Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 7. marca 1938
Štev. 55. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. nredništva in uprave 24-55
oglasni
sprejema
JUTRA
99
Železnice, pošta
Narodna skupščina je pospešila svoje razprave iti je v soboto sprejela z glasovi skupščinske večine proračun prometnega ministrstva in proračun pOštne-Sa ministrstva.
Proračun prometnega ministrstva izkazuje v celoti 2,735,938.278 Din izdatkov, ki so napram lanskemu letu zvišani za 396,566.768 Din. Redni izdatki znašajo 2-349,706.055 (plus 322,129.545), izredni Pa 246,388.140 (plus 68,748.140), pokojni-ne z dokladami pa 139,844.083 (plus Din 5.689.083).
Ves budžet je sestavljen centralistično ‘n ne po železniških direkcijah, pa tako ni mogoče ugotoviti, kolik del skupnih ^datkov z morebitnimi zvišanji ali znižanje gre temu ali onemu predeki države.
Izredni izdatki, ki so proračunami na 244,158.140 s poviškom 67,768.140 na-Dram lanskemu letu, se na območje ljubljanske direkcije ne nanašajo. Za trasi-fanjje prog po uredbi ministrskega sveta 'z 1936. leta je predvidenih 10,750.000 (manj 2,250.000).
Med materialnimi izdatki je v poziciji »železniške delavnice« izkazan' znesek
12.000	za delavski otroški vrtec v MarJ-h0ru*. Pod naslovom »odplačilo dolga« se nahajajo postavke: odplačilo Drž. hipotekarni banki na dolg 25 milijonov za Mubljanski dvor 3,253.460, izplačilo Družbi lokalnih železnic Velenje-Dravograd (87.899 zlat. frankov) 1,317.957, izplačilo Sindikatu lokalnih železnic v Sloveniji za dolenjske železnice, Ljubljana-Vrhni-ka in Krami-Tržie 10,582.078, izplačilo zapadno-krajiiiške vicinalne železnice in lokalnih železnic Grobelno - Rogatec, Ljutomer - Radgona, Noskovci - Slatina ■ Našice in Varaždin - Golubovac Din ^.500,000, izplačilo dolga pri DHB v zne-sku ioo milijonov 13,736.136, izplačilo obvez in anuitet za obnovo investicijskih objektov in voznega parka (fin. zak. 1937-1938) 85,000.000, anuiteta posojila za elektrifikacijo proge Sušak - škrljevo 3.400.000. Vsa ta odplačila Mia š a jo Din 172,831.914. z odplačilom dolga za dobav Ijeni material Evropske družbe za proučevanje in podjetja v znesku 8,644.988 Pa 181,476.902 (plus 40,375.506).
Proračun poštnega ministrstva Izkaze 418,105195 din in je v primeri z lanskim letom povečan za 38,726.748 din. Povečanja gredo predvsem na račun osebnih in družinskih izdatkov. V poštni službi je 4.978 uradnikov, pripravnikov 627, zvaničnikov 2.247, služiteljev 3.034, kotraktualnih uradnikov in dnevničarjev 780, skupaj 11.660. K temu številu Je treba prišteti še 1.333 pogodbenih poštarjev. V sedanjem proračunu so povečani izdatki za 95 uradnikov, 65 pripravnikov, 162 zvaničnikov in služiteljev In 51 dnevra-carjev, število pogodbenh poštarjev se je Povečalo za 170.
. V svojem ekspozeju pravi minister, da Je za zboljšanje in razširjenje telefonske službe sklenil nedavno na podlagi pooblastila finančnega zakona nekaj posojil v skupnem znesku 55 milijonov, s kate-rim’ se izvršujejo večje izpopolnitve central in omrežja v Beogradu. Zagrebu ™ Ljubljani (za 1000 številk), nove tele-tonske instalacije in omrežja v 'Splitu 'n
ubrovniku s preureditvijo obstoječih in uvedbo novih medkrajevnih in mednarodnih zvez. Vsa ta dela bodo dovršena v tekočem letu.
Da bi se zboljšal telefonski promet z
'»zemstvom. bodo uvedene na progi °&rad - Sofija - Atene tri zveze, Za-
USA se polašča/o otokov v Pacifika
WASHINGTON, 7. marca. Prezident Roosevelt je podpisal odlok, s katerim se razglaša aneksija otokov Canton ter Henderbury, ki ležita v južnem delu Pa-cifičnega oceana. Oba navedena otoka pripadata otočni skupini Feniks. Dozna-va se, da bodo Združene države ameriške anektirale še več manjših otokov v južnem delu Pacifiškega oceana. Vlada Združenih držav ameriških se pri teh ukrepih naslanja na tezo, da pripada suverenost nad gotovimi ozemlji oni državi, kj je to ozerale prva odkrila. Vprašanje suverenosti Imenovanih otokov je bilo predmet diplomatičnih pogajanj med Veliko Britanijo, ki so jo doslej splošno smatrali kot lastnico teh otokov, ki so pa velikega strateškega pomena in na katerih bodo Združene države ameriške Izgradile močna letalska oporišča in radi-ske postaje, Doznava se, da bodo Združene ameriške države anektirale tudi vse področje ob Južnem tečaju v obsegu 450.000 kvadratnih milj.
Rteiakuškja mm tued	in.
frankovska ta&tmtka fmi tlu Batos
BARCELONA, 7. marca. 70 milj od rta Palos se je razvila srdita pomorska borba med republikanskimi križarkami ter frankovskimi vojnimi ladjami »Canarias«, »Baleares« ter »Alicante Cervera«. Frankovska križarka »Canarias« je bila zade-t po tonpedu in se je pričela potapljati. Na pomoč sta prihitela angleška rušilca »Kem
penfeit« ter »Boreas«, ki sta rešila preko 100 mož posadke potapljajoče se frankovske vojne ladje. Ob tej reševalni akciji so se pojavila republikanska letala in so vrgla nekaj bomb, pri čemer je bil en britanski mornar ubit, trije pa ranjeni. Barcelona je bila danes ponoči ponovno mombar-dirana po frankovskih letalih.
(ilUkitev savieisluk Ut Mutšluk kan-
MOSKVA, 7. marca. Havas poroča: Di-plomatieni razgovori med sovjetsko Rusijo in Nemčijo so se končali s sporazumom,
v smislu katerega bodo zaprti vsi nemški konzulati v sovjetski Rusiji in sovjetski konzulati v Nemčiji.
Betk fteisfteS v Hm
RIM, 7. marca. Danes je prispel semkaj tne 'bodo ob tej priliki podpisane mikakšne
poljski zun. minister polkovnik Beck. Na kolodvoru ga .e sprejel italijanski zunanji minister grof Ciano. Med Poljsko in Italijo
pogodbe, vendar pa naj ta obisk predstav lja novo potrditev duhovnega in političnega prijateljstva, ki spaja obe drtžavi.
danes ftepofauja £o*dok-Um
RIM, 7. marca. Semkaj je prispel po več I poslanik v Rimu Perth, ki bo v imenu an-dnevnem bivanu v Londonu, kamor je od gleške vlade prisostvoval zbliževalnim potoval v svrho podrobnih informacij za pogajanjem, ki se danes prično. pogajanja med Anglijo ter Italio, angleški!
greb - Wildon ena, Beograd - Budimpešta in Beograd - Bukarešta pa po tri. Ti ukrepi se smatrajo samo kot začasni, dokler ne bo rešeno vprašanje položitve velikega mednarodnega kabla Beograd -Zagreb - Maribor - avstrijska meja.
V pogledu radh)lon>je je položaj pri zagrebški in ljubljanski postaji neizpreme-njen, skušala pa se bo najti v skorajšnji bodočnosti rešitev, ki bo najbolje ustrezala koristim države.
Minister priznava, da so se povečali posli v poštni službi, da se je obenem povečal bolezenski odstotek poštnih usluž-
bencev, da se poštna služba ne izvršuje tako, kakor bi bilo želeti, ker je določenih v razmerju z naraščajočim prometom premalo izdatkov za razbremenitev dosedanjih uslužbencev.
