ISSN 0350-5561 za konectedna Jutri povečini sončno in vroče. V soboto pretežno oblačno s pogostimi plohami in nevihtami. številka 34 četrtek, 27. avgusta 2009 Kot skoraj vsako leto poprej je Kunigunda organizatorje tudi tokrat pustila v negotovosti - vsaj kar se vremena tiče. Tako je tudi letošnjo uradno otvoritev bilo potrebno prilagoditi vremenski napovedi. Potekala je pred Centrom Nova, kjer so plesal ke Ples ne ga stu di N obis koval ce pope lja le sko zi Kuni gun -din pro gram, nato pa pri zo ri šče pre pusti le ulič ne mu umet ni ku Rai nu, ki na festi va lu vodi cir kuš ke delav ni ce, in nje gove mu sodelavcu. Ob bobnarski spremljavi in neurju, ki se je nad mestom razbesnelo po prihodu čarovnice Kunigunde, sta izvedla ognjeno predstavo, kakršne še ni bilo na festivalu. Foto: Tina Felicijan Gorenje na Bližnjem vzhodu ■glA Naši vrtci Y Ponoviti naslo^-5) Množično na ' Graški gori Graška gora, 22. avgusta - Na tradicionalnem srečanju borcev in planincev je zbrano množico nagovoril podpredsednik državnega zbora Miran Potrč. Rdeča nit govora so bila prizadevanja vlade in parlamenta za blažitev posledic razmer v gospodarstvu, osrednji poudarek pa, da so gospodarski rezultati in socialni položaj ljudi glavna skrb in odgovornost vladajoče koalicije. ■ mkp Prvi koraki v svetu prometa Tak je naslov brošure, ki jo bodo ob začetku novega šolskega leta prejeli starši Velenje - 1. septembra bodo osnovnošolci, srednješolci pa že dan prej, 31. avgusta, znova - nekateri sploh prvič - sedli v šolske klopi. Kot smo že vajeni, jih bodo v prvih šolskih dneh na poteh, ki vodijo v šolo in iz nje, spremljali in nadzorovali mnogi. Poleg staršev, ki so otrokom najboljši zgled, tudi drugi: člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policisti, šoferji in avtomeha-niki... Prvošolci bodo na prvi šolski dan prejeli rumene rutice, s katerimi bodo voznike opozarjali, naj še posebej tenkočutno sprem- ljajo njihovo gibanje, njihovi starši pa posebno brošuro z naslovom Prvi koraki v svetu prometa, ki jim bo v pomoč pri sezna njanju otrok s pastmi, kijih utegnejo čakati v prometu. Sicer pa so v zadnjih dneh odgovorni pregledali varne poti, poskrbeli, da so cestne označbe vidne, in šolske poti opremili s tablami Otroci na cesti. Na območju Velenja bodo prve tri dni ob prehodih čez cesto »dežurali« predstavniki ZŠAM, ki bodo pomagali otrokom čez cesto in opozarjali voznike na previdno vožnjo. ■ mkp 1,30 EVR IIADIO VELENJE Naše mlado mesto Bojana Špegel Prišla je z neurjem. Zlezla je iz grajskega vodnjaka in se v mesto spustila med vetrom, strelami in močnim nalivom. Čarovnica Kunigunda je v soboto zvečer pokazala svojo moč. Ravno ko je začela besneti, so svoj performans izvajali poulični umetniki. Lepote Kunigunda ta večerni (še) ni pokazala, saj je z neurjem prekrižala načrte številnim organizatorjem prireditev, ki so se v soboto v res kar vrstile. Nogometašem je neurje premetavalo rezevne klopi, srečni so bili tisti, ki so imeli sedež pod streho. Na Tuševem je neurje domov odpihnilo množico obiskovalcev družinskega dne. Zaključna prireditev VIP CUP turnirja je potekala pod velikim šotorom in ne na prostem, a so jo izpeljali. Pa čeprav je dvakrat za kratek čas zmanjkalo elektrike ... Te pa ni zmanjkalo v nedeljo zvečer, ko smo v Velenju dočakali Hollywood. Tudi po zaslugi Kunigunde. V veliki dvorani Hotela Paka je bila ob 19. uri napovedana premiera prvega kratkometražnega filma, v katerem je Velenje kraj dogajanja, pa tudi igralci in drugi ustvarjalci filma so večinoma Velenjčani. Dvorana je bila polna, pričakovanje veliko. Rahlo so ga skalile tehnične težave. Skoraj eno uro smo čakali režiserja, ki je s seboj prinesel tudi kopijo filma. Pohvalno je, da so se mladi ustvarjalci z režiserjem Andražem Jeričem na čelu lotili tako velikega, zahtevnega projekta. Pohvalno je, da se dogaja v našem mladem mestu, tudi to, da so v njem zaigrali predvsem naturščiki. In hvala Jonas, da si se odzval in s svojo vlogo v njem dal filmu tisto nekaj več. Zanimivo je bilo gledati ljudi, ki jih dobro ali bežno poznam, v vlogi očetov, psihiatrov, fantov in deklet, ki so oblikovali zgodbo. In prisluhniti avtorski glasbi mladih glasbenikov, ki so film opremili z zvočno kuliso. Zato si vsi, ki so sodelovali, res zaslužijo pohvalo, o zgodbi filma »Ukrivljanje resničnosti« pa bom raje tiho. Ker nisem čisto razumela, kje se je glavnemu junaku sploh ukrivila. Tudi za rahle tehnične težave pri predvajanju filma lahko okrivimo Kunigundo. Te dni je pač glavna v mestu. Zato smo že pozabili. Da smo mlado mesto, so dokazali tudi ustvarjalci programa v velenjskem parku pri gimnaziji. V četrtek so še zadnjič »ropotali«. Tokrat dobesedno, saj je bilo ozvočenje zelo glasno. Okoliški prebivalci so si, po odzivih sodeč, verjetno oddahnili, saj jih je večerno dogajanje precej motilo. Celo grozilna pisma so pisali. Mladim pa verjetno ni vseeno, čeprav se bodo v parku zagotovo zbirali tudi v preostanku toplejših večerov letošnjega leta. In morda se bodo že drugo leto iz centra mesta preselili na obrobje - v letos obnovljeni letni kino ob Škalskem jezeru. Prav tam se je v torek odvil 18-urni tehno pary. In to zato, ker so organizatorji Kunigunde morali spremeniti želeno lokacijo. Če bi bilo po njihovem, bi se dogodek zgodil na travniku za čolnarno ob Velenjskem jezeru. Na tistem koščku zemlje, ki ga je pred časom kupil BTC, da bi tam zgradil vodno mesto. Vmes je zemljišče že prodal novemu, tudi ljubljanskemu lastniku. Ta je Mladinskemu centru na njihovo prošnjo za najem prostora poslal odgovor, ki pa je bil za organizatorje Kunigunde finančno nesprejemljiv. Lep nauk, kaj se zgodi, ko zemlja pride v roke »tujcem«. Domača podjetja namreč še vedno kljub krizi znajo podpreti dogodke v mestu. Tako ali drugače. Le še štirikrat gremo spat, pa bodo vrata spet odprli vrtci in šole. Tudi lepa čarovnica se bo poslovila. In vročina menda tudi. Naše mlado mesto pa se bo resno začelo pripravljati na dogodke, ki bodo zaznamovali 50-letnico odprtja mestnega središča. Ja, tudi september bo v znamenju mladosti in prihodnosti. Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo! 000 PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST SVOJE PBEMOZE« JE ZAVAROVALNICA MARIBOR 9770350556014 lokalne novice Polovična cena cepiva proti HPV Velenje - Rak materničnega vratu je šesti najpogostejši rak v Sloveniji, v Evropi pa je med rakavimi obolenji pri mlajših ženskah, to je v starosti od 16 do 44 let, na drugem mestu. Enega od učinkovitejših ukrepov za zmanjšanje obolevanja za predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu predstavlja cepljenje proti HPV. Z Referata za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje sporočajo, da je do 30. avgusta na voljo dvovalentno cepivo po polovični ceni. Cepljenje je smiselno za srednješolke, saj je cepljenje za osnovnošolke (12 let stare deklice) v Šaleški dolini predvideno in brezplačno. Proti HPV se lahko cepijo v ginekoloških ambulantah. Obnova Koroške ceste Velenje, 18. avgusta - V torekje Mestna občina Velenje pričela obnovo dela Koroške ceste v Velenju na predelu za bivšim M--clubom. V sklopu del bodo obnovili 90 metrov ceste in odvodnja-vanje. Dela, ki jih izvaja na javnem razpisu izbrani izvajalec, podjetje Grobelnik, bodo predvidoma končana do konca avgusta. V tem deluo bjekta bop anoramskod vigalo. V petih letih sov elikop ostorili.P rijaznejši je že vstop. n i ko L i sami]_Q7 Radi bi pomagali regiji 12 poslancev državnega zbora iz Savinjske statistične regij e ustanovilo svoj klub - Ni nujno, da bo ena od glavnih tem 3. razvojna os, pravi predsednik kluba Jakob Presečnik TatjanaP odgoršek Do zdravnika s panoramskim dvigalom V Šoštanju so tik pred objavo razpisa za peto fazo prenove zdravstvene postaj e Šoštanj - V Šoštanju od leta 2004 postopno, po fazah, urejajo in preurejajo zdravstveno postajo. Trenutno so tik pred objavo razpisa za peto fazo obnove, v katero umeščajo panoramsko dvigalo. Tako bodo omogočili vsem gibalno oviranim osebam dostop v prvo nadstropje. Prihodnje leto jih čaka šesta, zaključna faza obnove, ko bodo popolnoma prenovili streho in fasado objekta. Za ta projekt, obe investiciji, so uspešno kandidirali na javnem razpisu Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in pridobili sofinancirana sredstva v višini 75.000 evrov. Dobrih osem odstotkov k obema naložbama bo prispeval Javni zavod Zdravstveni dom Velenje. Ostala sredstva so že zagotovili v proračunu občine za letos in prihodnje leto. ■ mkp 11 poslancev in poslanka v državnem zboru iz Savinjske statistične regije so pred časom ustanovili klub savinjskih poslancev. Njegov prvi predsednik je postal Zgornjesavinj-čan Jakob Presečnik, med drugim tudi vodja poslanske skupine SLS v državnem zboru. Dolžnost bo opravljal pol leta, pri tem pa mu bosta pomagala namestnika: žalski župan Lojze Posedel ( Zares) in Celjanka Andreja Rihtar (SD). Presečnik je med drugim povedal, daje bila obljuba za ustanovitev kluba dana na več srečanjih županov in gospodarstvenikov savinjske regije. »Zadali smo si, da bomo poskušali nastopiti skupaj pri reševanju različnih vprašanj, pomembnih tako za celotno regijo kot za posamezno območje v njej. S skupnim nastopom bomo poskušali tudi v parlamentu kaj dose- či. Radi bi torej pomagali pri razvoju regije. V ta prizadevanja oziroma k članstvu bomo povabili še ministre in državne svetnike s tega območja. Prav tako bomo sodelovali z ustanovami Savinjske statistične regije.« V klubu se politični oziroma strankarski pripadnosti najbrž ne bodo mogli povsem izogniti. Bodo pa - po besedah Presečnika - poskušali tudi z vplivom v političnih strankah in znotraj poslanskih skupin zastopati interese, pomembne za regijo. Na vprašanje, ali ustanovitev kluba pomeni, da so obupali nad regijo Saša, kot to ocenjujejo nekateri, pa je Presečnik odgovoril: »Nikakor ne gre za to. Ze pred časom so ustanovili klub poslanci s Primorske in zdi se mi, da smo savinjski poslanci oziroma poslanci Savinjske statistične regije marsikaj zamudili, ker kluba nismo imeli. Ker nimamo JakobP resečnik:" K članstvu bomop ovabili tudi ministre ind ržavnes vetnike s Celjskega." pokrajin, v tem trenutku ustanovitev kluba v drugačnem obsegu ni možna. Konec koncev je ideja o ustanovitvi slednjega padla že takrat, ko je bilo malo več upanja o ustanovitvi regije še v tem mandatu. Sam še vedno upam, da pokrajine bomo ustanovili, in takrat se bo klub reorganiziral, če bo potreb no. Mis lim pa, da ni nič hudega, če klub presega regijske meje, saj je območje dovolj veliko. Da bi usta novi li Klub savinj sko --šaleških poslancev, pa nima smisla, ker nas je premalo. Trije, štirje pač nimamo dovolj vpliva v parlamentu. Po mnenju mnogih je tretja razvoj na os eno od naj po memb nej ših razvojnih vprašanj. Bo torej to tudi ena od glavnih tem kluba savinjskih poslancev? Jakob Presečnik meni, da ni nuj no. » Ne vem, če smo o poteku trase 3. razvojne osi v klubu povsem enotni. Teme bodo precej različne. Veliko pozornosti bomo namenili reševanju gospodarskih vpra šanj, zagotovo pa bo predmet razprave, kdaj tudi tretja razvojna os. Nimamo ambicij, da bi poenotili želje in interese poslancev. Nenazadnje to tudi ni naša naloga. Tovrstna prizadevanja bi bila verjetno obsojena na neuspeh,« je še dejal Jakob Pre seč nik, prvi predsednik novoustanovljenega kluba savinjskih poslancev. Iz Občine Šmartno ob Paki Plinovodno omrežje Ze pri izgradnji primarnega voda plinovoda so v lokalni skupnosti razmišljali tudi o možnosti ogrevanja gospodinjstev z ekološko sprejemljivejšim energentom. Kot smo izvedeli, so za morebitno plinifikacijo dela občine že stekli nekateri začetni postopki za izbi- ro koncesionarja. V pripravi so izhodišča za ponudbo, na osnovi katerih bo možno opredeliti razpisne pogoje. Še vedno pa velja dogovor s podjetjem GEOPLIN, da takoj po podpisu koncesionarske pogodbe zgradi plinsko podpostajo v bližini trgovskega centra. V tem trenutku so cene tega energenta dokaj ugodne, pričakovati pa je, da se bo tudi dobava plina normalizirala. Most čez Hudi potok Pred časom smo že pisali, daje v načrtih Direkcije RS za ceste tudi obnova mos tu čez Hudi potok v Rečici ob Paki. Izvajali naj bi jo v sklopu ureditve struge tega vodotoka. Zaradi pripomb lastnikov zemljišč na tem območju v tem trenutku pripravljalci še usklajujejo izvedbene načrte. Za ta projekt je predvidenih kar 300 tisoč evrov. Z obnovo mostu naj bi hkrati rešili tudi ozko grlo pretočnosti hudournika in povečali zmogljivost ceste. ■ tp Vodilni so vedno zelo uspešni Nagrade burijo duhove, da o nadomestilih niti ne govorimo - Jezni pogledi proti Italiji - Partnerji iz Evrope in »prievrope« v Žalcu - Bo j eseni bolje? Kot da naravna vročina in naravne nesreče ne bi bile v tem poletnem času že dovolj! Pa ob vsem tem pridejo na dan stvari, ki že tako razgreto ozračje le še dodatno ogrejejo in naelektrijo. Ko se mnogi ljudje pri nas ukvarjajo s težavami, kako ob nizki plači, raznih nadomestilih ali socialni pomoči prebroditi od začetka do konca meseca, so prišli na dan podatki o tem, kakšne denarce so na račun delovne uspešnosti dobili vodilni delavci javnih zavodov. Že tako mnoge bodejo njihovi mesečni prejemki, ki po mnenju mnogih ne odražajo zahtevnosti njihovega (jezni posamezniki za nekatere dodajo še »nekoristnega«) dela, nato pa so deležni še državne nagrade v obliki nagrade za delovno uspešnost. »Zagovor« nekaterih predstavnikov vlade, da so zdaj deležni mnogi nižje tovrstne nagrade, je le še prilila olja na ogenj nejevolje. S tem so spoznali, kakšni denarji se pretakajo med tovrstnimi vodilnimi delavci. V času sedanje krize pa so v ospredje znova stopili nekdanji poslanci in ministri, ki še vedno vlečejo nadomestila, ker še niso našli dela. Slišati je veliko kritičnih pripomb o njihovi sposobnosti, če si zdaj še službe ne morejo najti. Ali pa o tem, kako nepriljubljeni so morali biti v času, ko so delovali na parlamentarnem ali vladnem področju, da jih zdaj nihče ne mara. Veliko pa jih preprosto kritično meni, da se jim z iskanjem službe nikamor ne mudi, ko pa so tako lepo pripeti na državno vime. Najbolje se seveda godi tistim, ki imajo še kakšen drug vir prihodka, pa se mu skupaj s tem nadomestilom seveda ne godi slabo. Morala je pa tako pri mnogih politikih nekje v ozadju. In kot da domačih težav nimamo dovolj, nam kakšno naprtijo še sosedje. Tokrat ne mislimo na tiste na jugovzhodu, saj tja v teh poletnih dneh še vedno nameri korak še prenekateri Slovenec; mislim na zahodne sosede, ki so si omislili plinski terminal povsem ob meji z nami. Dražijo nas celo, da je to dobro tudi za Slovenijo, ker bo imela pri roki pomemben energetski vir, pozabljajo pa, da je to lahko velika nevarnost za okolje. Tako hitro in odločno znajo dvigniti glas zaradi naše nuklearke, ki pa je od Italije vendarle precej oddaljena, oni pa bi potencialno nevaren objekt postavili kar na mejo. Ob trem pa so se razširile celo govorice o ponarejenih dokumentih. Ozračje pa že zdaj onesnažujejo nekatere izjave »velike« sosede, kaj jim more neka majhna država. Take izjave so seveda pravi posmeh evropskim stališčem o enakopravnosti vseh držav, ne glede na velikost in število prebivalcev. Vse te teme so sicer nekako pretežke za počitniško dopustniški čas, a kaj ko bi prav ta čas, ko je pazljivost ljudi malo manjša, nekateri očitno radi izrabili. Resna, čeprav morda le malo manj, pa je razprava, ki te dni poteka v naši soseščini, v Žalcu, in ima evropske razsežnosti. Tu namreč poteka srečanje na temo Inovativni državljani ustvarjamo prihodnost Evrope. Gre za prenos dobre prakse o spodbujanju inovativ-nosti, hkrati pa gre za druženje partnerskih mest. Ob Žalcu na srečanju sodelujejo njihova partnerska mesta iz držav EU, Westport iz Irske, Žatec iz Češke ter Quindici iz Italije. Povabili so še Varaždin iz »pred-pristopne« Hrvaške ter partnersko mesto Kruševac iz Srbije. Ter seveda tudi vse občine iz Savinjske regije. Ste že opazili jutranjo meglico. Ta je ob začetku obiranja hmelja in tekanju staršev z otroki od knjigarne do knjigarne ali podobne trgovine zagotovo znak, da se poletje poslavlja. Vse zadeve pa se še ne bodo povsem ohladile. Optimisti sicer pravijo, da je kriza vsaj malo pojenjala, znakov izboljšave pa še ne čutimo. Lepo bi bilo, če bi lahko rekli, da bo jeseni bolje. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI Pošteni do junaške zgodovine Tradicionalno srečanje borcev in planincev na Graški gori tudi tradicionalno dobro obiskano -Slavnostnega govornika, Mirana Potrča, udeleženci nekajkrat prekinili z aplavzom MilenaK rstič- P laninc Graška gora, 22. avgusta - Letošnje srečanje borcev in planincev, bilo je že triindvajseto zapovrstjo, je bilo posvečeno trem okroglim jubilejem - 65. obletnici pohoda Štirinajste na Štajersko, 60. obletnici ustanovitve Planinskega društva Velenje in 50. obletnici otvoritve mestnega središča Velenja, in še dvema, ne sicer okroglima, pa vendar pomembnima dogodkoma, ki ju na gori vedno velja počastiti - bomo že,« je nadaljeval. »To je prireditev, ki spominja na čase, ko je Graška gora dobila naziv Gora juri-šev, ko se je tukaj v krvavih bojih divizija borila za obstoj slovenskega naroda, države, kulture, jezika. Mnogi so za to na oltar domovine položili svoja življenja. Zato so te prireditve pomembne. Z njih sporočamo, da prevrednotenje zgodovine ne pride v poštev, da ne bomo dovolili, da zgodovino pišejo tisti, ki so drugo svetovno vojno izgubili, pa naj so bili to fašisti, nacisti ali pa domobranci.« Planici so bili skupaj z borci na Graški gori desetič. »Šaleška planinska pot in pot Štirinajste divizije, ki jih vzdržujejo markacisti našega planinskega društva, gre preko teh predelov, od Paškega Kozjaka preko Graške gore in vse tja do Smrekovca. Zato smo se odločili, da to prireditev združimo. Veseli smo, da se nam vsako leto na Graški gori pridruži vse več mladih,« pa je rekel predsednik organizacijskega odbora in planinec Jože Melanšek. Tako kot vsakič je bilo srečanje izvrst no obiska no. Pri šli so borci in borke, simpatizerji, planinci, vojaki Slovenske vojske, veterani organizacije Sever, veterani vojne za Slovenijo, slovenski častniki, konjenica ..., pa predstavniki političnega in življenja oblasti z vseh strani znamenite gore. Prav župani so bili letos še posebej dobro zastopani. Bili pa so tudi taki, ki sestavljajo člani univerze za tretje življenjsko obdobje, pa pevski zbor in harmonikarji KUD Ravne, skupina BUM z Graške gore, kdaj bo kdo nastopil in kdaj bo kdo govoril, pa je odrejal Karl Drago Seme. Bilo je veliko stiskov rok, prijaznih nasmehov, spominov. Slavnostni govornik, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Miran Potrč, je bil na Graški gori - na tej prireditvi, drugič. Obakrat z velikim veseljem, kot je rekel. Kar nekajkrat so ga prekinili z aplavzom. »Če do česa, Miran Potrč:» Če do česa, potemm oramo bitip ošteni dos vojej unaške zgodovine.« 68. obletnici ustanovitve I. Štajerskega bataljona na Grmadi in 18. obletnici osamosvojitve Slovenije. »Imam občutek, da je tukaj vsako leto več lju di. Da nam pro sto ra že zmanj kuje . ,« je bil pono sen predsednik OZB NOB Velenje Bojan Kontič. »Ampak s prostorom JožeP očivalšek:» Vaša Graška gora jee nkratna, hvalao rganizatorjem.« Letos je bila naG raški goriv rstap omembnihl judi. Oživeli sos pomini... so pri šli na Gra ško goro bolj od daleč. Kot denimo predsednik borčevske organizacije iz Šmarja pri Jelšah Jože Počivalšek, ki je s seboj pripeljal cel avtobus Šmarjanov. »Z velikim veseljem ob tej čudoviti pesmi (bila je tista: Na oknu glej obrazek bled ...) bi rad javnosti povedal, da je tale slovesnost nekaj, kar je dandanes skoraj nemogoče doživeti v tem malem sloven skem pro sto ru. Zato se iz srca zahvaljujem organizatorju. Veste, dragocenost življenja so trenutki, ki dajejo lepoto spominom in smi sel bodoč nos ti. In tega je naG raški goriv eliko.« V kulturnem programu so nastopili godba napihala UNI 3, ki jo potem moramo biti pošteni do svoje junaške zgo dovi ne, ki nam je omogočila to, kar danes imamo. Na žalost pa se iz leta v leto problemi obnavljajo in ponavljajo. Na žalost je še vedno ogromno tistih, ki bi rade svoje ravnanje v času druge svetovne vojne pokrili z obtoževanjem tega, kar se je dogajalo v času po njej. Mi vsa nesprejemljiva ravnanja po drugi svetovni vojni obsojamo, vendar zahtevamo, da se prizna in spoštuje narodno-osvobodili boj in da se končno priznajo in spoštujejo tudi vsi veliki dosežki v času, ki smo jih dosegli po drugi svetovni vojni in do danes,« je med drugim rekel. Odprlo se je kar nekaj zadev V Občini Mozirj e bo druga polovica leta naložbeno bolj bogata kot prva - Poleg ceste na Golte v ospredj u še obnova kulturnega in zdravstvenega doma ter izgradnja novih blokov Letos bodoo bnoviliz unanjostk ulturnega doma,p rihodnje leto pa bodop reuredili še njegovo notranjost. TatjanaP odgoršek V Občini Mozirje zatrjujejo, da bo druga polovica leta za lokalno skupnost zelo pestra, naložbeno bogatejša kot prva polovica leta, ki jo je zaznamovala predvsem posodobitev ceste Mozirje-Šmihel-Golte. »Odprlo se je kar nekaj zadev,« je podkrepil zapisano trditev mozir-ski župan Ivan Suhoveršnik. Med drugim so pred nedavnim pristopili k obnovi mozirskega kulturnega doma. Do sredine oktobra naj bi ta dobil lepšo zunanjo podobo, nekoliko naj bi preuredili tudi njegovo notranjost. Slednja naj bi -po zagotovilih Ivana Suhoveršni-ka - doživela večje spremembe prihodnje leto, saj se z Mercatoijem dogovarjajo o odkupu zgornjih prostorov blagovnice, kamor naj bi »preselili» Osrednjo knjižnico Mozirje, v njene sedanje prostore pa umestili galerijo, to pa nato preuredili v mladinski center. Za obnovo doma so pridobili na razpisu približno 80 tisoč evrov. V teh dneh se bodo lotili tudi prenove zdravstvenega doma v Mozirju. V prvi fazi načrtujejo ureditev okolice, prihodnje leto pa pročelja in strehe. Letos naj bi kulturni in zdravstve- ni dom priključili na daljinsko toplovodno omrežje. Večje gradbišče je v tem trenutku še pri mozir- skem vrtcu. »Do novega leta naj bi na objektu vrtca in osnovne šole obnovili strehi. Po daljšem iskanju nam je uspelo najti investitorja za postavitev fotovoltaike. Zaradi večjega vpisa otrok v vrtec v novem šolskem letu smo se znašli pred precejšno prostorsko stisko. Rešujemo jo s postavitvijo štirih kontejnerjev. Vrednost naložbe je od 30 do 40 tisoč evrov, dela pa naj bi bila končana do 1. septembra.« Po informacijah naj bi ministrstvo nadaljevalo obnovitvena dela na cesti na Gorenjskem klancu, lokalna skupnost pa je končala projekt obnove Šmihelske ceste od upravnega centra do Krahlno-vega. Še letos pa naj bi ga začela »udejanjati« tudi na terenu. Po besedah župana so projekt pripravljali kar dolgo, ker so iskali primerno rešitev za umestitev širše ces te, težave pa so ime li tudi z zemljišči. Zgradili bodo namreč pločnik ter javno razsvetljavo. V bližnji prihodnosti naj bi končali še en projekt, za katerega je Ivan Suhoveršnik prepričan, da bodo pridobili denar od države ali skladov EU - obnova vaškega jedra v Šmihelu. Ta predvideva ureditev prostora pred cerkvijo, gostilno in šolo, ureditev parkirišča, zelenic. Od besed k dejanjem naj bi pristopilip rihodnje leto. »Eden od razvojnih projektov lokalne skupnosti je tudi izgradnja tretjega krožišča pri avtobusni postaji. Projekt je že ob recenziji dobil zeleno luč na pristojnih državnih organih, naložba pa je predvidena v državnem proračunu za leto 2010. Gre za veliko petkrako kro-žišče, z katerim bomo zagotovili večjo pretočnost in varnost v prometu tudi proti Lokam in Mozir-skemu gaju, hkrati pa omogočili novo navezavo na tako imenovano območje Lave, kjer bo zrasel nov trgovski center.» Kot je še pojasnil Suhoveršnik, so se z ministrstvom za notranje zadeve dogovorili o izgradnji policijske postaje nad avtobusno postajo. Po prvotnih načrtih naj bi objekt zrasel v letu 2010, a bo projekt najbrž zaradi gospodarske krize moral kakšno leto počakati. Ne bo pa dolgo čakal investitor, s katerim se je lokalna skupnost dogovorila o izgradnji treh blokov na območju nad trgovino Tuš. Gradil bo faz no, začel pa naj bi čez slab mesec. V občini načrtujejo izgradnjo manjših blokov še na zgornji strani upravnega centra proti vrtnariji. »Z načrtovano gradnjo bomo pridobili blizu 110 stanovanj in s tem skupaj z investitorjem -firmo Probit iz Slovenskih Konjic - uresničili veliko popotrebo po stanovanjih,« je še dejal Ivan Suho-verš nik. "»HAS Gorenje na Bližnjem vzhodu Gre za eno najbolj perspektivnih tržišč -Ob močnejših zadnjih mesecih naj bi leto zaključili na ravni lanskega Velenje, 21. avgust 2009 - Gorenje je ta teden podpisalo pogodbo za pomemben posel na Bližnjem vzhodu. Gore-njeve gospodinjske aparate bo v Združenih arabskih emiratih (ZAE) in Omanu ekskluzivno prodajal Jumbo Electronics, največje regijsko distribucijsko podjetje za belo tehniko, zabavno elektroniko in mobilne aparate. Posel predstavlja 20 do 25 odstotkov prodaje Gorenja v tej regiji, ki sicer znaša 6 milijonov evrov velikih gospodinjskih aparatov, manjši delež pa še mali gospodinjski aparati in keramika. »Bližnji vzhod je za Gorenje eno najbolj perspektivnih tržišč. Celotna regija zajema petnajst držav z več kot tristo milijoni prebivalcev, ki imajo, če izvzamemo države, kot sta Jemen in Afganistan, nadpovprečno kupno moč,« pravi Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. »Zaradi nenehnih nemirov in drugačnega kulturnopoli-tičnega konteksta pa je tudi precej zahtevno za poslovno obvladovanje. Letos se v tem koncu sveta pozna tudi gospodarska kriza, kije nekoliko upočasnila rast Gorenja. Načrtujemo, da bomo ob močnejših zadnjih mesecih leto zaklju- čili na ravni lanskega.« Neposredni poslovni stiki s kupci v lokalnih okoljih regije so zelo pomembni za uspeh na teh trgih, zato je Gorenje leta 2006 ustanovilo podjetje Gorenje Gulf. Nermin Salman, direktor Gorenja Gulfa: »Naša strategija je dobra umestitev v mednarodnih trgovskih verigah, ki imajo v regiji vse večjo moč. Vključujemo se tudi v gradbene projekte s ponudbo celovitih rešitev, torej gospodinjskih aparatov, pohištva, zabavne elektronike in malih gospodinjskih aparatov.