t ' '' >W ' * mm ■¡Kisi- ■ -.vš: : ¡s&sŠšMii^ fcjf&tt*»; AŠ NOVI ROMAN Ernest Hemingway: J¥0 OB OROŽJI LETO V. — ŠT. 21 Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Kenko. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava ▼ Kopru, Santorjeva ulica 2S, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru, Posamezni Izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naroCniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za Inozemstvo letno 1008 tllu ali 3 In pol dolarja. PO VRNITVI S PRIJATELJSKEGA OBISKA V FRANCIJI PRIMORSKA JE PRIREDILA PREDSEDNIKU REPUBLIKE ISKRENE OVACIJE NA VSEH POSTAJAH, POSEBNO PA V SEŽANI IN POSTOJNI, KJER JE MODRI VLAK IMEL POSTANEK KOPER — PETEK 18. MAJA 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI J. Predsednik Tito r družbi .MIhe Marinka v Postojni. 2. Ljudje iz Scžaue In okolice so v pričakovanju predredaifca. Tita. napolnili ves peron, ki Je bil premajhen, da M sprejel vse. Zato so J» množica raztegnila na obe strani železniške postaje. S. Sežanski pionirji — vsak je imel zastavico In cvetje, vaS skupaj p» svoj prapor — so nestrpno pričakovali, da zacledaj« v vlaku, bi privozil v postajo, svojega pred dragega Tita C So je mala Vojkica Strltofova izročala pozdrava poofojsfcth pionirjev, jo je prodsodnilt Tito pazljivo poslušal. Polog nje^a oo uii aUESJ predsednik obilne Jož» liaia, pionir iliro FabSii i» moitulil«. Zora Tomi i IS&d&rko!i odhaja predsednik republiko Tito na novo pot v druge prijateljske države, ds tamkaj z najvišjimi tujimi predstavniki, ki so istih mislih, vzida nov kamen v vidno rastočo zgradbo miru v svetu, granitni kamen koristnega sožitja med velikimi in malimi narodi ter enakopravnosti med njimi, vselej ga spremljajo najboljše tihe pa iskrene želje sedemnajstih milijonov državljanov; kadar pa se spet vrača naš Tito s takih gra-diteljskih potovanj v domovino, ga njegovo ljudstvo vselej že zopet uestrpno pričakuje. V takšnem, posebno radostnem pričakovanju, da bo to pot kot p?ra obmejna občina po njegovem ESed šesto in sedmo uro zjutraj, kc se je ob igranju vrhoveljske godbe zbirala venomer večja množica na peronu, potem pa vzdolž proge in še zunaj ograje, in ko se je stopnjevala vedra, nestrpnost vseh, so se zbrali na postaji tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, državni sekretar za blagovni promet FLJtJ dr. Marjan Brecelj, državni sekretar z» notranje zadeve LP.S Mitja Ribičič ter predsednik Okrajnega odbora SZ DL iz Kopra Albert Jakopič-Kajtimir. Kmalu po sedmi pa je po vsej del,?! in usoščeni vrsti ljudi naenkrat veselo završalo. Seveda, na postajo je že nrivozil modri vlak! Med navdušenim vzklikanjem ter mahanjem zastavic je več kot poi-draeri tisoč parov oči iskalo, na katerem oknu modresa vlaka se bo polavil Tito. Ko pa so ljudje to ¿očakali. bi težko ot)!sali občo radost. ki je zavladala, saj se je predsednik Tito kmalu res že ves nasmejan poiavll na oknu enega ianned srednlih vaironov posebnega ▼lak» in že je z roko veselo od-ndravljai na vse strani. Vlak ae je ustavil. Prva sta pohitela pozdravit predsednika Tita tovariš Miha M a -r i h k o in dr. Marijan Bre-s e I 3 , za njima pa jima je v salonskem vozu izrekel dobrodošlico prebivalstva sežanske občine njen predsednik Alf on« Grme k. Ljudje na peronu so se trudili, da Ibi S!m bolje videli, kako so, potem So je predsednik občine zaključil svej nagovor in si s Titom seprel v roko, izročili sežanski pionirji V« Jan Droic, Vojko Vs-leniinčič in Marjane» Z s -Ioksrjcyt »cvetje s kraških goličav«, kakor je predsedniku republike to v svoji dobrodošlici tabo leno povedala med njimi najstarejša. Tito se je malčkom lepo sahvnlil, i? pa so bili presrečni, ko Jih je za slovo še pobožal. Vtem va prislonila tudi starejša predstavnica sežanskih žen» Ana Bone-*a, ki je Titu čvrsto stisnila roko ter mu po krr.Sevsko vo3čiIa dobrodošlico: izročila mu je košarico s steklenicami naiboljSega terann. Za-traa je predsednik republike sprejel od dveh zastopnikov Primorskega, dneva posnetke s potovanja preko Italije, ustregel pa je tudi povratku iz Francije lahko na domači zemlji pozdravila predsednika Tita, se je preteklo nedeljo Sežana praznično okrasila. Z vseh hiš v mestu so v lahnem vetrieu poigravajoče plapolale zastave, še prav posebej pa so domačini okrasili železniška in ostala poslopja ob progi, da bi tovariš Tito vsaj po tem zunanjem izrazu videl, kako je temu ljudstvu toplo pri srcu, ko se on po šestih tako uspešnih dneh spet srečno vrača v domačo deželo. Na sežanski postaji se je že v ranih urah zbrala množica domačinov in okoličanov, s pročelja postaje pa je v imenu vseh izražal njihovo skupno, iskreno dobrodošlico tale veliki transparent: njuni želji ter se na eno takšnih fotografij njijna tudi podpisal. POSEBNA IZJAVA ZA POSLUŠALCE RADIA KOPER Potlej se jo Tito znova približal k oknu in odzravljal viharno ga pozdravljajoči množici, pod samim oknom pa se je zbrala četa novinarjev iz vse Jugoslavije, fo-toreporterji so vneto posnemali prizore s svojimi bleščečimi aparati, radijski poročevalci s snemalnimi aparaturami pa so se prerinili prav pod okno, da bi posnel! na mangetofonski trak, če bi Tito kaj povedal. Predsednik Tito jim je rekel nekaj vedrih besed, nato pa se jo prvi med ujimi ojunačil predstavnik Radia Koper, Branko Gabršček, ki ga je kar lepo po slovensko poprosil, če bi lahko po- Ljudje iz bližnje iu daljne okolice pa tudi same Postojne so povsem pravilno računali, da bo modri vlak že zavoljo izmenjave lokomotiv imel v Postojni daljši postanek. Zato ni čudno, da so v tolikšnem številu napolnili obširni in ves v zastave odeti peron. V Mestecem sončnem jutru so malo po osmi uri res dočakali Izpolnitev svojih pričakovanj: vlak, kije privozil na postajo, se jc tamkaj zadržal res kar dragocene četrt ure. Velikanska množica Postojnčauov je predsednika Tita ob prihodu vlaka na postajo tako viharno pozdravila, da je kar preglasila močno vojaško godbo. Tudi tu so v vagon stopili tisti predstavniki, ki so želeli predsednika republike pozdraviti. Prvi je v imenu postojnske garuizijo maršala pozdravil in mu raporth-al narodni heroj polkovnik Franc Hočevar, nato pa predsednik občino Jožo Baši, ti sta ga spremljala sekretar občinskega komiteja ZK Zdrav-ko S mre kar in predsednik ObO SZDL Tone S t r 1 e , za njimi po sta v spremstvu učiteljice Zoro T o m i o izročila pionirske pozdrave in cvetje mala Vojka 9 t r i -t o f in Miro F a b C1 2. V raa-gororu s predsednikom občine Bss- vedal nekaj besed za poslušalce Radia Koper. Zaradi glasnih vzklikov s perona je moral koprski novinar nasmejanemu Titu še enkrat ponoviti, za katero radijsko postajo gre. Tito je na to rad privolil, bolj v šali pa je vprašal, kaj naj pove. Dopisnik se ni zmedel, am- -pak jc prav tako veselo odgovoril, da pač nekaj o njegovih osnovnih vtisih s potovanja po Franciji. Nato je predsednik Tito nslužno vzel v svoje roke novinarjev mikrofon in vanj povedal naslednjo: »Lahko vam rečem, da smo zadovoljni s potjo, da smo več doživeli, kakor smo pričakovali in naleteli smo na topel sprejem tako pri_yodilnih ljudeh kot pri francoskem ijudstvu, tako da lahko rečem, da smo z opravljenim poslom popolnoma zadovoljni. Prinašam vam iz Francije tople pozdrave francoskega naroda, narodom našo države. Francoski narod goji velika prijateljska čustva do nas. Ml smo se šele sedaj prepričali, ko srno bili lartv «¿«»r sc nam na vsakem koraku pokaaali polno toplino ¡n priznanje.« Ko pa je Tito vračal novinarju mikrofon, mu je spet v šali dejal, da je dovolj za Radio Koper, da pa lahko tudi drugi novinarji po-vzamejo to izjavo. Se nekaj trenutkov in že sc je sredi tisočerih vzklikov odpeljal vlak predsednika Tita v družbi Mihe Marinka, Kočo Popovifia, dr. Marijana Breclja in dr. Jožeta Vilfana naprej. Tudi na lepo okrašenih nadaljnjih železniških postajah Divača, Vreme, Gornje Ležeče, Košana, Pivka in Pre-stranek so zbrani ljudje navdušeno vzklikali Titu svoje pozdrave in on Jim je prisrčno odzdravljal. Povsod so neveda gojili tiho Željo, da bi s« modri vlak tudi pri njih ustavil, toda jasno je, da vozni red tega nI dopuščal. So oe Je predsednik Tito zanimal za letino n» tem področju In za turistični napredek v zveai s Postojnsko jamo. Ob neprestanem vzkllkanju množice Postojnčanov jih je predsednik Tito na kratko pozdravil, rekoč, da je šele pred tednom dni potoval prav tod iz Jugoslavije in da se zdaj spet vrača. Bila je to kratka doba odsotnosti, so pa bili v tem času v Franoiji deležni največje gostoljubnosti, vendar pa do veseli, ko so spet doma. Tito je tudi Postojnčanom izročil pozdrave franeskega naroda in dodal svojo ugotovitev, da so se stare prijateljske tradicije med Fran-uijo in Jugoslavijo anova utrdile. Vzlio daljšemu postanku modrega vlaka, se je Postojnčanom kar prehitro približala minuta Titove-Ka odhoda. Ko se je vlak premaknil, ni bilo ne konca ne kraja navdušenemu vzkllkanju. Sele ko »e je vlak oddaljil a vidika, so se začele razhajati Binožice s kolodvora. Razen nadvse prisrčne dobrodoS-Jlce, ki Jo Je tako množično izra-ailo primorsko ljudstvo predsedniku republike Titu, so (ja radostno Se Istega dne pozdravili Ljubljančani, Zagrebčani in ogromne mno-Žloe Beograjčanov. D. S. Ljubljeni Tiio9 pozdravljen na kraških tleh! Tri tisoč ljudi na postaji v Postojni Pomlad ni prinesla samo prebujenja narave, temveč tudi ljudi. Vse kaže, da je tudi v mednarodnih odnosih nastopilo bolj vedro vreme. Vse zadnje čase smo priča izredno živahni diplomatski dejavnosti med državami in to daje upanje na nadaljnjo razjasnitev. Med najpomembnejše dogodke tega tedna sodi nedvomno obisk Mol-leta in Pineauja v Sovjetski zvezi. Francosko - sovjetski razgovori, ki bodo trajali vsega skupaj 17 ur, bodo prispevali k nadaljnjemu poglabljanju zaupanja med državami in narodi vsega sveta. Po obisku Bulganina in Hruščeva v Veliki Britaniji, po prijateljskem obisku predsednika Tita v Franciji, po prihodnjem obisku predsednika indijske vlade Nehruja v Franciji, niso redki tisti, ki sodijo, da bo sedanji obisk francoskih državnikov v Moskvi prispeval k sklicanju novega sestanka štirih velesil o vprašanju miru v svetu. V splošnem vlada prepričanje, da bo eno najvažnejših vprašanj, o katerih bodo razpravljali v Moskvi, problem razorožitve. Korak na tej poti bi pomenil uvod k uspešnemu reševanju že drugih važnih vprašanj, kakor je na primer nemške. Nadalje so na dnevnem redu: položaj v Severni Afriki, arabsko-izraelski spor, problem gospodarske pomoči scostalim deželam pre-fco Organizacije Združenih narodov ter razprava o odnosih med Vzhodom in Zahodom sploh. Čeprav ne predvidevajo večjih uspehov, vendar pa sodijo, da bodo francosko-sovjetski razgovori v novem ozračju, ki je nastopilo v svetu po 20. kongresu sovjetske Komunistične partije, le prispevali k utrditvi aktivnega sožitja v svetu. To pa se posebej, ker so novi francoski državni voditelji pokazali, da realno gledajo na mednarodni raz- ¥ Istri Te dni so zdravstveni organu v Piranu ugotovili nekaj primerov epidemičnih obolenj za meningitisom, predvsem med predšolsko sssladino. Bolezen se jc razširila iz mest v bujsfcem okraju in je le nekaj primerov v Piranu, medtem ko jih v Koprsi in Izoli ni. Zarastvena služba je takoj podvzela potrebne preventivne ukrepe za omejitev Širjenja. Ti so na prvi pogled dokaj ostri, vendar pa so nujni. Prebivalstvo Pir3na jc takoj dobilo zadostno količino zdravil, ukinili so zbiranje mladine po šolskih vrtcih &b osnovnih šolah, potovanje otrok iz kraja v kraj (Piran — Izola — Koper). Epidemiologi stalno pregledujejo otroke v želji, da zatrejo bolezen že v kali. Priporočajo tudi, da, do nadaljnjega ne bi bilo zborovanj, prireditev in nepotrebnega potovanja iz kraja v kraj, ker bo te z discipliniranim izvajanjem vech zdravstvenih napotkov možno v najkrajšem času zatreti to bolezen. TolažUno je, da so vsi primeri lažjega značaja, brez življenjske nevarnosti, kar je posebna zasluga zdravstvenih organov, ki so že ob prvih primerih okuženja z vso odločnostjo začeli izvajati zdravstvene protiukrepe. Ob tem pojavu meningitisa pa moramo žal ugotoviti, da so nekateri, delno zaradi nepončenoeti ali pa tudi cclo zlonamerno, začeli razširjati neresnične vesti o »grozni epidemiji«. Res je, da bi lahko izbruh te bolezni imel velike posledice, toda čuječnosti zdravstvene službe in organov oblasti jc pripisati, da ni nevarnosti, Širjenja bolezni. Seveda je potrebno pri zatiranju meningitisa, to je vnetja možganske mrene, sodelovanje vseh prebivalcev, ki morajo izvrševati vsa navodila zdravstvene službe in ss bolj ko mogoče izogibati mož-r.osti prenosa bacila sneningokoka iz kraja v kraj. Znano jc namreč, da ni nujno, da bi za io boleznijo obolel vsak, njej so v glavnem podvrženi otroci, starejši pa so večkrat le njeni prenaaalci. Prepričani smo, da bomo Se v kratkem lahko poročali, da v naših obmorskih mestih ni več meningitisa in dr, je bila bolezen že v kali zatrt«. voj in da želijo voditi lastno zunanjo politiko. Razveseljiv korak, ki vliva nadaljnjih nad, je tudi najnovejša vest iz Moskve, da jc Sovjetska zveza sklenila zmanjšati kontingent svojih oboroženih sil za milijon 200 tisoč mož. Vest je pozdravila vsa miroljubna svetovna javnost, da bi v mednarodnih odnosih nastopilo namesto hladne vojne — ozračje medsebojnega sodelovanja. S sovjetskim korakom je dana široka možnost, da bodo premostili mrtvo točko, na katero so zašli vsi dosedanji razorožitve-ni razgovori v okviru Združenih narodov. Važno je sedaj, da tudi druge velesile store isto in s tem stvarno dokažejo, da so res za razorožitev. Kot rečeno, so v mednarodnih odnosih nastopili novi elementi, ki kažejo, da so sile miru in socializma v polnem pohodu. Zato pa danes tembolj preseneča miroljubno svetovno javnost to, kar Velika Britanija počenja na Cipru. V nasprotju t. vsemi deklaracijami o človečanskih pravicah, ki jih je podpisala tudi britanska vlada, so britanske oblasti na tem otoku obesile pred dnevi dva grška patriota, Mihaela Karaolisa in An-dreasa Demitria. Vest je razburila ves svet. Vsi se sprašujejo, čemu Velika Britanija, ki je sicer proti vojni, ša vedno razpihuje na tem področju elemente hladne vojne s tem, da noče priznati ciprskemu prebivalstvu pravice do samoodločbe. Laburističnim protestom so se pridružili včeraj tudi liberalci, ki prav tako grajajo Edenovo kolonialno politiko. List »Manchester Guardian« je takole napisal: »Če vlada ne bo spremenila te svoje politike, se bodo Ciprčani vedli nasproti Britancem prav tako, kot so se Francozi do nacistov pod nemško okupacijo v drugi svetovni vojni.