Dohodkj od radiofonije prinašajo državi 40% brutto plačil naročnikov. Število naročnikov, ki jih je sedaj 105.000, bo brž kone naraslo do konca novega proračunskega leta na 108.000. Poštna, brzojavna in telefonska služba prinaša državi čisti dobiček 183,594-861 din, poleg tega pa plača poštna uprava še 50 milijonov kot subvencijo parobrodnkn družbam.
Težki incidenti
»Jutro« z dne 6. t. m. poroča: »V narodni skupščini je prišlo v petek do težkih incidentov. Razpravljali so o proračunu ministrstva vojske in mornarice, in kot govornik je bil prijavljen tudi črnogorski poslanec bivši polkovnik Rašovič, ki je napovedoval senzacionalni govor. Ko pa je prišel na vrsto, ga ni bilo v skupščini. Medtem so se bile razširile vesti, da je bil na potu v parlament napaden. Ko se je končno p (rjavil med poslanci, je izjavil, da so ga štirje neznani moški potolkli na tla mu odvzeli material in dokumente za njegov govor. Minister notranjih del dr. Korošec je izjavil, da policija o tem ničesar ne ve in je izrekel domnevo, da gre za mistifikacijo. Stvar je sedaj izročena sodišču, da se vidi, kje je resnica.
Ti dogodki so iznatno vplivali na potek včerajšnje seje. Opozicijski klubi se držijo rezervirano, dokler se cela zadeva do kraja ne pojasni. Seveda se tega načela najstrožje drži predvsem poslanski klub JNS,^katerega kot takega se afera sploh ne tiče. Poslanec Rašovič ni niti pristaš JNS, niti član njenega parlamentarnega kluba.
O teh dogodkih poroča tudi časopisje iz Kopitarjeve ulice. Opoldanski privesek »Slovenca« pristavlja k poročilu komentar, v katerem pravi, da je vsakomur, »kdor le količkaj pozna način najmodernejšega bojevanja v vrstah JNS, postalo takoj jasno«, da je slučaj Rašovič komedija. Primerja to afero »podobni igri, ki se je lani odigrala v Ljubljani v tivolskem gledališču na prostem ob pogoreli sokolski lopi« in pa slučaju iz Nunske ulice, ko se je baje neki neznan moški pred »krvo loki režima« moral rešiti v Kazino.«
Lop!
»Del. politika« piše v št. 17: »Kadar pri »Slovencu« zabrenkajo na nacionalne strune, mora to izzvati pomilovalni nasmeh vsakomur, ki pozna zgodovino tega glasila. In če bi se izplačalo, bi sedaj lahko rekli še marsikaj o narodno zavednih klerikalnih društvih: kot so bile razne godbe, mladinski odseki, društva katoliških mojstrov itd. V teh društvih je bilo in je vse stoodstotno slovensko, kaj ne? Pa pustimo društva in vprašajmo raje, kako se to strinja s slovenskim značajem našega mesta, da imamo v tukajšnjih cerkvah nemške pridige, nemške šmarnice itd. Za koga pa? Gospodje, ki vedno trdite, da je prvi pogoj za ohranitev naroda, poučavanje ver o nauk a v narodnem jeziku,* zakaj niste še odpravili nemških pridig (da o latinščini niti ne govorimo), zakaj dajete potuho nem-čurjem, čez katere pri vsaki priliki zabavljate? In še nekaj, gospodje! V ilustracijo vaše slovenske zavednosti, evo vam slike. Slika je posnetek oltarja, ki ga postavljate dosledno ob procesijah na praznik Rešnjega telesa na Trgu svobode. Taki ste, ki vidite pezdir v očesu svojega brata, bruna v lastnem pa ne. Za zaključek pa priporočamo vašim veljakom. da naj še naprej intervenirajo za podelitev jugoslovanskega državljanstva petičnim Nemcem, da bo še bolj utrjen slovenski značaj Maribora.«
Uganka, ki ni uganka
V »Slov. besedi« št. 9 beremo: »Uganka, ki pa sikoro, da ni uganka. Kaj naredi »narodni poslanec«, če naenkrat potegne brez zavesti vsakega truda, dela in za-služnosti iz blagajne narodne skupščine
300.000	dinarjev? Zaradi vsestranske možnosti kočljivih odgovorov prosimo p. n. čitatelje, da nam z njimi prizanesejo in jih uporabijo za domače potrebe.«
PMetki
Micka Kovačeva ...
V »Novi dobi« št. 10. beremo: »Klerikalna morala. Dr. Janez Ev. Krek je učil, da se mora vlagati denar, ki ga zbirajo kmečke posojilnice, v Zadružno zvezo, od koder gre nazaj na kmete. Toda denar ni šel — kakor je mislil dr. Krek —
'v eč nazaj na kmete, ampak so je porabil za industrijo in trgovino. Zaman so tikali kmetje na župnijska vrata in prosili za posojila. Disciplina in zvestoba sta_ veleli, da je treba z denarjem zalagati Zadružno zvezo, kmetu ni treba denarja. Zato so se obračali kmetje za posojilo na »meščanske« posojilnice, kakor jih naziva g. dr. Schaubach. Značilno je, da so dale največ posojil v 1. 1928. do 1932. »meščanske« posojilnice kmetom, ki so bili politično v taboru, ki ga danes z vso vnemo zagovarja dr. Schaubach. Banovinsko sanacijsko posojilo se bo plačalo s trošarino na alkoholne pijače. Zato svetuje »Domoljub« liberalcem, naj postanejo abstinenti, če nočejo z dohodki iz trošarine na alkohol plačevati izgub Zadružne zveze pri Zadružni gospodarski banki. Najbrže se zaveda »Domoljub«, da plača večino te trošarine meščanski sloj, ' ki ni v »Domoljubovem« taboru. To se pravi, da bo plačal liberalec »ceho« za klerikalca! Ali so tudi izgube pri Slavonski banki’ kjer je šel v nič liberalni denar, po isti logiki plačali klerikalci? Kolikor vemo, ne! Temu se pravi po narodnem pregovoru: »Micka Kovačeva, pila nič plačala«, politično pa se imenuje to — boljševizem.«
Rasna sila slovanstva
»Agrarna misao« objavlja članek, iz katerega povzemamo sledeče navedbe: Od I. 1910 do 1930 so se Germani razmnožili za 252%, Romani za 192%, Slovani pa za 347. Če bodo dosegli slovanski narodi racionalno kvantitativno razmnoževanje, potem bo sila slovanske rase še nadmočnejša od ostalih evropskih narodov.
„Caršija"
»Nova pravda« poroča v št. 9: »V privatnem debatiranju se večkrat uporablja beseda »čaršija«. Posebno v bližnji preteklosti se je mnogokrat spravljala beseda »čaršija« v zvezo raznih političnih dogodkov. In kaj je to? »čaršija« je trg. semenj in tudi ljudje, ki na teh sejmih ali trgih trgujejo. To dovoljenje, da so lahko tu trgovali so v preteklem stoletju dobili v Srbiji le privilegiranci, v vasi pa sploh ni smel nihče imeti trgovine. Tako je bil človek z dežele izročen na milost im. nemilost tern meščanskim družinam. Le-tem »čaršijam« je moral kmet prodajati svoje pridelke, in le od njega je moral zopet kupovati svoje potrebščine. Pravila, ki so dajala te pravice čaršiji, so onemogočila vsak napredek demokracije, ker je bil kmet preveč odvisen od čaršije. Hodil je k njim celo po posojilo, ker ga v tistih časih drugod ni mogel dobiti. Do-
Sgs&te fidou je
Maverev zimski poka! si |e priboril 3SSK Maribor
Pičla zmaga ISSK Maribora nad SK Slavijo — Rapidovci porazili Železničarje
svoje najboljše moči v ožji obram-
Letošnje tekmovanje za krasni prehodni zimski pokal, ki ga je daroval preds. mariborskega okrožnega odbora LNP g. mr. ph. C. Maver, se je včeraj zaključilo. Kot zmagovalec iz tega zanimivega tekmovanja je izšlo moštvo ISSK Maribora in je g. Maver po končanem tekmovanju izročil kapetanu ISSK Maribora g. Josipu Kirbišu lepo športno trofejo. Zanimanje našega športnega občinstva za zaključni tekmi, ki sta se vršili na stadionu SK Železničarja, je bilo razmeroma zelo veliko in je tudi včeraj prišlo na igrišče okoli 800 gledalcev.