« Tako v letošnjem letu opremljajo hotelski in stanovanjski kompleks Letošnja »gazela« je severni Irak oziroma Kurdistan, tu skokovito raste predvsem prodaja zamrzovalnih skrinj. V Azerbajdžanu prodajajo aparate najvišjega cenovnega razreda in dizajn-ske linije. Zadovoljni so tudi s prodajo v Libanonu, kjer so med drugim prodali dva najprestižnejša Gorenjeva izdelka, pametno mizo SmarTable. V Kuvaj-tu in Kurdistanu so letos okrepili polo -žaj na področju vgradnih gospodinjskih aparatov in obnovili sodelovanje v Jordaniji. Sicer so prisotni še v Bahraj-nu in Afganistanu, ambicije Gorenja za prihodnje pa so prodor v Sirijo in tradicija in specifične navade prebivalcev Bliž nje ga vzho da nare kujejo tudi specifične potrebe oziroma povpraševanje po gospodinjskih aparatih. »Štedilniki, na primer, morajo biti širine 90 centimetrov z veliko pečico. Zaradi vroče klime do 55 stopinj Celzija potroš-ni ki želijo tako rekoč izključ no » no frost« aparate s specifičnim klimatskim razredom za tropske kraje,« je povpraševanje opisal Salman. Jumbo Electronic se ukvarja z vele-prodajo in maloprodajo. V Združenih Arabskih Emiratih in Omanu ima trenutno 30 lastnih trgovin, svojo mrežo trgovin vzpostavlja tudi na indijskem trgu. Gorenje je z Jumbo Electronics podpisalo pogodbo o ekskluzivnem zastopništvu na omenjenih trgih, kar Pogodbo op oslovnems odelovanju stap odpisalap redsedniku praveG orenjaF ranjoB obinac in predsedniku praveJ umboEl ectronicsa PeterMc Elwaine. Nas likis krajno levo jege neralnid irektor JumboE lectronicsa M.A .S hashi, polegB obinca pad irektord ubajskegap odjetjaG orenje Gulf. v Abu Dhabiju. Sedež Gorenja Gulfa je v prosti coni JAFZA v emiratu Dubaj (v največjem pristanišču Bližnjega vzhoda Jebel Ali), iz kate re ga obvladujejo celot no regijo. Največji trg predstavlja Iran, kjer prodajo kar polovico izdelkov v regiji. Saudsko Arabijo. Kar polovico v strukturi Gorenjevih aparatov v tej regiji predstavljajo pralni stroji, vendar se tehtnica vse bolj obrača h kuhalnim aparatom, hladil-no-zamrzovalni aparati predstavljajo 20 odstotkov. Življenjski slog, islamska pomeni pomemben korak za prisotnost in krepitev prodaje Gorenja na Bližnjem vzhodu. Do konca leta bosta slovenski proizvajalec in omenjeni partner v Dubaju postavila prvo trgovino z izključno Gorenjevimi izdelki. Premogovnik proizvaja rudarsko opremo Zanimiva tržna priložnost tako na trgih JV Evrope kot znotraj EU Velenje, 26. avgusta - V Premogovniku Velenje štejejo za velik razvojni dosežek izdelavo novega napredo-valnega stroja GPK - PV. Osnova za stroj je jeklena konstrukcija, ki so jo kupili od ruskega proizvajalca KMZ, vsa nadgradnja pa je rezultat znanja in dela domačih strokovnjakov. Pri izbiri in opremljanju strojev so upoštevali svoje dolgoletne izkušnje z napredovalnimi stroji na priprav-skih deloviščih in predloge jamske operative. Premogovnik Velenje se je z izdelavo tega stroja vpisal med proizvajalce rudarske opreme. V Sloveniji mora imeti po Pravilniku o varnosti strojev vsak novi stroj CE oznako in izjavo proizvajalca, da je varen za uporabo. Zato je Premogovnik Velenje sprožil postopek certificiranja in poleti tudi prejel certifikat o ustreznosti, ki gaje izdala pooblaščena in neodvisna institucija Bureau Veritas iz Francije. Napredovalni stroj GPK - PV ustreza direktivam zakonodaje EU o varnosti strojev, elektromagnetni združljivosti ter protieks-plozijski zaščiti (uporaba stroja v metanskih rudnikih). Stroj ima sodobno električno in hidravlično opremo, kije skladna z evropskimi normami, ustreza zahtevam direktive ATEX ter zagotavlja visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti obratovanja. Po besedah direktorja Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda stroj predstavlja velik korak pri modernizaciji jamskih prostorov, prav tako pa pomeni tudi zanimivo tržno priložnost tako za trge JV regije kot tudi znotraj EU. Bogate poslikave in izjemna altana Vila Mayer se uvršča med najpomembnejše arhitekturne spomenike Šoštanja -Restavratorska dela predvidoma zaključena do 25. oktobra MilenaK rstič- P laninc Šoštanj, 21. avgusta - »Joj, joj ... Poglejte tole ... Joj, joj, pušpan ... Tega pa ne bi smeli narediti. Poglejte, kako so ga porezali,« je tarnala Alenka Verbič, višja svetovalka župana za področje družbenih dejavnosti v Občini Šoštanj, ko smo skupaj z njo stopili do gradbišča obnove Vile Mayer. Sestavni del prenove bo namreč tudi tudi vrt. Strokovnjaki, ki so ga zasnovali, želijo v njem ohraniti vse, kar raste še danes in je tam že od nekdaj, in temu dodati tisto, česar ni več, bo pa spet ... K sreči vodja gradbišča Grujo Stanič iz Vegrada Velenje ni bil prav daleč. »Brez panike,« je rekel, ko je pogledal Verbičevo in zaslutil, o čem razmišlja. »Tako je danes zjutraj naročila krajinska arhitekta Saša Piano.« Ona pa je tista, ki skrbi, da bo dobil Mayeijev vrt kar se da avtentično podobo. Pa je bila zadrega rešena. Pri prenavljanju Vile Mayer, za katero so se odločili v Šoštanju, je bilo izjemnega pomena (poleg seveda ohranitve objekta) dejstvo, da bo kot stalna zbirka javnosti v njej znova na ogled kiparska zbirka priznanega umetnika, enega prvih akademsko šolanih kiparjev pri nas, Vila Mayer se zaradi arhitekturne celovitosti in likovnih kvalitet uvršča med najpomembnejše arhitekturne spomenike v Šoštanju. VilaMa yer je od majaž ivahnogr adbišče. rojaka Ivana Napotnika (1888-1960). Sicer pa projekt prenove sodi v niz prizadevanj občine po negovanju in oživitvi nekdanje bogate in pestre kulturne tradicije. Obsežna prenovitvena in restavratorska dela so začeli izvajati v prvih dneh maja. Za izvedbo gradbenih del je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Vegrad Velenje, za izvedbo restavratorskih del pa Restavratorski atelje Bogovčič, podjetje Triptih iz Ljubljane. Vsa obnovitvena dela potekajo pod gradbenim nadzorom PV Investa Premogovnika Velenje ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje. Pogodbena dela bodo predvidoma zaključena do 30. septembra, restavratorska dela in zunanj a ureditev vrta pa do 25. oktobra letos. Dela bodo sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v višini 399.000 evrov oziroma 95 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov naložbe. Preostala sredstva, celotna oprema za muzejske prostore in poroč no dvo ra no ter opre mo info točke, pa so v Šoštanju zagotovili že v letošnjem proračunu. Izvajalci restavratorskih del so nepričakovano odkrili bogate strop- ne poslikave stranskih sob v nadstropju poleg osrednjega salona ter stropno okrasje na stopnišču. Mitja Rus, restavrator, ki seje skupaj s kolegi in kolegicami na visokem odru trudil ohraniti okrasne poslikave, stare sto let, je povedal, da so v precej slabem stanju, ker je v notranjost zatekalo s strehe. »Barvna plast odstopa, vezivo je bilo kleno ...,«je pripovedoval med delom. Na stropnih poslikavah jih dela trenutno šest, ko so začeli, jih je bilo osem. »Ta soba bo končana naslednji teden v petek. Potrem nas čaka dokončanje zunanjih štukatur, pa pozlata.« Ss tropnimip oslikavami set rudiMi tja Rus z ekipo. Z Janijem Jerebom, tudi res-tavratoijem, pa smo se ustavili na alta nu. »Alta na je latin sko pomol. Ta konkretna altana ima peščen del s pilastri. Vse skupaj je bilo pre ob le če no v beton ske profile. Spodaj se ni videlo nobenega peščenjaka. Do njega, je namreč popolnoma uničen, smo prišli šele pri odkrivanju. Veliko dela bo še tukaj, a je vredno. To je najlepši zunanji del objekta, ki določa center hiše,« je opisoval in vmes še povedal, da res-tavratorji redkokdaj naletijo na tako sodelovanje, zanimanje investitor - izvajalec, kot je v Šoštanju. »Res zelo redko naletimo na tako pristno sodelovanje. Tukaj se vidi, da hoče imeti občina oziroma investitor res plemenito in lepo izvedena dela.« Jani Jereb naa ltani V prostorih klasične meščanske vile, ki jo je leta 2002 občini v last predal Premogovnik Velenje, bodo javnosti na ogled stalne muzejske zbirke, v preddverju bo info točka, kjer bodo obiskovalci dobili informacije o turistični ponudbi, v osrednjem salonu pa bo poročna dvorana. AKTUALNO Širijo se: manj fizično, bolj vsebinsko Kljub dobremu vpisu bo v novem šolskem letu na šolah Šolskega centra Velenje manj blizu 60 dijakov - Vloga za program farmacevtski tehnik TatjanaP odgoršek Na šolah Šolskega centra Velenje je - zatrjuje njegov direktor Ivan Kotnik - vse nared za novo šolsko leto. Z vpisom so zelo zadovoljni, čeprav bo dijakov približno 60 manj kot v minulem šolskem letu. Po pričakovanjih naj bi sedlo v klopi 1968 dijakov, od tega bo novincev več kot 400, približno 600 naj bi bilo študentov na Višji strokovni šoli, v izobraževalne programe pa naj bi se vključilo vsaj 2000 odras lih. Med zelo zahtevnimi projektip renova programov Kot je poudaril Kotnik, se kljub recesiji širijo: manj fizično, bolj vsebinsko. Pri tem je imel v mislih prenovo obstoječih izobraževalnih programov: modularno zastavljenih, kreditno ovrednotenih in v največji možni meri vpetih v okolje. Aktivnosti izvajajo že drugo leto, tokrat se lotevajo prenove programa gimnazije. "To so zelo zahtevni pro- IvanK otnik:" Šolskic enter Velenje jem ednarodni izobraževalnic enter." jekti. Pri nekaterih so naši zaposleni nosilci. Predvsem pa so zahtevni zato, ker hkrati posodabljamo sebe, svoj način dela. Biti učitelj je vedno bolj zahteven posel, ker so mladi drugačni. Z njimi je potrebno delati bolj individualno, timsko, bolj usmerjeno. Potrebnih je veliko več priprav za to, da bo čim več dijakov centra uspešnih. Nenazadnje moramo delati tako, saj smo od tega tudi plačani. Vsak dijak, ki pride na šolski center, denar prinese, vsak, ki odide, ga odnese. Če je neuspešnih preveč, je lahko katastrofa." Na ugotovitev, da je lahko kata-stro fa tudi, če zara di želje po čim več uspešnih dijakih pade raven znanja, seje Kotnik odzval: "V vsakem primeru moramo prilagajati raven znanja okolju. Zato se zelo zavzeto odzivamo na njegove potrebe in zahteve, se trudimo, da so programi čim bolj vpeti vanj. Poudarek dajemo tistim znanjem, ki jih okolje potrebuje. Drugo so temeljna in splošna znanja. Ta preverjamo in ocenjujemo tudi ekster-no. Ker praktično izobraževanje izvajamo v veliki meri skupaj z delodajalci, se skorajda ne more zgoditi, da bi bili dijaki neuporabni. Sicer bi bile 'reklamacije'. Teh doslej še nismo imeli. Imamo pa še veliko možnosti za pridobitev znanj, ki dijakom morebiti manjkajo pri zaposlitvi. Doslej seje pokazalo, da imajo naši udeleženci izobraževanja primerne osnove za nadaljevanje študija na višješolski, visokošolski in univerzitetni ravni.« Sicer pa je Kotnik še povedal, da v novem šolskem in študijskem letu ne bodo izobraževali po kakšnem novem programu. Na pristojno ministrstvo so oddali vlogo za program farmacevtski tehnik, za katerega izobražujejo le v Ljubljani in v Rušah. Pogovarjajo se tudi o možnostih izobraževanja za lesarje in gozdarje, druge programe pa skorajda že vse imajo. Morda jim manjka še kakšen specialni modul. Velikpo udarek opremi V šolskem letu 2009/2010 bodo zelo veli ko pozor nos ti name ni li opremi. Dobili so namreč 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za posodobitev tehnološke opreme in učne tehnologije na Medpodjetniš-kem izobraževalnem centru. Tu bodo uredili enega najsodobnejših poligonov za izkoriščanje alternativnih virov energije, za racionalno rabo energije. Tu vidijo tudi trž- no nišo za izvajanje različnih oblik funkcionalnega izobraževanja. Za približno 40 tisoč evrov so kupili računalniške opreme. Sicer pa so čas počitnic izkoristili za večja vzdr-ževalno-investicijska vlaganja, za kar so namenili blizu 200 tisoč evrov, ter za pri pravo projekt ne dokumentacije za pedagoški objekt Gaudeamus. Do položitve temeljnega kamna zanj prihodnji mesec naj bi pridobili gradbeno dovoljenje. Svoje pa so zahtevale tudi priprave na izobraževanje dijakov, ki prihajajo v mednarodni izobraževalni center v Velenje iz Srbije in tudi od drugod. Kmalu partnerja Veleposlanica Slovaške republike dr. Marianna Oravcova obiskala Mestno občino Velenje - Po pogovorih v mestni hiši si j e ogledala mestno središče in obiskal a številne kulturne ustanove Velenje, 19. avgust - Prejšnjo sredo opoldne sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktorica občinske uprave Andreja Katič sprejela veleposlanico Slovaške republike v Sloveniji dr. Marianno Oravcovo. Ta je mesto prvič obiskala letos maja, ko se je udeležila zaključka letošnjega Lirikonovega srečanja književnikov, na katerem so slovakistu dr. Andreju Rozmanu podelili Pretnarjevo nagrado za širjenje slovenske literature in slovenskega jezika po svetu. »Profesor Rozman je zelo pomemben za Slovaško, saj v njem vidimo veleposlanika za slovaški jezik in kulturo v Sloveniji, zato sem z veseljem prišla na podelitev nagrade. Takrat me je vaš župan povabil na uradni obisk mesta. Povabilu sem T IU- y se z veseljem odzvala, vesela pa sem, da smo se danes dogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju,« je po uradnem delu srečanja povedala simpatična veleposlanica, ki že odlično govori slovensko. Slovaška veleposlanica je županu Srečku Mehu čestitala ob praznovanju petdesetletnice odprtja mestnega središča in prenesla pozdrave slovaškega mesta Prie-vidza, s katerim je Mestna občina Velenje že sodelovala, v prihodnosti pa nameravajo podpisati tudi spo ra zum o sode lova nju. Zupan je njeni ekscelenci na delovnem obisku predstavil mestno občino Velenje in njene značilnosti, posebej pa še področja izobraževanja, kulture in gospodarstva, pa tudi načrte za prihodnost. Z dr. V- ii^ v u E»V\ -f Marianno Oravcovo se je dogovoril o možnostih sodelovanja v kulturi v prihodnjem letu. Ob tem nam je povedal: "Pismo o nameri sodelovanja z mestom Prievidza bomo podpisali v septembru, ob praznovanju občinskega praznika. Mesti sta primerljivi in imata veliko skupnega. Dogovorili smo se, da bomo tesneje sodelovali s slovaškimi kulturniki, pa tudi gospodarstveniki. Era in Esotech bi po našem mnenju lahko konkretno sodelovala z gospodarstvom v Prievidzi.« Dr. Marianna Oravcova si je po pogovorih v mestni hiši ogledala mestno središče, kulturni dom, Knjižnico Velenje in Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega. Med obiskom Knjižnice Velenje je povedala, da bo Veleposlaništvo Slovaške republike knjižnici podarilo tudi nekaj del slovaških avtorjev in knjig o Slovaški. ■ BojanaŠ pegel Slovaškav eleposlanica dr.Mar iannaOr avcova in župan Srečko Meh sta bila zd ogovorjenim zeloz adovoljna. Že septembra boV elenjep odpisalop ismo on ameri o sodelovanju zm estomP rievidza. AMBROZIJA VELENJU SE NE GROZI Razloga za preplah ni V četrtek, 13.8.2009, smo prejeli obvestilo Mestne občine Velenje, da se na območju KS Gorica množično razrašča ena najbolj alergenih rastlin, pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia). Po natančnem pregledu omenjenega območja smo ugotovili, da je prišlo do zamenjave z na videz zelo podobnim navadnim pelinom (Artemisia vulgaris). Na podobnost nakazuje že ime rastline, pelinolistna ambrozija, saj ima pelinu podobne liste. Ob tej priložnosti smo se odločili, da predstavimo nekaj ključnih razlik med obema omenjenima rastlinama. In kaj je omenjena škodljiva rastlina? Gre za tujo vrsto, ki se je iz Severne Amerike prenesla v Evropo v 19. stoletju. Je invazivna vrsta, ki uspešno izpodriva avtohtone rastline in ima sposobnost hitrega širjenja, zaradi pomanjkanja naravnih škodljivcev ter zaradi človeškega vpliva (prenašanje semen z umazanijo na avtomobilskih gumah, pojavlja pa se tudi v ptičji hrani). Najdemo jo predvsem ob cestah, nabrežjih rek, železnicah, v zadnjem času pa tudi na obdelanih njivah, kjer včasih preraste poljščine. In zakaj tak strah pred to rastlino? Poleg tega, da uničuje pridelke, je tudi močno alergena. Cvetni prah se pojavi v prvih desetih dneh avgusta in je prisoten v zraku tja do konca septembra. Zadnji podatki poročajo, da pelod ambrozije povzroča alergije pri 30 % celotnega prebivalstva. Zaenkrat je strah pred povečano razširjenostjo ambrozije na našem območju odveč, saj smo po grobem pregledu več lokacij v občini, naleteli na le nekaj predstavnikov te rastline. Z raziskavo bomo tudi v prihodnje nadaljevali ter o spremembah obveščali pristojne ter javnost. Jernej Hrustel, dipl. inž. agr. (PUP d.d.) in Lotty Cojhter, prof. biologije STEBLO - pelin ima rdeče-rjavo olesenelo steblo (zraste do 250 cm) - ambrozija ima rumenkasto-zeleno steblo, lahko tudi rdečkasto, ki nikoli ne oleseni (zraste do 150 cm, največkrat do 70 cm) V obeh primerih je steblo prekrito z dlačicami. LISTI - pelinovi listi so na zgornji strani zeleni in goli, na spodnji pa - listi ambrozije so prav tako pernato deljeni ter z obeh strani dlakavi in zeleni CVETOVI - pri pelinu so rdečerjavi ali rumenkasti, posuti z dlačicami - ambrozija ima vedno rumene in gole cvetove V obeh primerih so cvetovi združeni v latasto socvetje na koncu poganjkov. na h:as Od srede do torka - svet in domovina a Sreda, 19. avgusta Okrajna sodnica Katarina Nov-šak Kaplan je časopisu Dnevnik prepovedala poročati o Pierpaolu Ceraniju, kije od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela. Odgovorni urednik časnika Ali Žerdin je pojasnil, da so v časniku prepričani, da »je v interesu javnosti, da o tej pomembni osebi podamo čim bolj celovito sliko«. Četrtek, 20. avgusta trajal mesec dni. Fidel Castro je znova kritiziral ZDA, ki po njegovih besedah za vojsko zlahka zapravijo milijarde dolarjev, a ne morejo sprejeti zdravstvene reforme, ki bi zaščitila revne. Za muslimane se je začel sveti mesec rama dan. Petek, 21. avgusta Skupščina Mure, na kateri je bilo navzočega 43,1 odstotka kapitala, je potrdila vse predlagane sklepe-uprave, med drugim sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Tik pred iztekom roka za prijavo na mesto generalnega direktorja Slovenskih železnic so mediji poročali, da seje na razpis prijavilo 11 kandidatov. Gre pri odločitvi sodnice za cenzuro ali ne? Noben sodnik pa k sreči ni prepovedal poročanja o najnovejših statističnih podatkih. Ti so pokazali, daje povprečen Slovenec leta 1991 zaslužil 43 evrov neto plače, leta 2006, po uvedbi evra, 773 evrov, letos pa 925 evrov. Hkrati s pla ča mi pa so zra sle tudi cene življenj skih dob rin. V haaškem priporu je spregovoril Radovan Karadžic: »Najbolj sem ponosen na to, da sem svojo dolžnost opravil brez iskanja osebnih koristi oz. lastnih interesov,« so bile njegove besede. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je predstavil 21-član-ski vladni kabinet, ki je zgodovinski zato, ker bodo v njem prvič po letu 1979 delovale tudi tri ženske. Da se afganistanski volilci slučajno ne bi ustrašili odhoda na volišče, so oblasti pozvale medije, naj na volilni dan ne poročajo o nasilju in napa dih. Zaradi varčevanja je vlada javnim uslužbencem zamrznila izplačilo delovne uspešnosti, a mediji so poročali, da njihovi nadrejeni izplačila vseeno dobivajo - skupaj Kandidatov za generalnega direktorja SŽ je kar nekaj. Spet so nam predstavljali ukrep vlade za izboljšanje bivanjskih razmer: jamstvena shema za fizične osebe naj bi namreč bila namenjena »omilitvi posledic gospodarske in finančne krize, ki so nastale za nekatere skupine fizičnih oseb.« Iranska vlada je inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo dovolila večji nadzor jedrskega reaktorja v Natancu, kjer izdeluje obogateni uran. Inšpektorji bodo lahko v objektu, kije skoraj že povsem dokončan, namestili kamere in s tem zagotovili, da bo obogateni uran uporabljan samo za civilne in ne vojaške namene. Hrvaški minister za zdravje Mili-novic je zatrdil, da bo ob morebitnem upa du umet nih oplo di tev podal predlog za spremembo zakona, po kateri bodo zarodek lahko zamrznili. Sobota,2 2. avgusta Zvečer je narava spet pokazala zobe: hudo neurje se je zopet raz-besnelo predvsem nad Koroško in Podatki o nagradah so marsikoga razbesneli. kar za milijon evrov. Minis trstvo za zdravje je tako vodilnim v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah odobrilo za 156 tisoč evrov nagrad, minis tr stvo za delo 181 tisoč evrov, rekorderji pa so v šolstvu, saj so ravnatelji osnovnih in srednjih šol dobili kar 653 tisoč evrov nagrad. Še vedno ni prišlo do dogovora med vlado in avtoprevozniki. Avto-prevozniki so sklenili, da počakajo še na mnenje gospodarske in obrtne zbornice. Nadzorni svet Nove KBM je izvolil svojega predsednika: to je postal Danilo Toplek. Opozicijski poslanci so vložili zahtevo za ustanovitev pete parlamentarne komisije, ki bi preiskovala politično odgovornost funkcionarjev pri projektih visokih gradenj. Letalo falcon je nekaj po osmi uri zjutraj vendarle pristalo v Švici, kjer bodo opravili servis, ki bo Najhuje je bilo (spet) v občini Kungota. Štajersko. Orkanski veter je odkrival strehe in podiral drevesa, ki so padala na električne kable, zaradi česar so bila številna gospodinjstva ves dan odrezana od sveta, meteorna voda pa je zalivala kleti. Ljubljansko okrožno sodišče je razsodilo, da država ni odgovorna za smrt Ljubice Ulčar, ki jo je februarja 2006 v domači hiši na Dolgem Brdu nad Jančami umoril Silvo Plut. Na jugu Portugalske se je na priljubljeni plaži Maria Luisa odtrgal del pečine, ki je zasul turiste, skale pa so zgrmele vse do morja -umrlo je najmanj pet ljudi. Opazovalci EU so volitve v Afganistanu ocenili kot na splošno dobre, drugačno mnenje pa so podali neodvisni opazovalci, ki so poročali o volilnih prevarah in ustraho- vanju. Nemško tožilstvo po celotni drža-vije preiskovalo okoli 100 univerzitetnih profesorjev, ki naj bi študentom »pomagali« do doktoratov v zameno za denar. V Mehiki pa so sprejeli nov zakon, po katerem bodo lahko njihovi državljani posedovali manjše količine drog. Nedelja, 23. avgusta Zaradi požarov, ki so že drugi dan pustošili v okolici Aten, so oblasti ukazale evakuacijo 20 tisoč prebivalcev predmestja Agios Stefanos. Pri gašenju so pomagali gasilci iz Italije in Francije. L/ V Grčiji so divjali strašni požari. Evropa se je spominjala vseh žrtev dejanj, ki so jih zagrešili avtoritarni in totalitarni režimi. V Sloveniji sicer posebnih slovesnosti ni bilo, sicer pa je zaznamovanje dneva spomina na žrtve tovrstnih režimov v resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu predlagal Evropski parlament. Talibani so se odločili: vodjo pakistanskih talibanov Bajtula Mehsu-da, ki naj bi ga v letalskem napadu ubile ameriške sile, bo nasledil Hakimula Mehsud. Ame riška voj ska je zače la Rdečemu križu razkrivati imena vojnih ujetnikov v Iraku in Afganistanu, ki so bili osumljeni terorizma. Ponedeljek, 24. avgusta Iz NLB so sporočili, da se je nadzor ni svet na svoji seji sezna nil s potekom postopka imenovanja novega predsednika uprave NLB. Kot so pojasnili, bodo postopek nadaljevali z načinom neposrednega vabila. Nadzorniki tako novega prvega moža, ki bo na položaju nasledil Draška Veselinoviča, ne NLB še ni dobila novega vodje. bodo iskali z razpisom. Vlada se je sestala na seji. Po njej je premier dejal, da bo temeljno vodilo proračuna »sidro« izdatkov, ki bo omogočilo, da primanjkljaj ne bo presegel zmožnosti, da ga zdajšnja generacija odplača. Kot je še dejal Pahor, želi vlada v nekaj letih znižati primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Izve de li smo tudi, da je minis ter za zdravje Borut Miklavčič dobro okreval in bo konec tedna zapustil bolnišnico. Z vojaško parado v Kijevu so Ukrajinci zaznamovali 18. obletnico neodvisnosti od Rusije. Predsednik Juščenko je ob tem v slavnostnem govoru kritiziral domače in tuje klevetnike. Torek, 25. avgusta Prikimavali smo. In sicer podatku, da ima Slovenija najvišjo davčno stopnjo za fizične osebe. Finančni minister Križanič je ob tem dejstvu že napovedal nov dohodninski razred. Ta naj bi prizadel državljane z najvišjimi dohodki. Predstavniki avtoprevoznikov in ministrstvo za promet so dosegli dogovor. Po besedah ministra Vla-čiča pripravljeni sporazum vsebuje veliko ukrepov za avtoprevozni-ke, denimo odpravo izločanja na avtocestah, ureditev izrednih prevozov in znižanje cestnin ter trošarin za gorivo. Na skupščini Vzajemne so potrdili poročilo o poslovanju v letu 2008, nekdanjemu članu uprave Pustatičniku in dvema nadzornikoma pa niso podelili razrešnice. Teden dni pred začetkom novega šolskega leta, je minister Lukšič žabjcr perspektiva O morebitnem zapiranju šol ministrstvo še ne razmišlja. dejal, da pristojni na njegovem resorju računajo na to, da bo epidemija nove gripe Slovenijo obšla, če pa nas bo že doletela, »smo nanjo pripravljeni«. Minister je še dejal, da je panika najhuje, kar nas lah ko doleti. V Kandaharju na jugu Afganistana je eksplodiralo več avtomobilov bomb. Umrlo naj bi najmanj 36 ljudi, 64 pa je bilo ranjenih. Visoka poslovna šola ■ POSLOVANJE. ■ MARKETING ■ POSLOVNA o ADMINISTRACIJ/T Višja strokovna šola EKONOMIST POSLOVNI SEKRETAR E-študij je primeren za vse zaposlene, mamice in športinike, ki se poleg svojih vsakodnevnih obveznosti ne morejo udeleževati klasičnih predavanj. S pomočjo študija preko interneta lahko sami razporejate čas in kraj študija. Informativni dnevi bodo vsak četrtek, ob 16. uri na Dobi in vvseh študijskih središčih po Sloveniji. VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR www.v sm.si B V1Š{A STROKOVNA ŠOLA Prešernova 1, Maribor, lnfb@doba.sl, tel. 02 226 3fl 90 K Cez Ljubelj na... katero koli stran! Katja Ošljak Prvič v življenju sem se znašla na trhlih tleh eksistencialnega dvoma: ukvarjati sem se pričela z vprašanji domovine, domovinstva, manjšine, tujine, tujke v tujini. Čudne misli, nenavadna vprašanja za mojo glavo, kije praktično popolnoma apatriotska - oziroma identificiram se lahko z marsičim, z marsikom, le lokalna, nacionalna, državna in druga sorodna pripadnost mi je bila vedno tuja. Še državne simbole spoštujem zgolj in izključno protokolarno, da s preveliko ignoranco ne bi užalila nacionalno/državno veliko bolj zavedne večine v svoji okolici. Ah, pa sem naletela na izziv! Življenje me je poslalo na pot čez mejo, kjer sem si z lahkoto pričela urejati vso osnovno bivanjsko infrastrukturo. Okoliške klice presenečenja in negotove poglede v očeh prijateljev sem v svojem običajnem slogu mirila, da to ja ni nič takega. Res da gre za tujo državo, ki pa je hkrati samo sosednja, del iste meddržavne politične skupnosti in razmeroma blizu vseh treh slovenskih krajev, v katerih se zadnjih deset let največ zadržujem. Za povrh vsega se precej dobro znajdem s tamkajšnjim lokalnim jezikom in še območje, v katerem bom predvidoma začasno bivala, je dvojezično. Skratka: lahkotno se mi napoveduje tole življenje čez mejo, kije doslej nikakor nisem razumela kot ločnice od zelo tujega, drugačnega sveta. Pa vendar. Vsakokrat, ko se iz Celovca prek Ljubelja namenim proti Ljubljani, me ob ob cesti, na mestu, kjer se je lansko jesen smrtno ponesrečil koroški deželni glavar Jörg Haider, pozdravijo cvetje in svečke. Rože in lučke so v spomin avstrijskemu junaku in vodilnemu borcu za pravice večine, ki jo menda ogroža slovenska manjšina. (Huh, pretiravam v istem tonu kot šala, ki pripoveduje, da sveče prižigajo koroški Slovenci iz olajšanja in veselja, da jim Haider ne odstranjuje več dvojezičnih krajevnih tabel.) Celovec je lepo mesto in precej mirno, razen če se v centru ali Ikei narišete sredi sobotnega nakupovalnega dopoldneva. Potem zna biti malo bučno in mučno. Sicer pa sem ob mnogih obiskih v tem poletju spoznala, da je tiho in spokojno. Leži ob velikem turkiznem Vrbskem jezeru, po katerem poleg domačinov plavajo odrene race ter tu in tam kak kaj ter ali srfer, kadar slučajno zapiha pravi veter. Tamkajšnji prebivalci in prodajalci storitev so vljudni, zelo profesionalni, ustrežljivi; vseeno pa zelo radi in pogosto preverjajo, ali sem Hrvatica ali Slovenka. Odziv na odgovor "Slovenka" je precej zdolgočasen, nič nesramen, samo izgleda kot: pa takih vidimo vsak dan sto. Zato se vsakokrat znova vprašam, kakšna bi bila reakcija, če bi odgovorila, da sem Hrvatica. In razmišljam, da morda nekaterim čisto zares ni vseeno, katere narodnosti je sogovornik, s katerim pravkar izmenjujejo besede. Nekajkrat se mi je celo zazdelo, morda čisto neupravičeno, a se mi je - da bi bankirka, gostilničar in prodajalec morda raje poslovali z Avstrijko ter da v sogovorniku celo gori kanček plamena s svečke, prižgane Haiderju v spomin. Najbolj očitno se je to pokazalo pri najemu stanovanja, ko sem bila posredniku in lastnikom ob ogledu stanovanja prisiljena razlagati, od kod prihajam in katere narodnosti sem. In takrat sem z iskrico črnega humorja pomislila, ali ne bom tudi jaz enkrat šla prižgat lučke... Morda pa jo grem prižgati, čisto zares - vendar moja svečka ne bo izraz zadovoljstva, da se je nekdo smrtno ponesrečil, ampak bo gorela, da razsvetli kakšnega od trdobučnih lastnikov stanovanj (še več takih sem spoznala v Sloveniji), ki kot tretjerazredne najemnike opredeljujejo homoseksualne pare, študente, družine z otroki, najemnike z domačimi živalmi in seveda tujce. Bah, kako sovražim to opredeljevanje; še posebej zato, ker se skorajda ne morem in ne znam identificirati kot Slovenka. Da spadam v skupino ljudi s to isto lastnostjo vem samo, ker so me tako podučili že v osnovni šoli, čutila pa tega nikoli zares nisem. Vse, kar čutim do področja in ljudi, s katerimi sem doslej živela, je zadovoljstvo, ker nam gre še kar dobro in si lahko zagotavljamo okoliščine za prijetno bivanje, tako kot si sedaj vsaj tako dobre pogoje skušam ustvariti onkraj Ljubelja ... y^y www.trakom-slo.com i^dteiip maawSasiösivtea Umsffilifli ti uiiM i uüüüitejiaüwj' Vidimo se na Radgonskem sejmu! 