« V Avstriji so bile zadnji teden poslanske volitve. Rezultat volitev ni prinesel presenečenj. Ljudska stranka je okrepila svoje pozicije s tem, da je povečala število glasov in seveda tudi mandatov. Socialisti pa so v glavnem obdržali pozicije, ki so jih pridobili leta 1953. V splošnem si mednarodni opazovalci razlagajo ta rezultat kot izraz zadovoljstva avstrijskih volivcev z neodvisno politiko dosedanje koalicijske vlade, lcl je izbojevala svobodo in neodvisnost, utrdila mednarodni položaj Avstrije, zboljšala stike s sosednimi državami, zlasti z Jugoslavijo, in dosegla, kljub zelo te--a - žavnim povojnim razmeram, go- spodarski napredek dežele. Naša . država pa si obeta, da se bodo tudi vnaprej jugoslovansko-avstrij-ski odnosi ne samo ugodno razvijali, temveč tudi poglobili z iskanjem nadaljnjih oblik medsebojnega sodelovanja. V Parizu so tc dni francosko-nemška pogajanja glede Posarja. Vse kaže, da sta obe stranki dobro ugriznili v trdo jabolko spora in da bo po dolgem času vendarle prišlo do nekega sporazuma, Fran-cosko-nemški odnosi, ki so že dlje časa v krizi, so se v začetku maja nekoliko izboljšali. Francoski zunanji minister Plneau in zahodno-nemški kolega von Brentano sta na svojem sestanku 3. maja z medsebojnim popuščanjem zbližala gledišča obeh vlad o glavnih spornih vprašanjih glede Posarja, Menijo, da je Francija privolila v priključitev Posarja k Nemčiji pod pogojem, da zahodnonemška vlada pri-pozna gospodarske koristi Francije na tem industrijsko važnem področju. S svoje strani bonska vlada soglaša s francosko zahtevo, po kateri bi vse zainteresirane države sodelovale v finansiranju graditve prekopa na reki Moselli. Vsekakor je tako zbližanje stališč pomemben korak na poti k odstranitvi perečega problema, ki že dolga leta razdvaja Francijo in Nemčijo. RAZSTAVA JLH V Kopru so v torek zvečer odprli v dvorani občinskega ljudskega odbora razstavo o razvoju Jugoslovanske ljudske armade. Številne slike prikazujejo ves njen razvoj od prvih partizanskih enot z dokaj preprosto oborožitvijo do danes, ko naša Armada predstavlja pomembno udarno silo. Na razstavi so številne slike, ki pričajo o tem, kako so se partizani borili s primitivnim orožjem z zdaleč močnejšim nasprotnikom, kako so v vojni stalno izpopolnjevali svojo tehniko in s kakšnim najsodobnejšim orožjem je danes oborožena JLA. Veliko pozornost obiskovalcev vzbujajo tudi slike o šolanju mladine — pripadnikov Armade, da bodo ob vsakem času znali braniti svojo domovino. Ta razstava, ki je vzbudila veliko zanimanje med prebivalstvom Poreča, Umaga, Novega grada, Buj, Pirana in Izole, bo v Kopru odprta le do ponedeljka, 21. maja, vsak dan od 8. do 20. ure. Minuli teden je bila v Ljub'ja-ni na Gospodarskem razstavišču zaključena uvodna letošnja razstava — i. strokovna razstava tekstila. Imela je mednarodno obeležje, saj so razen številnih ooniacili proizvajalcev svoje izdelke razstavljala íutü nekatera tuja podjetja. Razstava je iaiio v strokovnem, kot tudi v komercialnem pogledu zelo uspela. Razstavo je obiskalo nad 20.000 ljudi iz vse države in tudi števii-ni tujci. Mnoge strokovne in druge šoie, delovni Kolektivi in enote Ji-iA so kolektivno obisKali razstavo. Obiskovalci so se o organizaciji UKREPI ZA MOČNEJŠE UVELjl A VLAN J iS SVETOV, PRI OLO V torek 15. t. m. je bila v predsedstvu OLO v Kopra seja preu-seUnuíov svetov pri üwj, na katerem sia predsednik okraja Aloin D u j c in a' rano Klobučar vseh 13 prectscduikov svetov seznanila z značilnostmi preiiioga druiDcue-ga piana in proračuna okraja Koper za ieto liJoti, hkrati pa odgovarjala na važnejša postavljena vprašanja s tem v zvezi. Ob koncu prvega tlela seje je bil vsem predsednikom svetov razdeljen ou-širen material omenjenih predlogov, nakar je predsednik okraja vse navzoče pozval, . naj sveti ta material čimprej proučijo in naj vzlic temu, da sta predlog letošnjega družbenega piana in proračuna že dokaj prediskutirana s tajništvi svetov in da je rok kratek, pripravijo za bližnjo sejo Okrajnega ljudskega odbora morebitne spreminjevalne predloge. V okviru druge točke dnevnega reda pa jc bilo govora o potrebnem sistemu koordinacije v delovanju posameznih svetov, o tesnejši povezavi svetov s predsedstvom OLO, o aktivnejšem sodelovanju predsednikov svetov na sejah OLO, o spremembah Statuta OLO, o okrepitvi nekaterih tajništev ter še o mnogih administra-tivno-tehničnih ukrepih za boljše delovanje teh važnih družbenih organov pri OLO. H koncu so navzoči soglasno sprejeli predlog predsednik Dujca, da bo v bodoče redno skliceval takšne koristne seje s predsedniki svetov. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUCOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN« _ Simptomatično je, kot pišejo nekateri londonski listi, da na nedavnem sestanku Sveta Atlantskega pakta v Parizu niso načeli vprašanja niti o sedanjem položaja na Srednjem vzhodu, niti o Cipru, čeprav bi pod normalnimi okoliščinami pravzaprav moralo priti do talce razprave. To dejstvo lahko tolmačimo samo tako, da med državami članicami ni enotnega gledanja na način reševanja tamkajšnjih sporov. Vendar pa se slišijo glasovi, da bi bilo mnogo pra-vilnejše to tolmačiti s pomanjkanjem utrjenih pogledov na neke nove činitelje, ki so pričeli igrati odločilno vlogo v politiki na Bližnjem in Srednjem vzhodu, Na srednjevzhodnem področju se že dalj časa vse bolj uveljavljata dva politična elementa, ki se ju ne da obiti pri poskusih reševanja tamkajšnjih problemov in pomiritve na izraelsko-arabskih mejah. Prvi od teh elementov je vse večja in čvrstejša enotnost arabskih dežel, ki niso zajete v Bag-dadskem paktu, drugi pa je pojav določene politike Sovjetske zvezo na Srednjem vzhodu — politike, ki je tudi ni mogoče prezirati. Politično zainteresiranost Sovjetske zveze na Srednjem vzhodu niso priznali samo Angleži na nedavnih razgovorih s sovjetskimi predstavniki v Londonu. To so storili prav tako tudi Francozi in Američani, ki so za to verjetno imeli več razlogov. Tako je razen Londona, Pariza in Washingtona zdaj tudi Moskva postala moralnopolitično odgovorna za dogajanja na Srednjem vzhodu — prav to pa so tudi hoteli na Zahodu doseči, ko že ni bilo drugega izhoda. Prav takega, če ne še večjega pomena je zgrajevanje vse širše in trdnejše enotnosti arabskih dežel — z Egiptom na čelu — ki niso bile potegnjene v organizacijo Bag-dadskega pakta. Njihova akcijska enotnost se je zlasti okrepila po sklenitvi zveze med Egiptom, Saudsko Arabijo in Jemenom in nenehno raste, ne glede na udarce, ki jim je vsak dan izpostavljena. Arabska enotnost je že danes taka sila, da bi bilo zelo nepremišljeno, ■če ne bi z njo v svetu računali. Drugače rečeno, nastopil je čas, ko problemov Bližnjega in Srednjega vzhoda ne bo več mogoče realno ■ reševati brez aktivne udeležbe . tamkaj živečih narodov. Novi položaj na Srednjem vzhodu, ki-je nastal zaradi pojava dveh tako pomembnih činiteljev, je v neki svoji izjavi kred nekaj dnevi ocenil tudi francoski zunanji minister Plneau. Dejal je, da se problemi Srednjega vzhoda ne morejo več tretirati s stališča določil Tristranske deklaracije iz leta 1950. Ta je obvezovala samo Veliko Britanijo, Francijo in ZDA in zdaj ne ustreza več odnosom na tem po- razstave, kot tudi 0 asortimaan in kvaliteti razstavljenega blaga zelo pohvalno izrazili. Ne glede na številne nove trgovske zveze, ki so bile vzpostavljene na razstavi, je ono že tamkaj prodanega za 5L>S milijonov dinarjev raznega tekstilnega biaga, tekstilnih strojev in druge opreme. Razstavo so spremljala strokovna predavanja in posvetovanja inženirjev in tehnikov tekstilne stroke. Proučili so nove tehnološke postopke obdelave in predelave kemičnih vlaken. S tem so se iekstilni proizvajalci Jugoslavije ze nekoliko pripravili na delno preusmerilev proizvodnje oci bombažnih vlaken na kemična in mešana vlakna — glede na novo tovarno viskoze v Loznici. Teh predavanj in posvetovanj se je skupno udeležilo nad 4u0 strokovnjakov iz vse države. Obdelali so leferate 12 tujih in prav tolikih domačih strokovnjakov. Se ta mesec bosta na Gospodarskem razstavišču še dve razstavi: od 23. cio 2S. maja bo razstava rentgenskih aparatov in pribora, od 26. maja do 3. junija pa bo razstava »Stanovanja za naše razrnereu. Prva 'oo prav v času kongresa rentgenologov Jugoslavije. Razen domačih tovarn (Zavodi RR Niš, Elek-tromedicina Ljubljana in Fotoke-mika Zagreb) razstavljajo svoje izdelke tudi številne tuje tovarne — češke, zahodnonemške, švedske, italijanske sn nemške iz Berlina. dročju. S tega gledišča je treba tomačiti tudi nedavni francoski predlog za sklicanje mednarodne konference za Srednji vzhod, kot tudi relativno ugoden sprejem ' Hruščevega predloga v Parizu, naj bi izvedli popoln embargo na dobave orožja deželam Srednjega in Bližnjega vzhoda. Angleško nasprotovanje takim predlogom samo pomeni, da je njihovo dete — Bagdadski pakt — dejansko v resni nevarnosti. Splošno spoznanje, da problemov Srednjega in Bližnjega vzhoda ne bo več mogoče reševati samo v krogu nekaterih držav, ki rsame sebe delajo odgovorne za dogodke na tem področju, je nedavno privedlo do soglasnosti vseh velikih sil in tudi drugih zainteresiranih držav, naj Varnostni svet OZN prevzame vlogo posredovalca za pomiritev na izraelsko-arabskih mejah. .Prvi uspehi generalnega sekretarja OZN Daga Hamarskjoelda kažejo, da je taka usmeritev pravilna in v današnjih pogojih edino realna. Z drugimi besedami, v današnjih pogojih in odnosih v svetu je treba iskati širšo platformo za reševanje sporov na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kot pa je to krog dveh ali treh velesil. Kaj ni prav to eden od gotovih znakov, da v mednarodnih odnosih resnično nastaja nova doba, v kateri je nujno sodelovanje vse širšega kroga držav pri reševanju sporov? Tako kakor vsako leto bodo tudi letos prebivalci koprskega okraja v soboto izročali štafetnim skupinam čestitke, ki jih bodo izročili 25, maja v Beogradu maršala Tita za njegov rojstni dan. Glavna okrajna štafeta, ki bo stekla od obale slovenskega morja, bo prispela v Divačo ob 8.52 uri, v Sežano pa ob 9.36 uri. Tukaj se bo združila s štafeto iz Dutovelj, ki bo krenila na pot ob 8,53 nri preko Tomaja. Po krajši slovesnosti v Sežani se bosta štafeti združili in ob 12.15 uri prispeli v Postojno. Ob istem času bo prihitela tudi štafeta iz Ilirske Bistrice. Leta bo šla. iz Ilirske Bistrice ob 9.50 uri in prispela v Pivko ob 11.05. V vseh središčih občin bo imela . štafeta 10-mmutni postanek, med katerim bodo predstavniki oblasti in množičnih organizacij pozdravili nosilcc štafetne palice. V koprskem okraju bo letos sodelovalo v štafeti okrog 1000 članov TVD Partizana, prostovoljnih gasilskih čet, šolske mladine, tabornikov, pripadnikov JLA in dr. GOLOBI PISMONOŠE SO ŽE ODLETELI V soboto, 12. maja, so se kmalu po osmi uri zjutraj zbrali pred poslopjem okrajne pošte v Kopru pionirji osnovne šole v pionirskih uniformah in nad 100 Koprčanov, ki so prisostvovali svečanemu vzletu 95 golobov-pismonoš. Istega dne so zleteli golobi tudi z Reke in vrha Triglava. Iz Kopra so golobi-pismonoše zleteli v smereh Ljubljana, Kranj in Maribor. Na te cilje so prileteli že dopoldne. V ponedeljek pa so nadaljevali pot proti Zagrebu. V Beograd bodo prileteli 25. maja in izročili predsedniku Titu čestitke za njegov rojstni dan. . T. Splošna bolnica v Kopru razpisuje mesto KNJIGOVODJE pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola s prakso v knjigovodstvu v zavodih s samostojnim financiranjem. Prednost imajo oni s prakso, v zdravstvenih ustanovah. Prejemki po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Okrajni družbeni plan za 1. 1956 predvideva nadaljnji porast proizvodnje in blagovnega prometa v vseh panogah gospodarstva, razen v kmetijstvu in gradbeništvu. Proizvodnja v kmetijstvu bo padla nasproti letu 1955 zaradi posledic hude zime. Obseg gradbenih storitev pa se bo zmanjšal zaradi zoževanja investicijske fronte, kar bo ugodno vplivalo na stabilizacijo cen v na-Sem gospodarstvu in na povečanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo. Skladno z razvojem gospodarskih panog se bo povečal tudi narodni dohodek. Največji porast narodnega dohodka bo ustvarjen v industriji in rudarstvu, kar bo skoro v celoti pokrilo zmanjšanje narodnega dohodka v kmetijstvu. Povečanje narodnega dohodka v ostalih panogah gospodarstva bo Urilo padec v gradbeništvu in dalo še nekaj presežka, tako da se bo narodni dohodek v okraju povečal za okoli 2 odstotka. Povečanje narodnega dohodka v družbenem sektorju gospodarstva bo znašalo predvidoma nasproti leta 1955 okoli 9 odstotkov in bo 78 odstotkov celotnega narodnega dohodka v okraju ustvarjeno v družbenem sektorju. Posamezne panoge gospodarstva v družbenem sektorju bodo udeležene na formiranju narodnega dohodka takole: industrija in rudarstvo . 43,0 % kmetijstvo......7,8 % gozdarstvo......2.3 % gradbeništvo.....7,6 % promet........11,6 % trgovina.......15,0 % Eostinstvo in turizem . . 4,2 % obrt.........6,6 % komunalna in prosvetna dejavnost......1,9 % Gornji odnosi jasno kažejo, da ostvarita največ narodnega dohodka industrija in rudarstvo in da je razvoj teh panog odločilen za napredek vsega gospodarstva. Kmetijske zadruge in državna kmetijska posestva bodo dala v letu 1956 že 23 odstotkov od celotnega narodnega dohodka v kmetijstvu. To pomeni, da dobiva tudi družbeni sektor v kmetijstvu že tisto osnovo, ki je potrebna za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil v kmetijstvu. Naslednji pregled bo pokazal, kako so posamezne občine udeležene pri formiranju narodnega dohodka v družbenem sektorju gospodarstva: Divača........2,5 % Hrpelje.......1,6 % Ilirska Bistrica .... 10,8 % Izola ........15,5 % Koper . .......25,8 % Piran........19,0 % Pivka........4,5 % Postojna...... 10,1 °/b Sežana........10,2 % Ti odstotki jasno kažejo na značilnosti posameznih občin. Občini Hrpelje in Divača sta izrazito pasivni posebno še zato, ker je tamkaj tudi privatni sektor kmetijskega gospodarstva slabo razvit, oziroma nima prirodnlh pogojev za večjo kmetijsko proizvodnjo. V občini Pivka je sicer družbeni sektor slabo razvit, saj ga v glavnem predstavlja en obrat »Javorja«, je pa močno razvit privatni sektor, ki ima posebno iz gozdov precejšen vir dohodkov. Znaten del narodnega dohodka se izloča za plačilne sklade, ki odrejajo raven osebne potrošnje. V letu 1956 znaša to 43 odstotkov, ee gledamo samo družbeni sektor, pa 29 odstotkov narodnega dohodka. Ta odnos pove, da ustvarja družbeni sektor gospodarstva mnogo večji presežek dela kakor pa ŠTANJEL Pred kratkim je v Štanjelu gostovalo Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra s komedijo »Boter Andraž«. Navdušeni nad delom in izvajanjem so Stanjelci izrazili željo, da bi bila taka gostovanja češča. Ob njih bi se tudi marsikaj naučili bodoči člani dramske sekcije prosvetnega društva, ki ga nameravajo te dni ustanoviti. privatni sektor in da glavno breme družbene potrošnje, to so proračunski izdatki in izdatki za investicije iz raznih skladov, nosi družbeni sektor, predvsem industrija in rudarstvo. Okrajni družbeni plan zajema le okoli 10 odstotkov narodnega dohodka iz privatnega sektorja v kmetijstvu, in to v obliki davkov in taks. Skoraj polovica teh sredstev se direktno zbira v sklade za pospeševanje gospodarstva na vasi in najmanj 20 odstotkov od drugega dela se zopet direktno vrača kmetijcem v raznih oblikah, kakor na primer za zaščito kultur, zatiranje živinskih bolezni, dodeljevanje nagrad umnim kmetovalcem in podobno. Iz ostanka, ki gre za kritje proračunskih izdatkov, ne bi mogli kriti niti polovico stroškov za osnovne šole na vaseh. Če pa vzamemo v poštev še druga sredstva, ki se dajejo iz družbenih skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, potem upravičeno trdimo, da družba daje kmetijstvu več nego prejme od njega, Družbeni sektor gospodarstva izloča v koprskem okraju v letu 1956 za kritje splošnih družbenih potreb 59 odstotkov narodnega dohodka. Če pa primerjamo med seboj zneske, potem vidimo, da kmetovalci prispevajo samo 5 odstotkov od zneska, ki ga prispeva družbeni sektor gospodarstva, medtem ko na drugi strani predstavljajo kmečki prebivalci okoli 65 odstotkov vsega prebivalstva v koprskem okraju. Gospodarskim organizacijam družbenega sektorja ostane v letošnjem letu 12 odstotkov narodnega dohodka za njihove potrebe, ali okoli ene milijardo dinarjev. Največji del teh sredstev, in sicer 40 odsl. gre v invest. sklade in v sklade za prosto razpolaganje, 38 odstotkov gre za kritje raznih zakonskih obveznosti, katere morajo gospodarske organizacije kriti iz dobička, 22 odstotkov pa dobijo kolektivi za dodatne plače iz dobička. Ta sredstva — gledano v absolutnem znesku — se nasproti družbenemu planu za leto 1955 povečajo za 28 odstotkov. Predvidena delitev narodnega dohodka v družbenem planu za leto 1956 daje dovolj stimulacije za povečanje proizvodnje, posebno še v kmetijstvu. Povečanje storilnosti tlela in zmanjšanje stroškov proizvodnje pa daje možnosti, da bo udeležba podjetij na narodnem dohodku, kakor glede skladov tako tudi plač še večja, A. P. m Storilnost posameznika na nekem delovnem mestu zavisi med drugim tudi od nagrade, ki jo prejema za opravljeno delo. Ta — namreč nagrada — pa se ravna tudi po kategorizaciji delovnega mesta: bolj ko so komplicirani posli na nekem delovnem mestu, več znanja, izkušenj in podobno je potrebnih za opravljanje teh poslov. Odtod eden izmed bistvenih elementov našega plačnega sistema, ki deli delavce v