Končno stanje tekmovanja je naslednje:
ISSK Maribor SK Rapid SK Železničar SK Slavija
6 4 2 0 6 3 3 0 6 2 13 6 0 0 6
18:10 10 13:7	9
24:16 5 6:28 0
ISSK Maribor : SK Slavija
1:0 (0:0)
Igralci ISSK Maribora niso kljub premoči v polju umeli izkoristiti prednosti. Tekma sama ud bila na nobeni športni višini, bolj umesten bi bil izraz o športni »nižini«. Čimbolj se je igra nagibala h koncu, tem manjši užitek je nudila. Ko je sodnik g. Nemec odžvižgal, je gotovo vsem odleglo. Moštvo ISSK Maribora se ni obneslo (predvsem taktično) in so posamezni igralci toliko grešili proti vsem najenostavnejšim nogometnim pojmom, da ni čudno, da je rezultat tako izpadel. Zrna go si je priborila enajstorica 10 minut pred koncem igre in sicer s pomočjo 11 m.
Moštvo Slavijo se je kot celota pokazalo borbenejše od ISSK Maribora ter je
imelo bi.
SK Rapid : SK Železničar 4:1 (2:0)
Rapid si je zmago popolnoma zaslužil, ker je bil nedvomno boljši nasprotnik. Tudi so bili rapidovci borbenejši ter so zaigrali z velikim elanom. Napadalci so streljali iz vsake pozicije. Ker je bila nasprotna obramba včeraj precej šibka, so rapidovci tem lažje želi uspehe.
Železničarjeva enajstorica je včeraj igrala zelo nekoristno, zlasti v nasprotnikovem kazenskem prostoru, kjer se je izkazalo, da Železničarji trenutno nimajo zanesljivega strelca, ki bi znal zrele pozicije realizirati.
Sodil je prav dobro g. B e r g a n t.
TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO.
Ljubljana:	SK	Ljubljana	:	Concordia
2:2 (1:1).
Zagreb: Hašk:Bask 2:0 (1:0).
Beograd: G r adj an s k i: J e d ins t v o 1:0 (0:0), BSK:Hajdruk 4:0 (1:0).
Sarajevo: Slavija Jugoslavija 0:0.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Hermes:Kranj 3:2, Jadran: Syoboda 3:2, Reka:Mars 6:0. Tekme za prvenstvo LNP.
Celje: Olimp: SK Gelje 2:0, Atletiki:SK Store 13:2.
Gradec:	Sturm:Sportklub	1:0, Siid-
bahn:Gratkom 4:4, Admira;FC Graz 3:1.
Rokoborci od Pekovskega SK se ne dajo
kar tako ...
V dvorani na Aleksandrovi cesti 6 je bila v soboto zvečer olimpijska akademija, ki jo je priredil tukajšnji krajevni olimpijski odbor. Akademijo je otvoril v imenu predsednika krajevnega olimpijskega odbora g. Evgen Bergant, ki je v svojem govoru dejal, da si je olimpijski odbor nadel za nalogo, da občinstvo postopoma seznanja z vsemi športnimi pa-
nogami. Nato sta demonstrirala trener PSK Fišer in Verbošt od Maratona gimnastiko in težikoatletsko šolo, nakar je sledil težkoatletski dvomtacH med Pekovskim SK in SK Maratonom, ki se je končal z zmago Pekovskega SK v razmerju 8:4. Oba nasprotnika sta nastopila v svojimi najboljšimi atleti. Borbe so bile zelo napete in zanimive ter so potekle v naj-
gajalo se je, da je kmet prodal svojemu upniku že kar zelen pridelek. Saj so imenovali to obrt čaršije zelenaštvo. Seveda se kmet zaradi strašnih obresti ni mogel rešiti odvisnosti čaršije in ni imel nikake koristi od raznih demokratičnih ustanov, saj so te služile le gospodi iz čaršije, ki je imela glavno besedo tudi v politiki. Tako se je med čaršijskimi rodbinami razvila ostra konkurenca v politiki, ki je v krajevnih vprašanjih prišla do izraza in so krajevni tirani ustvarjali stranke, v katerih je moral kmet voliti, kakor mu je
bilo ukazano od njegovega upnika. V teh razmerah so se v državni upravi šopirili možje, ki so živeli samo za čaršijo. Znali so si pa ti ljudje zagotoviti premoč v ustavodajni skupščini, in spretno so držali v svojih rokah vse državne ustanove. Njih vpliv je segel celo v Narodno banko in Državno hipotekarno banko. Za Beograd in okolico so pridobili popolnoma svoj položaj, ki se vidi posebno pri javnih dajatvah. Ta položaj čutijo vsi neugodno, največ pa od vseh pokrajin naša uboga Slovenija.«
lepšem redu. Podrobni rezultati so bili perolahka kategorije: Babič (M) je premagal Lepenika (P), bantam: Rezman (P) jc porazil Dolinška (M), v lahko kategoriji je Kozic (P) premagal Hitlerja (M), v kategoriji \velter pa Verbošt (M) Juga. d je nastopil kot gost PSK namesto obolelega Cokana. Peti par sta tvorila Fišer (P) in Blatnik (M). Ta borba se je končala s Fišerjevo zmago. Ta in naslednja borba med Pircherjem (P) in Vidicem (M) sta bili najbolj napeti. Pircher jc sinoči demonstriral svoio dovršeno šolo ter pre magal v lepem stilu Vidica. Vsaka borba je trajala po 10 minut. Sodil je g. Šapec. Pekarski SK sc je na sobotni olimpijski akademiji temeljito revanžiral za poraz ob priliki nedavnega tekmovanja za prvenstvo Maribora.
Občni zbor Motokluba Maribor
V Veliki kavarni se je vršil v soboto 12. redni letni občni zbor Motokluba Maribor, ki ga je otvoril in vodil agilni predsednik g. K. S a 1 a m o n. V svojem poročilu je g. Salamon ugotovil, da je motociklistični šport v naši državi v zadnjem le tu oživel, ni pa še na oni višini, kakor v drugih državah. Največjo oviro za razvoj motociklističnega športa tvorijo naše ceste, ki se nahajajo v takem dezolatnern stanju, da jo vsak razvoj avtomobilizma in motorizma v naši državi zaenkrat nemogoč. Tajnik g. Voršič je poročal, da šteje klub 64 članov, ki so se udeležili raznih prireditev. Klub sam je lani priredil več uspelih prireditev, med drugimi •tudi tradicionalno dirko na progi Maribor -Kamnica ob priliki Mariborskega tedna-Iz poročila blagajnika g. Majcna je razvidno, da je finančno klubov o stanje zadovoljivo. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Karel Salamon predsednik, Ivan Pelikan I. podpredsed., Karel Kancler II. podprs., Fran Voršič tajnik, Simon Simonič II. tajnik, Franc Majcen blagajnik, Hinko Gerič II. blagajnik. Odborniki: Watzok, Alojz Gerič, Divjak Vresnik, Cverlm, Zintauer in Jereb. Re-vizarja Fras in Hannig. V športno komisijo so bdli izvoljeni: R. Lotz, Kancler, Draksler in Orehovski.
