FUBXJ AND DISTRIBUTED UNDER PERMIT ga bo konvencija nanovo izvolila Kot misli. da ga bo, potem dobro. Če pa si bo izbrala drugega. — pravijo njegovi prijatelji. — potem je pripravljen sedtj, v starosti < vainsedemdesetib le:, pričeti nanovo ter služiti kruh zase in za svojo mlado ženo. Načelniki stavbiuskih strok in drugih departmentov, vključno /.••iezni<"arske unije, o katerih se je domnevalo, da bod oodale naj-mh" glasov proti Gompersu, soglašajo v tem, da je boj proti Gomper-si!, ki je i/gledal re«no pred enim mesecem, precej opešal. Oni. ki so vodili t ji boj, dimi mogli najti dobrega kandidata. To je samopo- ja»no že raditega, ker niso mogli zbrati skupaj toliko glasov, da bi se sploh kateremu človeku zdelo vredno, postati kandidat. Takrat #e je domnevalo, da bo prevzel boj John L. Lewis, na-rrlnik United Mine Workers. Možje, ki mu stoje zelo blizu, pa pravijo, tla ne bo storil iik**>s»r stičnega. To pa ne zato ker morda goji posebno veliko ljubezen do Gompersa. temveč ker čuti, da je njegova prva dolžnost on*, ki se tiče njegovih las?n«h ljudi to je pre-liogarjev in rudarjev v splošnem. Rudarji imajo pred seboj težke «use ter bodo morda potrebovali Lewi*a celo bolj kot tekom stavke bita 1919. Vsled tega je pričakovati, da bo ostal tam, kjer se nahaja sedaj. Denver, Colo.. 7. junija. — Samuel Gompers je naprosil danes krajevni komitej, ki ima v svojih rokah konvencijo Ameriške delavske federacije, naj razveljavi in pusti na strani A>-e načrte za zabavo delegatov ter posveti na ta način oproščene svote pomožnemu skladu ?u ponesrečene v Pueblo. Izdal je tudi poziv na delavce, naj nudijo Isitro in uspešno pomoč prizadetim. BIK ZMAGAL V BORBI. USTANOVITEV PROTI-PROHI-BICIJSKE DRUŽBE. V New Yorku je bila ustanovljena pred par dnevi družba 1776 ii. njeni ustanovitelji ko odvetniki, zdravniki in trgo\^:i v mestu. Njen namen je. odpreti narodu oči ter ga vzgajati v upoštevanju in uvaževanju postav. Glavna ost pa se obrača proti prohibieiji, katero je uveljavilo par fanatikov brei ozira na želje naroda v splošnem. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah se potom nafte banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro tVčeraj so bile naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Raspošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni nrsd" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ...... $ 2.55 1000 kron ...... $ 8.20 400 kron ...... $ 3.40 5000 kron ...... $41.00 6C0 kron ...... $ 435 10000 kron ...... $80.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na ,»dnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" W Trata. 50 lir ......$8 00 100 lir ...... $ 5.70 300 lir ...... $16.00 500 lir ...... $27.50 1000 lir ...... $54.00 NEMŠKA AVSTRIJA: Baapošilja aa zadnje poite in izplačuje "Adriatiache Bank" na Dunaja. 1,000 nemško-a vitrij skils kron $ «8fl 5,000 nemžko-avstrijskih kron $ 13.00 10,000 namškn-nvstrtjskik kron $ 36.00 80,000 nemiko-avstrijskih kron $120.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; Is ta«a razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe ▼ roka Kot generalni saatopniki "Jadranska Banka" in njenih podrn* nle imamo sajamČene i rv-an redno ugodne pogoja, ki bodo velike ko risti sa ona, kf ae ie ali se bodo posluževali nafte banka. Denar nam je poslati najMj po Doneetle Money Order, aH pi pn Maw Tack Bank Draft. 1Ik SUStf Stltl Bask nfirtamsM, mr«t * „ . . a------flilislSwt) NAZAJ NA FARME - GESLO V NEMČIJI BAVARCI SE NERADI RAZOROŽUJEJO Obsežnejše obdelovanje in veš kredita za pospešen je produkcije, ki je sedaj pod normalo. KOMISAR ZA POBIRANJE OROŽJA IZJAVLJA, DA IZROČAJO BAVARCI RADI STROJNE PUŠKE, TOPOVE IN TEŽKO OPREMO, A ZELO NERADI SVOJE NAVADNE PUŠKE. Poroča Arno Dosch-Fleurot> Pueblo, Colo., S. junija. — Ustanovitev taborišča za begunce in ljudi bivz strehe se je smatralo danes največji korak, ki j« bil storjen v Pueblu. da se zopet uveljavi normalne razmere. Polkovnik Mamrock .ie objavil, da bodo begunci iz različnih javnih poslopij takoj odstranjeni v to mesto šotorov. V mestu je sedaj baje nekako dva tisoč oseb brez strehe. Pomožno delo se je hitro sistematiziralo. Sistem razsvetljave se je zelo izboljšalo in s inštalacijo čistilca vode se bo najbrž še danes rešilo nadaljui zelo mučni problem. Polkovnik Mamrock jo rekel, fla se bo to taborišče potrebovalo skozi tri ali štiri tedne. — Begunci in pomožni delavci, ki se neprestano poslužujejo cest, oviržtjo čistilno m rekon-Sivukcijsk'o delo, — je rekel. — Taborišče bo v veliki meri pripomoglo. da se odstrani to oviro pri našem delu ter spravilo stvari nazaj v normalni položaj. 21 delavcev Salvation Army je dospelo^semkaj iz Denverja, Colorado Springs in Trinadada In izročena jim je bila kuhinja za begunce v taborišču. Delavci, ki so prišli iz Denverja, so privedli i seboj dva železniška vozova polna provizij. . Denver, Colo., 8. junija. — Prvi vlak, ki je zapustil Pueblo izza preteklega petka, je dospel semkaj danes zjutraj ter privedel s seboj 375 beguucev iz preplavljenega ozemlja ter turistov, k! so bili zajeti tam. Vlak, ki Je prišel semkaj preko Santa Fe, je zapustil včeraj pozno zvečer. STRASNA LAKOTA V JUŽNI RUSIJI Celo komunistični uradniki ne morejo dobiti dosti živil in navadni ljudje morajo stradati. KANSAŠKE KRESNICE. HLAČE ZA ŽENSKE, — PRAVI ZDRAVNIK. Boston, Maso. 9. junija. — Dr. Ben Morgan, zdravnik v Chicagu ki prisostvuje konvenciji American Medical Association, je rekel danes: — Jaz se ne brigam za kolena, katera razkazujejo nekateri ek-stremni kroji ženskih oblek. Idealna obleka, v kolikor pride v pošt ev zdravje, ie ona, kot jo nosijo ženske na izletih po zapadu. Ta obleka obstoji iz hlač, flanelne srajce ter visokih čevljev. Ko so ga vprašali, kakšno obleko bi določil za debele ženske, jc priznal: — Well, videt sem par žensk nekoliko bolj mesnate vrste, ki so nosile tako obleko, — no, malo mučno je bilo videti jih. be&aSka organizacija. Newport News, Va., 7. junija. Profesijonaliy berači so bili pregnani iz tega mesta. Policija je dobila danes navodila, naj aretira vse ljudi, ki prosijo za milo-dare, z izjemo par domačinov, I ki so znan L da ne morejo skrbeti za same sebe. Oblasti so namreč dobile informacije, da so ustanovili berači države organizacijo in da dele dobičke svojega "dela" z uradniki organizacije. BOPARSKI NAPAD NA ameRIŠKA VOJAKA. Koblenc, Nemčija, 7. junija. — Dva ameriška Vojaka sta umrla na posledicah ran, katere sta dobila v sredo, ko sta bila napadena v roparskem namenu na cesti i iz Weissenthurm v Andernach. Eden je bil na mestu mrtev, drugi pa je umrl v bolnici. Znani Base-ball igralec Babe .Ruth je bil v New Yorku obso-Ijen na en dan rineta, ker ni dr-jžal svoje obljube, da ne bo več J vozil prenaglo .po mestu s svojim avtomobilom. Bil je Že en-. krat predkaznovan. ..' PLEBISCIT ZA FILIPINE? Ker ni mogel dobiti stanovanja, kjer bi stanoval s svojo zaročenko. je skočil neki 25-letni Alfred Gubert v New Yorku pod vlak podzemeljske železnice ter bil na mestu mrtev. Ta občutljivost bila vseeno malo prevelika. POGODBA GLEDE REKE PODPISANA. Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list. delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. . Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-?novnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne *' je izkazala kot zelo p.-• . ^ -j ^ t i Slavni iznajditelj Edison, ki je kljub svoji visoki starosti še vsak dan redno po par ur pri svojem delu. TABORIŠČE ZA BEGUNCE V PUEBLO - Dva tisoč ljudi brez strehe so spravili včeraj v novo taborišče.! — Položaj se je izboljšal. BOJI NA IRSKEM. | PROTI DE VALERI -' ! Predsednika irske republike pzna- < cujejo kot inozemca. — Živahno' streljanje na ulicah. London, Anglija, 8. junija. —• ''Evening Ncvs" poroča, da bo-i do Angleži skušali ■ ovreči izvoli-1 tev Eamona do Valere v irski parlament. To <*e b<> kaj lahko zgo-j dilo, ako se mu 'i kaže, da je ino-zemec. Vlada je poobln lila neko znar l o zagovorniško tvrdko, naj natančno preišče i.jeg'^'O dosedanje1 življenje. Vlada ima »udi v rokah odstav-| ke iz njegovih številnih govorov,' katere je govoril po Združenih državah. Ti odstavki ga baje silno kompromitirajo ter je vsled njih njegov vstop v parlament absolutno nemogoč. Dublin, Irska, 8. junija. — Tekom dvajsetih minut* so neprestano žvižgal? krogle po tukajšnjih ulicah. Povod boju je dal napad na neki policijski voz. Pet konštahierjev in več civilistov je bilo ranjenih. Sinfeinei s:» napadli danes neki policijski avtomobil z bombami in revolverji. Sedem civilistov med njimi štiri ženske, je bilo ranjenih. Berlin, Xemeija, 8. junija. — Poljedelska produkcija Nemčije | v vseh panogah zuaša manj kot [sedemdeset odstotkov produkcije| v času preti vojno, — je izjavil | dr. Warmbold. pruski poljedelski. , minister, pred zbornico včeraj, ; kt) je predložil svoj program za (obširne agrarske reforme. Predlagal je ustanovitev 4000 novih' j poljedelskih občili po eeli Prusi-I 'ji tekom tekočega leta, katere ob-1 k*ine naj bi se ustanovilo v do-j sedaj neobdelanih ozemljih ter| t pustinjah močvirnatega značaja, | Izjavil je tudi, da se bo vprizorilo j poskus, da se reklamrra za poljedelstvo tudi obširna ozemlja ob obalah. V načrtu ministrstva se določa državne kredite ter premije za izboljšanje* poljedelskih ozeml j. I On upa na ta način obrniti pre-f obilno prebivalstvo mest nazaj na deželo in sicer s tem da se T>o nudilo farmerjem posebne godnostl j glede zemljišč, grajenja hiš ter pridobitve potrebnega poljedelskega orodja. Minister se zavze-jma za gosto obljudene občine t-er I je včeraj priznal, da potrebujejo nemški fariperji večpi delavni kapital v nai&enu, da f>oCo v stanuj izvesti operacije, ki so potrebne, j če liočc narod omejiti kupovanje živil v nozemstvu. [ Dresdener Bank, eden največjih j finančnih zavodov v Velikem Berlinu, je objavila, da je povečala svoj kapital za 90.000,000 mark. tem je kapital te banke naraste! na 350,000.000 mark. Ta banka je pred kratkim indoslrala za $200,000,000 vrednosti zakladniš-|kih obveznic, katere se je pred I kratkim izročilo zavezniški re-[paracijski komisiji. | Predsednik Harding bo kmalu izdal prokamacijo, v kateri se bo glasilo, da bodo Združene držaA*e kmalu odpoklieale svoje sile iz republike Santo Domingo. Tajnik Hughes je rekel, da so bila tozadevna pogajanja zaključena, i Monakoro, Bavarska, 9. junija, — Bavarska se razorožuje. — To je zanjo sicer zelo težka stvar, a člani Eimv^hnemrehra izroOajo svoje puške drug za drugim in tretji važni pogoj zavezniškega ultimata se bliža svojemu izpolnjen ju. Danes vozijo motorni vozovi po celi Bavarski na vse mogoče strani ter pobirajo od članov civilne straže 2730 strojnih pušk, 44 topov in 34 drugih kosov težke artile-rije. Vsi »rtJfcovi vozijo v smeri proti Amberg, kjer se bo to orožje uničilo. To mora biti izvršeno do 30. t.m. in razoroževalni komisar pravi, da bo izpolnjenje tegd pogoja ultimata završeno do onega ča-|sa. Kako dobiti 220 000 navadnih pušk, to je pa druga stvar. Komisar je rekel danes: j — Jaz lahko položim svoje roke na topove in strojne puSke.