nekvalificirane, polkvalificirane, kvalificirane in visoko kvalificirane, Trgovina kot posebna gospodarska panoga je bila glede kategorizacije dolgo časa delno zapostavljena. Nekaterim v trgovini zaposlenim osebam je bilo praktično onemogočeno, doseči stopnjo visoko kvalificiranega delavca; tu imamo v mislih poslovodska mesta, ki se jim ni priznavala stopnja visoke kvalifikacije. Ta nepravilnost je bila v precejšnjem obsegu odpravljena lani, ko je Trgovinski zbornici za LRS HE sä© zsščifaasa sredstva Marsikateri kmetovalec je menil, da je letošnja ostra zima pokončala poleg drugih poljedelskih škodljivcev tudi koloradskega hrošča. Vendar pa temu ni bilo tako. Ko se je v obmorskih krajih dvignila temperatura na 15 stopinj Celzija, so okrog 20. aprila zasledili prve hrošče na območju KZ Koper in KZ Izola. Lahko pa pričakujemo, da se bodo pojavili v kratkem tudi v višinskih predelih našega okraja, Za- OB VRNITVI NAŠE LADJE »ROG« S PLOVBE OKOLI SVETA Minuli teden se je vrnila po šestmesečni prekooceanski plovbi ena naših največjih trgovskih ladij »Rog«. Ta naš morski orjak z 10.500 Brfc — last »Splošne plovbe« v Piranu, je bila prva jugoslovanska ladje, ki je pristala tudi v Rumenem morju t. j. v severnoki-tajski luki Cing-Tam. Hrabra posadka »Roga«, sestoječa iz 43 mož, med katerimi je mnogo novincev, je junaško kljubovala besnečemu morju okoli ZDA in Japonske, v viharjih, ki jih pomorščaki označujejo z izrazom »fe-nomenalno morje«. »Rog« je v omenjenih viharjih, ki so pogoltnili tri tuje preokooceanske parnike, žal izgubil neustrašnega in požrtvovalnega člana posadke, tovariša Jožka Urbančiča. Njegov spomin so skupaj s preostalimi 42 člani posadke počastili z enominut-niru molkom ob prisrčnem sprejemu na krovu »Roga« minuli teden v Piranu tudi predstavniki Okrajnega komiteja Zveze komunistov, Okrajnega ljudskega odbora, čla- ni kolektiva »Splošne plovbe« in predstavniki Občinskega ljudskega odbora v Piranu. Sekretar OK ZK Albert Jakopič-Kajtimir je toplo pozdravil posadko, želeč ji v imenu vseh množičnih organizacij našega okraja po tej prvi, krstni prekooceanski vožnji, še mnogo uspehov, »ki niso v ponos samo posadki, temveč naši skupnosti kot celoti in seve še posebej v ponos prebivalstva slovenskega Primorja,« je dejal tovariš Kajtimir. Vrhunec tega m3lega, toda prisrčnega sprejema »Roga«, zasidranega po šestih mesecih zopet pred domačo luko v Piranu, je bilo odlikovanje, s katerim je predsednik Tito v znak priznanja za vseskozi vestno in požrtvovalno izpolnjevanje dolžnosti nagradil kapitana ladje Baldomirja Podgornika. Predsednik OLO Albin Dujc je ob predaji odlikovanja kapetanu Podgor-niku med drugim podčrtal, da pomeni odlikovanje kapitana dejansko tudi zasluženo priznanje celotni posadki. .. 'V»-' S §11 -> Hm tei^issÄSiSii /'i % . mmm .......... . : . , iS ■ mmäi ..... ^ V, IUP4 ' ■ ' :■ :......■■.::::■■-:■:■:■ ■ Prekooceanska ladja Splošne plovbe Koper »Rog« to je prav, da se seznanimo s tem nevarnim škodljivcem. Samice koloradskega hrošča živijo lahko do dve leti in znesejo nad 2.000 jajčec. Iz njih se v 10-ih do 15-ih dneh izležejo neverjetno požrešne ličinke, ki objedajo krompir, melancane, pa tudi listje paradižnika. Ta zajedalec je v stanju zmanjšati pridelek krompirja za okrog 20 odstotkov, kar brez dvoma predstavlja znatno škodo našemu poljedelstvu. Najbolj razširjen je v Sloveniji, delno na Hrvatskem, medtem ko je v Srbiji doslej okužil krompirjeve nasade le v dveh okrajih. Najprimernejši čas za uničevanje koloradskega hrošča je prav te dni, ko jih toplo pomladansko sonce zvabi iz prezimovališč pod zemljo na mlade krompirjeve liste. Zato je potrebno takoj pričeti s pregledovanjem krompirjevih nasadov in začeti z načrtnim zatiranjem koloradskega hrošča, z uničevanjem njegovih ličink in jajčec. Okužene ali pa ogrožene njive je treba škropiti oziroma prašiti s kemičnimi sredstvi. Za škropljenje je najboljši 0,75 odstotni svinčeni arzenat (3A kg na 100 litrov vode), in ga uporabljamo predvsem na krompirjevih nasadih, ki so brez vmesnih posevkov, dalje 0.15 odstotni Lindan (1,5 del na 100 litrov vode) ali pa enoodstotni Pantakan oziroma Diditin. Pri istočasnem zatiranju krompirjeve plesni je potrebno dodati tem zaščitnim sredstvom en odstotek bakrenega apna. Za prašenje krompirjevih nasadov pa so najboljši Lindan, Pepein, Pantakan in Ben to*. Vsa ta. kemična sredstva imajo kmetijske zadruge v dovoljni meri na zalogi in kar je najvažnejše, vsak kmetovalec jih lahko dobi BREZPLAČNO, saj jih plača Okrajni ljudski obor Koper. Samo lani smo v našem okraju potrošili za zatiranje koloradskega hrošča in krompirjeve plesni nad 4.110 kg Pantakana ter svinčenega arzenata, 37,214 kg sredstev za za-praševanje ter 3.926 kg bakrenega apna in modre galice. Vso tehnično stran zatiranja bodo opravile kmetijske zadruge. V krajih, kjer obstojajo za to pogoji, bodo formirane ekipe, ki bodo sistematično zatirale tega nevarnega škodljivca, ne glede na sektor lastništva. Občinski ljudski odbori so dolžni ustanoviti komisije, ki bodo vodile akcijo zatiranja in organizirale kotrolne in množične preglede krompirjevih nasadov. Njihovi lastniki pa morajo v dobi vegetacije na njivah postaviti na vidno mesto table s svojim naslovom, da bo nadzor nad izvajanjem temeljnega zakona o zatiranju koloradskega hrošča lažji. as delovnih mest v sodelovanju s sindikatom trgovinskih delavcev in uslužbencev uspelo prepričati za reševanje teh vprašanj pristojne komisije za plače o krivičnosti takega presojanja. Zadevo je dokončno utrdil Pravilnik o strokovni izobrazbi delavcev in uslužbencev v trgovini, ki je izšel konec lanskega leta. Na področju koprskega okraja se je utemeljena prekategorizacija poslovodskih mest iz II. v I, kategorijo izvedla le v postojnskem delu okraja, ne pa tudi v sežanskem in ožjem koprskem delu, Glede na to je okrajna komisija za plače zaprosila Trgovinsko zbornico Koper, naj izdela svoj predlog. Po tem predlogu naj bi se število poslovodskih mest I. kategorije v vseh vrstah trgovine (z živili, tehničnim materialom, tekstilom itd.) na navedenih dveh področjih povečalo od sedanjih 20 na 98. Upoštevajoč, da gre pri tem v celoti za 159 poslovalnic z 292 uslužbenci, to pomeni, da bi imeli v nekaj manj kot vsaki drugi poslovalnici po , eno poslovodsko mesto, razporejeno v skupino, za katero je potrebna visoka kvalifikacija. Zelo verjetno je, da bo komisija za plače ugodila temu predlogu. S tem pa seveda še ni rečeno, da bodo osebe, ki delajo na teh mestih, tako avtomatično pridobile priznanje visoko kvalificiranega delavca. Za dosego tega bo potrebna dopolnitev drugih pogojev, ki jih predpisuje pravilnik o strokovni izobrazbi. Vendar bo priznanje zadevnih delovnih mest kot visoko kvalificiranih v veliko spodbudo ne le trgovini na tem področju temveč tudi v spodbudo ljudem, ki ta mesta — ker ni boljših, strokovno bolj podkovanih ljudi —• trenutno zasedajo; spoznali bodo, da naša družba pravilno vrednoti posamezno vrsto dela, to spoznanje pa jim bo nedvomno povečalo voljo in veselje do tega, da se strokovno izpopolnjujejo in opravičijo zasedanje delovnega mesta, za katerega jim strokovnosti trenutno več ali manj manjka. To pa bo samo v korist kulturnosti postrežbe in izbire blaga, skratka v korist trgovini in njenemu napredku. F. M. mi portiicmsko slavje V nedeljo bodo v partizanski vasi Pregarje v Brkinih imeli pomembno slavje: odkrili bodo spomenik 48 borcem in aktivistom NOB ter žrtvam fašističnega terorja. Že v soboto, 19. maja zvečer, bo slavje začela brkinska partizanska patrulja ob pra\'em tabornem ognju, predvajali pa bodo tudi domač partizanski film. Naslednji dan, v nedeljo zjutraj, bo ob devetih zbor vseh preživelih borcev in aktivistov brkinskega predela. Ob enajstih je predvideno odkritje spomenika, nato pa nastop pevcev in recitatorjev. Ob dveh popoldne bo še telovadni nastop pripadnikov JLA in pionirjev, nato pa do pozno v noč veselo ljudsko rajanje. Prireditveni odbor vabi vse preživele brkinske borce in aktiviste, naj se slavja udeležijo. Pobudo za postavitev spomenika je dal še bivši okrajni odbor ZB v Sežani, vendar pa so lahko zamisel uresničili šele sedaj. Za spomenik so prispevala v denarju, materialu in prevozih mnoga podjetja, domačini iz Pregarja in okoliških vasi pa so opravili nad 800 ur prostovoljnega dela. Občinski ljudski odbor v Hrpcljah je plačal ureditev javne razsvetljave in skupaj z občinskim komitejem ZKS v Ilirski Bistrici poskrbel za agitacijo, da bo čimboljša udeležba na slavju. M. K. Člani SZDL, širite SLOVENSKI JADRAN Zbirajte naročnike, dopisujte! OB OBČNEM ZBORU KZ POSTOJNA BESEDA — DVE O OSEMLETNI ŠOLI V ŠTANJELU Na nedavnem občnem zboru Kmetijske zadruge v Postojni so člani temeljito pretresli delo ter vse uspehe in pomanjkljivosti v zadnjem letu. Ugotovili so, da se je zlasti uveljavilo kolektivno upravljanje zadruge — vedno več članstva se živo zanima za zadružne probleme in aktivno sodeluje pri njihovem reševanju. Zadruga je v svojem razvoju posebno v zadnjem času doživela nagel vzpon: od leta 1952 je narasla vrednost osnovnih sredstev za 65%, promet se je povečal za 266%, proizvodnja po zaposlenih delovnih močeh je narasla za 52%. Zadruga je izredno napredovala zlasti v živinoreji in poljedelstvu, uvedla je boljšo tehnično in strojno obdelavo zemlje, izboljšala je preskrbo članov z umetnimi gnojili in semeni. Minulo leto je zadruga v Postojni imela nad sto milijonov dinarjev prometa samo v trgovini in odkupu. Pri tem niso zabeležili nikjer niti najmanjše nepravilnosti ali celo poneverbe. Na ves ta promet so ustvarili le minimalen dobiček, kar nazorno kaže, da je bila zadružna trgovina res v službi potrošnikov — bila je regulator cen v mestu in okolici. Ne samo, da niso pri dobavljanju umetnih gnojil, krmil in orodja članstvu zaračunavali marže, marveč so celo iz ustvarjenega dobička prispevali nad ISO.OOO dinarjev zo pospeševanje kmetijske proizvodnje. Posebno pozornost posvečajo živinoreji. Prav zato podpirajo tudi akcijo za zgraditev gnojničnih jam, ker bo z boljšim gnojenjem travnikov dosežen večji pridelek krme. Uvedli so tudi molzno kontrolo krav in podvrgli skoraj vso živino na svojem področju veterinarskim pregledom. Od leta 1953 je naraslo število goveje živine za 7%, razen tega pa se je tudi močno dvignila mlečnost krav. Napredek so dosegli tudi v prašičereji in kokošereii; meliori-rali so večje komplekse zemljišč. S svojimi stroji je zadruga pomagala svojim članom in tudi nekaterim nečlanom pri obdelovanju zemlje, škropljenju in gnojenju, setvi in žetvi, košnji in drugih poljskih delih. Uvedla je tudi dobro semensko službo, kar neposredno vpliva na večji pridelek. Zlasti lepe uspehe so pridelovalci dosegli pri krompirju, kjer so po temeljitem gnojenju in dobrem semenu dosegli skoraj dvojni pride- Nakoliko prepolno so žačeli V Kmetijski zadrugi v Izoli so šele pred t.ednom dni začeli kontra-hirati pri svojih članih — kmetovalcih izol.ikega področja — kmetijske pridelke, zlas'!i zgodnji grah, paradižnik, krompir in drugo, pa tudi razno sadje — češnje, hruške, jagode itd. Menda ni potrebno posebaj povedati, da je večina kmetijskih zadrug sklenila podobne pogodbe o odkupu še pred zače'kom glavnih spomladanskih poljskih del, tako da je lahko svojim članom pomagala tudi z umetnimi gnojili, semeni in podobno. Zavesten član zadruge bo svoje pridelke sicer že dal samo preko zadružnih odkupnih postaj vendar pa bi zadruga morala tudi sama bi'i v tesnejšem stiku s svojimi člani in jim nuditi vso možno pomoč vsaj pri nabavljanju gnojil in semen. IZOLA" Gledališka skupina DPD »Svoboda« v Izoli je letos uprizorila že tretje delo. Te dni so člani gledališke skupine nastopili z veseloigro F. Streicherja: »Kam iz zadreg«. Kljub mnogoštevilnim tehničnim zaprekam, ki so jih imeli tako z odrom kot z rekviziti, so veseloigro naštudirali v poldrugem mesecu in nameravajo z njo obiskati sedemnajst primorskih ;:ra ev. Novo sezono bodo ::;; li s komedijo «■Sladkosti rodbi.: '"ega življenja« lek in celo presegli evropsko povprečje, ki se jim je zdelo nekoč nedosegljivo. Veliko so napravili za zatiranje rastlinskih škodljivcev, zlasti še koloradskega hrošča. Ta je tudi najhujši sovražnik kmetovalcev postojnskega okoliša, ki ima posebno ugodne pogoje za pridelovanje semenskega krompirja. Zadruga je dala svojim članom na razpolago prevozno motorno škropilnico ter zaščitna sredstva — vse brezplačno. Izvedla je tudi nekaj poskusov zatiranja škodljivcev in plevela z najnovejšimi sredstvi. Zadruga skrbi tudi za strokovno izobraževanje svojih članov. Lani je priredila 12 kmetijskih predavanj in povedla 28 članov na kmetijsko razstavo v Ljubljani. Za naprej pa ima cel kup načrtov za strokovno vzgojo članov. Tako ima namen organizirati nekaj demonstracij obrezovanja in cepljenja sadnega drevja in gojitve sadovnjakov. V prihodnji jeseni nameravajo prirediti v Postojni- obširno kmetijsko razstavo. Vsi navedeni uspehi so rezultat vztrajnega in trdega dela upravnega odbora in večine včlanjenih kmetovalcev. Upravni odbor je dokazal, da je bil kos skoraj vsem postavljenim nalogam. Z naglimi ukrepi je posredoval v vsaki situaciji in jo pravilno reševal. Zato uživa postojnska kmetijska zadruga daleč naokoli popolnoma upravičeno izredno visok ugled. Tudi v novi upravni odbor so člani izvolili na zadnjem občnem zboru ljudi, ki jim zaupajo in vedo, da bodo nadaljevali z dosedanjim delom za napredek zadruge, obenem pa so izrekli tudi vse priznanje zadružnim uslužbencem za njihovo požrtvovalno in pošteno delo. »Ština« Da so opisane nezdrave razmere v podjetju nastale in dalj časa trajale, nosi po mojem mnenju največji del krivde upravni odbor, ki je prvi poklican, da o takih stvareh razpravlja in ukrepa. Naslednji krivec pa je delavski svet, ki bi moral zadevo vsekakor temeljito proučiti in ukreniti vse, da bi se stanje izboljšalo, zlasti še potem, ko se je njegov iz- , vršilni organ — upravni odbor — pokazal nedoraslega svoji nalogi, O direktni krivdi organizacije ZK in sindikata ne more biti govora, ker bi sama ne mogla ničesar ukreniti, temveč kvečjemu na to opozoriti upravni odbor in delavski svet, kar pa jima je bilo že itak znano, če se je o vesm tem že javno govorilo. Napaka je tudi v tem, da z razmerami v podjetju niso seznanili pristojnega ljudskega odbora, katerega bi lahko prav tako kritiziarli, če so mu bile razmere znane, pa ni ničesar ukrenil, to je, da ni finančni inšpek- 1. menim predvsem, da je za opisano stanje v podjetju A, to Je za diktatorski odnos direktorja in za njegove samovoljne postopke odgovoren upravni odbor oziroma delavski svet, ki se pri prvih poizkusih uveljavljanja direktorjeve samovolje, kot n, pr. pri nenehnem najemanju nove delovne sile in podobno, ni odločno uprl. Okoliščina, da je bila v podjetju A zaposlena predvsem mlada delovna sila iz bližnjih naselij, to je tako imenovani polproletariat, je direktorju in njegovim pristašem nudila razmeroma ugodna tla za samovoljo in razne mahinacije. Vendar pa tega ne gre jemati kot opravičilo za opoitunizem članov upravnega odbora in delavskega sveta, kakor tudi članov OO ZKS in sindikalne podružnice v podjetju. 