DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina vJugoslavifi *naia mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in apravat Maribor. Ruška eosta J poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. - Podružnico: Liublfana Do* lovska zbornica »-> Celi e. Delavska zbornica Trbovlfo. Delavski dom — Jesenico. Delavski dom — Rokopisi *'** --JlfraHUrana pisma se ne sprefemafo. - Malt oglasi trgov, tnalah vsaka beseda Din l.-s M staMJo * soeialue namene delavstvu ia aameii eneem. vsaka beseda Din 054 Žtev. 107 • Maribor, žeirleK, dne 19. septembra 1940 • Leto XV Bodimo previdni... Z razpravljanjem o javljenih reformah se bavi v zadnjem času vsa javnost. Zanimanje še ni prenehalo niti danes za javljene reforme gospodarskega in socialnega značaja v naši državi. Ves tisk se bavi in ugiba, kakšne bodo te reforme. V razpravah se javljajo različna mnenja in pojmovanja kakor o formi tako tudi v obliki bodoče gospodarske in socialne ureditve naše države. Najrazlič-neje predloge smo čitali v razpravljanju in vsak predlog ima svoje zagovornike in nasprotnike. Eno stališče je pri nas, da naj bi se naše življenje organiziralo na podlagi korporativizma, ki je po mnenju nekaterih zagovornikov te teze, dokazal svojo življenjsko sposobnost v ne- Sijajna zmaga socialne demokracije na Švedskem V svobodnih In tafnlh volitvah je stranka osvojila 134 mandatov od 230 In pridobila 22 novih poslanskih mest v parlamentu V nedeljo, dne 15. septembra so se vršile na Švedskem volitve v parlament. Volitve je razpisala vlada, v kateri so ampak na gospodarske organizacije ljudstva, na zadruge in organizacije kon-zumentov, katerim nudi država svojo imeli večino socialni demokrati, ne gle-| pomoč. V času stiske je treba s čim de na zapleten mednarodni položaj in težave, v katerih se nahaja država. Švedska socialna demokracija je smatrala, da mora ljudstvo zlasti v teh katerih drugih deželah. V zvezi s tem'težkih in kritičnih časih imeti možnost, se je obravnavalo tudi vprašanje stro- j da si izbere novo vodstvo države, kot kovnih organizacij in rodila se je pri tem > to predvidevata ustava in zakon. Vlada želja, da se ustanovi neki prisilni vrhov- j je sklenila, da je treba povprašati ljud-ni strokovni forum, kateremu bi se mo- stvo, ali odobrava njeno politiko in nje- rale pridružiti vse strokovne organizacije in katerim bi se določil delokrog no gospodarstvo v izjemnih razmerah. Švedska je bila že dolgo let poznana delovanja s posebno naredbo. V praksi,! kot dežela blagostanja in silnega na če bi se to uresničilo, bi pomenilo to li-1 predka, zlasti odkar je socialna demo- kvidacijo vseh sedanjih svobodnih strokovnih organizacij in ustvariti iz njih orodje, ki bi moralo služiti drugim na menom, ne pa onim, ki mu služijo danes svobodne strokovne organizacije Da so vsa ta razmotrivanja, ki so bita l^nešena v javnosti glede teh reform, bila preuranjena in nimajo nobene podlage, nam jasno priča tseja vlade, ki je bila ob obletnici sporazuma dne 26. avgusta t. 1. v Zagrebu. In čeprav so nekateri listi že pred to sejo opozarjali pisano javnost, da od te seje ni treba pričakovati, da se bo z eno peresno potezo izmenjalo celotno življenje, zlasti na gospodarskem in socialnem polju, vendar je v enem delu javnosti, kakor tudi med enim delom delavstva ohranjeno trdovratno mnenje, da pride do teh reform brez odlaganja, ker to zahteva ne samo notranji, marveč še bolj zunanji položaj države. Rezultati seje vlade od • 26. avgusta so pokazali, da ni bilo prav nič potrebno zanašati take parole v javnost, da ni bilo treba napravljati razburjenja med prebivalstvom, in prav gotovo tudi ni bilo potrebno, da se zanaša panika v delavske vrste, kakor da je naredba o prisilnih strokovnih organizacijah že gotova stvar in da bodo vse svobodne strokovne organizacije likvidirane. Nedvomno je, da obstojajo tudi take težnje pri gotovih elementih, ali tudi proti tem težnjam imamo močne struje, ki načelno in praktično zametavajo tako metodo, ker ni za naše razmere, ker ono, kar je izvedeno drugod ob močni industriji, ni mogoče pri nas in tudi ne ustreza naši mentaliteti. Zato mislimo, da v naših vrstah ni potreben nikakršen pesimizem, kakor tudi ne strah pred dogodki, ki so bili napovedani, ali še manj je bilo opravičeno, da so se širile razne alarmantne vesti z ozirom na bodoči položaj delavskih strokovnih organizacij. Smatramo, da je Potrebno opozoriti na* to, da s širjenjem alarmantnih vesti in zbujanjem neke vrste panike v vrstah našega strokov-nega članstva ni koristno za nas same, faradi tega naj strokovno organizirano delavstvo sprejema vsako tako vest z veliko rezervo, dočim naj funkcionarji, vesti, ki so brez stvarnosti, pojasnijo 8vojemu članstvu. Za strokovno organizirano članstvo je ažno, da ne naseda vsakovrstnemu epetanju, marveč ohrani svojo samo* avest v popolni oblasti. kracija prevzela vodstvo države. Z izbruhom vojne je mnogokaj postalo drugače. — Nastale so silne težave, ki ovirajo razvoj gospodarstva. Švedska je takorekoč odrezana od sveta. Zlasti ii manjkajo surovine in pa najnujnejše življenjske potrebščine, torej glavno, kar more dati blagostanje deželi. Vse to je dobivala Švedska iz prekomorskih dežel. Spričo tega se ni čuditi, ako bi zavladalo v deželi nezadovoljstvo in ako bi se to nezadovoljstvo obrnilo proti vladi. Ljudje večkrat ne presodijo prav, odkod izvirajo težave. Zato bi si vlada marsikatere države, ki bi bila v položaju Švedske, dvakrat premislila, predno bi razpisala volitve. Za švedsko socialno demokracijo, ki vodi politiko odprtih kart in se je vedno naslanjala na zaupanje ljudstva, to vprašanje ni postojalo. Volitve so bile razpisane. Stranka je v svoji agitaciji razložila križe in težave Švedske. Naglasila je, da hoče vlada v zunanji politiki ohraniti nevtralnosti, obenem pa tudi braniti samostojnost države in zato vzdrževati pripravljeno vojsko za vsak slučaj. — V notranji politiki je podčrtala potrebo načrtnega gospodarstva, ki predvideva postopno izločitev kapitalističnega vpliva in načrtno proizvodnjo. Toda ne na ta način, da se preneso kompetence na državo in njeno birokracijo, večjo doslednostjo izvajati socialno po litiko v smislu socialno demokratičnega programa. Politično pa je varovati svobodo govora, tiska in združevanja. Svetovni dogodki so odvrnili javnost od tega, da bi bila sledila poteku volilnega boja na Švedskem. Zato pa je bila svetovna javnost tem bolj presenečena, ko je bil znan rezultat nedeljskih