
Leto 2012 se počasi poslavlja in z njim tudi kopica pobud, ki jih je tržaška občinska uprava pripravila za občane. Kdor bo zadnje dni v letu preživel doma, ima na voljo kar nekaj prijetnih dogodkov. Danes bo ob 16. uri na Borznem trgu predstava za otroke Valček ob novem letu, ob 18. uri pa bo v mali dvorani gledališča Verdi gospel koncert (prostovoljni prispevki za otroke iz Burla). Jutri bo ob 16. uri na Trgu sv. Antona Novega predstava za otroke Novoletni cirkus, v ponedeljek bo v šentjakobskem krožku Fanin in v dvorani Rovis poskrbljeno za večerjo za starejše občane, medtem ko se bodo ostali lahko zabavali ob glasbi na Velikem trgu od 21.30 dalje. V torek, 1. januarja, bo v dvorani Tripcovich ob 17.30 že 36 novoletni koncert orkestra Verdi. Na Ponterošu bo drsališče odprto še do 6. januarja, lunapark za dvorano Tripcovich pa še do 13. januarja.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 29. decembra 2012
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Spet kadrovski cunami
Darja Kocbek
Le nekaj dni po odločitvi ustavnega sodišča, ki je prepovedalo referenduma o zakonu o državnem hol-dingu in o zakonu o slabi banki, je desnosredinska vlada Janeza Janše prek agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) napovedala zamenjavo 24 nadzornikov v državnih podjetjih, čeprav se nekaterim izteče redni mandat le mesec ali dva po izredni skupščini, na kateri jih bodo odpoklicali. AUKN je bila pred tem nekaj mesecev brez vodstva, vlada je Iga Grudna za predsednika uprave imenovala šele pred dvema tednoma.
Kakor kaže, je bil Gruden imenovan zgolj za to, da je izdal in podpisal sklepe z zahtevami o sklicu izrednih skupščin v državnih podjetjih, kjer vlada hoče čim prej zamenjati nadzornike. Kajti z uveljavitvijo zakona o državnem holdingu je agencija AUKN prenehala obstajati. Njene pristojnosti je začasno, do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga, prevzela državna Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je pred dobrim tednom dni prav tako dobila nov nadzorni svet.
Nove nadzornike je vlada istočasno imenovala tudi v Kapitalski družbi (Kad), ki je ob Sodu druga državna družba (prav tako nastala s slovensko certifikatno privatizacijo), prek katere ima vlada vpliv v številnih zasebnih podjetjih, kjer imata Kad in Sod lastniške deleže. Nadzornikom Soda se je mandat iztekel, predčasno razrešenim nadzornikom Kada pa bi se redni mandat iztekel šele leta 2015.
V večini teh družb, kjer morajo na podlagi odločbe AUKN sklicati izredne skupščine, na katerih bodo imenovali nove nadzornike, je vlada letos že poskušala zamenjati nad-
zornike, a ji to zaradi nesporazumov s takratnim vodstvom agencije to ni uspelo.
Med kandidati za nove nadzornike Luke Koper, družbe, ki upravlja koprsko pristanišče, je po poročanju časopisa Dnevnik Irena Andrijašič Troha, ki je ena od ovadenih v nizu številnih spornih poslov, ki naj bi jih zgrešili v Luki Koper v času, ko jo je vodil Robert Časar. Tega je nastavila prva Janševa vlada pred sedmimi leti. Irena Andrijašič Troha je kot Ča-sar članica največje vladne stranke SDS, a tudi druga predlagana imena za nove nadzornike Luke Koper razkrivajo, da je med kriteriji pred stroko prevladala predvsem strankarska pripadnost SDS, ugotavljajo novinarji Dnevnika. Sedanjim nadzornikom Luke Koper se mandat izteče julija prihodnje leto.
AUKN zahteva tudi predčasno razrešitev nadzornikov največje zavarovalnice Triglav, ki se jim redni mandat izteče aprila 2013. Med kandidati za nove nadzornike je Mihael Perman, ki je bil do konca leta 2011 direktor Agencije za zavarovalni nadzor. Ker je ta agencija organ, ki je pristojen za nadzor zavarovalnic, je Perman imel dostop do podatkov o poslovanju vseh zavarovalnic v Sloveniji, zaradi česar bi lahko z imenovanjem za nadzornika največje zavarovalnice prišel v konflikt interesov.
Zahtevo za sklic izredne skupščine, na kateri bodo imenovali nove nadzornike, so dobili tudi v Telekomu Slovenije. Sedanjim nadzornikom te družbe se redni mandat izteče konec aprila prihodnje leto. Kandidati za nove nadzornike so večinoma preverjeni strankarski kadri, ki jih je vlada junija letos že skušala imenovati.
Poznavalci opozarjajo, da se vladi mudi z imenovanjem novih kadrov v državnih družbah še pred uveljavitvijo zakona o državnem hol-dingu zato, ker do sprejetja klasifikacije ne bo imela povsem prostih rok, ampak bo za upravljanje najmanj četrtinskega državnega deleža oziroma vrednosti nad 20 milijonov evrov potrebovala soglasje državnega zbora.
Na novi holding bo preneseno državno premoženje, ki je ocenjeno na več kot deset milijard evrov. To so naložbe države v podjetjih za proizvodnjo in distribucijo električne energije, deleži v treh ključnih bankah, v največji zavarovalnici in pozavarovalnici ter številni drugi. Na holding bosta preneseni Pošta Slovenije in Družba za svetovanje in upravljanje DSU, ki izvaja naloge s področja privatizacije. Holding bo upravljal s telekomunikacijami, luško, letališko, železniško, cestno in plinsko infrastrukturo.
Pred sprejetjem zakona o državnem holdingu so kritiki opozarjali, da gre zgolj za prikrito namero oblasti, da si bo pod krinko sprejemanja ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodne institucije in so potrebni za pomirjanje finančnih trgov, politično podredila državna podjetja. Ta opozorila so temeljila na slabih izkušnjah s podobnim poskusom podrejanja državnih podjetij politiki iz mandata prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008. Takrat je Slovenija imela visoko gospodarsko rast in nikakršnih težav s finančnimi trgi.
Državljani pa po novem letu napovedujejo novi val protestov proti politični eliti, saj ugotavljajo, da njihovega sporočila, da ji ne zaupajo več, še vedno noče slišati.
PISMA UREDNIŠTVU
Skrite rezerve
Če sem propadel kot delničaR TKB, je jasno, da o financah nimam pojma. Imamo pa Slovenci v Italijanski republiki kar nekaj vrhunskih strokovnjakov na področju financ, ki delujejo v vsaj dveh finančnih družbah. Njim prepuščam v oceno sledečo božično domislico, ker so politiki tako zavzeti z predvolilnimi skrbmi, da ne utegnejo iskati rešitve za težko finančno stanje primarnih ustanov nesrečne slovenske manjšine.
Italija pravi, da nima denarja, Slovenija pravi, da nima denarja, na pol poti pa je znesek 57.707.679 USD, ki je z obrestmi verjetno že presegel 60 milijonov ameriških dolarjev. Vprašali boste, kje so vsi ti denarji? Do 3. januarja 2002 jih je Republika Slovenija položila na fiduciarni račun v Dresdner Bank v Luksemburgu kot odškodnino za premoženje istrskih optantov, za katero sta se 18. februarja 1983 dogovorili Italija in Jugoslavija v smislu 4. člena Osim-ske pogodbe. Velika prijateljica Republike Slovenije ni hotela (in verjetno še vedno noče) dvigniti tega denarja, da ji ostaja tako odprto vprašanje odškodnine. V Republiki Slovenji verjetno ni človeka, ki bi poznal modrost italijanskega naroda »Conti chiari, amici ca-ri« in so prepričani, da imajo opraviti s prijateljsko državo kljub odprtemu in na svoj način nejasnemu računu.
Toda pustimo to vprašanje Karlu Erjavcu.
Vendar, če je Italijanska republika res to, kar naj bi bila, bi lahko še vedno držala odprt račun glede glavnice, dvignila pa bi obresti in jih dolžno upo-
rabila za prispevke skrahirani slovenski manjšini. Naši finančni strokovnjaki bodo gotovo z lahkoto izračunali, ali bi obresti zadoščale samo za prispevke primarnim ustanovam, ali pa bi zadoščali tudi za prispevke ostalim prosilcem.
Ko bi ne bila zakonodajna doba na koncu, bi si drznil predlagati slovenski senatorki, da vloži osnutek zakona, ki bi določal, da se za potrebe slovenske manjšine dviga obresti na fidu-ciarnem računu pri Dresdner Bank Luxembourg AG (26 rue du Marche-aux-Herbes, 2097 Luxembourg). Žal sem se domislil prepozno.
Pošteno pa je, da opozorim, da Dresdner Bank ne obstaja več. Dne 31. avgusta 2008 je Commerzbank AG napovedala, da bo kupila Dresdner Bank in 11. maja 2009 jo je prevzela. Če naši finančni strokovnjaki ne vedo, kje se sedaj nahaja tisti denar, lahko slovenska senatorka povpraša »brevi manu« kolego Maria Montija, ki bi to moral vedeti kot izvedenec za bančne zadeve in kot predsednik vlade Italijanske republike.
Samo Pahor
Naročnine na PD v Sloveniji
Dovolite mi, da se vmešam v vaše gospodarsko in finančno poslovanje. Nedvomno je želja vsakega lastnika časnika ali časopisa, da privabi kar največ bralcev in naročnikov. To seveda velja tudi za Primorski dnevnik. Verjamem za njegovo razširjenost med Slovenci v Italiji. Občutek pa imam, pa da ga Slo-
NU
venci v matici ne berejo veliko. Ko vprašujem svojo okolico, ugotavljam, da ga malo poznajo tudi na Primorskem, kjer prevladujejo drugi slovenski dnevniki. Morda ste se že vprašali, zakaj tako. Ter dni razpošiljate obvestila o obnovitvi naročnine za leto 2013 s hkratnim predračunom, t.j. plačilom celotne letne naročnine v višini 220,00 evrov. Vem, da imajo naročniki Primorskega dnevnika v Italiji možnost, da letno naročnino poravnajo v obrokih. Naročniki v Sloveniji pa morajo plačati predračun v celoti. Če si pa ta način obročnega plačila sami izberejo, so lahko deležni ne zelo vljudnega odziva uslužbencev Di-striesta. Ste že pomislili, da je lahko plačilo 220,00 evrov ovira, da bi se kdo odločil in postal naročnik Primorskega dnevnika. V sedanjih časih je znesek kar visok, zlasti če naj se izplača v celoti. Primorski dnevnik spremljam že od otroških let, njegov naročnik pa sem od leta 1964. Njegov naročnik bom seveda še ostal. Želel pa bi, da bi imel na matičnem Primorskerm še več bralcev tudi zato, ker je edini slovenski časnik, ki nas danes seznanja z razmerami pri Slovencih v Italiji. O teh pa bi morali biti obveščeni tudi Slovenci tostran meje, tiste meje, ki naj je danes ne bi bilo več.
Spoštljivo
Branko Marušič
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Ob koncu leta
Navadno se v tem času ozremo nazaj, da bi bolje načrtovali prihodnjo dejavnost. Podobno je pri vzgoji v šoli, kjer nastopajo učitelji, učenci in starši. Mnogi pedagogi so prepričani, da je v vsaki od naštetih skupin kar nekaj odstotkov težavnih oseb. Izkušeni šolski delavci znajo povedati, da se otepajo težav zlasti z dvema vrstama staršev. Ti sestavljajo kakih 20 odstotkov vseh staršev, zanje pa porabi učno osebje 80% svoje energije. Ena vrsta staršev se popolnoma izogiba vzgoji svojih otrok, drugi starši pa brez vsake omejitve vzgojno pretiravajo. Vsi zatrjujejo, da želijo za svojega otroke samo najboljše. Popolnoma si ga prilastijo, tako da deluje kot če bi bil v okovih. Nekateri starši za svojega otroka venomer brez prestanka načrtujejo študijsko pot in ga tesno spremljajo od otroškega vrtca vse do fakultete. Mnogi svoje otroke tako preplavijo z različnimi obveznostmi in časovnimi termini, da je otroški rokovnik podoben agendi mened-žerja. Ta vrsta staršev se zelo rada vtika tudi v šolsko področje, ker menijo, da je samo njihov otrok odličnjak, če pa se v otrokovi šolski karieri pokaže, da ni tako, je tega vsekakor kriva šola.
Taki starši svojim otrokom ne dopuščajo dovolj zraka za samostojen razvoj. Zdi se, kakor da bi si napačno predstavljali, kakšna je resnična otrokova potreba po varnosti; da bi bil bolj varen, svojemu otroku npr. darujejo mobi, potem pa to napravo uporabljajo kot detektor, da vedo, kje se otrok nahaja in jim je vedno dosegljiv. To sredstvo komunikacije je lahko dvorezno, saj otrok preko njega veča svoje zahteve, uslužni starši pa pritečejo kamorkoli, da bi svojemu razvajenemu otroku prinesli, kar je morebiti pozabil.
Danes se tako obnašajo mnogi starši. Statistika pravi, da ima vsaka družina v povprečju 1,3 otroka. To pomeni, da se vsa starševska skrb in pričakovanja koncentrirajo na enega samega otroka; v družinah z več otroki se morajo starševske obveznosti porazdeliti drugače. Starši so tam nekoliko bolj umirjeni in dopustljivejši. Sodobna vzgoj-no-izobraževalna miselnost pri starših utrjuje prepričanje, da mora njihov otrok doseči vsaj univerzitetno diplomo in si do skrajnosti prizadevajo, da bi otroka vpisali na licej. Te težnje sodobne družbe se širijo, kakor da bi visoko število oseb z maturitetno izobrazbo lahko bilo porok za večjo družbeno gospodarsko uspešnost. Mnenja raznih strokovnjakov za vzgojo si niso enotna - paleta strokovnih mnenj je zelo široka. Strokovni neenotnosti se včasih pridruži še občutek krivde, kakor da bi se v starših budili očitki vesti, češ da za svoje otroke ne skrbijo dovolj. Na udaru so zlasti matere. Te se morajo danes razpenjati med družino, domačimi opravili, svojo poklicno kariero in posvečanjem otroku. S tradicionalno razporeditvijo družinskih vlog še zdaleč ni opravljeno. Nič čudnega ni, če ženske veliko stvari počenjajo z občutkom krivde, v odnosu do otrok pa kažejo pretirano zaščito. Zaposlene matere nimajo veliko časa, da bi ga posvečale izključno svojemu otroku. Nad -identifikacija, se pravi am-bivalenca, razdeljenost na več strani, je bolj problem mater, ki niso zaposlene. Te imajo v bistvu preveč časa na razpolago in si tako izberejo poklic: izvajanje pretirane zaščite nad svojimi otroki.
Veliko staršev projicira na otroke svoje želje po tem, v čemer sami niso uspeli. Prevzema jih strah pred otrokovim neuspehom in sploh ne pomislijo, da je tudi neuspeh in premoščanje razočaranj del normalnega otroštva. Kadar se pojavi možnost za neuspeh, takoj poiščejo podporno učenje. Njihovi otroci izkusijo neuspeh le virtual-
no, saj jim starši ne omogočijo, da bi neuspeh resnično doživeli in se sami spopadli s posledicami.