0(1 9Q A rio S Q se nahajamo na zunanjem razstavnem v/u o. uu o. u . Mojstrih itijo.N ajmlajšimG aberčanom sen očejoz ameriti. Obetaven začetek Minuli petek zvečer in v nedeljo popoldne je bilo pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki bolj živahno kot običajno. Za živahnost je poskrbel tamkajšnji javni zavod Mladinski center, ki je v sodelovanju z Občino Šmart no ob Paki ter Ura dom za mladino Ministrstva za šolstvo in šport pripravil tretji poletni festival Poletje pod kozolcem 2009. Festival, ki se je v tukajšnjem in tudi širšem okolju zelo prijel, so odprli člani dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika. Zanjo velja, da je edina klapa v Sloveniji, ki se lahko kosa z dalmatinskim več-, tudi osemglasnim klapskim petjem. Da je bila to prava uvodna prireditev, ni treba posebej poudarjati, prav tako ne, da so možje in fantje navdušili približno 250 obiskovalcev prireditve. Precej manj jih je v nedeljo prisluhnilo obetavni mladi slovenski pevki Ivi Stanič, ki jo je pri izvajanju zimzelenih slovenskih in tudi tujih melodij spremljal Big Band Radovljica. Tudi ti so navdu- šili občinstvo. Za sceno na odru je tokrat poskrbela mlada umetnica Lea Hudournik. Na obeh prejšnjih poletnih festivalih je bil vstop na prireditve za vse obiskoval ce prost. Letos pa je nekatere ob vhodu presenetila vstopnina - 5 evrov. Na prireditvi Eno pesem peti, ki bo v nedeljo ob 16. uri in na kateri bo nastopilo 9 skupin iz Šaleške, Mislinjske in Zgornje Savinjske doline ter Po domače pod kozolcem, s katero bodo zaključili tretji poletni festival, pa bo vstop prost. ■ Tp Andreja Urnaut, programski vodja javnega zavoda Mladinski center, o tem, zakaj letos vstopnina: "Ker so zaradi gospodarske krize vsa podjetja zmanjšala sredstva za promocijo in propagando, smo bili prisiljeni uvesti minimalno vstopnino, če smo hoteli zagotoviti tudi letošnji program festivala na dovolj visoki kakovostni ravni. Hkrati pa je uvedba minimalne vstopnine tudi odziv na razpravo na letošnjem občnem zboru Kulturnega društva Šmartno ob Paki, na katerem so udeleženci z aplavzom podprli razmišljanja, da ljubiteljska kultura izgublja svojo vrednost, če so kulturne prireditve brezplačne. Vsekakor ni bil namen organizatorja poletnega festivala onemogočiti delo ljubiteljskim kulturnim skupinam. Želja vseh, ki sodelujemo pri pripravi in izvedbi 3. Poletnega festivala Poletje pod kozolcem 2009, je, da je program festivala dovolj raznolik, zabaven, kulturen. Zato verjamemo, da vstopnina ne bo ovira za obisk prireditev, na katerih bo moč videti tudi več šmarških kulturnih zanesenjakov." BernardaK ovačičs vojes tvaritve medd rugimv sako leto predstavi tudi vM ozirskem gaju. Bernardini bikci Bernarda Kovačič iz Šmartnega ob Paki se že nekaj let ukvarja z izdelovanjem izdelkov umetnostne obrti. Znanje in energijo je namenila keramični tehniki raku in kiparjenju. Za te izdelke ima certifikat in priznanje Likovnih društev Slovenije. Svoje izdelke predstavlja na raznih skupinskih razstavah in sejemskih prireditvah. Med drugim se predstavlja tudi na osrednjih prireditvah v Mozirskem gaju. Kot pravi Ber narda, je naj lep še takrat, ko lahko ustvarjaš, kar čutiš v srcu. »Vzameš material iz narave, ki ga kdo drug ne bi niti pogle- dal, ti pa ga predelaš in ustvariš neko umetnino.« Uporablja keramično tehniko raku, predvsem pa kipari. »Zelo me pritegnejo obrazi, ki o ljudeh največ povedo. Tudi oči: usta lahko govorijo eno, toda oči ne lažejo. Ko se prepustim domišljiji in glini in ko nekaj nastane pod mojimi rokami - to je najlepše. Takoj pozabim na čas, na vse skrbi.« Poleg portretov najraje izdeluje skulpture iz živali, njena posebnost je bik. »Barve me ves čas posebej zanimajo. Ko kip premažem z gla-zuro, še ne vem, kakšne barve bo. In ko ga nato potegnem iz peči in zasujem z žagovino, ohladim in očistim, me njegova barva vedno znova preseneti. Ta vznemirjenost me vleče naprej.« Njeni kipci zdaj krasijo domove že marsikje po svetu. V prihodnosti se namerava bolj poglobljeno posvečati tudi kaligra-fiji. Med kratkoročnimi cilji pa Bernarda želi urediti svoj atelje. Takšnega, ki jo bo navdajal z energijo, optimizmom in ustvarjalnostjo, obiskovalcem pa dajal občutek urejenega delovnega okolja. ■ Tp Obiskovanja tujih in popotovanja naših spome(j)nikov Spomeniki - Grafiti -Sprava. Odprtj e novega in začetek konca starega umetniškega proj ekta Staneta Špegla. V Galeriji Velenje bo vse do 12. septembra na ogled novo delo velenjskega skladatelja, instrumentalista in producenta, ki se tako na slovenskem kot tudi na tujem prizorišču sodobnih umetnostnih zvrsti udej-stvuje že več kot dvajset let. Tokrat seje predstavil z novim multimedij-skim projektom Spome(j)niki (2) -Imort-Expotrt. Trenutki filma, ki prikazuje popotovanja spomenikov oz. mejnikov po evropskih prestolnicah kulture, so zamrznjeni na fotografijah, ki so razstavljene v pritličju Galerije Velenje. Z barvno in glasbeno spremljavo se spomeniki, uvoženi iz mest, ki so v letih od 1985 do 2008 bila evropske prestolnice kulture, pojavljajo na najrazličnejših lokacijah po Velenju. Tako travnik med mestno pošto in reko Pako zastra- Ob otvoritvi razstave in multimedijskega projekta Staneta Špegla (levo) se je umetniku zahvalil tudi župan Srečko Meh. žijo konjeniki, Edvard Kardelj na svojem trgu dobi družbo zabavnih pisanih figur, iz Kobenhavna se na Velenjsko jezero pride sončit Mala morska deklica. Prav tako pa se Bati-čeve in Mušičeve Onemele puške in edenod mnogih Avgustinčičevih Titov pojavljajo po evropskih mestih. Predstava o tem, kakšno bi Velenje lahko bilo, če bi del njegove kulturne dediščine bile vse skulpture, ki so ga na svojem virtualnem popotovanju obiskale, so vzbujale željo po tem, da bi jih, ko bi se čez ramo ozrli na Titov trg, res ugledali. Prav tako pa so ponos vzbudili naši spomeniki, ki so se lahko kosali z vsemi drugimi in se stapljali z okoljem, ki ni njihovo domače. V zgornjem nadstropju Galerije Vele nje pa bodo le do pet ka na ogled skulpture na temo sprave. Te so v preteklosti veliko potovale od pri zo ri šča do pri zo ri šča, a se gospod Črni in tovariš Rdeči, ki sta ves čas bila glavna akterja, nikakor nista mogla resnično spraviti. Zato bodo te skulpture v okviru programa festivala mladih kultur Kunigunda doživele t. i. grafitar-sko intervencijo. Tako bo grafitar-ska deideologizacija in/ali kolektivna pozaba poskrbela ali vsaj skušala poskrbeti za dokončno spravo. Figure bodo nato v odkup ali posvojitev, tiste pa, ki bodo ostale na prizorišču, pa bodo ob obrednem sežigu dokončno spravljene in pozabljene. Dr. Mojca Puncer, umetnostna kritičarka in publicist-ka, je o tem povedala: »Te rdeče--črne skulpture simbolizirajo dve nasproti si stoječi ideologiji - socializem in cerkev. Grafite lahko nekako razumemo kot spomenike neki akcijski mladinski kulturi, ki se giblje na ulici in ki se upira neki večinski kulturi. Grafitarji pa predstavljajo mlajšo generacijo, ki ni več vpeta v to ideologijo.« Dokončna sprava, do katere bodo figure z obeh polov skušali pripeljati mladi grafitarji, se bo zgodila pred obličjem Titovega spomenika v petek, 28. avgusta, v okviru prireditev festivala Kunigunda. ■ TinaF elicijan »Knapovska večerja« za pokušino Velenje, 20. avgusta - V četrtek zvečer je bil atrij Velenjskega gradu spet poln. Tokrat so se Šaleča-ni odzvali vabilu Festivala Velenje na Knapovski večer. Oblikovali so ga tako, da so najprej zavrteli kratek film Staneta Špegla, ki gaje pripravil ob 50-letnici odprtja novega velenjskega mestnega središča za Festival Velenje, vrtijo pa ga pred kino predstavami. V nadaljevanju sta plesalki Plesnega studia N odplesali koreografijo Nine Mavec Krenker, imenovano Industrijska dediščina. Z veseljem smo si ogledali tudi kratek film Milana Marica z naslovom Še pomnite, tovariši. V njem prikazuje delo v velenjskem Premogovniku in življenje rudarjev, povezano z njim. Sledile pa so tri slike nove gledališke igre Čeprav smov ideli le tris likeg ledališke igre» Knapovskav ečerja«, smo sio n jejl ahko ustvarilis liko.P remiera bol 5.s eptembra vv elenjskem domuk ulture. z naslovom Knapovska večerja. Igra je nastala po dramatur ški predlogi Petra Rezmana, izvajajo jo igralci KD Gledališče Velenje. Režiral jo je Karli Čretnik, na odru pa so se nam predstavili Cveta Koprivnikar, Marjan Matijevič, Ruda Strmčnik, Drago Seme, Karli Čretnik in Ante Kovačevic. Tri slike, ki smo jih videli za pokušino, so gledalce navdušile. Gre za komedijo s črnim, knapovskim humorjem, odigrano v velenjski »knapov-ščini«. Govorica domačinov pristno zveni iz ust Ruda Strmčnika, ki se je tokrat prvič preizkusil v vlogi igralca na odru. Odločitev, da so ga povabili v ansambel, je odlična. Gledališče Velenje je komedijo s knapovsko tematiko pripravilo v sodelovanju s Premogovnikom Velenje in Muzejem premogovništva Slovenije. Premiera bo 15. septembra v domu kulture. Po videnem v pokušini na Velenjskem gradu sodeč bo igra uspešnica, ki si jo bo ogledalo veliko ljubiteljev gledališča. ■ bš Muzej usnjarstva vse bliže odprtju 12. avgusta j e bil opravljen tehnični pregled, pomanjkljivosti bodo odpravljene v enem mesecu MilenaK rstič -P laninc Šoštanj - Muzej usnjarstva, njegova prva faza, dobiva končno podobo in ni več daleč čas, ko ga bodo odprli. V prvi fazi so zgradili prizidek k obstoječi stavbi tovarniških kopalnic bivše Tovarne usnja Šoštanj, obnovili objekt in postavili paviljon, kjer bo razstavljena tehniška dediščina (stroji), ki so jih uporabljali v tovarni. Zdaj potekajo intenzivna usklajevanja postavitve muzejskih vsebin v prostor, objekt C oziroma paviljon, v katerem je postavljena tehniška dediščina, pa je končan. Zadnja usklajevanja potekajo tudi o zunanji ureditvi. 12. avgusta je bil opravljen tehnični pregled, pomanjkljivosti bodo odpravljene v roku enega mesca. Zadnja usklajevanja glede zunanjeu reditve. Nova jeo graja. Objekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. V Šoštanju so do zdaj prejeli že več kot 95 odstotkov sofinanciranih sredstev, kar znese nekaj manj kot 500.000 i» I:I KOLONA Kdo bo mediju sešil novo srajčko AlešO jsteršek Na lestvici tistih, ki jim tako strokovna kot laična javnost pripisujeta del krivde za nastanek svetovne gospodarske recesije, so tudi mediji. Vloge neodvisnega nadzornika v družbi niso opravili, svojo javnost pa so reducirali na le še na število odjemalcev - potencialnih prejemnikov oglasnih sporočil. Pot navzdol je bila zakoličena. Celo največja časopisna podjetja ne zmorejo več odplačevati bremen preteklih poslovnih odločitev, v padajoči spirali se zdaj le nemočno branijo davno prej zapetega povodca industrije. Ker je medijska kulturna krajina za polno delovanje družbe preveč pomembna, da bi se ji lahko zavestno odrekli, so ponovno na dnevnem redu razprave o interesu javnosti do informiranja. Fokus na področju teh razprav je vprašanje Kako vzpostaviti javni interes v medijih, kako jih demokratizirati, kako jih od dobička ponovno usmeriti k funkciji »četrte veje oblasti«. Tako kot recesija je planetarno (od ameriškega Projekt za odličnost v novinarstvu do vključno slovenskega v prostoru Fakultet za humanistične študije, za družbene vede, Filozofske fakultete v Ljubljani, itd.) tudi zanimanje za to temo. Ko smo kot družba z mediji iz publike postali javnost, je bil za nami že pomemben proces, njegovo nadaljevanje pa v dosežku -razsvetljenem delavstvu, nemudoma že ni bil več v interesu vladajočega meščanstva. Odtujitev, kije sledila, se danes po omenjeni ameriški raziskavi kaže tudi v podatku, da več kot tretjina vprašanih meni, da delovanje medijev škoduje demokraciji, manj kot polovica npr. pa, da bi ukinitev lokalnega medija »škodovala javnemu življenju skupnosti, v kateri živijo. Kako bi torej medije, ki se jih od zgodnjih začetkov lotevajo najrazličnejši hegemoni, ponovno vzpostavili kot objekt zaupanja in vzvod, po katerem je moč umne-je razpravljati. Tako je namreč možno le, če so informacije, kijih dobimo, točne, in če imamo v proces njihovega podajanja polno zaupanje. Ureditev v obliki javnih služb je med največkrat omenjenimi. Po njej bi medije vzpostavili kot javno službo (javni zavodi, podobno kot RTV ali podobno, kot je bila ureditev v prejšnji državi). Gre seveda za koncept, ki popolnoma povozi koncept tržno reguliranih medijskih krajin. Blažja oblika bi bila predvideno ustanavljanje medijskih zadrug, kjer bi bil javni interes zastopan z obliko dotacije medijem, ki bi oblikovali takšne medijske zadruge - več odjemalcev medijskih vsebin, več javnega interesa in denarja. Kot možna oblika blažitve usihanja medijske kulturne krajine pa je tudi obdavčitev ponudnikov internetnih povezav. Ti so zaenkrat edini, ki imajo v svetu elektronskih informacij zagotovljen prihodek - ne glede na to, da sami niso njihovi producenti. Zagotovo predstavlja izziv ureditve tega področja na lokalnih ravneh. Javni interes v medijskem prostoru bi bilo lahko utemeljiti, lokalni tiskani in elektronski evidentno predstavljajo tak potencial. Verjetno tudi sredstva ne bi bila težava, večji problem pa je evidentno v regulaciji in načinu izvajanja. Med odločitvijo, ali vzpostaviti jasen in transparenten način ali ohranjati vrtičke, bi bilo možno izpeljati kakšen pilotni projekt - projekt sofinanciranja javnega interesa v lokalnih medijih, nekaj podobnega, kot se trudi izvesti Ministrstvo za kulturo z medijskim skladom. Spoštovani, žal si ne predstavljam urbanega okolja, kjer bi mi edini vir novic predstavljale forumovske internetne strani, blogi in meganiči. In v trendu, ki se plazi po medijski kulturni krajini, nisem opazil nič takšnega, kar bi me z gotovostjo prepričalo, da čez desetletje ne bo res tako. Si predstavljate? Celotna naložba je vredna nekaj več kot 1.400.000 evrov. Operacijo delno financira Evrop ska unija, Evrop ski sklad za regionalni razvoj. evrov. Trenutno potekajo vsa dela po pogodbenih rokih in obveznostmi. Usnjarska dejavnost je Šoštanj zaznamovala in mu krojila usodo vse do leta 1999. Izjemen odnos do te dejavnosti so Šoštanjčani pokazali s številnimi donacijami red kih usnjarskih pred metov iz zasebnih zbirk, ki bodo popestrili muzejsko postavitev, pri kateri ves čas sodelujejo številni. Posebej aktiven je ožji programski svet, ki ga vodi župan. Gradnja (dela izvaja podjetje Cigrad, d. o. o.) je izjemno velik in zahteven projekt. Z muzejem pa bo Šoštanj popestril kulturno--tehnično ponudbo kraja, obenem pa bo prava zakladnica podatkov in spominov na proizvodnjo usnja. 107,8 MHz IADOjSKO IDO Pred začetkom novega šolskega leta Glasbene novičke Ena od tem tudi v naši radijski in časopisni hiši je začetek novega šolskega leta. Medtem ko sta novinarka Milena Krstič - Planine in vodja propagande Nina Jug že »poštimali« vse v zvezi s šolskimi potrebščinami za svoja srednješolca Marka in Gašperja, seje tonski tehnik Marjan Sla-pnik rešil vsaj enega bremena s svojo srednješolko Vesno. Naredila je vozniški izpit in se bo tako lahko sama vozila v šolo v Celje. Da je šola vse prej kot poceni ugotavljata propagan-distka Bernarda Matko in računO' vodkinja Suzana Brglez. Slednja kar ne more verjeti, da je za učbenike in delovne zvezke za drugošolko Karin plačala enkrat več kot Bernarda za prav tako drugošolca Marcela. Ne moreta pa primerjati cen učbenikov in delovnih zvezkov za Filipa, ki bo petošolec, ker namreč Suzanin Erik obiskuje še vrtec. V drugi razred osnovne šole bo sedel tudi sin tonskega tehnika Dragana Berkenjače-viča - Marko. Se pa Dragan pridružuje mnenju oblikovalke Janje Košuta Špegel. Ta pravi, da ji brezdelje bodočega osmošolca Kaja gre počasi že na »živce«, definitivno pa se je znebila kar zajetne vsote denarja že pred začetkom novega šolskega leta. Ko bo zazvonil šolski zvonec, pa ... Še sreča, da šolskih potrebščin ne potrebuje tudi Janjin drugoro-jenec Art, ki bo v novem šolskem letu še zadnjič prestopil prag vrtca. Pestro, ni kaj. ■ Tp ¿Mb ... na kratko... KUNIGUNDA 2009 VVelenju poteka 12. Festival mladih kultur Kunigunda, ki se bo zaključil ta vikend. Do konca festivala je ostalo še nekaj glasbenih dogodkov, in sicer bo danes na prireditvenem prostoru pred Mladinskim centrom nastopila skupina Orlek, v soboto, 29. avgusta, pa bosta nastopili za to priložnost reinkarnirana Krvava rosa in velenjski prvaki metala KAOZ (menda zadnjič). ELVIS JACKSON Zaradi nepredvidljive operacije in daljšega okrevanja njihovega basista Erika Makuca so začasno angažirali Andraža Kožarja - Stocksona. Sicer pa so na koncertih po Bolgariji in Romuniji navdušili tako tamkajšnje občinstvo kot člane skupine Faith No More, pred katerih nastopom so ogrevali obiskovalce. MARS Septembra bo v Ljubljani in Zagrebu potekal festival Mars/Zagreb-Ljubljana Trans Europe Festival. Organizatorji si želijo povezati dve mesti in dve državi, ki jo povezujejo glasbene vezi. Prvi Marsfestival bo 19. septembra potekal v ljubljanskih Križankah, dan prej in dan pozneje, torej 18. in 20. septembra, pa v zagrebški Tvornici. V Križankah bodo nastopili Let 3, TBF, Elvis Jackson, Vatra, Morso in Ice. POLETNI FESTIVAL POD KOZOLCEM V Šmartnem ob Paki se ta vikend nadaljuje 3. Poletni festival Pod kozolcem. Jutri, v petek, 28. avgusta, bosta na prireditvenem prostoru pri Mla-din skem cen tru nas topi la sku pi na Malibu in Jože Krajnc, v nedeljo, 30. avgusta, pa se bo festival nadaljeval s prireditvijo Eno pesem peti - območnim srečanjem ljudskih pevcev in godcev Šaleške doline. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1.SUGABABES-Get Sexy 2. TIZIANO FERRO feat. KELLY ROWLAND-Breathe Gently 3. BLACK EYED PEAS - I Gotta Feeling Get Sexyje nova skladba bri tan ske dekliš ke sku pi ne Suga ba bes. Skupina, ki sicer deluje že dobrih deset let, bo novembra izdala svoj sedmi album. Album bo v Veliki Britaniji uradno izšel 9. novembra, njegov naslov pa zaenkrat ostaja še skrivnost. Pred izi dom albu ma bo lon don ska zased ba pred sta vi la še eno novo sklad bo z naslovom About A Girl. ^lestvica doma I ■ I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ans. Minutka - Čas je da se spuntamo 2. Veseli svatje - Svet je že od pamtiveka tak 3. Ans. Mladi upi - Le zapoj srce 4. Ansambel.si - Pismo z morja 5. Ans. Storžič - Mandoline 6. Tamburaška skupina Dupljak - Ljubiti je luštno 7. Kozjanski zven - Ko te v solzah spet objamem 8. Ans. Odpev - Kam odšle so sanje 9. Ans. Zarja - Fejst d'kle 10. Dejan Praprotnik - Sestavljena polka www.radiovelenje.com Spominski koncert na Dunaju Začela se je prodaja vstopnic za koncert v spomin Michaelu Jack-sonu, ki bo 26. septembra na dvorišču dvorca Schonbrunn na Dunaju. Organizator spominskega koncerta Jermaine Jackson je Dunaj izbral za pri zo ri šče, ker je bil Michael velik ljubitelj mesta in gradov. Na spominskem koncertu v čast kralja popa bodo številni mednarodno priznani glasbeniki interpretirali njegove pesmi. Triurni koncert na prostem si bo lahko ogleda- Obisk Dubrovnika z incidentom Hrvaški turistični biser Dubrovnik vsako poletje obišče množica zvezdnikov svetovnega formata. Letos sta bila med njimi tudi pevka Beyonce in njen partner, znani producent in glasbenik Jay Z. Njun obisk je seveda vzbudil pozornost številnih novinarjev in fotorepor-terjev, ki so par spremljali na vsakem koraku. Varnostnik pevke Beyonce na nadlegovanje fotografov v nekem trenutku ni nič kaj nežno reagiral in se je celo zapletel v incident s hrvaškim snemalcem. Var- namenjen spodbujanju socialnega čuta pri mladih ter pomoči humanitarnim organizacijam. Prejemnik donacije bo ponovno društvo Beli obroč. Zur na prostem vsako leto obišče veliko število mladih, do lani pa je prireditev skupaj obiskalo okrog 80.000 obiskovalcev. DJ Umek velja za enega najboljših in najuspešnejših slovenskih didže-jev, ki so dosegli svetovno slavo. Njegova diskografija obsega preko 500 izdaj pri največjih svetovnih založbah, letos pa je v okviru nagrad DJ Awards nominiran za najboljšega didžeja vtehno sekciji. Novembra spet Norah Jones Novembra bo izšel nov album ameriške pevke Norah Jones. To bo njen četrti album zapored, od izida zadnjega Too Late pa sta minili že več kot dve leti. 30-letna glasbenica, hči Ravija Shankaija, znanega mojstra sitarja, se tokrat lo 85.000 Jacksonovih oboževalcev, v živo pa bodo koncert prenašali tudi po televiziji. Jermaine Jackson tudi v prihodnje načrtuje vsakoletne koncerte v spomin preminulemu bratu. Del dobička od prodaje vstopnic bodo namenili v dobrodelne namene. Alya posnela videospot V vročem Portorožu je pretekli vikend potekalo snemanje novega videospota pevke Alye. V čudovitem ambientu lokala Alaya je zabava trajala ves dan in se zavlekla pozno v noč. Režisersko taktirko je tokrat prevzel Branco Grabo-vac, sodelovalo pa je kar 40 statistov. Najbolj zoprna je bila vročina, ki je pridno topila ličila na razgretih telesih in ekipa je imela veliko dela. V spotu nastopajo tudi Alyini oboževalci, ki so se preko njene spletne strani prijavili za nastopanje v njem. Prijavilo se jih je več kot šestdeset, štirideset najpogumnejših pa je tudi zaplesalo z Alyo. Prišli so iz naj raz lič nej ših sloven skih krajev, od Prekmurja do Dolenjske. Videospot na male ekrane prihaja še pred koncem meseca, v septembru pa se obeta velika promocija aktualnega albuma Nonstop. nostnik je 56-letnega snemalca trikrat brcnil ter mu uničil luč na kameri. Slednji mu ni ostal dolžan, s stojalom ga je udaril v hrbet, varnostnik pa mu je nato stojalo iztrgal iz rok in ga vrgel v morje. Dogodek je dobil epilog na sodišču. Po poročanju hrvaških medijev so varnostniku naložili denarno kazen v višini 500 kun (približno 68 evrov) zaradi kršenja javnega reda in miru, policija pa je ugotavljala tudi odgovornost hrvaškega snemalca. Žur z razlogom V soboto, 29. avgusta, med 17. in 23. uro, bo v parku Tivoli v Ljubljani že šesto leto zapored potekal humanitarno--glasbeni dogodek Zur z razlogom, ki ga vsako leto pripravlja znani slovenski DJ Umek. Tudi tokrat bo odmika od svojega prepoznavnega glasbenega sloga, ki so ga krasile predvsem pop jazz balade na albumih Come Away With Me in Feels Like Home. Na novem albumu naj bi bilo namesto klavirja slišati več kitare, zaznati pa naj bi bilo tudi vpliv country glasbe. Album zaenkrat še nima naslova, pri projektu pa Norah sodeluje s producentom Jacquairem Kingom, ki ga poznamo po sodelovanju s Tomom Wait som, Kings of Leon in Modest Hou se. I ■ I ■ I 27. avgusta 2009 d Akademski kipar Boštjan Drinovec, avtor spomenika graditelju sodobnega Velenja Nestlu Žganku, se je prejšnji teden z razlogom sprehajal po Titovem trgu. Goran Semečnik iz občinske uprave mu je pomagal. Pa ne pri sprehajanju, ampak pri merjenju. Priprave na postavitev podstavka za Žgankov spomenik so namreč v polnem teku. Tisti, ki so ga že videli, so navdušeni. Kipar pa nam je priznal, da je bil to zahteven, a izzivov poln projekt. d Inšpektor za ceste na medobčinskem inšpektoratu Franc Zajamšek in župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek imata več stičnih točk. Še bolje - več križev in težav. Čvek ne ve, katere od teh rešujeta tokrat na nedeljski slovesnosti ob blagoslovu zvonov: težave z občinskimi ali zasebnimi cestami. Morda premlevata tudi, zakaj župan ni dobil takšnega ali drugačnega povabila na blagoslov cerkvenih zvonov, ali pa sta rekla morda katero prijazno o tem, kako se župan počuti v vlogi dedka vnukinji Neži. Znano je, da ima Gorenje v Šaleških graščakih ene najboljših navijačev v državi. Spremljajo jih na vseh tekmah doma, pa tudi v tujini skorajda nobene ne izpustijo. Velik rokometni zanesenjak in navijaško vedno zelo razgret je tudi Aleš Osredkar. Takole se je pred dnevi zbral s kolegi, pa ne da bi se navijaško pripravljali na novo garaško sezono velenjskih rokometašev. Naložil si je četrti križ, ki ga bo gotovo uspešno prenašal. Tudi na navijaških tribunah. Kdo je ta srečnež, je pogled na sliko kakopak dovolj zgovoren. Na poroko v narodni noši pod Triglav Znana ustvarjalca velikih scen na festivalih narodnoza-bavne glasbe in kulis tudi na drugih prireditvah po Sloveniji Milica in Jože Napotnik iz Gavc sta minulo soboto uresničila še eno dolgoletno željo. Po 18 letih ljubezni in med- sebojnega spoštovanja sta si namreč obljubila zvestobo do groba na poročnem obredu v kapelici Marije Snežne na Kredarici pod slovenskim očakom Triglavom. Za svatovsko oblačilo sta izbrala slovensko narodno nošo, za priči Miha Kovača in Gregorja Jeharta, poročni obred pa je opravil njun prijatelj - župnik v Berlinu Izidor Pečovnik - Dori. V poročni obleki sta 65-letna Milica in 71-letni Jože prehodila pot od Pokljuke do Kredarice, dan kasneje, v nedeljo, pa sta se v taki opremi povzpela še na vrh Triglava in ga tudi osvojila. Milica in Jože sta znana ljubitelja planin, zato njuna želja po cerkveni poroki pod slovenskim očakom ni presenetljiva. Ta zanju nepozaben dogodek jima je polepšalo še blizu 200 drugih ljubiteljev gora in člani fan kluba ansambla Zupan, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. Na poročnem obredu so poleg melodij omenjenega ansambla »pele« tudi citre mag. Petra Napreta, zbrane so nagovorili podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stanko Gašparič, šmar-ški župan Alojz Podgoršek, v imenu sokrajanov Gavc pa Bojan Voglar. Takšne poroke najbrž ni doživel še nihče. Čestitkam Milici in Jožetu se pridružuje tudi naše uredništvo. ■ Tp Podkraj - Srečanja rodbin vedno prinašajo vesele trenutke. V roke si segajo mlajši in starejši, spoznavajo življenjske poti posameznikov in obujajo spomine na mladostna leta. Tako je bilo tudi v nedeljo, 16. 