Iz Sokola. Da poveča svoj gradbeni fond, je priredil tuk. Sokol na pustni torek zvečer maškarado, ki je nad vse dobro uspela. Ponovno je bilo videti, koliko simpatije uživa društvo. Prostori pri Mahoriču so bili natlačeni, ljudje so odhajali, ko niso našli prostora. Prispeli so bratje in prijatelji iz Oplotnice, Loč, Zbelovega, Šmarja... Kako potrebna je •dvorana tukajšnjemu Sokolu, se je ponovno pokazalo. Mnogo je bilo lepih in originalnih mask. Pri nagradnem tekmovanju je dobila prvo nagrado s. Anica P ož e go v a, drugo pa s. Iva Prešernova. Najlepši par večera je bil Požeg - Vodenik, ki je vzbujal splošno pozornost.
poročila sta se v tuk. farni cerkvi upravitelj tiskarne v Mariboru g. Kuhar J. in ga. Antončič Jožefa, tukajšnja trgovka.
Vinko Žitnik:
Prosta pot
Gojenka konservatorija je pela solistični spev in njene besede so mu brnele v duši še dolgo po premoru prvega dela sporeda.
»Obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni, iz tega se gorje rodi«.
Takratni major Bojane je videl, kako ginjena in navdušena obenem je Milena ob vsaki točki, kolika ljubkost in prelest sije iz njenih gibov, navdrtšenega ploskanja in vznesenih besedi — in to ga je osvajalo, osvajalo.
Med odmorom sta se z njenim očetom pomenkovala o resničnosti teh pesnikovih besed in o kugi sodobnosti — o svobodni ljubezni in njeni zgolj meseni razvratni sladostratnosti, prineseni z izrojenih pariških tal. Med pomenkom je nanesla beseda tudi na to, da jc dandanes mak) zakonske sreče, da je tega krivo naziranje o popolni telesni in duševni svobodi človeka, napačna vzgoja ter usmeritev človeške pozornosti od znotraj navzven, da prav zato ne more on
nikomur več zaupati, ker je vse igra in videz ter da je zategadelj še vedno samec: zanj samega pa da je taka odločitev še težja, ker je takorekoč že prestar. Milenin oče je živahno ugovarjal, da še ni prestar, ampak samo zrel, da vse rodovine le še tiiso tako potelesnjene, da bi človek res ne mogel najti poštene že-ine; toda sreča v zakonu je mogoča res samo v popolni obojestranski zvestobi — kjer ni zvestobe, tam ni ljubezni, pa najsi bo pri možu ali ženi. Major Bojane je moral tem besedam pritrditi. Videl je, kako Milena njun pomenek pazljivo posluša, kako ljubko je njeno malone še •detinsko obličje in kako nedolžno ji ležijo roke na krilu — kakor da bi tudi one poslušale in nečesa tiho prosile. Ko je pri nadaljnjem pomenku omenil, da ne bo on pri morebitni ženitvi na nič drugega ■gledal kakor na čisto preteklost in iskreno srce, se je Milena z globokim pogledom ozrla vanj; on se ji je z rahlim naklonom glave nasmehnil kakor bi bil hotel reči. da veljajo njej te besede: tudi ona se je nasmehnila in opazil je, kako je njeno obličje zdajci ožarila notranja luč in ii tisti hip dala poseben čar, ki ni več ugasnu.
Ro končani glasbeni prireditvi so šli nekaj časa skupaj domov. Tako so si postali povsem zaupni in se docela spoznali. Pred odhodom so si segli v roke. Milenin oče je opomnil, da ga zelo veseli, da se je spoznal z Bojamcem, da je sam upokojeni stotnik iz bivše avstrijske armade in da bi vso družino veselilo, če bi se še kedaj videli.
Njegova soproga je pripomnila, da zna njena liči prav dobro igrati na klavir, da ljubi zlasti Schuberta in Chopina in da bi bila srečna, če bi gospod major povedal svoje mnenje, kako zna igrati njena hči; zakaj spominja se, da ga je videla že večkrat, bodisi v gledališču-ali na kaki glasbeni prireditvi, kar dokazuje, da tudi on ljubi glašbo kakor njena hči in ona sama ter da ima smisla za to. On je z veselim srcem obljubil.
Ko je prihajal h Križajevim, je z veseljem opazil, da Milena ne zna samo igrati na klavir, marveč da opravlja vsa gospodinjska dela, da je pod skrbnim in toplim varstvom svojih staršev m da ni razvajena; njen za leto dni mlajši brat je bil hrom in božjasten, kar je pobralo skromno pokojnino.. Te ure obiskovanja Križajevih so sc mu zdele najlepše v
življenju. Čutit je, da se ob Milenini sladki, neoskrunjeni lepoti prebuja in prera-ja in da je življenje lepo. Po preteku treh mesecev ie bila Milena njegova žena.
Priprava za poroko, poroka in ženito-vanjsko potovanje — vse se mu je zdelo kakor prelestne sanje. Življenje se miu je razodelo z druge, najlepše strani, ki ga ni bil doslej videl; čutil je, da je vanj posijalo toplo sonce, da je vanj prišla pomlad in z njo vse omame, ki so šle v njegovi po vojski zamracene mladosti mimo njega. Samemu sebi se je čudil, da more biti v teh poznih letih toliko srečen. Milenina tiha, krotka lepota, ki je bila v tej skromni družini skrita kakor violica med trnjem in ki jo je on •našel, njeno plameneče dekliško srce, njeno otroško zaupanje in hvaležnost, da se je ozd nanjo, in popolna naslonitev nanj so ga upijanjale. Toda na dnu njegovega srečnega srca je ležala senca strahu — razloček v starosti, bojazen, da se ga bo Milena po nekaj mesecih naveličala in ga na skrivaj začela varati s kom drugim, ki bo mlajši in lepši od njega.
(Dalje;)
Gašper in Hudamora
Včeraj popoldne je bila v Narodnem gledališču prva letošnja mladinska predstava. Vprizorili so Wiichnerjevo znano veselo bajko v štirih slikah »Gašper :n Hudamora« v dobrem Cesarjevem prevodu ter v povsem uspeli režiji Milana Košiča, ki je vtisnil vprizoritvi pečat slikovite pestrosti ter brezhibne zaporednosti. Hlapec Gašper g. Gorinška je bil vseskozi smešen, zabaven in morda celo pretirano mahedrav. Frajno Blaž je imel dober dan in je izredno posrečeno prikazal pastirja Petra. V tej vlogi je Blaž dokazal izborno uporabnost pri tovrstnih vprizoritvah. Dekla Nanča Mi le ve Z a-krajškove je bila vsa jokava in toplo zavzeta za Gašperjevo usodo. M. Košičev Mrvar je bil vsekakor veljavna in ostro začrtana oseba v tej veseli bajki, Li zika E. Barbiveve pa njegova ljubka ter sočutje zbujajoča hčerka. V hudobiji krepko poudarjena, v zunanji podobi smešno grozljiva in peklensko togotna je bila Hudamora Danice S a v i n o v e. Vseskozi simpatičen je bil V. Mohor j e v kralj palčkov Briljanti«, hudomušno razigran in nagajiv pa njegov služabnik Cipcop Branke Rasbergerjeve.
Vsi sodelujoči so si vidno prizadevali, da bi pripravili mariborski deci par čim vedrejših in veselejših uric, kar se 'je tudi v polni meri posrečilo. Drobiž, ki ga je bilo polno gledališče, je v spremstvu svojih mamic veselo in navdušeno spremljal bajne dogodke na odru. Žal, da se ie šele sedaj vprizorila prva letošnja mladinska predstava, ki je pokazala mnogo smisla in tople hvaležnosti pri naši dec.
Gostovanje Marice Lubegeve
Sinoči je gostovala v tukajšnjem Narod nem gledališču kot Hanerl v Schubertovi opereti »Pri treh mladenkah« bivša priljubljena operetna igralka na mariborskem odru gospa Marica Brumen-Lubejeva. Ob -činstvo jo je ob 'nastopu prisrčno pozdravljalo. Njen snočnj nastop je osvetlil njene znane odrske odlike. Živahna dramatičnost je podčrtavala njeno Hanerl, ki se je z zvonkim, razločno zvenečim sopranom toplo razpevala v številnih spevih. (Najlepša je vendarle pesmica, Tam nekje, Cvetka, Pesmi mojih melodije). Občinstvo, ki je še precej dobro zasedlo gledališče, je Lubejevo živahno aklamiralo. — Sedaj ob bližajoči se sezoni gostovanj bi bilo želeti, da se vabijo moči, ki naše nad-kriljujejo. Gostovanje kvalitetno slabših moči nima nobenega smisla.	—V.