Nekateri pedagogi trdijo, da bo sedanja generacija mladoletnikov dolgo nedorasla življenjskim problemom. Zrelost se pojavlja vse kasneje: pozno se ločijo od izvorne družine v lastno samostojnost. Temu je kriva tudi sedanja oblika družine z enim samim otrokom. Tudi starši se teže ločijo od edinega otroka. Biološka in psihična zrelost sta daleč vsaksebi. Puberteta se po mnenju raziskovalcev začenja čedalje bolj zgodaj, hkrati pa se otroci psihično razvijajo veliko bolj počasi prav zaradi prekomernega starševskega zaščitništva. Neobremenjeno in sproščeno obdobje učenja je postalo veliko krajše, kakor da bi se mudilo, da mladi čim prej stopijo v svet produktivnega dela. Tako se pojavljajo mnogi maturanti, ki imajo sicer potrebni študijski naslov, vendar pa največkrat niso primerni za nadaljnji študij. Reakcija staršev, kadar učna pot ne gre tako, kakor so si predstavljali, je največkrat neprimerna. Mnogi se na vsak način zoperstavljajo šoli, ki je zanje grešni kozel za neuspeh otroka. Število staršev, ki izvajajo pritisk na šolo, v zadnjem času narašča. Pojavljajo se celo starši, ki iščejo podporo za »svoj prav« pri advokatu in s tem grozijo učnemu osebju in vodstvu. Zaradi premajhne notranje podpore nekateri šolniki takim starševskim pojavam prevečkrat popustijo.
Po drugi strani raziskovalci ugotavljajo, da k sreči obstaja med starši in učnim osebjem še vedno velika mera zaupanja, čeprav je število staršev, ki reagirajo na neuspeh svojih otrok s patološkimi narcisti-čnimi žalitvami in trditvami še preveliko. Po eni strani starši čedalje bolj razvajajo in ujčkajo svoje otroke, po drugi pa jim pri vzgoji postavljajo čedalje manj mej. To seveda vpliva tudi na socialno obnašanje v skupnosti in v razredu. Odnos med učencem in učiteljem je danes bolj sproščen in bolj odprt. To je dobro. Otroci so samostojnejši, vendar pa so hkrati tudi bolj sebični, saj so navajeni na udobje. Velikokrat jim to težnjo po sebičnosti utrjujejo sami starši, ko se neprimerno odzivajo na socialne konflikte v razredu. Namesto da bi stvari pomagali reševati, se izjavljajo o mobingu, prevečkrat je postavljena diagnoza disleksije ali sindroma ADHD.
Mnogi izvedenci so mnenja, da si starši želijo nadzora, ne pa tudi resnične odgovornosti za svoje otroke. Od šole pričakujejo, da bo njihove otroke vzgajala tako, kakor jih sami niso sposobni vzgojiti in to vzgojo želijo nadzorovati. Ves čas lebdijo nad svojimi otroki, da bi se kaj ne ponesrečilo in da bi lahko takoj sami vskočili. Šola pa prevzema v svoje izobraževalno-vzgojne procese čedalje več življenjskih področij. Širi se neka skupna (nacionalna?) miselnost o zdravstveni vzgoji, okoljski vzgoji, prostočasnih dejavnostih, o izobraževanju potrošnikov, o medijski vzgoji. Vse to šolo preobremenjuje. Res je, da sta danes oba starša zaposlena in nimata veliko časa za vzgojo, hkrati pa trčimo v protislovje: v družini je čedalje manj otrok in bi torej moralo biti veliko več časa za tistega, ki je ostal. Zajec tiči še v drugem grmu: celoten čas, ki je na razpolago za dejavnosti, je do skrajnosti načrtovan. Starši si nekako ne znajo več privoščiti nenačrtovanega časa s svojimi otroki, vsakdanjika, ki bi bil prepuščen naključju. Intuicija in spontanost v odnosih sta zapostavljeni. Bo morebiti prihodnje leto bolje? (jec).
10
Sobota, 29. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR	/
tržaška zgodovina in kultura - Razstava v Državni knjižnici
Fery Folkel, Tržačan, ki »je bil vesel lastne drugačnosti«
Ob razstavi, ki bo odprta do 2. februarja, izdali tudi zanimivo publikacijo
»Rodil sem se v Trstu leta 1921; leta 1979 sem izdal Rižarno pri Sv. Soboti, knjigo, ki me je najbolj prevzela - hočem povedati, da sem z opisovanjem tistega Anusa Mundi, definicijo je uporabil Primo Levi glede Ausch-witza, doumel, kaj je pomenil meni, Tržačanu, umazan, v bistvu gnusen Anus Adriae.« Tako je pisal Fery (Fer-ruccio) Folkel leta 2000 Robertu De-denaru, uredniku antologije Sodobni tržaški pesniki. Izbor tega citata ni naključen, saj Slovenci še najbolje poznamo tega svojstvenega pisca, »me-šanca«, Tržačana, ki je bil ponosen na svojo drugačnost, kot je sam izjavljal, prav po knjigi o Rižarni. V slovenskem prevodu je izšla z naslovom Rižarna -Vrata v smrt - Nacistično taborišče pri Trstu, prevedla jo je Vida Gorjup Po-sinkovic, leta 1990 pa jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Kljub pomanjkljivostim, ki jih je priznal tudi avtor, gre za pomembno delo, ki govori o dogodkih, na katere se je in se še v Trstu (in na splošno v Italiji) rado pozablja. On je knjigo napisal, tako je izjavil, da bi »Trstu vrnil izgubljeno čast«.
Fery, kot so ga imenovali prijatelji in na njegovo željo izbrali madžarsko inačico imena, sodi - po njegovi presoji - med »prave« Tržačane, ki nacionalno, versko in kulturno ne morejo biti »čistokrvni«. Prav mešanica značilnosti in vplivov je po Folklovem mnenju najboljša popotnica, ki jo Trst lahko da svojim otrokom. Njegovega mnenja ni delilo veliko someščanov, zato je Folkel, ki je moral zapustiti Trst oz. Italijo po sprejetju rasnih zakonov, v letih '50 odšel v »izgnanstvo«. Izbral
Na razstavi je tudi Kosovelova zbirka, ki jo je Boris Pahor poklonil Folklu
kroma
je Milan, »manjše zlo«, kjer je med drugim delal pri založbi Mondadori. Njemu in Albertu Mondadoriju pripisujejo zaslugo, da sta iznašla uspešno zbirko oscar. Ni pisal veliko, s Trstom pa je ostajal v stiku preko prijateljev. Z njimi si je dopisoval, se veliko pogovarjal preko telefona, se obiskoval, v Trst se je vračal zelo poredko. Prav krog njegovih zvestih prijateljev mu je v rojstnem mestu priredil poklon. V prostorih Državne knjižnice Stelio Crise je Arhiv in dokumentacijski center deželne kulture v sodelovanju z oddelkom za humanistične študije in muzejskim polom tržaške univerze, Državno knjižnico in krožkom CCA pri-
trst - Nocoj ob 21.02 v SSG
»Tehnično-politični« Pupkin kabarett
Igralci in glasbeniki Pupkin ka-baretta so preživeli konec sveta in bodo zaključili svojo dejavnost v letu 2012 na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z enkratnim večerom tehni-čno-političnega kabareta nocoj, 29. decembra, s pričetkom točno ob 21.02. Tovrstni večer ob koncu leta v SSG je nezamudljiva priložnost za gledališko skupino, ki v soglasju z ostalimi someščani, lahko spregovori v slovenščini samo tri besede: Srečno novo leto!
Laura Bussani, Stefano Donget-ti, Alessandro Mizzi, Massimo San-germano, Stefano Schiraldi in Ivan Zer-binati napovedujejo z običajno duhovitostjo nerazumljive monologe, absurdna razmišljanja, moteče pesmice, nezaželjena mnenja in ljubezenske drame. Te so samo nekatere sestavine »mittelevropskega« dogodka v živo; če se bo megla Padske nižine razblinila, bo večer obogatil še nastop Paola Rossija. Glasba Niente Benda (Flavio Davanzo, Riccardo Morpurgo, Andrea Zullian,
Luca Colussi, Stefano Bembi, Piero Purini) bo navdušila gledalce med predstavo in tudi med odmorom, čeprav nastop ne predvideva božičnih pesmi... Predstava se bo zaključila z debato v slogu sedemdesetih let na temo: Raje Most nad Kanalom ali Kanal nad Mostom?
Blagajna bo odprta uro in pol pred začetkom. Vstopnica stane 10 evrov.
SSG bo prehod leta praznovalo še z dvema odmevnima dogodkoma. 31. decembra bo Narodni dom Maribor predstavil uspešnico Ubežnici, komično zgodbo o dveh ženskah na begu (igrata Maja Blagovič in Vladimir Jurc »en travesti«), s katero se bo pričel dolg Silvestrski večer, kjer obiskovalce pričakuje poleg predstave tudi catering in ples s koprsko skupino Platana. Leto se bo nato pričelo z eksotično noto vrhunskega državnega plesnega ansambla Royal Mongolian Ballet, ki bo 3. januarja pričaral tradicije vzhodnoazijskih narodov.
pravil dokumentarno razstavo, ki bo odprta do 2. februarja 2013. Ob tej priložnosti so izdali tudi publikacijo Priča poraza in zatona (Testimone dello scacco e del tramonto), Fery (Ferruc-cio) Folkel, 1921-2002. Publikacijo, ki sodi v zbirko »I Quaderni dell' Archi-vio«, so predstavili na simpoziju, s katerim so tudi uradno odprli razstavo.
Kot so podčrtali na odprtju, so z razstavo želeli osvetliti življenje in umetniško delo Tržačana, ki je predvsem želel biti Mittelevropejec oziroma, ki je »tržaškost« doživljal kot mešanico : jezikovno, versko, nacionalno ... Po njegovem je ta »mešanost« bila največja odlika Trsta, kozmopolitske-ga mesta, katerega poraz in zaton je osebno doživljal. Zato so uredniki tudi tako naslovili priložnostno publikacijo, v kateri so objavljena zelo zanimiva pričevanja oseb, ki so poklicno sodelovale z njim. Veliko od njih je postalo prijateljev tega, po splošni oceni, netipičnega Tržačana. Po drugi svetovni vojni je namreč Trst večinsko prisegal na »italijanskost«. Folkel je bil po očetu Žid in Madžar, njegova mati se je uradno pisala Eugenia Oblak. Ži-dovstvu je pripisoval bolj zgodovinsko-kulturno valenco, bil je »laični Žid«, raziskoval je židovsko kulturo, napisal je znano delo Storielle ebraiche (1988), nato so izšle še Nuove storielle ebraiche (1996). Danes ga glede tega primerjajo veliko bolj poznanemu Moni-ju Ovadii.
Zgodovina, židovstvo, poezija: Folkel je bil vsestranski ustvarjalec. S poezijo, točneje z zbirko Monade. 33 poesie del giudeo (1978) je opozoril nase. Od ponatisa leta 2002 so si obetali, da se bo ponovno zbližal z mestom, vendar ni prišel na tržaško predstavitev. Poslal je dopis. Potem je bilo prepozno, saj je istega leta umrl. Zaradi te knjige, ki je po presoji prof. Elvia Gua-gninija med najbolj zanimivimi italijanskimi pesniškimi zbirkami 20. stoletja, so Folkla uvrstili v številne antologije in ga tudi vezali na Trst. Pri umetniškem izražanju je namreč rad uporabljal narečno govorico, mešal je vse jezike, ki so po njegovem sodili v tržaško kulturo. Glede slednje je obžaloval, da so v splošnem bolj hvalili manj pomembne ali povprečne avtorje in za-metovali velike. Po njegovem so bili »naši trije najpomembnejši« Schmitz (Svevo), Kosovel in Saba. Poznal je predstavnike različnih tržaških kulturnih duš, kar pride do izraza tudi na razstavi. Iz eksponatov je nadalje razvidno, kje vse je deloval, pisal in nastopal. Strnjeno, vendar zanimivo in prisrčno predstavitev premalo poznanega tržaškega pisca in intelektualca, ki je odšel iz Trsta, da mu je lahko v skladu z osebnim prepričanjem ostal zvest, ponuja tudi priložnostna publikacija. Vsekakor njegovo delo in razmišljanja zaslužijo večjo pozornost, kot je je bil Folkel doslej deležen.
Breda Pahor
TOMIZZEV DUH
Dobro jutro s kosiricen, dobra večer s rankunicen
Milan Rakovac
Iera un a Orssera che, copando con la manera su pare e su mare, ga dito; fata la xe anche que-sta. Ma che maniere, co' la manera?, ma che razza de scritor 'sto qua?! Ma znate ča, uvi naši gospodari, od Dunkirka do Vladivo-stoka, ga ne molaju i ga nan ne cede ma njanke za jedan prst! E alora cossa, crepemo de fame? E no! I zato se domišljan kako su naši stari brižni ter nevuoljni i nego mižierija ča bi jila polentu samu z sobon, kao bi reka Mario Glavan - e xe bona la polenta, ma njabo-ja je uvecer natašce! - kad drugo ni hodilo vero se vrgli delati „politiku ud boške", duplicu na rame, kosir na gancin, e ala contro tutti! Dobro jutro s kosiricen, dobra večer s rankunicen, se je užalo reci. Ma ča da ce nas jopet tako tu-kati? Ma inssoma!!!
Forši ne, a, pur se najde niki dobar sinjal, dai, dai: kot slovenska direktna demokracija in italijanska tehnokratska revolucija -to so zanimive politične novice v Evropi. V Sloveniji narod-subjekt vs. Sistem. V Italiji Mario Monti contro tutti partiti: „Al governo con chi accetta la sua agenda. Nel-la conferenza stampa di fine anno il premier dimissionario smette i panni del tecnico per indossare l'armatura del guerriero. E lancia bordate contro Berlusconi. Chi lo immaginava capo dei 'centrini' era fuori strada. Perché il Profes-sore punta a scomporre i vecchi schieramenti, costruiti sulle ideologie per ricostruirli su un programma di modernizzazione (Marco Damilano, L'Espresso)...
Slovenska inteligencija kole-kitvno nastopa skupaj z demonstranti, piše pisatelj Vlado Žabot: „Šli bodo! Eni in drugi bi nas seveda radi prepričali, da bo potem katastrofa, ker da bomo slovenski državljani ostali sami... Vsekakor bo slovenska država morala stopiti v svojo naslednjo razvojno fazo. Pa četudi izropana. Predvsem pa brez Velikih Vodij razdora. Vsi vemo: ta prehod je nujen! Doseči ga hočemo čim prej! Do takrat pa moramo z vsemi razpoložljivimi oblikami preprečevanja razprodaje in prilaščanja našega premoženja ta režim razdora spraviti na kolena, ga onemogočiti in pospraviti na smetišče zgodovine. Tja, vsi vemo, tudi sodi. Ja, potem bomo sami. In Slovenija bo imela perspektivo.«
Slovenska vstaja je mogoči začetek „tahririzacije Evrope": Pogovarjam se s slovenskim kolegom; ja, pravi on, ampak mi smo mali, irelevantni? Ja, pravim, enako pravijo za nasprotnike prevzema skandinavskega modela, češ da, Skandinavija je „quantite negligeable", zanemariva kvantiteta. Naj bo tako, samo „socijal-kapi-talizem" Skandinavije je model, matrica, formula, ki funkcionira. In nič več, in nič drugega v našem belem, krščanskem svetu ne funkcionira! Ja, pardon, nekaj še - novi katoliški fundamentalizem, zdaj na nas grmi z oltara kot v časi Pe-tra&Pavla. No, tako, potem bomo imeli ali evropsko pomlad, ali nazaj v katakombe, dragi moj, novi fašisti prihajajo, nedajkibog, bi rekli Črnogorci. Co muoj, u prvanje vrime velike siromaštine i kareštije i prekarije, i čuda rabote i malo pravice, naši stari bi se ustali, ca-pali sikire u šake, i ala proti ne-pravdi! Pak je najzad došla slobo-da varhu svih slobuod ča smo hi nikadmai imali, i dreto pak u tuoj liberoj liberalnoj libertinskoj slo-buodi, 'sta liberta pagemo cio mio come mai, in ko se vstane Slovenija na vstajo vsenarodno, governo zajno svima tolmači da je
narod mona ča ne razumi ni-bile-ni-črne. I sad, ča? Ča da smo sad valja diventali korektni gradani, od kojih se očekuje da budemo samo podanici?