8., v Pod-kraju, kjer so se na prvem srečanju zbrali člani rodbine Lipnik-Hriberšek s Paškega Kozjaka. »S tem smo želeli izpolniti željo staršev, da se tako kot večina rodbin ne bi srečevali samo na pogrebih,« so pojasnili glavni organizatorji piknika Darinka Cafuta ter Brigita in Mojca Ramšak. V petih rodbinskih vejah (Hriberškova, Borov-nikova, Žerdonerjeva, Lihtenekerje-va ter Koroščeva) se v štirih generacijah združuje več kot 100 potomcev. Rodbinsko srečanje je obenem tudi priložnost za izdelavo rodovnika, ki sega vse do leta 1821. Najstarejša udeleženka je bila z 81 leti Hedvika Hri-beršek, najmlajša pa 8-mesečna Julija Gerlič. ■ M. Ramšak Tudi na drva V šoštanjski termoelektrarni naj bi za pridobivanje električne energije razen premoga začeli uporabljati tudi drva. Menda jih imajo dovolj. Saj jim pri načrtovanem bloku 6 mnogi še vedno mečejo polena pod noge. Nevarnost Ne vem, če se je dobro ponašati z novimi zvonovi. Saj se še prehitro zgodi, da nam začne biti plat zvona. Več kot tri točke Za mnoge je zadnja zmaga velenjskega Rudarja vredna veliko več kot le tri točke. Premagali so Celjane. Spoznavanje Prijatelja spoznaš v nesreči. Mnogo več pa je pri nas takih, ki radi nesreče drugih izrabijo sebi v prid. Ne sledijo mu Veplas bi se z izdelavo delov za ameriške helikopterje že lahko močno povzpel v proizvodnji. A kaj, ko mu banke ne sledijo. Počasi naprej Policija nas še kar naprej prepričuje, da se počasi daleč pride. Kdor preveč hiti, prepogosto ne pride nikamor. Plazilci Včasih so se po pokopališčih plazili nepridipravi. Zdaj ponekod že pravi plazilci. Čemu skladišča Nekateri se čudijo, zakaj naš Rdeči križ sploh potrebuje skladišča. Saj je povpraševanje po paketih in drugi pomoči zadnji čas tako veliko, da gre taka roba »vroča« naprej. Brez dopusta Kako lepo bi bilo, če bi bili vsi poslanci in drugi politiki poleti vsaj nekaj časa res na dopustu. In bi nas pustili pri miru. 27. avgusta 2009 Jul4£jlS MED VAMI 13 Zaključek festivala Park s5 dogaja Nič več dogaj anja v parku - do prihodnjega leta TinaF elicijan Prejšnji teden se je po devetih tednih užitkov za ene in naporov za druge zaključil mladinski festival Park s5 dogaja, ki je ves čas potekal v samem središču mesta - v parku pred velenjsko gimnazijo. Neodvisna skupina dijakov Šolskega centra Velenje, simpatična in marljiva družba, je festival začela pripravljati že februarja, kljub temu pa še pred samim koncem festivala ni mogla odložiti dela in skrbi. Žiga Kočevar, Matjaž Verbič, Uroš Tepeš, Rok Gorenjak in Lena Pen-šek niso skrivali žalosti, da se festival končuje na eni, in veselja, da je vsakodnevne obveznosti končno konec na drugi strani. Družba je med mladimi v Velenju že večkrat zasledila govorice, da se v Velenju nič ne dogaja, zato je s samostojno organizacijo tako obsežnega projekta želela hkrati dokazati, da dogajanje za mlade je in da imajo možnost sami pripravljati dogodke, ki sijih želijo. Povedali so, da so si želeli razbiti ta neosnovan stereotip. »Vsako leto so se mladi razburjali, da se med poletnimi počitnicami zanje nič ne dogaja. Zato smo jim mi pripravili festival, kije povsem zastonj, prišli pa so lahko vsi, ne glede na starost ali interesno pripadnost, kar je tudi prednost. Tudi gostinska ponudba je bila mladim žepom primerna. Klubsko dogajanje, kar se tega tiče, ni vsem dostopno,« so člani organizatorske skupine naštevali prednosti svojega festivala. Program, ki so ga zasnovali sami, obiskovalcem všeč, saj so prav vsak teden na dogodke prihajali različni ljudje in je odziv bil zelo pozitiven - do pet de set obiskoval cev vsak teden. Najbolj veseli pa so bili obiskov starejših generacij, ki so v parku preživljale svojo mladost in so ob tem festivalu prišli obujati spomine na čase, ko je bilo v parku življenje vse leto. Seveda pa je zabava eno, delo in odgovornost pa drugi. Žiga Kočevar je takole opisal potek priprave festivala Park s5 dogaja: »Prva je seveda ideja. Potem je treba za realizacijo pridobiti - denar. Večji del finančnih sredstev smo pridobili preko Mladinskega sveta Velenje (MSV) in Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK), potem smo se prijavili še na dva javna razpisa. Enega od teh je financirala Dijaška organizacija Slovenije, in ker smo dijaki, smo imeli veliko možnosti, da smo na razpisu uspešni. Naš projekt je bil ocenjen stoodstotno, tako da smo dobili celotni znesek. Dru- gi razpis je razpisala MO Velenje za mladinske projekte. Šele potem smo za sredstva prosili tudi sponzorje. Ko je bil denar urejen, je bilo potrebno dobiti vsa dovoljenja od lastnikov zemljišč, na katerem potekajo dogodki, dovoljenja za glasnost in trajanje dogodka, za postavitev objekta, za vse. Šele na koncu pride na vrsto izpeljava sama: kje bo postavljeno ozvočenje, kje bodo nas to pa li, kdo bo za kaj zadolžen, koga bomo povabili na festival.« Povedali so tudi, daje bilo potrebno ogromno improvizacije. Vedno se namreč lahko zatakne. Tako so že na otvoritveni dan zaradi slabega vremena koncert Adija Smolarja iz parka prestavili v Mladinski center. Seveda je sprva bilo težko in so bili tudi malo razočarani, ven dar, kot pravijo sami, se moraš hitro navaditi na to, če nočeš, da ti ena malenkost pokvari cel festival. Dijaki se strinjajo, daje problem tistih, ki govorijo, da se v Velenju nič ne dogaja, v tem, da sploh ne hodijo ven: »Vsak, ki gre na uli co, lahko vidi, da se v Velenju vedno kaj dogaja. Pa tudi vsak, ki si želi in je pripravljen delati, lahko pripravi tak dogo dek, ker so vra ta MSV-ja in ŠŠK-ja vsem odprta. Ob tem se naj iskreno zahvalimo predsedniku MSVja Dimitriju Amonu in predsedniku ŠŠK-ja Janku Urbancu za pomoč in znanje, ki sta ga delila z nami. Seve da pa smo dolžni tudi opravičilo vsem, ki živijo v okolici parka in jih je cele počitnice motila glasba. Upamo, da bomo prihodnje leto to rešili. Vse tiste, ki jim je v Velenju dolg čas, pa vabimo med ljudi, da vidijo, kaj vse lahko počnejo,« so odločeni, da so pripombe nad mladinskim življenjem v mestu neupravičene, povedali mladi organizatorji. Organizatorskad ružba Lena Penšek, Žiga Kočevar, Uroš Tepeš in RokG orenjak. je bil pripravljen tako, da je vsak našel nekaj zase. » Malo smo se pozanimali med mladimi, katera glasba bi jih najbolj zanimala, da smo se lažje pripravili, sicer pa smo izvajalce izbirali sami. Ravnali pa smo se tudi po svojih željah, saj smo tudi mi mla di in si želi mo podobne stvari, kot vsi ostali,«so povedali. Tako je bilo vseh devet tednov festivala razdeljenih na več različnih tematskih sklopov, ki so se navezovali predvsem na glasbene zvrsti. Obiskovalci so lahko poslušali rock, reggae, elektronsko glasbo, hip hop, lahko pa so si ogledali tudi več koncertov v živo in filmskih ter gledaliških predstav. Izkazalo se je, da je bil tak sistem Festivalskor azpoloženje se nip oleglo vse do poznihj utranjih ur, ko se jez branad ružbao dpravila še vMl adinskic enter Velenje. (Foto: Matevž Čas) Tretja vrnitev v srednji vek V soboto zvečer nastop čeških vitezov na Titovem trgu, v nedeljo od 10. ure dalje pester program na Velenjskem gradu Velenje, 30. avgusta - Na Velenjskem gradu bo to nedeljo potekal srednjeveški dan, tokrat že tretji po vrsti. Gre za turistično prireditev, ki je pred dvema letoma, ko so jo pripravili prvič, presenetila prav vse. Lani je utrdila svoj sloves odlične prireditve, letos pa bo to zagotovo še nadgradila. Tudi zato, ker so domači organizatorji v goste privabili viteze iz Češke. Ti bodo že v soboto zvečer pripravili nastop pred velenjskim domom kulture. Skoraj 20-minutni nastop bo prava atrakcija, saj uporabljajo ognjene efekte, prikazali pa bodo tudi boje z meči. Nastop se bo začel okoli 22. ure, saj mora biti zanj že trda tema, da je učinek pravi. Sploh ne dvomimo, da bo nedeljska prireditev na Velenjskem gradu tudi letos privabil veliko množico obiskovalcev vseh generacij. Pohvalno je, da Turistično društvo Velenje in Muzej Velenje, ki jim pri organizaciji pomaga tudi Turistična zveza Slovenije, letošnjo prireditev pripravljata predzadnji dan v mesecu avgustu, torej tik pred začetkom novega šolskega leta, ko je mesto spet pol no in živah no. Čas na Velenj skem gra du, enem naj lep ših gradov v Sloveniji, se bo tudi letos zavrtel nazaj. Preselili se bomo v srednji vek, v čas vitezov in grajskih gospodičen, spoznali bomo graj sko gospo do, pa tudi bera če in rokodelce, pokušali okusne srednjeveške graj ske dob rote. Dan bodo zaznamovali tudi viteški dvoboji z meči. Prireditev bodo popestrili tudi bruhalci ognja, zvoki srednjeveške glasbe in trebušne plesalke s haram-bašem. Na srednjeveški tržnici bomo lahko barantali z rokodelci, se zabavali ob igri »lov na tatiča«, opazovali srednjeveškega otroškega orožarja... Sploh ne dvomimo, da bo to spet dan, v katerem bodo uživale vse generacije obiskovalcev. ■ bš VISOKA SOLA za varstvo okolja Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja pozivata občane, ki bi želeli oddajati sobe našim študentom, da se oglasijo po telefonu 03 898 64 10 ali 03 898 64 20 oziroma pošljejo svoje ponudbe na naslov: Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 2,3320 Velenje. FAKULTETA ZA ENERGETIKO Tenis, mini golf, streljanje in druženje Beli Obroč na letošnjem VIP Cup turnirju prejel 8 tisoč evrov donacije - Za ene športen, za druge sproščen dan za druženje - Manj znanih obrazov Velenje, 22. avgusta -Na peščenih igriščih ob Velenjskem jezeru je v soboto ves dan potekal tokrat že 22. VIP CUP teniški turnir dvojic. Tradicijo organizacije nekdanjega M cluba nadaljujeta Marjetka in Marjan Gaberšek ter novo podjetje Grupa Eura, ki pa jim vsako leto na pomoč pri izvedbi priskoči še niz sponzorjev. Letos sta med drugimi prireditev podprla tudi MO Velenje in podjetje PV Invest. In to zato, ker vsi menijo, da gre za dobro promocijo mesta Velenje in da mora najstarejši teniški turnir za povabljence ostati del poletnih dogodkov v mestu. Vre men ska napoved za soboto ni bila obetavna. A je vreme zdržalo vse do večera. Pravzaprav je ob prvih sunkih vetra in redkih dežnih kapljah, ki so malo kasneje prerasle v močan naliv, potekal finalni dvoboj na teniškem igrišču. Na koncu sta slavila predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič in podjetnik Marko Mlakar. Premagala sta Mirana Kraševca in Miha Cerarja. Zelo visoko se je z vihte-njem teniškega loparja povzpel tudi velenjski »minister« za kulturo, šolstvo in šport Darko Lihteneker. Igral je v »tolažilnem« dvoboju za veliki finale. Udeleženci VIP-a - po podatkih organizatorjev jih je bilo okoli 350, od tega nekaj več kot 200 povabljencev, ostalo pa so bili gosti, ki so jih ti pripeljali s seboj - je bilo letos manj znanih obrazov iz sve- Državnat ožilkaV lastaN ussdorfer in županS rečko Meh sta bilas rečanja v VIPp rostoru zelov esela.P ogovori so bili zelo konkretni; v času fotografiranja sta govorila o ureditvi otroškegai grišča zai nvalidneo troke. ta politike (ta jesen pač ni volilna), pa tudi iz sveta zabave in športa. Večje bilo podjetnikov in predstavnikov velikih in malih gospodarskih družb, prevla dova li pa so domačini. Organizator turnirja Marjan Gaberšek je bil vseeno zelo zadovoljen. »Prihaja do velike menjave generacij, prihajajo novi podjetniki in politiki. To je rdeča nit, daje to pravi pristop ob popularizaciji Velenja. Pot, ki jo bom počasi predal naslednikom, je treba peljati naprej, saj trdim, da je to prava oblika druženja. Zadovoljen sem, ker so letos z nami tudi poslovneži iz Rusije in BIH.« Ol epoti inc estah Teniška igrišča so bila cel dan polna, saj se je veliko udeležencev tudi letos odločilo, da bodo dan izkoristili tudi za šport in ne le za druženje. Med tistimi, ki so prišli le pozdravit udeležence, je bil minister za promet Patrik Vlačič. Na vprašanje, ali je za pot od Ljubljane do Arje vasi porabil več kot za pot od Arje vasi do Velenja, mi je odgovoril: »Tokrat sem se pripeljal s Koroške, kjer sem imel včeraj obveznosti. Zato sem si imel spet priložnost ogledati te ceste, čeprav jih poznam, ker je moja mama iz Mežice in sem se kot otrok veliko vozil po teh cestah.« Povedal mi je, da se, kar se tiče avtoceste od Velenja, vendarle premika. »Velenje in ta del Slovenije ima to srečo, daje v dodatnem nacionalnem pro-gra mu. V krat kem bo noveli ran, kar pomeni, da bomo opredelili finančne okvirje in časovnice. Prostorsko ume šča nje pa pote ka. Ko bodo prostorske ureditve dokon- Nekateri so sev ideli pod olgem času,d rugi pok ratkem. Ap ozdravi obs rečanjih so bili v obehp rimerihv eseli. čane, bo gradnja stekla. Časovnice so postavljene zelo ostro, do leta 2012 ali 2013 računamo, da bodo prostorski programi na vladi sprejeti. Gradnja, če ni zapletov prijavnih naročilih, pa poteka kar hitro.« Ob koncu pogovora smo izvedeli, da teni sa ni igral, ker je pre ma lo treniral in ker se mu je že mudilo domov, na Primorsko. Na VIP je brez športne opreme prišel tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič, kije eden bolj rednih obiskovalcev tega turnirja. Tokrat ni igral, čeprav je dodal, daje še vedno športnik po duši in telesu in da je zjutraj že tekel. Nosil je majico z napisom »Ljubljana je lepo mesto.« Zato sem ga vprašala, če je to zanj tudi Velenje. »Definitivno. V Sloveniji imamo tako veliko lepih krajev, da povsod najdeš lepote. Sicer pa sem prišel pozdravit organizatorje Tudi odličen športnik Bernard Vaj dič je tokrat pri šel na VIP na druženje. Za njim je namreč operacija hrbta. »Čaka me še nekaj tednov rehabilitacije, preden začnem spet trenirati. Drugače pa bi z veseljem igral tenis, saj je odličen za nabiranje kondicije.« Povedal nam je še, da je vesel, ker se po operaciji počuti dobro in ker ima več časa za svojo mlado družino. Tudi letos dob ro del ni Med obiskovalci turnirja je bil tudi velenjski župan Srečko Meh. Povedal nam je, da je občina tur nir podprla predvsem z majčkami in reklamnim materialom, kije vsem udeležencem povedal, da letos Velenje praznuje abrahama. »Zdi se mi prav, da turnir ostane v mestu, čeprav je lahko to dvoplastna zgodba. Prav imajo tisti, ki pravijo, da se na njem »gre do nekaj«, a dej stvo je, da tudi ta nekaj obstaja. Gre za tradicionalno zgodbo, kije del promocije mesta.« Popoldne je z veseljem pozdravil državno tožilko Vlas-to Nus sdor fer, ki je na VIP priš la kot poredsednica Belega obroča. Na zaključni prireditvi - med neurjem je potekala pod šotorom - so ji predali dva čeka; 4000 tisoč evrov so zbrali udeleženci VIP-a, prav toliko pa je dodalo podjetje Phillip Moris. Letošnja Pikina ambasador-ka nam je povedala, daje bila povabila, da letos prevzame ta častni naslov, tako vesela, daje plesala po pisarni. Denar, ki ga je prejela za Beli obroč, pa bodo porabili za psi-hosocialno pomoč žrtvam nasilja in denarno pomoč socialno šibkim družinam ob začetku šolskega leta. ■ bš Rdeča nit športnega dogajanja je bil tenis, udeleženci pa so tudi streljali, igrali mini golf, preizkušali motorje in avtomobile... Planinarjenje po islandsko II. del Še nekajs plošnih vtisov zn edavnega potepanja po čudovitide želi Obisk Islandije človeka popelje v povsem nov svet - pravzaprav v začetek nastajanja Zemlje. Tu imaš vtis, da seje to zgodilo šele včeraj, in marsikaj se pravzaprav je glede na njeno starost. V mislih se tja gor vedno znova vračaš in podoživljaš njena raznolika čuda narave in ne navsezadnje k njenim prebivalcem, ki so se s prihodom irskih menihov tod prvič naselili tam okrog leta 930. Poleti je namreč dan neznansko dolg in čas odprave v posteljo ti pomaga določati ura, saj nimaš občutka, da se kdaj (sploh na severu države) popolnoma stemni. Povsem drugače pa je pozimi, ko je dan izredno kratek oz. ga skoraj ni in so odvisni od umetne svetlobe. Kako drugačna je od dnevne, vemo sami, saj komaj čakamo, da se decembra dan spet »obrne«. Na poti po Islandiji se srečamo z mirujočimi, pa tudi še delujočimi vulkani, številnimi geotermalnimi pojavi, polji lave, ledeniki, gejzirji, termalnimi vrelci, ogromnimi slapovi, kiti, tjulnji, številnimi morskimi pticami, nacionalnimi parki, vikingi in njihovimi sagami ter s povsem sodobno Islandijo. Njeno podobo izredno dobro predstavlja njihova zastava, ki marsikje ponosno pla po la v nje nih treh bar vah: osnova je modra barva, ki ponazarja morje, sredi katerega se nahaja, sredina rdečega križa ponazarja ognjenike in bela barva, ki obdaja le-tega, ponazarja ledenike, ki obdajajo tudi te. Ledeniki in vulkani so ji nadeli ime »dežela ognja in ledu«. Življenje prebivalcev je odvisno od vroče notranjosti, ki jo vsestransko izkoriščajo, saj jim je poleg ostalega bistven vir preživetja. Zrak je tu izredno čist, kolikor se lahko glede na svetovno onesnaženost o tem še sploh govori. Mislim, da je vse udeležence potovanja Islandija zelo pozitivno presenetila z umirjenostjo in pri- jaznostjo njihovih prebivalcev, preprosto, a zelo lepo arhitekturo, urejenostjo, čistostjo nasploh, še posebej ob vstopanju v termalna kopališča, da o urejenosti toaletnih prostorov kjerkoli ne govorim - pa nobenega pobiranja denarja za te namene! Sploh se človek sprašuje, od kod toliko sredstev za številne informativne table, urejene nacionalne parke in turizem, pa tudi tu praviloma skoraj brez pobiranja vstopnin! Cene so v marsičem zelo primerljive z našimi ali so vsaj razumno višje, saj morajo dobrine večinoma uvažati. Zelo pozitivna in omembe vredna je njihova izkušnja ob izbruhu gospodarske krize, katere negativen vpliv je še posebej prizadel prav Islandijo. Glas o njej je prišel tudi na naša ušesa. Zunanji videz obiskovalcu tega ne prikaže, našo pozornost pa so nase takoj po prihodu v njihovo drugo največje mesto Akureyri na severu države pritegnili rdeči srčki. Opazili smo jih že na rdečih semaforjih, ki so svetili v njihovi obliki, v oblikah zasaditve WC, ki se po uporabi sam dezinficira. cvetličnih gredic, na oknih hiš in sploh na vsakem koraku, kjer jih je bilo možno prikazati. Tudi naša hišica v stilu »Vile čiračara« Pike Nogavičke nas je sprejela v takšni opravi in takoj smo jo vzeli za svojo. Sporočilo srčkov smo uspeli razvozlati, ko je na vidnem mestu sredi mesta bilo napisano njihovo poslanstvo s približnim prevodom, saj je bilo napisano v njihovem jeziku: »Če gre kaj narobe, je veliko solz in obupa, prepusti se življenju, ne obupaj in živi srečno.« - Ti srčki so se pojavili takoj ob izbruhu svetovne krize in so bili nevidna pomoč marsikateremu prebivalcu ob njegovi osebni krizi, pre- Islandska planinska koča den gaje preplavila depresija. Zelo poučno tudi za nas, predvsem zaradi takojšnjega psihološkega ukrepanja. Torej: če imate kakšno možnost to z raznolikimi naravnimi pojavi zanimivo deželo obiskati, vam obljubljam, da vam ne bo žal. Še posebej, če boste imeli srečno roko pri izbiri potovalne agencije, kot smo jo imeli mi, saj ji je vodilo »nasmeh« in ude ležen ci, ki so se tega vodila držali. - Uživajte tudi vi, saj vam bo Islandija dobro odločitev še dolgo vračala. ■ MarijaL esjak SPORT Državni prvaki o ciljih v novi sezoni RK Gorenje Velenje, kot je po novem uradno ime kluba, dobil podporo tudi v mestni občini in ne skriva ambicij - Ponovitev naslova državnih prvakov, čim dlje v domačem pokalu, uvrstitev v drugi del lige prvakov Stane Vovk Velenje, 24. avgusta - Vodstvo rokometnega kluba Gorenje, predsednik Franjo Bobinac, direktor Stane Ostrelič in trener Ivica Obrvan, je na novinarski konferenci v torek v prostorih Razstavno-prodajnega salona predstavilo nove okrepitve v moštvu in cilje v novi tekmovalni sezoni, hkrati pa sta predsednik kluba, ki se odslej urad no ime nuje Gorenje Velenje, in velenjski župan Srečko Meh, podpisala pogodbo o sponzorskem sodelovanju med klubom in občino. Ob tem sta prvi mož Gorenja in občine dejala, da sta naslov državnega prvaka ter igranje v finalu drugega najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja mejnika, ki bosta pustila velik pečat v zgodovini kluba in vrhunskega športa v Velenju. Nastopanje v ligi prvakov ni samo športno tekmovanje najboljših rokometnih ekip v Evropi, pač pa tudi merjenje moči med državami, regijami in predvsem mesti; s tem so rokometaši pomemben ambasador športa in mesta Velenje ter hkrati tudi države. Po tem sporazumu bo občina pokrila njihove stroške v Rdeči dvo- rani za preteklost in za tekočo sezono, pa še nekatere druge projekte, o katerih se bodo dogovarjali. S tem bo mesto Velenje postalo eden od stebrov delovanja kluba oziroma zlati sponzor, kot je dejal Franjo Bobinac. Podpisa sporazuma so se v klubu zelo razveselili, v sedanjem času pa jih seveda preveva tudi veselje, ker novo sezono začenjajo prvič v zgodovini kluba kot državni prvaki. Predek ipo je strahovit napor Podpis pogodbe je za Staneta Ostreliča, športnega direktorja, potrditev,»... da smo v prejšnji sezoni dobro delali. Ambicije in obveznosti so tudi v novi tekmovalni sezoni izredno velike: približno 70 tekem, 27 že do konca leta, narekujejo strahoviti napor za ekipo. Zaradi visokih ciljev v državnem prvenstvu, domačem pokalu in ligi prvakov smo ekipo pomladili, razširili igralski kader. Teh ambicij tudi sami igralci, novi in tisti, ki so ostali, ne skrivajo. Ponovno želimo osvojiti naslov državnih prvakov. V pokalu Slovenije želimo priti čim Franjo Bobinac in Srečko Meh Stane Ostrelič dlje, v naši skupini lige prvakov, ki ni lahka, pa se želimo uvrstiti med prve štiri in napredovati v drugi krog, ki bi nam omogočil nadaljnjih 10 do 12 tekem. Verjamem v to ekipo, verjamem v stroko, upravo, navijače in sodeč po igralcih, ki smo jih pripeljali v klub, ne dvomim o uspehu. Vemo, da bo nova sezona veliko težja od lanske, toda ne dvomim ov uspehu.« Uspeh jet ežko ponoviti Trener Ivica Obrvan je opisal dosedanji potek priprav: »Vse teče, kot smo načrtovali. Veliko je mladih igralcev, ki se še privajajo na novo okolje in na nov način. Okre- m FAMTEH Že od 5000 € z DDV Obiščite nas na Radgonskem Kmetijskem sejmu (Zraven maneže) Prikaz delovanja v živo !!! FAMTEH d.o.o. Gačnikova pot 2 2390 Ravne na Koroškem T: 00386 (2) 62 04 232 GSM: 031 775 999 (Matjaž) @: info@famteh.si vanje Ivana Čupica po operaciji kolena teče dobro in pričakujemo lahko, da se bo polni vadbi ekipe pridružil na začetku lige prvakov, približno konec septembra. Pohvaliti moram nove igral ce, ki so brez težav sprejeli nov način dela, so motivirani in zagotovo bo njihova želja, da ponovimo cilje iz lanske sezone. Vedeti pa je treba, da je vsak uspeh zelo težko ponoviti. Okrepila sta se namreč tudi Celje in Koper, ki bosta gotovo močnejša kot lani, tako da bo konkurenca spet zelo ostra. A nas bo zanimalo le naše delo, naša slož-nost, kar nas je krasilo na koncu prejšnje sezone, ko smo si kljub težavam, ki so nas vseskozi spremljale, priigrali zgodovinski uspeh.« Gorenjev trener tudi ocenjuje: "Lanska zasedba je bila v popolni sestavi močnejša, a ta mlada ekipa, s katero bomo igrali letos, ima potencial. Treba pa bo biti strpen. Gre za ekipo, ki bi morala biti udarna v prihodnjih sezonah." Ivica Obrvan Hit ro, k olek tiv no in bo rbe no Pogovor o njihovih ciljih je bil dokaj sproščen, kar potrjuje tudi razmišljanje Franja Bobinca o ciljih: »Vsi se seveda ne strinjamo s tem, da bo težje, kot je bilo lani. Prepričan sem, da bodo novinci, ki so prišli v klub, blazno motivirani, da ta uspeh ponovijo in da nekateri prvič v življenju osvojijo ta naslov. Drugi razlog, da smo lahko optimisti, je v tem, da ta naslov že ima mo; zara di tega pa ne bomo nič manj motivirani, lahko bomo bolj sproščeni kot kateri koli drug klub. Zelo malo je klubov, ki se bodo v novi sezoni borili za naslov državnih prvakov, pa ta naslov že imajo. Mi ga imamo in tega nam nihče ne more vzeti, zato smo zagotovo lahko bolj sproščeni pred novo sezono kot drugi. Razlog našega optimizma je tudi v tem, da smo v prejšnji sezoni veliko tekem odigrali brez trenerja Ivice Obrvana in Nove okrepitve, z leve: Rok Šimič (prej Prevent), Klemen Cehte (Trimo Trebnje), Miha Žvižej (Slovan), Mitja Nosan (Ribnica), Jaka Ferkulj (Grosuplje), Mario Šoštarič (Gorenje), Dino Bajram (Merkur Škofja Loka) in Jure Natek (Chamberry, Francija) Ivana Čupica. Oba še naprej ostajata v klubu. Čupic ima z nami še dveletno pogodbo. V Velenju ostaja vsaj še leto dni, pustili pa smo odprto možnost, da potem odide. A le ob primerni odškodnini. Hitro, kolektivno in borbeno; to bo naš prepoznaven slogan. In seveda moramo s svojim delom pokazati pokroviteljem, ki so že vložili denar v naš klub in ga še bodo, da so na pravi poti.« Pričakujejo znižanje kazni Obrvanu se kazen izteče 15. januarja prihodnje leto, a v klubu upajo, da bo skupščina Rokometne veze Slovenije njegovo kazen znižala. Kaznovani je namreč že vložil civilno tožbo, hkrati pa bo Gorenje na naslednji skupščini podalo pobudo za zmanjšanje kazni. V nasprotnem primeru bo lahko svojo ekipo vodil šele od 16. januarja naprej. Do tedaj pa bi namesto njega spet vodil ekipo pomočnik Branko Tam še. Skratka, v klubu upajo, da bodo čim prej v popolni zasedbi. Ob velikih tekmovalnih ambicijah pa je Bobinac opozoril še na pomembno njihovo vlogo oziroma skrb: »Gorenje Velenje ni le prva ekipa temveč okrog 220 mladih igralcev vseh starostnih kategorij z zahtevanim strokovnih kadrom, ki deluje v smislu vzgoje mladih ljudi ne le v dobre športnike, ampak tudi v celovite osebnosti.