— To je zelo lahka stvar. Polovica navadnih pušk pa se nahaja v gorovij« Bavarske in govoriti moram sladko kot med s temi hribovci, da |n>t izroče svoje puške. Le predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi skušali vi dobiti od svojih hribovcev v Kentuckyju ali od svojih _ cmvbovev na zapadu njilj orožje, da ga nato stopite. Kaj takega bi bilo mogoče storiti le s pomočjo izjave, da je to narodna potreba in s teiri, da prepustite celo stvar njim samim. — Če bi skušal iti v hribe ter s silo pripraviti ljudi do tega, da jini izroče svoje puške, bi me enostavno ustrelili. Oni pa vedo, da se (morajo razorožiti in vsle dtega izročajo svoje orožje, a počasi, z največjim obotavljanjem. Nekateri ne bodo nikdar izročili svojih pušk, ia drugi jih bodo uničili. Lahko spoznate, kakšen notranji boj je to za te ponosne hribovce. ^ — Jaz komaj pričakujem, da bom dobil polno število malega o-rožja. Mi smo navedli razoroževalni komisiji natančno število pušk, ki se nahajajo v rokah civilne straže in število pu£k, katere se bo izročilo, bo prišlo tako blizu navedenim številkam, da bo komisija zadovoljna, vsaj upam, da bo. Razoroževanje pa se mora zavrsiti prostovoljno. Težko je za Bavarce, razpustiti svojo organizacijo civilne stra-.že in svojo Orgesch organizacijo, ki sta vzdržaU notranji mir na Ba-ivarskem izza časa, ko sta vrgli iz dežele komunizem in kljub vsem .ultimatom se ti dve organizaciji ne bosta razšli. Odpovedali pa so v Ring hotelu v Monako vera prostore za svoj glavni stan in s tem je organizacija kot taka razpuščena. Nihče pa ne sme misliti, da bo ostalo prebivalstvo brez orožju, kajti na mestu izročenega kupuje drugo, ki prihaja večinoma iz onstran Rena. Krajevne varstvene organizacijo ne morejo služiti kot jedro ža ustanovljenje močne nove nemške annade. mi Solni, katere so privedli iz : Baltika. Izdana so bila navodila, joa jse posuje s minami vse vhode »v pristanišča* :ja domov j a na kraju, ki je vod; najbolj — porodnji pa popolnoma izpostavljen. V on i noči, v eneu: dnevu so bili ob vse. Srečni so bili, če jim je bilo mogoče rešiti golo življenje. Golo življenje samoposebi, brez kruha, obleke in stanovanja, v teh kritičnih časHi morda celo brez zaslužka, je pa stokrat slabše kot življenje. V ča-sih med vojno in pred vojno bi ta strašna nesreča ne bila tulu> |M«astno grozna kot je sedaj. Primeroma se je zaslužilo, in človek je bii, če drugega ne, že \ aj drla in zaslužka siguren. Tod« dandanašnji' Tovarne počivajo, premog o rov i so zapineeni, in nihče ne ve, če nc bo jutrišnji dan shibtti od današnjega« Kljub temu se pa ne varamo, ako pribijemo naslednje: Slovence je že p > naturi dobra duša. Dajal je dolarje, s kate riiui m» mu drugi gradili gradove v oblakih, v resnici so pa sami se bi zidali varne prestole, dajal je in daje za zvonove, ki mu ne bodi nikdar zvonili, dajal je in daje za domove, ki ne bodo nikdar njegov dom. h<*r iuu je ljubezen do bližnjega, posebe pa še ljubezen do ne sre«"-nog« rojaka v naturi. bo dal ubogemu nesrečniku eno srajco, čt ima dve, in bo odtrgal od dolarja, ki ga misli za potrebo porabiti k\ <»der za ubogega eoloradskega nesrečnika, ki je v tisočkrat več j potrebi. Ta ali oni se bo morda izgovarjal: Bodo že Amerikanci potna gali, aiueriike dobrodelne družbe jih bodo blekic, in Rdeči križ jin bo hiše postavil. V«*a čast dobrodelnim družbam, Rdečemu križu hvala in čast Le žal, da je pri vsem tem, kar jc navsezadnje jasno in umijivo, ne koliko prirojene sebičnosti poleg. Ameriške dobrodelne družbe bodo v prvi vrsti pomagale Arne rikaneem, kot bi slovenska dobrodelna družba naprej Slovencem po laagala. Stokratna škoda pa je, da mi nimamo takih družb, ampak je v prvi vrsti vsak sam nase navezan, splošna slovenska javnost nt poedim-u in poedinec na splošnost. Tako malo nas je. komaj peščica, zakaj si ne bi bili že vsaj v ne-sieči bratje! Beseda "bratstvo" nam je prišla na javnih skupščinah že tako v navado, kot neolikanežu kletvina. Neštetokrat smo grešili žnjo, in sedaj jc naša naloga, da izpe reino ta greh s kesanjem in resničnim bratstvom. Z« jugoslovanske nesrečneže se je že osnoval v Pnebli pouiožir odbor, katerega tvorijo poštenjaki: Frank Grahek, Niek Badovinac Peter On lig, .John Bntkovee in Andv Petros. Odbor bo pobiral eziroma je že začel pobirati prostovoljne pri spevke ter bo s prvim nabranim denarjem pomagal najpotrebnejšim n.ed potrebnimi. Pomagati moramo, to je naša najsvetejša dolžnost. K temu nas sili dvoje dejstev: pomagati moramo, ker muo ljudje pimagati moramo, ker smo Slovenci. "Glas Naroda'^ bo z veseljem sprejel vsak prispevek, ime da rovalea objavil v svojih kolonah ter poslal denar na pristojno mesto Amerika in Japonska. Soglasno s Charles Edward Rus.selom, ki se je mudil na obisku ra Japonskem, temelje vse težkoče, ki obstojajo med Ameriko in Japonsko, v glavnem na medsebojnem strahu. — Japonska se nas veliko bolj boji, kot pa «e mi bojimo Japonske, — je izjavil Mr. Russel. — Mornariški program, katerega je sedaj sprejela japonska poslanska zbornica, ki določa večje oboroževanje Kpt kdaj poprej v zgodovini dežele, je bii direktna posledica 'Strahu" s katerim se je napolnilo Japonce s pomočjo propagande, ki slika Združene države kot željne napasti Japonsko. Trajno vzdržanje takor.vane ameriške nevarnosti na Japonskem ter japonake nevarnosti v Ameriki je eno izmed skrivnosti stoletja, v kolikor pride vpoštev strah pred vojaškim napadom. Nad 5500 milj ter šestnajst dni polne pare za hitre parnike leži med Tokijem in San Franeiscom. Mi bi bili bedaki. £e bi izkušali izkrcati čete na Japonskem. fn Japonci bi bili blazni, če b skušali vprizoriti invazijo r>aeifične obali. Že enostavna razdalja prepoveduje kaj takega v vsakem slučajn. Japonska ima seveda več vzroka bati se nas, kot pa imamo mi vzroka bati se nje. Jli smo dvakrat tako veliki, neštetokrat bolj bogati ter v sedanjem času bolj pripravljeni na vojno. Japonska pa se lahko spomni, kaj se je zgodilo z angleško ekspedicijo n» Galipolis, kjer se je utjalovil napad na slabo opremljene, sile iz bližnjih dobrih postojank ter proti cilju, ki je oddaljen le par dni vožnje po morju od Londona. Japonska, se tudi lahko spomni izjalovljenja Rusije v vojni proti njej sami. to je i*te Rusije, ki je nekaj let pozneje lahko vdrla v Avstrijo 'ter izzvala Nemčijo samo. Japonska nima nobenega vzroka ali povoda bati se napada z naše strani in tudi mi niniamo nobenega vzroka aii povoda, da hi- se liali napada od; strani Japonske. Oba naroda se bojita tega spopa* da ter gresta, vodena od pew?« neutemeljenega, strafctt, sjkoijfuw>d n* korake priprave za tak nemogoč konflikt. Kansaške kresnice. ▲. J. Terbovec. PeterZgaga Te dni sem čital naslednjo dobro stvar: Ameriška Anti-salonska liga ima vnetega agitatorja v osebi potuhnjenega Jolnisona, ki je za-j fctran svoje pre vnete agitacije zat vodo izgubil v Angliji levo oko. Oko so mu izbili angleški študentje najbrže v namenu, da bi videl možak v Angliji polovico manj' • • I pijancev kot jih je v resnici. • Sedaj pravi Johnson, da bo šel i v Indijo delat povodenj. V Indiji je približno tristo mi-! ljonov Indijcev. Le malo med njimi jih pije al- ( koholno pijače. Silni miljoni niso razen vode še nikdar okusili; nobene druge pijače. In ko bo najkrajsnejša indijska! noč, jasnejša v mesečini kot so naši solnčni dnovi, naj se John-j son nasloni na okno tajinstvene pagode ter nuj začne premišlje-j vati: Kako je mogoče, kako je mo-( goče, da vlada trideset miljonov Angležev t ris t o mil jonskemu indijskemu narodu, Kako je mogoče, da drži na vajetih peščica Agležev, ki se dnevno opaja z džinom in alom, tri-j sto miljonski indijski narod, ki je po naravi abstinent. * * * - 1 Rojak je šel v muzej gledat j stare egiptovske izkopnine. Na j listkih je bilo zapisano: To je, staro dva tisoč let, to je staro trii tisoč let. | Rojak je kimal z glavo ter se, prihuljeno muzal: O ti prokleti| lažnjivci! I)t si le upajo tako, javno lagati. Saj vendar živimo šele v letu 1921. • * * Prihodnji teden bo prišlo med poslansko zbornico in senatom zaradi miru do, velike vojne. • • # V Passaleu je sprejel neki trgovec v plačila stodolarski konfe-d tri rani bankovec. O, še dosti jih je! — Namreč konfederiranilt bankovcev in norcev. Port Washing-ion, Wis. Starišem John Pungartuik je 28. maja umrl Kletni siuček Lu-dovik. Deček je bi) član mladinskega oddelka J. P. Zveze Sloga. Ely, Minn. Neprijetna iznenadenje je doži-• vel neki tukajšnji rojak. Prišla je h a m reč "cvetka" iz stare domovine. prava gorenjska rožiaa. ki ■^e .i«- zaročila /. omenjenim rojakom. Sklenila sta. da se v naj krajšem času vrši poroka. Ž'*nin je bil tako navdušen, da je takoj kupi! hišo iii opravo in je komaj čakal, da in duhovnik jw>veže. Ko je bilo vse pripravljeno. je prišel vmes neiki nehodigatreba ter nevest rd o zapeljal. da je par ur pr«xl poroko zapustila ženina in odšla brez slovesa nekam v Duluth. and yet so far . tobak bomboni in podobne sladkosti tega sveta. Včasih je videti, kakor da se tam j križajo eeste tega planeta. Vsake-vrste narod se zbira tam. beli in j črni gentlemen i, z belimi ovrat-| niki ali v overalls, mula t m je, kre-olke in bele kansaške solnčne rože, vse se shaja na tem kozmo-politanskem križišču. Samozavestni čuvaj tega prostora je mali kosmatinec Fido, okroglega obraza in kofetarske barve. Malokdaj pomiga z repom In še bolj po-redkoma zalaja. Srednje vrste prijateljem samo pomežikne. maso ljudstva pa gleda s pravim pasjem preziranjem. — Soparen | junijski popoldan je visel nad | koruznimi polji, ptiči so zijali, a glasu ni bilo z njihovih kljunov in kresnice so smrčale v senčnih mejah pri ugaslih svetilni-\ah. kakor nespametne svetopisemske device. Fido me niti ne I pogleda, ko se, ves zasopljen. 'prizibljen v čakalnico: se mu pač j ni zdelo vredno. Zazdeha malo-imaruo in leže v najoddaljenejši |kot. Pačasi srkam lemonov "pop" | in se tiho pridušam nad vročino jin tisto štorkljo, ki je prinesla (VolsVada na ta pregrešni svet. ISre'U lihega pridušanja me zraotf -•oinčna roža, ki je vstopila in sedla na stol, da počaka kare. Še tisto malo sape. ki sem jo imel, vpričo junijske vročine, mi je vzelo — tako nausmiljeno lepa je bila! Jugoslovanska zlata krona, ktero bo nosil Aleksander, če dež ne bo šel. je prava polhovka proti zlatim lasem, ki so obkrožali sladki obraz poosebljene boginje Vesne. Za svileno bluzo skrivala se je cela Californija. domovina bajnega cvetja in sladkih oranč ... Kar malo sram mi je bilo in v zadregi povesim oči. samo da sem še zapletel še v hujše skušnjave. Oči so mi namreč padle na črne, svilene nogavice — prosim. samo za dobro ped se jih je videlo ji že to je zadostoval", da sem bit* skoro panan. Pa ni čuda. Nožiea, pri gležnju drobna, kot minnesotske srne. pa tak napredek v visokosti ene pedi! "Se eno steklenico lemonade. Mrs. Gracarzakličem. "pao z matere zemlje, kakoršno so napravili bogovi. Pred razdrapa-' »lini poslopjem je pribita deska, i na kteri j«* z enokretnimi črkami namazano "Post Office*\ Kakšen kraj pa je to?" vprašam prija-. telja. "To je mesto Boscland". odvrne. "lini", pravim, "'me, ima še dc.