volitev. Socialna demokracija je izšla iz tega boja kot absolutna zmagovalka. V svobodnih in tajnih volitvah si je pridobila absolutno večino in to pri uporabi čistega proporca in ne morda kakšnega večinskega sistema. Tako nesporne in visoke zmage si ni doslej priborila socialna demokracia še v nobeni državi na svetu. — Švedske volitve nam kažejo, da socialna demokracija ni prazna beseda, kakor se večkrat trdi, ampak dejstvo, ki v najbolj kritičnih časih more pritegniti nase množice zrelega naroda, kakršen je švedski. Številke nam ponazorujejo zmago švedske socialne demokracije v primerjavi z volitvami v prejšnjih letih: Glaiov 1932 Socialni demokrati 1,039.349 Kilbom (odcepek soc. dem.) 132.369 Komunisti 74.017 1936 1,336.554 127.740 96.233 1940 1,527.631 18.354 100.349 Mandatov —— '■ ■ »-- 1932 1036 104 6 2 112 6 5 1940 134 Delavske stranke skupaj 1,245.735 1,560.527 1,646.334 112 123 137 Konzervativci Kmečka stranka Liberalci 582.843 351.150 250.379 511.471 418.569 375.796 503.408 341.353 268.902 58 36 24 44 36 27 42 28 23 'Meščanske stranke skupaj 1,184.372 1,306.836 1,114.663 118 107 93 Pri teh volitvah je izgubila skupina neodvisnih socialistov (Kilbom), ki se je svoj čas odcepila od socialne demokracije domala v,se glasove in seveda tudi svojih 6 mandatov. Volilci te stranke so se le deloma priključili komunistom, ki so napredovali za 4000 glasov, kljub temu pa, ker se je število volilcev pomnožilo, zgubili 2 od 5 mandatov. — Ostanek Kilboma, okrog 100.000 volil-cev, pa se je vrnilo nazaj k socialni demokraciji. Na račun meščanskih strank je pridobila socialna demokracija 14 mandatov. Ako so imele 1. 1936. delavske stranke številčno absolutno večino, ima danes absolutno večino nad vsemi strankami socialna, demokracija sama. Iz teh številk pa tudi sledi, da je za socialno demokracijo glasovalo ne sa- mo. delavstvo, ampak tudi kmetje in meščani, ki so prišli do spoznanja, da je rešitev ne v kapitalizmu, ampak v socializmu. Socialna demokracija je pridobila 22 mandatov napram volitvam cd 1. 1936. in razpolaga v parlamentu s 134 mandati od 230, t. j. z absolutno večino. Ni dvoma, da socialna demokracija tudi. v prihodnjih letih ne bo razočarala svojih volilcev, ki so ji izrekli zaupanje po enem letu težke preizkušnje, katero ima švedska že za seboj pod vodstvom socialne demokracije in vlado ministrskega predsed. s. Per Albina Hanssona. Ta uspeh švedske socialne demokracije je vzpodbuda za nas vse, ki smo prepričani v zmago demokratičnega socializma, ki pomeni uresničenje svobode in demokracije ter socialne enakopravnosti vseh ljudi. Angleži pričakujejo še silnejše napade Churchill o možnosti izkrcanja Nemcev. tolni47^ nov,h 2‘trpnikov je promoviralo le-IJe leto na ruskih univerzah. Med letalskim napadom na London se je dne 17. septembra vršila seja angleškega parlamenta, v kateri je govoril Churchill. Rekel je, da se Nemci pripravljajo na vdor v Anglijo in bodo to akcijo začeli v trenutku, ki se jim bo zdel ugoden. — Zato je treba biti pripravljen. Nemci zbirajo ladje in prevozne čolne v pristaniščih ob Kanalu. Italijansko letalstvo je že mnogo teh ladij in vlačilcev uničilo. Med tem pa se angleška vojna sila še vedno stopnjuje tako na kopnem, kot na morju, zlasti pa v zraku. Nemci napadajo predvsem London, v nameri, da bi med prebivalstvom povzročili zmedo in izvajali pritisk na vlado, da popusti in sklene mir. Toda ti napadi in zlasti napadi na kraljevo palačo, so samo še bolj utrdili Nemcev so zahtevali v prvi polovici septembra 2000 mrtvih in okroglo 8000 ranjenih. Štiri petine od tega števila odpade na prebivalstvo v Londonu. Bombe so povzročile škodo predvsem na civilnih poslopjih, vojaška proizvodnja s tem ni bila prizadeta in tudi izmed vojakov je bilo zadetih od bomb samo 250 mož. Vlada se trudi, da čim uspešnejše organizira prehrano Londona in se ji je to tudi posrečilo, čeprav gre za 8 milijonov prebivalcev. Točnejše govoriti o njenih nadaljnjih namerah ne kaže, ker bi to služilo samo sovražniku. » Znaki siren v Londonu bodo odslej javljali samo pripravljenost in ne bodo znaki alarma v ožjem pomenu besede. Na robu puščave med Egiptom in Libijo je prišlo do hudih bojev. Italijani so začeli z napadi in zavzeli Solum, ki sta odločnost za nadaljevanje vojne. Napadi ga branili dve četi, dočim se utrjena angleška črta nahaja mnogo dalje v o-zadju. Počakati je treba, kako se bodo operacije razvile. Izgube ladij Britanska vlada objavlja listo izgub trgovinske mornarice v tednu od 7. do 15. septembra. Skupno je bilo potopljenih 16 trgovinskih ladij s skupno tonažo 54.500 ton. To je doslej najmanjša izguba ladij v teku enega tedna od početka vojne. Nemci pa navajajo, da so v tem tednu potopili 185.000 ton, kar pa da absolutno ni res. 30 ogromnih bombnikov iz Zedinjenih držav za Anglijo Vlada Zedinjenih držav se posvetuje, kako najti možnost, da se izroči Angliji 30 največjih in najmodernejših bombnikov, ki lete brez prestanka 4800 km. Nadalje ima angleška vlada zagotovilo, da ji bo ena sama ameriška tvrdka izdelala 6000 letalskih motorjev. (Reut.) Pogodba med Anglijo in Turčijo. Anglija bo prodala Turčiji surovine, katere ie poprej izvažala v Nemčijo. Hemd napadajo London, Angleži obrežje ob Kanalu Angleži so zadnje dni osredotočili vse svoje napade predvsem na nemška oporišča vzdolž nizozemske, belgijske in francoske obale. Posvetili so svojo pozornost zbiranju nemških ladij, vlačilcev in prevoznih čolnov. Zadnje dni je bilo v Kanalu slabo vreme in na morju velik vihar, ki je prisilil Nemce, da so svoje ladje in vlačilce spravili na varnejša mesta, kjer so jih skušali angleški letalci ponovno izslediti. Vsa obrežna oporišča Nemcev so bila predmet tež- kega bombardiranja s strani angleških letal. Nemci javljajo, da nadaljujejo uspešne napade na London in industrijska mesta širom Anglije. V Londonu ugotavljajo nemški letalci številne požare od prejšnjih bombardiranj. Nadalje so napadli Nemci tovarno strojev v Woolwic'nu in jo močno poškodovali. Z zadovoljstvom ugotavlja nemško poročilo, da že dva dni ni bilo angleških napad(?v na Nemčijo. ¥elikl boji ob egiptovski meji Italijani v ofenzivi. Po poročilih iz obeh taborov so se pričeli spopadi med italijanskimi četami in angleško vojsko vzdolž vse meje Egip ta. Angleži so izpraznili vso puščavsko ozemlje, ki se razprostira med Libijo in Egiptom, katerega so Italijani sedaj prekoračili. Italijani so zavzeli pristanišče Sollum ob Sredozemskem morju in me- sto