« Odšli,p rišli Gorenje začenja novo sezono z zelo prenovljenim moštvom. V moš tvu bo pet sloven skih repre-zentantov, ostajajo le štirje tujci. Odhaja tudi Gruzijec Sergo Datu-kašvili. Nanj ne računajo več, a še ni našel drugega kluba. Ostaja pa še naprej kapetan Sebastjan Sovič. Z njim so podaljšali pogodbo, v Gorenju Velenju pa so podaljšali pogodbo po podobni poškodbi, kot je bila Čupiceva, tudi za nadarjenega Nika Medveda. Novi igralci so: Jure Natek, Miha Žvižej, Klemen Cehte, Dino Bajram, Rok Šimič, Klemen Cehte, Miha Nosan, Jaka Ferkulj, Sanel Merda-novic (posojen v RK Gorišnica), Mario Šoštarič. Odšli: Aleš Sirk, Jure Dobelšek, Jurij Gromiko, Marko Oštir, Sergo Datukašvili. "»HAS Končno potopili še Celjane Rudarji ne poznajo milosti - Strli še zadnji urok - Kljub igralcu manj do gladke zmage z 2 : 0 Obiskovalce in nogometaše je približno 15 minut pred srečanjem presenetil hud naliv z grmenjem in bliskanjem ter močnim vetrov, ki je podrl obe 'tribuni' za rezervne igralce. Gledalci so nestrpno čakali, če se bo tekma pričela ob napovedani uri. Ker se razmere niso izboljšale, je delegat začetek tekme najprej prestavil za 15 minut, temu pa je dodal še 15 minut. Gledalci niso izgubili upanja in so s ploskanjem preganjali veter in dež. Njihovo vztrajanje je bilo nagrajeno. Ob 20.30 so se igralci začeli ogrevati, tekma pa se je pričela s 50-minutno zamudo, ob 20.50. Še naprej je deževalo, vendar ne več tako močno, pa tudi veter se je zelo umiril. Domači nogometaši so dokaj hitro prišli v vodstvo in s tem pokazali odločenost, da prekinejo neugodno tradicijo s Celjani. V prejšnjem prvenstvu so z njimi v štirih tekmah iztržili le točko. To jim je tudi uspe lo. Pred tekmo so gledalci močno zaploskali NikuOmladiču, kije dan pred tekmo praznoval 20. rojstni dan. Član mlade reprezentance je z žogo utekel po levi strani in podal v sredino kazenskega prostora, kjer jo je s približno šestih metrov ob desni vratnici v mrežo poslal Renato De Moraes. Gostje so po zadetku zaigrali nekoliko bolj podjetno. Najnevarneje je domačemu vratarju Savicu zapretil Biščan, ko je s prostim udarcem z leve strani meril tik ob levi vrat ni ci. Na to je bil z močnim udarcem s približno 25. metrov za nekaj centimetrov nena- tančen Golob, tudi njegova žoga je zletela mimo desne vratnice. Sledila sta dva nevarna napada Celjanov. V prvi situaciji je Gobec z glavo oplazil prečko, v drugi pa se je priložnost ponudila Dvorančiču, a je iztržil le kot. Igraje postajala vse bolj živahna. Z močnim udarcem izpred 16-metrskega prostora je Pokleka dobro ogrel gostujočega vratarja Mujčinovica, v 26. minuti pa se je znova znašel po podaji Gobca Dvorančič, vendar je gledalce z dobro obrambo navdušil Savic. Kljub dežju so gledalci še naprej z odprto igro navduševali gledalce. V 38. minuti je pred kazen skim pro sto rom Štraus posekal Omladi-ča, Grbič pa je nato po stre lu zadel živi zid. V 40. minuti je domače moštvo ostalo brez svojega kape-tana Sulejmanovi-ča, ki je po prekršku nad Bišča -nom prejel drugi rume ni kar ton. Hkrati je zaradi ugovarjanja rumeni karton pri gostih prejel Horvat. Igra je postajala vse bolj živčna. Porumenel je tudi Golob. V 44. minuti se je znova izkazal domači vratar Savic. Gostje so imeli prosti udarec. Po kratki podaji Gobca je Biščan silovito udaril pod prečko, a je Savic žogo odbil v kot. Razmere za igro so bile v drugem polčasu veliko boljše, ko je že skoraj prenehalo deževati. Domači trener Marijan Puš-nik je pred odhodom na odmor okrepil obrambno vrsto, ko je namesto napadalca Mešica v igro poslal Stojniča. Po pričakovanju so gostje prevzeli pobudo, a so domači do konca z veliko požrtvovalnostjo ne le ohranili minimalno vodstvo, ampak ga še povišali. Svoje priložnosti so iskali v hitrih protinapadih. Takšen se je po daljšem času zgodil v 63. minuti, ko sta bila pri žogi Kolsi in Grbič, gostje pa so nevarnost odpravili z odbijanjem žoge v kot. V 72. minuti je po napadu po desni strani žoga prišla na levo, kjer je močno udaril Poklek-a, vratar Mujčinovic pa jo je odbil v kot. Z desne strani ga je izvedel Omladič, žoga je mimo Moraesa priš la do Kol sija, ki jo je z roba kazenskega prostora s težavnega položaja poslal ob levi vratnici, žoga je podrsala po njej - v mrežo. Med 78. in 79. minuto so gostje izvedli tri zaporedne kote, po tretjem je Kačičnik s približno 5 metrov močno nameril, a je Savic vrhunsko ubranil. V sodnikovem dodatku je imel Golob veliko priložnost za povi ša nje izi da. Sam se je zna šel pred Mujčinovicem, ki pa se je hrabro vrgel pred njega in preprečil, da bi žoga še tretjič zletela v njegovo mrežo. V nedeljo bo Rudar gostoval na Ptuju. Rudarjevega kapetana sodnik, pošilja v garderobo Robi Hrgota na poti k svetovni eliti Po nadvse uspešnem nastopu v močni konkurenci Kontinentalnega pokala v norveškem Lillehamerju sije Robi Hrgota kot član A reprezentance Slovenije pridobil pravico nastopa na tekmah poletnega Grand Pri-xa na Japonskem. Robi si je minuli vikend na Kontinentalnem pokalu priskakal 8. in 3. mesto. Z odličnimi skoki pa sije pridobil zaupanje trenerjev in se uvrstil v ekipo za tekmo najvišjega ranga na Japonskem, ki bo ta konec tedna. V upanju na dobre rezultate bodo leti tudi zelo dober obet v prihajajoči olimpijski sezoni in iskanju kvote nastopa na olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru. V smučarsko skakalnem centru ob Velenjskem gradu pa bo ta konec tedna zaznamovan s tekmami za pokal Slovenije. V soboto, 29., ob 17.00, in nedeljo, 30. 8., ob 10. uri, se bodo na HS 94 m skakalnici pomerili mladinci, člani in dekleta za pokal Slovenije. V omenjenih kategorijah bodo priložnost za uvrstitve na stopničke iskali tudi člani domačega Smučarsko skakalnega kluba Velenje, saj imajo zelo velike cilje. Vstopnine ni, vsi ljubitelji smučarskih skokov pa vabljeni v smučarski skakalni center Velenje. V klub vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi. ■ Jožef O grajenšek Marijan Pušnik: "Zelo sem vesel te zmage, v nemogočih vremenskih razmerah so bili igralci pravi junaki. Po izključitvi so morali vložiti še več napora. Dva, trije so celo zahtevali menjave med tekmo, a so stisnili zobe in igrali do konca. Kako naporna je bila tekma, se je videlo tudi na koncu, ko se je Dedič zgrudil na tla. (V nedeljo je odšel na pregled v celjsko bolnišnico, kjer pa na srečo niso ugotovili - kot smo zvedeli - nič posebnega. op. p.). Z igralcem manj nismo mogli igrati, kot bi si želeli, a smo bili vseeno nevarni ter si na koncu z drugim golom prigarali kristalno čisto zmago. Le tako naprej, pa bomo še zmagovali. Upam, da tudi proti Dravi." Smarcani doživeli nov poraz Kalvarij a Šmarčanov se nadaljuj e - Na gostovanju v Zrečah pri novincu iz lige izgubili z 1 : 2 Če so še v pripravljalni tekmi bili izrazito boljši, so tokrat žal popolnoma nemočni položili orožje. Pravzaprav je popolnoma nerazumljivo, kako lahko moštvo, ki je pred začetkom ligaškega tekmovanja enakovredno nastopalo proti ekipam iz 2. lige, prvoligašem pa bilo zelo resen nasprotnik, tako izrazito »pade«. Še posebno zato, ker so se razmere v klubu res uredile, okrepil seje igralski kader, treningi so bili polno obiskani in vsi skupaj so komaj čakali čas za dokazovanje. Na sobotni tekmi so se spet pojavljale napake, videne konec prejšnje sezone in očitno tudi ponavljajoče. Igralci imajo težke noge, žoge nikakor ne gredo tja, kamor bi morale, realizacija še tako izrazitih priložnosti je katastrofalna. Tudi v Zrečah ni bilo drugače. Res je, da je žoga na trenutke tekla, kot je treba, vendar vse brez ustreznih zaključkov. Toliko priložnosti, kot sijih Šmarčani znajo pripraviti kljub neprepričljivi igri, je res pravi čudež zapraviti. Kriviti obrambne vrste za mogoče spodrsljaj ali dva je nepošteno. Zrečani so res s previdno igro kljubovali Šmar-čanom in potrpežljivo čakali na njihove napake. Po vodstvu 1 : 0 so gostje na trenutke le strnili vrste in dokaj hitro izenačili. Ko pa bi morali vidno prestrašenim domačinom »zabiti« še gol ali dva in odpeljati srečanje v mirne vode, pa niso našli dovolj koncentracije. ■ L. P. Zadnja novica: Namesto Kostajnška I rman Po dveh uvodnih porazih so se v Šmartnem ob Paki odločili za ukrep, ki je običajen, ko moštvo izgublja. Zamenjali so trenerja Draga Kostajnška. Začasno bo prvo ekipo vodil Peter Irman, ki je na tem mestu nekdaj že bil, Kostajn-šku pa so ponu di li dru go delo v klu bu. Šoštanjčani boljši pod reflektorji Uvodna tekma 2. kroga v Štajerski ligi je bila že v petek v Črni, kjer je domača Peca v večerni tekmi gostila Šoštanjčane. To je bila druga zaporedna tekma Črnjanov doma, ki pa te prednosti niso izkoristili. Očitno je umetna svetloba bolj ustrezala gostom, saj so po zanimivi tekmi zmagali s 4 : 3, pa čeprav so kar dvakrat lovili vodstvo. Domači so prvi zadetek dosegli po pol minute igre, a so Šoštanjčani po treh minutah izenačili. V tem delu igre so gledalci videli še dva zadetka, oba spet v zelo kratkem razmiku. Spet so povedli Črnjani, gostje pa izenačili še hitreje kot prvič, v dveh minutah. V drugem polčasu pa so začeli ritem tekme narekovati Šoštanjčani, Za prvo v njihovo vodstvo je zadel najbolj izkušeni igralec med njimi, Pero Andric. Sedaj so morali domači loviti rezultat in ga približno dvajset minut pred koncem tudi ulovili. Dobrih deset minut pred zadnjim sodnikovim piskom pa je strelsko zelo razpoloženi Matic Hudarin zagotovil svojemu moštvu vse tri točke. Zanimiva tekma je bil tudi na Vranskem, kjer sta se sestala novinca v ligi. Prestižen obračun prvakov MNZ Celje, Vranskega in MNZ Maribor, Koroške gradnje iz Slovenj Gradca, so dobili gostje z 1 : 0, ki presenetljivo po dveh krogih skupaj z AHA EMMI Bistrica in Podvinci vodijo na lestvici s polnim izkupičkom točk. V derbiju 2. kroga pa so Ormožani gostili šmarske Jagre in zmagali z 1 : 0. ■ Velenjčanke začele priprave na novo sezono Napoveduj ej o uvrstitev med prvih šest ekip - Začetek prvenstva sredi septembra Tudi velenjske rokometašice, članice in kadetinje se že zavzeto pripravljajo na novo sezono. Sedaj se zbirajo ob Velenjskem jezeru, saj so tam možnosti za nabiranje moči. Trenirajo 2-krat na dan, zjutraj pod vodstvom atletskega trenerja Tomis-lava Popetrova, popoldne pa pod vodstvom trenerke Snežane Rodic. V sezoni 2009/10 bodo Velenj-čan ke igra le v 1. B DRL, kljub temu pa gre za močno ligo, saj so ekipe zelo enakovredne. Glede na lansko sezono in končne rezultate lahko pričakujemo, da se bodo za sam vrh lestvice potegovale naslednje ekipe: RK Sava Kranj, ZRK Ajdovščina, ZRK Millennium, tu je še Kozina, Naklo. Seveda pa upajo oziroma stavijo tudi na svoje mlade rokometašice. Dekleta so pripravljena na trdo garanje in v novi sezoni napovedujejo uvrstitev med prvih šest ekip. V kakšni pripravljenosti in koliko so dejansko zmož ne, bo zna no že čez slab mesec dni, ko se začne prvenstvo (19. 9.). V 1. krogu bodo gostovale pri Vrtoj bi v Šempetru. Breme ekipe bodo nosile naslednje igralke: kapetanka Tanja Vajdl, mla din ska repre zen tant ka in povratnica po poškodbi kolena Nives Fatkic in Sabina Halilovic. Seveda je tu še nekaj izvrstnih mladih rokometašic, ki bodo prispevale svoj delež: Lara Hrnčič, Pia Čater, Neva Kumer, Veronika Per-še, Tjaša Herlah, Milka Nakic, Tea Hofinger, Lana Oblak, vratarke Katja Sešel, Branka Crnobrnja in Liljana Simic, Nela Halilovic, Sanja Danojevic, Iris Majstorovic, Aida Paj ic. Omenimo pa še lahko, da se klubu končno obetajo boljši časi po finančni plati, saj bo kmalu prišlo do podpisa glavnega sponzorja in nekaterih drugih organizacijskih sprememb. ■ Gabrijela Tadic Tako so igrali Prva SNL, 6. krog Izidi: Olimpija - Domžale 3:1 (0:0), Maribor - Luka Koper 1:2 (1:0), Nafta - Interblock 0:1 (0:1), Hit Gorica - Labod Drava 1:2 (1:2). Rudar - CM Celje 2:0 (1:0) Mestni stadion ob jezeru, gledalcev 2000. Glavni sodnik: Damir Skomina (Koper). Strelca: De Moraes (7) , 2:0 - Kolsi (73) Rudar: Savic, Pokleka, Dedič, Cipot, Sulejmano-vič, Golob, Kolsi, De Moraes 7.0 (od 76. Mujako-vic), Mešic (od 43. Stojnič), Grbič (od 63. Toma-žič Šeruga), Omladič. Trener: Marijan Pušnik. CM Celje: Mujčinovic, Antfelkovic, Biščan, Dvorančič, Urbanč (od 78. Rep), Bakarič, Bjelkanovic (od 78. Lovrečič), Horvat (od 50. Močič), Kačičnik, Gobec, Štraus. Pomočnik trenerja: Damjan Romih. Vrstni red: 1. Rudar 16 (12:3), 2. Luka Koper 16 (12:6), 3. CM Celje 10 (7:6), 4. Maribor 9 (8:6), 5. Interblock 8 (7:6), 6. Olimpija 7 (-2, 8:7), 7. Hit Gorica 6 (8:9), 8. Labod Drava 5 (7:11), 9. Nafta 4 (6:11), 10. Domžale 2 (6:16) 3. SNL, 2. krog Zreče - Šmartno 1928 2 : 1 (0:0) Strelci: 1:0 Grašič (59), 1:1 Mujanovic (68), 2:1 Alenc (83). Šmartno: Pusovnik, Veler, Kompan, Hajdari, Podgoršek (od 56. Rebernik), Vasic (od 78. S. Jelen), Kraljevič, Kolenc (od 65. Jamnikar), Plesnik (od 46. Rok Jelen), Rok Cizej, Mujanovič Trener: Drago Kos tajn šek. Vrstni red: 1. Koroška Dravograd 6, 2. Simer Šampion 6,3. Tromejnik G-Kalamar 4,4. Zreče 4, 5. Kovinar Štore 3, 6. Stojnvi 3, 7. Tehnotim Pesnica 3, 8. Čarda 3, 9. Mons Claudius Rogatec 3, 10. Odranci 2, 11. Paloma 1, 12. Malečnik 1, 13. Šmartno 1928 0, 14. Tehnostroj Veržej 0. Štajerska nogometna liga, 2. krog Peca - Šoštanj 3 : 4 (2:2) Strelci: 1:0 Piko (29), 1:1 Hudarin (32), 2:1 Ter- bovšek (38), 2:2 Kurnik (40), 2:3 Andric (60), 3:3 Lupša (71), 3:4 Hudarin (78). Šoštanj: Smajlovič, Obu, Gegic, Bovha, Filipovič, Bulajic, Vukančič, Linič, Andric (od 73. Redžic), Hudarin, Mežnar, (od 69. Softic) Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 6, 2. Podvinci 6, 3. Koroške gradnje 6, 4. Pohorje 4, 5. Šoštanj 4, 6. Holermous Ormož 4, 7. Trgovine Jager Šmarje 3, 8. Peca 3, 9. GIC Gradnje Rogaška 3, 10. Bukovci 1, 11. KIV Vransko 0, 12. Boč Poljča-ne 0, 13. LKW Jack Gerečja vas 0, 14. Partizan Fram 0. SPORT IN REKREACIJA Mladi velenjski rekorderki Uspešna sezona za Plavalni klub Velenje - Med rekordnim številom osvoj enih medalj se še posebej bleščij o medalje Tine Meža in Nine Drolc Mladi članici Plavalnega kluba Velenje, ki sta se s plavanjem začeli ukvarjati bolj ali manj po naključju in po slabem desetletju življenja s tem elegantnim vodnim športom že razmišljata o profesionalni karieri, sta na letošnjih plavalnih tekmovanjih in prvenstvih blesteli. Seveda pa ne gre spregledati dosežkov njunih klubskih prijateljev, ki so na odprtem absolutnem mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu v Radovljici skupaj zbrali kar 32 medalj. Tina Meža, mladinka, je skromno naštela svoje najboljše rezultate. Na letošnjem Evropskem prvenstvu v Pragi je dosegla 6. mesto in postavila absolutni državni rekord na 100 m prsno, na državnem prvenstvu v Radovljici pa je postavila novi absolutni državni rekord na 50 m prsno in postala državna prvakinja. »Plavanje treniram že od prvega razreda, se pravi 8 let. Takrat smo v šoli imeli tečaj plavanja in sem bila zelo navdušena. Takoj sem hotela začeti plavati in tudi starši so bili tega veseli. Usklajevanje šole in treningov je zelo vredno. Seveda bo v prihodnje na prvem mestu plavanje, zavedam pa se tudi pomena šole, ki jo želim zaključiti z dobrim uspehom.« Med odličnimi velenjskimi plavalci pa je izstopala tudi Nina Tina Meža naporno, vendar če se potrudiš, kar gre. Trening sem imela že zjutraj, potem sem šla v šolo, ko sem prišla domov, sem naredila nalogo in se učila, potem sem šla še na večerni trening in nato v posteljo. Vse se da, če se hoče,« je povedala Tina in še dodala: »Vsekakor pa dobri rezultati poplačajo trud. Ne predstavljam si, da ne bi trenirala plavanja, ker ga imam rada in imam namen še dolgo ostati v tem športu, saj je glede na rezultate Nina Drolc Drolc, kije na letošnjih sredozemskih igrah v Pescari dosegla absolutni državni rekord na 50 m kra-vel pro sto. Na svetovnem prvenstvu v Rimu je dose gla oseb ni rekord na 100 in 50 metrov kravel prosto. V Radovljici je postala tudi državna prvakinja na 50 in 100 kravel prosto. O svojih plavalnih začetkih je povedala: »Plavanje treniram vse od prvega razreda osnovne šole, ko sem se navdušila nad plavanjem na plavalnem tečaju. Takrat se nisem ukvarjala z nobenim športom, zato so me starši spodbudili, da si izberem plavanje. Od tega je sedaj že deset let. Zelo težko je trenirati poleg šole, saj oboje veliko zahteva. V šoli se bo treba vedno več učiti in starejši, kot smo, vedno več tre ni ra mo. Ven dar z raz -umevanjem staršev in trenerjev se da marsikaj uskladiti. Tudi učitelji vsako leto bolj spremljajo rezultate in s tem izkazujejo več podpore, tako da so tudi z njimi odnosi boljši. Vsako odrekanje v šoli, družini in družbi pa je poplačano z nastopom na kakšnem velikem tekmovanju, z dobrim rezultatom in s tem, da veliko potuješ in vidiš svet. Spr-vaje bilo plavanje le moj hobi, sčasoma pa je vse skupaj postajalo bolj resno in sedaj se že približujem vrhunskemu plavanju. Treba bo začeti razmišljati o nadaljnji karieri.« Nina pa se ne strinja s tem, da mora profesionalen šport biti pomembnejši od izobraževanja: »Plavanje in šola bosta zame skupaj na prvem mestu. Vsekakor je izobrazba v današnjem času zelo pomembna, zato bom oboje usklajevala tako, da bom dobra plavalka in hkra ti pri do bi la dober poklic.« Tini, Nini in njunim prijateljem seveda želimo še veliko uspehov in prijetnih trenutkov v vodi in šoli, ker, kot pravita obe, brez nje pač ne gre. ■ TinaF elicijan Prvi cilj - obstanek v ligi Priprave na novo sezono so pod vodstvom trenerj a Borisa Plambergerj a začele tudi odbojkarice Kajuha Šoštanja Uvod ni del bodo opravi le v domačem kraju, ta ponedeljek pa so se odpravile na skupne priprave na Sleme, saj je Andrejev dom že nekaj sezon njihova baza. Prvi in tudi najtežji del priprav, pridobivanje telesne moči, bo zaključen do 10. septembra, potem pa se začne delo z žogo, da bi se ekipa čim bolje pripravila na prihajajočo sezo- no. Začela se bo oktobra. Pred dve ma leto ma je kar nekaj igralk odšlo iz kluba. Nekatere so si poiskale druge klube, druge pa so nehale aktivno igrati, zato je bil cilj takratnega nastopanja v 3. DOL -vzhod uvrstitev od 4. do. 6 mesta. »V člansko ekipo smo pripeljali nekaj mladih igralk, tako da je mlado ekipo sestavljala mladost in izkušenost. Zastavljeni cilj smo presegli, osvojili smo 2. mesto v 3. DOL, kar nas je pripeljalo do dodatnih kvalifikacij za vstop v 2. DOL. Ker pa so se prvakinje 3. DOL, ekipa NKBM 2, odpovedale nastopu v 2 DOL , je direktno napredovanje v 2. ligo pripadalo naši ekipi. Osnovni cilj sezone med drugoligaši je bil obstanek v ligi, cilj pa smo dosegli že dva kroga pred koncem rednega dela tekmovanja. V sezoni, ki prihaja, ostaja naš cilj enak, osvojitev najmanj 8. mesta, ki zagotavlja obstanek v ligi. Glede na izkušnje, ki smo sijih pridobili z lanskoletnim nastopanjem v 2. ligi, je cilj realen, kljub temu pa bo potrebno narediti veliko za njegovo izpolnitev. Največjo težava je v tem, da je večina igralk, ki so nosilke igre, med tednom na študiju v Ljubljani in Mariboru, tako da celotna ekipa opravi le en skup ni tre ning v tednu, in to v petek, ko se vrnejo domov. Zato poskušamo veliko dela opraviti v septembru, ko imajo študentke počitnice. Ekipa ostaja enaka kot v lanski sezoni, nekaj sprememb bo le v taktičnem smislu. Večjih zdravstvenih težav zaenkrat ni, upamo, da bo tako ostalo vso sezono,« poudarja trener Boris Plamberger. Poleg nastopanja v 2. DOL bodo Šoštanjčanke nastopale tudi v pokalnem tekmovanju. Ekipo sestavljajo: Špela Tajnik (kapetanka), Bernarda Baron, Danica Jovičič, Diana Jovičič, Tanja Strniša, Ivana Jurič, Sabina Šumnik, Barbara Breznik, Tanja Breznik, Taja Jalu-šič, Manja Globačnik, Maruša Globačnik, Nastja Forstner, Zarja Razgoršek. Sreča v nesreči Mateja Gradnika in Jureta Ročnika Na četrtem letošnjem relij u sta Velenjčana pri veliki hitrosti zletela s ceste in močno trčila v drevo - Na srečo sta iz avtomobila zlezla nepoškodovana V soboto je v Ajdovščini potekal letošnji četrti reli za slovensko državno prvenstvo, ki pa seje točkoval tudi za hrvaško državno prvenstvo. Privabil je kar 89 posadk iz sedmih držav. Skupna dolžina je znašala 142 km, od tega je bilo 76 km hitrostne preizkušnje. Potekale so po obronkih Ajdovščine in Vipave, s strmimi vzponi in dolgimi spusti, poleg tega pa je vožnjo oteževala še velika vročina. Tako je bilo vse skupaj kar naporno tako za voznike kot tudi tehniko - še posebno za zavore, ki so bile na spustih povsem žareče. Nekoliko lažje je bilo na hitrostni preizkušnji, ki je potekala po centru mesta Ajdovščina. Za Mateja Gradnika in Jureta Ročnika (Clio RS), V-Racing Velenje, je bil to njun drugi skupni nastop. Začela sta taktično uspešno, v svoji skupini N3 sta bila po prvih dveh hitrostnih etapah na četrtem mestu. Na naslednjih treh sta se prebila na prvo mesto v Slovenskem DP v diviziji 2 in drugo mesto v skupini N3. Do prvega mesta ju je ločilo 16 sekund, kar pa v zadnjih treh hitrostnih preizkušnjah ni bilo nenadomestljivo. V zadnji krog sta se Matej in Jure odpravila optimistično in s ciljem, da dosežeta najboljše čase v svoji skupini. V tretjem krogu je bila najprej hitrostna preizkušnja Col, dolžine 8 km, ki seje začela z vzponom po široki in hitri cesti, nato pa je po približno polovici sledil še strm spust po ožji lokalni cesti. Matej in Jure sta tudi tokrat odpeljala odlično in postavila najboljši čas. Dolgi ravnini pred ciljem je sledil hud ovinek, potrebno je bilo močno zaviranje, zaradi pregretosti pa zavore niso prijele tako, kot bi morale, kar je bilo usodno. Avto je pri veliki hitrosti zletel s ceste in močno trčil v drevo. Na srečo sta Matej in Jure iz avtomobila zlezla nepoškodovana. Da je bilo tako, seje treba zahvalizi dobri varnostni opremi avtomobila in tudi varnostnemu sistemu za vrat, imenovanem HANS, ki ga morajo od letos obvezno uporabljati vsi dirkači. Možnosti za dobro uvrstitev so tako bile v trenutku izničene, zaradi močno poškodovanega avtomobila pa je vprašljivo tudi nadaljevanje letošnjega prvenstva. Matej bi moral v sredini meseca septembra na dirki v Paralelnem Rally crossu v Logatcu braniti mesto vodilnega v diviziji 2 in skušati osvojiti naslov letošnjega prvaka, konec septembra pa bi morala Matej in Jure nastopiti na domačem Reliju Velenje, na katerem je Matej lani že slavil v nižji diviziji do 1400 ccm. Zato bo trenutno najpomembnejša naloge ekipe, da zagotovi potrebna sredstva in avto čim prej usposobi za nadaljevanje tekmovanja. V generalni razvrstitvi sta zmagala Darko Peljhan s sovoznikom Igorjem Kacinom v Mitsubishiju Lacer, druga je bila posadka Gassner iz Nemčije, tretja pa domača posadka iz Ajdovščine Petrič/Rus - Subaru. Peti letošnji reli bo 27. septembra v Velenju. n i ko L i sami 107,8: Mini plavalni maraton - Plavalni klub Velenje in Turistično društvo Velenje bosta v soboto, 29. avgusta, na Velenjskem jezeru pripravila mini plavalni maraton. Začel se bo ob 16. uri, prijave pa bodo organizatorji sprejemali pol ure pred začet kom. ■ mkp Rekordna udeležba Tradicionalnega tekmovanja v športnem ribolovu za pokal LDS Velenje seje v nedeljo ob Škalskem jezeru udeležilo rekordnih 53 ribičev iz Velenja in okolice. Prvo mesto in prehodni pokal LDS Velenje je osvojil Tilen Kojc (10100 gramov), drugo mesto Marjan Veselič (9250 g), tretje Robi Bačič (8750 g)), četrto Peter Postržin (7450 g), peto pa Franjo Zvonar (7400 g). Pokale in priznanja sta podelila predsednik Mestnega odbora LDS Velenje Drago Martinšek in koordinator turnirja v imenu LDS Dragan Redžič. Posebna zahvala velja Ribiški družini Velenje, kije tekmovanje odlično izpeljala. To bo še naprej ostalo tradicionalno. In da ne pozabimo: vse ulovljene ribe so po tehtanju veselo zaplavale nazaj v jezero. ■ modroBELA kronika 18 Prvoobtoženi v primeru umora MatjažaVolka zaostril gladovno stavko Tako tožilstvo kot obramba sta za nada ljevanje glavne obravnave v primeru umora Velenjčana Matl aža Volka predlagala vrsto novih dokaznih predlogov 27. avgusta 2009 GordanaP ossnig Na celjskem okrožnem sodišču seje nadaljevala glavna obravnava proti 30-letnemu Nenadu Mirovi-cu in leto dni starejšemu Gregorju Britovšku, ki sta osumljena umora in napeljevanja k umoru 25-letne-ga Velenjčana Matjaža Volka, ki so ga ustreljenega našli v zgodnjih jutranjih urah 19. marca 2002 v bližini spomenika v ljubljanski Gramozni jami. Zaradi odsotnosti priče Davida Brusnjaka, ki ga na celjsko sodišče ni bilo kljub zahtevi sodnika o njegovi prisilni privedbi, je nadaljevanje sojenja minilo v znamenju več novih dokaznih predlogov tako tožilstva kot obrambe. Nenad Mirovic, ki se nahaja v priporu, kjer že tri tedne gladovno stavka, je svojo gladovno stavko zaradi podaljšanja pripora zaostril Gregor Britovšek do 10. oktobra, saj je začel odklanjati še vodo. Predsednik senata Martin Jančar je pojasnil, da je priča Alija Avdic, ki je bil v času, ko je bil v priporu, v sobi skupaj z drugooobto-ženim Britovškom, na celjsko sodiš- Nenad Mirovic če poslal dopis, v katerem je zapisal, da na svojem zaslišanju ni povedal res ni ce o udar ni igli za piš to -lo, za katero naj bi se v času svojega pripora zanimal Britovšek. Zato je pripravljen na sodišču še enkrat pričati, da bi povedal „pravo" res- nico. Z njegovim ponovnim zaslišanjem seje strinjal tožilec Edvard Ermenc, nasprotoval pa mu je zagovornik Britovška Velimir Cugmas. Senat je po posvetovanju vseeno sprejel odločitev, da Avdica ponovno zas li ši. Kot pričo bodo v nadaljevanju zaslišali zagovornico Nušo Maček, kije bila Britovškova zagovornica v času preiskave. Mačkova bo lahko sodišču pojasnila, kaj seje v resnici dogajalo pri njegovem zaslišanju v času preiskave. Njegov zagovornik namreč trdi, da naj bi mu naj prej svetovala, naj se brani z molkom, nato pa naj bi mu še rekla, naj govori resnico, če se bo že zagovarjal. Obtoženi Britovšek naj bi ji namreč dejal, da se je s policisti dogovoril, kakšno zgodbo mora povedati, da bo izpuščen iz pripora. Na naslednji obravnavani pa se bo kot pri ča moral pojavi ti še Sebastjan Niegelhel, ki je bil tudi eden od dolžnikov pokojnega Volka. Njegovo zaslišanje zahteva obramba, saj so vse dosedanje priče na sojenju trdile, da se zneski njihovih dolgov do pokojnega Matjaža Volka z njegove beležnice ne ujemajo z zneski, ki naj bi mu jih posamezniki v resnici dolgovali. Sojenje se nadaljuje 9. septembra. Več trkov Izsiljevanje prednosti, neprilagojena hitrost, nepravilni premik, alkohol Velenje, 20. avgusta - V četrtek zvečer je počilo v križišču Šaleške in Goriške ceste, kjer je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost drugemu vozniku. V nesreči so se oba voz ni ka in sopot nik v povzročiteljevem avtomobilu lažje telesno poškodovali. Z reševalnim vozilom so jih prepeljali v celjsko bolniš ni co. V soboto, 22. avgusta zvečer, je prišlo do nesreče na Koroški cesti, pri odcepu za stadion. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v voznico osebnega avtomobila, to pa je odbilo v dve peški, ki sta v nesreči utrpeli lažje poškodbe. V ponedeljek, 24. avgusta zjutraj, je voznica posebnega avtomobila zara di nepravil ne ga pre mi ka (menjave pasu) v krožnem križišču pod skakalnicami trčila v vozni ka oseb ne ga avto mo bi la in po nesreči odpeljala v smeri proti Celju. Že med ogledom nesreče pa se je vrnila. Ponoči, prav tako v ponedeljek, pa je prišlo do nesreče v križišču Kidričeve in Tomšičeve v Velenju. Voznica osebnega avtomobila je izsilila prednost drugi voznici. V trčenju se je ena od sopotnic lažje poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. Serija nesreč z motorji Najprej na pločnik, potem v razsvetljavo, parkiran avto in nato še v drevo Velenje, 23. avgusta - V nedeljo popoldne ob 17.25 seje prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodoval 28-letni motorist, zgodila na Jenkovi cesti. Med vožnjo z neregistriranim motornim kolesom, cross izvedbe, je zaradi neprilagojene hitrosti na hitrostni oviri izgubil oblast nad motorjem, zapeljal najprej na pločnik, oplazil drog javne razsvetljave, se potem zaletel v parkiran avto-mo bil in nato tre ščil še v drevo ob cesti. Hudo poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. Po ogledu kraja nesreče so policisti ugotovi li, da pone sre če nec nima vozniškega dovoljenja, med vožnjo ni uporabljal zaščitne čelade, bil pa naj bi tudi večkratni kršitelj cest-noprometnih predpisov. Že pred to nesre čo, v sre do popoldne, seje motorist pri padcu ponesrečil na Preloški cesti pri odcepu za Esotech. Kmalu za tem je do nesreče prišlo tudi v Topolšici. Voznik motornega kolesa je padel in se pri padcu hudo poškodoval. Zvečer, prav tako v sredo, je počilo na Kidričevi v Velenju. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost voznici kolesa z motorjem. V nesreči seje voznica lažje poškodovala. Na pomoč v gore Gornji grad, Solčava, 21. in 22. avgusta - V petek dopoldne se je na Menini planini poškodoval planinec. Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. V soboto popoldne je v vzhodni steni Ojstrice planinec zašel v zahtevno brezpotje. Posredovati so mora li reševal ci gor ske reševal ne službe, aktiviranje bil helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo. Zap-lezanega planinca so varno in nepoškodovanega prepeljali v dolino. Kolesarka pred avtomobil Solčava, 23. avgusta - V nedeljo ob 16.20 se je v prometni nesreči na regionalni cesti pri Solčavi hudo poškodovala 66-letna kolesarka. Med kolesarjenjem iz smeri Solčave proti Logarski dolini jo je na ravnem delu ceste začela dohitevati in prehitevati 68-letna voznica osebnega avtomobila. Kolesarka je nenadoma, brez nakazane smeri, pri če la zavija ti v levo, kar je povzročilo, da je voznica osebnega avtomobila trčila v levi bok kolesa ter kolesarko zbila po vozišču. Nepridipravom (še) ni vro če Velenje - Iz šotora ob poslovnih prostorih na Štrbenkovi je v torek, 18. avgusta, neznanec odpeljal motorno samohodno kosilnico. Popoldan istega dne je bilo vlomljeno v stanovanje na Kardeljevem trgu. Vlomilec je odnesel večjo vsoto denarja, več kosov zlatnine in dalj no gled. V sredo, 19. avgusta, je neznanec v kiosku s časo pi si na Trgu mladosti izkoristil krajšo odsotnost last ni ce in sko zi pro daj no oken ce vzel večje število mobi kartic, manjšo vsoto denarja in več zavojev različnih cigaret. V četrtek, 20. avgusta, so policisti obravnavali tatvino iz ograjenega gradbi šča trgovskega centra v Šoštanju. Storilec je vzel večjo količino izolacijske in zaščitne folije, stiroporja in stirodurja. Iz policistove beležke Starši niso mogli spati V torek, 18. avgusta ponoči, so policisti zaradi razgrajanja posredovali pred stanovanjskim blokom na Foitovi v Velenju, kjer je vinjeni sin motil noč ni mir svojim staršem. Prepir očeta in sina V sredo, 19. avgusta, sta se v Lipju, pred hišo spr la oče in odra sel sin. Oba bosta za to pla ča la. Vredno pohvale V sredo, 19. avgusta zvečer, je občan na Policijsko postajo Velenje pri ne sel denar ni co z doku -menti, ki jo je našel v mestu. Denarnico bodo vrnili lastniku, najditelju pa se v njegovem imenu zahvaljujejo. Ona izvaja psihično nasilje V sredo, 19. avgusta popoldne, je Velenj-čan policistom prijavil, da njegova zunajzakonska partnerka, s katero živi na Partizanski cesti, nad njim izvaja psihično nasilje in mu grozi. Policisti so zbrali še nekaj obvestil, potem pa podali kazensko ovadbo za nasilje v družini. Kršil prepoved približevanja V sredo, 19. avgusta, se je mož v stanovanju na Koroški cesti v Šoštanju nasilno vedel do žene in jo nagnal iz sta no -vanja. To pa se ni zgodilo prvič. Osumljenega so policisti zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Ker pa je že v petek to prepoved kršil, ženo pa tudi udaril, so ga policisti pridržali. Pridržanje je zanj odredil tudi pre is koval ni sod nik. Nasi I en do dekleta V sredo, 19. avgusta, se je v ustavljenem vozilu na Sončni poti v Velenju fant nasilno vedel do svojega dekleta. Nespodobno V sredo, 19. avgusta ponoči, sta se na javni prireditvi v parku na Vodnikovi nespodobno vedla dva moška. Po pošti prej me ta pla čil ni nalog. Pridržana navijača V soboto, 22. avgusta ponoči, so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru s stadiona NK Rudar v pridržanje pospremili dva navijača gostujoče nogometne ekipe. Oba sta, ko sta odhajala iz poseb nih pro sto rov za pridr ža nje, prejela plačilni nalog. Vsak svojega. Isto noč so poli cis ti šli v dežur no ambulanto zdravstvenega doma v Velenju, kjer je razgrajal moški, ki so ga tja pripeljali z nogometne tekme. Kršitelj je odšel že pred pri ho dom poli cis tov, zato bo plačilni nalog prejel po pošti. Naganja ga iz stanovanja V ponedeljek, 24. avgusta, je zunajzakonski partner policistom prijavil, da se njegova partnerka do njega vede nasilno, mu grozi in ga naganja iz stanovanja na Šaleški cesti. Ubežala nasilnemu možu V ponedeljek, 24. avgusta, ponoči se je pred nasilnim možem, ki jo je v stanovanju na Kersnikovi v Velenju pretepal in ji grozil, na policijsko postajo zatekla žena. Kršitelja so zaslišali, mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Bele zebre in vzgoja AdilH uselja Spomladi, ko začne hmelj lesti po vrvici proti vrhu, se šolarjem nasmiha, saj bolj kot se približuje vrhu »žičnice«, bolj so počitnice bliže. Podobno je avgusta, le da je začetek obiranja hmelja znak, da se počitnice počasti iztekajo. Tako je tudi letos. Ce se obiranje hmelja in drugih poljščin ne pozna po blatnih cestah, je okoli šol vendarle drugače. Marsikje so se lotili dodatnega barvanja prehodov za pešce - zeber, da vse udeležence v prometu opozorijo na ta pomembna območja ceste. Zakaj pomembna? Predvsem zaradi tega, ker so s pravili zavarovana mesta za prečkanje ceste in so »varna mesta«, hkrati pa so tudi kritična mesta. Še posebej za otroke, ki zebre dojemajo kot mesta, kjer lahko varno prečkajo vozišče, a zaradi malomarnega, brezčutnega, objestnega... odnosa nekaterih voznikov to še zdaleč niso. Z začetkom šolskega leta je na cestah, predvsem v okolici šol, veliko več vozil in pešcev. Septembrska gneča od nas zahteva dodatno previdnost, ne glede na to, v kakšni vlogi nastopamo. Seveda, tudi letos imajo glavno vlogo prvošolčki, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag. Ker so najmlajši oziroma najmanjši, je prav, da je tako. Poleg novega znanja v šoli se morajo tudi naučiti, kako varno priti v šolo in se vrniti domov. Da bi prvo šolsko leto minilo in ostalo v prijetnih spominih, je prav, da kot starši namenimo nekaj časa za razgovor in učenje o cestnem prometu. Zavedati se moramo, da so prvi koraki v svetu prometa za naše šolarčke izredno pomembni, saj bodo vso nadaljnje znanje nadgrajevali na prvih lekcijah in izkušnjah. Ce bodo te pozitivne, otrok ne bo imel težav pri učenju in obnašanju v prometu, negativne pa lahko pustijo posledice za celo življenje. Zato je pomembno, da otrok spozna predvsem pozitivne plati prometa, saj si danes ne moramo predstavljati življenja, da ne bi tako ali drugače živeli z njim. Otroka postopoma pripravimo na njegovo vsakodnevno gibanje po cesti, pri tem pa upoštevamo njegovo telesno in duševno razvitost. Pomembno je, da ne pozabimo, da se približno do desetega leta otrok ne zna ali ne zmore samostojno vključevati v cestno dogajanje. Toda ne čakajmo, otroka začnemo učiti že med drugim in tretjim letom, ko začne odkrivati in predvsem raziskovati »zunanji« svet. Pri tem pa ne pozabimo, da smo otroku vzor. Otrok nas opazuje in se od nas uči, pridobiva znanje in izkušnje, razvija svoje sposobnosti in se postopoma pripravlja na samostojno vključevanje v promet. Največ žrtev med otroki pešci je v starosti od štirih do sedmih let, zato jim moramo pomagati, da »gredo« skozi to kritično obdobje. Pozornost je potrebno posvetiti: - hoji po cesti, kjer ni pločnikov: z otrokom vedno hodimo ob levem robu ceste, da smo med otrokom in cesto. Tako ga naučimo, da vidi prihajajoče vozilo in da se mu lahko tudi pravočasno umakne (ne pozabimo, da so možne izjeme, kot so dela na cesti, neurejene bankine ipd., zato je včasih varneje hoditi ob desnem robu); - hoja po pločniku: otrok naj hodi po sredini pločnika ali čim dlje od roba ceste; - prečkanje ceste: za otroka je to najzahtevnejša in s tem tudi najbolj nevarna situacija. Učenje razdelimo na več delov, in sicer: 1. pred prečkanjem ceste se vedno ustavimo; 2. opazujmo promet, spremljaj-mo dogajanje, poslušajmo; 3. prečkanje ceste na in zunaj prehodov za pešce, v semaforiziranih križiščih, na delih cest, kjer so parkirana vozila, naj vsebujejo obvezne poglede levo, desno, levo in na sredini ceste še enkrat des no. Poleg hoje in prečkanja ceste so pomembni še naslednji segmenti. Kadar otroka prevažamo v vozilu, uporabljajmo posebne varnostne sedeže in varnostne pasove. Otroka, ki odhaja v šolo z avtobusom, opozorimo na obnašanje in upoštevanje pravil, ki omogočajo udobno in varno vožnjo. Ce se otrok vozi v šolo s kolesom ali mopedom, skupaj preverimo brezhibnost vozila in otroka spomnimo na pomen čelade. Ce v teh dneh ne nastopamo v vlogi staršev, bodimo pozorni na hitrost vožnje, ko se bomo vozili v naseljih in predvsem okolici šol. Ne želim posebej pisati, da bodo tudi letos v bližini šol policisti, ki bodo skupaj z ostalimi »varovali« prvošolčke. Zavedajmo se, da je vsak otrok enkraten in neponovljiv, vsaka mlada generacija pa je zaklad vsake družbe. Z upoštevanjem prometnih pravil in s svojim ravnanjem (tudi neprometnim) prispevajmo k ohranitvi tega neprecenljivega zaklada. Srečno! Knapovska vožnja motoristov Motoristično društvo Angeli ceste bo v soboto, 29. avgusta, zagotovo atrakcija. Njegovi člani pripravljajo v Velenju veliko srečanje, ki so ga naslovili 1. tradicionalna knapovska vožnja z motorji, nanj pa vabijo ljubitelje motorjev - voznike ali zgolj občudovalce jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Zbrali se bodo ob 10. uri na parkirišču pri Stari elektrarni. Pričakujejo več kot 100 udeležencev. V načrtu imajo ogled Muzeja premogovništva Slovenije, panoramsko vožnjo po obronkih Velenja in ogled znamenitosti Velenja. V Muzeju premogovništva Slovenije bodo ob tej priložnosti razstavili nekaj motorjev oldtimerjev. ZANIMIVO orosKoo Oven od2 1.3.do21.4. Zadnji dnevi avgusta in prvi v septembru bodo za vas nekoliko nihajoči, saj boste padali iz odličnega v zelo slabo razpoloženje tudi v enem samem dnevu. Odločali se boste na podlagi občutka in kot ponavadi ne boste zgrešili, saj imate zelo močno intuicijo. Prijatelj vas prijetno preseneča, lahko se sprostite in sprejmete nekaj zanimivega. Čeprav imate dobre namene, vas bližnji ne razumejo povsem. Moti jih vaša preteklost, saj ste se že mnogokrat izkazali za nezanesljive. Morali boste skleniti kompromis. Kar se tiče čustev bo zelo pestro in nevsakdanje. V nedeljo boste iskreno veseli novice, ki je dober obet za prihodnost. Bik od 22.4. do 20.5. V naslednjih dneh se bodo zapleti, ki so se kopičili v zadnjih dneh, nekoliko razjasnili. To vam ne bo pomenilo toliko, kot ste mislili prej. Končno pa veste, kaj si želite na srčnem področju. Ostane vam le, da preidete k dejanjem, kar zagotovo ne bo pretežko, kerste v resnici komaj čakali, da se nekaj končno premakne. Premika se že nekaj časa, sedaj je čas za akcijo. Obkroženi boste z lepimi stvarmi, dobrimi ljudmi in pozitivnimi vibracijami. Čeprav bo sreča kratka, bo sladka, občutili boste veliko zadovoljstvo. Končno tudi v ljubezni, saj ste našli, kar ste dolgo iskali. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Vsi okoli vas bodo šepetali, včasih se vam bo zdelo, da vam niti v oči ne upajo dobro pogledati. Nikakor se ne morete znebiti občutka, da vam nekaj prikrivajo. Resnica je kot ponavadi nekje vmes. V prvi polovici tedna, ki prihaja, ni ravno pravi čas za fizično naprezanje. Sploh, ker se na hiter prihod nekoliko hladnejših dni še niste navadili. Brezdelje pa vam bolj škodi, kot ste mislili. Namesto dolgočasnih dni pomislite na aktivno preživljanje časa, ki vam ne bo samo prineslo novih poznanstev, temveč boste poskrbeli tudi za kondicijo in zdravje. Sprostite se v družbi prijateljev! Rak od 22.6. do 22.7. Zadnji vroči dnevi na vas niso Imeli pravega učinka. Čeprav bo dogajanje v vas in okoli vas še vedno pestro, se bo zmanjšala njegova intenzivnost in nenadoma se vam bo zazdelo, da si morate v življenju vzeti čas tudi samo zase. Ker tega doslej niste znali, se boste morali zelo potruditi. Ne morete se odločiti, zato še malo počakajte. Draga oseba ne najde načina, da bi se vam približala. Morda je del krivde tudi na vas, ker se niste dovolj zavzeli za to razmerje. Malo bolj se poglo bi te, poza bi te na delo in se raje posve ti te stva rem, ki vas res osre čujejo. Lev od 23.7. do 23.8. Napeti ste kot struna, vzrok pa nI znan le vam, ampak vsem okoli vas. Poskusite se sprostiti. Prehitevanje vam ne gre prav dobro od rok, posebno glede pomembnih poslov. V ljubezni ste spet nekoliko preračunljivi, v čemer ni nič slabega. Če mislite, da je z lepimi dnevi konec, se skoraj zagotovo motite. Še boste lahko uživali v naravi, tokrat brez slabe vesti. Dogodivščine vas čakajo, le vi se morate prebuditi iz lenobnega spanca. Ko se boste predramili, boste preživeli vznemirljive trenutke. Tudi tisti, ki ste v vezi, se boste s partnerjem dobro razumeli. Ostali pa ne boste precej osamljeni a nikakor sami. Devica od 24.8. do 23.9. Dobro se zavedate, kje delate napako. Včasih pač nimate prave hrbtenice. Preveč poslušate in upoštevate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne. Več optimizma vam ne bi škodilo, predvsem pa se ne smete tako hitro spraviti pod vpliv drugih. Dobro se zavedate, da vam to večkrat škodi kot koristi, a da je mir v hiši požrete vse. Pa tudi zato, ker se vam ne da ukvarjati s težavami. Raje imate, če vse teče kot namazano. Žal pa vedno ne gre tako. In tudi v naslednjih dneh ne bo šlo. Počutje še ne bo takšno kot si želite, a se boste s tem kar precej sprijaznili. Morda celo preveč. Tehtnica od2 4.9. do2 3.10. S partnerjem bosta v naslednjih dneh zelo zgovorna, a nekaj vam še vedno ni povsem jasno ali pa se z zadevo ne strinjate. Ne premišljujte predolgo. Okoliščine zahtevajo veliko pozornosti, saj se sicer lahko zgodi, da zamudite enkratno priložnost. Ne silite se s pretirano samodisciplino, raje začnite opažati lepe stvari okoli sebe In uživajte v njih. Še posebej čustveno Intenzivna bo prva polovica prihodnjega tedna, ko se boste ukvarjali tudi z vprašanjem, kaj si sploh želite in kaj lahko za to sami naredite. Zvezde bodo na vaši strani, diplomatske sposobnosti pa v pomoč, ko se boste dogovarjali za pomemben posel. Škorpijon od2 4.10. do2 2.11. Dela Imate veliko, tokrat pa vam to sploh nI odveč. V vas se, če imate preveč časa, lah ko nase li nad le žen nemir. Pos ku si li si boste raz lo ži ti, kaj se je pravzaprav zgodilo, posebno v vaši zvezi s partnerjem. Nekaj vas nikakor ne prepriča, čeprav se zavedate, da bosta prav kmalu položila karte na mizo. Ker tokrat drugače ne bo šlo. Bodite previdni na področju komunikacije, ne dovolite si, da vas nerazumevanje okolice iztiri. Sprostite se in pustite stvarem prosto pot. Imeli boste lepe možnosti, da ste za svoje delo tudi dobro nagrajeni. Morda boste morali le malo bolj opozori ti nase. Strelec od 23.11. do 21.12. V naslednjih dneh boste živeli nekoliko bolj v oblakih, oziroma v svojem svetu. Kriva bo sveža ljubezen, ki vam res poganja adrenalin po žilah. Če bi bilo po vaše, bi še v službo nehali hoditi, samo da bi lahko bili s partnerjem. Koliko te pravljice lahko uresničite, veste le vi. Vse je odvisno od tega ali boste morali prev počistiti v stari zvezi ali je to že preteklost. Ne prenesete, da vas kritizirajo, zato boste našli neko srednjo rešitev, čeprav veste, da boste kmalu morali ubrati drugačno taktiko. Sploh ni treba, da popustite vsem, saj lahko v nastali situaciji najdete kompromis. Kozorog od 22.12. do 20.1. V prijateljskem krogu bo več novosti kot v ljubezni tudi zato, ker nekoga morda namenoma zapostavljate. Ali pa se vam zdi povsem samoumeven, čeprav to ni. Preprosto si želite nekaj več časa zase in manj za morebitne prepire, zato se zavijate v molk in bežite od družbe. Ne obremenjujte se s preteklostjo, sploh, ker nI bila taka kot ste želeli. Držite se nove poti In živite za sedanjost. Sprostite se in uživajte v stvareh, ki jih radi počnete. Reševanje svojih misli in čustev paše nekoliko prepustite toku dogodkov. Dajte času čas, to je vedno najbolje. Vodnar od 21.1. do 19.2. Pred težavami si spet zatiskate oči, tolažite pa se z nepremišljenimi nakupi. Poskusite narediti bilanco svojega počutja v zadnjih tednih. Če se vam zdi, da dobivate manj, kot dajete, je skrajni čas, da poskrbite zase in da začnete svojo čustveno barko krmariti nekoliko bolj odločno in zanesljivo. Vse se lahko reši, karsicer veste, a si tokrat ne priznate. Čeprav bi radi delali mirno, najbolje funkcionirate takrat, ko ste pod pritiskom. Takrat je tudi vaša energija na višku. Vzemite si več časa za partnerja, saj veste, da je to dobra naložba za prihodnost. Potrebuje pač več spodbude kot vi. Ribi od 20.2. do 20.3. Naslednji dnevi ne bodo najbolj po vaši meri. Posebno kočljiva bo druga polovica tedna, ki prihaja. Takrat boste res potrebovali družbo ljudi, na katere se lahko vedno zanesete. Kasneje se stvari zagotovo obrnejo na bolje. Odločitvi, ki je ne bo lahko sprejeti, se boste nekako izogibali. Morda le zato, kerse želite prikazati v najboljši luči, tokrat pa čutite, da niste na višku svojih moči. ! delajte ničesar na silo. Razvajajte se in pozabite na to, da morate vedno in za vsako ceno vsem ugajati. Počutili se boste, kot da je z vas padlo veliko breme, saj boste končno takšni kot ste! Tudi pred tistimi, ki se jih rahlo bojite. Križanka - Butik Urška FtfD^tirsfca Tel: 03 5871 785 Mnenja in odmevi Zakaj tako? V četrtek, 4. junija, sem peljala svojega kužka k veterinarju v Center za zdravljenje živali Toplica v Topolšici k dr. Milanu Matku. Obisk je bil potreben, ker je kuža imel težave z uhljem, in sicer mu je iz njega tekel gnojni izcedek. Po pregleduje dr. Matko ugotovil, da je v ušesu gnojni tumor in je predlagal operacijo, ki bi predvidoma naj stala največ 300 evrov. S predlagano operacijo in ceno sem se strinjala. Zatrdil mi je, da bo uho imelo popolnoma enak videz in položaj kot pred operacijo. Po operaciji pa je veterinar izstavil račun za 500 evrov. Našteval je vrsto storitev v tej ceni, ki jih je opravil, ne da bi se prej dodatno posvetoval z mano. Kako naj bom prepričana, da so bile te storitve resnično opravljene, upravičene in potrebne? Pričakovala bi in pravilno bi bilo, da bi se posvetoval, saj je imel na razpolago moj telefon v času pred operativnim posegom. Sprašujem se, kako je mogoče, da ob mojem velikem presenečenju izstavitvi računa ni dr. Matko pokazal niti malo razumevanja in izstavil originalnega računa, temveč le blagajniški račun. Kako je mogoče, da kroji ceno za opravljeno storitev kar tako po dolgem in po čez. Uho ni v položaju in videzu, kot je bilo pred operacijo zagotovljeno. Zdravnikova opazka, da bi v Nemčiji plačala najmanj 1000 evrov za to operacijo, se mi zdi zelo neprimerna, kajti moj nekajmesečni dopust v domovini se je sprevrgel v nesrečno izkušnjo ob stiski z bolnim kuž-kom. Upam, da bi bilo takih prime rov čim manj in bi bilo živa lim in njihovim lastnikom v pomoč. ■ MartinaS tephan,G aberke PRESELILI SMO SE V NOVE PROSTORE V PRITLIČJE Nakupovalnega centra v Velenju, kjer VAS PRIČAKUJEMO OD TORKA, 1. 9. Modna ženska oblačila vseh velikosti, tudi za tiste z močnejšo postavo novih blagovnih znamk OLSEN, PUNT ROMA in francoske 1*2*3* in moške srajce priznane znamke HARTICO, ki jih ni potrebno likati. VSAK MESEC NOVA KOLEKCIJA! Po želji vam pri nakupu s strokovnim nasvetom priskoči na pomoč tudi kreatorka. Ob selitvi v pritličje vam ponujamo še eno novost, POPRAVLJALNICO! V njej vam bomo po želji opravili razna popravila oblačil, za kupljena v butiku Urška so brezplačna. Ponudbo zaokroža še lepa izbira nogavic, šalov, rutk, kravat in bižuterije. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! V butiku mislimo tudi na zveste kupce, ki s kartico zvestobe kupujejo ceneje. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 15. ure. Rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 7. 9. na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Butik Urška«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade: darilni bon v vrednosti 30, 20 in 10 evr . Nagrajenci križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 13.8.2009, so: Tinkara Srnovršnik, Lipje 35 b, Velenje (mobilni telefon); Miran Jančič, Lajše 207 b, Šoštanj (avto-polnilec); Darinka Lipnikar, Škale 16, Velenje (torbica za GSM). Narajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: SONY ERICSSON Zgodilo se je • • • od 28. avgusta do 3. septembra - avgusta leta 1956 je na udarniškem delu pri urejanju otroških igrišč, športnih naprav in poti okoli Turističnega jezera v Velenju sodelovalo 4075 prostovoljcev, ki so skupno opravili 16.054 delovnih ur; povprečno je na dan na udarniških akcijah sode lo -valo od 200 do 250 ljudi; - 29. avgusta 1956 sta Velenje in velenjski premogovnik obiskala tedanja visoka jugoslovanska politika Edvard Kardelj in Franc Leskošek -Luka; - nova občina Šoštanj, kije nastala avgusta leta 1955 iz bivših občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je obsegala 19.233 ha in imela 18.311 prebivalcev; v industriji je bilo zaposlenih 5763 ljudi, v kmetijstvu pa 4905; občinski ljudski odbor je štel 40 odborni- kov, imel pa je še 11 različnih svetov, v katerih je bilo 84 članov; v upravnem aparatu občine je bilo skupaj s krajevnima uradoma v Velenju in Šmart-nem ob Paki zapos le nih 35 uslužbencev; - 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruš-čova in njegove soproge Nine; - temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintaija Toleda, je 31. avgusta leta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora občine Velenje Franc Hudobre znik; -1. septembra 1977 seje pričel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc Lesko šek - Luka Regulacija Pake vVelenju( arhivM uzejaV elenje) šele 6. oktobra; šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, nato osnovna šola Veljka Vlahoviča, danes pa se ta šola imenuje osnovna šola Livada; - 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali regulacijo reke Pake, ki so jo začeli regulirati leto pred tem; o tem dogodku so v mariborskem Večeru zapisali naslednje: "Več tisoč Velenjčanov je začelo regulirati Pako. Pričetek del so proslavili prav slovesno. Prvo lopato je zasadil predsednik šoštanj-ske občine tovariš Franc Pod-vratnik. Ob pričetku del je bil tudi velik miting, na kate rem so sodelovale tudi sekcije velenjske Svobode."; - v začetku septembra 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable; pošta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj preje la proš nje še za 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centralo; - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja. ■ DamijanK ljajič ""HAS ČETRTEK, 27. avgusta TV SLO (7 07.00 Kultura 07.05 Odmevi 07.45 Na zdravje! 09.00 Uročeni vrt, 44/52 09.25 Risanka 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Totalna razprodaja: Sril vas ima rad, 8/10 10.50 Ljubezen, vztrajnost, otrok, dok. odd. 11.40 Sveto in svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tudi mi, dok. por tret 13.55 Čez planke: Armenija 15.00 Poro či la 15.10 Mosto vi 15.45 Animalija, 22/40 16.10 Delfinov nasmeh, dok. film 16.25 Enajsta šola 16.50 Rožnati panter, risanka 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno, kont. odd. za mla de 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Nuki in prija te lji, risan ka 18.45 Puj sa Pepa, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik 20.55 Trst - Tirana, d( 21.40 Dedek, slo ven ski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Osmi dan 23.35 Tv dnevnik 27.8.1991 00.00 Dnevnik 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Poletni mozaik: lepota 10.00 Tv dnevnik 27.8.1991 10.25 Sanjska potovanja: Južna Afro ka, 6/11 11.15 Izjemne živali, 3/10 12.10 Na lepše 12.35 Slovenska jazz scena 13.25 Za prste obliznik, 19. del 13.35 Tv pro da ja 14.25 Evropski magazin 14.55 Med valovi, tv Koper 15.25 Brez reza: dr. Sandra Bašič Hrvatin - Cesarjeva nova oblačila 16.00 Mostovi 16.30 To bo moj poklic: Izdelovalec modnih oblačil, 1. del 17.00 SP v veslanju, posnetek iz Pozna na 18.00 Želite Milord? 19.00 Družinske zgodbe: družina Irgolič. pon. 20.00 Ljubimca z Nila, francoski film 21.25 Jasnovidka, 18/22 22.10 Zaščitniki živali v Indiji, niz. film 23.45 Dediščina Evrope: zgodovina Judov skega ljud stva 00.40 Zabav ni info ka nal POP 06.25 Tv p 06.55 24ur 07.55 Tom In Jerry, ris. film 0915 Rachael Ray, pog. odd. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ricki Lake, pogov. oddaja 11.35 Pohlepna zavarovalnica, am. film 13.35 Tv pro da ja 14.05 Zločini pred domačim pragom, nan. 15.00 Ukradeno srce, nad. 15.55 Scukrčkom do sreče, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Do zadnjega diha, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.50 Corellijeva mandolina, angl.