šti lepo in poetično, am-j pak to je tudi vse kar je: kaj je' lotem Pittsburg, saj bi iz samega j Frontenaea napravil par sto takih "mest". Prijatelj se samo: lasmeje. a v prihodnjem 1 renut-; ku nam že zastavi pot. suhljat' nožieelj, kalabrijske pasme, v -»verails, z veliko gromsko pištolo; - roki. Prvi hip sem mislil, da c to "Hold up? ceremonja, poem sem študiral če v tem poetic-icni mestu na tak gentlemanski; lačin voščijo dobrodošlico, (wild West, s svojimi eowboyi, naj se. jre skrit), k pravi veri sem prijel šele, ko j<* možic zakričal: 'Stop! you are under arrest for •peed ing!". "For the love of suffering eats**, sem si mislil, 'tole da se imenuje speeding, co bi vendar lahko vsak šolski paglavec dohajal naš avtomobil T'j Vmpak administracija slavnega. * mesta" -Boscland že ve kaj je! litrost, saj pravijo, da se "čif". >b posebno slovesnih prilikah.; /ozi v samokolniei po glavni in j 'dini mestni cesti, zato so prija-] elja. kar brez krvave rilit<\ ob-odili na globo $15.00. v večni lavo dežele solčnih rož. Tako se lela reklamo za mesto, privab-ja turiste in zbira fond za pre-lotrebne cementne "sidewalks'*. Torej kdor hoče prispevati za i 'Oseland$kc hodnike in original-j ic "čife" v overalls, ki pozdra-i .'ijo potnika z revolverjem v rc-; ci. naj gre po rože v Roseland in I ljegovo ime se bo svetilo v mest-: lem arhivu, polega svetega znamenja s tremi kljukami, j Dvokolesna ciza, s petdesetletnimi uulcem lahko produeira potrebno | 'speed*% Dolgo nisem vedel, zakaj sej judje tako pulijo za kakšen po-| itičeu "job". Leošnje kresnice1 o me razsvetlile. Pred terjatromj Frouten&eu se nahaja trgovina :a popcorn, peanuts, chewing-rum in candy. Poslopje je skoro fako veliko, kot klobasje sušil--liee naših podjetnih rojakov. Lastnik in vodja trgovine je biv-\\ mestni poštar. By gosn. da sc splača zapisati v republikansko vero. če se dobi za plačilo tak masten političen "job*\ V par 'etih si človek opomore ln naprej pride, potem pa laliko odpre trgovino za popcorn! Vsak stalni ali začasni Kan-sasčan, v tem delu države, pozna prodajalno Mrs. Gracar, ob progi cestne železnice v Frontena-1 "U. Lahko bi jo imenoval tudi ^a^lniyo, ker je obojc^ Kupi sc tam lafrko "pop", "beer, so near Slovenske novice« New York, N. Y. Slovensko .pevsko in d ra matično društvo "Domovina" prirekli v nedeljo 12/ junija sv-oj lettni izlet v Walter Emerald Parku, Myrtle Ave.. v(>gal irartin Ave., OlendaJe, L. 1. Začetek ob 2. uri popoldpe. Na veseličnem prostoru bo pela "Domovina*' narodne pesmi v moškem in mešanem zboru, izžrefoan bo cekin in keglalo Se bo za dobitke v gotovini. ' V nedeljo 10. julija priredi pa na istem prostoru svoj letni piknik Slov. delavsko podporno društvo. Podrobnimi bodo sporočane. Cleveland, Ohio. Samomor je poizkusil 301*4 ni 3Vwiy Peterkin, stanujoč na S87 Addison Road, ko si jft hte^.^ Lurskim nožem - prerezati vrat. Prepeljan je bil v St. f'l&ir bcbiiš-liico, kjer so se zdravniki izjavili, da bo najbrže ostal pri življenju. Milwaukee, Wis. Žeaiitna dovoljenja so dobili: Peter Subotič. 23 !et, 56 — 7. St.: in Milka Odrezan. 18 let; Thomas Turkovič, let. 258 Fist Ave., in Franc«? Modric. 20 let; Marko Krajnovič, 22 let. Fulton, 111., in Rezika Perinovie, 19 let, West Allis. Bilo srečno! Štorklja se je oglasila pri družini Matije Doibreršek. 242 Grove Sfr , ter pustila -za spomin dečka. Zgubil se je 41eti*i sinko rojaka Blažica. 198 First Ave. Fantek je dobil dovoljenje, da se sme igrati na. dvorimču, nakar ga je zmajij-kalo. Policija in ognjegasei so do-Ibili nalog, da iščejo dečka. Severova zdravita vzdihujejo xiira^j« » tiru/inah. Ali Je vaš jesik pobeljen? Ako je, vzemite to naznanje kot za svarilo. Jezik, ki j« pokrit z belo ali rjavo plastjo navadno pomeni, da so v neredu jetra in prebavni aparat. Sčvera's Balzol (preje Severov Življenski balzam) in balzarns tapeti, kakor tudi tekočina in tableti skupaj, popravi tako pokvarjenost. Popravi jetra, povzroča tek in uredi prebavo. Pravo zdravilo za ponavljajoča sa zaprtja. Cena 85c. Rri lekarjm. vv. f; seveha co. CEOAR RAPIDS, IOWA i NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnimi in potrtim sreem n;:-znanjiuii sorodnikom. i>r?jatelj»'i»i in ziianeein prežalost.nci novico. il že mrtev. Raiijki je bil star .'{(I let in J meseca. V Ameriki bival 11 let. Rojen je bil v ržn-ah pri ^em-pasu na I*i-iinonikeiu. Tukaj zapušča mene žalujočo v »progo i t a tiva sina, v stari domovini pa mater in tri sestre. Najsrčnejša hvala moji teti Ka-rolini ^lalost. ki s«- je toliko jk»-trudila. da je preskrbela vse potrebna za pogreb in mu darovala krasni venee. Lepa hvala mojemu stricu Štefanu l'od<:«»mik za ves trud in tolažbo. Prisrčna hvala botri Katarini Kosovel, ki se je toliko trudila za na> za easa smrti mojejra soprojra in dve n<»či z menoj prebila. Lepo s«* zahvaljujem družini Ifrovatin. drtržrni Dezutel ill Mrs. M;.r\- Roje za trinl. ki >.te jia z menoj in mojimi otroci imeli. Nadalje se lejMj zah\alju-jem rojakom iz Melrose Park. 111., in Alojziju Fišer /a i rasna venca. Hvala rojakom iz Chicage, ki ste prišli od tako daleč na pogreb. Dragi rojaki, še enkrat se vam vsem skupaj prav prisreno zahvalim za ves- trud in tolažbo in ki ste se tako [«>ln<»številno vdeležili pojrreba in s tem Izkazali ranjkemu zadnjo «'a.st. Boj* vam stotero poplačaj! Ljubljeni moj soprog. Jiog ti daj veren mir in pokoj in sveti naj ti v cona luč! Žalujoči ostali: V Kliuburstu, lllinoLs: Ivanka Remec, soproga. Bernard in Jožef, sineva V stari domovini: Frančiška R^msc, mati. Jožefa Ušaj, Bernarda in Viktorija Remec, .^estre Previdnost je dobra. Pred krat k'i" je stopil v službo neke banke m kje na zapadu nočni čuvaj, ki jo prišel z izvrstnimi j priporočilnimi pismi. Predsednik [banke je dal poklicati nove za molža ter ga pričel poučevati o njego-jvih dolžnostih. — "Well, Rieliard. — je rekel. [— to je pač prva ta«a služba, ki jo opravljate, kaj ne? — Da. gospod, — je odvrnil Richard. — Vaša dolžnost obstoja v izvajanju skrajne pozornosti. — je 'rekel ravnatel-j v nadaljnem. — Gotovo, gospod. i — Bodite skrbni, kadar se vam približajo tujci. — To bom storil, gospod. — Noben tujec ne sme stopiti v banko ponoči, pod nobenim pogojem. — Gotovo r,e. gospod. — je potrdil Richard. — In naš manager, on je zelo dober človek, pošten in zanesljiv. Kljub temu p:» bo vaša dolžnost obdržati svoje oči na njem. — je rekel ravnatelj. — Malo težko bo, gospod, opazovati dva moza in banko ob istem Anti-salonska liga je takoj poslala rojaku 7ahvalno pismo, ker a tako debelimi črkami svari svoje so rojake pred alkoholno pošastjo, ljudje pa v taki meri naročajo njegovo pijačo, da je moral dati tiskat* nadaljnih pet tisoč "Svaril". Dne 13. junija se bo pričela v Milwaukee v Harmon ie. dvorani konvencija Hrvatske, Zajednjce 111, k^ra, Htcje 35,000 Delcgaiov bo navzočih 101.' IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 130 funtov $12. Pri večjem nakupu Tt>r«iaJte u tosebno ceno. K naročilu priložite Money Ord »r. MATH, PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. ^ BOJAXX. HABOČAJT* BS NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNBV-NIK V ZDE. DRŽAVAH. ^ "GLAS NARODA" I <* — WIWIAW DA1LY1 normo puBUBsoro oomtamt " WUWW lAMiH ._U>UI> ■■NKDIIC. ▼!■■■■! II _-la* wa.^ Hfcala mm* 4m te—H - »wl**. K« «*• Mte Ha M m Za M» VM u t* Mi (TM In Can*«« MJt xa Ml mu MjM £ JMJ \»imm*y>i >J> ■« L A • MAHOVA — (V>ktJLUlJ!u0<<> w nr lil __"^iifc—m«ty HM_ i fjlii trn itoMU m mm irUMMa D*w nU m bla«pToU ■UMt 1» Hrn Tajili Pr« ^r*upiU kraj« naročnikOT prosimo. mm mmm. _tmm urrnmrnšm HmW* ——xm. 4m. fcitrejo n«j4—o aMloraik«._ • LAINARODA m lim»ia MMl ■aranli «f NenkitlM. N*w York. N. V. _TMHtww; Cftl—dt «y_ * I Čudno se je zasukal svet! Dan-. današnji nc more vee mati napia-j viti iz svoje kiklje krilca za svo-( jo hčerko. Vča-sih si jc ženska s svojim le-( pim obrazom kovala kapital. Dandanašnji pa kuje lekarnar iz ženskih obrazov stotake. * * linam prijatelja, ki je velik iz- ^ najditelj in stia izrabiti vsako priliko. Zadnji čas sc jc lotil izdelovati ( ekstrakt, iz katerega je mogoče, napraviti štirinajst odstotno vi-, ne, če se pravilno postopa žnjim. \ Pijačo prodaja v lepih steklenicah in je nesilkoholna ter potem takem ne ogroža ameriške ustave. Kakorhitro sc pa pridene pija-: či malo kvasa in nekoliko sode. začne vreti, in po petih dneh imate štirinajst procentno vino. Tega se pa seveda ne sme povedati niti v pismu, niti v listu. Dolgo časa je premišljeval in ^ slednjič prišel do zaključka. Sestavil je nasledniji eirknlar: Izborna nealicoliolna pijača, posebno pripravna za poletne dni. Niti dlake alkoholne pošasti ni v j nji. Spodaj je bilo pa z debelimi čr-Iiami natiskano sledeče ' 'svari-1 le": Nihče naj se nc predrzne pri-i mešati pijači nekoliko kvasa in j malo sode, kajti-v tem slučaju i se prične razvijati v nji alkohol' ter postane po štirih dneh močna J petnajst procentov. To j-s pod kaznijo prepovedano ter je v proti-j slovju z osemnajstim amendmen-j mentom k ustavi Združenih dr-, Sav. M, i Tower, Minn. Poročena sta bila v cerkvi sv. i Martina r-»jak Michael J. Mušh" .iz Soudan. Minn., in tukajšnja (rojakinja Mayme Skala. hčerka |rojaka J:ik«4»a Skala. Poročne jremohije je opravil Rev. Ferjan-jčič. Cerkev je "bila natlačeno p»»l-|iia, ker je družina skala z«*l»> priljubljena med tuk. meščani. Virginia, Minn. IVi izbiranju porotnikov 7. a Messaba Rnn^e jc izmed 1n--.k, ki «» prve v itfin okraju imenovane porotnicami. Med njimi se nahajata tudi i Mrs. Milavitz in Mrs. Sevenie. i •. Eveleth, Minn. Žalostna nesreča s<> je prisila v Fayal Location. Prepir sta imela John Čebul in tJuaiantmi. kateri je napadel Čebula. Meti prepirom s.< je Ccbulu sprožil revolver in krogla je zadela njegovo ženo. ki je obležala mrtva na lic-u mesta. Oba sta sedaj obtožena u-mora prve vrstf\ Guarantini pa vrhu tega ^e napada na Čebula. Prepeljana sta bila oba v nu-sta Virginia, k.i»'i* sta bila zaslišana pred sodnikom. Nobeden sv ni priznal krivim. Pogreb i>»kojne rojakinje sc je vršil v prt<*k 27. maja. Pogreba so je vdeležil njen s'«ptog. glavo oiveziinn, v p«»licij-akem vozu s stražo, kar j»* napravilo pogreb š»* bolj žalosten. Za njim jc vozil voz. v katerem se je peljalo njegovih 5r*«t ««t roT-ič«»v. Vse pričakuje. se glasi razsodba [višjega »'ulišča v zadevi Miss j Winifred Miles, katera toži Fr. Steblaja i 11 družbo, ki je položila I za njega varščino. Dne 12. i»kto- bra 1?>17 j*' John Shalka v gosiil- ini Frank SrHilaja udaril z vrčem |po glavi James P. MUes-a. očeta 'gospodične Winifred Miles, da je 'ta izkrvavel in umrl. Gostilničar i Stebla j in Na'tional Surety driez-jba sta bila tožena za odškodnino, veš. da je za smrt odgovoren gostilničar. ki je da! pijačo Johnu Siiatka. ko je ta bil že pijan. e*menta na glavni urad ob določnem času. Abetment mora biti odposlan ob času. tako da ga glavni tajnik prejme do zadnjega dneva v mesecu. Društvom jr pa to mogoče storiti edino, če članstvo točno plačuje svoje asesmente. Res je treba priznati, da je v teh Jabih časih marsikateremu članu težko plačati »svoj asesment. Nekateri pa nalašč odlašajo, sploli se ne brigajo, dokler jih društveni tajnik ne opomni. Kdor je v s*i*kali in ne more zato točno plačati asesmenta, naj se obrne na svoje društvo s prošnjo, di zanj založi za dotični mesec. Skoro sleherno društvo bo gotove je javil zdravniku, do katere pa po pravilih ue more biti deležen. Vsak naj se ravna po pravilih, in prejel bo v*e, kar mu po pravilih pripada. Važno je tudi. da se prijava« kartica izpolni takoj po prijavi bolnim in odpošlje vrhovnemu zdravniku. Namen jedrote je. pošteno deliti podpore članstvu gladom pravil. Naša jednota je vrlo zmožna vršiti svoje bratske naloge, zahtev« pa, da jih vrši tudi članstvo napram njej. Er % Z bratskim pozdravom, • ' Joaeph Pishler, glav. tajnik. J Lorain, Ohio. Cenjeni bratje in sestre društva Marije Pomagaj št. 6 JSKJ.. veže me dolžnost kot tajnika, da vas še enkrat opozorim, da bi se malo bolj zanimali za društvene seje. da bi vsak £nal ali vedel, kaj se sklene na društvenih sejah, da ne bi potem kaj oporekali ali ki-kali. Na zadnji mesečni seji 13. maja se nam je blagajnik odpovedal. On zahteva, da si izvolimo novega blagajnika na prihodnji seji, to je 19. junija. Prošeni ste vsi bratje, da se vdeležite polnošteviliio te seje in si izvolite novega blagajnika, ne pa, da bi si mislili: o..jaz ne grem na sejo, saj jih je drugih! zadosti. Ne tega, bratje, ampak vsi pridite na sejo. Z bratskim pozdravom Matija Ostanek, tajnik. (2*9—6) CollinwoodCleveland, Ohio. ; Članstvu društva sv. Janeza Ktev. 71 JSKJ. v Collimvoodu na-j znan jam. da se odpovem tajništvu, to pa le zaradi mojih oeeb-nih vzrokov. Zatorej ste vabljeni.i da se vdeležite prihodnje mesečne seje, na kateri si izvolite novega tajnika. Torej pridite vsi na sejo v nedeljo 12. junija točno ob 2. uri popoldne. Z bratskim pozdravom Frank Rupert, tajnik. (2&9—6) št. 121 ..................