2. upravni odbor naj bi — če nič drugega — takoj potem, ko je po- PosnentBBsfes viriBdJss® Tovarna igrač v Izoli »Mehano-tehnika« je uvedla posnemnja vredno novost, Izdaja namreč nekajkrat mesečno bilten, s katerim obvešča celotni kolektiv o dogajanju v podjetju. Bilten prinaša obdelane zapisnike sej organov delavskega upravljanja, objavlja važnejše dogodke v podjetju, pohvale najboljših delavcev, uspehe vseh članov kolektiva itd. Seveda jja tudi kritizira vse pomanjkljivosti, ¿kratka, na poljuden način obravnava vso pozitivno in negativno problematiko tovarne. Na ta način pos'aja močan vzgojni činitelj v podjetju, saj si vsak delavec želi,, da bi videl svoje ime med dobrimi člani kolektiva, kot se po drugi strani boji podobne kritike. Na zadnji seji občinskega sveta za šolstvo v Sežani so pod predsedstvom Rafaele Metlike in v navzočnosti predsednika ObLO Sežana Alfonza Grmeka, razpravljali o pomanjkljivem delu šolskih odborov, ki se v glavnem usmerjajo le na reševanje materialnih vprašanj šol, ne poglabjajo pa se v problematiko izvajanja šolskega načrta. Šolski odbori namreč ne nudijo učitelj stvu tiste podpore, kot bi jo morali kot organi družbenega upravljanja. Zato so sklenili sklicati sestanek vseh predsednikov in tajnikov šolskih odborov, na katerem bi se pogovorili o vsebini njihovega dela. Občinski svet bo na osnovi poročil o dosedanjem delu šolskih odborov sestavil poročilo občinskemu ljudskemu odboru in ga na eni prihodnjih sej seznanil tudi z ciji dal nalogo, da opravi v podjetju revizijo in predlaga uvedbo prisilne uprave. Po mojem mnenju bi moral delovni kolektiv že prvi mesec, ko je prejel samo 80-odstotne plače, energično nastopiti in zahtevati, da se stvar razčisti ter krivci pokličejo na zagovor, ker takrat (če ne že prej) je bilo vsem popolnoma jasno, da v podjetju nekaj ni v redu. Ce je kolektiv še štiri mesece životaril ob zmanjšanih prejemkih, je deloma tudi njegova krivda. Do tega pa bi verjetno ne prišlo, če se delavci v podjetju A ne bi bali zameriti temu ali drugemu vodilnemu uslužbencu v strahu pred maščevanjem v tej ali drugi obliki. Kar pa se tiče podjetja C, dvomim, da se danes še kje najdejo tako naivni ljudje, da bi vnaprej plačali neko blago, za katerega niti ne vedo, če je sploh na razpolago. stalo jasno, da si je direktor zbral okoli sebe računovodjo in blagajni-čarko in ko je videl razsipništvo v obliki prepogostih »službenih« potovanj, popivanj v podjetju itd., obvestil pristojne oblastne organe, to je predvsem finančno inšpekcijo. Na pobudo upravnega odbora bi moralo priti do finančne revizije mnogo prej, kot je dejansko prišlo. 3. upravni odbor je v zvezi z odkupom >-patenta« pogrešil v toliko, ker je dovolil izplačilo, preden je bil patent v proizvodnji temeljito preizkušen oziroma preden je bila temeljito analizirana rentabilnost patenta za podjetje. 4. uslužbenci podjetja C, ki so kupili betonsko železo, ne da bi se sploh prepričali, ali podjetje A omenjeno železo sploh ima, so pravtako pogrešili in nosijo za to odgovornost. Stanje je precej drugačno, kot pred nekaj loti. Šola se je letos preselila v nove prostore, ki sicer še niso popolni, je pa delo v njih že mnogo lažje kot v starih, ki so bili docela neprimerni. Pouk na šoli se v strokovnem pogledu polagoma, toda zanesljivo dviga. Z veseljem ugotavljamo, da je povezava med domom in šolo vedno tesnejša. Zadnjega roditeljskega sestanka se je udeležilo nad sto staršev. Temeljito smo se pogovorili o učnih in vzgojnih vprašanjih. Obilna udeležba in živahna razprava na sestanku že sama po sebi kažeta, da se ljudje zelo resno zanimajo za vzgojo svojih otrok. vprašanji strokovnega šolstva na območju občine. Na seji so tudi razpravljali o prošnjah za premestitve. Pri tem so upoštevali upravičenost prošenj posameznikov, ki želijo zapustiti dosedanje delovno mesto zaradi nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja, ali pa zaradi družinskih razmer, po drugi strani pa so ugotovili, da z njihovim odhodom nastajajo vrzeli, ki jih je danes prav med učiteljstvom najtežje izpopolniti. Zato so sklenili predlagati komisiji za štipendije pri ObLO Sežana, da bi pri dodeljevanju štipendij za prihodnje leto upoštevala predvsem prošnje tistih, ki se želijo posvetiti učiteljišču. S povečanjem števila štipendij za to stroko pa upajo vzb,uditi zanimanje domačinov za ta poklic, ki bi po končanem študiju ostali v domačih krajih. V sežanski občini primanjkuje učnih moči predvsem za gospodinjstvo v šolah v Dutovljah in Štanjelu. Ob zaključku seje je občinski svet za šolstvo sprejel sklep o podaljšanju pouka na osnovnih šolah za deset dni. Ta sklep je v zvezi s priporočilom republiškega sveta za šolstvo, da naj tiste šole, ki so prekinile letos pouk zaradi hude zime podaljšajo šolsko leto za toliko dni kolikor so jih v februarju zamudili v izvajanju učnega načrta. DUTOVLJE Krajevni ljudski odbor v Dutovljah je pred kratkim organiziral prostovoljno delovno akcijo za popravilo krajevnih poti. Sodelovalo je nad 80 odstotkov vseh prebivalcev, ki so uredili štiri kilometre cestišč. S sodelovanjem občinskega ljudskega odbora v Sežani pa so preuredili v Dutovljah, Krepljah in Godnjah cestno razsvetljavo. Sedaj gradi krajevni ljudski odbor s pomočjo krajevnih šolskih organov v šolskem poslopju javno kopalnico s tremi kabinami in kanalizacijo na trgu pred spomenikom. Na zadnji seji so člani KLO razpravljali o nekaterih neodložljivih komunalnih delih, predvsem o ureditvi vaških poti v vaseh, ki spadajo v njihovo območje. Šolski svet je doslej pokazal, da je res pomemben organ družbenega upravljanja, saj je v celoti, kot tudi vsak posamezen član, veliko napravil za materialni in strokovni dvig šole. Roditeljski sestanek je dal tudi močan odbor za Društvo prijateljev mladine, ki je s tem znova začelo z aktivnim delom. Da ugled šole nenehno raste, je najlepši dokaz dejstvo, da prihaja na osemletko vsako leto več učencev tudi iz sosednjih šol — nekateri imajo celo do osem km daleč v Štanjel. V šoli so močno razvili tudi ročna dela in dejavnost Ljudske tehnike. Modelarski krožek se lahko pohvali z vrsto ličnih in praktičnih izdelkov. Pri učencih se močno razvija smisel za smotrno uporabljanje in upravljanje s tehničnimi sredstvi naše dobe. Šola je aktivna tudi na kulturnem področju. Za Prvi maj je dala celodnevni program fizkulturnih točk in ritmičnih vaj, pesmi in recitacij. Tako je v Štanjelu razen kmetijske šole edino še osemletka proslavila 1. maj, kot se to spodobi za naš največji delavski praznik. Učenci se pripravljajo, da bodo aktivno sodelovali tudi v novem prosvetnem društvu, katerega ustanovitev v Štanjelu pravkar pripravljajo. L. S. Ko smo v zadnji številki našega lista v rubriki »Bilo bi prav.. .« zapisali, naj bi mesar v Knežaku ne metal goveje drobovine na smeti, je marsikateri nejevernež zmajal z glavo, nekateri pa so tudi protestirali. Zato naj vam danes podrobnejše pojasnimo, kako je do tega prišlo. V mesnici Kmetijske zadruge Knežak je zaposlen mesar Anton Novak, pomaga pa mu pri prodajanju tudi njegova žena, ki je za to delo seveda posebej honorirana. Vse kaže, da je čiščenje govejih vampov in črev zanju preveč umazano delo. Dokler je Mestna mesnica v Ajdovščini odkupovala od Kmetijske zadruge v Knežaku, oziroma njene mesnice, umazana čreva in vampe, toliko časa je še šlo — plačevala je zanje vsaj nekaj: za čreva 300 din, za vampe pa 400 dinarjev od glave živine. Ko pa je 4. januarja letos mesnica v Ajdovščini odpovedala odjem umazanih vampov' in črev, pa jih je knežaški mesar Novak enostavno metal na gnoj kot zadnji odpadek. Od januarja pa do pred kratkim so tako končali na gnoju vampi in čreva dvanajstih goved. Kmetijska zadruga je na ta način oškodovana (po ceni, ki jo je plačevala ajdovska mesnica) za 8.400 dinarjev; če bi pa Novak ali kdo drug ta čreva in vampe očistil in skuhal, bi zanje dobil še mnogo več. V Ilirski Bistrici, v mesnici trgovskega podjetja »Snežnik«, kjer s pridom uporabijo vso zaklano živino, prodajajo očiščena čreva po 360 dinarjev kg, oprane in skuhane vampe pa po 140 dinarjev. In eno govedo ima precej več kot samo kilogram črev ali vampov ... rb Kot drugi najboljši odgovor objavljamo dopis tovariša Antona Kodriča iz Kopra, v katerem nam sporoča: ... če bi delavski sveti oziroma upravni odbori zahtevali od računovodij, da naj jim obrazlože finančno in materialno stanje podjetja vsaj vsake tri mesece. ... če bi organi samoupravljanja in množičnih organizacij v tovarni Erma v Šmarjah dodobra analizirali, v koliki meri ovirajo napredek podjetja osebni nesporazumi med vodcčlmi uslužbenci in dva tabora, ki sta se kot posledica takšnih nezdravih razmer pojavila med kolektivom v podjetju. ... če bi vsi občinski ljudski odbori upoštevali predpise v zvezi z delovnim razmerjem tudi tedaj, ko gredo podjetja pod prisilno upravo oziroma v likvidacijo, ter delavcem in uslužbencem odpovedali v zakonitem odpovednem roku, upoštevajoč dejstvo, da z uvedbo prisilne uprave ali izvedbo likvidacije delovno razmerje samo po sebi ne preneha. Podjetja oziroma občinski ljudski odbori bi se s pravočasno odpovedjo lahko izognili neptrebnim izdatkom in drugim nevšečnostim. ... če bi Delavski svet avtomelianične delavnice v Sežani pregledal pogodbe, ki jih sklepajo zastopniki njihovega podjetja, ker bi si v tem primeru verjetno prihranil marsikak milijon na račun penalov. ...če bi pri vseh podjetjih komisije za pregled zaključnih računov za 1955. leto imele tako malo dela kot pri »Delamaris« v Izoli, »Jadranu« v Sežani, »Slavici« v Kopru, »LIP« v Postojni in nekaterih drugih podjetjih na področju našega okraja, ki vestno skrbe za ažurnost v knjigovodstvu. Na temelju prispelih odgovorov se je uredništvo odločilo nagraditi razen že omenjenih dveh tovarišev, katerih odgovore smo objavili, Se odgovor tovariša Bogoljuba Sfiligoja iz Portoroža. V prvomajski številki našega lista smo v rubriki »Kako upravljamo« objavili primer slabega gospodarjenja in nezdravih razmer v nekem podjetju (A) in ga dali v presojo članom delavskih svetov in drugim bralcem z namenom, da bi nam pismeno sporočili KAKO IN KDAJ naj bi po njihovem mnenju ukrepal delavski svet oziroma upravni odbor, množične organizacije in drugi organi v podjetju, da do opisanih nepravilnosti ne bi moglo priti ali pa da bi le-te odpravili, še preden bi utegnile povzročiti občutno škodo podjetju, to je članom samega delovnega kolektiva in skupnosti. Obvezali smo se, da bo uredništvo Slovenskega Jadrana nagradilo 3 najboljše odgovore, in sicer s 1.500, 1.000 in 500 dinarji, ter da bomo v eni izmed naslednjih številk objavili eden ali dva najboljša odgovora. Odgovor, za katerega menimo da je najboljši, je poslal tovariš Josip Suligoj iz Bača pri Modreju (pošta Most na Soči). Tovariš Josip Suligoj pravi naslednje: Šolski odbori sežanske občine so še premalo aktivni POLETEL JE PRED TRINAJSTIMI LETI IZ SKRITE DALMACIJI Aprila meseca 1941 so zasedli Italijani Divulje, glavno bazo pomorskega letalstva bivše Jugoslavije. Bile so precej porušene in brez pomembnejših letalskih enot — razen nekoliko šolskih letal. Dvanajst najboljših vojnih letal — tip DO-C — je odletelo preko Grčije v Egipt, kjer so odigrala važno vlogo v predelu med Sueškim prekopom in Egiptom kot izvidni-ška letala proti podmornicam.* Kar je vojnih letal še ostalo v Dalmaciji, so bila uničena pri bombardiranju ali pa od lastnih posadk. Od šolskih letal, ki so jih 'Italijani zaplenili, so uporabljali v trenažne namene samo dvoje ali troje letal tipa »Ikarus-Mercedes«, medtem ko jim eno letalo, ameriškega porekla, ni ustrezalo in je bilo ves čas italijanske okupacije spravtieno v nekem kotu velikega hangarja v Divuljah. Če jim v začetku to letalo ni ustrezalo kot tip in ga zato niso hoteli uporabljati, jim je bila kasneje uporaba tega letala otežkočena, ker sta magneta motorja na taiinstven način izginila. To tajinstveno izginotje je »planiral« eden naših aktivistov, opravil na ga ie italijanski vojak. Ob kaoitulaem Italije sta sa oba roasneta dobro ohranjena zopet pojavila in prvi partizanski hidroplan je bil nared za polet. To je bil hidronlan »'Plisht«, šolski akrobatski dvosedežnik z motorjem 145 ks in bitrostio 150 km. V Divulje je prišel leta 1938 iz ZDA in je pred vojno nosil številko 85. Tri dni po kapitulaciji Italije, to je 12. septembra 1. 1943. ie ta hidroplan z rdečo peterokrako zvezdo napravil svoj prvi poskusni polet, pri katerem je bilo ugotovljeno, da ie vse v redu. da bo torej uporaben za kurirske in druge vojaške naloge. Vendar je bilo treba hkrati rešiti še dvoje vprašanj: prvič, kje naj bo baza hidroplana in drugič, kako ga bomo oskrbovali s potrebnim gorivom, mazivom in drugim tehniškim materialom. Dru pasterizacijo. V naprednih deželah jo smatrajo za nujno zlo, Pasterizacija služi predvsem temu, da s'e uničijo tuberkulozne klice, ne uničijo pa s tem klice, ki prihajajo iz zraka, in ki imajo v sebi snovi, ki so zelo odporne. Ker mikrobnega sveta ne vidimo, je težko dopovedati ljudem, ki imajo opravka z mlečno ali mesno proizvodnjo. Vemo pa, da se proti mikrobom lahko borimo in da je človek glavni nosilec higiene. Navada pa je pri nas, da kadar govorimo o higieni, hkrati prav radi vpijemo tudi o potrebi po novih investicijah in novih lokalih. Ko je bila preteklo leto naša de- Sponilačanski kostum iz črtastega žameta s ozkim krilom in široko jopo Ce delamo vlečeno testo, radi uporabljamo preveč ja.ic. Ce testo namreč pečemo, .ie vsako jajce nepotrebno. Pri trganju testa no krpamo, marveč robove odrežemo in znova pregnetemo. * * Pri stepanju beljakov lahko pomnožimo količino snega, če na vsak beljak damo žlico vode. Sneg pa bo hitreje trd, če dodamo nekaj soli, kapljico limoninega soka ali proti koncu stepanja sladkor. * * Drobnjak je zelo bogat na vitaminih, zato ga dodajajmo čimveč juham, mesnim omakam, raznim namazom itd. Naravnamo ga po stebelcih in tenko zrežemo. Dodajamo ga kot zelen petršilj tik pred servi-ranjem. # * Por je tudi zelo bogat na vitaminih, zato ga uporabljajmo čimveč. Belo stebelce lahko nadomesti čebulo. * t Sodobna kuhinja uporablja prav malo prežganja. Razmešano prežga-nje naj vre pol ure, da je laže prebavljivo. __c * Veliko vitamina C ima zelen peter-Silj. Zato ne sme predolgo stati sesekljan, ker po 15 minutah že izpuhi na vrednosti. Prav tako ya ne kuhamo, ampak dodajamo jedem surovega * * Dobro sredstvo z:> pomladitev las je rumenjak. Dobro ga utiramo v la-sišče in čez nekaj časa splahnemo z mlačno vodo. Splahujerno tako dolgo, da je voda čista. * * Ce bi rade spravile lase na hitro v red, potem poskušajte s soljo, La-sišče si dobro zmasirajte z drobno kuhinjsko soljo in potem temeljito skrtačite, najprej z grobo, potem pa z bolj mehko krtačo. Lasje bodo lepi in svetli, kot bi si Jih oprali. ielfaj n i n i lu i m UU 1 pof©rrrii legacija v Angliji, .si je želela ogledati tudi klavnice, ki jih pa niso hoteli pokazati zato, ker te klavnice niso urejene. Zato pa je osebna higiena na višku. Za Anglijo pravijo, da je vsak pometač slehernega dne sveže obrit. Pa poglejte, kako je to pri nas. Ce je higiena taka, potem se ne čudimo, v kakšnih delovnih oblekah delajo naši mesarji, ki dostikrat zmigujejo z rameni, češ kaj dosti se pri našem opravilu ne da pomagati. Ko smo delali poizkuse na izkoženih živalih, so 'nam ti poizkusi pokazali porazno sliko. Toda to še ni vs'e. To meso se iz klavnice prevaža z nehigieničnimi kamioni po mestih in vaseh. V Ljubljani imamo, kolikor vem, en hladilni kamion in še ta je namenjen za meso, ki gre v izvoz. Meso pride nato v mesnice, za katere veste v kakšnem stanju so. V poletnih mesecih se spreletavajo muhe. tako da imajo mikrobi poskrbljeno tudi za zračni promet in da jim ni treba hoditi iz kraja v kraj. Pogosto tudi ista roka, ki je štela denar, na kateri s'e nabira vsa umazanija, reže tudi meso . . . Poglejmo pa ¿i še naše podeželske trgovine, kjer se na eni mizi prodaja meso, mesni izdelki, sir, prodaja pa se tudi petrolej, dostikrat pa tudi škodljive stvari, kot so svinčeni arzenat in podobno. Tovarišica Marentičeva pravi v svojem referatu, da je vzgoja v o-že Janez in, česar ise Janezek doma bratih nujna. Mislim, da je to že prekasno. Fant, ki stopi v obrat, je ni naučil, tega ne bo znal tudi kot Janez. Zato bi me zanimalo, koliko je takih družin, iz katerih prihajajo vajenci v mesarsko obrt, kjer mati uči otroke že od ranega de-titndtva.i da si pred vsako jedjo umijejo roke, da si jih umijejo po uporabi stranišča in da se že v predšolski dobi navadijo, da se slehernega dne umijejo in da jih ni potreba kasneje s'ilit.i k temu. Mislim. da je takih družin zelo malo. S tako vzgojo je treba začeti že v najnežnejši dobi, tako da pride otrokom higiena v meso in kri. Za vajence, ki vstopajo v učenje, imajo v nekaterih državah uveden tako imenovan inteligenčni tekst, s katerim preizkušajo inteligenco posameznih ljudi, ki vstopajo v industrijo. Pri nas imamo Institut za higiensko