Sidi Barani, 60 milj od meje, na egipt-skem ozemlju. Italijani povdarjajo, da njihove operacije niso naperjene proti neodvisnosti Egipta. Po italijanskih računih imajo Angleži v Egiptu okrog 300 tisoč vojakov. Indija z Anglijo Sklepi vseindijskega kongresa. Gandi ponovno predsednik indijske narodne stranke. D > b ,£{ eti Zakaj razpravljajo o Jugočeliku. V Jugočeliku imajo tajen spor med upravnim odborom in vodečimi tehničnimi funkcionarji Jugočelika. ki povzroča v javnosti razpravo o značaju pod' jetja. V okviru splošnih političnih problemov ;e postalo tudi to vprašanje politiceii problem. ■ -Obe strani poudarjata, da je podjetje treba voditi na trgovski način, toda se razlikujeta v mnenju, ali ima podjeitje pokrajinski značaj, t. j. ali je prvenstveno vezano na Bosno, Po trenutni situaciji sodeč, gre za to, ali naj služi podjetje hrvaškemu gospodarstvu, ali ne. In v tem je jedro spora. — Gospodarski listi pravijo, da ima podjetje premajhen obratni kapital (300 milijonov din) in da ga je treba zvišati za 500 milijonov dinarjev. Vprašanje je potem, kdo naj da ta kaipital: privatniki, država ali inozemstvo? S tem pa dobe udeleženci tudi vpliv, kar ni Hrvati ne žele. Izključeni so bili iz Samostojne demokratske stranke dr. Rade Pribičevič in tovariši, ker so vodili akcijo proti glavnemu odboru stranke, ki ni hotel sprejeti predloga izključenih, da naj se stranka izjavi za naslonitev Jugoslavije na SSSR in temu primerno preusmeri svojo politiko. Prezgodnje veselje. Nekateri listi sc dne 16. t. m. z velikim veseljem objavili vest, da pri volitvah na Švedskem socijalisti niso dobili uiti enega mandata. Ker ne poznajo političnih razmer na Švedskem, so se seveda pošteno vrezali. Kajti brez mandata je ostala samo neka neznatna ločina socijalno demokratične stranke, torej ljudje, ki so obrnili socij.-ilni demokraciji hrbet in bili pol tič pol miš. Švedski narod pa je socijalni demokraciji izrazil svoje zaupanje z ogromno večino glasov in to v popolnoma svobodnih volitvah. Roosevelt je podpisal proglas ob priliki podpisa zakona o uvedbi obvezne vojaške službe. I V proglasu pravi, da stoje Zedinjene države na prekretnici dogodkov in da ne morajo ostati brezbrižne, ampak morajo ukreniti V5e v obrambo lastne države. Živilske izkaznice dobimo, kakor poroča »Slovenec« v zvezi z nedavno konferenco za zagotovitev prehrane na banski upravi. Predvsem se namerava uvesti izkaznice za rnoko, kruh, krompir, fižol, olje, mast, meso, mleko, riž, sladkor in petrolej. Zakaj bi se pri nas moralo racijoniraiti mleko, sladkor, moko, fižol in meso, res ne razumemo. Upajmo, d‘t so to samo »Slovenčeva« premišljevanja, ker to, kar pridelamo sami v taki množini, da lahko izvažamo, res ni treba racijonirati. Po 270 dinarjev za 100 kg pšenice smejo zahtevati kmetje v dravski banovini po odredbi banske uprave, ker toliko stane tudi pšenica iz Bainata, vključno prevozne stroške. Teden »Rdečega križa« je do 21. septembra. V tem času se prirejajo zbirke za »Rdeči križ in pobirajo pribitki k vstopnicam v kinematografih, gledališčih in na zabavah. Na poštne pošiljke, predvsem na pisma in dopisnice se morajo lepiti znamke »Rdečega križa« no 0.50 din. V begunce, ki so iskali zavetja pri nas, se ie pred par leti »Slovenec« hudo zaganjal. Te dni pa prinaša vest, da redovnice-begunke v Ljubljani prosijo usmiljena srca za podporo. Tako se n« svetu vse maščuje. Noče z barvo na dan. Pri Sv, Treh kraljih nad Marenbergom je Ciril-Metodova družba sezidala novo šolsko poslopje in pozvala javnost na otvoritev v ta obmejni kraj. »Slovenec« je zabeležil otvoritev te nove šole, zamolčal pa je, kdo jo je zgradil. Za poginulo žival, za katero se dokaže, da je poginila zaradi cepljenja, ki ga je odredilo oblastvo, ali ki se ubije po izrecni naredbi oblastva, se plača tržna cena, ne glede na to, koliko ie izgubila žival v vrednosti zaradi kužne bglezni, ali zaradi cep!jen|a. Po istem načinu se plačajo tudi predmeti, ki morajo biti uničeni zaradi živalskih kužnih bolezni, razen gnoja. — Pri tuberkulozi Se mora ob cenitvi vrednosti živali odbiti od vrednosti tisti odstotek, ki ga je izgubila žival v svoji vrednosti, ker ima tuberkulozo. Cenitev izvrše zapriseženi cenilci pri občinah in živinozdrav-niki. Konfinirancl iz Zagreba v Dnopolju. Prvi trije špekulanti iz Zagreba so bili prepeljani v Dno-polje, v srezu Dolnji Lapac. Pripeljali so se z osebnim avtomobilom, • i » i i«* » • ■ v spremstvu orožnikov. - Pojasnilo gl.de zalog. »Hrvatski dnevnik« poroča, da je bila v Zagrebu podana prijava zoper nekega veletrgovca, ki ima na zalogi/ 62.000 kg kave. Ker ni oblast nastopila, se je javnost razburjala. Toda neupravičeno. Trgovci imajo pravico imeti zaloge hrane, ako jo prijavijo oblastem in potem prodajajo, vendar ne dražje kot so jo kupili, prlštevši zakonito dovoljen dobiček. Torej ne vsak, ki ima zaloge hrane je kazniv, ampak samo tisti, ki hrano prikrije oblastem in ji navija ceno. Agitacija proti HSS v Bački, za katero zahtevajo Mačkovi pristaši, dai pride v> sklop Hr-vatske banovine, je zadnje čase zavzela velik obseg med kmeti. Agitatorji pravijo, da je ar. Maček kriv, da se popisujejo zalosre pšenice in da se namerava pšenico izvoziti iz Račke, ki da bo ostala brez nje, samo zato. da bi se nasitila lačna Hrvatska. Tako Pj*e »Hrvatski dnevnik«, ki imen,uje to agitacijo protihrvatsko. Zane Grey: 153 Mož iz žozda V svojem srdu in strasti ni doumel, kar je bilo njegovim ljudem že več ur razumljivo in jasno, — da je, če je bilo kedaj še kaj upanja, da bi si ponovno pridobil spoštovanje in si rešil življenje, ta trenutek že davno minul. Bcasley se je izognil odprte poti, ki je vodila proti hiši in ko je prišel v sobo, si je razburjen natočil velik kozarec whiskija. Očividno ga je žgoča pijača oplašila, kajti odrinil je steklenico proč. Bilo mu je, kakor da vsebuje ta pijača nepravo, varljivo korajžo. Spet je meril z dolgimi koraki podolgasto sobo, bil je vedno bolj razburjeh, čimbolj se je zavedal svojega čudnega in nevarnega položaja. Dvakrat ga ie morala bledolična služkinja pozvati'k obedu. Jedilnica je bila svetla in prijazna in okusni obed je že stal na mizi. Beasley je sedel in oprl svoje široke dlani ob mizo. Tedaj pa je bilo slišati rahel šum — in žvenket ostrog. Zdrznil se je in okrenil glavo. % »Kako se imate, Beasley? je rekel Las Vegas, ki se je pojavil, kakor da bi ga bil pričaral. BeasleyJevo telo se je napelo, kakor da se je v njegovih žilah odprl nov tok krvi. Potne kaplje so mu izstopile na bledem obrazu. >,Kaj pa — želite«, je hripavo vprašal. »Veste, moja gospodarica, Miss Helen, je rekla, ker sem prav za prav nadzornik te farme, da bi se spodobilo, da enkrat pogledam sem in z vami obedujem — zadnjikrat!