Edo Grom pri Abrahamu
Davi je v srečnem zakonskem življenju srečal Abrahama znani dramski in operetni igralec in od 1. 1919. neprekinjeno član mariborskega Nar. gledališča g. Edo G rom. Slavljenec je rojen 7. marca 1888. v Novem mestu na Dolenjskem. Njegova gledališka usoda se je začela že v zelo mladih letih in pred svetovno vojno, ko je bil zvest učenec največjega dramskega umetnika, ki ga je sploh rodila slovenska zemlja — Ignacija Borštnika. So ne raj organ in precejšnja vzdržljivost odlikujeta Gromovo umetnost.
1915. leta je bil Grom angažiran pri osiješkem gledališču. Odtod so mu znane vloge med številnimi, ki jih je upodobil v tem dravskem mestu spodnje Slavonije, zlasti sledeče: Raymon v Bissonovi »Neznanki«, Georges' v Hauptmannovein »Ki-rijašu Henschelu», Vladislav Topolnicki v Baluckovem »Klubu neženj«, Armand v Cormod-Grangeveni »Papi Martinu, polk. Sernič v Frajdenrajhovih »Graničarjih«. Macbeth v istoimenski Shakespearjevi ža-toigri, poročnik v Kadelburgovem »Civi-1 u«, vojvoda Namurski v Delavigneovetn »Ljudevitu XI.«, Rihard v Davisovih »Katakombah«, grof v Feldovi »Službi domovine«, učitelj in zvonolivec Henrik ter pozneje tudi gozdni favn v Haptumannovem »Utopljenem zvonu«.
V ljubljanskem dramskem gledališču na Gradišču je igral naš Grom med ostalim tucji naslednje vloge: Žan v »Umetniška kri«, častnik Gustav v »Mamzel Nitou-che«. Ferdinanda v Schillerjevem »Kovar stvu in ljubezni«, Nandeta v »Rokovnjačih«, učitelja Kvasa v Jurčičevem »Desetem bratu«, Dr. Jonelja v »Valenski svatbi«, Konrada mlinarja ' v Rajmondovem
hkuMmk m Md&$keMwkt
Sezona obistih zborov se ffop-niuie v višek
Tudi včerajšnja nedelja je nudila izraz izredno razgibane društvene nedelje, saj so bili na vseh straneh številni občni zbori, na katerih sta se razodeli vsa vzorna pridnost ter vnetost poedinih društvenih funkcionarjev, ki zaslužijo za svoje vneto požrtvovalno delo hvalo ter priznanje in ki so brli za svoja izčrpna, klena poročila deležni toplega odobravanja in aplavza.
Mariborski trgovci za povečanje telefonskih kablov in podružnico Poštne hranilnice v Mariboru
Mariborski trgovci so zborovali včeraj dopoldne v dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici 6. Občni zbor Združenja trgovcev je otvoril in vodil zaslužni, agilni predsednik g. Miloš Oset. Izčrpna po ročila pričajo o vzornem, sposobnem vodstvenem delovanju ter brižni prizadevnosti za interese članstva.
Predsednik g. Oset je v svojem uvodnem izčrpnem poročilu povdarjal, da je Slovenija dokazano pasivno ozemlje, zlasti pa njen severni del, saj je na primer uvozila lani Slovenija 6000 vagonov žita in moke, dočlni je morala letos uvoziti
10.000	vagonov istega blaga. Na dragi strani pa je Slovenija z državnimi in samoupravnimi dajatvami relativno najhujše obremenjena, saj izkazuje obremenitev z državnimi davki v državi povprečno 441 din na glavo v dravski .banovini pa 812 din. Vse to vpliva na kupno moč prebivalstva v Sloveniji in ni čudno, če pred-nači Slovenija glede konkurzov in prisilnih poravnav. Predsestvenemu temeljite-
Kuharska
(kulinarična) razgtawa
združenja gostilniških podjetij v Mariboiu
UNIONSKA DVORANA Od 12. do 15. marca 1938
968
mu poročilu je sledilo poslovno poročilo marljivega tajnika g. F. Skaze, iz katerega povzemamo neštete intervencije tajništva za interese članstva s posebnim ozirom na to, da naj se težko stanje trgovine upošteva pri bodočih davčnih predpisih in razsodbah. Združenje šteje 577 čla nov, ki zaposluje 696 nameščencev ter 146 vajencev. V trgovsko nadaljevalni šoli je bilo vpisanih 136 učencev in učenk. Blagajniško poročilo je podal vestni blagajnik Juro Zidanšek, ki je poročal, da izkazuje blagajniško stanje 269.895.66 din. Potem ko je g. Franjo Klanjšek v imenu nadzornega odbora predlagal raz-rešnico, so še spregovorili med drugim zbornični svetnik Ferdo P i 111 e r, k] Je povdarH, da sta investirani pri nas v industriji »koli 2 milijardi dinarjev tujega kapitala in le okoli eno miljardo domačega
nadalje dr. Senkovič in prof. S k 01. Na zborovanju se je sprejela resolucija, v kateri se naproša poštno ministrstvo, da se nujno ukrene vse potrebno, da se povečajo telefonski kabli v mestu Mariboru v toliko, da bo omogočena napeljava novih telefonskih aparatov za najmanj 20« novih naročnikov in da se čim preje ustanovi v Mariboru podružnica Poštne hranilnice, ki je spričo še vedno naraščajočega poštno čekovnega prometa za severni del dravske banovine nujno potrebna.
Dobrovoljci: Kopališka u iea naj se preimenuje po carzan-skem junaku
Dobrovoljci, organizirani v tukajšnji sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, so imeli včeraj dop. v Nar. domu svoj občni zbor. Občni zbor je otvoril in vodil iniciativni preds. g. Viktor G r č a r, ki se je uvodoma spom nil pokojnega atamana in carzanskega junaka dr. Ljudevita Pivka. Poročali so nadalje tajnik P u k s Viktor, blagajnik And. Žele ter inž. Vidic za nadzorni odbor. Odbor se je obrnil na prosvetno ministrstvo, da se na tukajšnji državni učiteljski šoli namesti spominska plošča v čast pok. dr. L. Pivku. Tudi so sklenili, da se Bet-navska ali Kopališka ulica preimenuje v dr. Pivkovo ulico. Ta sklep bodo sporočili mestnemu svetu. Pri volitvah so bili izvoljeni: Predsednik Viktor Grčar, podp. Bogdan Pogačnik, tajnik Viktor Puks, blagajnik Andrej Žele. Odborniki:	V.
Španger, R. Lenart, I. Voštar, namestnika: A. Faganeli, dr. R. Brenčič. Nadzorni j odbor: dr. Trstenjak, A. Sardoč in inž. Vidic, namestnika A. Marič in V. Kolšek. Pohvalne besede je spregovoril tudi delegat ljubljanske sreske organizacije g. F o n, Po občnem zboru so se podali do-brovoljcj na groba dr. Pivka in sodnika M i k 1 u š a.