delo in mislim, da bi bil ta institut poklican, da bi se zanimal za higiensko ,= lanje teh ljudi in za njihov smisel za higieno zlasti kadar ti ljudje stopajo v mledar-sko ali mesno industrijo. Te misli sem zanalašč hotel povedati pred vami. ker sem prepričan, da glavni higienik v naši družini je bil, je in ostane žena. Po «Sodobnem gospodinjstvu« (Nadaljevanje in konec) Da bi izboljšali raven učnih uspehov, bo potrebno naše šole bolje opremiti s sodobnimi učili, zlasti z dia- in kino-projektorji. Pri tem bi lahko precej pripomogli naši delovni kolektivi, če bi ob raznih priložnostih del svojih sredstev prispevali šolam. Učni uspehi bi se nedvomno dvignili, če bi imeli učenci na razpo- vsega pedagoškega kadra mnogo prizadevnosti in znanja, čemur bo učiteljstvo kos le s poglobljenim delom. Prav tako bi morali biti dnevno na tekočem z vsem družbenim dogajanjem pri nas in v svetu ter spremljati pedagoško prakso. To nam bo mogoče, če bomo lahko dnevno najmanj eno uro študirali in se osvobodili vseh materialnih skrbi. Upoštevati moramo še to, da je v učiteljskem poklicu velika večina žena, ki morajo do-leg dela v šoli in izven nje skrbeti za dom in otroke, zato ni nič čudnega, če delo nekje trpi, v šoli ali pa doma. Feminizacijo učiteljskega poklica pa bomo težko rešili z današnjim sistemom nagrajevanja in je to problem, ki ga bo tudi morala reševati šolska reforma. In končno, občutek osamljenosti učiteljstva v odročnih krajih bi rešili tudi s tem, da bi vsaj enkrat na leto, zan^e priredili kulturne predstave v glavnih središčih. Sveti za prosveto in kulturo občin bodo morali misliti tudi na lastna prevozna sredstva (avtobuse), ki bi jih lahko koristile šole in učiteljstvo za izlete in ekskurzije. Nakazal sem nekaj misli, ki so se porodile ob študiju eleborata in ob praktičnem pedagoškem delu. Dve poletni svileni obleki z lepim ovrainh« izrezom in posebnim ovratnikom lago vse potrebne učbenike, ker je pomanjkanje teh, posebno na podeželskih šolah, zelo pereče, Zato bi morali čimprej osvojili predlog zvezne komisije, da se vsaj učbeniki dajo učencem brezplačno. Seveda pa bi morali učbeniki biti stalnejši, ne pa, da se vsako leto menjajo, kar precej ovira uspešen pouk. Bolj kot doslej bi morali upoštevati vzgojno plat šole in k temu usmerili vse delo športnih in kulturnih organizacij. Sem spada tudi način dela pionirske organizacije, ki bi morala biti tesneje naslonjena na šolo in razširiti svoje delo preko raznih klubov in krožkov. Ker naša šola zajema mladino od 7. do 15. leta, bi bilo pametno že letos sprejeli sklep za obvezno predšolsko vzgojo vse mladine od 6. do 7. leta vsaj tam, kjer obstajajo otroški vrtci, saj je to povsod v glavnem izvedljivo in se tudi stroški ne bi zvišali, če bi zmanjšali vpis mlajših letnikov. Učite-Ijem-elementarccv pa bi pouk precej olajšali. Reformirana šola zahteva od RIŽEVA STRNJENKA S SADJEM (za 5 oseb) 1 liter mleka, sol, 25 dkg riža, 5 žlic sladkorja", malo poljubnega vloženega sadja ali nekaj kuhanih jabolk. V vrelo mleko zakuhamo riž, osolimo in skuhamo do mehkega. Kuhanemu rižu primešamo sladkor. Se vroče stresemo v mokro obliko za šarkelj in pustimo na hladnem, da se dobro slrdi. Ohlajen riž stresemo na krožnik in ga obložimo z vloženim sadjem ali kuhanimi jabolčnimi krhlji. KROMPIRJEV NARASTEK (za 5 oseb) 2 kg krompirja, 5 žlic nariba-nega sira, 10 dkg slanine, sol, tri četrt liira mleka. 3 jajca. Kuhan krompir olupimo, zrežemo na rezine, posolimo, mu primešamo sir in na majhne kocke zrezano slanino. Vse skupaj stresemo v dobro namazano kožico. Med mleko razžvrkljamo jajca, polijemo po krompirju in vse skupaj svetlorumeno prepe-čerao. jagBg^EgBS3BSBEBB ERNEST HEMINGWAY: POSLOVENIL RADO BOIIDON UVOD Posvečeno G. A. Pfeifer. To knjigo sem pisal v Parizu, v Franciji; v Key Westu, v Floridi; v Piggottu, v Arkansasu; v Kansas Cityju, v Missouriju; v Sheridanu, v Wvomingu; prvo zasnovo knjige sem dokončal v Big I-Iornu, v Wyomin-gu. Začel sem jo bil pisati v prvih zimskih mesecih leta 1928 in prvi osnutek sem dovršil v septembru istega leta. Znova sem jo napisal jeseni in pozimi leta 1928 v Key Westu, v končni obliki pa sem jo zaključil v Parizu spomladi 1930. Medtem ko sem pisal prvi osnutek, se je v Kansas Cityju rodil, moj drugi sin Patrick, in sicer s pomočjo cesarskega reza; ko pa sem knjigo pisal vnovič, je moj oče umrl kot samomorilec v Ok Parku, v Illinoisu. Ko sem knjigo dokončal, mi ni bilo še niti trideset let, in tisti dan, ko je zagledala luč sveta, je bil polom na borzi. Vselej sem mislil, da bo moj oče lahko dočakal ta dogodek; toda nemara se mu je mudilo. Nočem izrekati sodbe, kajti svojega očeta sem imel zelo rad. Spominjam se vsega, kar se je bilo dogodilo, krajev, v katerih smo prebivali, ter lepih in grdih trenutkov v tistem letu. Toda predvsem se spominjam, da sem živel s svojo knjigo in da sem ši vsak dan zamišljal, kaj se mora dogoditi v njej. Ko sem si zamišljal deželo in ljudi in dogodke v njej, sem bil srečnejši kot kdaj koli. Vsak dan sem bral knjigo vse od začetka do točke, kjer sem bil nehal pisati, in vsak dan sem se ustavil, ko je bilo vse še dobro in sem vedel, kaj se bo zatem še zgodilo. Dejstvo, da je .knjiga tragična, me ni delalo nesrečnega, kajti prepričan sem bil, da je življenje tragedija, in sem vedel, da ima lahko samo en konec. Toda zavest, da sem si zmožen nekaj zamisliti, da lahko v zadostni meri ustvarjam resničnost, da sem kar zadovoljen, ko prebiram, kar sem bil napisal, in da sem to doživljal vsak dan, ko sem pisal, me je navdajalo z veseljem, ki je presegalo vse, kar sem bil doživel kdaj koli poprej. Kaj drugega pa mi ni bilo mar. Pred tem sem bil že izdal roman. Ko pa sem ga bil začel, nisem vedel, kako je treba roman pisati, in tako sem ga pisal s preveliko naglico in vsak dan vse dotlej, da sem bil docela izčrpan. Prva zasnova je bila zato dokaj šibka. Napisal sem jo bil v šestih tednih in sem jo moral potem vso napisati znova. Toda ko sem je vnovič pisal, sem se marsičesa naučil. Tisto zimo, ko smo v Sun Va'ileyu, v Idah.u, začenjali novo leto, in sicer s šampanjcem, ki so ga bili plačali drugi, in sredi ljudi, ki so igrali, prav zares, nekakšno igro, v kateri se je moral igralec splaziti pod nizko napeto vrvjo ali pod leseno palico, ne da bi se česar koli dotaknil s prepolnim trebuhom, z nosom, z ramenicami tirolskih suknjičev ali sploh s kakršno koli izboklino svojega telesa, tisti večer sem v nekem kotu pil šampanjec našega gostitelja skupaj z Miss Ingrld Bergmanovo. Dejal sem ji: »Drago dekle, t;o bo najslabše leto, kar smo jih kdaj doživeli,« (Druge pridevke sem izpustil.) Miss Bergmanova me je vprašala, zakaj naj bi bilo to leto tako slabo. Preživela je bila toliko lepih let in se nikakor ni hotela sprijazniti z mojo mislijo. Odvrnil sem ji, da se ne bi rad spuščal v podrobnosti, ker da je moje znanje angleščine dokaj pomanjkljivo in da imam tudi slabo izrelco; vendar pa da vem, da se nam iz razlogov, ki jih sicer še ne poznam, obeta prav slabo leto ter da me prizor z bogataškimi veseljaki, ki se na hrbtu plazijo pod napeto vrvjo ali pod leseno palico, ne more prav nič prepričati o nasprotnem. Pustila sva torej vprašanje odprto. Ta knjiga je bila prvikrat natisnjena leta 1929, ko je prišlo na tržiščih do poloma. Scott Fitzgerald je zdaj mrtev, Tom Wolfe je mrtev, Jim Joyce (ta drugi tovariš, ki je popolnoma različen od tistega, kakor ga opisujejo razni biografi, in ki me je nekoč v pijanosti vprašal, ali se mi ne zdi, da so njegove knjige nekoliko preveč provincialne) je mrtev; John Bishop je mrtev, Max Perkins prav tako. Tudi cela vrsta oseb, ki bi morale biti mrtve, so zares mrtve: ljudje, obešeni z glavo navzdol, Da primer v Milanu, drugi pa dobro ali slabo odposlani na drugi svet v supc-rbom-bardiranih nemških rrestih. Precej je mrtvih tudi takih brez imen, ki pa so povečini prav radi živeli na tem svetu. Naslov te knjige je »Slovo od orožja« in razen razdobja treh let, odkar je bila napisana, je bila nekje skoraj ves čas takšna ali drugačna vojna. Tu in tam se je vselej našel celo nekdo, ki je spraševal, zakaj je ta človek tako prevzet in ves obseden z vojno; zdaj, od leta 1933 dalje, pa je menda vsakomur jasno, zakaj se mora pisatelj nenehno zanimati za nasilniški, zločinski in umazani pojav, kakršen je vojna.. Ker sem se bil udeležil mnogih vojna, sem prepričan, da imam glede tega pomisleke, vendar upam, da imam mnogo pomislekov. Toda umerjeno prepričanje pisatelja te knjige je, da vojne bojujejo najbolj vrli ljudje, kar jih je sploh na tem svetu, ali, recimo, samo ljudje, kajti kolikor bolj se približujemo krajem, v katerih potekajo boji, toliko bolj vrli so ljudje, ki jih srečujemo; vojne pa snujejo, povzročajo in začenjajo do- š&t&Mm Jj® Tovarna pletenin v Sežani bo letos izdelala za nad 150 milijonov dinarjev puloverjev, majic, otroških volnenih garnitur itd. V glavnem bodo .svoje izdelke poslali v Sovjetsko zvezo, ki se je na osnovi lanskoletnih dobav prepričala o dobri kvaliteti izdelkov te tovarne in je zato letos sklenila za okrog 120 milijonov dinarjev pogodb. Prvotno so nameravali izdelati letos 17 ton povrhnih pletenin, ker pa novi zvezni odlok o prepovedi nočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu ne dovoljuje, da bi tovarna delala v trtih izmenah, s'e bo predvidena proizvodnja verjetno zmanjšala za približno 20 odstotkov. Zato je vodstvo tovarne začelo razmišljali o reorganizaciji dela. U-sposobilo bo šest starih, sedaj neuporabnih pletilnih strojev in jih dalo v dnevni pogon. Na ta način bo lahko nekaj delavk, ki so doslej delale ponoči, opravilo svoje delo v dnevni izmeni. V podjetju pa menijo, da bodo kljub zmanjšanju zaposlene delovne sile in ukinitvi' PIVKA Predsedniki svetov občinskega ljudskega odbora so te dni razpravljali o razdelitvi letošnjega občinskega dohodka, ki bo predvidoma znašal okrog 51 milijonov 800 tisoč dinarjev. Sklenili so predlagati občinskemu ljudskemu odboru, ki bo zasedal 30. maja, da bi odobril za potrebe prosvete in šolstva 11 milijonov, za zdravstvo in socialno skrbstvo 14 milijonov, za družbeno upravo pa 11 milijonov dinarjev. Razen tega bodo predlagali, da bi za dotacije družbenim organizacijam, zavodom s samostojnim financiranjem in za potrebe kmetijstva dodelili iz občinskih dohodkov 15 milijonov dinarjev. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so odborniki razpravljali o poročilih sveta za splošne zadeve, sveta za telesno vzgojo in sodnika za prekrške. Ker je bilo iz poročila sveta za splošne zadeve razvidno, da je slaba preventivna organizacija požarnovarnostne službe in da je dokaj nezadovoljivo stanje električne napeljave, so odborniki imenovali komisijo, ki bo podrobno proučila to vprašanje. Ob zaključku seje je občinski ljudski odbor dal garancijsko izjavo Ea najetje kredita KZ Pivka in KZ Dol. Košana v skupnem znesku 4 milijone 269 tisoč dinarjev * V soboto je gostovalo v Postojni zagrebško Hrvatsko narodno pozo-rište. Uprizorili so komedijo Gena Senečiča »Logaritmi in ljubezen«. Predstavi, ki je žela vse priznanje, predvsem postojnske mladine, je prisostvoval tudi avtor. nočnega dela tudi letos dosegli predvideni plan, in to predvsem s povečanjem delovne storilnosti. Strojni park tovarne ni zadovoljiv. Okrog 50 odstotkov strojev, ki so jih dobili že v izrabljenem stanju iz najrazličnejših krajev, je že amortiziran. Vendar pa si delovni kolektiv vztrajno prizadeva, da bi bili izdelki čim kvalitetnejši. Dokaz temu je, da lani ni tovarna dobila nobene pritožbe glede kakovosti, nasprotno, še celo več pohval od domačih in tujih potrošnikov. V želji, da bi prej ko mogoče modernizirali delovne prostore, so že začeli izdelovati plan rekonstrukcije podjetja, ki vključuje nabavo novih strojev, preureditev poslovnih in obratnih prostorov, gradnjo skladišča, garderobo in kopalnice za delavke. Zaenkrat pa se bori tovarna s težavami, ki jih ima pr.i nakupu surovin in pletilnih igel. Zaradi pomanjkanja le-teh so morali lani u-staviti delo na šestih, v prvih letošnjih mesecih pa začasno na štirih pletilnih strojih. Tovarna pletenin v Sežani je edina tovrstna v našem okraju in v glavnem zaposluje žensko delovno silo. b POSTOJNA V nedeljo je obiskalo Postojnsko jamo 1.500 članov Počitniške zveze. Ob tej priložnosta sta zbor har-monikašev iz Hrvatske in 100 članski pevski zbor Srednje tehnične šole iz Ljubljane priredila v koncertni dvorani jame krajši kultur-no-umetniški program. Po obisku jame so si ogledali tudi Notranjski muzej. Popoldne pa so pionirji iz Ježi-ce in Ljubljane (odred Bežigrad) priredili v postojnskem kulturnem domu nastop harmonikarjev, tam-burašev in folkloristov. Za prireditev je vladalo v Postojni veliko zanimanje in mladi izvajalci so želi polno priznanje občinstva. Stina PRVA VELIKA MATURA V IDRIJI Letos bo imela idrijska gimnazija prve maturante po vojni. Osrno-šolci se pridno pripravljajo na zrelostni izpit, ki jim bo omogočil na-dalnji študij na visokih šolah in akademijah. Ob koncu šolskega leta bodo priredili zaključno proslavo. Dramat-ska skupina višje gimnazije študira dramo iz študentskega življenja »Srci v cvetju«, nižješolci pa pod vodstvom prof. Flandra pravljično igro »Triglavska roža«. Razen dramske skupine deluje na gimnaziji tudi folklorna, ki bo med počitnicami gostovala po raznih krajih Primorske. Ob zaključku šolskega leta nameravajo idrijski gimnazijcu (prirediti razsltavo, ki bo prikazala njihovo življenje in delo v šol,i in v prostem času. V ta namen že zbira pripravljalni odbor za organiziranje razstave s sodelovanjem dijaških krožkov številni razstavni material. Razstavili bodo slike, ki so jih posneli in izdelali člani šolskega foto-krožka, izdelke radioamaterjev in vse dosedanje številke obeh dijaških časopisov. Et-ka m BEL& MLADINSKIH ORGANIZACIJ Mladinska organizacija Pomorske srednje šole v Piranu se je prva v okraju odzvala pobudi CK LMJ za organiziranje mladinskih delovnih brigad. Vsi dijaki so se prijavili k letošnjim delovnim akcijam in pozvali mladinske organizacije vseh srednjih šol v koprskem okraju na tekmovanje za čim številnejšo udeležbo. Mladina Pomorske srednje šole bo šla na delovne akcije ob zaključku šolskega leta. Sodelovala bo pri gradnji koprskega letališča, do takrat pa bo gradila športni stadion v Piranu. V sežanski občini je nad 20 mladincev vključenih v delavske svete; po eden sta v odborih kmetijskih zadrug in v krajevnih odborih, medtem ko v občinskem ljudskem odboru in v njegovih svetih in komisij ali ni nobenega, pa čeprav je v tej občini včlanjenih v Kmetijska zadruga v Lokvah je na pobudo naprednih živinorejcev in na osnovi šestdesetletnih izkušenj začela s sistematičnim gojenjem govedi sivorjave pasme. Leta 1948 so uvedli selekcijo živine in rodovnik ter molzni nadzor. Organizirali so tudi več živinorejskih razstav, na katerih so ocenjevali kvaliteto vzrejene živine. Na območju zadruge je sedaj 73 plemenskih krav s povprečno molznostjo 2635 kg mleka, 15 popisnih krav, to so tiste, ki so šele eno leto pod strokovnim nadzorstvom in imajo poprečno molznost 2606 kg mleka in 95 glav mlade živine. Od dveh plemenilnih postaj, ki sta v privatnih rokah, ena je v Brežcu z dvema plemenskima bikoma, je plemenilna postaja v Lokvi slabše kakovosti, kar je posledica nabavljanja plemenskih RAZPIS za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS, od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957 Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že aktivno uveljavili v organih delavskega sveta in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd., in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11. trakt, telefon 23-981, int. 206 — hkrati pa tudi na svoj občinski komitet ZKS. Šola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. bikov brez vednosti živinorejskega strokovnjaka. Zato je KZ Lokve pripravljena prevzeti to ple-menilno postajo v svoje upravljanje in obljublja, da bo že v kratkem izboljšala njeno delovanje. Goveda sivorjave pasme so pokazala veliko prilogodljivost kraškim klimatskim pogojem