« je odvrnil cowboy. Njegove besede so bile počasne in hladne, njegov glas prijazen. A njegov pogled je bil kakor jastrebov, ki je pripravljen zasaditi svoj kljun v svojo žrtev. Beasleyjev odgovor je zvenel glasno, a brez zveze in hripavo. Las Vegas je sedel k mizi nasproti Beasleyju. »Jejte ali pa pustite, meni je to vseeno«, je rekel Las Vegas, ki je začel z levo roko polniti svoj krožnik. Njegova desna roka je počivala čisto rahlo, komaj s konci tresočih se prstov, na robu mize; in niti za desetinko sekunde ni odvrnil svojega pronicljivega pogleda od Beasleya. »Hoj, moj polbeli gost iz Mehike, pa mi hoče res kri zavreti, če vas vidim tukajle sedeti in pomislim, da ste mojo gospodarico, Miss Helen, s te farme pregnali«, je začel Las Vegas z znižanim glasom. Potem pa sc ;'e začel zalagati z jedjo in pijačo. »Imel sem sicer vse svoje življenje opraviti s tolovaji, tatovi, goljufi in s podobno svojatjo, a če bi moral iskati skozi in skozi propadlega, umazanega in ničvrednega gnusneža, potem pobijete vi vse rekorde! ... Jaz vas bom približno v eni minuti počil, kakor hitro ganete z eno svojih umazanih tac. A upam, da bodete toliko vljudni in mi dovolili, da vam rečem nekaj besed. Drugače se ne bom nikoli več srečnega počutil ... Od vseh — rumenokožnih mehiških psov, kar sem jih kdaj videl, ste vi najslabši!... Snoči sem si še mislil, morda pride doli in stopi predme kot mož, da si bom mogel pozneje brez krivde umiti roke, ne da bi se mi pri tem želodec obrnil. A vi niste prišli... Beasley, radi tega je še mene sram, tako da vas mo* ram obsuti s psovkami — čeprav bi vas moral ustre-liti — in si sam sebi želim, da nisem več niti senc3 tistega, kakor sem bil takrat, ko sem jezdil Chisho ni. Prav nič se vas ne prime, če se vas zmerja z - ro" par — slepar — prihuljena hijena - strahopetni goljuf, ki druge najema, da mu opravljajo umazane posle!... Pri Bogu, res —!« »Carmichael, dovolite da vam rečem eno besedo«, je izdavil Beasley iz sebe. »Imate_ prav, nima smisla, da me psujete ... Toda pogovoriva se o za’ devi resno.. . Pripravljen sem se odkupiti. Deset tisoč dolarjev —.« »Hahaha!« se je zakrohotal Las Vegas. Vse njegove mišice so bile napete kakor trepetajoče strune in njegov obraz se je čudno .bledo svetil. Njegova desna roka je vedno močneje trepetala. »Podvojim — vsoto!« je sopihal Beasley. »P*e pustim vam polovico farme — in vso živino '•* »Prekličite te besede — takoj!« je zavpil Las ' e-gas s strašnim, rezkim glasom. »Poslušajte me vendar — mož! ... Saj —^ preklicujem! ... Odpovedujem se — Auchinclossovi farmi. Beasley je bil samo še trepetajoče, šepetajo e< strahu napol blazno bitje, z mrtvaško bledim o zom in zbeganim pogledom. , ,, • • Us Vesasova leva roka ie težko ud.nl« P° > Naprej, mehiški pesi« je zagrme . . , In tedaj je Beasley * obupno, naglo kretnjo segel po svojem samokresu .. • g MtsiU Ueaiw CELJE Na naslov veletrgovcev bi imeli marsikaj povedati, toda preko veletrgovca g. Ravnikarja ne moremo kar 'tako in smo prisiljeni javno Povedati, kako postopa z nami malimi trgovci. Imenovana tvrdka ima zadnje čase velike količine moke ter drugih predmetov na zalogi, akoravno je popreje bila vedno popolnoma razprodana. Za njene odjemalce je bilo pri njej vedno dovolj blaga, toda ako je kdo od nas malih trgovcev hotel tam kaj kupiti, se mu je enostavno odgovorilo, da ni blaga. Zadnje čase je 'ta tvrdka prodajala n. pr. moko št. Og kg po din 6.50 svojim strankam, a nam malim trgovcem, ako smo jo lioteli kuriti, pa po din 7.50 kg. Dne 13. t. rti. je pa ceno moki zvišala v drobni prodaji na •din 8. a mali trgovci smo jo morali plačati po din 8.40. Nimamo nič proti temu, ako dobe stranke blago poceni, protestiramo pa na vsak način, zakaj ravno mi mali trgovci, ki že itak komaj životarimo, moramo blago dražje plačevati, kakor tvrdkini odjemalci. Seveda na ta način ta 'tvrdka lahko daje blago svojim strankam cenejše, ko pa to razliko v ceni pri nas malih trgovcih zasluži. Mi seveda bomo primorani, da zapremo svoje trgovine, ker ne t>omo v stanju dajati blago po isti ceni, kakor veletngovci, kateri imajo, kakor izgleda, interes, da nas zbrišejo iz svoje družbe. Naši odjemalci so seveda šli tja kupit, kjer je bilo Pač cenejše in jim tudi ne zamerimo, ali stranka, katera je do sedaj pri nas kupovala, Je poleg teh cenenih predmetov kupila tudi še ostale stvari, tako da nam je še ta borni zaslužek odvzet. Pozivamo oblast, da napravi 1emu takoj konec, ker dfugače si bomo primorani iskati sami pravic. Ali nismo tudi mi ravnotako davkoplačevalci kakor veletrgovci, akoravno v manjšem obsegu. Razen tega je treba preprečiti, da bi grosisti vodili trgovino na drobno. Mali trgovci. Savinja in njeni pritoki so v noči od nedelje 'na ponedeljek zelo močno narasli ter je ta •poplava napravila zopet veliko škodo. Ako bi bila Savinja že regulirana, bi se take poplave, če ne že preprečilo, pa vsaj v veliki meri omililo. Zato bi bilo nujno potrebno, da se pospeši reguliranje Savinje. Vsled preobilice dežja bo začel gniti tudi krompir in koruza, kar bo povzročilo pomanjkanje krompirja, ker .je to najbolj cenena hrana delavca, ki si ■vsled pičlega zaslužka itak drugega ne more privoščiti. Odbor za pobijanje draginje je zadnje čase zelo pridno na delu. To je samo za pozdraviti, ker se danes veriži in špekulira na razne najine. Odbor naj poišče krivce res tam, kjer 'so. Pri malem trgovcu ali obrtniku se to sko-ro ne more zgoditi, ker mora vsled svojega 'slabega finančnega položaja blago sproti in ■drago kupovati. Baje je .