Narodno železničarsko glasbeno društvo „Drava"
je imelo včeraj dopoldne v dvorani glasbene šole svoj 19. redni občni zbor. Poročali so marljivi funkcionarji in sicer predsednik J. Vokač, tajnik A. Živko, bla-jgajnik I.Paar, gospodar I). Urbanič, zborovodja A. Horvat, kapelnik J. Žekar, vodja tamburašev R. Pivka, artistični vodja glasbene šole prof. Druzovič in L. Zupančič v imenu nadzornega odbora. — Društvo šteje 811 članov in je sodelovalo pri 109 nastopih, dočirn je bilo vpisanih v glasbeni šoli 163 učencev. Vrednost inventarja znaša 122.397 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: J. Vokač predsednik, E. Hubi podpredsednik, A. Živko tajnik. J. Paar blagajnik. Odborniki: F. Skačej, M. HodSar J. Ver«s, Š. Čoti, M. Veseljko. A. Rijavec, A. Muraus, A. Durjava, A. Horvat, prof. Druzovič. Nadzorni odbor: L. Zupančič in L. Maljcev. Za lOletno zaslu-
Se nikoli niso bii? oafati tako učinkoviti
m
kakor bodo v SLAVNOSTNI S IE VILKI „SLGVEN-SKEGA NARODA“, ki izide v zelo povečanem obsegu in pomnoženi nakladi obenem kot velikonočna številka 16- aprila — Mislite že zdaj na to in rezervirajte s: čim prej lep prostor za oglas v naši jubilejni številki.
»Mlinarju in njegovem otroku«, Samuela v »Robertu in Bertramu«, Hermana v »Schillerjevih »Razbojnikih«, Dra. loke-rama v Lengyclovem »Taifunu«, Julija Carlija v »Tristi Amori«, Henrika v »Špan ski muhi«, Adolfa v »Navihancih«, Han-kea v Hauptmannov! »Hanice pot v nebesa«, odvetnika Malinova »Na Dolov-skem gradu«, Leandra v Griltparzerjevi »Ljubezen in morja valovi«, Hojžica v Medvedovem Kacijanerju«, M°ssalu v Shakespearjevem »Juliju Cezarju«, Dr. Iskro v »On in njegova sestra«, Huberta v Zavetju«, brivca v »Izgubljencih«. Henrika v »Mati skrb« itd.
Od mariborskih stvaritev igralca Gro-|ma so najbolj znane sledeče vloge: Tezej v »■Snu kresne noči«, Mikišin v Tolstoje-
1242
vem »Vstajenju« starejši brat v »Otroški tragediji«, Maks »Pereant«, Janez v Schcnherrjevi »Zemlji«, prvi glasnik v Vojnovičevi »SmrtMajhe Jugoviča«, Le-onhard v Hebbelovi »Mariji Magdaleni«, Kremen v »Bratu Martinu«, akter Gor-kovem »Na dnu«, Vasilij Stanič v Pecije Petroviča »Mraku«, Patjomkin v Parmovih »Caričinih Amaconkah«, Lohonay v Kalmanovih »Jesenskih vajah«, Severo v »Galeotu«, Ernestio v »Revolucijski svet-bi«, Lothar v »Knjižničarju«, Iiolland A111-bros v »Kraljevski visokosti«. Dr. Levay v »Kasiji«, Dr. Falkej v Straussovem »Ne topirju«, stari Glembaj v »Gospodi Glem-bajevih: maršal v »Beli bolezni«, Herman v »Veroniki Deseniški« itd.
Dr. Tomislav Teklič.
Kino Union. Do vključno srede triumf filmske lepote »Dama s kamelijami«. Velik film v nemškem jeziku z božanstveno Greta Garbo in Robertom Taylorjem.
žno delovanje so prejeli diplome Veras Janko, Rudolf Novšak, Ivan Pauman in Al. Repovž. Občni zbor so pozdravili inž. Ozvald za ljubljansko »Slogo«, M. Kralj za »Jadran«, J. Z i v k o za pobreško »Zarjo«, Jesih za oblastni odbor UJNŽB v Ljubljani, V. Živko za Ipavčevo župo, za podružnico UJŽN v Mariboru pa R o p r e t.
Narodno zavedni delavci
včlanjeni v tukajšnji podružnici Narodno strokovne zveze, so imeli včeraj dopoldne v svojih društvenih prostorih redni občni zbor. Poročila posameznih odbornikov so spričevala živahno delavnost odbora ter so bili pri volitvah izvoljeni v odbor: Ciril Mahnič predsednik, Karel Ravš podp., Ivan Štante tajnik, Ferdo Repovž namest nik, Slavko Saj blagajnik. Aleksander Jerofejev namestnik, Ivan Silič gospodar. Odborniki: Katica Šparovec, Drago Gul, Franjo Baronik, Franjo Janku, Ivanka Drozg, Kristina Strnad, Albin Bajde in dr. Jančič. Namestniki: Ivan Rep, Albert Meglič in Adam Peter. Nadzorni odbor: dr. Igor Rasina. Marija Bedrač in Franc Mahnič.
Starokatoliška cerkvena občina
je imela včeraj svoj občni zbor v malidvo rani Narobnega doma. Poročila o živahnem delu so podali p ped sed nik Fran Zupančič, tajnik dušebrižnik Ivan Šegula, blagajnik Franc Čoš. G. Šegula je poročal, da se notranje versko življenje vernikov odločno poglablja ter okreplja. Denarni promet izkazuje 18.000 dinarjev. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni Franc Podgornik. Franc Bibič iz Ptuja, Karol Ferlan in Filip Podgornik. Revizorja sta Ivan Blaževič ter Miroslav Urbanec. Ds-legata za letno sinodo sta Fr. Zupančič :n Fr. Coš.
Mariborski kovinarji
so imeli svoje zborovanje v soboto zvečer pri »Novem svetu«. Občni zbor je otvoril agilni predsednik Franjo Kamere, ki je tudi poročal o borbi proti šušmarstvu. Iz tajniškega poročila F. Šteli a rja je razvidno, da šteje Združenje 86 članov, ki zaposlujejo 174 pomočnikov in 148 vajencev. Združenje kovinarjev se je izreklo proti spremembi obrtnega zakona ter proti ukinitvi majn-ših strokovnih združenj. Posamezni govorniki so v izčrpni debati opozarjali na nepravilnost, da se v kaznilnici vzgaja obrtniški naraščaj. Spregovorili so med drugim tudi mestni obrtni referent dr. Senkovič, obrtno zadružni nadzornik Založnik in predstavnik okrožnega odbora obrtniških združenj F. B e n-de r.
Zbor zadrugarjev
članov tukajšnje Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev je bil včeraj dopoldne v polni veliki dvorani Narodnega doma. Na izrednem občnem zboru so sklenili razširjenje članstva na državne banovinske, samoupravne in zadružne uslužbence, tako da odpade dosedanje obvezno članstvo pri zadrugah gotovih strok. Tudi se uvede delegacljski sistem občnega zbora, na katerem bodo imeli v bodoče pravico glasovanja samo izvoljeni delegati. Tudi so razpravljali o vprašanju skrajšanja dosedanje funkcijski dobe.
Lepi uspehi obmejnega gasilstva
Pri »Novem svetu« je bil včeraj v nedeljo popoldne redni občni zbor gasilske župe za Maribor levi breg. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni starešina gasilske župe za Maribor levi breg gosp. Srečko K r a n j c, ki je poroča! o vzornem delu obmejnega gasilstva. Iz tukajšnjega poročila župnega tajnika g. A. Ambrožiča je razvidno, da ima župa 17 čet s 415 izvršujočimi člani. V pretekli poslovni dobi je bilo na področju župe 10 požarov, ki so povzročili četrt milijona dinarjev škode. Skupno premoženje izkazuje 700.000 din, vrednost orodja samega 450.000 din. Na skupščini so med drugim sklenili, da se za
zavarovanje gasilcev določi največ 2.50 din, ne pa 10. kakor predlaga zajednica.