in nudijo živinorejcem znatno večjo donosnost kakor križanci. To spoznanje je tudi privedlo kmetovalce KZ Lokev, da so že pred časom začeli z načrtnim gojenjem plemenske živine in danes najdemo na tem področju le malo glav neplemen-ske živine. P. V. PLEMENSKI SEJMI V sredo je bil v Prestranku, včeraj v Kozini, danes pa je v Sežani plemenski sejem goveda sivorjave pasme z javno licitacijo in prodajo. Za te sejme so prijavili okrog 240 glav živine. Ocenjevanje opravlja posebna komisija živinorejskih strokovnjakov. V soboto je bil v Sežani redni živinski sejem. Prignali so 134 prašičev, ki so jih prodajali od 4 do 6 tisoč dinarjev enega, 57 volov in krav od enega leta starosti naprej in pet telet. Računajo, da so živinorejci iztržili okrog dva milijona 700 tisoč dinarjev. Popra-ševanje je bilo veliko, izbira pa ni bila najboljša. mladinsko organizacijo 431 mladink in mladincev. Tako so te dni ugotovili na občinski mladinski konferenci in sklenili, da bodo v prihodnje posvetili več pozornosti vključevanju mladine v družbeno upravljanje. Lani so na sežanskem območju ustanovili 7 novih mladinskih aktivov. V organizacijo so sprejeli 99 mladink in mladincev. Priredili so vrsto predavanj, med drugim v tovarni pletenin, mlekarni, telekomunikacijah in v mehanični delavnici. Uredili so športne objekte in sodelovali pri vseh proslavah ter prireditvah, ki so jih organizirale druge množične organizacije ob 29. novembru, Dnevu JLA, ob novoletni jelki, 8. marcu in 1. maju. Po živahni razpravi, v kateri so je pokazala volja mladine, da v prihodnje aktivneje dela na vseh področjih družbenega upravljanja in v samoizobraževanju, so izvolili nov občinski komite. Na zadnji seji občinskega komiteja LMS v Postojni so se vsi člani komiteja prijavili za sodelovanje v mladinskih delovnih brigadah, ki bodo gradile cesto v Brkinih, letališče v Kopru in obnovilo oljčne nasade na Debelem rtiču. Na sežanski gimnaziji pa se je doslej prijavilo za mladinske delovne brigade 15 mladink in mladincev. OBETA SE DOBRA LETINA Po vsej Primorski, je te dni sadno drevje v najbujnejšem cvetenju. Letošnja kasna pomlad je sicer zadržala ozelenitev v obmorskih krajih, ni pa vplivala na vegetacijo v višjih predelih Krasa, Vipavske doline in Tolmina. Zato cvete sadno drevje tudi že v višini 800 metrov nad morjem. Kaže, da je oster februarski mraz uničil dokaj sadnih škodljivcev, ker je cvetje na jablanih in hruškah zdravo. Sedanje sončno vreme z lahnim vetrom pospešuje oplojevanje cvetja. Sadjarji menijo, da bo letos dobra sadna letina. SEŽANA V soboto popoldne je bila v prostorih carinarnice v Sežani prisrčna slovesnost. Predsednik občinskega ljudskega odbora Sežana Alfonz Grmek je v prisotnosti številnih carinskih uradnikov izročil Janezu Urbancu medaljo dela, s katero ga je odlikoval predsednik republike za dosežene delovne uspehe. Ob tej priložnosti je predsednik občine govoril o vlogi carinske službe v skupnih naporih za izgradnjo socialistične demokracije na osnovi družbenega upravljanja. ločene ekonomske tekme in svinje, ki se hočejo z njimi okoristiti. Menim, da bi vse tiste, ki se hočejo okoristiti z vojno in ki jo poskušajo povzročiti, morali še istega dne, ki jo prično, postreliti pooblaščeni zastopniki poštenih državljanov, ki naj bi vojno bojevali. Avtor te knjige bi bil zelo vesel, če bi smel opraviti takšno streljanje, ko bi ga tisti, ki naj bi vojno bojevali, zakonito pooblastili, in poskrbeli bi, da bi bilo streljanje opravljeno z vso možno človečnostjo in natančnostjo ter da bi bila trupla postreljenih pokopana kar se da dostojno. Morda bi nam celo uspelo, da bi jih pokopali v celofanu ali pa v kakršnem koli drugem najmodernejšem plastičnem materialu. Če pa bi se konec dneva izkazalo, da sem jaz kakor koli povzročil novo vojno in da nisem dosledno izpolnil naloge, ki mi je bila zaupana, bi bil pripravljen, čeprav nerad, dopustiti, da tudi mene ustrelijo in pokopljejo bodisi v celofanu ali pa brez njega ali pa da me nagega pustijo na kakem griču. Po dvajsetih letih prihaja ta knjiga torej spet na svetlo in takšen je njen uvod. Ernest Hemingway. Finca Vigia, San Francisco de Paula, Cuba, 30, junija 1948-. Prva knjiga Proti koncu poletja tistega leta smo prebivali v hiši v neki vasi, od koder je bil čez reko in ravnico odprt pogled na hribovje. V koritu reke je bil prodec in okroglo kamenje, posušeno in pobeljeno na soncu, voda v rokavih pa je bila čista, bistra in modra. Mimo hiše so po cesti korakale čete in prah, ki so ga dvigale, je pokrival listje na drevesih. Tudi debla dreves so bila prašna, listje pa je to leto zgodaj odpadalo z vej. Gledali smo čete, ki so stopale po cesti, dvigajoči se prah in listje, ki je odpadalo v rahlem vetru, ter korakajoče vojake, in potem smo gledali cesto, ki je bila gola in bela in posuta z listjem. Ravnica je bila 'polna plodov; na njej je bilo mnogo sadovnjakov, hribi onstran ravnice pa so bili rjavi in goli. V hribih so se bili boji in ponoči smo lahko videli pobliska-vanje topovskega ognja; v mraku je bilo podobno poletnim bliskom, toda noči so bile hladne in ni bilo čutiti, da se bliža neurje. V mraku smo včasih slišali, kako čete korakajo pod oknom in kako motorni traktorji vlečejo topove. Ponoči je bil velik promet; po cestah je bilo polno mul, ki so na obeh straneh sedla biie otovorjene z zaboji z municijo, bilo je polno velikih sivih kamionov, ki so prevažali, ljudi, in drugih kamionov s tovorom, pokritim z debelim platnom, ki so se počasneje pomikali po cesti. Vmes so bili težki topovi, ki so jih podnevi vlekli traktorji; dolge topovske cevi so bile prekrite z zelenimi vejami, traktorje pa je pokrivalo vejevje z zelenim listjem vinske trte. Proti severu smo lahko zrli na dolino in na kostanjev gozd, za njim pa smo tostran reke videli drug hrib. Borili smo se tudi za ta hrib, vendar brez uspeha; in jeseni, ko jc prišlo deževze, je vse listje odpadlo s kostanjev in veje so bile čisto gole, debla pa vsa počrnela od dežja. Vinogradi so postali prav tako redki in goli in vsa pokrajina je bila razmočena, rjava in jesensko mrtvaška. Nad reko je visela megla in nad hribom oblaki, kamioni so brizgali po cestah blato, vojaki v svojih plaščih pa so bili blatni in mokri; imeli so mokre puške, dve usnjeni torbici za municijo, ki sta jim viseli na sprednjem delu pasu, dve sivi usnjeni torbici, natrpani s svežnji tankih, dolgih nabojev kalibra G,5 mm, pa sta jim štrleli izpod plašča, da so bili možje, ki so korakali po cesti, videti kot ženske v šestem mesecu nosečnosti. Videli smo tudi majhne, sive avtomobile, ki so vozili z veliko hitrostjo; po navadi je poleg šoferja sedel oficir, na zadnjem sedežu pa več oficirjcv. Ti avtomobili so brizgali blato še huje kot kamioni; in če je eden izmed oficirjev, ki so sedeli v avtomobilu zadaj, bil zelo majhen in je sedel med dvema generaloma, če je bil tako majhen, da človek ni mogel videti njegovega obraza, marveč samo ko- nico njegove kape in tenki tilnik, in če je avto vozil nenavadno hitro, tedaj je bil to po vsej verjetnosti sam kralj. Vedril je namreč v Vidmu in je skoraj sleherni dan takole prihajal semkaj, da bi videl, kako reči potekajo; in potekale so zelo slabo. V začetku zime je nastopilo deževje, ki ni hotelo ponehati, z njim pa je prišla kolera. Toda bolezen so zaustavili in naposled je za njo pomrlo v vojski vsega komaj sedem tisoč mož. H. Naslednje leto je bilo mnogo zmag. Hrib, ki je bil onstran doline, in reber, na kateri je rasel kostanjev gozd, so zavzeli; bilo pa je nekaj zmag tudi na planoti onkraj doline proti jugu. Tako smo v avgustu prestopili reko in prebivali nekaj časa v Gorici, v hiši, ki je imela v obzidanem vrtu fontano in mnogo debelih, senčnatih dreves, na drugi strani pa brajdo s škrlatnordečo trto. Zdaj so se bili boji na bližnjih hribih, ne dlje kot eno miljo. Mesto je bilo prav lepo in naša hiša prav prikupna. Z3 nami je tekla reka in mesto smo bili osvojili prav zlepa; toda hribov za njim nismo mogli zavzeti. Bil sem kar vesel, ker je kazalo, da se Avstrijci želijo nekoč, ko bo vojne konec, vrniti v mesto, kajti niso ga obsipali s topovskimi granatami, da bi ga uničili, marveč so ga iz vojaških razlogov ie nekoliko obstreljevali. Ljudje so dalje živeli v mestu in v njem so bile bolnišnice in kavarne, v stranskih ulicah pa topništvo in dve javni hiši, ena za vojake, druga za oficirje. Proti koncu poletja — hladne noči, boji v hribovju onstran mesta, železniški most, ki so ga biie zdelale granate, porušeni tunel ob reki, kjer so potekali boji, drevje okrog trga in dolgi drevored, ki je vodil na trg; vse to in dekleta, ki so bila v mestu, kralj, ki sc jc prcpeljavai v svojem avtomobilu in smo zdaj včasih videli tudi njegov obraz in njegovo malo, drobno postavo in sivo kozjo bradico; vse to in nenavadna notranjščina hiš, ki so zaradi obstreljevanja izgubile kak zid, apno in ruševine po vrtovih, tu in tam pa tudi po ulicah, pa boji, ki so na Krasu dobro potekali —• vse to je delalo to jesen dokaj drugačno od prejšnje, ko smo bili še na vasi. Tudi vojna se je spremenila. 8S ÍÍ Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Sečovelj, katere člani so v pretežni večini rudarji tamkajšnjega rudnika črnega premoga, je po dveletnem premoru oživelo delovanje igralske družine, ki je te dni uprizorila Schurakovo kornedi-(jo »PESEM S CESTE«. To oživlje-nje je prišlo sicer nekoliko kasno, saj smo na kraju gledališke sezone. Sami pravijo, da je njihova letošnja predstava pravzaprav priprava na novo sezono. Ce ne bosta popustili žilavost in trdna volja, s katero so se igralci z režiserjem Vladimirj;eim Prinčičem zagrizli v priprave za to predstavo, potem se-čoveljski igralci — amaterji prav gotovo ne bodo ostali le pri tej komediji, temveč bodo segli tudi po kvalitetnejših gledaliških delih, ki jih naši izvirni in prevodni dramski literaturi ne manjka. Igralcev jim ne bo manjkalo, saj je že prva domača predstava zbudila marsikomu veselje do odrskega udej-stvovanja, ki se želi s koristno zabavo razvedriti po težkem delu v jami, ko rije pod zemljo in trga iz zemlje črno zlato. Le to je bil tudi prvenstveni namen sečoveljske igralske družine. Uspeh vaške amaterske gledališke družine more pravilno ocenili le tisti, ki je že sodeloval pri pripravah pod enakimi pogoji. Zato moram reči, da je predstava sečo-veljskih rudarjev v celoti uspela, isaj so igralci dali iz sebe vse, ta v večji, drugi v manjši meri, kolikor pač dopuščajo njegove sposobnosti in odrsko vživetje. Morda je POMORSKA SREDNJA SOLA PIRAN razpisuje NATEČAJ za sprejem 20 dijakov v navtični odsek in 20 dijakov v strojni odsek Pomorske srednje šole za šolsko leto 1956/57. Pomorska srednja šola je popolna srednja strokovna šola, ki vzgaja srednji kader za pomorstvo. Šolanje traja 4 leta. Po končani šoli imajo absolventi možnost, da dobijo službo: na ladjah trgovske mornarice kot oficirji krova in stroja, pri pomorskih podjetjih, v luških podjetjih in skladiščih pri zunanjetrgovinskih podjetjih, špediterskih podjetjih, v pomorskih agencijah ter sploh pri podjetjih pomorske in sorodne dejavnosti. Absolventi strojnega odseka se lahko zopslijo tudi kot strojni tehniki v industriji, obrti in pomorstvu. Razen tega se po določenih predpisih lahko vpišejo v Višjo pomorsko šolo na Reki, kjer se kandidati usposabljajo za kapitane dolge plovbe odnosno strojnike I. razreda, ali pa nadaljujejo študij na nekaterih fakultetah (n. pr. navtiki na prirodoslovni-matematični-folo-zofski fakulteti, na strojni fakulteti pa absolventi strojnega odseka pomorske srednje šole). Pogoji za sprejem v šolo so naslednji: 1. da so dijaki telesno in duševno zdravi in sposobni za pomorsko službo, kar bo ugotovil: šolski zdravnik s specialnim pregledom pred sprejemnim izpitom; 2. da so uspešno dovršili nižjo gimnazijo; 3. da opravijo z uspehom sprejemni izpit iz materinega jezika in matematike v obsegu gradiva nižje gimnazije. Sprejemnega izpita ne opravljajo oni dijaki, ki so že opravili izpit za višjo gimnazijo; 4. da niso starejši od 17 let. Zdravniški pregled in sprejemni izpit bo 15., 16. in 17. junija 1956 v Pomorski srednji šoli v Piranu ob 8. uri. Prošnje za sprejem, kolkovane s 30.— din, pošljite na ravnateljstvo Pomorske srednje šole v Piranu najkasneje do 13. junija 1956. K sprejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in potrdilo staršev, da se smejo vpisati. Sola ima svoj internat, v katerem lahko stanujejo in se hranijo vsi dijaki proti predpisani vzdrževalnim. Ravnateljstvo Pomorske srednje šole v Piranu bilo čutiti nekoliko pretirano skrb za knjižni izgovor, kar je šlo na rovaš ostalih režiserskih prijemov. Mnenja s'em, da bodi v preprostem delu, nametnjenemu preprostemu občinstvu in ki ima namen predvsem zabavati, odrski jezik pogovorni (v danem primeru ga po moljem celó delo samo zahteva!). Pohvaliti moram kreacijo Krištofa, katere intrepret se je lepo in neprisiljeno vživel v svojo vlogo; dalje lik Miška, ki je pa vendarle tu in 'tam (nekoliko amatersko-gle-dališko prefinjen, lik zapeljive Ka-tric,e in ostalih, ki so sicer za< nosilci glavnih vlog nekoliko zaostajali. LoM TURISTICNO-OLEPSEVALNO DRUŠTVO KOPER razpisuje natečaj za najlepše fotografije iz Slovenske Istre. Pogoji natečaja so: 1. Fotografije naj prikažejo pokrajinske, umetnostne, kulturnozgodovinske, turistične, prirodne ali druge zanimivosti Slovenske Istre. Izbira motiva je poljubna. 2. Natečaja se lahko udeleži vsak z eno ali več fotografijami. 3. Udeženci morajo predložiti fotografije v velikosti najmanj 24 X 30 cm, nalepljene na lepenki, do 28. maja 1956 v pisarni Turistič-nega-olepševalnega društva v Kopru, Nazorjeva ul. 2. Vsaka fotografija mora biti označena z geslom, svoj polni naslov pa priloži udeleženec natečaja v zaprtem ovitku. 4. Za najboljše fotografije razpisuje TOD Koper naslednje nagrade: IDRIJA V soboto so dijaki višje gimnazije v Idriji z akademijo počastili 80. obletnico rojstva Ivana Cankarja. Po govoru dijakinje Marjete Turkove, ki je orisala življenje in delo našega največjega pisatelja, so gimnazijci prebrali odlomke iz »Bele krizanteme«, »Kralja Matjaža«, »Kurenta« ter iz spisov »Kako sem postal socialist« in »Očiščenje in pomlajenje«. Med recitacijami je tov. Savlijeva zaigrala na klavir Beethovnovo »Sonato« in »Menuet« Paderewskega. P. D. Pismo uredništvu O delih za ureditev kopališča v Izoli je »Slovenski Jadran« že poročal. Priobčil Je tudi sliko z mladinske delovne akcije, ko je mladina začela z nasajevanjem borov na travniku nad kopališčem. Vendar pa Je na pešpoti, ki vodi preko tega travnika, ostalo še nekaj nezasutih jam, ki ogrožajo pešče predvsem v nočnih urah. Potrebno bi jih bilo zasuti, ali pa zasaditi z mladini drevjem. Prav tako je nujno troba zravnati in posejati zemljo s travo tam, kjer je buldožer ni mogel Izravnati in je/le zasul nekaj globokih Jam, ki so še Iz prvih let po osvoboditvi. Zato je dosedanje delo le polovično opravljeno, saj po- I. nagrada II. nagrada III. nagrada 15.000.— din 10,000,— din 5.000.— din 5. Predložene fotografije bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija. 6. Turistično-olepševalno društvo v Kopru si pridržuje pravico odkupa fotografij, kakor tudi razpolaganje s fotografijami, predloženimi v ocenjevanje. 7. Predložene fotografije bodo razstavljene na razstavi Turističnega tedna v juniju 1956. Turistično-olepševalno društvo Koper PRIKOLICA SE MU JE ODTRGALA Dne 12. maja 1956 se je med vožnjo na glavni cesti Postojna—Sežana vozniku tovornega avtomobila odtrgala prikolica, naložena z deskami. Samo zaradi počasne vožnje na ravni cesti ni prišlo do hujših posledic. Ce bi voznik tovornega avtomobila v redu opravil dnevni pregled vozila, da ugotovi tehnično brezhibnost, kot je dolžnost vsakega voznika, bi prav gotovo preprečil nezgodo. 