že več prijav ter so bilo izrečene že tudi nekatere kazni. V \ HRASTNIK Prostor za cerkev v spodnjem delu našega kraja so že dobili. In sicer bo stala cerkev "tam, kjer je stalo doslej leseno skladišče pivovarne »Union« in kjer danes še stoji stanovanjska hiša. Skladišče so namreč te dni že Porušili. . » •_ ^ •• ... iai.ie KRANJ Delavstvo v boju za povišanje dravinjskih doklad v Jugoslovanski tvornici gume. Dne 15. Septembra se je vršil članski sestanek SDiSZJ, na katerem se je razpravljalo o poteku pogajanj za povišanje dravinjskih doklad v Jugoslovanski tvornici gume. Podjetje ponuja samo 12 odst, ipoviška, kar pa je tako malo, da delavstvo s tem ne more biti zadovoljno. Na sestanku so delavci sklenili, da nai se pokliče oblast zaradi posredovanja. Delavstvo pa bo budno sledilo pogajanjem, ki se bodo vršila s Posredovanjem oblasti. Na sestanku je bilo 75 odstotkov vsega v SDSZJ organiziranega in v tovarni zaposlenega delavstva, fjugobruna« v Kranju se preseli? Kranjska tekstilna tovarna »Jugobruiia« se baje preseii y Jagodino, kjer ustanovi Jagodinsko tekstilno industrijo. Tja se je preselilo že več industrij, ker jim dovoljuje občina izredne ugodnosti. Resničnost 'teh vesti naj bi se uradno ugotovila in potem izdali ukrepi. TR2IČ Prostor za zidanje šole je prodal občinski odbor cerkvi. Na 'tem prostoru bo sedaj sezidan katoliški dom. Dasi je cena zemljišč v našem trgu zei0 visoka, je cerkev kupila ta svet razmeroma zelo poceni, p0 din 25 za kvadratni meter. Ostanek sveta, ki je še na razpolago za gradnjo šole je močviren in bi zidanje poslopja na tem mestu zgradbo silno ^dražilo, ker bi bilo treba svet izsušiti in okrog zgradbe vse kanalizirati. Proti prodaji sveta cerkvi pa je glasovalo 5 občinskih odbornikov. Ti odborniki so se vsekakor zave-da'H. da je prvo šola in interes občanov, potem zasebna prosveta. Občani bodo lahko o tej stvari še razmišljali. VELENJE Zakaj morajo člani Bratovske skladuice čakati po več mesecev na povračilo Izdatkov? Bratovska skiadnica zelo počasi izplačuje pomračila svojemu članstvu, ki mora v bolnišnico, na specijalue preglede itd. Rudarji morajo v takem primeru plačati vse v naprej, potem t»a več mesecev Čakati, preden dobe izdatke »ovrnjene. V sedanjem času je tako zavlačc- anje izplačil v prav očitno škodo prizadetih, kajti z denarjem, ki si ga izdal pred meseci, m moreš po preteku tako dolgega časa kupiti Komaj tretjino tega, kar bi si bil lahko kupil takrat, ko si denar izdal. Točnost in red v izplačevanju pripadajočih povračil je odlika vsake socijalne ustanove. — Več prizadetih. LJUBLJANA Prvi koniiniran špekulant iz Ljubljane. — Policija je ugotovila pri trgovcu Francu Scbnablu na Tyrševi cesti vagon bele moke, ki jo je trgovec prikril, da bi z rjo špekuliral. Moka mu je bila zaplenjena, obenem pa ga je policija kaznovala na 'tri mesece bivanja v konfinaciji v vasi Koprivnik v kočevskem srezu. Greh se pove, grešnika pa ne. »Slovenec« je zelo hud na špekulante. Hrvaške špekulante navaja vse z imenom in odobrava, da so jih poslali v koncentracijska taborišča. Zato pa ie neverjetno obziren do domačih špekulantov. — Tako poroča z debelim naslovom, da so oblasiti zaplenile pri nekem trgovcu cel vagon moke, med tem ko je strankam govoril, da sploh nima moke. Za čudo pa »Slovenec« ne imenuje tega trgovca in vendar bi bila to njegova dolžnost, da bi ljudje vsaj videli, da imamo poleg židovskih špekulantov tudi še druge, nič boljše, ali pa še slabše. Zakaj je »Slovenec« tako obziren do tistega trgovca? Krompir je kupila ljubljanska občina. — Ljubljanska občina je kupila večjo množino krompirja. Razdeljevala in prodajala ga bo iz svojih skladišč po 1.50 din kilogram. Krompir ;bo lahko kupil vsakdo, ker ga bo dovolj, ka- kor poročajo. Tudi rekord za Ljubljano. Kakor poroča I ljubljanski »Sl. d.«, je bilo v Ljubljani ukra- I aenih v sedmih dneh 20 koles, med .ijimi eno Imotorno kolo. *■.& . »> i u - • i - MARIBOR Za 4 milijone usnja zaplenjenega v Mariboru Zadnje čase je nastalo silno pomanjkanje usnja in cena se je dvignila že na din 100 do 110 za kg. Organi mestne občine in .policije, ki preiskujejo skladišča živil in trgovine v Mariboru, so v torek, dne 17. t. m. napravili preiskavo v skladiščih nekdanje Halberthove usnjarne. Halberth je Nemec, amerikanski državljan, ki je pred štirimi leti zaprl svojo tovarno. Ker je v določenem roku :ni zopet odprl, m,u je oblast nadaljnje obratovanje zabranila. Mož pa si je še od prejšnjega obratovanja ohranil velike zaloge usnja, ki so prišle sedaj pri preiskavi' na dan. Uradni organi so našli v njegovih skladiščih za okrog 4 milijone dinarjev usnja, cenjeno po sedanji tržni ceni. Halberth je znan bogataš in lastnik cele vrste hiš v Mariboru. Bogastvo Halbertha se je silno pomnožilo v zadnji svetovni vojni. Lahko si mislimo, koliko bi bil zaslužil pri tem usnju, ki je stalo pred štirimi leti kakšnih 20 dinarjev za kg, danes pa 100 do 110 din. Krojaški pomočniki pred stavko Dne 17. septembra so se vršila ponovna pogajanja med predstavniki podružnice Osrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok ter združenjem mojstrov. Pogajanja so se razbila. Pomočniki so zahtevali 9 urni delovnik, mojstri 10 urni delovnik. Mezde naj bi znašale po predlogu pomočnikov za najbolj izurjene din 7, mojstri so nudili din 6.30. Mojstrinje pa so sploh odklonile sklepanje kolektivne pogodbe in predlagale, da bi znašale plače krojaških pomočnic-v prvih šestih mesecih po uvidevnosti mojstrinje, za delo v roke din 140 do din 180 tedensko, za dobre delavke v prvem in drugem letu din 180 do din 200, za najboljše moči pa ;pio din 200 do din 250. — Ker je oblast že posredovala, toda brez uspeha, so krojaški pomočniki pred stavko. Peki in nova naredba. Dne 27. avgusta je izšla ministrska naredba za vso Jugoslavijo, katera predpisuje enotno moko, kakor tudi enoten ljudski kruh in obenem prepoveduje nočno delo v pekarnah ter prodajo svežega kruha. Naredba o prepovedi nočnega dela je bila že pred tremi leti izdana za vso dravsko banovino, ampak so jo vsi pekovski mojstri kršili z izgovorom, da se pri nas ne more naredba izvajati tako dolgo, dokler ne bo prepovedana prodaja svežega kruha. Pripomniti moram, da obstojajo take naredbe v drugih državah že 20 let in še nikjer ni prišlo do lakote in tudi noben pekovski mojster in pomočnik ni radi itake naredbe propadel. Kljub temu, da je nova naredba prav dobro premišljeni in odgovarja vsem hiigijeničnim in zdravstvenim predpisom, se razburjajo nekateri pekovski mojstri kakor tudi del nezavednih pomočnikov, dočim je prebivalstvo zadovoljno, ker vidi, da so taki ukrepi potrebni. Vemo. da se še nekaterim pekovskim mojstrom sanja o tisti konkurenci, katera se je vodila dolga leta na račun delavca in konzumenta, nekateri pekovski pomočniki pa niso vajeni ponoči spati, pa tudi od koša in biciklja se ne morejo ločiti, ker je to za nezavedneža kulturni napredek, če lahko vsak dan obišče nešteto gostiln in drugih lokalov in pri teni dostikrat zaide na stranpota. Kakor vidimo, se novo izdane ministrske naredbe, kljub temu, da so predvidene visoke kazni, do danes ni točno izvajalo v vseli pekarnah in bo potrebno. da nastopi oblast ter pokaže, da so zakoni za vse državljane enaki in da jih moramo vsi upoštevati. Vemo, da so danes resni časi za delavca in obrtnika, posebno pa v pekovski stroki, toda to ne opravičuje, da se kršijo zakoni. Dosti gospodinj peče kruh doma, razen tega pa še nekateri gostilničarji prodajajo svoj kruh, da celo peči so si postavili in je na mestu pregovor, ki pravi: »Čevljar ostani pri svojem kopitu!