* 5.00 št. 45 ..................5.00 št. -10 .............7.35 št. 50 ..................5.00 št. 12 ..................5.25 št. 91» ..................2.00 št. SH ................3.37 št. 117 ..................2 45 St. 132 ..................4.25 št. 26 ..................5.00 At. 5*5 .............5.50 .št. 11 ..................3.00 Št. Sli .................., 3.00 št. 7G ..................3.20 št. ..... ... 2.25 št. 77 ..................3.00 Št. 32 ..................2.60 št. 35 ..................2.00 št. 66 ..................5.00 št. 103 ..................10.00 št. 57 ..................6.00 št. 30 ..................10.00 Št. 5 ..................6.30 št. 104 _____.. 3.50 št. 6!» ..................1.50 Št. 41 ..................2 00 št. 120 ..................5.00 št. 123 ..................4.25 Št. 87 ..................3.00 Št. 85 ..................5.00 Št. 37 ..................5.00 št. 130 ..................3.00 .št. 70 ..................3.00 št. 13 ..................4.50 št. 120 ..................5.00 St. 124 ..................2.50 št. 43 ..................2.00 št. 71 ..................25.00 j V bel*rrajski "Politiki*'čitamo: — Tu s jr vršila svatba hčerko j g Stojana Protie«. Ker jo bilo ,mnogo porok, so je g. Protie. i"a-kajoč. da prioe na vrsto, vsedel v eno izined klopi. Nekoliko kas-ieje jo vstopi! njegov stari prija-jtflj g. Nikol i Pašie in mn prisro-jiio osti t al k rodbinskemu dognfl-jku. Protie je vstal ter ponudil Pa-isiču svoje mesto z besedami; — Sedi. da si o*1 poč i ješ. — Ne, ne! [Sedi ti. dnes jf tvoj dan. — jc odgovoril Pi«Š":e, svež kakor vedno, — jaz lahko stojim. — Pa se-ti >.i starejši. — je prigovarjal Protie. — starejši si od mene z a kakih 11 let. . . — Pa znam to, či-tgl sem v novinali. . T . — je kratko odvrnil g. Pašič. Oniin. ki s<> poslušali ta razgovor, se je zdelo, da se je Pašie. davajoe ta odgovor, spomnil ene izjave g. Protiča v kateri je uaglašal. da se ne misli umakniti s političnega življenja ko tejra ne store drugi, ki so starejši od njejra. Italija svari Nemčijo. GUW UMSKE IITOLI IE JEIIOTE VSTIVOTUIHA LITI 1MB. •LAfll UliD XLT. Ml«« PgfftfOimii LETA um Fndialalk: BUDO L F FS*DAN, 963 E 19?tft Bt, Gto^laa". O. Podpredsednik: LOCIS BAL1NT, Bor 106. Pearl Atcbm, Lonh, O. Tajnik: JOSEPH PI8HLK4. Ely. Mina. Blagajnik: O EC. L. BBCfclCH. Elj, Mino. Blagmjn'k nelapw*er«ai wmln: J OHM MOVE&N. «24 N. 2nd W. Dviath, Mian. Or. JO*. V. OBAH1I, 8*3*a'OU^OcTn. B. FUtabwah. Fa. MAX KBB^ltNIK. Box 872. Bock bpriag^ MOHOR MLADIC, 300» 8a Lnwsdnln Are, Chksnco. IU YlAi(E fiKBABSG, 4822 Wneblngtoe St.. Dnm, Goto. LBONABD SUBODNIK, Box 480, Elj. Minn. OBEOOR J. POBENTA. Box 17«. Black Dinaood. Wuk FRANK ZORiCH. 6217 St. Clair A re., Clerdnod. O. l^rol^TttfciiLl • VALENTIN PIBO. 810 Mcndow Aw tu, Bocxdnte, JoUoC. HL PAULINE ERMENO. 838 — 3rd Street, I m Salle, tlL JOBIP STEELE. 404 8L Mean Arennn. Pneblo. Oolo. ANTON CELARC. 706 Market Street, Wankcsan. HL - Jednotlco oradno ffUfltto: ,'OLAS NARODA", mi m ■ ■ ■ Vaa atvavt. tlkajoCa ae aradnlb ander kakor tadl dtuarne poSOJa-tro naj aa poMljmjo mm, gimnttm tajnika. Vaa prltoBw naj aa pošilja na pradaadnfkn porotnem odbora. Proky ma anrejen norin^Onnor In kitr.^li aprlteraia naj aa po«ll> nn rrbornc^t adramlka. Jogoalcvanaka KntoUKkn Jednota aa prlporoCa raem Jncoaloranoaa an akllaai prletop. Kdor tell postati Han te organlvMr'le. naj aa aclaal tnjnflcn Milioa«n druMvn J. 8. K. J. Za natanorltev north dntfto* aa pn atwnlla nn |L Njto dndtio aa lahka vatanorl a 8. Oanl all fiaakaaL Umrli brat, Victor Lenassi, eert. št. 12006, Olan društva Sv. Ja-j nt'za Krstuika. st. 75, Meadowlands, Pa. Umrl dne 23 aprila 1921. Vzrok >111 rt i: Pljučnica. Zavarovan je bil za .$1000.00. Pritsopil k jednot i dne 20 avgusta 1909. Umrli brat. Mile Bozanič, cert. št. 5118. član društva Sv. Cirila m Metoda št.9. Calumet, Mich. Umrl dne 21 aprila 1921. Vzrok suirti; Jetika. Zavarovan je bil /.a #1000.00. Pristopil k jed noti dne 26 maja 1906. Umrli brat, Valetin lieTiedičie, cert. št. 1332, član društva Sv. Alojzija št. IS, Rock Springs, "VN'yo. Umrl" dne 26 aprila 1921. Vzrok smrti: Samomor. Zarovan je bil za $1000.00. Pristopil k je«!noti dne 21 februarja 1902. Umrla se>tra, Helena Urbaneie, cert. št. 17194, članica društva Sv. Roka št, 94. Waukegau, 111. Umrla dne 10 maja 1921. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana je bila za $1000.00. Pristopila k jed-noti «lne 6 novembra 1913. Umrla sestra. Ana Smuk, cert. št. 8059. Članica društva Sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn. Umrla i brez izjeeme. Vstopnina je prosta. Na programu 1»«» več govornikov doinaei-h Iu iz Clevelanda. Ohio. Tudi glavni pretlsednik Mr. Perdau Lu glavni porotnik Mr. K. Zorieh se vdeleži t a banketa. Svi-rala bo slovenska godba. t Vieto.* Band) Torej <še enkrat apeliramo na (elaneiice). da got«»vo vdeleže >kivpno z družinami. Na svide.ije dne 11. junija! Odb«»r. Collinwood Cleveland, Ohio, j Tem potmn se zahvaljujem vsem slavnim društvom JSKJ., katera s<> po svoji moči prispevala /.a našega sobrata John lia-,biča. člana društva sv Janeza Kr. sf. 71. kateri bnleha že nad 2 leti in pol zaradi jetike. Poslani so bili darovi od sledečih društev. Rimska " Tribuna", glasilo it a-; lijanske vlade, poziva Nemčijo, j naj že vendar enkrat malo odneha-in naj izpolni svoje obveznosti,' ker bo drugače Nemčija izgubila vsako spoštovanje, povrh pa bo izgubila še rubrsko ozemlje. Nem-1 ci ne morejo več računati z neslo-1 go zaveznikov, ker sta se Anglija | in Francija pobotali. Negotovost ameriških ciljev zamotava položaj. Simoijsov padec je razveseljiv | pojav, ker je Simons zastopal in- ( terese nemških finančnih industry julnih krogov, ki kljub slovesno sprejetim obveznostim od strani! Nemčije sploh niso hoteli nič plačati. Nemški listi priohčujejo jr. velikim zadoščenjem in užitkom tole vest: — Komunisti so pred kratkim £alitevali od boljševiškega vodstva v Moskvi pojasnilo, kakšno stališče zavzema moskovska in-ternaeijonala napram čchoslovaš-k» republiki. Nato vprašanje so dobili tak odgovor: Moskov ka internaejonala smatra češkoslovaško republiko za umetno t -, orbo. ki ji ne more biti usijeuo dolgo življenje Ceška-slovaška je piod imperialističnega versaillskes^ miru in temelji na nasilstvn it aneksijah. Cehoslo-vaški proletarijat mora ]>o tem uravnati >voj<» politiko. Računati mora s ter... da je odcepijenje Slovaške od Madžarske nenaraven akt nasi's t va. ker spada Slovaška po svoji geografični legi in po svoji tisočletni zgodovini k Madžarski. T"> ozemlje bo zopet pripadlo nazaj Madžarski, čim bo komunistični proletarijat zlomil imperialistično silo. ki je to deželo dodelila Cehoslovaški. Kar bo še ostalo ed Ceškosloaške, se bo združilo deloma z Avstrijo, deloma pa z Jugoslavijo, katera država pa je takisto posvečena — smrti. — Ta prerokovanja smo zabeležili radi kurijoznosti da naša javnost iz njih razvidi, kako ''izborno" so poučni ruski boljševiki o dejanjih ter razmerah, ki vladajo v centralni Evropi, predvem pa — kako so podkovani v geografiji, Boljševiki pravijo, da bo Ceškn-| slovaška propadla in da bodo pograbili od n je en del Madžari, dru '«ri del Avstrijci, kar bo pa še osta-jlo. bodo vzeli Jugoslovani. Kako (si neki boljševiki predstavljajo, jda bo Jugoslavija anektirala «"*e-šk<> ozemlje, ko niti nemeji na češkoslovaško lepubliko? Boljševiki sr- v prerokovanju veliki mojstri, t "da doslej so imeli še vedno to smolo, da se ■ niti eno izmed nji-hovih prerokovanj uresničilo. Pasič in Protič. Pola Negri. V Ameriki in Evropi slavijo — Polo Negri koi največjo tragedin-jo in vsi narodi jo proglašajo za svojo. A Pol i Negri odgovarja \^diio, da ni ne Američanka, ne Italijanka, ne Nemka, ampak Poljakinja. Rojena in vzgojena je na Poljskem ter je velika prijateljica |umetnika Paderewskega. Najprej se je pojavila v carskem gledališču v Petrogradu kot plesalka. — Zna tudi imenitno igrati gosli. — i t Predno je postala svetovna trage-|dinja, je morala plesati in gosti !na gosli. Pola Negri je še mlada. Stara je 28 le! ter ima ognjene o-!či. Tudi je vsjo inteligentna. Ko je bila zadnjici v Berlinu, so ji u-kradli par dragocenosti v vrednosti enega mil;jena frankov. Zaman je obljubljala onemu, ki bi vrnil dragocenosti, ^ isoko nagrado —. 750.000 mark. Dragocenosti ni bilo več od nikoder. Skupaj......-tl78.6T Zgoraj omenjenim društvom izrekam najprisrenejso zalivalo v imenu brata .John Babica in društvenega odbora. Z bratskim pozdravom Frank Rupert, tajnik. ALAS NARODA, *>. JTN. 1921 Zakaj bi morali živeti do starosti devetdesetih let? Poroča dr. I. L. N&sher. Kako dolgo bi morali pravzaprav živeti? Soglasno z biblijo znašajo dnevi našega življenja trikrat po dvajset let in deset. To je re-lel Mojzes pred približno 3500 leti edinem psa!mu, katerega se pripisuje njemu. V kolikor je znano meni, je to edina avtoriteta za splošno domnevanje, da je normalna doba življenja sedemdeset let, — prepričanje, ki ne temelji ne na dejstvih, niti na razlogih znanosti. Ta trditev pa ni v voplasju niti z našimi skušnjami, niti z drugimi ugotovili v Svetem pismu. To tudi ne soglaša z visoko starostjo patriarhov pred vesoljnim potopom. Z izjemo En oka, očeta Metuzakma, ki je umrl v starosti let. so v si baje živeli po sedem ali osem stoletij. Pravijo, da je Metuzalem dosegel eelo starost 969 let. Kritiki splošno zavračajo dobestdno razlago teh navedb ter pojasnjujejo tia različne načine različni pomen tel; izjav. Nekateri milijo da se tičejo te visoke starosti raznih plemen ali zadrug, '.ločim pravijo drugi, tla >o h ta, o katerih st govori, v resnici meseci. Neka-Icri pravijo da so to alegorije, dočim mislijo drugi, da so to velika pretiravanj; tradicije. Nobena teh teorij pa ne pojasnjuje počasnega! zmanjšanja starati človeka v dobi po Noetn. Noe je umrl v sturosti 9f>0 let. Njegov sin sem je dosegel starost( LOO let. Šemov sin Arfaksad je bil star 438 lei in starost očakov j je počasi padala, dokler ni David umrl v starosti 70 in Salomon celo v starosti ."ift let. V zgodovini drugih prvotnih naiodov je le malo, primer oseb, ki so dosegle >.taro*.t stotih let in .jndsko štetje, katero je vprizoril rimski cesar Vespazijan leta 74 po Kristu. je pokazalo, ii let. je postal slaven ter bil radi tega pokopati v Westminster opatiji v Londonu pod napačnimi pretvezami. Neki ogrski kmet Peter Czaran. je bil baje rojen leta 1539 ter umrl leta 1724. vendar pa se domneva, da je leto njegovega rojstva pravilno, dočim se tiče letnica smrti one njegovega sina. ki je bil iste-' gi. imena. Navada cerkvenih registrov je bila splošno uveljavljena šele v šestnajstem st »Ulju in številni teh prvotnih rekordov so vse preje kot zanesljivi. Poročila o dolgi starosti nimajo pogosto nobene d uge podlage kot družinsko tradicijo ali lokalu* pravljice. Skrajna doba življenja, to se pravi čas življenja, katerega more živeti človeško bitje, pa je veliko manjše važnosti kot pa normalna d<»ba človeškega življenja, to je povprečna dolgost časa. v katerem žive ljudje. Povprečno dobo človeškega življenja je mogoče natančno dohx-iti na temelju ljudskih štetij ter statistik uradov za življen-sko zavarovanje. Doha človeškega življenja se polagoma daljša, kar j«, trelia pripisovati naši vednosti in našemu poznanju sredstev, ki pospešujejo zdravje ter preprečujejo bolezni. Nottnalna doba življenja. to čas, tekom katerega bi moral človek živeti, ni odvisna od način; življenja, okolice in drugih sličnih faktorjev, temveč od ustroja človeškega telesa samega. Ker se člo-\<ško ie|o neprestano izpreminja od mladih let pa do starosti in ker s«» je t«? iz premeni be natančno zasledovalo, bi bilo lahko določiti, ka-to dolgo potrebuje telo. tla pride skozi izpremembe od rojstva pa do smrti v sled ostarelt»st'. Razentega pa je najti določene dobe v življenju vsakega človeka. ^ pomočjo kateih bi bilo mogoče določiti starost posameznega človeka. Buff on je pronašel, tla živi več živali sedemkrat tako dolgo kot potrebujejo, da popolnoma dora-stejo. (> bi s« to pravilno uveljavilo glede človeka, bi morala znašati normalna d«»ba človeškega življenja 210 h t. Fluron je pronašel. da žive številne živali petkrat toliko časa kot potrebujejo kosti na glavi, da se dobro spri-inejo skupaj. Soglasno s to teorijo bi morala znašati normalna do-I a človeškega življenja devetdeset do sto let Človeške kosti na gU vi pa se dobro sp rime jo šele v starosti petindvajsetih let in vsled tfge bi moruia znašati normalna doha življenja 125 let. Vsako živ! jt nje se lahko razdeli v tri dobe. — razvoj, zrelost in propadanje r.l: hiranje. To se vza-me lahko tu«11 kot pmllagro za določitev norm i!nc dr.be človeškega življenja. t"e *tud;ramo progresivne izpremembe ki i? završe v življenju ljudi ki vodijo redna, mirna življenju, presta vsakih razburljivih vplivov, ki pospešujejo normalne izprpiumbe, opazimo zelo značilno rednost teh dob. Mi pro-najderno, .Ia traja vsaka teh dob približno trideset let in da je vsaki teh nekako na sredi prekinjena od takoz*sne kritične dobe..