250.000 DINARJEV ŠKODE NA OSEBNEM AVTOMOBILU Dne 9. maja 1956 je prišlo na glavni cesti I. reda Podgrad—Ru-pa do težje prometne nezgode. Vozniku osebnega avtomobila se je med vožnjo odprl pokrov motorja in mu preprečil vidljivost. Zaradi tega je voznik zavozil v obcestne kamne in se prevrnil pod nasip. Na vozilu je za 250.000 din škode. VOZIL JE V VINJENEM STANJU IN BREZ ŠOFERSKEGA IZPITA Dne 14. maja 1956 ob 4.30 uri je prišlo do težje prometne nezgode na cesti II. reda okrog 200 m pred Prestrankom. Nezgodo je zakrivil Lenič Jože iz Pivke, ki je samovoljno vzel osebni avtomobil in se odpeljal proti Postojni. Pred Prestrankom je zavozil s ceste in obstal pod 2 m visokim nasipom. Pri tem je utrpel težje telesne poškodbe, zaradi katerih so ga odpeljali v bolnico v Vipavo. Na osebnem avtomobilu je okrog milijon dinar-jer škode. Lenič je bil vinjen, kar je med drngim razvidno že iz tega, da je, še preden je zavozil s ceste, vozil negotovo in podrl več obcestnih kamnov. Razen tega sploh nima šoferskega izpita. Kaže, da se je svoje krivde dobro zavedal, zato je, ko je prišlo do nezgode, pustil avtomobil in pobegnil v sosednjo vas, kjer so ga izsledili. MOTORIST PODRL PEŠCA Dne 13. maja 195G ob 21. uri je na cesti Pinka Tomažiča v Kopru motorist Plešec Alojz iz Norbedov pri Hrvatinih zadel v pešca Petra Čveka iz Kopra. Cvek je vozil s seboj dvokolo. Motorist ga je podrl na desni strani ceste. Pri tem mu je prizadejal težje telesne poškodbe, zaradi katerih so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. VARCUJTE S ČASOM IN DENARJEM Lastniki oziroma upravitelji motornih vozil pogostoma pripeljejo na tehnični pregled vozila, ki niso tehnično brezhibna. Posledica tega je, da komisija taka vozila izloči iz prometa in jih ne registrira dokler niso odpravljenje vse pomanjkljivosti. Voznik mora v tem primeru pripeljati vozilo ponovno na pregled, plačati takse in izgubljati čas, kar je vse nepotrebno glede na to, da bi prizadeti lahko vedeli, v kakšnem stanju mora biti vozilo, ki je namenjeno za javni premet. dorana trava in trnje že preraščajo zemeljsko površino. Da pa Je škoda pri dosedanjem delu večja, pripomorejo še koze, ki se pasejo na tem ozemlju. Znano je, da koze rade uničujejo mlade poganjke ln so se že lotile novih nasadov. Tudi paša konj tik nad kopališčem lil zaželena. Njihovi odpadki so v protislovju z osnovnimi principi higiene v kopališču. Kopalcem pa bo potrebno preskrbeti tudi tekočo pitno vodo in stranišče. Stanovalci v bližini kopališča zaenkrat še ne odklanjajo želj kopalcev po pitni vod, pa čeprav jo morajo prinašati več sto metrov od vodnjaka. Prav bi bilo, da bi uredili vodovodni priključek kot je že bil nekdaj. Pred časom so odstranili cevi na tem področju, ker so bile hiše v bližini kopališča nezasedene, danes pa, ko se kopališče urejuje je potreba po pitni vodi občutna. In če hočemo imeti v Izoli sodobno urejeno kopališče, moramo te pomanjkljivosti odpraviti sedaj v predsezoni, da ne bomo pričakali eo-stov z neurejeno obalo. LC DUTOVLJE Planinska sekcija v Dutovljah, ki šteje 48 članov, učencev dutovelj-skih šol, bo letos priredila izlel na Slavnik in Trstelj ter štirinajstdnevno taborenje v Logarski ali Trentarski dolini. Lani je ta sekcija organizirala taborenje ob Soči, od koder «o se njeni člani povzrpeli rja Triglav in k njegovim sedmerim jezerom, na Krn, Črno prst, in obiskali Bohinjsko jezero. Priredili so tjudi predavanje pod naslovom »Borba za Mount Everest« :n vrsto predvajanj planinskih filmov. T Prosvetno društvo »Venček« v Dutovljah vključuje igralsko skupino, mešani in moški pevski zbor in ima lastno knjižnico z okrog osemsto knjigami. Igralska družina študira SkeRvo igro »Miklova Zala«, ki jo bo uprizorila verjetno še pred poletjem, pevska zbora pa vadita za tekmovanje, ki ga je razpisal Radio Koper. Najbolj zvesti obiskovalci knjižnice so učenci osnovne in kmetij sko-gospodarske šole. Zanimajo se predvsem za dela Cankarja, Jurčiča, Kersnika, Levstika, od tujih piscev pa pridno berejo dela Hemingwaya, Tolstoja in Balzaca. Najprej vas moram opozoriti na moj nagradni natečaj, ki ga razpisujem v današnji številki. S tem vam dajem priložnost, da preizkusite svojo bistroumnost, hkrati pa da pomagate rešiti važno prometno vprašanje. Upam, da me ne boste razočarali. Sedaj pa na delo. Reči moram, da se je za ta teden nabralo kar precej. Na sprehodu vzdolž naše obale sem prišel najprej v Izolo, kjer sem prisostvoval zanimivemu boksarskemu dvoboju, ki »se je vršil« na terasi gostišča Turist. Oba borca sta pokazala svoje izredne fizične sposobnosti v valjanju po prašnih tleh; svojo nadarjenost pa v nedosegljivem stilu narodnih in mednarodnih obdelovalnih izrazov. Se bolj pa moram pohvaliti številne navijače, ki so z neverjetnim zadovoljstvom bodrili oba nasprotnika. Posnemanja vreden je tudi primer nekaterih sprehajalcev, ki so prišli na originalno idejo, da za zabavo lomijo drevje ob cesti, kar govori o njihovi visoki kulturi in razvitem smislu za občudovanje ln uživanje v svobodni naravi. Tako sem počasi pridrsal do Portoroža, kjer sem vzel v roke gostince. Najprej v Vesni. Zaradi tistega prostora, kamor se mi je mudilo. Nesnaga pa taka! »Vse za tu- rizem!« sem še komaj utegnil napisati na vrata, pa ne vem, če bo kdo zdržal toliko časa v tistem smradu, da bo lahko prebral. Sicer je v Portorožu še nekaj podobnih stvari, ki prav tako pospešujejo turizem. Sem sodijo nedvomno tiste crknjene mačke in podgane, ki čakajo odrešenja ter razširjajo prijeten vonj, zanemarjeni vrtovi in podobne lepote. Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi se že enkrat zganili in vse to odpravili, ker bodo sicer tudi drugi turisti naredili tako kot jaz in jo čimprej pobrali tja, od koder so prišli. Kaj je higiena, pa sem zvedel v restavraciji Bratstvo v Kopru. Mimogrede sem pogledal v kuhinjo in videl, kako so tehtali solato. Ker niso imeli dovolj uteži, so najprej stehtali nekoliko štruc kruha in jih preložili na utežno stran tehtnice. Na kruh so nato naložili še uteži in tako na splošno zadovoljstvo stehtali solato. Seveda nI prišlo nikomur na pamet, da bi kruh zavil ali vsaj pokril s papirjem, ker so vse škodljive bakterije itak že pocrkale pod težo »kvihtov«. V Sežani sem zvedel, da je najbolj prijazen gostinski lokal kavarna »Šport«. Se upravniki in direktorji drugih sežanskih gostin- skih obratov se tam počutijo mnogo bolje kot doma, tako da jih upravičeno prištevajo med redne goste. Občudoval sem tudi izložbeno okno trgovskega podjetja Zelezni-na. Toliko objav in lepakov je v njem, da sem najprej mislil, da sem prišel pred oglasno desko. Šele ko sem bolj pazljivo pogledal, sem videl, da gre za izložbo, kjer je razstavljeno tudi blago, ki ga prodajajo v trgovini. V Senožečah sem se bolj natanko pozanimal za demokratično ureditev v tamkajšnji bolnici. Pravzaprav nosi po krivici ime bolnica, saj je bolj nekakšno prenočišče za bolnike. Ti se namreč podnevi zadržujejo večidel po gostilnah, kamor prihajajo kar v bolniških haljah in pidžamah. Povedali so mi, da se ga je za Prvi maj eden tako nasekal, da so ga morali nesti iz gostilne v bolnico. To je pa prijetno zdravljenje, boste rekli. Sam sem tudi tega mnenja. Senožečani sicer nekaj zabavljajo, češ da to ni prav. Moti jih tudi neprijeten občutek, ki ga imajo, ko pijejo za bolniki iz istih kozarcev, pa kdo bi gledal na malenkosti, saj gre le za tuberkulozo. Svoj obisk v Senožečah sem zaključil pri mehaniku Prelazu, katerega sem prosil, da mi pove, kako se je končala njegova »brihtna« potegavščina. Ko je namreč gospodu dekanu popravil motorno kolo, je ugotovil, da mu je zmanjkalo bencina za poskusne vožnje. Zapeljal se je lepo do črpalke v Sežani in vzel potrebno gorivo — na račun kmetijske zadruge v Senožečah. »Ce rata, rata ...« se mi je nasmehnil. Pa ni ratalo. Meni pa je, da sem to zvedel. Ko sem v ponedeljek kolovratil po Čevljarski ulici v Kopru, sem pred zaprto lekarno videl obupanega moža, ki si je na vse pretege prizadeval, da bi koga priklical. Bilo je še nekaj pred osmo liro zvečer. Pravil mi je, da mu je otrok težko bolan doma in da mu je zdravnik napisal nujen recept za zdravila — zdaj pa je še ta edina lekarna v Kopru in daleč naokoli zaprta. Viselo pa je na vratih nekaj belega in ko sva pobli-že pogledala, je na listku pisalo: »Sem v Triglavu«. Kot burja je reslo možaka navzdol po »Kalige-riji«, da sem komaj utegnil zavpiti za njim: »ICar mikrofona se po-služi, da boš prej opravil, če ne poznaš magistrov!« Tako, zdaj pa končajmo. Se enkrat: sodelujte pri nagradnem natečaju! In lep pozdrav Vai Vane. NAGRADNI NATEČAJ Barba Vane razpisuje nagradni natečaj za najboljši odgovor na vprašanje: ZAKAJ STANE VOZNI LISTEK ZA PREVOZ Z LAD.TO IZ KOPRA V IZOLO 20 (DVAJSET), IZ IZOLE V KOPER PA 25 (PETINDVAJSET) DINARJEV? Najboljši trije odgovori bodo nagrajeni, in sicer: 1. nagrada: Brezplačna vožnja s predmetno ladjo lz Kopra v Izolo in nazaj. 2. nagrada: Brezplačna vožnja s predmetno ladjo iz Izole v Koper. 3. nagrada: Brezplačna vožnja s predmetno ladjo 1h Kopra v Izolo. Razen tega bodo objavljeni odgovori pošteno honorlrani. Odgovore sprejema Vane osebno ali pismeno vsak dan razen nedelj in praznikov do zadnjega tega meseca. LJUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA Dve koli pred zaključkom nogometnega prvenstva Vs ljubijansko-primorski ligi je še vedno enako ogerčena borba na vrhu in na dnu. Za prvo mesto se borita s približno enakimi izgledi Krim in Grafičar, za obstanek v ligi pa vsa štiri primorska moštva. Ker je Koper nepričakovano premagal Postojno na njenem igrušcu, so Postojnčani zdaj kandidat št. 1 za odhod v nižji razred. V neugodnem položaju je tudi Tabor, medtem ko šla Koper in Izola vsaj po računih na papirju nekako »na varnem a. Tekma med Postojno in Koprom je bila na slabi tehnični višini. Se-vida nosijo igralci obeh moštev le polovico krivde, kajti med vso tekmo je pihal močan veter. Koprčani so dosegli zmagoviti in edini gol tekme v 20. minuti prvega polčasa po Kavaliču. Glede na delno premoč v obeh polčasih je njihova zmaga zaslužena. Izola si je zasluženo priborila točko z ljubljansko Ilirijo, ki je bila glede na zadnje us/pehe iavorit. Domačini so imeli celo več priložnosti za zmago, ki pa jih niso znali izkoristili. Izola ima zdaj točko manj kot Koper, vendar ima Izola tekmo manj. V prejšnji številki smo namreč prejel netočne informacije, da je Izola izgubila srečanje s Krimom s 3:0 p. f., ker se ni pojavila na igrižču. V resnici je Izola iz objektivnih vzrokov prispela prepozno v Ljubljano. Njenemu protestu proti verifikaciji so ugodili in bo tekma s Krimom med tednom. Ob tej priložnosti naj omenimo, da zasluži ravnanje Krima v tem primeru vso obsodbo. Izolani so namreč telefonsko sporočili, da bodo zaradi objektivnih vzrokov prispeli v Ljubljano z zakasnitvijo, kljub temu pa ni Kr.im »utegnil« počakati. Zdaj bo Izola še enkrat potovala v Ljubljano in stroški bodo dvojni. Ali je to potrebno? Tabor je izgubil obe točki s Triglavom v Kranju. Kljub temu njegov položaj še ni obupen, kajti ve-ritikacijska tekma je razveljavila srečanje Postojna — Tabor, ki se je končalo z zmago Postojne 13:0, in verificirala tekmo z rezultatom 3:0 za Tabor. V moštvu Postojne so namreč nastopili nepravilno verificirani igralci. Druga srečanja nedeljskega kola so se zaključila brez presenečenj. Krim je premagal Slovana s 5:0, Grafičar pa Mladost s 6:0. LESTVICA: Grafičar 16 12 2 2 55:19 26 Krim 15 11 3 1 45:10 25 Triglav 16 9 3 4 50:24 21 Mlado?! 10 8 2 6 27:27 13 Ilirija 16 7 2 7 38:34 16 Slovan 15 7 2 7 25:29 16 Koper IG 4 3 9 23:69 11 Izola 15 4 2 9 25:46 10 Tabor 16 3 3 10 26:42 9 Postojna 15 2 2 12 15:41 6 Prihodnjo nedeljo imajo vsa šti- ri primorska moštva težka srečanja. Največ izgledov za osvojitev točk ima Izola, ki sprejme v goste Triglav, medtem ko bo sprejel Koper vodečega Grafičarja, Ce bodo Koprčani zaigrali borbeno in požr- tvovalno, bi se le morda dala priboriti ena točka, s tem pa bi si tudi povsem zagotovili obstanek v ligi, Postojnčani bodo odpotovali v Ljubljano, kjer se bodo pomerili s Krimom, Sežančani pa bodo igrali v Kranju z Mladostjo. TUDI V ŠPORTU SO INVALIDI ENAKOVREDNI ZDRAVIM Na prvem občinskem športnem tekmovanju vojaških, mirnodobnih in delovnih invalidov sežanske občine, je v nedeljo v Sežani 35 invalidov tekmovalo v streljanju, balinanju, namiznem tenisu in v šahu. Kljub težkim telesnim poškodbam, eden brez roke, drugemu je v vojni odbilo nogo, so vsi pokaza-zali izredno borbenost in sposobnost, da se pomerijo z vsakim nasprotnikom. V balinanju je zmagal Marij Pi-ško iz Sežane, sledila pa sta mu Franc Brandula in Alojz Kosmač, oba iz Koprive. V streljanju je zasedel prvo mesto 100 odstotni invalid Alojz Kosmač, drugo Alojz Sirca, tretje mesto pa Vili Lipanja. Med šahisti je bil najboljši Marij Piško, v namiznem tenisu pa je zmagal Rajko Stolfa pred Danilom Daneuom. Tekmovanju invalidov je prisostvovalo tudi veliko Sežančanov, ki so zmagovalcem želeli kar najboljši uspeh na prvem okrajnem prvenstvu invalidov, ki bo v Kopru. Iv NA KRATKO V okviru Festivala primorskih študentov je bilo v nedeljo v Kopru več športnih prireditev. B moštvo nogometnega kluba Koper je premagalo reprezentanco primorskih študentov s 4:1, v odbojki pa so študenti premagali koprske srednješolce s 3:1. a V kvalifikacijski rokometni tekmi za vstop v slovensko ligo je Pri-morje iz Ajdovščine premagalo Pro-letarca iz Zagorja z 20:17 (13:7). V V okviru moštvenega šahovskega prvenstva Primorske je Vipava premagala Ajdovščino z 9:7. TURISTIČNI TEDEN ¥ KOPRU 30. MAJA — 10. JUNIJA 1956 Gostuje: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU a veliko uprizoritvijo na Trgu Republike v Kopru dne 31. maja in 1. junija CARLO GOLDONI Ponašil dr. Mirko Rupel Ražija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Scena: JOŽE CESAR in inž. VIKTOR MOLKA Glasbena priredba: OSKAR KJUDER Ples: OLGA GORJUP Jože, lastnik ribiške ladje........Stane Raztresen Tona, njegova žena..........Valerija Silova Pepka, dekle, njegova sestra.......Zlata Rodoškova Tine, fant, njegov brat.........Julij Guštin Lipe, ribič..............Modest Sancin Vana, njegova žena..........Ema Starčeva Urška, dekle, sestra botre Vane......Štefka Drolčeva Terezka, dekle, druga 3estra Vane.....Tea Starčeva Džovanin, mlad ribič..........Miha Baloh Matevž, star ribič............Anton Požar Tomaž, čolnar.............Silvij Kobal Izidor, adjunkt pri sodišču.......Jožko Lukeš Drobant, sodnijski sluga........Josip Fišer Drejček, fantič, prodajalec kostanja .... Vojko Cesar Služabnik adjunkta Izidorja.......Edvin Švab Možje z Jožetove barke in. vaščani Godi se v primorski vasi v starih časih Pri veliki uprizoritvi na prostem sodelujeta folklorna skupina iz Brega in tamburaški zbor iz Škorklje Inspicient: J. FIŠER Odrski mojster: F. KOKOŠAR Sedeži 200, 150 in 100 din Sepetalec: M. MARŠIC Lasuljarka: D. PAHORJEVA Stojišča 50 din Predprodaja v pisarni Turističnega društva v Kopru, Nazor-jeva 2, vsak dan od 10. do 12. ure Posebni prevozi iz okolico Pričetek ob 21. uri Konec do 23.30 Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno angleško in domače blago za ženske in moške obleke že od! iG0O Sob* dali© SKLÄDBSCEJ. TRST, ISLIC& S. ÜICOLÜ i TELEFON 33-333 aBamgesBBmE mnmBB s i x i« e ž i t o oglas. V c 9 j a Ha ßssetien pojsiasS prš ciaEcupu2 agaaB^^gaaBmsanga m ESB— nsMBaeaaamy V KOPRU so rodile: Olga Peter, Koper, dečka; Iva Ostojič, Ilirska Bistrica, deklico; Frida Pirih, Koper, dečka; Alojzija Zalar, Izola, dečka; Kristina Morgan, Koper, deklico; Marija Rihtar, Semedela, dečka; Veronika Savelj, Izola, dečka; Viktorija Nabergoj, Pobegi, deklico; Marija Sumi, Kranj, deklico; Palmira Ko-darin, Izola, dečka; Bogdana Kova-čevlč, Piran, dečka; Hegina Starnoga, Buje, dečka; Marija Gojamovič, Portorož, dečka; Rinalda Gratton, Koper, deklico; Marija Tenčič, Sv. Jernej, dečka; Stelia Jakomin, Sv. Anton, dečka; Marija Bačani, Piran, deklico; Diana Foruma, Dekani, deklico; Marija Volk, Koper, deklico; Grgica Zulcin, Piran, dečka; Justina Cehovin, Koper, deklico; Karmela Pucar, Izola, deklico; Jolanda Bradač, Koper, dečka. Poročila sta se: Marijan Nemec, kmet iz Planjavo in Ana Gregorič, delavka. Umrli so: Jožef San, star 69 let, kmet iz Ankarana; Josip Toškan, star 47 let, kmet iz Vanganela; Bruno Kreljevič, otrok, Groznjan; Bruno Zulcin, otrok, Piran; Jože Vodopivec, otrok, Koper; Pavla Piziga, stara 44 let, gospodinja, Dekani. V POSTOJNI so rodile: Štefanija Požar, Postojna, dečka; Slavka Ka-renjcc, Sežana, deklico; Cecilija Met-ljalc, Gorjansko, dečka; Franka Ko-štešič, Sempas, deklico; Marija Bar-biš, Sembije, dečka; Terezija Va-lenčič, Postojna, dečka; Mira Praintz, Ravne, deklico; Alda Pelicon, Nova Gorica, dečka; Mihaela Slokar, Male 2ablje, dečka; Zdenka Furlan, Hrastje, dečka; Marija Stubelj, Vipolže, dečka; Marija Vončina, Gornji Lokovec, deklico; Kristina Gregorc, Ajdovščina, dečka; Terezija Urbas, Ivanje selo, dečka; Marija Simonič, Plače, deklico; Božena Trebeč, Divača, dečka; Nada Renec, Dobravlje, deklico; Anica Ternovec, Nova Gorica, deklico; Milka Jelcič, Ajdovščina, deklico; Frančiška Rožanc, Begunje, dečka; Marija Maslo, Prestranelc, dečka; Zora Bavčar, Selo, deklico. Poročili so se: Anton Skočir, progo vm delavec in Marija Malneršič, gospodinja; Ivan Vidrih, učitelj in NEDELJA, 20. maja: 8.00 Kmetijska ura; 13.30 Poročila; 13.45 Glasba po željah; 15,15 Za našo vas; 1G.00 Primorska burja; 19.30 Petnajst minut z mandolinskim triom »Jože Vlaho-vič«; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba. PONEDELJEK, 21. maja: 6.30 Jutranje vesti; 0.