« Kai pa reče oblast k temu? Ali ni tukaj nobenega, ki bi stvar zgrabil tudi z zrelišča davkarije? Da ne bo kritike, bi svetoval vsem pekovskim moistrom da se držijo točno ministrske naredbe. kakor tudi pomočniki. Prebivalstvo itak ve zakaj gre. Treba je malo dobre volje in bo šlo. M. P. Mariborski grad dobiva ve.dno bolj prikupno zunanjost: v notranjosti so najvažnejša adaptacijska dela dovršena, vitežka dvorana ie restavrirana, tudi restavracijska klet je okusno Prenovljena in mojster Sternen jo je opremil z Ircoimi slikami iz mariborske zgodovine in folklora. Zdai se opravlfajo še zaključna dela na obnavljanju baročnega stopnišča. Pred gradom pa urejajo grajski vrt, kamor ibodo zunestili masivne kamenite in železne muzejske spomenike, Vi jim vremenske in klimatične spremembe ne škodujejo. Vrt bo ob vsakem času in vsakomur Pri tej priliki bi predlagali, da oblast zaplenjeno usnje razproda, izkupiček ipa naj bi se vsaj deloma uporabil kot izplačilo odpravnine ali pokojnine bivšim Halberthovim delavcem, ki so garali pri njemu po din 1.50 do din 1.75 na uro in potem ostali po 30 in 35 letih službe od težkega dela1 sključeni in betežni na cesti. Po uredbi o Pobijanju špekulacije bo Valter Halberth najbrž delal družbo ljubljanskemu trgovcu SchnabljJ. Uradno poročilo slove: Od ponedeljka, dne 16. 't. m. pregleduisjo ter popisujejo štiri komisije sestavljene iz po enega člana tržnega nadzorstva in po enega policijskega organa vse zaloge življenjskih potrebščin fri tukajšnjih trgovcih in tovarnarjih. Te komisije niso ugotovile nikakih prekrškov Uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, razen slučaja, kjer je mestno poglavarstvo izreklo .začasno zaplembo večje množine usnja in podplatov v vrednosti okrog 4,000.000 din. O tej odločbi odloča nadalje sresko sodišče v Mariboru. dostopen. Pač pa bo trajalo še precej časa, predno bodo urejene vse muzejske zbirke po številnih dvoranah, s čimer se neutrudno bavi naš muzejski kustos prof. Baš. V vsej popolnosti bo muzej urejen predvidoma šele prihodnje leto. Bo pa potem to tudi muzej, ki bodo nanj lahko Mariborčani res ponosni. — c. Netnško lokomotivo, ki se je razbila pri nesreči v Pesnici, kjer sta zavozila drug v drugega tovorni vlak s premogom iz Nemčije in tovorni vlak, ki je vozil iz Maribora proti Št. liju, popravljajo v delavnici drž. žel. v Mariboru. i ti til-l« > NiJjiii td Tlakovanje cest v Razlagovi, Cankarjevi, Gregorčičevi, Koroščevi in Gosposki ulici bo l » s izvedla mestna občina, i, i ;„..t ..... .... Veseli bomo, če se bo 'ta načrt vsaj deloma uresničil, le tega ne razumemo, čemu se tlakujejo in ipopravijo pri nas manj prometne ceste, tam pa, kjer bi bila modernizacija cest radi velikega prometa nujno potrebna, pa so cestišča v slabem stanju. Pneumatik za avtomobile bo zmanjkalo. — Pred nedavnim časom so poročali listi, da bodo ustavili avtomobilski promet v Črni gori, ker nii dobiti pneumatik za velike avtobuse, ki prevažajo potnike po o n do tn ih cestah. Izgleda, da se bo ta problem, kako preskrbeti pneuma-tiko, pojavil tudi drugod v državi. Lastniki avtomobilov že prav resno računajo s tem, da bo pneumatike v kratkem zmanjkalo, v prvi vrsti seveda za luksuzne avtomobile. Kar je gume v državi na razpolago, bo rezervirana za nujnejše svrhe. Pomanjkanje bencina ni bilo v stanju ustaviti avtomobilskega prometa, pomanjkanje gume . ut - fc Žigiio&t'*1 s 1300 let je minulo letos odkar So veljaki hr-vatskega naroda prešli na krščansko vero. — S tem, da so postali veljaki, pripadniki rimskokatoliške cerkve, so postali tudi njihovi podložniki, ker je takrat veljalo načelo: da versko pripadnost ljudstva določa tisti, ki vlada. Velika izložba znamk bo cd 29. septembra do 6. oktobra v Zagrebu v zvezi s proslavo spomina 500 letnice rojstva izumitelja tiskarstva Johanesa Gutenberga. Izdane bodo posebne znamke v 100.000 izvodih. 8 mrtvih — pa nihče ni kriv in obsojen. — V Bjelovaru se je vršil od 26. avgusta t. 1. proces proti Martinu Kovačiču in 14 soobtožencem, ki so bili osumljeni, da so postreljali in pobili 8 svojih sovaščanov v času, ko je bila vas Vezišče razdeljena na dva tabora, ki sta vodila med seboj pravo gverilsko vojno. Obtoženi so bili zaprti nad eno; leto v preiskovalnem zaporu. Sedaj pa jih je sodišče vse oprostilo, ker je sicer res. da so obtoženi v kritičnem času streljali po vaških ulicah s puškami na svoje nasprotnike, ni pa za nikogar izmed njih dokazano, da je baš on ubil tega ali onega izmed osmih žrtev. Rdim pc-kora jim je bil enoletni preiskovalni zapor. Kar dve glavi za ped zemlje. V Tomašincu pri Varaždinu je kmet Ciril Busar v preoiru zaradi koščka zemlje odsekal s sekiro glavi sosedoma, bratoma Mlinarič, ki zapuščata osem otrok. To je že višek divjaštva. Malinovo listje plačujejo po din 4.50 za kg. Izvažajo ga v Nemčijo, kjer ga rabijo za čaj. S. Bluma so zopet našli. Neposredno po zlomu Francije so ljudje, ki vodijo brigo o s. Leonu Blumu, bivšem predsedniku vlade, javili, da so ga videli v luki Bordeau« na begu v inozemstvo, kratko nato so ga oipazili na meji Švice z luksuznim avtomobilom, polnim zakladov. Avtomobil je bil tako dragocen, da ga švicarske oblasti niti niso pustile čez mejo in je moral Blum pretovoriti svoje kovčege na drug avto, kateri ga je potem odpeljal v njegovo luksuzno vilo nekje v nekem švicarskem letovišču. Nato je minulo par mesecev in eto vam Bluma na sami Kubi, na otoku daleč tam ob ameriški obali, v spremstvu njegove — Pred dvemi leti umrle žene. — Od tega je minulo samo par dni in sedaj javljajo iz Ženeve, da je po službenem poročilu slavne Petainove vlade, Leon Blum interniran in pride pred sodišče v Rionu. Pred svojo internacijo pa je bil v francoskem parlamentu v Dordogneju. Kaj se godi v Franciji? DNB javlja iz Ženeve, da se v Franciji dela na tem, da bi se zedinili francoski reakcijonarni elementi. Pri tem sodelujejo klerikalci, rojalisti, neki vojaški krogi in predstavniki industrije ter visoke finance. Samo po 150 gramov mesa na osebo se sme servirati v francoskih