— Perijoda razvoja je prekinjena nekako pri pcinaj«itih letih, v ča-u pubertete. Doba zrelosti je prekinjena r.ekako pri 45 letih in doba propadaliia ali hiranja je prekinjena nekaKt. pri petinsedemdesetih letih. I>oba razvoja traja približno trid-set let. Splošno razširjena napaki, eelo pri znanstvenikih, je domnevati, da znači za-vrfienje rasti tudi završenje razvoja. Mi prenehamo rasti v stnro-»ti 21. ali 22. let ker stojimo pokonci ter pritiskamo v tej poziciji n vsled tega postav-:no polnoletna in prosta Ona ima 'diplome, govor: več jezikov ter bi vam brez dvoma koristila, kamor koli bi jo poslali. — Brez dvoma. — je ponovil j mladi mož. — Mi v resnici potre-jbujeino vsako vrste pomoč in vo-jljne delavec vsake vrste. Vaša prijateljica n:».j vloži formalno — .prošnjo, in jaz bom storil vse. kar je v boji m&čt, da dobim zanjo j hiter odgovor. — Hvala yam. — je rekla Mata Lesner. s pogledom, ki je pričal o njeni hvaležnosti. — Ker je vaša prijateljica prosta, — je nadaljeval mladi mož. — bo imela dobro priliko, da se ^ustanovi nezadovoljiv način, če! se bo aklimatizirala v svojem no-j vem bivališču Mi pospešujemo za \ kone med francoskimi kolonisti.. Mži hočemo, da se ustanovi domo-j ve. To je najboljše sredstvo, kakoj zagotoviti presperiteto, ki tako pogosto manjka. Ona je zardela ter se ni upala ozreti vanj. Pričakovala je namreč^ da bo prišla pred neotesanega človeka, mogoče starega moža. in vsled tega je bila sedaj vsa presenečena. Njegov kordijalni glas je govoril naprej z odkritosrčnostjo. v kateri je bilo morda nekaj ironije. — Treba je slediti dobremu — vzgledu.' Ali vas to ne mika? — Niti ma'10 ne, — je zagotovila ona. — Človek lahko vrši svojo dolžnost vsepovsod, — je dostavil tajnik. Poslovila se je od njega, ne da bi mu ponudila roko. On pa jo je spremil vrav do konca hodnika, . ki se ji je zdel brez konca in kraja. * * # Hodila je po nasipih ob reki Srni. Bil je to spomladanski, dan, jasen In mil. Reka je mimo tekla naprej svojo pot in v njej bo se kopali žarki :-:latega solnca. Drevje na obeh bregovih je ravno pričelo poganjati. Celo staro poslopja s svojimi sivimi zidovi so bila videti kot pomlajena. Marti se ni prav nič mudilo iti domov. Nenadna izprememba se je završila v njej. a ona si ni mogla aAalizira i vzrokov te izpremembe. Onega jutra je bila vstala s trdnim sklepom in v popolnem soglasju s svojo voljo. Vse je pretehtala, za in proti. Iskreno je želela, da bi bila stvar že uravnana, čimprej mogoče. Ko pa je prišla v navzočnost moža, ki bi ji Irhko pomagal, je naenkrat izpre-menila svoj sklep. Ni se mu niti dtznila povedati resnice ter priznati, da je ona sama dotična pro-silka. Zakaj7 Ali je morda čutila nenadno privlačnost proti temu nemoznanemu. ki je govoril tako simpatetično i njo in ki se je oči-vidno vsaj za trenutek zanimal za njeno usodo? Niti malo ne. Bila pa sta vendar dva mlada človeka ki sta se nasmehnila drug drugemu in to je zadostovalo, da se je iznebila [želje, da odide v nepoznan** kraje. Ne bo se vrnila v ono svetlo isobo, v kateri jo je bil sprejel. — Mogoče «ra ne bo nikdar več videla. Iz tega kratkega pogovora se je porodila ideja velike sile. Iti proč! Izgnati s^mo sebe ter iskati onstran morja nove usode, brez dvoma nolne istih vznemirjanj? — Človek lahko vrši svojo dolžnost vsepovsod. — ji je rekel mladi mož s svojim mirnim, samozavestnim glasom. Ona se ni še nadalje ozirala na življenje z istim [obupom. I "pan je se je zopet naselilo v njenem srcu. Ker je trpela, ker je prelil i prve solze razočaranja. pe mislila, da ni na svetu nobene lojalnosti več. nobene — pravice. Sedaj pa je postala povsem drugih n-isli. [ Iti proč! Z;»ka,i pač? Spomlad je zopet prepevala svojo pesem 11-jspavanko. — veno medodijo, katero vedno poslušamo, a ji verjamemo le na pol. V zraku je bilo nekaj, kar je obljubljalo nepo-sreno srečo. Ona ne bo odšla. Zo-jpet bo skuša1 1 srečati na svoji sta iri poti izpreminjajoči se chraz — [sreče. Vonj rdečih rož je bil še vedno pri njej. Fašisti napovedali vojno tirolskim Nemcem. V '"Popolo d "Italia" piše znani vodja fašistov Mussolini; — Fašizem s svojimi 400.000 popolnom discipliniranimi člani je pripravljen delovati. Predvsem ustanovijo v bratski solidarnosti f fašisti Tridcntske Benečije nove skupine severno in južno od Salu-ma. Gre za bo* proti bojazljivi i-talijanski vladi, in za uničenje vsega, kar spominja na Avstrijo. Ako bi fašisti \ Tridentski Benečiji naleteli na odpor, so dolžni fa-šisti v vsej Italiji hiteti na pomoč Nadaljna povelja se ne bodo izdala. Kar je napisano, velja za vedno. Nemci na Tirolskem naj si zapomnijo in naj vedo, da niso vsi Italijani tako mehki, kakor je — jCredaro. Bomba v Boznu je prvo • svečano znamenje. Zmagoslavna jvojna je rodila novo italijansko !generacijo, ki bo izpreobrnila — tNemee na Tirolskem. Na Bren-Inerju smo in estanemo. To je me-!ja. ki nam jo je odkazal bog. Tajinstven samokres. « V zadnjem času razburjajo bogataše ob Rivijeri vrlo spretno in rafinirano izvedene tatvine. Tako je bila nedavno s svojem hotelu okradena znana lastnica pariške modne tvrdke Doucet. Tatovi so j: odnesli nad en milijon frankov vreden nakit. Zločinci upotreb-ljavajo pri slojih činih posebne vrste samokres, katerega so našli pri Holandeu Dejongu, katerega so aretirali v Nizzi. Ta samokres ima tri cevi, iz katerih spušča zločinec . brez vsakega poka tri različne vrste plina, ^'e se iz prve ce-v- spusti plin v sobi, padejo vsi navzoči v globoko spanje, ki traja nad deset minut. Plin življenju ni nevaren. Med spanjem izvršijo potem tatovi, opremljeni z neko vrsto plinovimi maskami, svoje tatvine in rope. Orozništvo je prepričano, da, oj^toje celo bande, ki izvršujejo s pomočjo teh samokresov. velike tatvine. GLAS NARODA, 9. JCX. 1921 Ar abela. R#m»n Spisala Pavlina Pajkov*. ( Nadaljevanje.) XIX. "Julij*, ali ni nikdo potrkal na vrata t" vpraiaia je tr<»»pa Waldekovka svojo kuharico, ki je ravno kruh in evil a. Sama p* sedi na nrzk^rti wtalieku in trebi orehe za božiciio potico. Ne verjamem, da bi bil kdo. gospa; najbrže je samo vihar, ki danes tako »tra^o p^ha m tuli, kakor da bi bd konec sveta, ijicer i»aT ako hb takem vremenu!" godrnja kuharica in gre vladat. Waldekovka pa odlo/ti medtem delo odveze *i kahiujaki prod-pasnik ter -*kuša vstati. Slutila je, da dobi koga v po»*et. C« mikaj Iretiotkov se povrne< JlltlJM, pol^lajMlo rekoč: "Mlada Židinja iz prvega nadstropja želi z vami govoriti, go-j spa! Vodila sean jo v prejemnico, ! naj vac tam počaka." Waldekovka to zaeuv^i obriše si brž roki, popravi si z važnostjo vlmo, pokrili svojo obleko," na kateri }>a ni bilo niti prušekaj videti, i*otem pa hiti, kolikor ji jej mogoče, v sobo. Arabela — ona je prišla na (po-[ hf>de — jc stala 4kleipa joč. Waldekovka jo ginjena gleda, i "Vsedite se, ulxi>ga gospodična; vi ste z mučena in trpeča'', ogo-| vori jo /. negotovim, a prisrčnim glasom. "Gotovo van* hočem pomagati, kadarkoli in kolikorkoli mi je mogoče. Kaj se vam je zopet pripetilo?" vpraša jo sočurtuo,l dobrohotno jo o^iazujoča s svojimi' prijaznimi očmi. Arabela je bila prvi trenotek nekoliko osti p nje na vsled pri.iaz ! noati, katere ni pričakovala. Srce ji hitreje bije. v licih lahno zardi,' pomislivši, da je gospa, ki ji sedi nasproti ter jo osrčuje s svojimi sočutnimi besedami, mati profesorjev*. Toda »daj ni "bilo časa premišljevati. "Gospa!" nadaljuje v pretrga-nili bes*-dah, kakor tla jo je tega strah, kar ji hoče odkriti. "Včeraj mi je te«ta izročila neke lastno-1 ločne spise muje pokojne matere.' Iz tj jih sem zvedela za neverjetno hudodelstvo, katero so moji lastni sorodniki učinili z menoj. Za Bo-^a, kaj mi je storiti?" vzklikne s tiho grozo in bridkostjo ter za-grebe lice med svoje rnAte. "Pomislite, g'>spa : jaz — jaz sem — krščena, a vzgojili so me — v židovski veri!" Waldekovka je z napol odprtimi usti in široko uprtimi očmi stala za nekaj trenotkov kot oka-menela. Tako je začudena in zavzeta n tem, kar je sltšala, da ji je zmanjkalo glasu. A kmalu se zave in odvrne z radostnim obrazom: "1'tola/ite se, gospodična! Saj je, kolikor je tudi ta pregreha proti vam nezaslišana m neod-pustljiva, pri vsem tem vaša ve*t, in to je glavno, vendar le čista. Vi >*i ničesar ne morete očitati. Kar ste zamudili, to se da, milini, v kratkem popraviti. — Glej. I gl^j! Vedno sem trdila", pristavil gotovo in odločuo, "da nimate vi] nič zidowkega ua sebi, niti v čr-' tah na licu, niti v obnašanju, ni-j ta —" Tu pa utihne, ker se ji v srce usmili nepapisljiva tesnofoa,' kater« je pri teli besedah zapazila] v Arabelineni pogledu. ''Toda seveda le yj*\o ne, ker ste vi očetu' vsa podobna". nadaljuje potem' Waldekovka v zadregi in na ti-] heoi obžalujoč svojo prejšnjo izjavo; "samo oči imate materine. Arabela se ji nenadoma pri-' makne bliže, prime njeno roko in mm JU^fA^va: "O, povejte mi t«w\ kar veste,1 roditeljih;-dobila, ako ^L.-- h i iia V morete, hudega so mi Karpelesovi [itak našteli dovolj!" To izrekši, spreleti ji strah bledo čelu. Bala se je, da bi bilo življenje njenih roditeljev tako, da i bi .se dalo po njem kaj neugodnega posneti. Zlato srce gospe Waldekovke je itakoj uganilo, kateri dvom muči j v tem trenotku Arabelino dušo. j Stisnila je iskreno Arabelino roko iu dejala s poudarkom: j "Ne bojte se, draga gospodični« t O vaših roditeljih vam morem samo dobrih reui povedati. Vaša mati je bila blaga, ljubezniva žen-ka. Va« oče, prvi knjigovodja va j šega starega oC-eta. je bil marljiv, | -poiteu mladenič. Jaz se ju še obehl prav doforo spomin jam kot lepih in mladih. Fdino, kar sta onadva j zakrivila, jc bilo to. da sta si bila i drug drugemu srčno vdana, uasi vedoča, da jima različnost vere brani adruatev."