ZeifuženE gojitelji majih živali
so se zbrali včeraj popoldne k svojemu letošnjemu občnemu zboru v dvorani Furlanove gostilne. Zbor je ob polnošte-vife udeležbi otvoril in vodil neumorni in v tej panogi narodnega gospodarstva zaslužni predsednik Franjo K e nič, ki je v svojem nagovoru povdarjal potrebo čim tesnejšega strojenja gojiteljev malih živa-i . 1 ajnik Franjo P i r š je v svojem poročilu orisal živahno društveno delovanje v pietekli poslovni dobi in podčrtal velik pomen lanskoletne združitve kunjerej-cev, kanarckarjev, golobarjev ter koko-sarjev, saj je število članstva narastlo na 140 članov in se je uvedlo obvezno zaznamovanje živali, za katere se morajo odslej voditi rodovniki za vse plemenske živali. Blagajniško poročilo g. Tomaži-č a Romana izkazuje din 8.910 dohodkov ter 7.502.75 d® izdatkov, iz gospodarjema porojila g. C e r e r j a Ignaca pa je razvidno, da je društveno premoženje na-rastlo na din 10.020. Razrešnica, ki jo je predlagal rač. preglednik Šmid Franc je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah ie bil ;zvoljen naslednji novi odbor: Predsednik Kemč Franjo, podpred. Seifrid Jakob, taj-»lik Pirš Franjo, blagajnik Tomažič Ro-man, gospodar Berič Franc. Odborniki: Choc Janko, Adelstein, Franc Skledar J., Filipič Josip, Grmek Milan in Sermec Stan ko. Računska preglednika sta Šmid Franc in Vidmar Slavko, društveni ocenjevalec . a kunce bmid Franc, za golobe Seveček Maks.
Tekstilni tehniki
Zbor tekstilnih tehnikov je bil včeraj dopoldne v lovski sobi pri »Orlu«. Občni zoor je otvoril in vodil podpredsednik Rudolr Polak. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno uspešno delovanje organizacije. Pri volitvah so bili izvoljeni: Rudolf Polak predsednik, Jože Berlič podpredsednik, Oto Gobec blagajnik, Leo Gašperin blagajnikov namestnik, tajnika Nande Remškar in Vladimir Vodopivec: odbornika:	Mirko	Ludvik in
Marko Vrhunc, namestnika Leo Voglar in Vladimir Gerbec, preglednika Jože Magišta in Jakob Maestro, knjižničar Marjan Pahor. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata glede razmerja tujih strokovnjakov do članov organizacije.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri, torek, dne 8. t. m., sledeče vreme: Spremenljiva oblačnost, mestoma morebiti ponoči mraz, hladneje, severoza-
padni vetrovi.
Smrtna kosa. V Košakih 26 je umrl 80-letni viničar Ivan Švare. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Ljudska univerza. Nocoj v ponedeljek predava o prvih pojavih m o razvoju psihičnega življenja na zemlji g. univ prof. dr. R. Bujas iz Zagreba.
Občni zbor Jč lige. Jugoslovansko-'eškoslovaška liga bo dala obračun svo-ega delovanja v preteklem poslovnem
S smrtnimi poškodbami na tračnicah
Na železniški progi med Rušami in Bistrico je hotel v nedeljo popoldne prekoračiti železniške tračnice 71 letni občinski revež Anton Kolar iz Ruš. V trenutku, ko je stal starček na žel. tračnicah, je pridrvel za njim vlak, ki vozi tod običajno vsak dan. Strojevodja je dal znak z močnim piskom, -kar je starček tudi slišal. Njegov korak je bil vendarle prepočasen in se je mogel ogniti samo lokomotivi, dočim so
ga prve stopnice železniškega voza zgrabile za nogo in ga stisnile, tako da je revež ves raztrgan obležal z zlomljeno nogo in roko ter notranjimi poškodbami tik ob tiru. Vlak se je neposredno po nesrečnem dogodku ustavil ter odpremil starčka na koroški kolodvor, odkoder so ga mariborski reševalci prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer pa je kmalu za tem podlegel smrtonosnim poškodbam.
Razčiščevanje velike tatvine 69.000 dinarjev
leta, Podjavoršek na dve leti
Bachova obsojena na tri strogega zapora
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne obravnavala velika tatvina, ki se je izvršila dne 30. decembra 1937 v Puklovo starinarno v Vetrinjski ulici. Kakor smo že svojčas obširno poročali, je bila gosp. Puklu ukradena aktovka, v kateri je bilo 69.000 dinarjev ter hranilne knjižice s skupno vlogo 120.000 dinarjev. Policiji se je posrečilo, da je tatvino kmalu pojasnila ter aretirala 271etnega tkalca Ivana Podjavorška in 291etno zasebnico Elizabeto Bachovo. Policija je pri Podja-voršku našla 35.000 dinarjev, dočim je imela Bachova okoli 27.000 dinarjev skritih v svojem stanovanju v Mlinski ulici. Najdeni denar je policija vrnila gospodu
Puklu, tako da trpi škodo okoli 5000 dinarjev, ker je hranilne knjižice, ki jih je Bachova skupno s seznamom dolžnikov baje vrgla v Dravo, dal takoj razveljaviti.
Radi omenjene tatvine sta se morala danes zagovarjati Ivan Podjavoršek in Elizabeta Bachova, ki sta pri razpravi priznala svoje grehe ter sta bila oba obsojena v smislu obtožbe, in sicer je bil Podjavoršek obsojen na 2 leti strogega zapora, Elza Bachova pa na 3 leta strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, prisednika sta bila s. o. s. dr. čemer in Lečnik, obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever.
Brata, ki sta istočasno umrla...
Prvi 86, drugi 75 let.
V petek zvečer je po kratkem bolehanju preminil v Poljčanah 86-letni Josip Bizjak, arhivar v pokoju. Ko so njegovi sorodniki hoteli to vest sporočiti 75-let-nemu bratu v Avstrijo, so dobili prav tako žalostno obvestilo, da so 75-letnega brata taisti dan položili k večnemu počitku ... Res čudno naklučje.
Pokojni Josip Bizjak je bil navzlic visokim letom do nedavnega čil in zdrav.
Bil je tolminski rojak. V državni službi je prebil 45 let. Po vojni se je naselil stalno v Poljčanah, kjer je užival splo šen ugled. Bil je dobrega srca. Bil je član Sokola. Lepo število prijateljev in znancev se je v nedeljo popoldne udeležilo njegovega pogreba. Svetal mu spomin, žalujočim naše toplo sočutje!
letu na občnem zboru v ponedeljek dne 7. t. m. ob osmih zvečer v lovski sobi hotela »Orel«. Vsi prijatelji lige in zbl:-žanja med Čehoslovakj in Jugoslovani iskreno vabljeni.
Občni zbor krajevne organizacije JNS za IV. mestni okraj se je vršil v soboto, dne 5. t. m., zvečer. Po poročilih predsednika in blagajnika, je bil izvoljen nov odbor.
C©rcle fran?ais. Gospodična Andrče Rousset, bo v sredo dne 9. t. m. predavala o svojem večletnem bivanju na Danskem Lepe projekcijske slike bodo predočevaie kraje in ljudi. Predavanje bo v I. realni gimnaziji, Gregorčičeva 2 ,začetek ob 20 uri. Vsi prijatelji francoskega jezika so vabljeni. Vstopnine ni.
Zadnji čas da se prijavite za Potnikov izlet z luksuznim avtokarom na Dunaj ob priliki pomladanskega velesejma od 13. do 15. marca. Vožnja in vizum le Din 260 Izredna ugodna prilika za poset lepega Dunaja.
Ponedeljek, 7. marca: Zaprto.
Torek, 8. marca, ob 20. uri: »Firma«, Red C.
Sreda, 9. marca: Zaprto.
Četrtek, 10. marca ob 20. uri:	»Truba-
dur«, Red D.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Tor©k, 8. marca ob 20. uri »Skedenj«. Znižane cene.
Žmahtna.
Gospa (pri klavirju) svoji kuharici: Kaj bi naredila, Lenčka, če bi znala peti kakor jaz?
Kuharica: Petja bi se šla učit, gospa.
Badttje ieiefcmne vestt
VČERAJŠNJE VOLITVE V SOBRANJE: VLADA 38 POSLANCEV, OPOZICIJA 18.