Piše Gregor Butala, Dnevnik: „Ob mariborskih začetkih zdaj že vsedržavnega protestnega gibanja si preprosto nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil na čudovit odlomek iz znamenite knjige Cesar, v kateri je poljski novinar in literat Ryszard Kapuscinski popisal propad in zlom režima etiopskega vladarja Haileja Selassieja. V nekem odstavku avtor,.. duhovito opiše načelo 'druge vreče'. Reč gre približno takole: ljudstvo se nikoli ne upre kar tako, na lepem, recimo zaradi nenehnega zatiranja ali visokih davkov. Obojega so ljudje navajeni, drugega niti ne poznajo - težava nastopi šele, ko oblastniki ob vseh dotedanjih bremenih človeku brez posebno pametnega razloga kar mimogrede navržejo še eno, torej tisto 'drugo vrečo', zaradi katere temu klecnejo kolena in pade z obrazom naprej v blato. Takrat se upre - a še tedaj ne zato, ker ne bi zmogel dodatne teže, ampak ker čuti, da so ga hoteli ogoljufati, da ga imajo za neumno žival, ki nič ne vidi, nič ne čuti in ne razume, in da hodijo po ostankih njegove poteptane časti. 'Človek ne pograbi sekire, da bi branil svoj žep, ampak zgolj svoje človečanstvo,' krotko sklene sogovornik... Večina tistih, ki zadnje tedne prezebajo na trgih, v tem preprosto vidi edino možnost, da ohrani svoje človeško dostojanstvo; označevanje teh ljudi s plačanci, 'neosocialisti', 'komunistično internacionalo' in zdaj še z zombiji,.. kaže tudi na, kot se zdi, slabo razumevanje same narave protestov... Da ji je torej bolj kot kultura dialoga blizu politika izvršenih dejstev in da se raje kot v kultivirano soočanje stališč spušča v politikantsko etiketiranje in cinično omalovaževanje resničnih ali namišljenih nasprotnikov, pri čemer zniževanje standardov javnega diskurza vidi zgolj kot še eno sredstvo ohranitve oblasti."
Italijanska pomlad tudi prihaja, ma ona magari je - italijanska: civilizirana, regularna, parlamentarna, kontrolirana, in mogoče v EU prinaša novo formulo? Damilano, L'Espresso: „il tecnico,.. che dismette i panni del salvato-re della Patria per trasformarsi nel gran federatore, il costruttore di un nuovo super-partito, né di de-stra né di sinistra, perché, spiega, ' l'asse non passa piu da queste di-stinzioni ma dalla volonta di cam-biamento'. Ed e sventolando que-sta bandiera che Mario Monti og-gi si candida a 'salire in politica'. Lo dice in latino: 'erga omnes',ri-volto a tutti. Lo ripete in inglese, citando l'Economist: 'True Pro-gressivism'."
Čuda tega novega ce biti vsepovsod, samo da pasaju te fešte, ča jur lita i lita sami sebe š njima sli-pimo i sliparimo, da pur ce biti bolje, dai, da pur smo ljudi kristijani i da ce naše srce i duša dojti do src i duš uvih zieci ča su dištrudili sve pak najzad ce i same sebe. I zato nan govore monade ala Ber-lusca in J.J. in hrvaški škofi - da smo zombiji i anarhokomunisti; ma mi smo pasali ratove i revolucije, ča su nan malo dobrega do-nile i čuda dižgracije, i zato čovik danas išce samo pošteno delo i po-štenu placu - ma uvi mierli de graia nan ne daju ni to; Ma ora basta, diria Giorgio Bocca! Istinski progresivizam, magari ala Monti? Magari. Bolje to nego ova balkanska i pribalkanska sliparska oligarhija!

Kako ujeti miško z dnevnikom?
Naročniki tiskane izdaje boste imeli dostop do spletne izdaje brez dodatnih stroškov.
Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov.
Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra!
Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945.
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga
NAROČNIŠKA	
	TISKANA +
NOVOST ZA	SPLETNA IZDAJA
LETO 2013	za ceno prve!
X-Primorski
r	dnevnik
INFORMACIJE:	Dnevnik Slovencev v Italiji Trst: 040 7786300
Gorica: 0481 356320	. , 7 A
www.primorski.eu	/jUUJ uyu
1 2 Sobota, 29. decembra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Občina dosegla dogovor za upravljanje športne palače Palabigot
Na obzorju povišanje tarif
za uporabo športnih objektov
Poimenovali dvorani po Enricu Visintinu in Alessandru Trampusu
Dve manjši dvorani v športni palači Pala-brumatti na goriških Roj-cah bodo poimenovali po učitelju kara-teja Enricu Visintinu in po alpinistu Alessandru Trampusu. Občinski odbor je v prejšnjih dneh sprejel potrebni upravni sklep, na podlagi kate-
E. Visintin
A. Trampus
rega bo v prihodnjih mesecih prišlo do poimenovanja in do namestitve spominskih plošč.
Po Enricu Visintinu bo poimenovana dvorana, v kateri vadijo člani karate kluba Shotokan Sankaku Ison-zo. Visintin je svoje najboljše sile posvečal poučevanju tehnik karateja otrokom in mladini; prerano je umrl januarja letošnjega leta, star 50 let. Po Alessandru Trampusu pa bodo poimenovali dvorano, v kateri je nameščena plezalna stena. Trampus se je smrtno ponesrečil med vzponom na Viš avgusta leta 2008, ko je imel 36 let; nogomet je igral z raznimi goriški društvi, poznan je bil tudi med planinci, saj je zadnja leta veliko zahajal v gore.
Zaradi
obnovitvenih del je bila športna palača Palabigot zaprta od avgusta leta
2010 do oktobra letošnjega leta, ko so jo ponovno odprli s tekmo med goriškimi in videmskimi košarkarskimi veterani
bumbaca
Goriška občina je dosegla dogovor s športnim združenjem Ardita, ki bo v prihodnjih šestih mesecih upravljalo športno palačo Palabigot. »Doslej je bila upravitelj športne dvorane neposredno občina, športna društva pa so za uporabo objekta plačevala smešno nizko tarifo. Kaj kmalu se je izkazalo, da je tovrsten način upravljanja za občino finančno prezahteven; zato smo se dogovorili s športnim združenjem Ardita, ki bo prevzelo upravljanje športne dvorane in zanjo skrbelo do junija. Potem pa bomo pripravili javni natečaj, s katerim bomo izbrali novega upravitelja,« je včeraj povedal goriški župan Ettore Romoli in pojasnil, da na občini razmišljajo tudi o povišanju tarif za uporabo športnih objektov v občinski lasti, ki zdaj znaša 12 evrov. Isto tarifo plačujejo društva, ki svoje dejavnosti vodijo v občinskih telovadnicah, nogometnih igriščih in tudi v športni palači Palabigot, kjer so izračunali, da znaša realni strošek za eno uro dejavnosti okrog sto evrov, saj sta kurilno olje za ogrevanje in elektrika za razsvetljavo vse dražja. Romoli pojasnjuje, da so tarife za uporabo občinskih športnih objektov razpolovili v začetku letošnjega leta; do takrat so društva na uro plačevala 24 evrov, potem pa se je občinska uprava na predlog takratnega odbornika Sergia Cosme odločila, da tarifo razpolovi in na ta način
priskoči na pomoč športnim delavcem, ki zaradi krize vse težje pridejo do pokroviteljev. Romoli opozarja, da je sedanja tarifa dvanajstih evrov na uro najnižja v deželi; za primerjavo pojasnjuje, da daje športno združenje UGG v najem svoje prostore za 35 evrov na uro, zato pa je po njegovem mnenju neizbežno tudi povišanje tarif občinskih športnih objektov.
Na občini so izračunali, da jih eno leto upravljanja športne palače Palabigot stane 120.000 evrov. Pri športnem združenju Ardita, ki jim bo občina v okviru dogovora izplačala prispevek 30.000 evrov, predvidevajo, da bo zanje strošek upravljanja nižji, ker bodo marsikaj postorili na prostovoljni ravni. Sami bodo poskrbeli za čiščenje, del sredstev pa bodo pridobili tako, da bodo nekaj vadbenih ur oddali društvoma Millenium in Goriza-na, ki bodo v ta namen plačevala tarifo dvanajstih evrov na uro.
Športno združenje Ardita si je po prizadevanju občinskega odbornika Rodolfa Ziberne zagotovilo tudi 12.000 evrov deželnega prispevka, s katerim bodo v dvorani Palabigot priredili koncert oz. zabavo. Izvajalce zaenkrat še iščejo. V prihodnjih dneh pa bodo na streho športne palače namestili anteno, s katero bodo lahko oddajali v živo športne dogodke po digitalnem televizijskem kanalu 113 - FVG Sport Channel. (dr)
7. januarja vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika
Vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika bo v Trstu in Gorici potekalo 7. januarja od 9. do 13. ure. V Trstu bo vpisovanje na sedežu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi, v sejni dvorani v četrtem nadstropju, v Gorici pa bodo prijave sprejemali v Kulturnem domu v Ulici Brass. Kot je bilo že objavljeno v božični številki Primorskega dnevnika 23. decembra, bo agencija Aurora vpisovala na izlete v Oman, London in na jezero Mag-giore, agencija Last&First minute Adria-tica.net na izlet v Ukrajino, agencija Adriatica srl pa na izlet na Švabsko in Bavarsko. Če cena plačil presega tisoč evrov mora biti plačilo opravljeno s čekom, kreditno kartico ali bančnim nakazilom. Vse potrebne podatke za bančno nakazilo bodo zainteresirani dobili ob vpisu.
PM10 pod pragom
V Gorici je bila v četrtek stopnja prašnih delcev PM10 pod mejnim pragom; zaradi tega ne bodo stopili v veljavo ukrepi za omejitev prometa. V zadnjih dneh so prašni delci PM10 presegli prag 50 miligra-mov na kubični meter zraku trikrat.
S plesno drogo na zabavo
Novogoriški policisti so v torek ponoči na večji javni plesni prireditvi v Novi Gorici enajstim italijanskim državljanom zasegli različne snovi, za katere sumijo, da gre za sintetične plesne droge. Če se bo sum potrdil, bodo policisti zoper njih uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitev določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (km)
Štmavrski pust
Kdor se želi pridružiti pustni skupini društva Sabotin, naj se danes ob 15. uri odpravi na društveni sedež ali pa naj svojo udeležbo potrdi telefonsko (Elija, tel. 346-8914956).
Angelček miru na Vrhu
Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela prireja jutri božičnico z naslovom »Angelček miru« Lučke Peterlin Susič. Otroci pevskega zbora Vrh sv. Mihaela bodo nastopili po maši, ki se bo začela ob 10.30. Razglasili bodo tudi zmagovalca natečaja »Jaslice pri nas doma«.
gorica - Nadzor nad podganami in odlagalci odpadkov
Kdo se bo ujel v fotopast?
Občina bi napravo lahko namestila v kratkem - Ljudi željo odvračati od divjega odlaganja vreč z odpadki
Goriški občinski odbor je na enem izmed zadnjih zasedanj sprejel sklep, ki predvideva nakup fotopasti. Naprava, v katero bodo vložili okrog tisoč evrov, bo imela dvojni namen: z njo bodo kontrolirali populacijo podgan in miši v mestu, ob tem pa bodo nadzirali tudi območja, kjer neosveščeni in nesramni ljudje najpogosteje odlagajo vreče z odpadki.
»Čeprav se v mestu že več let izvaja deratizacijo, ki je bila v minuli mandatni dobi okrepljena z nastavitvijo višjega števila vab, občinski urad za okolje še vedno prejema klice občanov, ki opozarjajo na prisotnost miši in podgan v različnih
predelih mesta. Zato se je uprava odločila za namestitev fotopasti, ki bo omogočala učinkovitejše preverjanje prisotnosti škodljivih glodavcev,« piše v sklepu občinskega odbora, kjer je tudi navedeno, da bodo fotopast lahko začeli uporabljati šele po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, hkrati pa bodo morali namestiti tudi table, ki bodo opozarjale na prisotnost fotokamere, saj bi drugače kršili zakon o varovanju zasebnosti (»privacy«).
Fotopast ne bo koristila le pri kontroli kolonij miši in podgan, pač pa bo služila tudi pri preprečevanju nezakonitega odlaganja odpadkov. Občinski
Ulica Abetti v Štandrežu bi lahko bila ena izmed lokacij, kjer bo občina namestila fotopast; neznanci namreč pogosto odlagajo odpadke kar na pločnik
bumbaca
uradi jo bodo nameščali na območjih, kjer nekateri redno odlagajo vreče z gospodinjskimi in drugimi odpadki, čeprav je to prepovedano. »Primer so območja ob zabojnikih za steklo ali pa ekološki otoki Conai,« pravi odbornik Francesco Del Sordi in pristavlja, da divja odlagališča vplivajo na stroške upravljanja z odpadki. Za nezakonito odlaganje odpadkov so predvidene tudi slane globe, cilj občine pa ni kaznovanje. Na delovanje fotopasti bo opozarjala tabla, zato uprava upa, da bo opozorilo odvračalo občane od odlaganja vreč na območjih, kjer je to prepovedano.
tržič - Rimske terme
Zdravilišče bodo odprli spomladi
Po tridesetletnem čakanju bodo rimske terme v Tržiču končno predane mestu. Zdravstveno središče - na Wellness center bo namreč treba še malo počakati - bodo predvidoma odprli spomladi prihodnjega leta, v njem pa bodo bolnikom zagotavljali možnost zdravljenja kroničnih degenerativnih bolezni, koristi za živčni sistem, krvni obtok, kožo, bronhije, itd., rehabilitacijo, talasoterapijo in druge storitve. O zaključku prve faze širšega in ambicioznega projekta, ki vključuje tudi gradnjo pristana za 440 plovil ter objekte, ki bodo služili za rekreativne dejavnosti, so spregovorili včeraj v obnovljeni stavbi term, kjer so se predstavitve udeležili tudi tržiška županja Silvia Altran, občinski odborniki in svetniki ter občani.
Projekt sta opisala načrtovalec Maurizio Brufatto, ki obnovi term sledi od leta 2004, in zdravnik Aneillo Langella, ki bo sanitarni direktor zdravstvenega središča. »Za ovrednotenje objekta je bilo potrebno popolnoma spremeniti podobo območja, na katerem se nahaja. Postopno smo morali odpraviti vrsto ovir in problemov, ki so se tam kopičili sto let,« je povedal Brufatto in spregovoril o zgodovini term od leta 1848, ko so pod avstro-ogrskim cesarstvom delovale kot zdravilišče, do po-rušenja v času prve svetovne vojne, preureditve v času fašizma in opustitve v
50. letih minulega stoletja. V zadnjih letih, odkar se je Pizzolittova občinska uprava odločila, da objekt ponovno oživi in ovrednoti, so morali rešiti številne probleme, med katerimi je bila sanacija zemljišča ob stavbi, kjer so odkrili azbestne odpadke. »Terme, ki jih bo upravljala družba Terme romane, bodo ponujale individualne kopeli, in-halacije, večje bazene za fizioterapijo in še marsikaj,« je pojasnil Brufatto, Langella pa je izpostavil zdravilno moč trži-ške termalne vode.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 29. decembra 2012 13
kromberk - Odprtje štirih novih razstav v gradu
Uresničujejo vizijo izpred šestih desetletij
S preselitvijo pisarn, knjižnice in dokumentacije dodatni razstavni prostori
Nova Gorica je s četrtkovim odprtjem prenovljenih prostorov gradu Krom-berk in s postavitvijo še štirih razstav ob že obstoječih treh, končno dobila muzej v polnem pomenu in obsegu. Saj ne da ga prej ne bi imela, daleč od tega. Njegova 60-letna zgodovina priča o pomembni vpetosti inštitucije v slovenski in zamejski prostor. V polnejšem pomenu pa se sedaj lahko izrazi in predstavlja s prostorskega vidika, ta omogoča celovitost, ki je prej ni bilo v takšni meri in na enem mestu. S preselitvijo pisarn, knjižnice in dokumentacije v nov objekt v Solkanu, so se znotraj gradu Kromberk sprostili dodatni razstavni prostori, tako da je odslej ves objekt namenjen muzejski razstavni dejavnosti, kar je mesto nedvomno potrebovalo.