* Arabela to začuvši zgane se z živahnostjo ter upre sramežljivo v ila svoj pogled. — Ali se nji ne godi enako!! "Ko so sorodniki vaše mate-nadaljuje doktorica, "osobi-;to pa njen polbrat, rajnki stric 'Katpeles, — njen oče, vaš dedec, I je bil tedaj vsled svoje starosti že top in pri njem je ona živela — zvedeli za to tajnost, so bili silno 'razjarjeni. Storili so potem vse. da bi sc 1 to znanstvo razrušilo. Ali bilo je prepozno. Govorilo se je namreč, da se je vaša mati na skrivnem cerkveno poročila z vašim očetom; brž pa ko postane polnoletna, hoče tudi ona prestopiti h katoliški veri. KarpeJes 1o zvedevši. pa pozove vašega očeta na dvoboj in ga tako nesrečno v srce zadene, da je v malo trenot-kih smrtno obležai!" "In vi mi niste nikdar tega povedali. da jc bil stric morilec mojega očeta?" seže ji Arabela solzna v besedo. "Selila sem, da vi s svojimi sorod niki dobro izhajate in zato iii-1 sem hotela razpora sejati med vami", izgovarja se blaga starka, potem pa umolkne. "O, nadaljujte, nadaljujte!" j »rosi Arabela nestrpljivo, kakor da je od vsake besede, katera zadeva njene roditelje, vsa njena sreča in nesreča odvisna. "Ali zdi se mi, da pri tem preveč trpite". opomiLi Waldekovka skrbijivo. "Menda bi bilo bolje, ko bi jaz pustila za zdaj to ža-' lost no pripovedovanje in bi vami ob priliki nadaljevala, kadar bo- : ste mirnejša in bolj krepka." Ko ji p^i Arabela prigovarja, naj nadaljuje, izpolni ji ona to zeljo. j ■'Nenadoma", tako povzame' Waldekovka zopet besedo, "iagi-nila je vaša mati od tod. Govorilo se je na tihem, da jo je brat od-poslal na deželo. I^eto pozneje pa se naenkrat širi novost, da je pri porodu umrla. Vas pa, dojeako, je dal Karpeles najprej nekam na deželo v rejo, protein pa vas je kot hčer vzel zopet k sebi in vas vzredil. Vaša mati pa ni bila umrla, ampak — strahovito — strahovito!" pretrga si Waldekovka pre-sunjena besedo, pokrije s»i z roko za trenotek oči in maje pomilovalno z glavo. — "Utolažite se vendar, gospodična! Saj je zdaj \se končano in maščevano", prigovarja potom ona ihteči deklici; n tudi sama ne more več vzdrža- vati solz. Nato molčita nekaj časa oibe v žalnih občutkih. "Kaj pa stoji pravzaprav zapihana v materinih spominkih, o katerih ste mi pripovedovali?" ogla-! si se zopet čez nekaj časa Waldekovka. "Oproe*tite, ako vam s tesn ( vprašanjem obnavljam rane; a* moram zvedeti, da vem potem,! kaj je nama storiti." j I A raibela seže v žep. in vzame iz i njega materina pisma. "Le malo je v njih jasnega, kar je rajnka mati zapustila", pristavi ona. "Na tej poli izjavlja dan in rfro, v kateri sem se naro-jrlila, in sicer popolnoma resnjčno, I kar mi daje upanje, da je bila ta-ikrat, ko je pisala to. še pri zdravi pameti. — Potem piše. da me je .dala po očetovi žeiji na skrivnem' , kratit i ter da je. moje ime Arabela j j lVapes. Tedaj ne Karpele«, kakor, se je pisala moja mati", opazuje I ;Arabela proti gospej. "Iz tega pa' sodim, da sem zakonski otrok, —j (Nadalje piše, d« zvem vse natane-| ne je pri vikarju stolne cerkve, ero.«podu Aleksiju, ki me je krstil. Ker- je bolna' in preslaba, ne more j dalje pisati. — Kar sledi v drugih polah, je zmedeno in nejasno. Tudi po pisavi se zna, da je bilo to ob drugih časih napisano, menda nekoliko let pozneje, ko je bi-|Ia mati že v oblasti strašne bolezni. Tako sem sklepala vsaj jaz po dolgem pre udarjanju in potem, ko sem več kot tridesetkrat pre-čitala in premislila, kar sem našla napisanega." i Tako končuje Arabela in zloži pisma. "Kako pa je vaše mnenje o tej stvaripopraša po kratkem mol-, ku plaho gledajoča Waldekovko,. kakor da se boji, da bo ona dvomila o resničnosti njene izjave. I "Da je vse gola resnica, seveda", odvrne doktorica slovesno, ki je ves čas pazljivo poslušala| Arabelino pripovedovanje. "Bolj | ko stvar premišljujem, tem bolj j jse mi vkli. da je prav tako in ne' drugače. Od kod bi pa imelo izvir1 Karpelesovo sovraštvo do vaše u-boge matere, če ne iz takih okol-' nosti?! Sluteč, da se hoče vaša mati pokristjaniti. zaprli so jo, daj bi ne mogla storiti tega; zvedevši pa. Bog zna kako, da je svoje-! ga otroka vendar dala krstiti,' vzeli so ji vas, njeno hčerko, da| bi jo vzgojili v svoji židovski ve-! ri. Vaša ni^ti, nesrečnica, pa je, zblaznela potem vsled moževe in, otročje izgube. Čisto naravno!, Tudi jaz bi v enakem slučaju prišla ob pamet. Ker ste pa vi po ma-j terini srečki nenadoma obogateli, določili so vas potem Karpelesovi v nevesto sv&jemu sinu. Tako je in ne drugače", beseduje zgo-' vorno gospa s prepričanjem, katerega bi ji nihče ne mogel vzeti. < "Da se pa o resničnosti te stvari* prepričava, hoeeva takoj iti v župnijo stolne cerkve in pogledati v krstno knjigo. Izvrstnega gospoda Aleksija, žalibog, da ne! liajdeva več. Umrl je preteklo i spomlad. A njegov že drugi na-j' slednik. sedanji vikar gospod Se-1; bastijan, moj rzpovednik, je tudi ; jako post režiji v. Gotovo nama bo| prav rad poma/gal." Zastonj je potem kuharica, prej z lepimi, nato pa s hudimi besedami branila gosipej. naj ne! gre iz hiše ob tako slabem vreme-j" liu: češ, za protin bilo bi ono pi a- < vi strup, in nihče drug. kakor|i ona. mora potem gospejino nogoji mazati in zavijati, kadar zopet ! oboli. Toda gospa se ni dala pregovo-'j riti; češ, saj ni župnija daleč od1, tod, in gospodje v farovr.u bodo i kmalu preobloženi z delom vsled', božičnih praznikov. Ravno danes1^ hi bil zadnji dan, da bi si še upa-'^ la nadlegovati jih. Kar pa zamo-K re človek danes storiti, naj nikdar;' ne odlaga na jutri. To je bilo od j nekdaj njeno geslo in vselej je bi- ; lo prav. 1 Tako se je izgovarjala ter šla z A rabe! o, katera je že čutila doj: malo ji še zr.ane gospe največje, nagnenje in spoštovanje. KuJia-1 riea pa godrnja nerazumljive sede in gleda Arabelo temno po' strani, češ. kaj smo pa tebe nekr-j ščenega človečeta potrebovali, ter', zaloputne vrata za odhajajočima in se jezi in tuhta, še ves dopoldan. kaj se je neki moralo važnega pripetiti, da hodi gospa ob tako nezdravem vremenu od doma. . Največ preglavice pa ji je delalo to: Kaj ima sploh Židinja v župniji opraviti?! (Dalje prihodnjiči. Velika razlika. Debra farma v lllinoisu all low* staue od $200. do $600 aker, povprečen pridelek za farme v Illinoisu ln I«a je komaj $390)0 na aker. Faaaarjl v okoliei Pinetowna, N- C. pa pridelajo povprečno od $200 Op $1,000 na aker. In ta dejstva so napotil« idinoiške farmarje, da kupujejo naša zemljišča, katerih cena je sedaj Se tako nizka, da je pristopna vsakemu delavcu. Naša zemljišča ležs ▼ lepi ravnini, zraven potov, železniških postaj in uspeva jočih mest, r kraju kjer je klima izvrstna, kjer ni viharjev in. dik-lonov, kjer mraz ne unlCi zgodnjih pomladanskih nasadov in kjer imate najmanj 340 dni j v leto brez mraz«. Pitna voda je izvrstna in neprekeeiji-\a. Poleti ni bode vročine in tudi zime ni. Prst je Črna kot tinta in na njej uspevajo vU pridelki zmernega pasa, kakor tudi vse vrste sadja in vinske trte. Za našo naselbino je določenih 160 parcel po 40 akr^v. Vsaki familiji je dovolj 40 akrov, kjer je nu^oče toUlu pridelati ▼ dolarjih in centih ali jm, Se več kot pa je mogoče na 160 akrov veliki farn^ ▼ Illinoisu ali pa kjfr drucje. Mnogo rojakov je ie knpilo forme tukaj. Za nadaljna pojasnila pišite na A. HL SKfTBIC JI CO, l " n^Umm. -K.HV * "J — x j« * Poljak o JugoskviL Dr. Vojealav Matt. Ko sem se pred par tedni mudil na Poljskem in prišel v doti-ko z najrazličnejšimi ljudmi, ki igrajo večjo ali manjšo vlogo v poljske duševnem in javnem življenju, sem opazil veliko izpremembo, ;ki bi morala vsekakor zanimati tudi našo javnost. Ta izprememba se tiče zanimanja za Jugoslavijo in jugoslovanska vprašanja. Seveda poznanje naših razmer seveda niti približno še ni popolno ali pa vsaj pravilno, — toda kakšno pa je pri nas povprečno poznanje Poljske/ V naši javnosti se še vedno stereotipno ponavljajo tradicijonalne fraze o Poljakih, ki po veliki večini niso bile pravilne in resnične niti tedaj, ko so nastale, še manj pa so pravilne danes, ko valovi tam popolnoma novo življ-rge. A medtem ko zajemajo naši časopisi svoji3 poročila o Poljski povečini iz kalnih nemških virov, imajo vsaj glavni poljski dnevniki svoje stalne jugoslovanske poročevalce _ in se celo zgodi, da prinašajo, kakor n. pr. krakovska "Nowa Re-|forma" v svoji velikonočni številki kot uvodnik — pismo iz Zagreba. Poljaki uvidevajo kulturno in gospodarsko važnost ujedinjene |Jugoslavije. Velike zasluge v tem oziru sta si pridobila poljski ge-r eralni kozul v Zagrebu, dr. A. Szeepanski in njegov tajnik dr. Lu-baczewski, prvo poljsko brošuro o novi Jugoslaviji pa je napisal pred kratkim g. Stan. Raszkowski, ki se je mudil preteklo jesen pri ras in je zdaj zbral v majhni knjigi svoje jugoslovanske vtise. Brošura je zanimiva tudi za nas. Sestavljena je iz kratkih član-|ko\\ v katerih se zrcalijo vtisi popotnika. — nepristranskega opazovalca našega življenja, in v katerih je zabeleženo marsikaj, česar mi niti sami ne vidimo, ker nam je preblizu. Pisatelja zanima vse, kar vidi in sliši, opisuje Zagreb. Belgrad, Ljubljano, Sarajevo, Split, Dubrovnik sestavlja v tabelah številke naše etnografske geografske in gospodarske štatistike piše o poljskih kolonistih v Bosni, o centralizmu in federalizmu, o socijalistih in komunistih, o političnih slrujah in strankah, o začasnem parlamentu, o k.mstituanti, o ruskih beguncih, o Jugoslaviji in Poljski, — o koroškem plebiscitu, o našem razmerju napram Italiji o krivici, ki je doletela zlasti slovenski del Jugoslavije v rapallski pogodbi. Zanima ga kake se realizira naše ujedinjenje: vidi njegov historično-logični postulat, popolno upravičenost in neobhodnost, vidi p tudi, da to ne gre in ne pojde brez težkoč. ter opozarja na podobni položaj Poljske, ki je v narodnem oziru popolnoma enotna7 a so težnje v njenih treh sestavnih delih mnogokrat neidentične. t e nase življenje v sedanjem hipu ne bi bilo tako razkosano, kakor je v resnici, bi bila marsikatera opazka v brošuri Roszkowske-ga dober memento. JCo govori o Zagrebu, pravi med drugim: " Toda kdo ve, ali — kakor v Jugoslaviji sploh, tako tudi v Zagrebu _ ne odvzema temu duševnemu življenju veliko preveč sil, morda veliko preveč razvito politično življenje, _ ali se ne spušča veliko preveč Ijndij, ki bi mogli služiti narodu s svojim intelektom, na burno va-lovje politike in strankarskih sporov. Sicer pa — mogoče je to samo prehoden pojav, ki so ga izzvale zares nenavadne razmere, v ka-koršne je prišla Jugoslavija ob koncu vojne". Najzanimivejša so za nas pisateljeve opazke o razmerju med Poljsko in Jugoslavijo. V predgovoru stojijo besede: <4V bližnji bodočnosti, ko bodo odstranjene nenormalne razmere, ki otežkujejo ali onemogočujejo mednarodno trgovino, se bost-.i Poljska in Jugoslavija lahko vzajemno izpopolnjevali na način, ki ga je za obe strani jako želeti. Za jugoslovansko meso, kože, vino in sadje bo mogla Poljska nekoč vračati petrolej, izdelke tvornic tkanin, sol in sladkor. Zato je spoznanje Jugoslavije za poljsko javnost pomembnejše in važnejše, kakor se slošno misli; in ravno temu spoznavanju naj služi ta knjižica — kot prvi poskus na tem polju". V članku "Jugoslavija in Poljska" pa pravi pisatelj: "Poljska in Jugoslavija bosta v bodoče mnogokrat primorani politično skupno delovati, česar si pa ni mogoče misliti brez vzajemnega zbližan ja in spoznavanja". Avtor povdarja veliko iznremembo. ki je nastala v Evropi in v slovanskem svetu s tem. da je nastala neodvisna Poljska, opozarja na važno vlogo, k: jo bo brez dvoma igrala v tem svetu Poljska, opozarja pa tudi na važen pomen, ki ga ima na vsak način Jugoslavija kot političen faktor v srednji Evropi, zlasti v slovarskem svetu in radi tega tudi za Poljsko. Poljska tega ne sme prezreti in zato je izvanredue važnosti da poskrb.ijo poljski merodajni faktorji za to, da se v Jugoslaviji razširi spoznavanje poljskega na roda in poljske države in da se razpršijo nepravilni nazori,, ki so tam razširjeni o Poljakih predvsem zaradi tega, ker se je dozdaj Poljska premalo brigala za ta bratski narod in njegovo državo. Za vzor postavlpa pisatelj Čehe. ki so si znali z neumornim delom med Jugoslovani pridobiti simpatije in velik upliv v celi jugoslovanski javnosti. Ta naloga — po