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Pojeta mladinski in dekliški zbor v Idriji p. v. Maksa Pirnika; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Poje Zlata Gašperšičeva ob spremljavi tria Les-jak; 19.45 Domače vesti; 23,10 Plesna glasba. TOREK, 22. maja: 6,30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Dvajset minut traja naš operni sestanek — arije iz oper Manon, Knez Igor, Rigoletto m Trubadur; 13.50 Lahka orkestralna glasba; 14,15 Opoldanski dnevnik; — 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Brazilske melodije in ritmi; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba. SREDA, 23. maja: 6.30 Jutranje'vesti; 6,40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Pojeta Liselotte Mal-kowsky in Gerhard Wendland, spremlja orkester Rias, dirigira Werner Mttller; 23.25 Plesna glasba. ČETRTEK, 24. maja: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Improvizacije za klavir; izvaja Mojmir Sepe; 19.45 Domače vesti; 23,15 Plesna glasba. PETEK, 25. maja: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Ugani z nami, kaj je to?; 14,15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Narodne pesmi Jugoslavije; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba. SOBOTA, 26. maja: 6,30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Veselo sobotno popoldne — pisan glasbeni spored; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.-10 Zabavna glasba in objave; 19.30 v ritmu z zabavnim oktetom Boruta Lesjaka; 19.45 Domače vesti; 22.45 Plesna glasba. Viktorija Bizjak, gospodinjska pomočnica. Umrl je: Vladimir Krnvos, upokojenec iz Postojne. v se2ani so se poročili: Bruno Carli, delavec in Zora Ukmar, uslužbenka; Milan Vitez in Lea Perhavec; Anton Grmek in Pavla Grmek; Ra-dislav Furlan in Ana Ukmar. Umrl je: Ivan Jerman, star 55 let, gradbeni delavec iz Kromberka. V ILIRSKI BISTRICI so se poročili: Franc Skok in Angela Stember-gar; Franc Butinar in Ivana Koc-jančič; Ludvik Jenko in Ivana Skok; Grujo Golič in Marlja-Marga Slavec; Jože Batista in Štefanija Klrn; Franc Intihar in Olga Senkinc; Kari Vrh in Albina Dolgan. Umrla je: Jožefa Frol, stara 73 let, gospodinja iz Jelšan. V IZOLI jc rodila: Celesta Tuljak, dečka. Poročili so se: Bruno Posega in Marija Pernič; Jožef Frece in Elizabeta Osojnik; Kristjan Hlad in Teodora Cotar; Janez Carlih in Antonija Pirih; Vladimir Kenda in Marija Kolenc; Silvan GrižoniČ in Vilma Grižonič. Umrli so: Katarina Ivančič, stara 93 let; Albin Jerman, star 38 let in Jožef Grižon, star 48 let. DVOKOLESA od 7000,— lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 45.000.— lir naprej dobite pri tvrdki MAR CON TRST, ulica Pieta 3. VELEBLAGOVNICA »F E LICE«, ulica Carducci 41, Trst. Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu! BILJARD dobro ohranjen z vso opremo ugodno prodam. Ogled in vse informacije dobite pri mizarju F i č u r Antonu, Slavina, pošta Prestranek, TRGOVSKI poslovodja za trgovino z železnino želi službe v obalnih mestih: Kopru, Izoli ali Piranu. Ima 23 let prakse in je vsestransko sposoben za samostojno vod-sto trgovine. Naslov dobite v upravi lista. PRODAM kombinirani otroški voziček. Frelih, Izola, Cankarjev drevored 10. Ogled od 15. do 16. ure. KOPER: 18., 19. in 20. maja ameriški barvni film GYPSY, ČRNI KONJ, 21. in 22. maja ameriški film UJETO MESTO, 23. in- 24. maja francoski fUm NAS VERNI BLACK. IZOLA: 18. maja francoski film SUŽNJI, 19. in 20. maja ameriški film UJETO MESTO, 21. in 22. maja francoski film NAS VERNI BLACK, 23. in 24. maja nemški barvni film ZEMLJA SMEHLJAJA. PIRAN: 13. maja italijanski film NEVSECNOSTI MLADOPOROČENCEV, 19. in 20. maja ameriški barvni fUm NEŽNA PESEM, 21. in 22. maja ameriški film VISOKA BARBAREE. DEKANI: 19. maja francoski tlim SUŽNJI, 20. maja italijanski film BENEŠKI LOPOV. ŠMARJE: 19. maja ameriški film 13 UR, 20. maja italijanski film RIM OB 11., 23. maja ameriški film UJETO MESTO. SEČOVLJE: 19. maja italijanski film RIM OB 11,, 20. maja francoski film SUŽNJI, 24. maja ameriški barvni film GYSPY, ČRNI KONJ. POSTOJNA: 18., 19. In 20. maja ameriški barvni film ČLOVEK IZ ALAMA, 22. in 23. maja film KO PRIDE POMLAD. Znamka 10.— dia ~MÜm'Jj<3W3) - Pošisuš ßF&ZÜaS S "V naših krajih viharjev niti ne poznamo ali jih vsaj ne moremo primerjati s strahovitimi tajfuni na Japonskem in tornadi, ki pustošijo po ameriški celini in zahtevajo skoraj vsako leto mnogo človeških žrtev, porušijo cela mesta in opu-stošijo ogromne površine. Letos so jim napovedali vojno z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi — reaktivnimi letali, radarji, raketami in elektronskimi možgani. Prvi namen teh »operacij« je, da proučijo nastanek in delovanje takšnih viharjev, hkrati pa računajo, da bodo s temi ukrepi lahko ugotovili smer gibanja viharja in pravočasno opozorili prebivalstvo na ogroženem področju. Razen tega upajo, da bodo lahko vplivali na sam vihar in spremenili njegovo smer, ter ga tako odvrnili stran od naseljenih mest. Tornado bodo najprej poskusili fotografirati z višine okrog 30.000 m, kar bodo naredili s posebnimi raketami. Na ta način bodo dobili sliko viharja v vsej njegovi velikosti. Obenem bodo tornado spremljala najhitrejša reaktivna letala, ki bodo patruljirala na različnih višinah od 300 do 13.000 m. Vse podatke, ki jih bodo na ta način zbrali, bodo proučevali v posebnem štabu, odkoder bodo tudi sproti izdajali navodila in opozorila prebivalcem na področjih, ki jih bo predvidoma dosegel vihar, Glavni namen vseh teh priprav pa je poskus spremembe smeri viharja. Najprej bodo to poskusili doseči nad morjem, kjer ni nevarnosti, da bi s tem povzročili posebno škodo. Tornado nameravajo obsuti s suhim ledom in mu tako odvzeti na enem njegovem delu del toplotne energije, kar naj bi spremenilo njegovo gibanje. To bi pomenilo ogromen uspeh, pa čeprav bi spremenili smer viharja le za nekaj kilometrov, saj bi tako v določenih primerih rešili pred katastrofo tisoče ljudi. TUDI NAS PLANET ZAOSTAJA IN PREHITEVA NajnovejSa proučevanja gibanja Zemlje so pokazala, da se Zemlja ne vrti enakomerno okrog svoje osi, kot je to bilo doslej splošno mnenje. Iz nepojasnjenih vzrokov naš planet včasih zaostaja, včasih pa prehiteva tudi do 30 sekund glede na normalni »vozni red«. Potemtakem ni nič bolj točen od povprečno dobre ure. SOKOLI DOSEŽEJO HITROST DO 320 km NA URO Posamezne živali se gibljejo z veliko hitrostjo. Tako doseže n, pr. noj 80 km na uro, antilopa 95 km na uro itd. Ptice pa so 3e hitrejše. Med njimi ima rekord sivi sokol, ki doseže pri preganjanju plena tudi do 320 km na uro. PREKOOCEANSKI METULJI V Kanadi živi neka vrsta metuljev, ki so pravi specialisti za dolge polete. Kot nekatere ptice selivke, se tudi oni pred vsako zimo preselijo v toplejše kraje. Pri tem preletijo na tisoče kilometrov dolgo pot čez Atlantik v Evropo in Afriko. SLONI BEŽIJO PRED MRAVLJAMI To se je zgodilo nedavno v Zahodni Afriki, kjer živi neka vrsta zelo napadalnih mravelj. Spravile so se celo nad čredo slonov, ki si niso mogli drugače pomagati kot z begom. Več slonov so mravlje tako obžrle, da 3a poginili. AVTOMATIZACIJA TUDI V SOVJETSKI ZVEZI Te dni je začela obratovati v VoroSilovgradu v Sovjetski zvezi prva popolnoma avtomatizirana Martinova peč. To je obenem tudi največja peč te vrste v Evropi, saj bo proizvajala dnevno nad 500 ton jekla. mee m wi€rm naročnik© Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime in priimtk .................................................................................................................................. Bivališče .............................................................................................................................................. PoŠta ................................................................... Ribič, ki ga vidite na naši sliki, ie res lahko zadovoljen z lovom. Sedel je lepo ob reki in lovil na trnek postrvi, nenadoma pa mu močan sunek skoraj iztrga palico ia rok. Vabo je namreč zagrabil ogromen jeseter. Trije lovci, ki so se slučajno mudili v bližini, so priskočili na pomoč in s streli ubili velikana. Ko so jesetra izvlekli na breg, so videli, da je pred njimi eden največjih primerkov te vrste. Tehtal je več kot 150 kg Naročaiao Uxn plačal, ko prejmem vaio položnioo1 Dne ................................................. lili iS \v Iti® ' 8 I i Na Bližnjem vzhodu — prav n a današnji meji med Turčijo in Sirijo — je bilo pred dvemi tisočletji veliko in kulturno zelo razvito mesto Nemrud Dagh — mrtvo mesto kralja Antioba I. V zadnjem sio-letju pred našim štetjem je dal ta kralj izklesati 2000 metrov visoko v gorali iz ogromnih kamnitih blokov velikanske statue, ki naj bi bile njegovi nadgrobni varuhi, obenem pa tovariši v posmrtnem življenju. Dal jc namreč izklesati tudi svojo lastno podobo In je še za življenja postaviti med druge kipe, ki so predstavljali olimpijske bogove. Kralj je dal postaviti svoj kip prav poleg gospodarja Olimpa — Zeusa. Po starem prerokovanja naj bi bila dežela toliko časa brez skrbi in zadovoljna, dokler bodo ti kipi stali nedotaknjeni na Kori. Nastal pa je nekoč močan potres, ki je stresel trimetrske glave orjaških kipov z njihovih ramen. No, od tedaj sta minuli dve tisočletji, zdaj pa so v te zapuščene predele zašli učenjaki, ki bi radi prišli zadevi do dna in zgodovinsko raziskali mrtvo mesto. Naša slika prikazuje raztresene orjaške glave in zdi se, kot da bi pripadale gigantom, ki so do vratu zakopani v zemljo. Kmetovalci in sadjarji najbolje vedo, koliko zaščitnih sredstev {(re v izgubo pri zapraševanju rastlin. Prah pada na zemljo, odnaša ga veter in na listju rastlin ga ostane komaj deset odstotkov. Zato j« ra?Jumlji\io, da strokovnjaki mišljajo, kako bi to delo opravljali bolj ekonomično in brez nepo-(trebn)Lhi izgub. Prav zadnje čase poročajo o pomembnem odkritju na tem področju. Angleški kmetij-eki strokovnjak N. G. Shreeve je e svojimi sodelavci izumil novo pripravo, ki se je pri poskusih odlično obnesla. Novi zapraševalec ima to lesinosrt, du pri zapraševanju naelektrizirs delce praha, ki se nato dobesedne lepijo ¡na listje rastlin. Rastline Bo namreč že same po eebi negativno naelektrizirane, medtem ko je električni naboj zaščitnega sredstva pozitiven. Kot vemo, se nasprotno naelektrizirani delci privlačijo, enako naelektrizirani pa odbijajo. Tako je obenem rešeno Se vprašanje enakomerne razdelitve praha po vsej površini listja, ker enak električni naboj delcev preprečuje kopičenje zaščitnega sredstva. Rastlina deluje potemtakem kot magnet na železne opilke, Posebna prednost novega zapraševai-ca je tudi v 'tem, da pride zaščitno sredstvo tudi na spodnjo straa listov in do vseh drugih delov rastline, ki ostanejo pri opravljanju tega dela z doslej znanimi zapre-ševalci nezaprašeni. ELEKTRONSKI PREVAJALEC Tudi v našem listu smo že pisali o tako imenovanih elektronskih možganih, ki opravljajo vsa mogoča dela. Danes imajo že tovrstne aparate, ki v nekaj urah opravijo delo, za katero bi več sto ljudi potrebovalo mesece in celo leta. Elektronski aparati rešujejo zamotane enačbe v atomskih laboratorijih, vodijo statistiko - v uradih, delajo bilance v podjetjih. Tem strojem pa se je pridružil še eden — elektronski prevajalec. Sicer je še nepopoln, vendar pa prevaja že iz kakih dvajsetih jezikov v svoj materinski jezik, ki -je lahko poljuben. Seveda lahko prevaja zaenkrat le dobesedno, to je vsako besedo posebej, pri čemer kaj lahko pride do nesmislov, zlasti pri težjem tekstu. Zaradi tega ns prihaja v poštev za prevod literarnih del, medtem si pa tehniki in znanstveniki veliko obetajo od njega. Najboljša lastnost novega elektronskega aparata je ista, ki odlikuje druge podobne stroje — hitrost. V eni uri namreč prevede do tri tisoč besed, kar je približno toliko, kolikor jih je na eni strani našega časopisa. Pričakujejo pa, da bodo z izpopolnitvami dosegli že mnogo večji efekt. To »senzacijo« si je privoščila prav nenavadna kokoš, ki je nekega dne znesla svojevrstno jajce. Ne samo to, da je bilo izredno debelo: ko so ga odprli, so našli v njem še eno jajce normalne velikosti. Kaže, da je bila kokoška še sama presenečena nad svojim proizvodom, ker si ga tako skrbno ogleduje (lastnoročni ljodpifl) m r P': \ t * j 'Hi»? Sil Najlažje doslej izdelano kolo. Xs-delala ga je neka avstrijska tovarna, namenjeno pa je dirkačem. Kolo tehta nekaj manj ko tri in pol kg, to je toliko, kolikor tehta, e^o kolo navadnes» dvoioleoa. Sodobna letala so že opremljena z vsemi mogočimi aparati in merilnimi instrumenti, ki omogočajo pilotu, da varno vodi letalo tudi ponoči ali skozi gosto meglo. Zadnje čase pa so začeli opremljati letala še z radarskim meteorološkim očesom, ki obvešča pilota o vremenskih razmerah in ga pravočasno opozarja na nevihte, da se jim lahko izogne. Aparat deluje na principu radarja. Oddajna antena pošilja snop elektromagnetnih valov v smeri leta, in če ti valovi naletijo na svoji poti na oblake, se odbijejo od vodnih kapljic ali ledenih kristalov ter se vrnejo. Radarski sprejemnik pa točno beleži njihova poročila. Radar ima domet nad 270 km, kar pomeni, da je pilot že pol ure prej obveščen o morebitni nevarnosti, ki preti letalu na njegovi poti. Tako ima dovolj časa, da spremeni smer in obide nevarno področje. Aparat ne registrira zgolj oblakov kot takih, ampak tudi to, kakšni so, nevarni ali ne. ATOMSKA IZŽAREVANJA IN ZDRAVSTVENA ZAŠČITA Zdravju in človeškemu organizmu škodljivo izžarevanje je v atomskih tovarnah eden od največjih problemov, s katerimi se ukvarja zdravstvena zaščita. Varnostni ukrepi ne le komplicirajo proizvodnjo, ampak zahtevajo tudi velike materialne izdatko, ki znašajo na pr. v angleških atomskih tovarnah okrog 50 funtov šterlinsov na posameznega delavca. Po ia-javi angleškega strokovnjaka za tt>. vprašanja, dr. McLeana, pa so tt ukrepi tako učinkoviti, da zagotavljajo popolno varnost. LAK PROTI MRČESU Na ladjah, ki vozijo v tropska področja, že dalj časa uporabljajo, poseben lak proti vsakovrstnemu mrčesu. S tako pripravljenim i»-sefk.icidom prepleskajo stene v ladijskih «kladiščih, kuhinjah in drugih prostorih, kjer se ponavadi zadržuje mrčes. Prve ladje, na katerih so pneiskusili to sredstvo, vzdržujejo že dve leti zvezo meči Anglijo in tropskimi področji in v vsem tem času s'e niso na njih po-jivili niti komarji, niti muhe ali drug podoben mrčes. ŠTIRILETNI eOJTBR T nekem ameriikeiu mejts jo policaj ust*vll stari »Ford«, feer cl opoStoval prometnih predpisov. Na pclicajevo Toliko ¡saču-denje pa je našel aa volanom Stlrlletneea otroka. In ker nI m«-sel kaznovati otroka, jo pokli«al na oC£OTorno«t cčetv ki pa re je uplrel: »Ni mogočo, da saoj sin si vozil po predpUils. Saj Laia prr.tse, ko vtzi fo skoraj «Iv* lati!« Cisto acserlSka!