SOFIJA, 7. marca. Po sedmih letih so bile včeraj volitve v novo sobranje. Volilna udeležba je bila zelo velika spričo volilne dolžnosti in pa ženske volilne pravice. ženske so skoro pretežno glasovale za vladne kandidate in je opozicija slabo odrezala, ker se je razcepljena podala v volilno borbo. Pri včerajšnjih volitvah je bilo izvoljenih prvih 56 poslancev in je dobila vlada 38 poslancev, opozicija pa 18. Med izvoljenimi je tudi kmetski voditelj Stojko Petkov in bivši socialni demokrat Prodanov. Bivši predsednik vlade M.«ša-nov, ki je kandidiral v Ruščuku, je propadel. V nedeljo, de 13. t. m. so volitve v ostalih okrožjih, v nedeljo, dne 20. t. m. pa so volitve v onih okrožjih, kjer dobita po dva kandidata enako število oddanih glasov. Višek volilne borbe pričakujejo prihodnjo nedeljo. V vladnih krogih računajo z veliko zmago vlade, ki naj omogoči uspešno delo v sledeči dobi.
500 Hiš UPEPELJENIH, 2000 LJUDI BREZ STREHE.
OSLO, 7. marca. Ogromen požar je zajel veliko vas Siindelasser, ki je upepelil 500 liišj 2000 ljudi je brez strehe, škoda znaša več kakor milijon norveških kron. Tri osebe so zgorele.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 5. marca (5. razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki:
Din	100.000:	24770	79504
Din	40.000:	21428
Din	35.000:	41515	98013
Din	30.000:	41746
Din	20.000:	14052	87311
Din	15.000:	13802	61473	09506
Din	12.000:	1326	20483
Din	10.000:	26167	26739 30312 32254 33706
43775 53060 59318 59463 69902 73258 77141 81494 81646 93015 93056 Din 8000:	552	21015	26539	32343	39568
40278 61250 (>4501 76S27 95277 95343 Din 6000:	8190	10808	15434	15645	16587
17950 24087	27639	42662	56886	83330	90195
93174 96022	97525
Din 5000:	1619	7576	14845	19696	2360'
25757 29767	29985	30634	35270	38627	70861
80412 87242 Din 3000:	8867	11538	20834	45454	68039
76365 81584	98537.
Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica 25._____________________
SoomnSte se CMD!
Razno
DERENČIN STANKO
ključavničarstvo. Mlinska ulica 31 (prej Jugoslovanski trg St. 3).________________  1194
STRiŽENjE DIN 3,—
britje 2.—. Najceneiše v Mlin ski ul. 8.	1177
KOLESARJI!
Originalna »Styria« kolesa, pnevmatika »Dunlop« (Made in England) samo pri Justinu Gustinčiču, Maribor, nasproti Narodnega doma. 930
Prodam
CEMENT
apno ter apno v prahu zopet dobite sveže v trg. Albin Čeh. Maribor, Betnavska cesta 4.	1286
Sobo odda_
SONČNO SOBO
z 2 posteljama poceni oddam Maistrova ul. 6-IV. levo. 1289
Stanovanje
TRISOBNO. SONČNO STANOVANJE
brez prahu, del vrta in osem enosobnih stanovanj v novi hiši na Ptujski cesti oddam. Vprašati Tržaška cesta 44-1.» desno.	 1238
Krasno
TRISOBNO STANOVANJE
sončno, takoj na razpolago Vprašati Vrbanova 69-1. 1287
Širite „Večernik
**
Muby
»Povabi kogar hočeš, to se pravi, vsakogar, ki ni popolnoma nemogoč.«
»Editha Charsonova ni daleč od tega. \ko jo povabim, se zgodi to pač proti noji volji,« je dejala lady Rodneyeva ponosno.
»Storiti moramo marsikdaj kaj, kar ;e
proti naši volji,« je odgovoril resno N!-'holas. »Prosil bi te, da še nekoga drugega povabiš.«
»Koga, ljubi sin?«
»Pavla Ro dneva.«
»Nicholas, to je pa preveč!«
»Stori to vseeno, meni na ljubo.* »Resnično, to je že blazen, bolesten onos!« je ugovarjala Iady.
Tudi drugi so se Iznenadrli, kakor da n strela udarila med nje. Celo Dorothy. : je bila sicer vedno na zaročenčevi uaiii, je začudena onemeia.
-Kaj pa je zakrivil, da bi ga morali iz-' ’ učiti? : je nadaljeval ostro Nicbolas. Marii ni ničesar kaznivega in mu ne • vemo drugega očitati, kakor da hoče
tisto, kar mu po njegovem mnenju po pravici pripade.«
Umolknil je. Nežen stisk majhne roke mu je ustavil besedo.
»Stori mi to, in povabi ga,« je samo ponovil proseče.
»Ako izrecno želiš, se seveda zgodi.« je odgovorila lady Rou»eyeva izredno popustljivo.
14.
Okrog treh popoldne naslednjega dne so se odpravili na pot. Violeta in kapitan Rodney sta ostala doma, Nicholas pa je odpotoval v London.
»Svetujem vam, da obdržite zelo resne obraze,« jih je učil Geoffrey, preden so se ustavili pred anadolsko graščino, »naša estetična dama ne mara nikakega smeha in nikakih vsakdanjih govoric. — Lahko se navdušuješ za redek kamen in pretakaš solze radi polomljene lilije, kar pa moraš izraziti na poseben način, ki se ga ne poslužujejo navadni ljudje, da veš Ruby.«
»Kakšna pa je lady Liliana? Nisem je videl zadnjič na plesu.«
»Nos ima sredi obraza,« je odgovoril
NeUy, »in se dela silno zanimivo. Včasih se vleže kakor je dolga in široka v travo in nasloni glavo na roko; potem se postavi v umetno narejeno soince s starim, izvrstno dresiranim pavom poleg sebe in drži glavo nagnjeno na stran. Mislim, da pride sedaj poetičen položaj s hrbtom na vrsto. Poleti hodi z velikansko pahljačo na lov na muhe. In oblači se v barve, da človeka kar oči bole.«
Ustavili so sc pred vhodom majhnega a prav lepega starega gradu z obrastlimi stenami. Tu je stalo veliko, vitko dekle s hrtom poleg sebe. Imela je sive oči in velika, čeprav lepo oblikovana usta. Lasje so bili rahk> zaviti v umeten vozel. Vitko telo ji je tesno oklepala obleka ži-vozelene barve. Roka ji je teatralno počivala na hrtovi glavi, z drugo roko pa si je senčila oči. Stopala je počasi s psom po stopnicah in slovesno in resno pozdravila goste.
»Pozdraviti morate predvsem Filipo,« je dejala z glasom, ki je donel kakor iz groba. Filipa je bila njena sestra, ki se je pravzaprav imenovala Ana, toda prenapeta lady Lilianova jo je prekrstila. lz-
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
pahnila si je nogo in je ležala na zofi v mali sobi. Videti je bilo, da je zelo vesela obiska. Z ljubeznivim nasmehom je pozdravila goste. Soba je bila opravljena kakor pač vse druge sobe.
»Ni moja krivda,« se je opravičevala lady Lilianova i>n pokazala pohištvo. »Morala sem se vdati Filipi. Meni pa je vse to zoprno. 1 e žive barve, to strašno pohištvo in ta svetloba! Pozneje vas povedem v nekatere svojo sobe, ampak ako niste preveč utrujeni vam pokažem svoj vrt.«
Vrt je bil re9 nekaj posebnega, kakor da bi ga prenesli iz pradobe, iz pravljičnih časov. Tise so tvorile visoke stene, ki so bile različno obrezane. Nekatere so bile podobne trojanskim stenam, iz drugih so bile narejene cele stopnice, tuiiv tam so bile izrezane odprtine, da je lahko šel človek skozi in moral končno zaiti v tem čarobnem labirintu. Povsod so žuboreli vodometi: na zeleni trati se je bliščala umetna solnčna ploskev, poleg nje sta spala dva pava.
»Kakor v vrtu Trnjulčinega gradu,« je zašepetala Ruby očarana Nellyju.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,