pisateljevem mnenju — sicer ni lahka, vsekakor pa se je morajo Poljaki lotiti z odkritostjo in prisrčnostjo. V brošuri so tupantam opazke, ki ne zadenejo jedra razmer če-1 rcur se pa ne smemo čuditi in česar se pisatelj sani dobro zaveda: saj so ti članki nastali pod hipnimi vtisi, tekom pisatelevega kratkega bivanja na jugoslovanskih tleh. Iz vse knjige pa veje prisrčnost in razumevanje. In zato moramo biti Roszkowskemu resnično hvaležni. Njegova knjiga je prva stopinja s poljske strani v spoznavanju nove Jugoslavije. Upajmo, da jej bodo kmalu sledile druge! Znamenja so že dana: Krakovsko mestno gledališče vprizori v kratkem Cankarjevo "Pohujšanje v dolini šentflorijanski", v Varšavi pa izide še letos antologija iz Cankarjevih novel v poljskem prevodu. Tudi na bregovih Visle naše ime ni več tuje. Položaj na Reki. Ljubljanski "Slovenec" piše: — Na Reki it. mirno. Odprli so zopet most^ Po ulicah korakajo italijanski alpinci in cele kompanije karabinjerjev. Vse trgovine in javni lokali so zaprti. Cestna železnica ne vozi. To ulicah .ie nabito vse polno lepakov v kričečih barvah. Načelnik Delasich je izdal razglas, v katerem izjavlja, da so se bivši zastopniki zahvalili za svoja mesta in da se ysled tega tudi sam zahvaljuje za načelstvo, da pa bo vodil posle toliko časa dalje, dokler se ne bo sestavila nova vlada. Vsi zastopniki se odrekajo odgovornosti. Govori se. da bo Vent uri prevzel upravo mesta in da bo postal diktator. O priliki zadnjih demonstracij so antianeksionistič.ni elementi vdrjj v stanovanje Grossicha in mu napravili za dva milijona kron škode. StCr.i pričakujejo v mesto prihoda brigade Sessia, kakor je obljubil poslanik Domigoni. Vse ceste, ki vodijo proti Zagrebu, so z#barikadirane in zastražene, da ne bi Jugoslovaui vdrli v mesto. — t.radništvo, katero je vlada pozvala, naj na Reki zavzame svoja me-fcta. se pozivu ni odzvale in je izjavilo, da bo stavkalo vse dotlej dokler se ne sestavi zakonita vlada na podlagi volitev. O priliki volilnih pretepov je množica tudi vdrla v stanovanje policijskega ravnatelja, ga pretepla ter pognala preko meje v Zamet. Redka jugoslovanska stranka se pripravlja, da bi svoje delovanje na Reki čimbolj razširila in ojačila. Nekaj je napačnega z nevesto, ki si ne izbere' lepše deklice kot je ona aama za avojo dmiico. _ . . lL__ Kje je JOŽEF GOLE? Doma je iz Karanega potoka, fara Trebnje, Dolenjsko. Leta 1916. je bil v Jenny Lind, Ark.. Box 311.' Za njega bi rad zvedel njegov-brat v stari domovini. Kdo bi vedel za njega, je prošen. da sporoči meni: Mary ZaJar, 1013 Sedgwick St., North Chicago.: 111., ali pa Antonu Gole, Kamni potok, Trebnje, Slovenia, Jugo-1 sla via. (,U-11—6) " . T . T T ITTTTT » T T T V ZAČIMBE, ŽKLIŠČA iN NAJ- < : raznovrstnejša 3 : domaČa zdravila j katfra priporoča msgr. Kneipp, i ; imam vedno v zalogi. » Pišite po brezplačni cenik. ' E MATH. PEZDIR ►P. O. Box 778, City Hall Station; New York City ^MttHUmiio.ii.....^ Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnik* ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuše-. no slovensko bančno podjetje: SAKSKR STATE BANK (potniški oddelek) BTOartteMtt IL M«w Tork * T i ______t Advertisement) ! ! FARMA NAPRODAJ 'v največji slovenski naselbini, 175 akrov, 21 krav, 2 bika, te-liee in vse potrebno orodje. Za izjasnila obrnite na lastnika: Kdwin t/arr. R. 1). Coopers-town, X. Y._ IZNAJDITELJI. Pišite za knjižico glej« iznajdb in patentov. Poslali jo bomo IMtonj. Za toSno. «trokovnj:>sko in rane- ne*)jivo uravnavo vjštga patenta rišite na nas patentne advokate ki imajo velike let izkušenj. Nobeden vam ne more boljše urediti. V vaiem lastnem interesu ie. da nam pišite za pntentno knjižico. A. M. WILSON, Inc. Registered Patent Attorneys 320Victer Bldg, Wathiagtoo, D. C NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene za pristne glasne Colombia gramofone so padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pr: dm gramofon za nizko ceno. Pišite nam takoj po novi reolk i novimi eenvmi ter si prihranite precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pozor! Sldvenci, Hrvati in Srbi ki potujete skozi New York. Ne pozabite na aioj hotel, kjer debite na> boljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. August Bach 63 Greenwich Street New York, N. Y. Frank Sakser State Bajk 82 Cortlandt Street, New York I GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd. Celje, Batrovaik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovit, Sarajevo, Split, dibenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. Nezcška Arstrija: Dunaj. Izvršuj3 liitro in poceni denarna izplačila v Ju- slavi ji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja ceke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje-qih podružnicah Prodaja parobrodne in železniške vožm listke na vse kraje in sa vse erte. Izgtavlja tudi čeke plažljive v efektivnem zlat;i pri Jadranski banki in njeuih podružnicah 8 pridržkom, da se izplačajo v napele onih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodpi pogoji, ki. bodo velike koristi za one, ki se l)odo posluževali nase banke. Slovenci, prijatelji in posnavalci naše banke eo vljudno naproseni, da opozorijo na ta naš oglas avc-je znance ie Hiyatake, Dalmacije, Istre, Goriike in Črnogore. za JWW SA5SE3 STATE. BANK FRANK SAKSE&, predsednik; GLAS XARCT&, 9. JTTN. 1921' SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. Francoski spisal Emile Oaborian. — Za G. N. priredil O. P. 7 (Nadaljevanje.) — Rekel je da ne trpi dosti, a je oeividno pešal ter bil le še senca prejšnjega. KoiieViio, v neki lioei, krog druge ali tretje ure zjutraj, je umrl v rokah svoje žene In svojega prijatelja. Do zad-l-jega trenutka je obranil svoje duševne sposobnosti. Eno uro predlo je umrl, jc zahteval naj se zbudi vse v gradu ter jili poklice k i jegovi postelji. Ko »o bili vsi zbrani krog njegove postelje, je prijel za roko svoje žene Ur jo polož4il v ono grofa Tremorela, nakar sla morala oba priseči tla se bosta vzela, ko bo on odšel. IWta in Ueklor str protestirala proti temu, a on je toliko časa silil in prosi! dokler nista privolila. Izjavil je, da mu bo odklonitev prošnje zagrenila njegove z»dnje trenutke. Ta ideja poroke med njegovo udovo in prijateljem se je proti koncu z vso silo zapičila v njegovega duha, V uvodu svoje oporoke, katero jc- diktiral na večer pred smrtjo notarju iz Oreivula, je rekel formalno, da je ta zveza njegova najbolj iskrena želja, ker ve da bosta zelo srečna iu da bosta ohranila v časih spomin nanj. — Ali ni^ta imela gospod in gospa Sovresi i ikakih otrok^? — je vprašal preiskovalni sodnik. — Ne, — je odvrnil župan. i Gospod Planta je nadaljeval: — Žalost mlade udove ter grofa je bila v resnici globoka. Po-j s» bno grof Treuiorel je bil videti ves iz sebe ter se je pogosto vedel kot da nori. Madama se je zaprla v svoje sobe ler ni pustila k sebi niti onih, ki >o j i >< ili najbolj pri srcu. Ko sta se grof in madama Ber-ti zopet pokazala, ju je bilo komaj mogoče spoznati, tako sta se iz-preimnila. Posebno gospod Hektor je bil videti dvajset let starejši. Ali l>osta držala prisego, katero sta položila ob smrtni postelji So-vrevi-ja? To bi ljudjv radi vedeli in to tembolj radi velike žalosti, katero sta kazalu. Preiskovalni sodnik je prekinil gospoda Planta s kretnjo z roko. — AH veste, — je vprašal — če so sestanki v hotelu Belle Image, prenehali t — Mislim, da je tako, gospod. .laz si-in skoro gotov o tem, — je rekel dr. Gendron. — Pogosto sem čul govoriti, — kajti v Corbeil vedo ljudje vse, — da se je vršila ostra debata meti gospodom Tremorel ter lepo pariško damo. Id tem prepiru niso nobenega več videli v hotelu. Stari mirovni soduik se je nasmehnil. Mclun ni na koncu sveta, — je rekel, — in dosti hotelov je najti v Meluuu. Z dobrim konjem je človek kmalu v Fontainebleau, v Versailles in celo v Parizu samem. Madama de Tremorel je bila mogoče ^iubosnmna in njen mož jc imel v svoje hlevu par izvrstnih uirkačev .... Ali je dal gospo«1 Planta izraza svojemu pristnemu mnenju ali Ta je vprizc;il takozvano insinuacijo? Preiskovalni sodnik se je pozorno ozrl vanj, da zagotovi samega sebe, a obraz gospoda Planta ni izražal ničesar drugega kot največjo jasnost. Povedal je celo po-\ost tiiko kot bi jo vsakemu brez ozira na druge. -— Pro-im, nadaljujte, — je rekel gospod Domini, preiskovalni soduik. t — Tako je stvar, — je nadaljeval gospod Planta. — Nobena stvar na svi tu ni trajna niti žalost ne. Jaz vem to boljše kot kateri drugi človek na svetu. Solze prvih uui, obup. ki se loti človeku, vse lo m> umakne skrivnostni žalosti in v teku času še bolj skrivnostni melanholiji. V teku enega leta po smrti ubogega Sovresi-ja je gospod grof de Tremorel vzel njegovo udovo. Tekom celega t»'ga pripovedovanja je pokazal župan znamenje \«lik«- nestrpnosti. Na koncu, ko se ni mogel več zadržati, je vzkliknil: To mi brez dvoma natančne posameznosti, ki so znane vsa-k« mu. iKomim pa o tem. če smo le za en sam k'irak napredovali v Irj rrsiii z.-devi. ki briga nas vse. — Ta zadeva pa se tiče morilcev grofu in grofice. Gospod Planta s? je ob tem trenutku ozrl v preiskovalnega sodri ka s pogledom kot da se hoče ozreti na dno njegove duše. — Te posameznosti so bile neobhodno potrebne, — je rekel pre-i kovalni sodnik, gospod Domini. — Obenem moram tudi reči, da so bile zrlo jasne. Ti sestanki v hotelu so vzbudili mojo pozornost. Človek ne more nikdar reči do kakih skrajnosti lahko privede žensko ljubi »sum ti ost... Prenehal je kajti brez vsakega dvoma je iskal zvezo med grofom ler lepo Parižanko ter konečno zvezo med tema obema ter skrivnost uim utnorom. Nato pa je zopet pričel: — Sedaj, ko vem kako sta živela »rrof in grofica Tremorel, se moramo obrniti k dejanskim stvarem. Blesteče oko gospoda Planta se jc takoj potemnilo. Odprl je 0 >aa, da govori, a kljub temu ni mogel izprego\ o riti besedice. Edi-liole zdravnik, ki je neprestano opazoval obrazi i izraz starega Plan-ie, je opazil nenadno izprt-oiembo ki se je zavišil« v obrazu sled- 1 jega. — Treba je le še vedeti, — je rekel Mr. Domini, — kako je zakonska dvojica živela. Gospod župan je mislil, da je njegova dolžnost prehiteti mirovnega sodnika v njegovih izvajanjih. * — Vi vprašujete, kako je ta zakonska dvojica živela, — je hitel. — Živela je v popolnem soglasju. Ni ga človeka na svetu, ki bi mogel vedeti to bolj natančno kot jaz. Spomin na ubogega Sovresi je predstavljal vez, ki je združevala oba. Ljubila sta me prav poseb-l o, ker sem ga pogosto omenil v svojem pogovoru. Nikdar nobenega oblaka. Nikdar nobenega oblaka. Nikdar nobene Žale besede .. i I lektor, tako sem ga imenoval familijamo, — je obkrožal svojo ženo z najbolj vzgledu o ljubeznijo. Obsipal jo je s pozornostmi, kot jih ponavadi ni najti pri zakonskih možeh. — In grofica ?-- jc vprašaL gospod Planta z izrazom, v katerem ni bilo mogoče zatajiti ironije. — Berta? — je odvrnil vse časti vredni župan. — Ona mi je dovolila, da jo kličem s ttrn fainilijarnim imenom. Več kot enkrat sem jo stavil svoji ženi kot vzgled. Bila je vredna Hektorja ter zamrlega Sovresija, 1eh dveh mož, kot jih je težko najti na svetu... Ko je vse časti vredni župan zapazil, da je njegovo navdušenje nekoliko presenetilo njegove poslušalce, je dostavil: — Imam svoje vzroke, da se izražam na tak način. To izpovedujem pred ljudmi, ki zavzemajo odgovorna mesta. Sovresi, — ko je živel, — ki je napravil veliko uslugo, — ko sem bil prisiljen prevzeti župansko mesto. Kar se tiče Hektorja, se je odpovedal razuzdanosti svojih mladih let in zapazil sem tudi, da ni bil brezbrižen na- | ? ' pram moji najstarejši hčerki, Lavrenciji. Mislil sem tudi na to, da se bosta poročila, kajti jaz sem premožen ter povsem v stanu pozlatiti .stari plemiški grb. Dogodki, ki so se završili, pa so napravili konec mojim načrtom. I Župan bi pel še nadalje slavo Tremorelovih ter svoje lastne družine, če bi ga ne prekinil sodnik: — Dosti je, — je rekel. — Meni se dozdeva.