Jubilejno leto je torej tudi prelomnica za inštitucijo, ki si je za to prizadevala praktično od svojega nastanka. V gradu Kromberk je trenutno na ogled sedem razstav: poleg že nekaj časa postavljene razstave Naši gorski strelci, pa lani odprte razstave o fotografu Francu Stresu iz Kobarida, in pred kratkim postavljene razstave o skladatelju in duhovniku Vinku Vo-dopivcu, so od četrtka na ogled še štiri. Razstavo Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti je pripravila Inga Miklavčič Brezigar, razstava Lutke sveta je delo Darje Skrt, Oleografije iz prve polovice 20. stoletja je na ogled postavila Katarina Brešan, Tanja Gomiršek pa razstavi »Kot drugi ni bil ta junak ...«
»Naš direktor Andrej Malnič bi zagotovo dejal: vidi se, da so vse štiri razstave izrazito ženske. Vse so zelo slikovite,« se je na slovesnosti ob 60. obletnici Goriškega muzeja in ob odprtju prenovljenih prostorov na gradu Kromberk pošalila Inga Miklavčič Brezigar, kustosinja - etno-loginja v Goriškem muzeju. Pa tudi sicer so vsi govorniki tistega večera nekaj misli posvetili Malniču in mu želeli čim prejš-
nje in čim boljše okrevanje po težki bolezni. »Ob koncu leta, ko drug drugemu želimo zdravja, bi ga v prvi vrsti želel prav direktorju Malniču, ki bi danes moral spregovoriti na tem mestu. Veliko energij je vložil v to, da smo tu danes zbrani in se veselimo nove pridobitve. Hvala, Andrej, za vloženi trud. Želimo ti skorajšnje okrevanje in povratek v ustanovo, ki jo tako značilno zaznamuješ in jo boš gotovo še zaznamoval,« je dejal slavnostni govornik Branko Marušič.
Nove razstave predstavljajo pestro podobo posameznih muzejskih tematik, nekatere so celo morda že pozabljene. Razstava Tanje Gomiršek, kustosinje za zgodovino, pod naslovom »Kot drugi ni bil ta junak .« predstavlja upor goriškega in primorskega ljudstva proti fašističnemu režimu. Razstava je posvečena Mirku Bre-zavščku, članu organizacije Črni bratje. »Na razstavi je prikazana situacija obnove političnega in kulturnega življenja na ruševinah 1. svetovne vojne. Razstavljeni so Mirkovi osebni predmeti in izdelki, ki jih je pred leti prevzel Goriški muzej in so bili del že nekaj razstav o Črnih bratih,« je zapisala avtorica. Mirko Brezavšček je bil s 13 leti najmlajša žrtev fašizma. Bil je član skupine dijakov, ki se proti fašizmu ni bojevala z orožjem, pač pa z besedo. Kmalu so bili zaradi izdajstva ujeti in mučeni. Mirko je posledicam podlegel, saj so mu pri mučenju poškodovali ledvice. Njegov pogreb je bil množično obiskan, vendar po ukazu fašističnih oblasti brez slovenskega petja in brez napisov na vencih.
Goriškemu muzeju je zbirko Lutke sveta poklonila gospa Vanda Garlatti Krampl. Izhaja iz stare kanalske družine, kjer je preživela otroštvo in mladost. Lutke je zbirala 48 let, v zbirki jih je kar 250 iz 55 držav iz skoraj vseh celin, razen Avstralije. »Njene lutke so pravzaprav njeno življenje: dobila jih je za rojstne dneve, ku-
Četrtkova slovesnost v Goriškem muzeju (levo); razstavo so posvetili tudi Mirku Brezavščku, ki je bil s 13 leti najmlajša žrtev fašizma (desno)
fotok.m.
povala jih je, kjer je potovala, prinašali so ji jih prijatelji,« je o svoji razstavi povedala etnologinja Darja Skrt.
Katarina Brešan je pripravila razstavo oleografij. »To so podobe, ki jih vsi zelo dobro poznamo, povečini smo jih ali jih še imamo doma. Razstava se osredotoča na slike, ki so se ohranile v okolici Nove Gorice, predstavlja večinoma nabožno produkcijo, ki je za slovenski prostor zelo značilne. Slike so obešali nad posteljo in v izbah v bogkovem kotu. Imele so vsebinsko vrednost, pričale so o religioznosti ljudi, ne pa toliko estetsko vrednost,« je povedala avtorica.
Še posebej slikovita je razstava o meščanstvu Inge Miklavčič Brezigar. »Življenje na Goriškem je predstavljeno preko posameznih družin, poudarek je na družini Šantel, ki je bila povezana z znano Tominčevo družino in je v umetnosti in glasbi pomembno zaznamovala ta Goriški prostor, ki je bil na prelomu z 19. v 20. stoletje stičišče narodov in kultur. Če je bil jezik prva, je bil narod druga vrednota, ki je zaznamovala vse etnične skupine, ki so sobivale v tem prostoru. S te vrednote so prišli tudi konflikti, zato takšen naslov razstave,« pojasnjuje avtorica. Na razstavi je prikazano družabno in družbeno življenje v kavarnah, kjer se je pilo »kafe«, bralo časnike in politiziralo, pomen čitalnic, pa plesna dvorana meščanskega salona doma.
Goriški muzej ima razstave med drugim še na Gradu Dobrovo, kjer sta postavljeni stalni razstavi del Zorana Muši-ča in grajska zbirka na Dobrovem ter razstava o briški poroki Ta veseli dan. V Me-dani je uredil spominsko sobo Alojzu Gradniku, v prostorih novogoriške železniške postaje je na ogled zgodovinska razstava Državne meje na Goriškem, v Vrtojbi Stražarski stolp, v Mirnu pa muzej Spomni se name. (km)
kromberk - Ob 60-letnici
Muzej končno zaživel kot celota
Pred 60. leti je Okrajni ljudski odbor Gorica izdal odločbo, s katero je 5. septembra leta 1952, po triletni poskusni dobi, ustanovil okrajni muzej s sedežem v Solkanu. »Novi okrajni muzej je bil zamišljen kot kompleksna ustanova. Ob knjižnicah in muzejih, ki so tedaj nastajali na jugoslovanskem Primorskem, naj bi postal temeljna kulturna potreba neosvobojenih krajev,« je na četrtkovi slovesnosti ob jubileju Goriškega muzeja spomnil nekdanji dolgoletni direktor te ustanove in zgodovinar Branko Marušič. Muzej je v poskusni dobi deloval na solkanski osnovni šoli, a tam ni bilo dovolj prostora. Zato so se ustanovitelji muzeja ozirali po bolj primernih lokacijah. Odločili so se za grad Kromberk, kjer je bilo več urejenih površin, pred priselitvijo muzeja je v njem delovala nižja gozdarska šola, pripoveduje Marušič, ki je muzej vodil v času, ko so se v njem oblikovale kon-servatorsko-restavratorske delavnice, ene najboljših v slovenskem prostoru, in ko je goriški muzej postajal pomembna ustanova v širšem slovenskem prostoru in v zamejstvu.
»Ko se je dve leti po uradni ustanovitvi muzej preselil v kromberški grad, je ta še vedno izkazoval rane s prve in druge svetovne vojne, nepozidana sta bila oba stolpa ob severnem grajskem vhodu, v notranjosti pa so prostori potrebovali temeljito prenovo, v gradu pa so še vedno živeli podnajemniki. Okrajni muzej se je kmalu lotil obnove, ki je zaradi pomanjkanja sredstev potekala zelo počasi,« nadaljuje zgodovinar.
Prvi obnovitveni in strokovni uspeh je bila ureditev muzejskih zbirk v prvem nadstropju gradu, prikazano je bilo etnografsko gradivo, zgodovinska razstava s posebnim poudarkom na NOB in soba, posvečena pesniku Si-
monu Gregorčiču. 22. julija leta 1957 so bile svečano odprte za javnost. Leta 1964 so se nekatere razstave preselile v drugo nadstropje gradu, pozidan je bil eden od grajskih stolpov. Muzej se je sredi 60. let kadrovsko močno okrepil, grajske sobane so postale pisarne za kustose. Leta 1979 je bil grad v celoti obnovljen - zunaj in v notranjosti. V kasnejših letih se je urejala tudi okolica, predvsem park. Že tedaj je bil del notranjosti namenjen za pisarne, del pa za razstave.
Goriški muzej si je zadal načrt, da se grad Kromberk v celoti nameni stalnim in občasnim muzejskim razstavam, strokovni in upravni del pa naj se preseli v Solkan. »V letu, ko muzej obhaja 60-letnico, se je zamisel skoraj povsem uresničila. Letos je namreč muzej dobil nove upravne prostore v Solkanu, v novi stavbi, česar muzejci, za razliko od no-vogoriških arhivarjev in bibliotekarjev, doslej še niso doživeli. Selitev v Solkan, v kraj, kjer je muzej pred 60 leti začel delovati, je pomenila, da se grad Kromberk v celoti namenja za muzejsko razstavno dejavnost. Nocoj, ob izteku za muzej jubilejnega leta, si ogledujemo prenovljeni grad. Prireditev obeležuje 60-letno prizadevanje muzeja. Vse razstave predstavljajo zametek tistega, kar naj bi našlo svoje stalno mesto v kromberškem gradu. Gre za širok in večplasten pogled na zgodovinsko preteklost dežele Goriške, imel bo gotovo velik kulturni in vzgojni pomen,« je poudaril Marušič.
Muzejske zbirke na gradu Krom-berk, trenutno jih je na ogled sedem, si je v zimskem času moč ogledati od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro, popoldan pa po predhodnem dogovoru, ob nedeljah pa med 13. in 17. uro. Za informacije so dosegljivi na telefonski številki 00386-5-3359811.(km)
Ob 60-letnici so razstavili tudi zvezke šolarjev in drugo gradivo iz časa fašizma
foto km.
mariano
Zasegli gradbišče
Osebje pokrajinske policije je zaseglo gradbišče podvoza v Borgnanu, ki ga gradijo v okviru obvoznice pri Marianu. Okrog gradbišča so namestili več tabel, ki prepovedujejo dostop do gradbišča; ob njem se po razpoložljivih podatkih nahaja staro odlagališče, ki bi ga morali sanirati in v katerem naj bi še vedno bila večja količina azbesta. Domačin naj bi prijavil najdbo azbesta, zaradi česar je bil potreben prihod pokrajinske policije, ki je območje zasegla in obvestila goriško javno tožilstvo.
tržič
Za silvestrovo Ivan Cattaneo
Danes božični koncert
Silvestrovanje na prostem bo v ponedeljek, 31. decembra, tudi v Tržiču. Na Trgu Republike bo DJ Stefano Munari skrbel za glasbo od 21.30 dalje, ob 23. uri bo nastopila skupina Fantasy, po polnoči pa bo koncert italijanskega pevca Ivana Cattanea, ki se te dni mudi v Tržiču za snemanje filma, katerega producent je domačin Vincenzo Marega.
V cerkvi v rajonu Marcelliana bo že danes ob 20.30 božični koncert domačih izvajalcev, ob 18. uri pa bo por-denonski likovnik Eugenio Belgrado predstavil svoja dela na razstavi »More is not Less«, ki je na ogled v galeriji sodobne umetnosti.
14
Sobota, 29. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - SEL vabi na primarne volitve
Stavijo na svoja goriška kandidata
Na deželni Usti tudi Igor Komel in Marilisa Bombi
Komel, Del Ponte in Bombijeva
»Prepričani smo, da smo izbrali najboljša možna kandidata.« Tako pravi koordinator goriškega krožka Svobode ekologije in levice Paolo Del Ponte, ki je včeraj predstavil Goričana, ki bosta nastopala na nedeljskih primarnih volitvah za izbiro kandidatov stranke Nichija Vendole na februarskih parlamentarnih volitvah. Kot je naš dnevnik že večkrat poročal, bosta na skupni deželni listi kandidatov SEL v FJK prisotna ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in Marilisa Bombi, izvedenka in svetovalka na področju upravne zakonodaje.
»SEL in Demokratska stranka sta se odločili za organizacijo primarnih volitev, da bi dali možnost volivcem, da sami izberejo svoje kandidate za poslansko zbornico in senat. V prejšnjih letih v parlamentu žal ni bilo politične volje, da bi spremenili volilni zakon, zaradi katerega je izbira predstavnikov v parlamentu v domeni vodstev strank,« je povedal Del Ponte in spomnil, da je na deželni listi SEL trinajst kandidatov. Ob Komelu in Bombijevi so to še Fabrizio Dorbolo iz Špetra, Dario Amico iz Gradeža, Maurizio De Poi iz Pordenona, Federico Gratton iz Cervignana, Gianni Ia-cono iz Tržiča in Giulio Lauri iz Trsta med moškimi ter Rita Auriemma iz Trsta, Fernanda Marchiol iz Vidma, Paola Marzi-notto iz Pordenona, Loredana Panariti iz Špetra ob Soči in Serena Pellegrino iz Ta-vagnacca. Z razliko od SEL bodo primarne volitve DS potekale na pokrajinski ravni.
»V Gorici smo izbrali resna kandidata. Gre za znani osebi, s katerimi upamo, da bomo volivce spodbudili h glasovanju na primarnih volitvah; Komel je med drugim tudi edini kandidat v goriški občini, ki predstavlja slovensko narodno skupnost,« je poudaril Del Ponte. »Pomembno je, da levica ponovno dobi svoje predstavnike v parlamentu. V teh letih je odsotnost levičarskih sil na državni politični sceni negativno vplivala na družbo,« je povedal Komel, po katerem bo na februarskih volitvah vsaj en kandidat SEL iz dežele FJK izvoljen v parlament. »V kriznem trenutku, ko finančnih sredstev primanjkuje, moramo ovrednotiti specifičnost, kar še posebno velja za naše kraje in ustanove. Goriško območje in dežela Furla-nija-Julijska krajina s svojo večjezičnostjo, večkulturnostjo in obmejno lego imata še zelo velik neizkoriščen razvojni potencial, ki ga je treba ovrednotiti,« pravi Komel.
Marilisa Bombi je poudarila, da jo je povabilo predstavnikov SEL, naj kandidira na primarnih volitvah, presenetilo in razveselilo, saj se je s politične scene umaknila že leta 1990. »Ko je bila občinska uprava, v kateri sem bila odbornica, vpletena v preiskavo zaradi izkoriščanja javnega položaja - bilo je v letih afere "čistih rok" -, sem sklenila, da odstopim. Na koncu sodnega postopka sem bila oproščena vseh obtožb, med tem časom pa sem se posvetila izpopolnjevanju profesionalnega znanja in delu,« je povedala Bombijeva, ki tistim, ki imajo pripadnike stranke SEL za »sanjače«, odgovarja, da v družbi, ki ne sanja in se trudi za izboljšanje življenjskih razmer, ni vredno živeti.