- am. film 22.30 24ur zve čer 22.50 Core l lije va man do li na, nad. fil ma 23.25 Enota za posebne primere, nan. 00.20 Popol na oblast, am. film 02.30 24 ur, pono vi tev 03.30 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dne va, jut ra nji gost 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasve ti, pono vi tev 148. odda je 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja - volitve v Evropski parlament 11.40 Odprta tema 12.40 Videospotdneva 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Mojca in medvedek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še -gasilec, moj prijatelj 19.15 Came lot, risa ni film 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.25 Regi o nal ne novi ce 21.30 Iz našega arhiva: Naj viža stoletja, posnetek 2. dela finalne prireditve 23.10 Hra na in vino, kuhar ski nasvet, 149. odda ja 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videospot dneva 23.50 Vide ostra ni, obvesti la tv slo rr 55 Kul tu ra 07.00 Odmevi Na zdravje! Sre br no gri vi konjič, 15/39 25 Žogarija, 7/10 Del fi nov nas meh, dok. film Enajsta šola Dolg cajt, odda ja za mla de To bo moj poklic: zdravstve ni teh nik, 2. del To bo moj poklic: izde lo va lec mod nih obla čil, 1. del Osmi dan Poro či la, šport, vre me 07.40 09.55 10.10 10.35 11.35 12.00 12.25 13.00 13.25 14.15 Razgaljeni: Romano Prodi, 5/7 iledn 15.0 15.10 15.45 16.00 16.05 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.10 18.30 18.35 „J na..Tone Kralj: Kmečka svatba 14.25 Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor Pes, 21/30 Simon v deželi risb, ris. Iz popotne torbe: Akrobatske spretnosti Čarobno drevo: Barvica, 3/7 Novice, šport, vreme Poseb na ponu dba Tv pogled Duhovni utrip Izjemne živali Lojzek, risanka BacekJon, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Hotel poldruga zvezdica: Dekle na klic 20.30 Festival Graška gora 2009,1. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 00.15 Duhovni utrip 00.30 Tv dnevnik 28.8.1991 00.55 Dnevnik, pon. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.50 Tv prodaja 12.20 Umetni raj - študentski filmi 12.45 Evropski magazin, tv Maribor 13.50 Črno beli časi 14.05 Tv dnevnik 28.8.1991 14.30 Tv pro da ja 15.00 Circom regional, tv Maribor 15.30 Za prste obliznit, kuharska odda ja 15.55 Minute za.., tv Koper 16.25 Mostovi 17.00 SP v veslanju, posnetek iz Pozna na 17.50 Košarka: prijateljska tekma Slovenija-Bolg arija 20.00 Atletika - zlata liga, prenos 22.00 Vražji fant, avstralska nad., 2/3 22.50 Kazino, am. film 01.40 Zimski poljub, norveški film 03.00 Gandža, 122/22 03.30 Zabavni infokanal POP 06.20 Tv pro da ja 06.50 24ur 07.50 Scooby-Doo! Kje je Mummy?, ris. film 09.10 Rachael Ray, pog. oddaja 10.05 Tv pro da ja 10.35 Ricki Lake, pog. oddaja 11.30 Kralj sobotne noči, am. film 13.35 Tv pro da ja 14.05 Zločini pred domačim pragom, ang. nan. 15.00 Ukra de no srce, nad. 15.55 S cukrč kom do sre če, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Do zadnjega diha, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Kje je Bourne? am. film 22.55 24ur zve čer 23.15 Zodiac, am. film 00.55 Sest modelov, nan. 01.30 24 ur, ponov. 02.30 Noč na pano ra ma © Dobro jut ro, informa tiv na odda ja: na današ nji dan, jutranje novice: videospot dneva: vrtnarski kotiček: jutranji gost-plesni koraki Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 149. oddaje Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -gasilec, moj prijatelj Videospotdneva Iz našega arhiva: Naj viža sto let ja, pos netek 2. dela finalne prireditve Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice '/j MAS, otroška oddaja-za vsako bolezen rož'ca raste I so mladi upi, otroška da ja Videospotdneva _____ Vabimo k ogledu 20.00 ARS - Pustolovsko tek mova nje, repor taža 20.25 Regionalne novice 20.30 Graška Gora poje in igra 2009, pos ne tek 1. dela Hrana in vino, kuharski nasvet, 150. oddaja Iz odda je Dobro jut ro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospotdneva 23.55 Videostrani, obvestil 10.25 10.30 11.40 11.45 14.00 18.25 18.30 18.35 1 9.1 5 19.50 19.55 21.45 22.15 SOBOTA, 29. avgusta tv slo rr 0615 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.25 Iz popotne torbe: Akrobatske spretnosti 07.45 Risanka 07.50 Poletna pustolovščina, risani film 0810 ZlatkoZakladko, Rožnikov čaj 08.25 Male sive celice, kviz 09.20 na potep z babico, danski film 10.40 Pol noč ni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 1315 Dr. Who, 13/13 14.05 Rožnati panter, risanka 14.10 Nekega lepega dne, angl. film 15.50 Sobotno popoldne O živalih in ljudeh, tv Maribor Labirint Poročila, šport, vreme Oza re Sobot no popold ne Zakaj pa ne Na vrtu, tv Maribor 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damja nom 18.40 Mala kraljična, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Obiskovalci, francoski film 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Luna nad puščavo, am. film 00.05 Osumljeni, am. film 01.55 Tv dnevnik 29.81991 02.20 Dnevnik, pon. 02.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.05 Info ka nal sledi 16.10 17.00 17.15 17.20 sledi 17.30 TV SLO H 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Skozi čas 07.40 Tv dnevnik 29.8.1991 08.05 Vzporedna ekonomija, 3. odda ja 09.05 Poseb na ponu dba, potr. odd. 09.25 Circom regionale, tv Maribor 09.55 Minute za.. tv Koper 10.25 Samo bedaki in konji, 26/45 10.55 Samo bedaki in konji, 27/45 11.30 Poznan: SP v veslanju, finale 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Večer spominov: izbor melodij 40-tih Ptujskih festivalov 16.10 Nogometno magazin NZS 16.45 Ljubljana: Nogomet, Interblock - Gorica, prenos 19.00 Sport 20.00 pos netek kon cer ta Ota Pestnerja in Uroša Perica 22.00 Alpe, Dona va, Jad ran 22.30 David Nolande, 5/6 23.25 Druga godba 2009, Casuarina 00.20 Številke, am. nad., 9/24 01.00 Zabavni infokanal POP 07.45 Tv pro da ja 08.00 Slonček Benjamin, ris. serija 08.25 Krofko, ris. serija 08.35 Drobižki, ris. serija 08.40 Bombažki, ris. ser. 08.50 Na drevesu smo doma, ris. serija 09.15 Bratz, ris. serija 09.40 Bakuganski bojevniki, ris. serija 10.05 Kim Possible, ris. serija 10.30 Pingvini v vesolju, ris. 10.55 Smeh ni greh, ris. ser. 11.25 Upornica na konju, nan. 12.15 Umorz ogledali, ang. film 13.55 For mu la 1 , pre nos za VN Belgije 15.10 Najlepši avtomobili, dok. odd. 15.20 Čarovnije Derrena Browna 15.50 Zgod ba o Mary Bryant 16.50 Cvetje v jeseni, slovenski film 18.55 24ur vre me 19.00 24ur 20.00 Lepotica pod krinko, am. film 21.55 Stranski učinki, am. film 00.05 Obtoženi, am. film 02.10 24ur, ponovitev 03.10 Noč na pano ra ma © 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja, pono vi tev 09.40 Vabi mo k ogle du 09.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 150. oddaje Iz naše ga arhi va: Pod sreč no zvez do, nas top Zora na Pre di na Vide os pot dne va Vide os tra ni, obvesti la Vabi mo k ogle du 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še -knjiga, moja prijateljica 18.40 Zakaj je Pika šla v šolo?, otroš ka pred sta va Vide os pot dne va Glasba za otroke 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Novi ce tega ted na, informa tiv na odda ja 20.25 Videospot dneva 20.30 Graška Gora poje in igra 2009, posnetek 1. dela Iz naše ga arhi va: Na obis ku pri ... Hermi Groznik 22.45 Noč ob jezeru 2008: Helena Blagne in Globus Band, posnetek nastopa v Velenju 23.40 Videospot dneva 23.45 Vide os tra ni, obvesti la 10.15 11.45 12.0 17.55 19.10 19.15 21.45 NEDELJA, 30. avgusta tv slo rr 07.00 Zivžav sledi Telebajski, 21/90 sledi Cofko cof, 16/26 sledi Marči hlaček, 13/26 09.50 Zogarija, 8/10 10.20 Zgodbe iz divjine, 18/20 10.50 Sredi, tv Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Poti do sreče 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Festival Graška gora 2009,1. del 14.30 Prvi in drugi 14.55 Nekateri so za vroče, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Magnifico in Belcountry Quartet, posnetek 18.25 Zre ba nje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Zivlje nje kot v fil mu, slo ven ski film 21.30 Legen de veli ke ga in male ga ekra na: Bran ko Miklavc 22.35 Poro či la, vre me, šport 23.00 Večerni gost: Miloš ka, Lad y Not 23.55 Poro či la, nem. film 01.25 Tv dnevnik 30.8.1991 01.50 Dnev nik, pono vi tev 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal TV SLO 06.30 Zabav ni info ka nal 06.50 Sko zi čas 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik 30.8.1991 07.55 Polet ni mozaik: Lepo ta 08.30 29. sre ča nje tam bu ra šev in man do li ni stov Slo ve nije, 4/6 09.35 Med valovi, tv Koper 10.05 Alpe, Donava, Jadran 10.35 Ljubezen, vztrajnost, otrok, dok. odd. 11.30 Poznan: SP v veslanju, finale 13.15 Atletika - zlata liga 15.15 Tv pro da ja 16.55 Nogomet: Aston Vila-Fulham, pre nos 19.55 Maribor: košarka Slovenija -Grčija 21.45 Pokvarjena dekleta, 15/16 22.35 Na utrip srca: Navihanka, ples s coklami 22.40 Sozvočje svetov, komorni godalni kvartet 23.30 Jezdeci na dolge steze, am. film 01.10 Zabavni infokanal POP 07.45 Tv pro da ja 08.00 Slonček Benjamin, ris. serija 08.30 Krofko, ris. serija 08.40 Drobižki, ris. serija 08.45 Bombažki, ris. ser. 08.55 Na drevesu smo doma, ris. serija 09.20 Bratz, otr. serija 09.45 Bakuganski bojevniki, ris. serija 10.10 Kim Possible, ris. serija 10.35 Pingvini v vesolju, ris. serija 11.00 Preverjeno, ponov. 11.45 Razgaljeni, an. dok. serija 12.50 Princesa Diana: Še nikoli videno, dok. odd., 2/2 13.45 Formula 1, prenos dirke za VN 16.05 Najdrznejši posnetki, dok. odd. 16.25 Sveže ločena, am. nan. 17.20 Bethoven 5, am.film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 Dnevnik Bridget Jones, angl. film 21.40 Eli Stone, am. nan. 22.35 Moto GP, posnetek VN Indianapolisa 00.05 24 ur, ponovitev 01.05 Noč na pano ra ma PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Moj ca in med ve dek Jaka: Knji ga, moja prija te lji ca 09.40 Nekoč na Piki nem festi va lu 1765. VTV magazin, regionalni - informa tiv ni pro gram Kultura, informativna oddaja Sport, šport na infor ma tiv na odda ja Novi ce tega ted na, informa tiv na odda ja Vabi mo k ogle du Skrbimo za zdravje, svetovalna ' 'ija- diabetes Gra ška Gora poje in igra 2009, pos netek 1. dela Hra na in vino, kuhar ski nasveti - teden ski izbor 14.25 Vide ostra ni, obves ti la 19.05 Ustvar jaj mo sku paj, odda ja za otro ke 19.45 Kad bi bio Bije lo dug me, pos netek 3. dela kon cer ta 20.45 9. med na rod ni turnir Her vis Oa za Mozir je open 2009 v odboj ki na miv ki - pos ne tek finala dvojic-moški 21.30 Iz naše ga arhi va: Naj viža sto let ja, pos netek 2. dela finalne prireditve 10.20 10.45 10.50 10.55 11.15 11.20 12.10 13.25 PONEDELJEK, 31. avgusta tv slo rr 06.30 Utrip 06.40 Zrca lo ted na 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.10 Smrkci, 7/30 09.30 Animalija, 22/40 09.55 Risan ka 10.05 Iz popotne torbe: akrobatske spret nos ti 10.20 Zogarija, 8/10 11.00 Trst - Tirana, dok. film 11.50 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.25 Izjemne živali, 4/10 13.50 Legen de veli ke ga in male ga ekra na: Bran ko Miklavc 15.00 Poro či la 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Grimmove pravljice: Dve kra ljič ni 16.10 Bisergo ra, 9. odda ja 16.25 Hiša ekspe ri men tov: Mešanjelogija 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Glas be ni spo mi ni z Bori som Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Gospod čarov niš ki klo buk, risanka 18.45 Toni in Boni, risan ka 18.55 Vre me 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tarča 21.05 Total na raz pro da ja: Manj daš, več veljaš, 9/10 21.35 Na lepše 22.10 Odme vi, vre me, šport 23.10 Umetnost igre - pogovor z Rome om Cas tel luc cojem 23.40 Glasbeni večer: Festival Radovljica 2009 00.25 Tv dnevnik 31.8.1991 00.45 Dnev nik, pono vi tev 01.20 Dnev nik Slo ven cev v Ita liji 01.50 Infokanal TV SLO £ 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 09.50 Tv pro da ja 10.20 Sobot no popold ne, ponov. 12.35 Tv pro da ja 13.05 29. sre ča nje tam bu ra šev in mandolinistov Slovenije, 4/6 13.40 Slo ven ski utrin ki 14.10 Poseb na ponu dba, potroš niš ka 14.30 Tv dnevnik 31.8.1991 14.55 Osmi dan 15.25 Alpe, Donava, Jadran 15.50 Prvi in drugi 16.15 Tv pro da ja 16.45 To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 2. del 1715 Dombley in sin, fr. serija 18.55 Derren Brown, miselni triki 19.05 Labirint 20.00 National geographic, am. dok. serija 20.55 Zakaj demokracija? Indija 21.45 Knjiga mene briga: Ladislav Kuks 22.05 Seks kresne noči, am.film 23.35 Temna stran meseca, dok. film 00.35 National geographic, dok. serija 01.30 Zabavni infokanal POP 06.35 Tv pro da ja 06.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja 07.50 Angeli brez kril, nad. 08.45 S cukrč kom do sre če, nad. 09.40 Tv pro da ja 10.10 Do zadnjega diha, nad. 1110 Vohunka Darling Lili, am.film 13.25 Tv pro da ja 13.55 Zločini pred domačim pragom, ang. nan. 14.50 Ukradeno srce, nad. 15.45 Do zadnjega diha 16.55 24 ur popoldne 17.05 S cukrč kom do sre če 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Ljubezen je luštna stvar, am. f. 22.15 24ur zvečer 22.35 Pod lupo pravice, nan. 23.30 Nevarna igra, am. nan. 00.35 Seks v mes tu, am. nan. 0110 24ur, ponovitev 02.10 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na odda ja: na današ nji dan, jut ra nje novi ce: vide os pot dne va, jut ra nji gost: kole dar dogodkov 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti - teden ski izbor 11.35 Ustvarjajmo skupaj, otroška 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Regi o nal ne novi ce 18.50 Zvezdica zaspanka, posnetek predstave za otroke 19.20 Videospot dneva 19.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, 151. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župa no va tor ta, gost: Loj ze Pose del, župan Obči ne Žalec 21.00 Regi o nal ne novi ce 21.05 Lajnar, doku men tar na odda ja 21.35 Iz odda je Dobro jut ro 23.05 Vabi mo k ogle du 23.10 Vide os pot dne va 23.15 Vide os tra ni, obvesti la TOREK, 1. septembra TV SLO (7 06.10 Kul tu ra 06.15 Odmevi 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.10 Waitapu, 5/5 09.35 Biser go ra, 9/15 09.50 Risan ka 10.00 Hiša ekspe ri men tov: 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 17.20 17.30 18.00 18.25 18.30 18.40 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 National geographic, dok. serija 11.55 Večerni gost: Miloška, Lady Nott 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Umetnost igre-pogovor z Romeom Castelluccijem 14.00 Duhovni utrip Obzorja duha: poti do sreče Poročila Mostovi Marči Hlaček, 15/34 ZlatkoZakladko: Krajina brez 16.25 Zgodbe iz divjine, 18/20 17.00 Novice, šport, vreme Tv pogled Naši vrtovi, dok. oddaja, 1/4 Ključ do svet lo be, 3/3 Odpeti pesniki Žrebanje Astra Milan, risanka 18.45 Hupko, trobilka in pihec, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida 21.00 Fabiani: Plečnik, dok. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Kreacionisti in Darvinisti, dok. odda ja 23.50 Prava ideja!, poslovna oddaja 00.15 Naši vrtovi, dok. oddaja 00.45 Tv dnevnik 1.9.1991 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Info ka nal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Info ka nal 07.55 Napovedniki 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 12.35 Tv pro da ja 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.00 Na lepše 14.25 Dober dan, Koroš ka 14.55 Zakaj demokracija? Indija 15.50 Tv dnevnik 1.9.1991 16.15 Sledi. tv Maribor 16.45 Tv pro da ja 17.15 Mostovi 17.50 Na zdravje! 19.00 Večerni gost: Slavko Pregl 20.00 Muzikajeto 20.30 Jaz sem Lidija, dok. odd. 21.05 Prava ideja!, poslovna oddaja 21.30 Dediščina Evrope: Lady Chatterley in mož iz gozda, nad. 23.10 DoktorŽivago, 3/10 00.00 Derren Brown, miselni triki 00.15 Zabavni infokanal POP 06.35 Tv pro da ja 07.05 Ricki Lake, pog. odd. 08.00 Angeli brez kril 08.55 S cukrč kom do sre če 09.50 Tv pro da ja 10.20 Do zadnjega diha 11.30 Tretji čudež 13.25 Tv pro da ja 13.55 Zločini pred domačim pragom, nan. 14.50 Ukradeno srce, nad. 15.45 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 S cukrč kom do sre če, nad. 18.00 Ange li brez kril, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Voz ni ko vo pri zna nje, am. film 22.50 24ur zve čer 23.10 Pod lupo pra vi ce, nan. 00.05 Nevarna igra, nan. 01.00 Seks v mestu 01.35 24 ur, ponovitev 02.35 Noč na pano ra ma 10.30 11.05 14.00 17.55 18.00 18.40 19.10 19.15 21.20 21.25 21.30 Dobro jut ro, infor ma tiv na odda ja: na današ nji dan, jut ra nje novi ce: jut ra nji gost, kole dar dogod kov Vabi mo k ogle du 10.35 Hra na in vino, kuhar ski nasveti, ponovitev 151. oddaje Županova torta, nost: Lojze Pose del, župan Obči ne Žalec 12.05 Videospot dneva Vide ostra ni, obvesti la Vabi mo k ogle du Nano vo, mla din ska ood da ja Piki na nede lja, pred sta va za otro ke Videospotdneva Hra na in vino, kuhar ski nasveti, 152. oddaja 19.45 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1766. VTV magazin, regionalni -informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Sport ni torek, šport na informa tiv na odda ja 20.50 VIP CUP turnir Ve^nje 2009, repor ta ža Vide os pot dne va Vabi mo k ogle du Aso va giba ni ca, informa tiv na odda ja, 3. TV mre ža Iz odda je Dobro jut ro 22 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila SREDA, 2. septembra tv slo rr 06.10 Kul tu ra 06.15 Odmevi 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jutro 09.00 Poro či la 09.10 Marči hlaček, risanka, 2/34 09.30 Grimmove pravljice: Dve kra ljič ni, ris. nan. 09.55 Zlat ko Zaklad ko: Kra ji na brez 10.10 Zlatolaska in trije medvedi, lutkovna predstava 10.40 Slovenski vodni krog: Temnica 11.10 Knji ga mene bri ga: Ladi slav Kuks 11.30 Naši vrto vi, dok. odda ja 12.05 Fabi a ni: Pleč nik, dok. odda ja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Tarča 14.25 Alpe, Dona va, Jad ran 15.00 Poro či la 15.10 Mos to vi 15.45 Ferdi, 6/13 16.10 Pod klo bu kom 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Turbolenca: Vstop v vrtec 18.25 Žrebanje lota 18.35 Robot ki, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.55 Tv pogled 20.05 Sesu ti Harry, am film 21.35 Krat ki igra ni film 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.05 Omiz je 00.20 Turbolenca: Vstop v vrtec 01.10 Tv dnevnik 2.9.1991 01.35 Dnev nik, pono vi tev 02.10 Dnev nik Sloven cev v Ita liji 02.35 Info ka nal TV SLO E 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.00 Otroš ki info ka nal 09.00 Zabav ni info ka nal 13.45 Tv pro da ja 14.15 Tv dnevnik 2.9.1991 14.40 Prava ideja!, poslov. oddaja 15.05 Na utrip srca: Navihanka, ples s cokla mi 15.10 Sozvočje svetov: godalni orkester Slov. filharmonije 16.00 Tv pro da ja 16.30 Mos to vi 17.00 Črno beli časi 17.20 Samo beda ki in konji, ang. nan, 3/45 17.50 Samo beda ki in konji, ang. nan, 34/45 18.40 O živa lih in lju deh, tv Mari bor 18.55 Na vrtu 19.20 Z Damja nom 20.00 Poletna noč Elde Viler - 50 let na odru 22.05 Slo ven ska jazz sce na 22.50 Goli pia nist ali mala noč na glas ba, tv pri red ba 00.55 Zabav ni info ka nal POP 06.30 Tv pro da ja 07.00 Ric ki Lake 07.55 Ange li brez kril 08.50 S cukrč kom do sre če 09.45 Tv pro da ja 10.15 Do zadnjega diha 11.25 letoviščarji, češki film 13.35 Tv pro da ja 14.05 Bratje in sestre, am. nanizanka 15.00 Ukra de no srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha 16.55 24ur popold ne 17.05 S cukrč kom do sre če, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Poslednji klic, am. film 21.40 Življe nje ni šala, am. nani zan ka 22.35 24ur zve čer 22.55 Pod lupo pra vi ce, nan. 23.50 Nevarna igra, am. nani zan ka 00.45 Seks v mestu 01.20 24ur, ponovitev 02.20 Noč na pano ra ma 10.30 10.35 11.05 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jut ra nje novi ce, vide os pot dne va, nove izdaje, jut ranji gost, kole dar dogod kov Vabi mo k ogle du Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 152. oddaje 1766. VTV maga zin, regi o nal ni 11.35 11.40 17.55 18.00 18.40 18.45 - informa tiv ni pro gram Kul tu ra, informa tiv na odda ja Vide os pot dne va Športni torek, športna infor ma tiv na odda ja 14.00 Videostrani, obvestila abi mo k ogle du Čas za nas, mla din ska odda ja Regi o nal ne novi ce Nekoč na Piki nem festi va lu 19.20 Videospot dneva 19.25 Hrana in vino, kuharski nasveti. 153. odda ja 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na oddaja, gostje: TaYa Tijana Bass 20.55 Regi o nal ne novi ce 21.00 VeTenje praznuje, pogovor 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la PRIREDITVE Knjižni kotiček Sitar, Iztok: Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007 Lansko leto je minilo osemdeset let od objave prvega slovenskega stripa. Ob tej priložnosti je izšla monografija Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007. V njej je predstavljenih več kot 80 slovenskih stripovskih ustvarjalcev. Poleg biografskih podatkov monografija ponuja bogato vizualno vsebino, saj je vsak stripovski ustvarjalec predstavljen z vsaj enim stripom ali s svojim najbolj poznanim stri-povskim likom. petdesetih letih, v katerih se nahaja, prepričan, daje prvo znamenje njegovega neizogibnega konca. Ven dar je to le en, morda celo ne največji od problemov na njegovem obzorju. Zena ga namreč vara z njegovim nekdanjim sodelavcem in razmišlja o ločitvi, hčerka napoveduje, pa tudi preklicuje poroko, gejevski sin ima težave s svojim partnerjem, tako da je družinska tragikomedija, ki doseže vrhunec na poroki, neizbežna. Roman Velika zadrega je smešen, grenak in človeški. Irving, John: Garpov svet John Irving je eden najbolj izvirnih in nadarjenih sodobnih ameriških pisateljev. Garpov svet, njegov drugi roman, mu je prinesel svetovno priznanje. Z njim se je Irving uveljavil kot izredno duhovit in pronicljiv pisatelj z bujno domiš- Knjiga zapolnjuje vrzel na področju stripovske teorije pri nas in prinaša naj celovitejši pregled slovenskega stripa. Murakami, Haruki: Norveški gozd Ob zvokih pesmi Beatlov se Toru Watanabe spomin vrne v čas, ko je bil še 19-letni študent dramske umetnosti v Tokiu. V primerjavi s svojimi vrstniki je najraje bral klasike zahodne literature, poslušal rock'n'roll in jazz. Spomni se svojega znanca iz študentskega doma, bistrega in ciničnega Nagasava, ki mu je predstavil čare in slabosti seksa brez obveznosti. Spomni pa se tudi obljube, ki ji je dal Naoko, da je nikoli ne bo pozabil, leta pa tečejo in podobe bledijo. Toru je Naoko spoznal, ko je bil Kizuki, Naokin fant, njegov najboljši in edini prijatelj. Med Naoko in Kizuki se prepleta posebna vez, saj sta skupaj odraščala, Toru pa je njun mali svet povezoval z "velikim svetom". Spominjanje pa je tudi edini način, da razčisti s trpkostjo, ki so mu jo pustila leta študija v Tokiu, osamljenostjo zaradi izgube edinega prijatelja in iskanje ljubezni. Roman o odraščanju, s katerim je Murakami že takoj po izidu leta 1987 postal kultni sodobni japonski pisatelj. Murakami je prejel ugledno literarno nagrado Franza Kafke za leto 2006. Haddon, Mark: Velika zadrega Avtor, ki je zaslovel z romanom Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, se v Veliki zadregi seli na humorno cinično področje življenja in zapletov srednjega sloja. Zgodbo spremljamo preko sveže upokojenega Georgea, za katerega se zdi, da ima vse, a le na videz. Ob pomerjanju oblačil na boku začuti bulico, za katero je v poznih ljijo in mojstrsko izdelanimi značaji. Garpov svet je pripoved o Gar-pu, o njegovem posrečenem rojstvu in feministični materi, o ljudeh, kijih srečuje, ljubi in sovraži, o njegovi strasti do rokoborbe, spolnosti in pisanja. Roman, ki bralca pritegne s svojo duhovitostjo in otožnostjo. Naseljujejo ga najbolj nenavadni junaki in dogodki, ki nam razvnemajo misli še dolgo potem, ko je zgodba končana. Baretic, Renato: Osmi poverjenik Na najbolj oddaljenem naseljenem hrvaškem otoku Trečiču je vse drugače, nimajo trajekta, župnika, televizijskega in telefonskega signala niti organov lokalne oblasti. Zato jim iz Zagreba vztrajno pošiljajo politične odposlance, da bi organizirali volitve in izpostavili oblast. Mlademu politiku Sinišu Mesnjaku konkurenti podtaknejo afero. Ko se namreč odpravi zvečer ven, mu neznanec v pijačo podtakne drogo. Sinišo nato fotografirajo v kočljivih položajih z neko žensko in slike objavijo, zaradi česar ga premier pred očmi javnosti umakne v uradniško službo na otok Tre-čič. Tako postane že osmi odposlanec. Na Trečiču mu poleg svojeglavih domačinov štrene mešajo še porno zvezda v izgnanstvu, italijanski tihotapci, sumljiv bosanski pustolovec, z matematiko obsedeni svetilničar in nepogrešljivi prevajalec, saj otočani govorijo neverjetno zmes dalmatinskih govorov, avstralske angleščine in še česa. ■ MB VELENJE Četrtek, 27. avgusta 8.00 - 13.00 Vila Mojca Otroško mesto 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina Športne počitnice za vse 16.00 Travnik pred Mladinskim centrom 12. festival mladih kultur Kunigunda Polne jajce 20.00 Galerija Mladinskega centra 12. festival mladih kultur Kunigunda Otvoritev razstave Velenjski objekti, postavljeni na Titov trg 20.30 Park pred Vilo Herberstein 25. Poletne kulturne prireditve Poletna večerna branja 21.00 Glavni oder pred MC Velenje 12. festival mladih kultur Kunigunda Koncert - Orlek Petek, 28. avgusta 8.00 - 13.00 Vila Mojca Otroško mesto 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina Športne počitnice za vse 13.00 Rdeča dvorana - pred MC Velenje 12. festival mladih kultur Kunigunda Najdaljši velenjski legalni grafit 17.00 Titov trg 12. festival mladih kultur Kunigunda Sprava - grafitska deideologizacija in / ali kolektivna pozaba 17.00 Travnik ob Titovem trgu 12. festival mladih kultur Kunigunda Bodypainting 20.00 Ploščad Centra Nova 12. festival mladih kultur Kunigunda Modna revija - Srečno! 21.00 Glavni oder pred MC Velenje 12. festival mladih kultur Kdaj - kje - kaj Kunigunda Koncert - Hip Velenje hop Sobota, 29. avgusta 8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 Zbirno mesto: pred Centrom Nova Strokovno vodenje s spoznavanjem dreves Velenja 10.00 Ploščad pred Centrom Nova 12. festival mladih kultur Kunigunda Z odra na ulico 10.00 Poligon na poseki ob Škalskem jezeru 12. festival mladih kultur Kunigunda Paintball 11.00 Cankarjeva ulica 12. festival mladih kultur Kunigunda Folklorno medkulturno dopoldne 15.30 Mestno otroško igrišče Otroški živ-žav - Ta veseli dan 17.00 Travnik ob Titovem trgu 12. festival mladih kultur Kunigunda Bobnarska delavnica 18.00 Atrij velenjskega gradu 12. festival mladih kultur Kunigunda Meditacija z gongom 21.