gostilnah, ker manjka živine. s propagando. Obe vojujoči se stranki poizkušata, da pridobita nevojujoče se dežele vsaka v svoj krog. Od nevojujočih se držav v tem trenutku sta vsekakor najvažnejši Zedinjene ameriške države in Sovjetska zveza. Oba ta dva politična, gospodarska kolosa ne razpolagata samo z velikim proizvajalnim aparatom, nego tudi s surovinami raznih vrst. Ali vendar obstojajo velike razlike med ZAD in SSSR. Severoameriška Uhija ima tako poljedelsko kakor industrijsko gospodarstvo izgrajeno v ogromnih razmerjih, kateremu je treba svoj produkcijski aparat samo pognati — da ustreže naročnikom iz raznih delov sveta.' Drugače je s sovjetskim gospodarstvom. To gospodarstvo se šele izgra-ja. To je gospodarstvo, ki more v normalnih razmerah izvažati samo one predmete, ki jih ima res v obilici, to je gospodarstvo, ki ima namen, da državo čimbolj industrializira. Poizkusiti hočemo, da to naziranje utemeljimo z, nekaterimi podatki. Indeks proizvodnje p°ljedelskih pridel- •kSldSffi. SKShirSS kov * z»ašal v ,celi_ Severni Ameriki enim letom je Nemčija uvedla karte za obleko s sto točkami; veljavnost teh kart je zdaj do-daljšana do marca 1941, čeravno je večina točk že porabljena, Od 1. septembra letos so v veljavi tudi nove karte za obleke, ki imajo 150 točk, to pa seveda ne pomeni, da se lahko nabavi za 50 odstotkov več blaga. Veliko predmetov se je namreč, kar se točk tiče. podražilo. Za obleko ie treba odslej 80 točk (poprej je zadostovalo 60 točk), za zimsko suknjo 120 točk, za moške hlače 28, za poklicni jotpič 44, za srajco 14 do 22, za en žepni robec 1, za nogavice 8, Za volneni ženski kostum se odtrga 56 točk, za ženski jopič 38 točk, za ženski zimski plašč 75 točk, za ženske spodnje hlače 7, za rokavice 3 točke in tako naprej. Prosto se prodajajo le naramnice, rokavice za umivanje, cunje za brisanje ter ročna dela. Potovanje iz Diisseldorfa v Basel v Švici traja z ekspresom 40 ur, ker morajo potniki prestopati radi razdrtih prog. Razdalja znaša okrog 400 km zračne črte. (Reuter). « Posebni ukrepi na Holandskem. Na Holandskem so bili izdani posebni ukrepi v zvezi z racijoniranjem življenjskih potrebščin. 65 odstotkov vse goveje živine bodo morali zaklati, ker ni na razpolago potrebne krme. Privatniki ne smejo prodajati kuriva, ampak bo to vrši-I la samo državna uprava. Nova vlada na Norveškem. Na Norveškem je nova vlada, v kateri pa ni polkovnika Quins-linga, ki je igral veliko vlogo pri vdoru Nemcev na Norveško .’ • -.a*—‘1. 1938 85 v primeri z bazo 100 1929, isti indeks v SSSR pa je narasel od 100 1929 na 279 v 1. 1938. Prav tako je delež Severne Amerike v svetovni produkciji nepoljedelskih predmetov padel od 44.7 odst. na 35.9 odst., — in delež SSSR je pa porasel od 3.9 odst. na 10.2 odst. Z ene strani nam te številke jasno povedo, da je produkcija nepoljedelskih predmetov v ZAD trikrat do štirikrat tolika kakor v SSSR in da se proizvajalni aparat, ki je ostal zaradi krize neizkoriščan, lahko zopet uvrsti v gospodarski proces. Na drugi strani vidimo, da se je sve- Vsekakor torej, če gre Angliji za to, da pridobi ZAD in SSSR za svoje namene — bosta morala Amerika in SSSR svoje gospodarstvo preurediti v pravcu vojnih potrebščin za vojujoči se stranki. Vrhu tega pa morata tudi računati s svojo bodočnostjo in s svojimi potrebami, če bi se morali sami vplesti v vojno. Ker je gospodarska kapaciteta ZAD mnogo večja kakor ona SSSR, je jako verjetno, da bodo one mogle nuditi v doglednem času izdatnejšo podporo-Angliji z one strani oceana, kakor jo bo mogla nuditi Sovjetska zveza. In to v toliko večji meri, ker je Severoameriška Unija .. c oddaljena od neposrednega bojišča. Toda, za popolno podporo rabi Amerika čas. Treba je izgraditi vojno proizvodnjo. Rusija med tem razpolaga z gotovim materi-jalom — ki ga pa mora čuvati za svoje namene. Tako torej izgleda, da je trenutno izid vojne odvisen od faktorja časa. Dočim Anglija skuša potek operacij zavlačevati, da bi pridobila na času, pa druga vojujoča skupina želi, da se vojne operacije naglo in čimprej dokončajo. Oni, ki bo znal izkoristiti čas v svoje namene, bo imel^ premoč proti svojemu nasprotniku. Če zmaga »nagla« smer, rezervarji proizvodnje tre-notno ne bodo mogli igrati odločevalno vlogo. Ali, če bo vojna trajala dolgo — bodo imeli rezervarji proizvodnje zadnjo besedo. S. Anglija postane center diamantne industrije, Dijamante so kopali v angleški Južni Afriki. Brusila pa ie dijamante slovita nizozemska industrija. Nizozemsko ie zasedla Nemčija. Medi nizozemskimi begunci na Angleškem je mnogo specialistov za brušenje diamantov. In tako sedaj Anglija ustanavlja industrijo brušenja di» ■ amantov doma, dočim je na Nizozemskem ta tovna produkcija'industrijskih predme-1 industrija propadla. Delavski pravni svetovalec LAŠKO Prerani grob mlade rudarjeve žene. Na Zgornji Rečici pri Laškem je preminula 35 letna rudarjeva žena Frece Alojzija. Bodi ji ohranjen blag spomin, možu pa izrekamo najgloblje so-žalie! Iz vrst vajencev in pomočnikov. Nekateri vajenci (tudi trgovski) morajo često opravljati posle, ki nimajo s strokovnim poukom nobene zveze. Te opravljajo tudi do 10. ure zvečer (sekanje drv, čiščenje jedilnega orodja, zbijanje zabojev, prevažanje predipetov itd.). Treba je bilo precej pritožb na srez, da so se gospodie naučili izvajati zakoniti delovni čas. Neki trgovec se je izrazil, da jih pomočniki ne bodo komandirali, da bo šel danes eden, jutri pa drugi. Drugi mojster se tolaži, da bo prišel čas, ko bodo vsi socialni zakoni ukinjeni. Tretji ie že odpovedal pomočniku, a se je vendar še premislil. Skupino nekih mojstrov, ki si včasih med seboj niso bili baš v prisrčnih odnošajih, vidimo zadnje čase vedno skupaj, če pomočniki zahtevajo zakonite minimalne mezde. Ker se pa nekateri mojstri celo smatrajo za napredne, plave itd., nam je njih namera nerazumljiva. — Celo dopisnika »Delavske Politike« naprošajo za sestavo reklam v tem smislu. .