Volišča SEL do 20. ure
Jutri bodo tudi na Goriškem potekale primarne volitve Svobode ekologije in levice, na katerih bodo izbirali kandidate za parlamentarne volitve. Volišče SEL za volivce z bivališčem v goriški občini, Števerjanu, Sovod-njah in Mošu bo na sedežu stranke v Ul. Bellinzona št. 11 v Gorici. Na sedežu v Ul. Trieste št. 203 v Štarancanu bodo glasovali volivci iz Tržiča, Štarancana, Ronk, Doberdoba in Foljana, v avditoriju Marin pa bodo glasovali volivci iz Gradeža. Četrto volišče bo v centru Primo Levi v Škocjanu (za domačine ter prebivalce občin Špeter ob Soči in Turjak), v večnamenskem centru v Gradišču pa bodo glasovali volivci iz Gradišča, Zagraja, Fare, Morara, Šlo-vrenca, Koprivnega, Krmina, Do-lenj, Medeje, Romansa in Vileša. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure. Volilno pravico imajo volivci, ki so glasovali na prvem krogu primarnih volitev. Poleg teh bodo lahko glasovali vsi, ki so se včlanili v stranko do 25. novembra (oz. do 22. decembra v primeru, da so bili člani že lani).
Volišča DS do 21. ure
Na jutrišnjih primarnih volitvah bodo tudi prebivalci goriške pokrajine, ki se prepoznavajo v Demokratski stranki, lahko izbirali svoje kandidate za parlament. Na Goriškem bo 19 volišč, ki bodo odprta med 8. in 21. uro. Volišče za Gorico in Števerjan bo v goriškem Kulturnem domu, volišče za Doberdob in Sovodnje na sedežu KD Jezero. Volivci iz Krmina in Dolenj bodo glasovali v večnamenski dvorani v Krminu, volišče za Koprivno in Moraro pa bo v večnamenskem centru v Koprivnem. Sedež za Šlovrenc in Moš je občinska dvorana v Šlo-vrencu, za Gradišče in Mariano pa sedež DS v Gradišču. Ostala volišča bodo v Fari, Gradežu, Medeji, Romansu, Škocjanu in Turjaku, Štarancanu ter Zagraju, Špetru, Vilešu, Tržiču, Ronkah in Foljanu (na sedežih DS). Teh se lahko udeležijo vsi, ki so bili 31. 12. 2011 vpisani v DS (in so tudi letos plačali članarino), in/ali tisti državljani, ki so vpisani v seznam volivcev levosredinske koalicije. Vsak volivec bo moral prispevati dva evra.
gorica - Predstavili Bandljeve Odhode
Kdo bo varuh
našega zadnjega diha?
Najprej ugotovitev: uspešna udeležba na predstavitvi tretje zbirke Davida Band-lja. Če se štirideset oseb odzove vabilu na pogovor o izidu pesniške zbirke, je dobro spričevalo za okolje, v katerem se to pripeti. Prejšnji ponedeljek je v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž njegova predsednica, Franka Žgavec, najprej pozdravila prisotne v imenu prireditelja, nato pa napovedala nastop Manuela Peršolje, ki je z umirjenim komadom na diatonični harmoniki uvedel pogovor med avtorjem, predstavnico založbe in literarno kritičarko.
Nadia Roncelli je povedala, da je David Bandelj izdal vse tri dosedanje zbirke pri založbi Mladika v ritmu šestih let: prvo leta 2000, drugo leta 2006 in tretjo letos. Odhodi, s spremno besedo Mete Kušar, so v Trstu izšli v novembru, bili so na ogled in za nakup prisotni že na ljubljanskem Knjižnem sejmu, uradna predstavitev pa je bila prihranjena za Gorico.
Prof. Vilma Purič je poslušalce uvedla in povedla v izpovedi ter sporočila številnih avtorjevih »odhodov«, ki so se po pesnikovih besedah kar nasuli na papir - toliko se jih ne nabralo v nekaj desetletjih. Poleg številčnosti je prisotna tudi raznolikost: od odhodov z nahrbtnikom na ogled Evrope do zaključnega odhajanja, ki čaka na vsakega izmed nas; od samostojne izbire smeri in hitrosti odhajanja, ko se odločimo za peš hojo, do predajanja ritmom in odločitvam šoferja avtobusa, ki je lahko navaden mehanik, zna pa biti neoprijemljivi Nekdo, ko odhajamo iz tuzemskih razsežnosti, ko nas prizadene odhod matere, ko spoznamo izgubo zavedanja... ko pomeni odhajanje končno osamljenost.
»Metafizika se postopoma spet pojavlja v slovenskem pesništvu,« je odgovoril avtor na specifično vprašanje sogovornice. Sicer pa srečamo v zbirki tudi čutno ljubezen v navezi z Bachovo glasbo, starševstvo na splošno in »fluido materinstvo«, kar pomeni, da ni klasična ljubezen do otrok več le v domeni ženskega psihofizičnega telesa, saj je lahko sodobni moški prav tako »gnezdo« za otroka in doživi ob prihodu novorojenčka na svet »osvetlitev notranjosti«.
Avtor je v dvorano pojasnil, da so njegovi »odhodi« v zrcalnem odnosu s »prihodi«, ker se s prvimi prepletajo in dopolnjujejo, manj pa z »zapuščanji«, s katerimi so sicer skoraj po pravilu v zaporednem odnosu. Je pa »odhajanje« po pravilu zapuščanje sebe: odhajanje je vedno odločitev za nekaj drugačnega, za spremembo, za iskanje novega stanja. Ker je vsaj dvakrat odgovoril na vprašanje recenzentke, da mu je težko izza odrske mize dajati suhe interpretacije o sporočilih, ki jih vsebujejo njegovi sti-
Predstavitev Bandljevih Odhodov
bumbaca
hi, kajti - to vedo številni pisci - ko gredo besedila v tiskarno, je za pesnika izpovedovanje zaključeno in je prepuščeno bralcem, da vsak zase doživi asociacije, iztočnice, spodbude in miselne prebliske, posredujem bralcu svoj ključ branja »Odhodov«. Vsako stanje lahko imamo za tezo, odhajanje je antiteza, ki je morda iztočnica za sintezo; sled-
nja postane spet teza, sledi antiteza itd. itd. Lahko gre za znamenite spirale Giambatti-sta Vica, lahko pa za zakonitosti dialektičnega materializma. Za vse pristope vsekakor velja Bandljeva zaskrbljenost, ki se osre-dotoča v vprašanju: »Kdo bo varuh našega zadnjega diha?«
Aldo Rupel
Poklicno napredovanje za dvanajst marešalov
V kasarni Attilio Basso v Vidmu je včeraj poveljnik karabinjer-jev Furlanije-Julijske krajine Luciano Zubani izročil priznanje dvanajstim marešalom iz raznih krajev dežele, ki so dosegli poklicno napredovanje na najvišjo stopnjo, predvideno za karabinjerske inšpektorje. Med prejemniki priznanj je tudi Davide Fabris, poveljnik karabinjerske enote pri konjeniški brigadi Pozzuolo del Friu-
li. Ostali prejemniki so Andrea Calzoni, Massimiliano Cardone, Alessandro Cossatti, Palmo De Lu-ca, Davide Fabris, Francesco Fino, Bernardo Murro,Paolo Parinetto, Stefano Putzolu, Daniele Rigault, Salvatore Strazzullo in Vito Edward Taylor. Zubani je čestitke izrekel tudi brigadirju Damianu Minischet-tiju Castiglioneju, ki karabinjersko službo opravlja že 36 let, medtem ko je izročil priznanji karabinjer-jema Eriju Caporalettiju iz Azzana Decima in Robertu Beraldiju iz Aviana, ki sta se pri svojem delu posebno odlikovala.
gorica - Šilec
Novoletni spust bo!
Kot je že dolgoletni običaj, bodo svojevrsten pozdrav novemu letu v torek, 1. januarja, izrekli kajakaši z novoletnim spustom po Soči od Štandreža do Sovodenj. Novoletno veslanje že veliko let prireja goriško kajakaško društvo Šilec z udeležbo, ki je zelo različna. Včasih se je novoletnega spusta udeležilo manj kajakašev, kot je prstov na eni roki, večinoma pa se prisotnost na tej prireditvi suče med deset in dvajset kajakašev. Po najbolj nori noči na svetu se bo novoletni spust 2013 pričel točno opoldne pod razstaviščem Expomego pri Štandrežu. Start bo naznanil »pok« petarde, nakar bodo udeleženci za-veslali proti kakih 6 kilometrov oddaljenim Sovodnjam. Po približno uri veslanja bo druščina priveslala do cilja pred avtocestnim mostom. S penečim vinom bodo kajakaši nazdravili novemu letu, spremljevalna ekipa pa bo zanje pripravila tudi čaj in druge dobrote, ki so ostale od silve-strske noči. (vip)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 29. decembra 2012 
15
d Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
Gledališče
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 12. januarja 2013, »Storia di Pinocchio«, gledališka skupina Com-pagnia Teatrale Mattioli; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
U Kino
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 5. januarja, ob 20. uri »Na slepo« (Gregor Čušin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lav-tižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
GLEDALIŠKO DRUŠTVO KONTRADA KANAL vabi v nedeljo, 13. januarja 2013, ob 17. uri na gledališko predstavo »Komedija ljubezni« (Noel Coward) v izvedbi KPD Planina (Sele/Zell - Avstrija); predprodaja abonmajske izkaznice v TIC-u v Kanalu, posamezne vstopnice uro pred predstavo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: 14. januarja 2013, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Alma Ajka« (Maja Gal Štromar).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 29. decembra, ob 20.45 balet Royal Mongolian; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602), več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 17. januarja, ob 21. uri »I am not a Penguin«, napisal in nastopa John Peter Sloan; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.arti-stiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 10. januarja 2013, ob 21. uri »Cin-ci la«, nastopajo Elena DAn-gelo, Umberto Scida, Armando Carini in Compagnia Italiana di Operetta (»Sipario musica«). V nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri »Il suonatore mera-viglioso«, za otroke med 4. in 7 letom starosti (»Sipario ragazzi«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 9. januarja 2013, ob 20.45 koncert kitarista Emanueleja Segreja; v petek, 11. januarja 2013, ob 20.45 v sklopu niza »contrAZIONI« predstava »Brat (Fratello) - Cantieri per un'opera rom« v originalnem jeziku s prevodom v videoprojekciji; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatro-monfalcone.it.
V	OBČINSKI DVORANI V FARI (Ul. Zorutti) bo v petek, 11. januarja 2013, ob 20.45 v sklopu gledališke revije »In vino recitas« gledališka predstava »La suocera buonanima« (Georges Feydeau), nastopa nastopa kulturno združenje Teatrobandus iz Trsta. V petek, 25. januarja 2013, ob 20.45 »Travolte da un insolito destino nell'azzurro mar Egeo« (Mauro Fontanini), nastopa skupina Colletti-vo Terzo Teatro; vstop prost.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 29. decembra, ob 20. uri in 31. decembra, ob 21. uri »Krojači sveta - Funeral Fashion Show« (Vesna Milek, Svetlana Slapšak, Dušan Jovanovic), kopro-dukcija z EPK Maribor 2012; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 19. januarja 2013, ob 16.30 »Il pe-sciolino d'oro«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.45 - 22.00 »Vita di Pi«. Dvorana 2: 16.00 »Lo Hobbit: un viag-gio inaspettato«; 19.50 - 22.00 »La regola del silenzio«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Ralph Spac-catutto«; 20.00 - 22.00 »La parte de-gli angeli«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.45 - 22.00 »Vita di Pi«. Dvorana 2: 15.30 »Sammy 2 - La grande fuga«; 17.30 - 20.45 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspettato«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »Ralph Spac-catutto«; 20.10 - 22.10 »Tutto tutto niente niente«.
Dvorana 4: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »La regola del silenzio«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Colpi di fulmine«; 20.15 - 22.15 »I 2 soliti idioti«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 »Il peggior Natale della mia vita«; 18.15 »Le cinque leggende«.
Razstave
11. RAZSTAVA JASLIC NA SV. GORI
z ročno izdelanimi jaslicami tudi otrok iz otroškega vrtca v Pevmi in osnovne šole v Bračanu bo odprta do 6. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 10.00-17.00, ob nedeljah in praznikih 9.00-18.00.
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza v Gorici je na ogled skupinska razstava grafik znanih umetnikov, kot so Spacal, Santomaso, Licata, Morandis, Saetti, Guidi, Pizzinato, Finzi; do 6. januarja od torka do sobote 10.3012.00 in 16.30-19.00.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«. Razstavljajo bodo Rossano Bertolo, Antonio Colmar, Ivan Crico, Lia Del Buono, Alfred de Locatelli, Paolo Figar, Sergio Figar, Maurizio Frullani, Paola Gasparotto, Arianna Gasperina, Maurizio Gerini, Alessandra Ghiraldelli, Francesco Imbimbo, Silvia Klainscek, Damjan Komel, Claudio Mrakic, Stefano Or-nella, Alessio Russo, Nika Šimac, Franco Spano, Lara Steffe; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.00-17.00, 1. januarja 2013 z urnikom 13.30-17.00.
»JUKE BOX & THE BEATLES. EXPO ANNI '60: OGGETTI, IMMAGINI, SUONI E INCONTRI« je naslov razstave, ki je na ogled v muzeju Sv. Klare na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici. Ob razstavi bodo potekale tudi filmske projekcije: vsak četrtek ob 17.30 »I ragazzi del Juke Box« Lucia Fulcija; vsak petek ob 17. uri »Yellow Submarine« in dokumentarec Giannija Bisiacha o Beatlesih iz leta 1963; vsako soboto ob 10.45 »Juke Box» in ob 17. uri restavriran »Magical Mistery Tour«; vsako nedeljo ob 16.10 »George Harrison: Living in the Material World«. Na ogled bo do 13. januarja 2013 s prostim vstopom ob četrtkih in petkih 16.00-19.30, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30 in 16.0019.30.
ZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ricer-ca storica Isonzo) vabi v bivšo konjušnico palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici na ogled razstave »L'illusione dell'ac-ciaio. Soldati, elmi, scudi e corazze sul fronte dell'Isonzo 1915-1917«; do 30. decembra od torka do nedelje 10.0013.00, 14.00-19.00; vstop prost, vsako nedeljo ob 16.30 vodeni ogled razstave.
JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 30. decembra, ob 11. uri v pokrajinskih muzejih v palači Attems v Gorici bo na ogled razstava Raoula Cenisija, vodil bo Alessandro Quinzi; sledil bo aperitiv.
KD MOPZ KROMBERŠKI VODOPIV-
CI, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej in mestna občina Nova Gorica vabijo v grad Kromberk na ogled razstave z naslovom »Vinko Vo-dopivec 1878-1952. Duhovnik in glasbenik«; do konca leta od ponedeljka do petka 9.00-17.00 ob nedeljah in praznikih 13.00-17.00. Več na www.goriskimuzej.si.
V	BENEŠKI PALAČI (PALAZZETTO VENETO) v Ul. S. Ambrogio v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »Predatori & prede nei Mari del Me-sozoico«; do 30. decembra ob petkih 15.30-18.30, ob sobotah in nedeljah 10.00-12.00 in 15.30-18.30 (za šole v jutranjih urah po domeni po tel. 3929192127 po 15. uri). Informacije na carsico@tiscali.it, www.museocarsi-co.org.
V	GALERIJI 75 NA BUKOVJU v Šte-verjanu je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupina 75 in Foto kluba Nova Gorica, na ogled so tudi fotografije v sklopu razstave fotografije Nova Gorica 2012 in izbor nagrajenih del Dia Primorska 2012; do konca decembra, urnik po dogovoru na info@skupina75.it.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-le-tnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni.
KROŽEK AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave z naslovom »La ditta Fratelli Abuja e il Pelinkovac a Gorizia. Storia di una famiglia gori-ziana attraverso la grafica pubblicita-ria del suo liquore« v lokalu Hic Caffe v Ul. Don Bosco 165 v Gorici; do 7. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 8.00-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013.