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Viteški dvoboj z ognjenimi efekti 21.00 Glavni oder pred Mlad. centrom 12. festival mladih kultur Kunigunda Zaključni koncert Kaoz, Krava rosa in presenečenje Nedelja, 30. avgusta 10.00 Velenjski grad 3. Srednjeveški dan Ponedeljek, 31. avgusta 21.00 Ploščad pred Domom kulture 25. Poletne kulturne prireditve Zvezde pod zvezdami Gola resnica, slovenski komični dokumentarec V primeru dežja bo filmska projekcija v avli Doma kulture. Torek, 1. septembra 17.00 Avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave Velenje včeraj, danes, jutri Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Sobota, 29. avgusta X Družmirsko jezero Tekmovanje za ribiškega CARJA 2009 X Karnijske Alpe-Italija Pla nin ska tura Mon te Zer mu la 2143m ter Creta di Collinetta 2238 m (2 dni, zelo zah tev ni ple zal ni poti) 10.00 Roko met no igri šče Šoš tanj Turnir v malem nogometu (2 dni) Nedelja, 30. avgusta X Zdra vi liš ki park Topol ši ca Veselje ob Toplici - prikaz starih kmeč kih opra vil in obr ti X Igrišče v Belih Vodah Sre ča nje kra ja nov Belih Vod ŠMARTNO OB PAKI Petek, 28. avgusta 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih KONCERT MALIBU IN JOŽE KRAJNC (Prireditev v okviru 3. poletnega festivala ''Poletje pod kozolcem 2009''), vstopnina: 5 evrov, v pri me ru sla be ga vremena bo prireditev v Kul tur nem domu Nedelja, 30. avgusta 16.00 Prireditveni prostor pod kozolcem ob Hiši mla dih ENO PESEM PETI - območno srečanje ljudskih pevcev in god cev Šaleš ke doli ne, pri re di tev je brez plač na, v pri me ru sla be ga vre me na bo pri re di tev v Kul tur nem domu 26. Družina poje Andraž nad Polzelo - V soboto in nedeljo, 29. in 30. avgusta, bodo ljubitelji družinskega petja na igrišču pri podružnični osnovni šoli v Andražu nad Polzelo (če bo deževalo, pa v dvorani tamkajšnjega doma krajanov) znova lahko prisluhnili pesmim iz bogatega ljudskega izročila, in sicer na prireditvi Družina poje. Letošnja bo 26. po vrsti. Sobotno dogajanje bosta zaznamovala dva dogodka: ob 18.30 otvoritev likovne razstave domačih nepoklicnih ustvarjalcev ter ob 20. uri nastop domače gledališke skupine, ki se bo predstavila z igro Svojeglavček. Osrednji dogodek pa bo v nedeljo, 30. avgusta. Na prireditvi z naslovom Peli so jih mati moja bodo tudi letos nastopile družine iz vseh pokrajin Slovenije. Začeli jo bodo ob 14.30. Pred 26 leti so kulturni zanesenjaki vasice Andraž pod Goro Oljko prvič organizirali prireditev z naslovom Družina poje in podnaslovom Peli so jih mati moja. V začetku so nastopile le družine iz domačega okolja, kasneje so se jim pridružile še iz sosednjih krajev. Organizatorji - člani Organizacijskega odbora Družina poje pri Kulturnem društvu Andraž - verjamejo, da so s prireditvijo pripomogli k temu, da so se družine začele bolj zavzeto ukvarjati z družinskim petjem. ■ tp K I N O V E L E N J E :: S P O R E D Spored za Kino Velenje od 28. 8. do 31. 8. SNUBITEV (The Proposal) Romantična komedija, 107 minut Režija: Anna Fletcher Igrajo: Sandra Bullock, Ryan Reynolds, Mary Steenburgen, Craig T. Nelson, Betty White, Denis O'Hare, Malin Akerman idr. Petek, 28. 8., ob 21.00 Sobota 29. 8., ob 19.00 Nedelja, 30. 8., ob 20.30 Režiserka romantičnih filmov Odpleši svoje sanje in Vedno priča, nikoli nevesta predstavlja zgodbo stroge in uspešne urednice Margaret, ki ji zaradi pretečene vize grozi izselitev iz ZDA. Da bi obdržala službo, si izmisli poroko s svojim nič hudega slutečim pomočnikom Andrewom. Ob igranju popolnega para se odpravita k Andrewovi družini na Aljaski, kjer kljub številnim težavam in prigodam počasi spoznavata, da se lahko tudi največja nasprotja zares privlačijo. LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV sinhroniziran (Ice Age 3: Dawn of the Dinosaurs) Družinska animirana avantura, 95 minut Režija: Carlos Saldanha, Mike Thurmeier. Glasovi: Jernej Kuntner, Jure Mastnak, Jam Bučar, Nina Valič, Sebastijan Cavazza, Primož Ekart, Uroš Maček, idr. Petek, 28. 8., ob 19.00 Nedelja, 30. 8., ob 16.00 - otroška matineja Stari prijatelji iz prazgodovine se soočajo s številnimi novimi izzivi, saj pod mrzlo ledeno skorjo odkrijejo povsem nov svet, ki mu vladajo dinozavri. Ob raziskovanju nenavadnih bitij se čemerni mamut Manfred z družico Eli pripravlja na prihod prvega potomca, kar pri prijatelju - sesljajočem lenivcu Sidu - vzbudi starševske občutke. Toda njegova akcija prisvojitve dinozavrovih jajc ne ostane neopažena, zato se trop znajde v smrtni nevarnosti. ANGELI IN DEMONI (Angels and Demons) Triler, 140 minut Režija: Ron Howard Igrajo: Tom Hanks, Ayelet Zurer, Ewan McGregor, Stellan Skarsgard, David Pasquesi, Victor Alfieri, Cosimo Fusco idr. Sobota, 29. 8., ob 21.00 Nedelja, 30. 8., ob 18.00 Režiser nepozabnih dram Čudoviti um in Frost Nixon se vrača k junaku Da Vincijeve šifre - poznavalcu simbolov profesorju Langdonu, ki je tokrat na sledi novi srhljivi zaroti svetovnih razsežnosti. PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE, ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija) GOLA RESNICA Slovenski komični dokumentarec, 80 minut Režija: Vojko Anzeljc Igrajo: Artur Štern, Jasmina (Jagoda) Ržen, Sašo flukic, Franci Kek, Danilo Koledar imen Avgust/veliki srpan 27. Četrtek, Monika 28 • Petek: Avguštin 29 • Sobota: Janez 30 • Nedelja: Roza 31 • Ponedeljek: Rajko September/kimavec 1. Torek: Tilen 2. Sreda: Fanika Lunine mene 27. avgusta, četrtek ob 13:42, prvi krajec Dobrodelni koncert Nazarje - Humanitarno društvo Srček bo danes (v četrtek, 27. avgusta) organiziralo velik dobrodelni koncert z naslovom Naša nota je dobrota - pomagajmo Reneju. Na prireditvi, na kateri bodo nastopili Alenka Godec, Skater, Kingston, Brigita Šuler, Atomik Harmonik ter skupina Malibu, bodo zbirali denar za nakup avtomobila in notranje medicinske opreme za Reneja, ki boleha za spinalno mišično atrofijo. Mladi bolnik potrebuje 24-urno nego, živi tako rekoč v bolniški sobi. Vseskozi je preključen 89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz na respirator, saj ne more dihati sam. Prehranjujejo ga po gastro-sto-mi, ker tudi hrane ne more požirati sam. Za njegovo nego potrebujejo veliko pripomočkov, s katerimi ga ohranjajo pri življenju. Dobrodelni koncert, ki je lučka upanja v boju proti omenjeni bolezni, bo v Športni dvorani Nazarje, začeli pa ga bodo ob 19. uri. ■ tp Türk, Alojz Peterle, Mitja Gaspari idr. Ponedeljek, 31. 8., ob 21. uri Na volitvah za predsednika države leta 2007 se med kandidati pojavi tudi Artur Štern, a gre zgolj za medijski eksperiment v režiji Francija Keka in Vojka Anzeljca, ki želita s komičnim pristopom in skritimi kamerami v stilu filmov Fahrenheit 9/11 in Češke sanje prikazati moč in korektnost medijev, stranpoti volilne zakonodaje ter odzive in nestrpnost Slovencev. Predstava bo ob vsakem vremenu. Naslednji vikend od 4. 9. do 6. 9. napovedujemo: komedijo PREKROKANA NOČ, domišljijsko pustolovščino HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI, romantično dramo REVNI MILIJONAR, grozljivko TUJCI ter v Pikinem kinu animirano pustolovščino BOLT (sinhro) ter domišljijsko pustolovščino HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI. peieTje POD Kez&Lcem 2009 Hiša mladih Šmartno ob I Malibu in Jože Petek, 28. avgusta, ob 20. uri (vstopnina 5 €) Eno pesem peti Nedelja, 30. avgusta, ob 16. uri - vstop prost! V primeru slabega vremena bosta prireditvi v Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. Festival so omogočili: Evropski sklad za regionalni razvoj. Urad RS za mladino. Občina Šmartno ob Paki • t, D, Plesna šola z licenco Šolska cesta 48, Mislinja devzej@siol.net evzej, Pričeli smo z vpisom v plesne tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo potekali v dvorani Gasilskega doma Velenje. HIP-HOP, POP, LAHNO, JAZZ TEČAJI ZA ZAKIJUČENE DRUŽBE (DRUŽABNI PLESI)... Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 12. septembra. SOLSKI CENTER CELJE Medpodjetniški izobraževalni center Pot na Lavo 22 VPIS 2009/2010 V Medpodjetniškem izobraževalnem centru, ki je organizacijska enota Šolskega centra Celje, smo za šolsko leto 2009/2010 pripravili razširjen program ponudbe izobraževalnih programov in usposabljanj. Vabimo vas, da se vključite v programe formalnega in neformalnega izobraževanja, in sicer: I. IZREDNO IZOBRAŽEVANJE V PROGRAMIH NIŽJEGA. SREDNJEGA POKLICNEGA, POKLICNO-TEHNIŠKEGA IN SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (izobraževanje odraslih) STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA • kozmetični tehnik • prometni tehnik • konfekcijski modelar • ustvarjalec modnih oblačil • avtoservisni tehnik • avtoserviser • avtokaroserist • frizer • izdelovalec oblačil ELEKTROTEHNIKA IN KEMIJA • elektrikar • elektrotehnik • tehnik računalništva • kemijski tehnik GRADBENIŠTVO • gradbinec • zidar • tesar • strojnik gradbene mehanizacije • pečar-keramik • izvajalec suhomontažne gradnje • gradbeni tehnik • gradbeni delovodja STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKA • oblikovalec kovin-orodjar • instalater strojni instalacij • klepar-krovec • mehatronik-operater • strojni tehnik • medijski tehnik Možnost dokončanja izobraževanja ali prekvalifikacija tudi še po starih iztekajočih se programih: • elektrikar energetik • oblikovalec kovin • orodjar • strojni mehanik • zlatar • urar II. NACIONALE POKLICNE KVALIFIKACIJE Organiziramo pripravljalne seminarje in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA za naslednja področja: • operater/operaterka na CNC stroju • ročno obločni varilec/varilka • plamenski varilec/varilka in spajkalec/spajkalka • TIGvarilec/varilka • MIG-MAG-varilec/varilka • hišnik/hišnica • skrbnik/skrbnica procesnih naprav-mehatronik/mehatroničarka • izdelovalec/izdelovalka spletnih strani • vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vulkanizerka • vizažist/vizažistka • maniker/manikerka • izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja • izvajalec/izvajalka betonskih del • voznik/voznica v cestnem prometu - temeljna poklicna kvalifikacija III. DRUGO IZOBRAŽEVANJE • jezikovni in računalniški tečaji • poslovno komuniciranje in vodenje • specializirani tečaji s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja INFORMACIJE: vsak dan od 8 do 16 ure E-pošta: izobrazevanje-sspsce@guest.arnes.si Tel.: (03) 42 858 28, (03) 42 858 54, (03) 42 858 73,041 708 938 TURISTIČNO DRUŠTVO TOPOLSICA PRIREJA ETNOLOŠKO PRIREDITEV »VESELJE OB TOPLICI« s katero že tradicionalno zaključujemo poletje. Kot že vrsto let doslej tudi letos predstavljamo stare in tradicionalne dejavnosti ter obrti našega kraja. Letos smo dodali še športne dejavnosti. Vabimo vas, da se nam pridružite in se poveselite z nami in ansamblom "BRATOV AVBREHT" v nedeljo, 30. avgusta ob 15.30 uri v parku Topolšica. -Vsoboto ob 10.00 balinanje (na Toplici) -v nedeljo ob 9.00 mali nogomet, ob 11.00 odbojka na mivki (na Toplici) - Pohodniki in rekreativni kolesarji se zberejo ob 8.00 v parku Term Topolšica KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: info@karbon.si Internet: http://www.karbon.si UGODNO! Odpadni les za kurjavo do 1. 9. - 20% Telefon: 03 8982 129. mzfmssv VABIMO VAS, da nas obiščete na 47. Mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni od 29. avg. do 05. sept. 2009. Na našem razstavnem prostoru pred HALO A-št. 1006 vam bomo predstavili: gozdarske vitle, cepilnike za drva, klešče za hlodovino, ostalo gozdarsko opremo in številne NOVOSTI. www.uniforest.com UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 713 14 10, info@uniforest.si Zdaj Je pravi čas za vpis v naše programe srednje poklicno, srednje strokovno, poklicno-tehniško in srednje sploSno izobraževanje: • TRGOVEC • EKONOMSKI TEHNIK (ssi) • GASTRONOMSKO TURISTIČNI TEHNIK (ssi) • IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ • OBLIKOVALEC KOVIN-ORODJAR • ELEKTRIKAR, ELEKTROTEHNIK (pti) • STROJNI TEHNIK (pti) • EKONOMSKA GIMNAZIJA IN MATURITETNI TEČAJ • PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj) INFORMATIVNI DAN: 8. septembra ob 17. uri S^fltrezplačna osnovna iola za odrasle dodiplomski in podiplomski študij • FAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA - redni (novo!) in izredni študij • FAKULTETA ZA ORG. VEDE KRANJ - izredni študij in podiplomsko izobraževanje rrmrmr. IZOBRAŽEVANJE: 20. - 28. avgusta 2009 ■m svetujemo: • v Svetovalnem središču Žalec (e-pošta: isio@upi.si; tel: 03 713 35 65) • na vstopnih točkah Centra VŽU Savinjska Informacije: • osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure • po telefonu 03 71335 50 • spletna stran www.upi.si Pokličite za informacije ali obiščite naSo spletno stran! Radio Velenje RADI O V EL EN J E ČETRTEK, 27. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 28. avgusta: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 29. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 30. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 31. avgusta: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 1. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 2. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. avg. 2009 do 23. avg. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. avg. 2009 do 23. avg. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 9 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA). NUDIM KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. ODDAM STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse generacije, po vsej državi, za mljaše ženske brezplačno. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/505-495. MLAJŠI podjetnik z otrokom išče dekle za skupno življenje in delo. Pokličite, skupaj vam bo lepše. Gsm: 041/959-192. DEKLETA, ženske, različnih starosti, vas želijo spoznati za iskrena, trajna razmerja. Gsm: 031/836-378. 38-LETNA razvezana ženska, zelo simpatična, si želi spoznati prijatelja za resno ali občasno vezo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si UREJENA, 52-letna, preskrbljena vitka ženska si želi prijatelja do 66 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 38-LETNI poslovnež, višje postave, želi spoznati žensko ali mamico do svojih let. Lahko jo tudi zaposli. Gsm: 041/248-647. KUPIM OPREMLJENO stanovanje, 60 m2, oddamo. Gsm: 041/683-580. V PESJU pri Velenju oddamo v najem garsonjero. Gsm: 041/537-026. 1-SOBNO stanovanje v centru oddam. Gsm: 041/848-633. 1-SOBNO stanovanje oddam. Popolno adaptirano, lcd, kabelska, internet, pripadojoč parkirni prostor, centralna. 3,5 km iz Velenja. 260 eur, stroški vključeni. Gsm: 051/395-560. VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo ali hišo v Šentilju kupimo. Gsm: 041/726-415. NEPREMIČNINE STANOVANJE, 65 m2, 3. nadstropje, na Tomšičevi (v bližini glasbene šole) prodam. Cena: 1000 eur/m2 oz. po dogovoru. Gsm: 031/283-273. VOZILA CITROEN xara, l. 2001, 1. lastnik, servisiran in garažiran, prodam. Gsm: 031/297-183. RAZNO ROČNI mlin za sadje, ugodno prodam. Gsm: 031/289-998 DNEVNO omaro, pomivalno korito in domače rdeče vino prodam. Telefon: 5888-594. NOVO kočijo na gumi kolesih, potrebna samo še tapetniških del, prodam. Gsm: 041/830-160. POHIŠTVO za dnevno sobo in dvosed ugodno prodam. Gsm: 041/848-633. GIBANJEP REBIVALSTVA Upravna enota Velenje Polzelo 113; Nina Goršek, Velenje, Tomšičeva c.7 in Boštjan Časl, Velenje, Koželjskega ul. 4. 1 Poroke: H Katarina Skornšek, Skorno^ pri Šoštanju 42 in Mario Boj, Šoštanj, Cesta talcev 14; Tina Krajnc, Velenje, Goriška c. 49 in Jure Primožič, Velenje, Kardeljev trg 10; Urška Blagotinšek, Andraž nad Polzelo 113 in Anton Brunšek, Andraž nad ■ Smrti: ■ Rudolf Šloser, roj. 1933, Polena št. 25 a, Sl. Konjice; Jožef Prislan, roj. 1933, Mozirje, Cesta na Rožnik 24; Vincenc Centrih, roj.1941, Radmirje 3; Ana Sevčnikar, roj. 1940, Podkraj pri Velenju 35 b. PRIDELKI JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. LETOŠNJI pridelek krmne pšenice (4 tone) in silažno koruzo z njive (okoli 3 ha) v ravnini, prodam. Gsm: 041/317434. KORUZO za silažo na njivi prodam. Gsm: 041/521-973. AJtRTUS Keramičarstvo : ■= :■■=■:■:■ mozaiki I Kvalitetno in estetsko položene ploščice I Iv dogovorjenem roku in po ugodni ceni. I «MM U^U PODARIM DVE mladi muci, stari dva meseca, črna in tigrasta, podarim. Gsm: 041/219-658, Tjaša. MLADE muce podarim. Telefon: 5888-512, gsm: 041/552-294. habit nepremičnine Hobtt, d.o.o..Kersnikova 11. Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 30. 8. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. DVA bikca, čb, stara eden 1 teden in drugi 1 mesec, prodam. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147. ŽREBIČKO, zelo lepa in mirna, pasme polkrvni anglež in bursko kozico, staro 8 mesecev, prodam. Gsm: 041/830-160. JAHALNO kobilo z boksom prodam ali oddam. Gsm: 041/344-883. PUJSKE in odojke, težke od 25 do 30 kg, prodam. Gsm: 031/542-798. PRODAMO 3-sobno stanovanje v centru Šoštanja na mirni lokaciji, delno obnovljeno (nova okna), urejeno parkirišče, 3. nadstropje, letnik 1963, cena 79.000evr. 2-sobno stanovanje v centru Velenja, 2. nadstropje, kvadratura 56 m2, letnik 1960, 75.000 evr. Stanovanje je popolnoma obnovljeno in se prodaja skupaj s kuhinjsko opremo. Hišo na sončni legi, Mali vrh, Šmartno ob Paki, mirna lokacija, 3 etaže, letnik 1990, parcela 1350 m2, hiša 140 m2, vrtna uta in urejeno parkirišče. Cena 135.000 evr. več na ■i ■ ■ ■ ■ www.habit.si VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE NA SEJMU AGRA - 47.MEDNARODNEM KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI, KI BO OD 29.8. DO 5.9.2009 PRED HALO Al. 4 IN 5.9 BOMO NAŠE PROIZVODE PREDSTAVILI NA 56. SVETOVNEM PRVENSTVU V ORANJU V MORAVSKIH TOPLICAH. V SPOMIN MARA TOPOLOVEC 25. 11. 1920 - 28. 8. 1999 MIRAN TOPOLOVEC 28. 11. 1919 - 12. 9. 1987 Mile Mali oglasi W 898 17 50 Zdrav stveni dom Ve le nje OBVESTILO Spo što vane za va rovanke, spo što -vani za va rovanci, ob ve ščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne me di cin ske po moči. Na to te -lefonsko številko pokličite SAMO V NUJ NIH PRI ME RIH, ko je za radi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Po go vore na tej šte vilki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 29. in 30. 8. - IVAN JANEŽIČ, dr. dent. med. (Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar -gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo! In kako se lahko naročite na Naš čas? Pokličite 03/89817 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 40 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA 0REDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA Tiho in mirno kot je živel, tako se je na nedeljsko jutro od nas tudi poslovil EMILIJAN KORENT 19. 9. 1932 - 16. 8. 2009 Zahvaljujemo se družini Ažman za izkazano pomoč, zdravniku g. Stuparju, dr. med., za lajšanje bolečin, g. Napretu za lepo opravljen obred ter prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Magda Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, sončni žarek nikoli te več ne zbudi, za vekomaj konec je tvojih skrbi. Nam pa žalost v srcu brazgotine pušča, solza lije iz oči, tvoj dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Naj te čuva angel, kjer koli že si! ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi FRANČIŠEK DREV iz Topolšice 141 11. 3. 1936 - 15. 8. 2009 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu duhovniku za opravljen obred in Pogrebni službi Usar. Žalujoči: žena Marija, hčerki Lilijana in Klavdija z družinama ••••••••••••••••••••• Le še z današnjim kuponom lahko glasujete za osebnost, kije po vašem mnenju najbolj zaznamovala mesec julij. Za ta naslov se potegujeta Peter Radoja in Dimitrij Amon. Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse kupone številka 6, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 1. septembra) gla- Dimitrij ali Peter? Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 6, bomo izžrebali torbici z mini parfumskimi izdelki. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - set parfumskih miniaturk prejmeta Andrej Slemenšek, Gavce 42 a, Šmartno ob Paki in Saša Mravljak, Janka Ulriha 32, Velenje. Akcija za vse člane Beauty cluba - ob nakupu celodnevne vstopnice za Terme Lendava se kopata dva 1=2. sujete pa lahko tudi vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. V današnji številki pa objavljamo tudi že kupon, s katerim lahko predlagate kandidate za osebnost meseca avgusta. Na osnovi vaših predlogov bomo izbrali dva, zanju pa boste lahko glasovali vse do končam eseca. Dimitrij Amon, naj prostovoljec, kije uspešno vodil tudi mladinsko delovno brigado, ki je očistila letni kino Peter Radoja, poveljnik CZ v Šoštanju, ki je dobro koor di ni ral inter ven cij -ske ukrepe ob zadnjem neurju v Šoštanju Ekskluzivni pokrovitelj DKXEMJe /Oh PARflJMGRUe \ WORLD Toaletna voda Calvin Klein Šaleška cesta S a, ialcškall, tel.! 89« 57 90 tel.: 898 57 91 Prehranjenost ubija velenjske labode Na Velenjskem jezeru poginilo 10 labodov, samo v sredo štirj e -Razlog ni ptičj a gripa, ampak prehranjenost -Labodi so sposobni preživeti sami, s hrano j ih obiskovalci jezer dobesedno ubij aj o Velenje, 19. avgust - Na Velenjskem jezeru je prejšnji teden poginilo kar 10 labodov, samo v sredo štirje. Mestna občina Velenje je po tem, ko je prišlo do večjega števila pogina labodov, o tem obvestila Veterinarsko postajo Šoštanj, ki je v sodelovanju s službo higienikov iz Celja opravila več testov, s katerimi so ugotovili vzrok pogina. Strokovnjaki so ugotovili, da za pogin ni bila kriva ne ptičja gripa - poginule labode so testirali tudi na aviarno influenco, vsi testi pa so bili negativni. Kriva ni bila niti huda vročina, ki je krojila dneve predzadnjega tedna v avgustu. Labodi so poginili zaradi maščob-ne degeneracije jeter, kije posledica prevelike količine hrane. Znano je, da obiskovalci priljubljenih sprehajalnih poti ob velenjskih jezerih vse pogosteje s seboj prinašajo hra no za labo de, pri tem pa jim največkrat mečejo kruh, ki ga labodi sploh ne bi smeli jesti. Niti posušenega, še manj svežega. Strokovnjaki pravijo, da se ta v njihovih želod cih napih ne in jim prav nič ne koristi. Labodi so namreč v naravi sposobni preživeti sami, prehranjujejo pa se predvsem s travami in algami. Mestna občina Velenje je takoj po tem nesrečnem dogodku preko medijev začela obveščati in opozarjati obiskovalce velenjskih jezer, da labodov ne hranijo več! S tem jim namreč veliko bolj škodijo kot koristijo. Ob jezerih bodo namestili dodatne table z opozorili, kaj več pa že težko storijo. Zanimalo nas je, koliko labodov naj bi živelo na območju družmir-skega, Velenjskega in Škalskega jezera, pa točne številke trenutno ni. Poleti se namreč labodi močno razmnožijo, pridruži pa se jim veijet- Bo več opozorilnih tabel, da je hranjenje labodov škodljivo, kaj zaleglo? no še kakšen, ki prileti od drugod. Lani tik pred zimo naj bi jih bilo 45, sedaj jih je zagotovo več kot 100. Naši labodi verjetno pozimi ne odletijo več v tople kraje (čeprav so labodi grbavci ptice selivke), saj so povsem udomačeni. Mnogi pa zaradi prehranjenosti tudi prede-be li in zdi se, da se jim še po vodi ne da več pluti. Najraje čepijo kje na bregu, saj jim je iskanje hrane ob obilnem hranjenju obiskovalcev postalo nepotrebno opravilo. ■ bš, foto: vos Praznik, dan veselja Šmartno ob Paki, 23. avgusta - Od minule nedelje so v zvoniku farne cerkve sv. Martina v Šmartnem ob Paki trije bronasti zvonovi. Dva od njiju - 612 kilogramov in 372 kilogramov težka zvonova - je minulo nedeljo na slovesnosti blagoslovil nadškof dr. Anton Stres. Težji je posvečen Mariji, manjši blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Oba sta nadomestila železna zvonova, ki jih je župnija kupila pred 57 leti, oba sedaj delata »družbo« 778 kilogramov težkemu bronastemu zvonu, ki je v zvoniku od leta 1971 dalje. V nagovoru zbranim sta Ivan Napret, šmarški župnik in dekan Dekanije Braslovče, in nadškof dr. Stres menila, da so novi zvonovi praznik za cerkev in fara-ne, dan veselja. Njihova pesem je čudovita, polna upanja, veselja, čeprav oznanjajo tudi žalostne trenutke. Slovesnost so poleg mladih domačih pevcev popestrili z nastopim člani pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Kot zanimivost: omenjena godba je sodelovala tudi pri blagoslovitvi bronastega zvona leta 1971. ■ tp Zbl agoslovaz vonov Raziskovalni tabor Velenje 2009 Ukradeno zaseženo Krst novincev in počastitev petdesetletnice mesta Velenje Dogajanje 21. raziskovalnega tabora za Zoisove štipendiste, ki se je pričel 17. avgusta 2009, je svoj vrhunec doživelo v nedeljo, ko smo v Škalah krstili vse tiste, ki so se letos na tabor prijavili prvič. Da so postali polnopravni 'taboriščniki', so morali prestati vse preizkušnje svojega glavnega krstitelja, Velikega Zbi-čelja, ki sta ga letos na prizorišče s starim črnim mer-cedesom pripeljala njegov pomoč nik in oseb ni teles ni stražar. Kljub vsem neprijetnim nalogam (zalivanje z gasilsko cevjo, nazdravljanje s prav posebnim Zbičeljevim koktej-lom ...) so krst bolj ali manj uspešno preživeli vsi, se poklonili taboru s prav poseb- Žbičelj s telesno stražo In mladima raziskovalkama (foto: L. Komerički) no zaprisego ter tako postali enakopravni udeleženci raziskovalnih taborov v Šaleški dolini. Letošnja osrednja tema na raziskovalnem tabo ru v Škalah je petdesetletnica mesta Velenje, ki smo jo vključili praktično v vse naše dejavnosti. V raziskovalnih skupinah smo se vsak po svoje osredotočili na pomembno obletnico, hkrati pa smo v nedeljo zvečer na Velenj skem gradu Vele nju za roj stni dan pripravili večerno prireditev, na kateri smo z besedo, pesmijo in multimedij-sko predstavitvijo svojega dela (stari dnevniki in novi prispevki) počastili zavidljivo obletnico. Vrnili smo se v stare čase nastajanja mesta Velenje in njegov razvoj tudi skozi raziskovalne tabore in vsi skupaj sklenili, daje biti razisko-valec-taboriščnik v Velenju zares lepo. Obširneje bomo o zaklju čku tabo ra in rezultatih dela mladih raziskovalcev poročali v naslednji številki Našega časa. ■ TajdaK olšek, Živa P etkovšek Velenje - Policisti in kriminalisti so med preiskavo vloma v avtomehanično delavnico v Podkraju pri dveh osumljencih, eden je doma iz Velenja, drugi iz Celja, zasegli predmete, ki izvirajo iz tega vloma. Poleg njih so zasegli še več drugih predmetov, za katere pa za zdaj še ne vedo, od kod izvirajo. Zato naprošajo vse, ki med predmeti na fotografiji prepoznajo svojo lastnino, da se zglasijo na Policijski postaji Velenje, kjer bodo opravili postopek prepoznave premetov in njihove vrnitve lastnikom. ■ mkp Je kaj vašega?