^. Prekinil ga je velik ropot v veži. Izgledalo je kot da se ljudje pretepajo iu kriki so prihajali prav do salona. Vsak posamezni je vstaL — Jaz vem, kaj je to, — je rekel župan. — Ravnokar so našli truplo ubogega grofa Tremorel. (Dalje prihodnjič.) V staro domovino S posredovanjem tvrdke Frank Sakser so odpotovali v staro domovino sledeči rojaki: S parnikom President Wilson dne 28. maja: Benedikt Poberšič iz Cleveland, ()., v Gorico. Kristina Kirbiš iz Cleveland, 0.r v Ptuj. Janez tBtajdohar iz Red Lodge, Mont., v Se ver in. Josip Stajdohar iz Red Lodge, Mont., v Severiu. Janez Šk^rl iz Cleveland, Ohio; v Rašico. Janez Furlan z druiiuo iz Cleveland, O., v Gorico. Anton Nelc z ženo iz Cheat Haven, Pa., v Trst. Anton Tavželj iz Cheat Haven, Pa., v Logatec. Anton Česnik iz Davis, W. Va., v Št. Peter na Krasu. . Anton Mavric iz Davis, W. Va., v Podbeževo. Josip Shnončič z družino iz Uniontown, Pa., v Banjaloko. Anton Škender iz I'niontown, Pa., v Banjaloko. Andrej Kokalj iz Superior, Wyo.. v Faro. Janez Krajnik iz Rock Springs, AVvo., v Staro Loko. Pavel Poreuta iz llock Springs, Wyo., v Staro Loko. Janez Pivk iz Rock Springs, "Wyo.. v Godovič. Frank Založnik iz Cauonsburg, Pa., v Polhov gradeč. Jantz Pintar iz Rock Springs, Wyo., v Skofjo Loko. Frank Sosič iz Verona, Pa., v Herpelje. Janez Sitšnil: iz Adolph, W. Va, v Topol. Josip Modic iz Betula, Pa., v Stari trg >pri Ložu. Frank Volk iz Verona, Pa., v Veliko Bukovico. Jakob Sirca iz Ralphton, Pa., v Studeno. Mihael Tanšek iz Bosvvell, Pa., v Celje. Jakob Mauce iz H old en, \V. Va, v Delnice. Anton Bra.tuš iz Cass, W. Va., v Št. Peter na Krasu. Frank Zadel iz Cass, W. Va., v Št. Peter na Krasu. Matej Zadel iz Caas, VV. Va.. v Št. Peter na Krasu. Jaiiez Zadel iz CaSs, W. Va., x Št. Peter na Krasu. ' Rudolf Zadel iz Cass, W. Va., v Št. Peter na Krasu. Anton Kalister iz Cass, W. Va., v Št. Peter na Krasu. Anton Benčič iz Cass, \V. Va., v Št. Peter na Krasu. Janez Spilar iz Cass. W. Va., v Št. Peter na Krasu, j Josip Čargo iz Indianapolis, jlnd., v Gorico. I Jernej Bueek iz Indianapolis, lud., v Gorico. Matija Ožura iz Birmingham, Ala., v Plesce. Janez Cikovič iz Bessemer, Pa., v Jordane. Anton Kravauja iz Gleiicoc, O., v Sočo. . Alojzij Južuik iz Frontenac, Kaunas. v Litijo. i »John Lokar z družino iz Eve-I let h, M inn., v Višnjo gorq. Frank Vidergar z družino iz IVirden, lil., v Zagorje. | Anton Peloza iz Tacoma, Wash, v Novi grad. Jos Mahne iz Tacoma, Wash., v Novi grad. j Jurij Valetič iz Tacoma, Wash., i v Novi grad. 1 Alojzij Ladič iz Tacoma, Wash, Iv Novi grad. Jurij Rihtanšič iz Dodson, Md., v Škof jo Loko. Josip Žele z družino iz Dodson, Md., v Trnje. Anton RuBmič iz Dodson, Md., ,na Reko. j Janez Bartol iz Aurora, Minn,, j v Loški potok. Jurij Poje iz Emporium, Pa., v i Kočevje. Frank Wolf iz Many, La., v Cab ar. ] Frank Palčič iz Durango, Colo., na Bloke. Fr. Intiliar iz Duraugio, Colo., na Bloke. FraiftT Ožbolt iz WLausburg, La., v Prezid. S parnikom Adriatic dne 1. junija: Frank Miklič iz Joliet, III., v Trebnje. Frank Lušina iz Joliet, IU., v Škol jo Loko. S parnikom Olympic N dne 4. junija: Rev. J*V. S. Rant iz Springfield, Miuu . v Skofjo Loko. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St New York Foata« tajil«, jf» t A—riko. Hitri računar ,65 6wti d«l |.88 Nemški abeednik J85 Nemako-angleiki tolmač .60 OIMMn Iff*. Pravilo dostojnosti JO Andrajtek 88 BloTCznko-angleiki slovar. trdo ▼ platno to- SMtywftt. , 180 Združenih držav .15 61ovensko-nem5ki slow Kranjska vm (Janežič Bartol) 4.00 J J9 Slovenako-nemški slo- „ Zemljevid Evrops .80 rmrM 1M Velika stenska mapa ^^ Evrope 2.50 tatoT *®ljevidi: Now Yqrkj «g«|f. I1L, Kana., Colo., Mont. AmenRa in Amenkm. Pa. Minn., Wi*. Wy„ , , 5 00 W. Va_ Alaska Knjiga sa lahkomlielne wmM M H v ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov ▼ zrakoplovu 2.00 KoHtranOd. Doli s oroijeza JBO » , _ - Zbrani spin Jakob IUjski Glasovi, Alsioree ' T P1**" omaso .80 Kako sem m jas likat^ * 1.80- Prvi dol • ▼ kort Tuaao 1.70 Dragi dal 188 Svata Ura, Tretji dal 110 ▼ platno Tesano . 1.00 ljubljanske alike. v nanje Tseano 2.00 Četrti in peti del M0 t koet Tesane 1.80 Opoaba: Hm&lrm je priMtttt taano erednost, bodisi Tri slike. Zvon odzvonil je Maria ave, Potihnili ptic so mili glasi, Mir počiva na samotni vasi, Mir pokriva loge in dobrave; Meni v noči duh ne najde mira, Sanja, v sanjah drug si svet odpira. K nebu vzpne se na perotih zraka, Plava, gleda: krasne ao nizave, Krasne gore, krasen val jo Save, Sredi krasa kdo otožen plaka? Srce plaka, ker ga tare tuga, Da moj rod je v lastni »zemlji slvtga. " - * • Širno, glej, se polje razprostira, Mimo ljudstvo pase črede svoje, Žrt\*e noisi. slavo bogom poje, Zbor možakov na posvet se zbira; Nepresežna, širna domovina Prosta last slovenskega je sina. pan ja ! v Žarko jutro beli dan oznanja, Zlata zora širni zemlji sije, Dan oznanja vzhodu iu zahodu, Dan oznam j a mojemu narodu! Mirko. Rev. Jos. Vrhunee iz Pittsburgh. Pa., v Železniki. Ivan Gaj Glušinič iz Chicago, 111., v Makarsko, Dalmacija. NAZNANILO. Rojakom ▼ dižavi Penn.sylvanii naznanjamo, da jih bo obiskal na rojak ANTON OT.AŽAB, ki je bil 3 leta nepretrgano t ave tovni vujni. On je pooblaščen po birati naročnino za Glas Nsrod* in pa rojakom toplo priporočamo Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. Upravniitvo Olaaa Naroda. Dr. Koler fitPwAn. Pkiskvfk, Pa. uPvfitabuifea ki trn* n-mm ff^naliinii kl|iSnMMli kr- .. «1 mdrvrt m ater ■MtaTTftJ*'luLTrnJS^^uSv. flk« » mnd, t erto, mpeessja isa. bnunmm v pridite te MtoUi wbejtt. Na aakafisb kav la So- Taa aoSka botoanl MAvlp ao fcmjSMl amai Kak« hitro rwit* Jk> wm Wnakaja rinite mm oakaj tow ume prisita k faa rmm aa kaai ■opat povnlL HjrmoIo ali vodno kila oMnvto 9 SS. mk in alow hvaa amik ui^kffta^TCaiS iZThr* tZS^^JSilSmi^^Sš*^ •te krvi. MdrtTtm v * tomtkteo Saab h al po« rabim laSa*L Sqal ak-nM vakUa tw-Mj jkj mjejj^lu mg> KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW YO&CA. LAPLAND 11 Junl. — Cherbourg ITALIA 14 junija — Trst BELVEOERK 16. junija — Trat AQUITANIA 14 lun. — Cherbourg MAURETANIA 15 Junl. — Cherboura CANOPIC i? Junija — Genoa KROONLAND is luni. — Havre LA SAVO IC 18 Junl. — Havre KOCH AM BEAU 18 Junl. — Havre AMERICA 22 funl. — Cherbourg PARIS 25 Junl. — Havre FINLAND SB Junl. — Cherbourg OLYMPIC 25 Junl. — Cherbourg COLUMBIA 28 Jun. — Vret BERENQARIA 80 Jun. ■— Cherbourg POCAHONTAS SO lunl. _ Genoa LAFAYETTE 2 lull. — Havre ZEELAND 2 Jul. _ Cherbourg AQUITANIA 5 lut. — Cherbourg LA LORRAINB 8 lull. — Havre ADRIATIC 8 lull. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre pres. wilson 8 junta — Trat FINLAND 9 lull. — Cherbourj CRETIC 12 lull. — Gerea SAXON IA 14 lull. — Cherbourg MAURETANIA 14 Jul. — Cherbourg LA SAVO IE 14 lull. — Havre P. MATOIKA Jul). — Genoa LAPLAND 16 juU. — Cherbourg OLYMPIC 1« Jul I. — Cherbourg ARGENTINA 21 iul.ja — Trat AMERICA 23 Jull. — Cherbourg KROONLAND 23 lull. — Cherbourg ROCHAMBEAU 23 Jull. — Hwre AQUITANIA 28 lull. _ Cherbourg PARIS 27 lull. — Havre FINLAND 30 Jull. — Cherbourg WASHINGTON 33 lull. — Ch«rboura ADRIATIC t avg. — Cherbourg i OELVEDERC »11 lug. — Tret MAURETANIA 11 avg. — Cherbourg Gtede e*n za voano listke In vso droge pojasnila, ofcnifre na tvnlko FRANK S1KSEB STATE BANK_ 82 C\»rt!andt St.. New York. NAREDBA GENERAL. JUGOSL KONZULATA V*ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. Soglasnb x za'dnjim odlokom ministrstva 7.u zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zajostno dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da >0 predloženi dok'imenti pristni o zadostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izden potni list £ele z dovoijenjtin ministrstva. Ker je šte\ilo prosilcev ogromno in z vsakim dnem narašča, ni kcnznlatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebne ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New York*:, ir< Če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-.iicot vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prwo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York (Advertisement) Had bi izvedel za svojega strica j KAROLA GRILCA. Doma jej v Zapužah pri Begunjah* na Go- f renjskeni. Mcseea avgusta lan- | skega lota je odšel iz New Vor-ka neznano kam. Prosim cenjene rojake, a ko kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani. Poročati mu imaui več stvari i i »tarega kraja. — Cyril Grile.j 1277 Putnam Ave., Brooklyn.' Xew York. (7-0—tJ» American Line Direktna služba NEW YORK V HAMBURG Veliki in moderni itnruiki na dva vijaka. MONGOLIA ........ IG. junija MINNEKAHDA (novi) 30. junija samo tretji razred MANCHURIA .. ..14. julija Red Star Line NEW YORK - HAMBURG GDANSK- LIBAVA GOTHLAND ...... 18. junija SAMLAND ........ 16. julija i r.j.mo 3. razred.) VpraSaJte pri pisarni kod pan i je 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnem agentu. Cosulich črta i Direktno potovanje v Du- ! brovnik (Gravosa) in Trst. ] BELVEDERE ...... 18. junija | COLUMBIA ...... 29. junija | PREči. WILSON .... 9. julija j Cene za Trst, Reka In Dubrovnik --$100. iu $110. Potom listkov Izdanih za vse kra- j le v Jugoslavia In Srbiji. Razkošne uaodnostt prveaa. druge- i ga In tretjeaa razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo i orezolačno vino. PHELPS BROTHERS. & CO. Passenger Department 4 West Street New York French Line COHPACHIE GENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE TOURAINE ................ it. Junl la ROCHAMBEAU ............ IB. Jun(|a LA SA VOIE ................ 18. lunlla CHICAGO .................. 25. lunlla PARIS ...................... 25. luntla LAFAYETTE .................. 2. lullla Direktna itleinlika zveza tz Pariza v vsa otevn* tofike Juaoslavlle Hitri parnlkl a ktlrlml In dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanska | vlade bo prl£«kal potnike ob prihodu na« I tih parnlkov v Havru ter lih točno od-premll kamor eo namtnlenU Parnlkl Francoske črt* eo transPortlraP tekom_ volns ne tleo£e 6ahoahyvaik lh vo laov brez tss naorlllka Za i If kart s In o* na vsrslalts v DRUZBIHI PISARHJt 13 Stat« St., R.Y. C •II oa Prt lokalulh aeentlh. COLUMBIA GRAMOFONE OD $35.60 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLCŽČ V VSEH JUL m. beezjplaCnb gs- MIKJE DOBITE PSI: VICTOR HAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA, DOCTOR LORENZ) EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK \ ŠP EC IJ AL 1ST MOŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. , MoJa stroka je zdravljenje akntnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseli boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaflo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moC in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zaatrupljeno krf, masulje In lise po telesu, bolezni v orlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stara rane, živine bolezni, oefabeloat. bolezni v mehurju, ledlcah. Jetra h In tetodcu. rmenlco. revmatlzem. katar, zlata ill*, .naduha Itd. Uradne ure ao: V pondellek, sredah In petkih od 9. ziutral do 6. popoldne. V torkih, Četrtkih In sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zveCer. Ob nedetiah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. Dr. LORENZ M4 p«m a™ Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumelo. Jaz imm hrvat-eko ie Iz atareaa kraja, zato vc« lažja zdravim, ker vas razumem.