V	GALERIJI ATELIER V EDA CENTRU na Delpinovi 18/b v Novi Gorici je na ogled slikarska rastava Mirande Bra-taševec z naslovom »Preporod«; do 31. januarja 2013, več na info@ate-lier.si, www.atelier.si.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto« z naslovom »Castrumfoto 2012: Preobleka«. Razstavljajo: Egon Bajt, Primož Brecelj, Lorella Klun, Nataša Košmerl, Roberto Kusterle, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pintar, Bojan Radovič, Sašo Vrabič; do 13. januarja 2013; več na www.venopi-lon.com, pilonova.galerija@siol.net.
V	GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je na ogled razstava Maria Baresija; do 20. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.00-19.00.
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je do 31. januarja 2013 na ogled razstava Ivana Zerjala.
FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici obvešča, da bo muzej odprt januarja in februarja samo za skupine 15 oseb po predhodni najavi; več po tel. 0481-533485.
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila 2013 ob torkih, sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00.
M Koncerti
ZSKP, PD PODGORA, ZCPZ-GORICA,
SZSO-Gorica, AŠZ Olympia, SSk in krožek Anton Gregorčič vabijo na 4. dobrodelni božični koncert v spomin na Mirka Špacapana v petek, 11. januarja 2013, ob 20.30 v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Dobrodelni izkupiček bo namenjen neprofitnemu društvu »Pa-liativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi za onkološke bolnike.
OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalno »Novoletno srečanje«, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 13. januarja 2013, ob 18. uri. Nastopajo domače pevske in plesne skupine. Na programu bo tudi podelitev prispevkov kulturnim in športnim društvom ter skupna zdravica.
ZSKD IN USCI vabita na koncert »Na-tivitas - Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran«, ki ga organizirata SKRD Jadro in ZePZ iz Ronk z naslovom »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 13. januarja 2013, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Ri-smondo 6 v Gorici 31. decembra zaprt.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja 2013 za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje se bo začelo v januarju ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. in se nadaljevalo do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov.
SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Ratito-vec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej).
□ Obvestila
KULTURNI DOM v Gorici v sodelovanju s SKGZ Gorica, skupino Pajk's show in kulturno zadrugo Maja prireja novoletno snidenje »Skupaj nazdravimo 2013« s koncertom priznane dalmatinske klape Nevera iz Reke ter s humorističnimi »Pajk's show« vložki v ponedeljek, 31. decembra, ob 21.30 v Kulturnem domu v Gorici, kjer je pri blagajni (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it) že v teku rezervacija vstopnic.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da so uradi zaprti do 1. januarja 2013.
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA V GORICI je med prazniki zaprta do 4. januarja 2013.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. decembra, popoldne vsi uradi zaprti. Do 2. januarja 2013 je tehnični urad zaprt. Za prijave smrti v občini tel. 348-7795064 od 9. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro.
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
SSO sporoča, da je goriški urad zaprt do 6. januarja 2013.
URADI ZSKD v KB Centru v Gorici so zaprti do 6. januarja 2013.
AŠZ OLYMPIA iz Gorice obvešča, da bo danes, 29. decembra, ob 21.30 na TV postaji Telefriuli »Telovadna božični-ca«. Ponovitev oddaje bo v nedeljo, 30. ob 12. uri in v ponedeljek, 31. ob 7.45.
ZDRUŽENJE SKULTURA 2001 prireja v sodelovanju z župnijo sv. Andreja ter s kulturnimi in športnimi društvi tradicionalno baklado v nedeljo, 30. decembra ob 17. uri z odhodom s trga pred župnijsko cerkvijo v Štandrežu. Ves izkupiček od prodaje sveč in bakel bodo darovali združenju Via di Natale, ki upravlja hospic v Avianu.
UPRAVA OBČINE SOVODNJE obvešča, da bodo njeni uradi 31. decembra odprti samo v dopoldanskem času (do 13.30).
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo v sredo, 2. januarja 2013, odprta samo med 7.45 in 13.30.
15 Prireditve
»NOVOLETNA DOŽIVETJA« V NOVI GORICI do 31. decembra: pod ogrevanim šotorom na Kidričevi ul. danes, 29. decembra, ob 16. uri poslikava obrazov in otroške ustvarjalnice; ob 17. uri Zimska pravljica z Dedkom Mrazom; ob 20. uri Big Foot Mama. Drsališče bo odprto vsak dan med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah med 10. in 24. uro (30. in 31. decembra zaprto); več na www.facebook.com/Mestna-ObcinaNovaGorica in na www.nova-gorica.si.
PD VRH SV. MIHAELA vabi na boži-čnico »Angelček miru« Lučke Peter-lin Susič v nedeljo, 30. decembra. Nastopili bod otroci OPZ Vrh Sv. Mihaela v cerkvi na Vrhu po maši, ki bo začela ob 10.30.
OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: 9. januarja 2013, med 16.30 in 18.30 bo predaval psihopedagog Dino Del Ponte na temo otroških šolskih domačih nalog; nujna najava, več na www.comu-ne.monfalcone.go.it (news).
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 12. januarja 2013, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677.
»VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 22. januarja, ob 18.30 srečanje z naslovom »Ma che ambientalisti siamo se non diventiamo vegetariani?«; vstop prost, več na www.vegetariani.it in www.vegani-ma.it.
0 Mali oglasi
PRODAJAM suha gozdna drva in ek-stradeviško oljčno olje; tel. 0481390233 (ob uri obedov).
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Ida Ambrosio vd. Figolotti iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Vincere Bel-fiore blagoslov v bolnišnici in na pokopališču v Ronkah; 11.00, Veneranda Alpin vd. Muscovich iz bolnišnice v cerkev Sv. Petra in na pokopališče v kraju San Pier; 12.30, Virginia Graiff blagoslov v bolnišnici; sledila bo upe-pelitev.
Kam po bencin
Danes bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA
API - Ul. Redipuglia 42
16
Sobota, 29. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
rim - Predsednik vlade v odstopu sicer ne bo kandidat na volitvah
Monti pristal na vodstvo koalicije sredinskih sil
Predsednik vlade v odstopu Mario Monti je bil včeraj pet ur pod pritiskom raznorodnih centristov
ansa
RIM - Predsednik vlade v odstopu Mario Monti je včeraj po pet ur trajajočem sestanku z vodilnimi predstavniki sredinskih političnih sil Udc, Fli in gibanja Italia Futura sporočil javnosti, da je sprejel podporo sredinskega kartela, ki povsem soglaša z njegovo agendo. Na volitvah sicer ne bo kandidiral, vendar bo vodja sredinske koalicije, ki se bo na volitvah predstavila z enotno listo v senatu, kot koalicija pa v poslanski zbornici. Po predvčerajšnjem odobravanju Vatikana je Monti včeraj prejel tudi podporo predsednika Italijanske škofovske konference, kardinala Angela Bagnasca
Predsednik levosredinske Demokratske stranke (PD) Pier Luigi Bersa-ni se je včeraj izrekel proti sodelovanju ministrov tehnične vlade Maria Mon-tija na februarskih volitvah oz. njihovi uvrstitvi na strankino volilno listo. PD velja za favorita volitev. Odhajajoči pre-
rim - Uradna ločitev Silvia Berlusconija z Veronico Lario
Bivša soproga bo viteza stala
sto tisoč evrov »preživnine« na dan
RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi se je tudi uradno ločil od svoje nekdanje žene Veronice Lario, vendar ji bo moral plačevati po tri milijone evrov preživnine na mesec, kar na leto nanese skupno 36 milijonov evrov. Tako je namreč odločilo sodišče v Milanu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. 56-letna Lariova pa se bo morala odreči razkošni vili v kraju Macherio blizu Milana, v kateri je zadnjih 20 let živela skupaj z Berlusconijem in njunimi tremi otroki. Vila Belvedere Visconti di Modrone, ki jo je zahtevala Lariova, je neoklasicistična zgradba v vrednosti 78 milijonov evrov, ob njej pa leži 120.000 kvadratnih metrov velik park.
Z odločitvijo sodišča se je končal spor o višini preživnine, ki se je začel po razvezi para maja 2009. Lariova je zahtevala preživnino v višini 43 milijonov evrov na leto, Berlusconi pa ji je ponudil 300.000 evrov na mesec, ki pa jih nekdanja igralka ni želela sprejeti. Lariova je zahtevo po ločitvi vložila zaradi Berlusconijeve nezvestobe in ljubimkanja z mladimi dekleti.
Nekdanja Berlusconijeva soproga je vzbudila mednarodno zanimanje, ko je maja 2009 oznanila začetek ločitvenega postopka, odločitev pa je obrazložila z Berlusconijevo udeležbo na rojstnodnevni zabavi takrat 18-letne dijakinje
Silvio Berlusconi in Veronica Lario leta 2000
ansa
Noemi Letizie. Kot razlog za ločitev je navedla tudi izbiro raznih manekenk za kandidatke Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode (PDL) na volitvah v Evropski parlament.
Berlusconi se bo lahko zdaj tolažil v objemu nove partnerke, Francesce Pascale, ki je z 27 leti 49 let mlajša od nekdanjega italijanskega premiera. Pascalejeva je bila sicer kot članica Berlusconijeve stranke izvoljena v neapeljski deželni parlament.
mier Monti je v nedeljo sporočil, da ne bo vstopil v politični boj z zapisom svojega imena na katero od volilnih list, dodal pa, da je njegov program »Spremeniti Italijo, reformirati Evropo« odprt vsem. Pri tem ni zavrnil možnosti prevzema premierske funkcije v prihodnji vladi, če ga bodo k temu pozvali podporniki njegove agende.
Montija si na čelu prihodnje vlade želijo krščanski demokrati, odpadniki iz vrst desnosredinskega tabora bivšega premiera Silvia Berlus-conija in nova stranka, ki jo je oblikoval šef Ferrarija Luca Cordero di Montezemolo. S tem v Montiju grožnjo vidijo tako v Berlusconijevem taboru kot v levi sredini, na čelu katere je Bersani. »Ne bi rad videl, da bi bili člani sedanje vlade pred volitvami ujeti med obema tabora, zato bom predlagal, da ministri ne smejo kandidirati,« je včeraj dejal Bersani.
Tehnični premier v odstopu sicer uživa tudi podporo Rimskokatoliške cerkve. »Mislim, da Montiju vsi priznavajo odkritost in kompetence. Lahko imamo različna mnenja, a to so priznali tako v Italiji kot v tujini,« je dejal vodja italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Bagnasco.
Bersani je sicer včeraj govoril ob predstavitvi kandidature dosedanjega glavnega italijanskega tožilca proti mafiji Piera Grassa na listi PD.
Grasso je v četrtek odstopil s položaja, da je lahko stopil v volilno tekmo, včeraj pa je povedal, da želi biti na čelu »postopnega procesa revolucije« v državi, ki »slovi« po neučinkovitosti in počasnosti pravosodja. Na Siciliji rojeni pravnik že velja za prihodnjega ministra za pravosodje, Bersani pa je v zvezi s tem danes dejal le, da se sedaj osredotočajo na zmago na volitvah, za vlado pa da bodo še videli.
Glede na javnomnenjske raziskave bi levosredinska koalicija pod vodstvom PD na volitvah pobrala okoli 40 odstotkov glasov, a se ji morda ne bo uspelo zagotoviti večine v senatu. V tem primeru bi bila verjetno prisiljena oblikovati zavezništvo z Montijevim blokom, ki mu ankete napovedujejo med 10 in 15 odstotkov podpore.
Berlusconijev tabor, v katerem naj bi bila tudi Severna liga, česar v tej stranki še niso potrdili, lahko glede na ankete računa na med 20 in 25 odstotkov glasov. Kakih 15 odstotkov glasov pa ankete napovedujejo gibanju Pet zvezd komika Beppeja Grilla.
new delhi - 23-letnica se zdravi v Singapurju, njeno stanje je skrajno kritično
Ljudski gnev na demonstracijah v Indiji zaradi okrutnega posilstva mladega dekleta
NEW DELHI/SINGAPUR -Indijka, ki so jo sredi meseca okrutno posilili in pretepli na avtobusu v New Delhiju, se bori za življenje. Kot so včeraj sporočili iz bolnišnice v Singapurju, kjer se
zdravi, je stanje 23-letnice »skrajno kritično«. Žensko so v Singapur v četrtek prepeljali iz New Delhi-ja zaradi presaditve organov, poročajo tuje tiskovne agencije.Vod-ja singapurske bolnišnice Mount
Delhi: Demonstracije proti policistom, ki so prikrili prijavo posilstva
ansa
Elizabeth Kelvin Loh, je pojasnil, da je žrtev posilstva v smrtni nevarnosti. Po njegovih besedah so dosedanje preiskave pokazale, da je imela srčni zastoj, ima pa tudi okužbo pljuč in nekaterih drugih notranjih organov ter možganske poškodbe.
23-letno študentko fiziotera-pije je na avtobusu v New Delhiju 16. decembra med vožnjo posililo šest pijanih moških. Njo in njenega 28-letnega prijatelja so tudi pretepli s kovinsko palico, nato pa so ju vrgli iz vozečega avtobusa. Šesterico so oblasti prijele.
Incident je bil kaplja čez rob, potem ko v Indiji že dlje časa narašča nasilje nad ženskami. Po državi, še posebej v prestolnici New Delhi, so izbruhnile večdnevne množične demonstracije, na katerih so protestniki zahtevali večjo zaščito žensk in strožje kazni za posiljevalce, tudi smrtno kazen.
Indijske oblasti so zaradi nemirov pospešile razpravo o strožji zakonodaji proti posiljevalcem in spolnemu nasilju. Za posilstvo je zdaj v Indiji najvišja zagrožena kazen dosmrtna ječa.
Iz Indije že poročajo o strožjih ukrepih v zvezi s posilstvi. Tako so v indijski zvezni državi Pand-žab včeraj odpustili dva policista, ki nista upoštevala prijave o posilstvu, žrtev posilstva pa je kasneje naredila samomor. Tretjega policista, ki ni upošteval prijave, so začasno suspendirali, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot poročajo indijski mediji, je 18-letni-co več moških posililo 13. novembra, posilstvo pa je policiji prijavila 27. novembra. Policisti so žrtvi postavljali neprijetna vprašanja in jo spravljali v zadrego, proti storilcem pa niso ukrepali. Ženska je v četrtek, mesec dni po prijavi posilstva, naredila samomor. (STA)
zda
Ameriki grozi fiskalni prepad
Obama se je
zaradi akutnega vprašanja predčasno vrnil s počitnic
ansa
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sklical sestanek kongresnih voditeljev demokratov in republikancev, ki se še vedno niso uspeli dogovoriti o tem, kako po 1.
januarju preprečiti tako imenovani fiskalni prepad zaradi višjih davkov in nižje proračunske pora-be.Ameriški mediji so v četrtek najprej poročali, da bo Obama kongresu predlagal, naj sprejme omejen zakonski predlog, s katerim bodo preprečili zvišanje davkov za srednji razred, zmanjšanje porabe pa bi preložili na kasnejši čas. Bela hiša je to nemudoma zanikala in sporočila, da Obama ne bo predlagal ničesar.
Demokrati in republikanci se morajo dogovoriti o podaljšanju davčnih olajšav za večino Američanov, razen za najbolj premožne, podaljšati morajo podporo brezposelnim in sprostiti denar za zdravnike, ki zdravijo preko zveznega zdravstvenega programa za upokojence Medicare.
Prav tako morajo preprečiti povišanje cen mleka za dva dolarja na galono (3,8 litra), ker bo konec leta tudi konec nekaterih kmetijskih subvencij. O zmanjšanju porabe za znižanje proračunskega primanjkljaja se lahko potem prepirajo v nedogled, ker jim volivci tega ne bodo zamerili.