— Mojsitri pa naj vedo. da današnja draginja silno muči revne pomočnike, ki imajo sedaj komaj po din 200 do 250 mesečne plače, ki so za nabavo drage obleke, obutve, perila itd. absolutno premale. Brivski mojstri so sicer povišali tarife za stranke, plače pomočnikov pa so ostale iste. V listih čitamo o izdanju boljše uredbe o minimalnih mezdah, toda kaj nam to koristi, če se ne izvaja. Ker se skoro vsi gospodarji celo dandanes še vedno udeležujejo vseh prireditev, bi mogli vsekakor tudi pomočnike dostojno plačevati. Ob dnevih pred prazniki skušajo na vse načine podaljševati delovni čas, o nadurah pa nočejo nič slišati. Neki mojster trdi, da pomočnikom sploh ni potreben prosti čas. ker nimajo toliko denarja, da bi kam šli. S tem je sam potrdil, da sd v resnici slabo plačani. Dalje pravijo brivski mojstri, da v zimskem času ob ponedeljkih ne bodo imeli odprto od 7. do 10. ure, ker se ne splača kuriti lokalov. S tem se tudi pomočniki strinjamo, da bo ves dan res naš odmor. Toliko zaenkrat, da bo tudi javnost poučena, da spoštujemo samo zakone. — Pomočniki. SEVNICA OB SAVI Parna žaga je zopet ustavila obrat radi pomanjkanja lesa. Pred tedni je žaga obstala iti komaj je sedaj zopet obratovala 14 dni, je obratovanje zopet ukinjeno, ker ni lesa. De-lastvo je deloma odpuščeno. Med odpuščenimi je tudi vrtnar, ki je bil dolga leta v službi pri g. Hoschegu. Strojnik pa bo odšel, ker je dobil boljše mesto in stalno zaposlitev. Kaj bo z delavstvom, ki se je vsled ustavitve obrata znašlo na cesti? Zima je pred durmi, družine morajo jesti, poskrbeti pa bo treba tudi za obleko, čevlje, kurivo itd. Otroci rabijo šolske potrebščine, radi bi jedli tudi kakšno sadje, treba jim je dati kakšne prigrizke, da jih po-užijejo v šoli med odmorom, toda kje vzeti? Tudi ako je delavstvo zaposleno ima zelo majhen zaslužek, komaj din 900 na mesec in vendar pravijo uradnikh ki imajo po din 3000, da ne morejo izhajati. Zakaj se ne pobrigajo za to rajo razni odrešeniki, ki vedre in oblačijo ter se samozvano nazivajo delavske zaupnike in voditelje? Kaj pravi k temu tisti gospod iz Sevnice, kr ima sedaj tudi nekje veliko besedo? — Kakšna je usoda našega delavstva, vidimo na žalostnem primeru vdove po umrlem kurjaču Fakinu. 17 let je bil Fakin kurjač na parni žagi. Komaj je preteklo mesec dni po smrti moža, je že dobila vdova z otroci odpoved stanovanja. Morala je ven in danes ji občina plačuje stanovanje po din 100 mesečno. Kako žalostno je bila odslovljena 'ta žena, čije mož je napravil na žagi mnogo nadurnega dela in je nekaj časa opravljal celo službo strojnika. Za vse te dobrote, ki jih je imel od njega lastnik, ni dobila žena nobenega priznanja in nobene odpravnine. Koliko pa ji. je lastnik žage dal' podpore, ko ga je za njo pro sila, naj vsakdo vpraša ženo, ki nfu bo rada povedala. — Tako je z nami delavci. Taka je naša usoda. Dokler garaš prav. ko ne moreš več. potem hajdii. Ko delaš zaslužiš komaj z,a bedno življenje, ko te zmanjka, pa gorje tvoji družini. Socijalne reforme, o katerili se tol!-ko govori, so potrebne. c, it t 1, Koliko ie Evropa pridelala pšenice? Žetev pšenice v Evropi cenijo na 64 milijonov metrskih stotov, t. j. 14 odstotkov mani kot lansko leto. Izkoriščanje vajenca (Pišece) Vprašanje: Moj sim je bil za vajenca pri. nekem trgovcu preko 1 leto. Po pogodbi je bil trgovec zavezan dajati mu celotno oskrbo. Trgovec je izrabljal sina za hišne posle. Vstajati je moral zjutraj že ob poli 6. uri in biti na nogah do 10. ure zvečer, pa še tudi dalje. Pri vsem tem delu so ga še zlo-stavljali, tako ga je trgovski pomočnik celo oklofutal, ker mu ni napravil postelje. Trgovčeva žena ga je oklofutala, ker ni zvečer namočil perila. Vsled takega postopanja je fant pribežal domov, in se noče več vrniti k trgovcu, ki \ga pa tudi noče sprejeti nazaj, češ, da je samovoljno odšel in zahteva sedaj, da mu povrnem izdatke za hrano in stanovanje, katero je moj sin ta čas užival. Alt je trgovec do tega upravičen, odnosno ali jaz lahko uveljavljam napram njemu kake zahteve in v kakšnem roku? Odgovor: Iz Vaših navedb je razvidno, aa je trgovec svojo dolžnost zanemarjal, ker je uporabljal Vašega sina večinoma za netrgovske posle. Poleg tega tudi ni zaščitil Vašega sina, ko sta ga zlostavljala njegova žena in njegov pomočnik. Ako je trgovec za tako zlostavljanje vedel, je Vaš sin upravičeno zapustil' službo, vsled česar vsekakor trgovec nima nikake pravice zahtevati odškodnino, ker je sam zakrivil izstop Vašega sina. Nasprotno lahko Vi zahtevate za sina odškodnino vsled tega, ker se sin tekom leta ni skoraj ničesar Izučil. V zakonu je določeno, da se odrrieri odškodnina glede na premoženje službodajalca in učenca ter glede na povzročeno škodo. V tem okviru in glede na to, da bo moral biti sin očividno 1 leto več učenec, kakor bi bil sicer, mislimo, da bi bila primerna odškodnina po din 300 za vsak mesec, ko se je nahajal Vaš sin pri trgovcu. — Trgovec bi smel zaposlovati Vašega sina le ob delavnikih in sicer največ po 10 ur dnevno, ako pa Vaš sin še nima 16 let, pa največ 8 ur dnevno. Vse delo preko navedenega časa je bilo nadurno in bi ga moral trgovec posebej plačati. Za take ure lahko zahtevate 50 odst. povišek na urno mezdo, ki se v Vašem primeru določa po minimalni mezdi. Mezdo za nadure lahko zahtevate Ie za 3 leta, plačilo odškodnine pa celo Ie v roku 6 mesecev od One, ko je sin izstopil iz službe. — Trgovca tu Ji prijavite sreskemu načelstvu. Za tako postopanje-proti učencu je v obrtnem zakonu predvidena denarna kazen od 50 do 6000 din. Zahtevki radi odpovedi in bolezni (Ruše) Vprašanje: Podjetnik je odpovedal delavki službo na dan ponovnega vstopa v službo. Poslednji aan 14 dnevne odpovedne dobe pa se je prizadeta delavka javila zopet za bolno. Kakšne dajatve sme zahtevati delavka? Ali ji pripada mezda za bolezenski' teden v poslednji' bolezni? Odgovor: Ker je podjetnik odpovedal službo, ko se je aelavka vrnila na delo, na 14 dni, je ravnal po zakonu. Delavka je zbolela-in se javila bolno šele na koncu odpovedne dobe. Delavki ne gre plačilo mezde za slednji bolniški teden, ker je bila odpoved dana še pred njenim nastopom v bolezensko stanje. ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje, žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Živilske potrebščine» galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov tr*). MALI OGLASI Kali M»teiiiknp«. fefo pri naHI» »naereBlthl Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. 59 62 90 66 72 78 84 Ootove dečve obleke (Dlrndl obleke) Magdalenska o b1 a C 1 I n i c a A. Kumperilak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Uvofakov* ulica — (amer Frankopanova ul.) Ženska krila; 49, 69. 72, 8S. Ženske bluze: 29,32,37, 49.66. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom i. *•1 *•z- Maribor, Frankopanova ulica 1. InUmlte nebo In povsod krab la pedm Iz nelovske pek« g Mora. KS85 Za konzorcij izdaja in urejuje Adoli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen M/irihnril.