Vodja senatne večine, demokrat Harry Reid je v četrtek menil, da se bo fiskalnemu prepadu težko izogniti, in je ostro kritiziral predsednika predstavniškega doma republikanca Johna Boehnerja. Ta pa je opozoril, da je republikanska večina v predstavniškem domu že potrdila predlog, kako se izogniti prepadu. Ta predlog je v senatu propadel, ker demokratska večina ni pripravljena sprejeti ostrih rezov v socialne programe, nič pa v vojaške ter nadaljevanja davčnih olajšav za bogate. (STA)
L
_
ZLATO
(999,99 %%) za kg
40.198,72 € -208,98 SOD NAFTE
(159 litrov)
110,80 $ +0,12
EVRO
1,3183 $ -0,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
28. decembra 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 28.12. 27.12.	
ameriški dolar	1,3183	1,3266
japonski jen	113,50	113,87
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,140	25,115
danska krona	7,4604	7,4602
britanski funt	0,81695	0,81990
madžarski forint	290,79	291,43
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6978	0,6971
poljski zlot	4,0809	4,0688
romunski lev	4,4385	4,4215
švedska krona	8,5615	8,6273
švicarski frank	1,2080	1,2082
norveška krona	7,3375	7,3760
hrvaška kuna	7,5500	7,5558
ruski rubel	40,2300	40,3706
turška lira	2,3584	2,3757
avstralski dolar	1,2692	1,2782
braziljski real	2,6928	2,7186
kanadski dolar	1,3122	1,3156
kitajski juan	8,21 72	8,2740
indijska rupija	722,1835	72,9130
južnoafriški rand	11,2211	11,2774
/
RADIO IN TV SPORED
Nedelja, 23. decembra 2012
17
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Prvi aplavz -
Max Zuliani 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
^ Rai Tre
Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Belli dentro 9.35 Rubrika: Melaverde 10.50 Film: Christmas comes home to Canaan 13.00 Dnevnik in vre-
menska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.40 Film: Una sorpresa dal passato (kom., ZDA, '09) 17.00 Film: Caro Babbo Natale... 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker)
Slovenija 2
8.20 Skozi čas 8.50 Slovenski utrinki 9.30 Univerza 10.00 Serija: Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona 11.00 Osmi dan 11.40 17.10 Alpsko smučanje: svetovni pokal: smuk (M), prenos 13.10 Migaj raje z nami 13.40 Planet Šport 14.05 Nogomet: FIFA Magazin
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.10 Dok.: I predatori dei ghiacci 11.10 Dreams Road 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Nan.: Atelier Fontana Le sorelle della moda 16.20 Da Da Da - Festivita natalizie 17.00 Dnevnik 17.30 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Su-perbrain - Le supermenti 23.30 Film: Io sono con te (zgod., '10)
21.10 Film: August Rush - La musi ca nel cuore (dram., ZDA, '06)
O Italia 1
6.30 Il Divertinglese 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 8.25 New Art Attack 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.20 Le top ten dell'oceano 9.45 Serious Amazon 10.15 Sulla Via di Damasco 10.45 Classici Disney 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Nan.: Senza traccia 14.10 Film: The Good Witch's Charm -L'incantesimo di Cassie (fant., '12) 15.40 Film: Asterix e Obelix - Missione Cleopatra (kom., '02) 17.20 Nan.: Crusoe 18.00 Dnevnik 18.05 Film: Safe Harbor - Un porto sicuro (dram., '09) 19.35 Nan.: Cops 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 23.20 Dnevnik in rubrike
6.55 19.00 Risanke 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Vacanze in America (kom., It., '84, r. C. Vanzina, i. C. De Sica) 15.30 Film: Bal-to 2 - Il mistero del lupo (anim.) 17.10 Film: Balto - Sulle ali dell'avventura (anim.) 18.30 Dnevnik 19.30 Film: Snow Buddies - Supercuccioli sulla neve 21.10 Film: Il regno di Ga'Hoole - La leggenda dei guardiani (anim.) 22.55 Film: Terminator (zf, ZDA, '84, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger, L. Hamilton)
La 7
7.05 Film: Noi siamo due evasi (kom., '59) 8.35 Nan.: 14° Distretto 9.20 Nan.: Doc Martin 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 RES Maxi+25 -Anatomia di un processo 16.40 Dok.: Tim-buctu - I viaggi di Davide 17.10 Film: Green Card (rom., '90) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Film: Stanlio e Ollio -Ospiti inattesi (kom., ZDA)
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Orvieto Food Festival 2012 11.55 Ti ci porto io... in cucina con Vissani
20.30 Film: Papillon (dram., ZDA, '73, i. S. McQueen) 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Nan.: Boss
u Rete 4
6.55 Nan.: Questa e la mia terra 8.50 Come si cambia 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Il commissario Cordier - Classe pericolosa (krim., Fr.) 17.30 Ieri e oggi in Tv 18.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Squadra Antimafia Palermo i 23.40 Nan.: Life
^ Tele 4
14.55 17.55 Alpsko smučanje: svetovni pokal: slalom (Ž), 1. in 2. vožnja, prenos 15.55 Nordijsko smučanje: novoletna skakalna turneja - kvalifikacije, prenos 18.55 Odbojka: finale pokala Slovenije (M), prenos 21.00 Dan 202: Elevators in posebni gosti 22.10 Na lepše 22.35 Dok. film: Izgubljene vezi 23.25 Film: Gostitelj 1.20 Brane Rončel izza odra
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.45 Slovenska kronika 8.10 21.30 Žarišče 10.20 Evropski premislek 10.3014.10 Tedenski pregled 12.15 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.00 Poslanski premislek 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.10 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.05 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 AS: Bormio: smuk (m), posnetek 15.20 Nautilus 15.50 Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.30 Vseda-nes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.15 Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Tednik
12.25 Fuori di gusto (vodijo Fede, Tinto in Vladi) 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: 4 donne e un funerale 16.05 Film: Un re per quattro regine (vestern, ZDA, '56) 17.50 Italialand Remixata 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Cash Taxi 21.10 Film: Stregata dalla luna (rom., '87) 23.15 Aktualno: Omnibus Notte
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkro-nos 7.45 Dok.: Borgo Italia 12.45 Italia Economia e Prometeo 13.00 Le ricette di Gior-gia 13.2017.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.40 Kviz: Male sive celice 10.25 Kratki igr. film: Past za Jezuš-čka 10.40 Nan.: Polna hiša živali 11.05 Mu-zozlet 11.25 Film: Lassie 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: K2 14.10 Alpe-Donava-Jadran 14.35 O živalih in ljudeh 15.05 Na vrtu 15.35 Dok. serija: Village Folk 15.50 Dok. odd.: Manjkajoča vez z našo davno preteklostjo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.25 Ozare 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Nan.: Cvetje v jeseni 20.55 Film: Pisatelj v senci 23.00 Poročila 23.25 Nad.: Oglaševalci
20.20 "Odissea isolana" gledališka predstava 21.10 25. Mednarodno srečanje pevskih zborov, 1. del 22.15 Glasb. odd.: In Orbita 22.45 Eno življenje, ena zgodba 0.00 Glasba zdaj
1 Tv Primorka
11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostra-ni 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL18.00 Primorska znamenja 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Med nami 21.00 Obleka naredi človeka 21.15 Bodi zvezda -Ne meči petard 21.30 Praznično Šmartno 22.00 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 22.30 Glasbeni večer in videostrani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Nan.: Monk 11.30 Dok. serija: Kamp razvajencev - ZDA 12.25 Dok. serija: Pomočnica v petkah 12.55 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 13.25 Dok. serija: Kuharski mojster 14.25 Film: Poroka za enega (rom., Kan., '10) 16.15 Dok. serija: Okrog sveta do srca 17.05 Film:
Beethoven 3 (kom., ZDA, '00) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Rožnati panter 2 (pust., ZDA, '09, i. S. Martin)
21.40 Film: Nevarna smer (dram., ZDA, '02, i. B. Affleck) 23.35 Film: Faktor smrti
Kanal A
8.10 13.05 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.40 Film: Življenje v hipu 10.20 Naj-reklame 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle športi 12.35 Najbolj nori športi 13.35 Film: Strele uničenja 15.25 Film: Ni-nja z Beverly Hillsa 17.05 23.15 Dok. serija: Šef pod krinko 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Ameriški marinci 2 21.40 Film: Zadnja želja
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela. Oddaja iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Zmagoslav Eržen: Pes in mačka - radijska veseloigra v režiji Adrijana Rustje; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per unora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Odgovor se začne na črko...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noeto-va banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Gaetano Donizetti: Hči polka; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 2 Sobota, 29. decembra 2012
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
alpsko smučanje - Veleslalom v Semmeringu
Tina Maze desetič na odru Danes želi čez mejo 1000točk
SEMMERING - Želja, da doseže 1000 točk, se ji lahko uresniči že danes. Včeraj ji je do izpolnitve prenovoletnih želja zmanjkala le ena. Črnjanka Tina Maze, vodilna v svetovnem pokalu alpskih smučark v sezoni, je na veleslalomu na Semmeringu zasedla drugo mesto in v seštevku točk pristala na 999. točkah. Premagala jo je le Avstrijka Anna Fenninger, ki je bila pred Mazejevo sekundo in 11 stotink. Tretja je bila Francozinja Tessa Worley (+ 1,18).
Mazejeva je bila v tej zimi vselej med prvo veleslalomsko trojico; poleg štirih zmag ima še drugo in tretje mesto. To pomeni, da ima po šestih od devetih tekem v disciplini že skoraj 200 točk prednosti. V letošnji sezoni je 29-letni-ca stopila že desetič na stopničke, s čimer je že decembra izenačila svoj lanski rekord po številu stopničk v eni sezoni.
»Vedno je mogoče nastopiti bolje. Danes moj nastop v prvi vožnji v zgornjem delu ni bil dober, saj nisem mogla ustvariti prave hitrosti in tam mi je ušlo precej časa. Pomembno pa je, da sem napadala in se borila do konca. Druga vožnja je zahtevala, kot običajno, borbenost in prilagajanje. Na srečo proga ni bila
Tina Maze je v letošnji sezoni v veleslalomu vsakič stala na odru za zmagovalce
ansa
uničena,« je povedala Mazejeva, ki se je veselila tudi glasnih navijačev, ki so jo včeraj bodrili v ciljni areni. »Fenninger-jeva je bila razred zase, to smo videli že na skupnem treningu. Vsa čast ji in čestitke za tako zmago,« je tekmo poko-mentiral Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze. O napornem ritmu tekem pa
je dejal: «V zadnjih letih vedno nastopa v vseh disciplinah. Imela je malo nihanj, pa še ta so nastala zaradi drugih, zunanjih vzrokov. Prepričan sem, da bo tudi tokrat zdržala celotno sezono.«
Od Italijank se je najbolje med vrat-ci zapeljala Nadia Fanchini, ki je bila na koncu 12. s 3,23 sekundami zaostanka.
Danes bo na vrsti še ženski nočni slalom (ob 15.00 in 18.00). Tina Maze bo startala s številko 3.
Izidi: 1. A. Fenninger (Avt) 2:13,09, 2. T. Maze (Slo) +1,10, 3. T. Worley (Fra) +1,18, 4. M. Hofl-Riesch (Nem) +1,67,
5.	V. Rebensburg (Nem) +1,91, 6. J. Lin-dell-Vikarby (Šve) +2,39, 7. K. Zettel (Avt) +2,40, 8. M. Shiffrin (ZDA) +2,68, 9. El. Gorgl (Avt) +3,00, 10. M. Pietila-Holmner (Šve) +3,08. Skupno: 1. T. Maze (Slo) 999, 2. M. Hofl-Riesch (Nem) +582, 3. K. Zettel (Avt) 502, 4. A. Fenninger (Avt) 450, 5. L. Vonn (ZDA) 414,
6.	V. Rebensburg (Nem) 391, 7. J. Man-cuso (ZDA) 351, 8. L. Gut (Švi) 350, 9. T. Worley (Fra) 337, 10. M. Shiffrin (ZDA) 286.
MOŠKI SMUK - Start moškega smuka v Bormiu bo ob 11.45.
TUDI TEJA IN JAKOV - Na prestižni 11. World team challenge z desetimi povabljenimi pari in nagradnim skladom 156.000 evrov bosta nastopila tudi slovenska biatlonca Teja Gregorin in Jakov Fak. Tekma je namenjena le najboljšim biatloncem na svetu. Slovenijo sta doslej zastopala le Janez Marič in Andreja Mali leta 2004.
odbojka
Za slovenski pokal Salonit in ACH Volley
Za slovenski pokalni naslov se bosta danes ob 19.00 pomerila Salonit Anhovo iz Kanala (premagal Calcit 3:2) in ACH Volley, ki je s 3:0 premagal Maribor. Danes bo tudi polfinalni obračun italijanskega pokala A1-lige: Modena, kjer igra Števerjanec Mania, bo igrala ob 18.30 proti Macerati (RaiSport1).
ILIČIČ K MILANU? - Po pisanju La Gazzette dello Sport se je za slovenskega reprezentanta Josipa Iličiča začel zanimati Milan, predsednik kluba Palermo Maurizio Zamparini pa je dejal, da 24-letnega Kranjčana ne bo prodal, tudi če mu kdo zanj ponudi 30 milijonov evrov.
NAJBOLJŠI JE MARIBORČAN - Makedonski nogometni re-prezentant in član slovenskega državnega prvaka Maribora Agim Ibraimi je najboljši nogometaš leta 2012 v Makedoniji. Za seboj je pustil tudi Gorana Pandeva (Napoli) in Nikolčeja No-veskija (Mainz).
NADALA ŠE NE BO - Rafael Nadal bo izpustil prvi turnir za grand slam v Melbournu. Po poškodbi kolena ga je tokrat ustavil trebušni virus, zato ga v Avstralijo ne bo.
EVROLIGA - CSKA Moskva -Anadolu Efes Carigrad 90:71; Panat-hinaikos Atene - Žalgiris Kaunas 67:66, Barcelona Regal - Fenerbahce Ulker 100:78.
Koimpex
group services

> + *	*
	
	#
* *	* #
#	#
★ #
2015
M
*

Trenutki sreče,delovnih in športnih doživetij, naj Vas v novem letu 2013 vodijo do osebnega zadovoljstva in uspehov!
TRST - SEŽANA - ZAGREB - SKOPJE - MINSK - MOSKVA
"Nikoli ti ni dana želja, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš." ^A^	(Richard Bach)
/	TRST
Sobota, 29. decembra 2012
19
S KAUZERJEM V DUBAJ
Med tistimi, ki so se nadlje zadržali na zakuski, sta bila tudi drugouvrščena primorska kanuista Luka Božič in Sašo Ta-Ijat. Priznala sta nam, da kakršnega koli rivalstva z najboljšim slovenskim ka-jakašem Petrom Kauzerjem ni: »Zelo dobri prijatelji smo. Večkrat pride na Primorsko, saj ima tu punco. Pravkar odhajamo skupaj na treninge v Dubaj,« je pojasnil Luka. Tako Luka kot Sašo sta sicer svojo pot začela v enosedu, nato pa se presedla v dvosed, kjer nameravata ostati vsaj do Ria 2016.
NAJMLAJŠA NAGRAJENKA
Ena izmed najmlajših nagrajenk nasploh je Tea Ugrin, ki si je letos prislužila drugo nagrado med slovenskimi športnicami v Italiji. Letos je za-blestela na evropskem mladinskem prvenstvu, zaradi poškodbe kite pa ni nastopila na državnem prvenstvu, kjer bi bržkone lahko posegla zelo visoko. Še leta 2013 bo tekmovala med mladinkami, nato pa bo prestopila med članice. Od februarja dalje se bo s tržaškim klubom Artistica '81 borila za najvišja mesta v ekipnem prvenstvu A1 -lige.
BIVŠI NAGRAJENCI SO ŠE VEDNO ŠPORTNIKI
Tudi letos so najboljše športnike nagrajevali bivši nagrajenci. Mateji Bo-gatec, ki je enako vlogo imela že na lanski podelitvi, sta se letos pridružila še hitrohodec Fabio Ruzzier in košarkar Boris Vitez. Vsi so še vedno vpeti všpo rt: tekmovalno je bržkone najbolj angažiran Fabio Ruziier, ki tekmuje po celem svetu, Bogatčeva se je usmerila v trenerstvo, Vitez pa je priznal, da tudi sam športa še ni opustil. Opustl je sicer košarko in se zdaj odločil za tek.
naš športnik 2012 - Na Proseku tudi zanimivosti športnikov, glasba in skeč
Misli so bežale v Rio 2016
več fotografij na www.primorski.eu
Levo: vsi
nagrajenci, spodaj: zmagovalca Jaš Farneti in Simon Košuta s predsednikom Jadrana (1. ekipa) Adrianom Sossijem
kroma
Vsakoletna podelitev nagrad najboljšim slovenskim športnikom, športnicam in ekipam na Primorskem iz Slovenije in Italije se je letos zgodila v Kulturnem domu na Proseku. Vseh devet nagrajencev že spet dokazuje, kako je šport na Primorskem, na tej in oni strani meje, uspešen in dobro organiziran. To je v uvodnem pozdravu poudaril tudi predsednik Jure Kufersin in dodal, da so ravno športni dosežki tisti, ki so prispevali k mednarodnemu ugledu Slovenije in tudi Slovencev v Italiji.
Želje, pa tudi zanimivosti
Glavni protagonisti radijske oddaje, ki sta jo usklajeno vodila Tamara Stanese in Peter Verč, pa so bili seveda športniki, ki so drug za drugim prihajali na oder, potem ko sta posnetek in utemeljitev napovedala, kdo je na vrsti. Tako so se na odru, ki je bil od časa do časa pretesen za vse nagrajence in podeljevalce nagrad, najprej zvrstili predstavniki nagrajenih ekip, nato še posameznice in posamezniki. Da bi popestrili golo podeljevanje nagrad, je Verč vsakemu zastavil tudi nekaj vprašanj. Ob željah in ciljih - najbolj pogosto so sanje posameznikov bežale na olimpijske igre v Riu 2016 -smo slišali tudi marsikaj zanimivega. Nagrado skakalca Jake Hvala je dvignil oče, ki je potrdil, da je sin večkrat pisal naloge na kolenih med vožnjo proti tekmovališčem, jadralec Vasilij Žbogar je priznal, da si nikoli ne ogleda mesta, kjer trenira, saj za turizem še ni(ma) časa. Izvedeli smo, kje gradijo ekipni duh jadranovci med novoletnim premorom, skakalka v vodo Sofia Carciot-
ti, bivša telovadka, je potrdila, da so udarci pri skokih v bazen ali v telovadnici enako boleči, kanuista Sašo Taljat in Luka Božič pa sta poslušalce pomirila, ko sta pojasnila, da se z veslom še nista udarila po glavi.
Kot običajno so tudi letošnje nagrade podeljevali predstavniki vseh medijskih hiš, ki so soorganizatorji nagrade: Radio Televizija Koper Capodistria, Slovenski spored deželnega sedeža RAI v Trstu, Primorske novice in Primorski dnevnik. Izjema je bil spletni portal slosport.org, ki prav tako sodeluje pri izboru najboljših športnikov, vendar urednika Branka Lakoviča na odru ni bilo, saj med oddajo ni hotel prekiniti fotografiranja. Ob urednikih so nagrade tudi letos podeljevali bivši nagrajenci, vendar izključno bivši slovenski športniki iz Italije. Letos je ta čast doletela rol-karico Matejo Bogatec, hitrohodca Fabia Ruzzierja in košarkarja Borisa Viteza, ki je nagradil najboljše ekipe. Med njimi je bil tudi »njegov« Jadran, kar ga je še posebej razveselilo.
Kako se temu pravi
po slovensko?
Podelitev tudi letos ni minila brez glasbenih intermezzov. Tako so uvod in zaključek podpisale pevke Bodeče neže, zapeli pa sta tudi beneški pevki Martina Marmai in Ikeia Feletig. Za smeh in dobro voljo sta poskrbela radijska voditelja Boris Devetak in Tjaša Ruzzier v vlogi znane prevajalke radijskih valov jutranje oddaje V novi dan Ber-
te Bertocchi. Skeč, ki se je neposredno navezal na jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija, najboljša športnika 2012, je poslušalce in gledalce poučil z jadralnimi izrazi, ki jih je prevajalka Bertocchijeva zabavno prevedla iz italijanščine v slovenščino. Tako je tudi Jaš Farneti postal Tombi-no Farneti, Simon Sivitz Košuta Simone Grigione Cerva, trener Matjaž Antonaz pa Matiaccio Antonaccio.
Tudi »naše« olimpijke
Večer na Proseku je minil pred številno publiko. Med njimi so bili tudi igralci Jadrana in Sloge Tabor, ni bilo pa nogometašev Krasa (bili so na treningu). Zaradi službenih obveznosti ni bilo Tadeia Pivka, Loris Mania pa je po zmagi v četrtfina-lu italijanskega pokala ostal v Modeni na dodatnem treningu pred polfinalom. Nagrado sta med moškimi tako edina dvignila jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta,
ki še pred začetkom oddaje nista bila prepričana, da jo bosta prejela.
Še posebej zanimiva je bila ženska razvrstitev najboljših posameznic v Italiji, saj so se na prva tri mesta po mnogih letih spet uvrstila izključno dekleta olimpijskih športov - namiznoteniška igralka Lisa Ridolfi, gimnastičarka Tea Ugrin in skakalka v vodo Sofia Carciotti. Nekatere odkrito ciljajo na olimpijski nastop v Riu 2016. To pa ni izključno želja ženskih nagrajenk. O Riu, znano, že dolgo sanjata tudi jadralca Čupe, o boljših rezultatih (tudi o kolajni) pa že razmišljajo tudi vsi najboljši športniki iz Slovenije. Enak skupni imenovalec - olimpijske igre v Riu 2016 - morda potiho nakazuje tudi možnost, da bi premislili nagrajevanje in po padcu meje podelili po eno skupno nagrado za najboljše primorske športnike. Nekako podobno, kot izbirajo na kulturnem področju že skupno osebnost Primorske. Strahu, da bi »zamejski« športniki zaostajali, vsaj letos ni bilo. (V.S.)
nogomet
Kras
jutri proti S. Paolu
Nogometaš Krasa bodo zaostalo tekmo 17. kroga proti San Paolu iz Padove - odpadla je zaradi sneženja - igrali jutri na domači zelenici. Zmaga, ki si jo pri Krasu srčno želijo, bi bila odličen uvod v novo leto in naslednji niz sedmih tekem, v katerih bodo re-penski nogometaši igrali proti premagljivim ekipam in lovili pomembne točke za obstanek v ligi. Proti Padovi trener Ristic gotovo ne bo mogel računati na Pizzini-ja, ki bo zaradi poškodbe mišice najbrž odsoten dalj časa, Capalbo je kaznovan, Sain pa poškodovan (zvin gležnja), vsi ostali pa so na-red. Igralci so si ta teden odpočili samo v ponedeljek in so torej od srede do petka trenirali po običajnem urniku, danes pa bodo na zelenici v jutranjih urah. Okrepitve so se v ekipo že dobro vključile, kar je bržkone dobra popotnica za naprej.
Kot Kras je tudi San Paolo v zadnjih tednih nekoliko okrepil postavo, med drugim se je v njegove vrste vrnil Volpato. Ker so gostitelji računali na višjo uvrstitev, so s trenutnim 15. mestom (ki vodi v play-out) nezadovoljeni, tako da bo tudi njihova motivacija na višku.
Poročilo tekme bo dostopno na naši spletni strani www.pri-morski.eu neposredno po tekmi.
namizni tenis - Top 200 v Novari
C. Micolaucich (Kras) na odličnem 3. mestu
Na predprazničen konec tedna sta se po Italiji odvijala dva državna turnirja v namiznem tenisu, do lanske sezone razdeljena po kategorijah, letos pa ju je federacija organizirala upoštevajoč lestvico. Tako je v Cortemaggioreju pri Piacenzi potekal Top 80, v Novari pa Top 200, skupaj s Top 400. Na Top 80 je barve SK Kras branila A-ligašica Katja Milič, sicer pa je na tem turnirju nastopala še ena zamejska Slovenka, in sicer Ana Bržan. Obe sta se uvrstili v osmino finala. Miličeva je v kvalifikacijski skupini spet presenetila proti izkušeni Semenzi, zatem pa nekoliko nepričakovano izgubila proti Zeffiri-jevi, kar jo je potem pripeljalo do drugega mesta v skupini. Tako se je v fazi na izločanje srečala s kasnejšo finalistko Ca-vallijevo, proti kateri je pokazala marsikatero lepo potezo in se je nasploh dobro upirala. Kljub porazu se je Miličeva vrnila zadovoljna s turnirja, njena igra je bila privlačna in dopadljiva.
V Novaro pa je odpotovalo šest krasovk, ki se iz piemontskega mesta niso vrnile praznih rok. Na Top 200 je namreč Claudia Micolaucich prijetno presenetila in zasedla končno tretje mesto. V kvalifikacijski skupini je premagala vse nasprotnice. Njena pot se je zaključila šele v polfinalu, ko je z 0:3 izgubila proti neugodni Beccariji. Vsekakor pa je bila zadovoljna s prikazanim napredkom in seveda z bronasto kolajno. Micolaucicheva je s klubsko soigralko Sonjo Doljak v dvojicah klonila v četrtfinalu proti kasnejšima zmagovalkama, Južnotirolkama Bal-do/Pichler. Med posameznicami Do-ljakovi ni uspel preboj iz kvalifikacijske skupine, Damjana Sedmak pa se je prebila do osmine finala.
Na Top 400 pa Katarina Milič, Monica Mosetti in Isabella Torrenti niso zbrale dovolj zmag v skupini, da bi se lahko še naprej kosale z nasprotnicami. (R)
Kolesarski klub Adria ob 40-letnici delovanja nagradil zaslužne člane
SKD Lonjer Katinara in Kolesarski klub Adria sta pred dnevi priredila slavnostni večer ob izteku leta. To je bila priložnost, da so si člani obeh društev voščili vse dobro v novem letu, obenem pa je KK Adria obeležil pomemben jubilej, svojo 40. obletnico delovanja. V imenu kluba je spregovoril Radivoj Pečar, ki je podčrtal dejstvo, da je to organizacija, ki se je v tolikih letih delovanja trdno zasidrala v Trstu in tudi daleč izven deželnih in državnih meja. Od 11. januarja 1972, ko je bil sklican prvi občni zbor kolesarskega kluba, se je zvrstilo nešteto dirk: od Pokala Lo-njer za veterane do ciklokrosov, kronometrov, maratonov ter mednarodnih dirk, ki potekajo na najvišjem svetovnem nivoju. Društvene članske in mladinske ekipe pa so tekmovale tako v kolesarstvu kot v atletiki.
Ob visokem jubileju so za dolgoletno delo in trud nagradili pet ustanovnih članov, ki so tudi danes še vedno aktivni. To so Miran Batič, Ljubo Čok, Uči Glavina, Zvonimir Lavrenčič in Radivoj Pečar. Skupaj z enajstimi, že pokojnimi navdušenci so postavili temelje klubu. S posebnim priznanjem so nagradili še tri zaslužne člane, ki so pomembno pripomogli k delovanju kluba. To so Giorgio Del Piero, Darko Kobal in Paulo Kranjec.
Večer je popestril nastop domačega pevskega zbora Tončka Čok, ki je pod taktirko Manuela Purgerja najprej zapel nekaj narodnih pesmi, nato pa je prisotne popeljal v praznično vzdušje z božičnimi melodijami. Uradnemu delu večera je sledilo prijetno druženje, ki ga je pripravil in omogočil Jusarski odbor iz Lonjerja. (djk)
Sobota, 29. decembra 2012
VREME
Jas"0		rN zmerno oblačno	oblačno		a rahel ° dež		a a zmeren ÜÜ dež		óVdT		^ nevihte		ff veter		megla		n,-n rahel ««5 Sneg		zmeren sneg		§3 močan gl§ sneg		topla fronta		hladna fronta		okluzija		izobara		središče' w ciklona		a središče **antiaklona
																																	
vremenska slika
C
960 970
980 990
Velik Anticiklon, ki sega od Španije do Skandinavije bo zaradi pritiska povzročilo tokove, ki se bodo nahajali na severu, proti Italiji, toda bomo ostali pod zaščito od smeri Alp proti Nemčiji. Jutri, bo prehod iz mrzle fronte bi trenutni zahodni regiji še vedno suh zrak na visoki „siS"^ nadmorski višini.
Prek Panonske nižine se pomika oslabljena vremenska motnja. Za njo bo z okrepljenim severnim vetrom k nam pritekal hladnejši in bolj suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29
Dolžina dneva 8.44
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.51 in zatone ob 8.04
BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo dopoldne postopoma ponehala.

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.26 najnižje -7 cm, ob 10.03 najvišje 39 cm, ob 17.09
najnižje -57 cm, ob 23.50 najvišje 30 cm. Jutri: ob 5.04 najnižje -5 cm, ob 10.29 najvišje 35 cm, ob 17.37 najnižje -53 cm.
MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje C.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žlebeh . . .100 Piancavallo............40
Vogel..................45 Forni di Sopra.........60
Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............40
Krvavec................65 Trbiž...................40
Cerkno................50 Osojščica..............55
Rogla..................70 Mokrine...............65
Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............30
Civetta...............115	Bad Kleinkirchheim . . 50
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
GRADEC
-5/3

CELOVEC O -7/2
TOLMEČ O
-3/5
O-5/2 S. GRADEC
MARIBOR
O-3/3
M. SOBOTA
O-4/3
CELJE -4/3 O
TRBIŽ O	5/4
.4/4	O
KRANJSKA G. Q
TRŽIČ
- o^	"3/3 O
.	ČEDAD O	KRANJ
C-P, VIDEM o	-2/9 y\	O
i^S -3/10	LJUBLJANA
O PORDENON	G„Rlr. O N. GORICA	-4/2 N. MESTO -3/2
0°0 °^ 0/8 SOS2}3OJNA	° ^
KOČEVJE crth
V Č OM^
PORTOROŽ O	^ - -RNOMELJ
0/9 r—-
.„ REKA -2/7 OPATIJA
PTUJ
O
' ZAGREB -4/3 O
-2/9
)UMAG
PAZIN O
(^NAPOVED ZA DANES
Danes bo jasno z možnimi posameznimi prehodnimi meglicami v višinah. Ob morju bo pihala zmerna burja. Suho bo. Ledišče se bo proti večeru s 1500 dvignil na 2500 m.	Danes bo pretežno jasno, burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -1, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem okoli 11 stopinj C. J
	
CELOVEC
O -4/6
TOLMEČ O
-6/7
TRBIŽ O
-7/6
^f^ ČEDAD O VIDEM O -2/9 ¿2: -3/10	S;
O
GRADEC
-5/3

O -4/4 KRANJSKA G.
O
TRŽIČ
-3/5
O
KRANJ
CELJE -3/5 O
MARIBOR
O-3/4
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-4/3
LJUBLJANA
O PORDENON	GORICA rt" O N. GORICA	-3/5	N. MESTO -5/5
GORICA O ,,„	POSTOJNA	O ^
' ZAGREB -3/3 O
^Jutri bo prevladovalo jasno vreme.
PORTOROŽ O
^n-4/8 r-
= ;jn> OUMAG
POREČ Ö PAZIN O
REKA -3/8 JA /--O
7 $
(NAPOVED ZAJUTRI
Jutri bo pretežno jasno, ponekod po nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost.