——-9
Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. %zhaja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov.
SEas naroda

list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenk dafi^
in the United States Issued every day<gx&m Sundays and HoIktew&
VZLEFON PISARNE: 4837 OOETLAKDT.
Zaftered m atoeeBd-Olaas Matter, September 11, 1908, at tki Put Office at New York K. Yn under tke Act of Congress of Hsrch J, 187t.
KO. 167. — ŠTEV. 157.
Taft častni gost Nadaljne žrtve
v Norwichu, Conn, praznika neodvisnosti,
MESTO NORWICH JE PROSLAVI- LETOŠNJE STRELJANJE JE ZA- I LO 225LETNICO SVOJE-	HTEVALO MANJ ŽRTEV,
GA OBSTANKA.	| KAKOR DRUGA LETA.
Predsednik Taft je bil tem povodom I Svarila časopisja so vendarle nekoli-1
TELEPON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 7, 1909. — SREDA, 7. MAL. SRPANA, 1909.
VOLUME XVIL — LETNIK XVQ.
častni gost imenovanega mesta.
SLAVNOSTL
ko zalegla; poročila iz znih držav.
MANJ ŽRTEV.
raz-
Kitajci med seboj. Pomnoženje policije.
SMRTNO SOVRAŽTVO MED ČLANI TAJNIH DRUŽB HIP SING TONG IN ON LEONG TONG.
Vsak čas se lahko začnejo Kitajci med seboj klati.
HIŠNE PREISKAVE.
Norwich, Conn., 6. julija. Pred-1 Washington, 6. julija. Iz poročili * bl	Smrtne"
sednik Taft je bil danes v malem ktera prihajajo semkaj iz raznih ve- ST°vraztvnf med ^P SinS Tong in mestecu Norwich, ki prazuuje 225- likih mest republike, je razvidno, da 0° f l?S	V kltajskem oddelku
letnico svojega obstanka in 1501etni-eo, odkar je postalo mesto, častni gost. Na kolodvoru je pozdravila predsednika, kterega je spremljal njegov adjutant kapitan Butt, velikanska množica — ali vsaj za norwi-šks razmere je bila množica velikanska — ljudi. Governer Weeks iz Gon-
je letos v deželi previdnejše streljalo, kakor druga leta, iz Česar sledi, da so bili ljudje pametnejši
pri vporabi raznih strelnih naprav in orožja. Iz Ghicaga, Baltimore, Bostona, Springfielda, Mass., kakor tudi iz raznih krajev Nove Anglije in celo iz daljnega San Francisca,
nectieut s spremstvom, kakor tudi Cal., se javlja, da se je ideja zmerne
profesor Horace Taft iz Taftove šole v Watertownu je bil navzoč. Naj bolj je razveselilo predsednika, da je mogel pozdraviti svojega brata. Že od daleč mu je klical: "Hello, Horace!"
Winslow Tracy Williams, predsea nik slavnostnega odbora, je predsedniku takoj pritrdil velikanski slavnostni znak na široka prsa, toda ko je to botel storiti tudi pri kapitanu Buttn, je ta odklonil, rekoč, da je po vojaških postavah prepovedano nositi na uniformah kak znak
Cel Norwich je bil v zastavah! in priredila se je tudi parada, ki je predstavljala razne prizore iz preteklosti mesteca. Predstavljala se je odstopitev Indijancev zemljišča kol nistom, potem razni prizori za neodvisnost, poset Washingtona v Nor wichu in povratek vojakov iz uporne vojske; 500 šolskih otrok mesteca je prisostvovalo paradi.
Da je prišel v Norwich, je moral predsednik Taft že pred šesto uro zjutraj zapustiti svoje letovišče v Beverley. V Putnam, Conn., je med-potoma držal kratek govor. Pripetilo se mu je, da je v govora meščanom države Massachusetts povedal več poklonov, dokler ga ni nekdo izmed navzoče množice opozoril, da leži Putnam v Connecticut. Par trenot-kov je bil predsednik seveda začuden, potem pa se je začel smejati z drugimi in rekel: "Vidim, da moram svoje geografične zmožnosti nekoliko osvežiti."
Vlak se ni zopet ustavil, dokler ni dospel v Norwich. Tajni policaji so medpotoma kar krvavi pot potili. Ko je Švignil vlak mimo neke postaje, je bilo v predsednikov voz oddanih več strelov iz revolverov. Mogoče je, da so bili le slepi streli veselja; toda policijskim uradnikom se je zdelo to streljanje nekam čudno.
Neka postaja, mimo ktere se je vozil posebni vlak, nosi ime "Taff*. Imenovana je po nekem predniku sedanjega predsednika.
let hiš žrtev požara.
Pri požaru, ki je izbruhnil v ponedeljek popoldne v gorenjem delu Broadways Brooklyn Borough v New Yorku, je pogorelo pet lesenih hiš. Hiše, ki bo vse jednonadstropne in okupirane od malih prodajalcev, so skoraj popolncma pogorele.
Le s največjo težavo je požarna hramba preprečila širše razširjenje požara. Tudi je vladalo veliko raz-bujenje, ker so trgovci, kterih lastnina ni bila zavarovana, hoteli rešiti in drugo. Večkrat je morala poKeija a »ilo preprečiti vhod v go-rei« Mle.
Poiar, kterega vzrok ie ni znan, je iabnafcml v jednonadstropni bsfti Št. 1 ti* Broadway, v kteri stanuje Jas. G»ee. Od Um je prešel na sosedno hišo k. 1772, v kteri ima Jakob Miel-kr majhno prodajo pohištva. Prodno J* 1eoI*» požarna hramb* ogenj obvladati, m ja prijel plamen todi hii *. 1770, 1768 in 1785. Na it. 1770
s	J. Capote te
1708 prodaja snodk Maksa Le-
slavnosti praznika proglašenja neodvisnosti izvrstno obnesla. Tudi poročila iz osrednjih držav letos niso tako strašna, kakor so bila druga leta, kajti število mrtvih in ranjencev je mnogo manjše, kakor običajno. V malih mestih in na deželi je pa praznik zahteval ravno toliko, ali pa še več žrtev, kakor vedno.
Pittsburg, Pa., 6. julija. Policija naznanja, da je praznovanje praznika proglašenja neodvisnosti zahtevalo letos 118 ranjencev na prstih, 71 ranjencev na rokah in trije ranjenci na očeh. Do velikih požarov ni prišlo v mestu. Na Friekovem poslopju so razobesili velikansko ameriško zastavo, ki meri 160 čevljev dolgosti in 80 čevljev v širokosti.
Fall River, Mass., 6. julija. V Ti verton Woods je nek nepoznanec streljal z revolverjem in tako je slučajno pogodil 141etnega Alphonse Gideona, ki je smrtno ranjen.
Philadelphia, Pa., 6. junija. Vsled ran zadobljenih s tem, da so se jej vnela krila in perilo s pomočjo "fireerakerjev", je včeraj umrla dve in pol leta stara Mary Gluck.
Wilkes-Barre, Pa., 6. julija. V North Wilkes-Barre, se je včeraj pri streljanju v proslavo praznika neodvisnosti razletel mali top, v kte-rem je bilo preveč smoduika. Pri tem so bili štirje dečki nevarno ranjeni in dva sta tako poškodovana, da bodeta vsled zadobljenih ran naj-brže umrla. Jednemu izmed teh dečkov je razstrelba raztrgale, levo roko in jednemu je odnesla oko. Pri raz-strelbi se je vnela tudi obleka 10 let stare Roze Lituske, ktera je za dobila smrtne poškodbe.
Lafayette, In d., 6. junija. Pri Wildcat Bridge se je včeraj prevrnil velik voz, s kterim se je družba veseljakov peljala k nekemu picnicu. Pri tem je padel voz v reko in devet izletnikov je bilo več ali manj nevarno ranjenih. Voz je padel 16 čevljev globoko.
Madison, 111., 6. julija. V Horse Shoe Lake je včeraj 141etni deček Frank Dixon spal v parku kraj vode na klopi. Nekdo je potem v neposredni bližini dečka razstrelil velik firecracker, vsled česar se je deček tako prestrašil, da je padel v vodo in vtonil. Dečka je poslal oče zajed-no z njegovima bratoma semkaj iz St. Louisa, ker se je bal, da bi dečki ne bili ranjeni vsled streljanja v znestn.
San Jose, Cal., 6. julija. Balkon na starem Swiss hotelu se je včeraj podrl, kajti na njem se je nabralo kaeih 50 ljudi, kteri so hoteli videti parado neodvisnosti. Balkon je bil star in je vsled tega z ljudmi sajed-no padel na cesto. Deset oeob je bilo ranjenih.
KLANJE ČIPUTOV?
V BessraMji so baje Rusi poklali i pet nekoliko čifntov. Lvov, avstr. Poljaka, 7. julija. Tu-kajinjemu časopisja se javlja, da so Harf v Besarabiji poklali kakih 100 čifntov, tako, da je med židovskim prebivalstvom savladala splošna pe-
ttiest a New York preprečil, je včeraj zjutraj policijski nadzornik Baker število stražnikov v Chinatownu pomnožil. To se je zgodilo vsled prošnje kitajskega poslaništva v Wash-ingtonu, ko se je izvedelo, da se je staro sovražtvo med Kitajci zopet razvnelo. Pomnožena straža ostane na mestu najmanj osem dni, dokler ne pridejo zopet mirni časi.
Kakor policija sedaj priznava, sta že dva Kitajca žrtve Tong- sovraž tva. To sta Ung Yow, ki je bil umorjen v svoji pralnici št. 124 Stanton St, v Četrtek, in Lee Sing San, bogati posestnik Chop Sney restavra eije na štev. 583 Fulton St. v Brook-Jynu, N. Y. Oba sta bila člana On Leong Tong.
Zakaj sta oba društva zopet sedaj nastopila bojno pot, se ne more gotovostjo vedeti. Policija pa sumi, da sta dva vzroka pretečih sovraž te v. Jeden, je pred nekaj dnevi izdana smrtna obsodba proti petim Kitajcem v Bostonu, drugi pa vsled vednili preiskav v slučaju Elsie Sigel.
Pred tremi leti so sklenili On Leong tongi in Hip Sing tongi pismeno premirje. Kratko prej so bile krvave bitke v kitajskem mestu na dnevnem redu, pri kterih je bilo vedno mnogo Kitajcev ubitih in ranjenih. Od tega Časa pa je bilo Chinatownu primeroma mirno.
To pa se je spremenilo po umoru Elsie Sigel. Policijske preiskave so Mongolce jako razburjale. Člani o-beh tongov so se medsebojno obdol-ževali, da so informirali policijo in tako so se začeli stari prepiri. V Bostonu izdana smrtna obsodba proti petim Kitajcem, ki so člani Sip Sing Tong je še povečalo razprtijo. On Leong tongi so javno nastopili proti tem petim, kterih zagovor je nasprotno društvo stal mnogo denarja. V navadi je med Kitajci, da umorijo za vsacega svojega člana, dva druzega sovražnega društva. Policija se sedaj boji, da se ta navada tudi sedaj ne bi zopet rabila.
Umori, kterih žrtev sta Ung Yow in Lee Hang San so seveda tudi povečali razburjenost Mongoleev.
K vsemu temu pa še pride, da Kitajci zadnji čas nimajo pravega miru. Po umoru Elsie Sigel je policija vedno preiskavala v Chinatownu in to tudi v hišah Kitajcev. Tudi je izgnala vse bele žene iz kitajskega mesta.
Tom Lee, "Mayor Chinatowns'* in predsednik On Leong Tongov se boji iti iz svojega stanovanja na št. 19 Mott St. Sploh ne zapusti svoje sobe in pred hišo ima močno stražo. Za glavo Tom Leea je Hip Sing Tong razpisala nagrado $3000. Pred osmimi dnevi sta skušala dva Kitajca vdreti v njegovo stanovanje, da bi zaslužila nagrado, a sta bila pre-podena. Od tega časa Lee ni zapustil svoje sobe.
Vfiled tega in priprožnje kitajskega poslaništva sta poslala včeraj zjutraj inšpektor Smittberger in Mo-Cafferty 30 policajev in 25 detektivov v Chinatown. Vsi ti se jako dobro razumejo v Chinatownu.
Proti večeru je bil na dvorišču hiše štev. 11 Peli 8t. aretovan Kitajec Hom Hing, ker je streljal z o-stro nabasanim revolverjem. Pripeljali so ga na postajo na Elisabeth St. in tam obdržali. Hing je izjavil, da je hotel samo praznovati "slavnega Četrtega".
Dvorišče, na k te rem j« bil aretovan, je obdano od naj zl oglasnejših opijaren.
Na vseh Jos- svetiščih v kitajskem mestu so bili včeraj nalepljeni
Nadzemski časopis. Tiskarna v balonu.
V OKOLICI DAYTONA, O., SO PRIČELI TISKATI PRVI ČASOPIS V ZRAKU.
Prve številke so tiskali nad oblaki; poročila iz zračnih prostorov.
NAJNOVEJŠE.
Dayton, O., 6. julija. Willbur in Orville Wright, ktera sta znana po vsem svetu radi svojih poskusov z letalnimi stroji, sta državljana in meščana tuk. mesta. Vsled tega se tudi ni potreba čuditi, ako vse tuk. prebivalstvo skuša sedaj posnemati imenovana • dva brata, tako, da sili vse, mlado in staro v zrak. Število ljudi, ki se navdušujejo le za zrak in visočine narašča od dneva do dneva.
Včeraj je napravila večja družba izlet nad oblake z velikim zrakopla
Južne republike. Revolucija v Golombiji ?
V REPUBLIKI COLOMBUI JE BAJE PRIŠLO DO UPORA PROTI PODPREDSEDNIKU.
Podpredsednik Jorge Holgnin stopa colombijskega predsednika, ki se mudi v Evropi.
4. JULIJ V ECUADORJU.
za-
Guayaquil, Ecuador, 6. julija. Iz Buenaventure v republiki Colombiji se brzojavlja, da je prišlo v Ba^an-quilli, kjer je sedež colombijske vlade do revolucije proti podpredsedniku Jorge Halguinu, ki nadomešča odsotnega predsednika Reyesa. Revolucionarji zahtevajo, da zavzame njegovo mesto general Gonzales Va-
Iz Avstro-Ogrske.
in cesar.
AVSTRIJSKE CESAR SE NEPOPISNO JEZI RADI SLAV-JANSKE OBŠTRUK-CIJE.
Povodom otvoritve turške železnice se je pritoževal radi nepo-hlevnosti Slovanov.
NAPAD
NA ŠKOPA SKEGA.
SKRBEN-
lencia. Predsednik republike, gene-vom Hoosier. To bi sicer ne bilo nic j ra* Reyes se mudi sedaj v Evropi, novega in izvanrednega, ako bi iz- kamor je odšel, da poskusi izboljša-letnikom ne prišlo v glavo, da bodo | ^ finančne razmere svoje domovine.
med izletom, visoko nad oblaki izda- j Ii prvi nadzemski, oziroma zračni časopis, kterega bi potem brez pomoči pošte razposlali v nižine k navadnim pozemskim prebivalcem, ki
Guayaquil, Ecuador, 6. julija. Državljani Zjed. držav, ki žive v Guayaquil in Quitu, so praznik^pro-glašenja neodvisnosti Zjed. držav na slavnosten način proslavili. Pri
si še ne morejo privoščiti letanja po po&laniku Zjed. držav v Quito, in pri
tukajšnjem generalnem konzulu, so se vršili slavnostni sprejemi. Na vla-dinih poslopjih, kakor tudi na konzulatu, so vihrale severoameriške zastave.
zraku.
Z imenovanim zrakoplavom se je napotilo v višine sedem osob, tako, da je moral zrakoplav nositi težo 3600 funtov. Ko so izletniki (v pravem pomenu besede) dosegli visoči-no 0500 čevljev, so pričeli tiskati svoj Časopis, kterega so potem razmetali na zemljo, tako, da je prišel vsa mesta, nad kteri m i so letali. V časopisu poročajo, kako se jim godi nad oblaki in kaj so videli. Po-I Policija potrjuje poročilo, da se je
BRATRANEC LEON LINGA JE POMAGAL MORILCU PRI POBEGU.
poludne ob 5. uri so prišli zopet na zemljo in sioer pri North Vernonu, In d. V zraku so bili 14 ur.
Leon Ling odpeljal s tovornim paznikom iz Phi-ladelphije.
DOGODKI V PERZIJI.
Kakor se je včeraj ugotovilo, je obiskal popoldne po umoru Elsie Sigel Lf on Ling svojega bratranca v Clif-tonu, Richmond Borough (Staten
Ustaši so obkolili glavno mesto Per-1 Tsland)> ki Je imel do zadnjega tam
pralnico. Sposodil si je pri njemu
zije, Teheran.
London, 7. julija. Iz Teherana Perziji se javlja, da so ustaši popolnoma obkolili perzijsko glavno mesto, tako da je vsaki trenotek pričakovati napad na mesto.
voz, s kterim je bežal proti Totten-ville. Od tam je šel s ferry v Perth .Amboy, N. J., odkoder se je odpeljal v Philadelphijo, Pa.
To je naznanila policiji Miss Rose I Livingstone iz štev. 316 zap. 30. ul. Manhattan v New Yorku, ki deluje
ci
Petrograd, 7. julija. Iz Teherana |že 15^ kot ^isijonarka med Kitaj-se sedaj poročajo podrobnosti o zad njem boju med šahovimi kozaki
ustaši, kteri n*™*™™^	Ičasa izginil.
v Chinatownu. Zvedela je to od in i Leon Lingovega bratranca, ki je od
nameravajo napasti
perzijsko glavno mesto. Boj se je I ^eon Llin® Pripovedoval svoje-vršil pri Šahabadu in je trajal sko- mu bratranc»> da se je Elsie Sigel raj sedem ur. Ustaši so napadli ko- zastruPila in da mora bežati, ker v: zake po noči, toda končno so se mo- se nje^a sumilo umora, rali umakniti, ker so kozaki streljali Elsie ®igel je bila v soboto pred s strojnimi puškami. Baje je ta po- um°rom P" Leon Lingovem bratran-raz napravil dokaj slab vtis na usta- Pu in Je Prosila Linga, ki se je tam-Še, toda kljub temu upajo rodovi ^ zabaval z drugimi Kitajci in več Baktjarov, da bodo končno zmagali, belimi ženami, naj se vrne z njo kajti oni neprestano korakajo dalje j Manhattan.
proti glavnemu mestu. Ruske čete'	--
jih ne bodo nadlegovale, dokler se
ne bodo dotaknili inozemske lastni-	Zahtevajo skabe
ne. Rusi so že spisali svoje zahteve, Sa" J"an de Pnerto Rico, 6. julija ktere imajo tirjati od Perzije.	Tukajšnji peki so dobili poziv, naj
London, 7. julija. Vsled zahteve I PotuieJ° v republiko Santo Domingo,, ruske vlade, je Turčija sklenila od	'
Dunaj, 7. julija. Avstrijski cesar Fran Josip se nepopisno jezi radi slavjansiie obštrukcije 7 državnem zboru, ktera je dosedaj znala preprečiti vsako parlamentarno delovanje tako, da vlada na nikak način ne more spraviti pod streho zaželjeni proračun, kteri bi bil le njej, nikakor pa ne prebivalstvu ugoden. Slavjanski poslanci se upirajo proračunu, ker dobro vedo, da ga je Avstriji diktirala Nemčija. Dosedaj zamore slav-janska unija v parlamentu bilježiti le vspehe, kar znači naravno poraz avstrijske vlade in naravno tudi njene diktatorične zaveznice Nemčije Avstrijski cesar je sedaj tem bolj ne jevoljen, ker je vlada dovolila slav-janskim skupinjam devet milijonov kron za poboljšanje gospodarskih razmer, ne da bi s tem kaj dosegla proti slavjanski obštrukeiji. Od te s vote odpade milijon kron na Češko oziroma na Čehe, ki tvorijo glavno skopinjo slavjanske stranke.
Povodom otvoritve turške železni ce je cesar obiskal tudi mestece Špi-tal na Koroškem in tam se je sešel s predsednikom državnega zbora Pa-tajem. Napram temu se je pritože "v al, da Čehi in drugi Slavjani nimajo dovolj avstrijskega " patrijotizma kar pomenja sramoto za avstrijsko ' domovino'Slavnosti je prisostvoval tudi češki agrarec Zazvorka, kte-remu se je pa Fran Josip izognil.
Iz Niederhannsdorfa v pruski Šle-ziji se javlja, da se je tam izvršil napad na češkega kardinala Skrenske ga, ko je prišel birmat v imenovano mesto nemške Poljske. Nek kmečki mladenič je pričel kardinala psovati in poleg tega ga je tudi dejanski napadel. Mladeniča so potem prijeli in izročili sodišču.
Razne novosti
iz inozemstva.
KOLONIJA INDIJCEV V LONDONU PROTESTU JE IN OBSOJA UMOR ANGLEŠKEGA KOLONIJALHE-GA URADNIKA.
Angleški ministerski predsednik As-juith ponovno ni hotel prejeti sufragetk.
RAZNOTEROSTI
pozvati svojega konzula iz Tabrisa v Perziji. Omenjeni konzul se je kar očitno pridružil ustašem. Prvi del ruske vojske, ktera je namenjena v Teheran, je ie dospel iz Baku v En-ziel ob Ka3piškem morju. Drugi oddelki bodo v kratkem sledili.
d? zamorejo tako prevzeti mesta mošnjih pekov, kteri so pričeli s kom. Organizacija pekov v Puerto
Avtomobil povozil deklico.
Ravno so se Florence Cook iz št. 46 izt. 7. ul. Manhattan v New Yorku in dve njene tovanšice na cesti v Westchester jedna drugi čestitale, da so narodni praznik proglašenja neodvisnosti oddaljene od ropota in nevarnosti mesta srečno preživele, ko je neki pridrveči avtomobil povozil lSletno deklico in jo smrtno ranil.
Voznik avtomobila se je odpeljal naprej, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Obe spremljevalki gospodične Cook pa vzajeaRQp zatrjujete, da je imel avtomobil šfevilko 45,671 N. Y. Kakor izkazujejo zapiski na glavnem policijskem stanu, je avtomobil s to številko lastnina Williama Bond iz 126 zap. 56. ul. Policija pridno išče
Skabi v Tnd^i
Elwood, Ind., 6. julija. Iz Pitts-burga so poslali semkaj 50 neunij-skih delavcev, kteri bodo pričeli z delom v nekej tukajšnji ploščanri, ktere delavci štrajkajo, ker lastniki tovarn nečejo več delati razlike unijskimi in nennijskimi delavci. Ker so poslali semkaj delavoe, kterih namen je opravljati skabska dala, jo pričakovati, da se bode pričel boj mod itrajkarji m drnibo vsej črti. Dražba je
Rico jim je pa prepovedala sprejeti kako tako ponudbo.
na
lepaki, v kterih se Kitajei poživlja- [ itrajkazjem, da bode
jo, naj ne nosijo orodja, naj
jo zvečer v
f na«aj v Pittshmrg, ako bodi
V soboto dne 10. julija odpluje parnik
KJROONLiARD
od Red Star Line iz New Torka in
stane vožnja do Antwerpna sa $94.
Pand ki od AAmericana prog«
ALCi||£
odpluje 2r. julija*
LAURA odpluje 28. julija
ta Ksw York* v Trst in Reka. S S®1	dospejo Blovend in
JtoH najhitreje v svoj rojstni
Vnfaja stane is NewYorka de
remljevalki povožene ste bile Annie Newman iz 336 izt. 6. ul. in Edna Hartman, ki stanuje na 2. Ave. blizo 7. ul. Deklice so prebile dan v Westchester countyju, N. Y., in so bile na potu k cestni železnici, da bi se vrnile v New Yprk. Obe zatrjujete* da je avtomtfR strašno hitro voZil in da ni da^l varnostnih zna-[menj. Šele ko je bil čisto za deklicami, so ga opazile. Miss Cook se ni mogla pravočasno ogniti. Ko jo j« avtomobil povozil, je obležala na mestu.
Knaalo nato je prijezdil neki poli caj, ki je skrbel za prepeljavo ponesrečene deklice v bolnico. Tam se je izkazalo, da ji je lobanja razbita in zdravniki niujo upanja, da bi ji o-hranili ži-tfjtf^l.
Devet premogarjev ubitih.
Trinidad, Colo., 7. julija. V pre-mogovem rovu, ki je last Cedar TTffl Coal ft Coke Co. v TalterviHe, se je včeraj pripetle razstrelba plinov in ten povodom je Mlb jev ubitih. Vsi
London, 6. julija. Tukaj bivajoči Indijci so včeraj priredili veliko zborovanje, pri kterem soglasno obsojali umor angleškega kolonijalne-ga uradnika Sir William Hutt 1'nr-zon Wylliesa. kterega je ustrelil indijski dijak Mad a rial Dhinagri. Nek indijski dijak je pri tem govoril proti sprejemu tozadevne resolucije in pri tem je takoj prišlo do splošnega pretepa med zborovalci. Kot orožje so rabili navzoči stole in palice. Dijaku se je dokaj slabo godilo in te-pen bi bil do nezavesti, ako bi ga policija Še pravočasno ne rešila iz rok njegovih rojakov. Sele potem je bila resolucija sprejeta.
London, 6. julija. Tuk. sufragetke so včeraj zopet skušale obiskati mi-nisterskega predsednika Asquitha, da bi z njim razpravljale o vprašanju glede pravice glasovanja za žsen-ske. Ministerski predsednik depnta-cije ni hotel sprejeti in tako so potem sufragetke sklenile, da bodo v četrtek naprosile za avdijenoo pri kralju Edwardu.
Travemuende, Nemčija, 6. julija. Ameriški mesar Allison W. Armour je dospel semkaj s svojo yachto Utowana. Včeraj je povabil nemškega cesarja k sebi na ladijo. Cesar Viljem je prišel na obed k mesaijn, s kterim sta se prav iskreno zabavala. Je li nemški cesar kaj "pum-pal" ali ne, dosedaj ni bilo mogoče dognati.
Petrograd.. 6. julija. Ker postaja na Kavkazu položaj vedno bolj nevaren, in ker se roparski napad! in odvedenja otrok, kakor tudi žensk vedno bolj množe, je petrogradska vlada odredila za ves Kavkaz izjemno stanje. Le v tifliški guberniji še nimajo vojnega stanja.
Bayonne, Francija, 6. julija. Skof Gieure je te dni izdal pastirsko pismo, s kterim "izobčuje" iz cerkve vse mestne oblasti, kakor tudi razne dobrodelne in drnge organizacije, ktere so odobrile razdelitev prejšnjega cerkvenega premoženja. Sodišče je vsled tega pozvalo škofa na zagovor, ker pa ni prišel, ga je "in contumaciam'' obsodilo v plačilo denarne kazni v znesku 500 frankov. Tudi dva duhovna, ktera sta imenovano -oaBtirsko pism^ v eerkvi čitala, sta obsojena v denarno kazen.
Berolin, 7. julija. Nemški državni kancler Buelow v kratkem odstopi in bode te dni priredil svojim prija» jem in znancem pojedino v slovo, iz tega je izvajati, da ne bode časa na krmilu. Tukaj se za trda bode imenovan njegovim naslednikom general Wedel, ki je sedaj namestnik v Alzaciji-Loreni.
fonarja v stare domovino
poifljaaM:
m | UM
41.lt 1«.7» ttf.Ot 1039.00
1M
......... kna»
177	............ HM krom.
Poitarina je všteta pri teh tvotak Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka
Naie denarne poliljatve i^laftqjc a kr. poštni hranilni urad v 11. do M. dneh.
Dwarje mam poslati je a* do mM v gotowat v
aH registriranem pkn, ve£e pe Domestic Peetai Utmy Orier all pa Jfew York M Draft
"GLAS NARODA"
(Siov«nlc Dally.j
Owned and published by the 81ov«nlo Publishing Co.
(■a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addreesee of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
2• celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" Pol leta.........1.50
" lato za mesto New York . . .	4.00
* pol leta za mesto New York . .	2.00
Evropo za vse leto . . . .	4.50
— •• " pol leta.....2.60
" " " četrt leta ... .	1.75
•H3LA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-
vzemsi nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") tamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
*dv*rtI»*mont« on agreemant*
"Dopisi brez po<lpisa in osobnoeti se ne oatisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri epreinembi kraja naročnikov
rimo, da se nam tudi pr^j^rijo tlvallšče naznani, da hitreje najde-
naflovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-Šov :
"GLAS NARODA"
ttCortlandt St.,	New York City. p0 inozemcih preprečiti.
Telefon 4687 Cortlandt.
kd*
Odprta delavnica.
Poroi-ali smo v minolezu tednn. da s^ je pričel boj unijskih delavcev proti trustu za jeklo in družbam, kte-re so s tem trustom v zvezi, na vsej črti, kajti do 10,000 delavcev v raznih državah štrajka. Dosedaj je bil boj delavcev uspešen, kajti posrečilo se jim je izposlovati, da so morale družbe zapreti petnajst tovarn za izdelovanje plošcevine. Kaj tacega si lastniki mogočnega trusta za jeklo, ki razpolaga z milijardami, niso niti mislili, kajti uverjeni so bili, da do odločnega odpora njiltovih delavcev sploh ne pride. Ako bi vedeli, da pride do tako odločnega boja, potem bi z izzivanjem, oziroma z naznanilom. da v nadalje ne pripoznajo ni-jeane uuije več. še nekoiiko časa počakali. oziroma saj toliko časa, da bi bil predlog glede revizije tarifa re-
Boj proti delavskim organizacijam se je pričel naravno le vsled tega, ker jo od tega boja pričakovati kolikor-toli dobička. Medtem, ko neodvisne družbe še vedno pripoznavajo delavske unije, je sklenil sedaj trust za jeklo moč delavskih organizacij jed-nostavno za vedno uničiti, kajti potem se morajo delavci zadovoljiti s tako plačo, kakoršnia se jim ponudi, in to pomenja za trust velike dobičke.
Komisijo, ktera se je < Washing-tonu posvetovala glede revizije tarifa, je kmalo po pričetku njenega zasedanja obiskal vodja trustovih livarn v Bethlehemu, Pa., Mr. Charles Schwab, kteri je zahteval, naj se skrbi za to. da ostane carina na jeklo vi železo še vedno nespremenjena. Ko so <ra potem člani komisije izpraše-vali o položaju delavcev, je moral priznati, da z ozirom na dejstvo, da morajo ameriški delavci Izvršiti mnogo več dela. kakor njihovi evropski tovariši, njihova plača primeroma ni prav nič večja, kakor ona evropskih delavcev. Pri tem je pa dejal, da živila pri na? niso dražja, kakor v Evropi, in vsled tega ni zamogel uvideti. čema bi bila plača ameriških delavcev večja, kakor ona njihovih evropskih tovarišev.
Sedaj, ko so pričeli delsvci raznih livarn s št raj kom. se je pričelo v krogih podjetništva zatrjevati, da tako-zvana odprta delavnica, v kteri se ne dela razlike med unijskimi in neunij-skimi delavci, ne pomenja znižanja plače; ostalem bodo pa tudi vedno gledali na to. da bodo imeli organi-zovani delavci prednost, dočim bodo najemali neunijske delavce le v slučaju potrebe. Vendar pa takim izjavam nihče ne more verovati, kajti znano je, da namen odprte delavnice ni nič druzega, kakor počasi popol-
Venezuelske koncesije.
Takozvane '' civilizovane " države niso bivšega predsednika republike Venezuele, Cipriana C astra, sovražile vsled tega, ker je izkoriščal svojo deželo, oziroma svoje ljudstvo, temneč v prvi vrsti radi tega, ker se je dolgo časa vspešno protivil izkoriščanju svoje domovine in svojega ljudstva po inozemcih.
Nasprotstva med venezuelsko vlado in našim asfaltnim trustom so dovolj poznana in ravno tako je tudi znano, kako ulogo je ta trust igral, kc je v Venezueli prišlo potem, ko jo Castro odpotoval v Evropo na dopust, do poloma, vsled kterega se je moral Castro posloviti od svojega ■predsedniškega mesta.
Toda za Castrovo afero ni odgovoren le naš asfaltni trust. Venezuela ni le bogata dežela glede tropičnega sadja in drugih poljskih in gozdnih pridelkov, temveč tudi glede rudnin, kterih je tam toliko, da se že dolgo vsi podjetniki Severne Amerike in Evrope zanimajo za tamošnja bogata ležišča različnih rud.
Že pred četrtstoletja so razni se-veroameriški podjetniki znali potom različnih poštenih in nepoštenih sredstev pridobiti si koncesije v svrho izkoriščanja rudnikov v Venezueli. Castrova vlada je pa uspešno skušala nadaljno izkoriščanje teh rudnikov
Sedaj pa, ko je Castro po združenih ameriških in evropskih vladah vsled svoje pro-tivnosti proti izkoriščanju svoje domovine odstranjen in ko so njegovo mesto zavzeli ljudje, kteii se inozem-cem radi klanjajo, bodo slednji-tudi dobili jedno koncesijo za drugo.
Tako je venezuelska vlada te dni privolila v nov način neke stare koncesije, vsled ktere sta se republiki Venezuela in Zjedinjene države že petindvajset let prepirali. Ta koncesija daje takozvani družbi Orinoco, ki ima svoj sedež v New Yorku, pravico izkoriščati velika ležišča razne rude, zlasti pa železa v rudnikih Ima-taca, kteri so vsled svojega bogastva po vsem svetu znani. Kakor hitro bode washingtonska vlada potrdila nov način koncesije, se bode z izko-liščanjem imenovanih rudnikov takoj pričelo. Delalo se bode naravno z znano ameriško '' eneržijo' \ Slabotni mestici in Indijanci, ki tvorijo veČino venezuelskega prebivalstva in ki so dosedaj živeli večinoma od poljedelstva, bodo delali v rudnikih, ako že ne prostovoljno, pa nasilno, kajti podjetnikom je znano mnogo sredstev, s kterih pomočjo se tudi tropic na ljudstva lahko prisili k delu. Kakor hitro bodo potem ti delavci pričeli zahtevati svoje pravice, oziroma ko bodo skušali poboljšati svoj položaj, jih bode pričela venezuelska vlada preganjati in streljati — vse t.- na ljubo podjetnikom, ki prihajajo iz inozemstva. Ako bi pa venezuelska vlada tega ne hotela storiti, potem se bode že v Washingtonu skrbelo za to, da se bode pritiskalo na vlado v Caracasu, tako, da bode storila svoje dolžnosti napram inozemstvu, kojemu je zajedno s koncesijami izročila tudi lep del svoje suvere-nitete. Venezuela bode odvisna od podjetništva iz Zjedinjenih držav ravno tako, kakor je Mexico že danes odvisna. In kakor je mehikan-ski predsednik Porfirio Diaz odvisen
•d naših nodjetnikov, tako bode tudi vsak nadaljni venezuelski predsednik odvisen od naših ljudi. Cipriano Časi ro je bil zadnji neodvisni predsedniki Venezuele, vsi nadaljni bodo navadni avenije našega podjetništva.
Pred 100 leti.
DOPISI.
niti mesta unijskih) delavcev z ne-unijskimi, kteri se v mnozih slučajih zadovoljijo z vsako plačo, in sieer ne le v deoi krize, temveč tudi v najboljših časih. Pri nas imamo nam-Ač v vseh časih na razpolago takonj zvauo vojsko rezervnih delavcev, ktei1 ri so prisiljeni delati za vsak denar, samo da se zamorejo preživljati.
Upajmo, da bodo delavci, ki so pričeli z bojem proti največji kapitalistični organizaciji na svetu, dosegli zmago, ker to bode vsemu delavstvu v Ameriki koristilo.
Aspen, Golo.
Cenjeni gospod urednik:—
Ker že dolgo časa nisem čital nobenega dopisa iz naše slovenske naselbine, akoravno je tukaj veliko Slovencev. sem se jaz namenil opisati nekoliko naše razmere.
Z delom gre še precej dobro, ker krize nismo dosti občutili. Tukaj delamo v rudokopih, a vendar ne svetujem rojakom semkaj hoditi, ker se delo težko dobi.
Dne 30. maja se je poročil Josip Mišmaš z gospodično Marijo Oliver in dne 13. junija se je poročil Josip Pupeš z gdč. Marijo Spenee. Mladima paroma želimo obilo sreče in blagoslova.
K sklepu dopisa pozdravljam rojake in rojakinje sirom Amerike, Tebi, vrli list Glas Naroda, pa želim obilo vspehov.
S pozdravom	Ivan Ovn.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburgu, Pa., se naznanja, da bode prihodnja mesečna seja dne 11. julija. Ker se bode pri tej seji razpravljalo o zelo važnih stvareh, prosim, da se vsi Hani te seje udeležiti blagovolijo.
vom
č, tajnik.
(Nadaljevanje.)
Kancelar grof Stadion je po zmagi pri Aspernu napel vse sile, da bi Prusko pridobil za vojno zoper Napoleona, a uspeha ni imel. Pogajanja so trajala še potem, ko je bil pruski kralj že odklonil ponudeno mu zvezo in tako zanesljivo je D^naj računal na sodelovanje Pruske, da je imel nadvojvoda Ferdinand d' Este naroČilo zavzeti Varšavo in vse pripravi-t", da Poljsko izroči Pruski. Nadvojvoda Ferdinand je 20. aprila zavzel Varšavo in je sporočil pruskemu kralju, da ima naročilo izročiti mu zavo-jevano vojvodstvo, čim se Pruska združi z Avstrijo zoper Francoze. Toda tudi zdaj se Pruska ni mogla odločiti, da bi sprejela avstrijske ponudbe. Avstrijskemu specijalnemu odposlancu Steigenteschn je rekel pruski kralj: "Vi mi hočete pomagati, da bi imel čast z Avstrijo vred propasti — hvala lepa!" Pogajanja so se razbila. Pčuska bi se bila pač rada pridružila vojni zoper Francoze, a strah pred Rusijo ji je to branil, kajti Rusija je bila pripravljena pomagati Napoleonu, čim bi bila Pruska prijela za orožje.
Na glavnem bojišču pri Dunaju sta si po bitki pri Aspernu stali glavni armadi, avstrijska in francoska, nasproti in sta se pripravljali na odločilni boj. Avstrijci so vsak dan pričakovali, da jih Francozi napadejo, a sami se niso gaijili, vršili pa so se medtem boji v Galiciji, na Tirolskem, na Nemškem in na Ogrskem, a vpliv na celo vojno so imeli samo dogodki na Ogrskem.
Na Nemškem je vojvoda Braun-seLhveig-Olls sestavil četo, kteri je bil na pomoč poslal nekaj avstrijskih bataljonov. Zasedli so Draždane in šli proti Lipskem, a Saksonci se niso dali pripraviti, da bi šli v boj zoper Francoze.
Porazi avstrijske armade na bavarskih tleh so Tirolce zelo potrli. Bavarci in Francozi so pritisnili z novimi silami na Tirolsko, porazili generala Chastelerja in revolucijonarne kmete pri Worglu in dne 13. maja zopet zavzeli Inomost. Avstrijski general je nato zapustil Tirolsko, pu-stivši tam le 3000 mož, odšel je vzlic vsem prošnjam Andreja Hoferja, ki je nato organizoval kmetski punt. Po ljutih bojih so Tirolei vnovič premagali Bavarce, zavzeli 30 maja Inomost in pregnali drugič sovražnika iz dežele.
Na severu se je bil položaj med tem prav neugodno izpremenil. Nadvojvoda Ferdinand d' Este je bil brez posebnih težav zavzel Varšavo, a čim so Poljaki iz\redeli za Napoleonove uspehe, začelo se je med njimi takoj veliko gibanje zoper Avstrijce. Dom-browski, Wrbicki in Poniatowski so začeli hud boj. Poniatowski je prisilil avstrijsko armado, da se je u-maknila iz varšavskega vo j vodstva. Naletela je pri tem na rusko armado. Rusija si sicer ni želela vojne, a bila je vsled pogodbe z Napoleonom vezana, da je morala nastopiti zoper Avstrijo in poslala je SO,000 mož v Galicijo, ktera armada je zasedla mesto Lvov. Ruska armada je hotela tudi vso ostalo Galicijo okupirati in avstrijsko vojaško vodstvo se je od ločilo, da se temu avstrijska armada ne bode ustavljala, vesela bi bila, da bi Rusi le ne prodrli na Moravsko, predno se je pri Dunaju bila odločilna bitka.
Še predno je bila Avstrija začela vojno 1. 1809, je prišlo z vojskovodji do ostrega nasprotja. Eden najzmož-nejših avstrijskih generalov je bil ge-neralkvartirmojster Mayer. Ta izredni talent je vsakomur v brke povedal resnico in jo je povedal tudi nadvojvodi Karolu, vrhovnemu zapo-vedniku cele armade. Spoznal je, da je vojni načrt nesrečen in tega ni prikrival. On ni imel tistih "gefal-lige Formen, die zum Verkehr mit dem Erzherzog Kari erforderlich wa ren". Torej lepe manire so bile ce lo v vojnih! časih važnejše, kakor pamet in zmožnost. To je silno značilno za avstrijske razmere! Mayer je bil odstranjen iz armade dne 19. fe-biuarja.
Med odredbami, kterim se je uprl je bila tudi ta, da naj gre nadvojvoda Ivan z notranjeavstrijsko armado na Italijansko. Ko bi bila nadvoj voda Karol in Ivan poslušala Mayer-ja, bi bila Avstrija takrat sijajno zmagala. Nadvojvoda Ivan je bil tedaj mlad mož, podjeten in izkušen bolj skromne nadarjenosti, a velike domišljavosti. Po vsej sili je zahteval dovoljenja, da gre na Italijansko zoper Francoze. Napoleon se je hudo bal, da ostane armada nadvojvode
sko, toliko bolj je moral svojo armado raztegniti in razkropiti in toliko težje jo je preskrbljeval z živežem in vojnimi potrebščinami, dočim so se Francozi mogli medtem preskrbeti z vsem, kar so potrebovali in dobiti novega vojaštva.
Nadvojvoda Ivan je svojo armado koncentriral pri Beljaku, jeden voj pa je v varstvo Kranjske poslal na Razdrto. Dan po napovedi vojne, toraj 11. aprila, je bila avstrijska armada že v italijanskem Vidmu (Udi-ne) in pognala Francoze, ki jim je poveljeval podkralj Evgen Beauhae-nais, daleč nazaj čez Livenzo. Francozi so bili v dveh bitkah pri Porde-nonu in pri Lacileu tepeni, tako hudo tepeni, da je moral podkralj Evgen reterirati notri do Verone. Tam je začel zbirati vojaštvo in se je pripravljal za nove boje.
Medtem je bil nadvojvoda Karol na bavarskih tleh poražen, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, da je armada nadvojvode Ivana ostala na njegovi strani. Ker je bil nadvojvoda Karol primoran umakniti se notri doli do Dunaja, tudi nadvojvoda Ivan ni mogel več ostati na Italijanskem. Začel se je polagoma umikati, a Francozi so se mu obesili na pete in ga zasledovali z vsemi silami. Med neprestanimi boji je prišla avstrijska armada do reke Piave. Tu je bila 8. maja bitka. Nadvojvoda Ivan je s to bitko hotel Francoze nazaj pognati, da bi nemoteno mogel iti na Koroško in Goriško ter Kranjsko, a bil je po-
R.RICHTER1
PAIN-
EXPELLER
Slovensko katoliško
Pri zvin j en ju, odrti nah, sploh prenapor-njenju mišic, pri rev-matizmu, nevralgiji in enakih težkočah pomaga enkratno vdrg-nenje z
PAIN-EXPELLER
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. Ad. Ricbter & Co., 215 Petri St. New York.
Pazite na varstveno znamko s sidrom.
Q=
Vsled te nesreče je nadvojvoda razdelil svojo armado. Poslal je dve diviziji proti Soči, da' zavarujeta Kranjsko in Trst z Istro, z glavno armado pa je krenil čez Pontabelj na Koroško.
Pot za nadvojvoda sta Francozom zapirala Predil in Naborjet. Tu se e avstrijsko vojaštvo držalo z brez-piimerno hrabrostjo. Naborjet se je 3 3000 možmi tri dni ustavljal 1300 Francozom, na Predilu pa se je 200 graničarjev držalo štiri dni proti velikanski premoči in je vsa posadka storila junaško smrt. Francozom je bila odprta pot na Koroško. Nadvojvoda Ivan je zbral svoje moči okrog Beljaka. Pri Trbižu so Francozi došli avstrijsko armado. Tam se je vnela bitka in Avstrijci so bili tepeni, vsled česar je nadvojvoda Ivan zapustil Beljak in je krenil proti Celovcu z namenom, da bi šel na Solnograško. Toda pot na Solnogra-ško mu je bila po porazih nadvojvode Karola že zaprta in zato je odrinil čez Marenberg in Maribor proti Gradcu.
"Oesterreichiscbe Rundschau" je dne 15. maja t. L priobčila zapiske srofice Thiirnheim, ki je bila priča odhoda Avstrijcev iz Celovca in pri-Iwda Francozov v Celovec. O a^ serijski armadi ne poroča nič dobrega. Vsa upehana, strgana in sestradana je prišla v Celovec. Nobenega reda ni več bilo. Vladala je silna zmešnjava, višji oficirji niso imeli nič več upanja na kak uspeh; ko je bilo treba oditi, so oficirji kričali, preklinjali in vojake pehali, da bi jih naprej spravili, a mnogi so počepali od izmučenosti, mnogih niti palica ni spravila na noge. Vojaki, poslani v mestno hišo po obleke, so poskusili državno blagajno izropati. Prihitel je general Frimont, ki je ropajoče vojake s sabljo ugnal in dal ukleniti nektere oficirje, ki so se ropanja udeležili. O Francozih piše imenovana grofica, da so bili njih pešaki še slabši od avstrijskih, njih konjeniki pa veliko lepši; vedli so se dobro.
Dne 24. maja je prišel nadvojvoda Ivan v Oradec. A tudi tu mu ni bilo obstanka, kajti njegovo levo krilo pod generalom Jelačičem je bilo pri Št. Mihaelu poraženo, od juga pa je pritisnil na Gradec maršal Marmong. Vneli so se okrog Gradca Ijuti boji medtem, ko je nadvojvoda Ivan z jedrom armade krenil v Konr'ad na Ogrskem, da bi svoje čete pomnožil z ogrskim vojaštvom.
Podkralj Evgen ni sledil nadvojvodi Ivanu na Ogrsko, nego se je od Gradca obrnil proti Dunaju, da bi so s svojo armado pridružil Napo leonu.
Na jugu je medtem general Mac-donald prekoračil Sočo, premagal na Razdrtem Avstrijce in je krenil proti Ljubljani. Avstrijci so se pod generalom Zachom umaknili v Šmarje ua Dolenjskem, kjer so se združili s Hrvati.
(Dalje prihodnjič.)
IZ URADA podružnice družbe sv. Cirila in Metoda št. 1 v New Yorkn, N. Y.
Na ustanovnem shodn dne 4. fulija 1909 v dvorani Delavsko-ameriškega Sokola v New Yorkn pristopili so sledeči rojaki in rojakinje kot redni podporni člani podružnice št. 1 v New Yorku, koje navajam tukaj v abecednem redu:
Adamič Dragotin, Adamič Ivan, Ausenik Alojzij, Ausenik Karolina, Bauer Jakob, Benedik Ludovik, Bur-gar Anton, Burgar Franja, Češark Alojzij, Češark Neža, Cvetkovič Josip, Derčar Ivan, Derganc Henrik, Erhartič Alojzij, Erhartič Štefan, Hribar Martin, Hotko Fran, Jakše Zvonko, Kastrun Mihael, Kušar Fran, Krištof Fran, Lavrič Ivanka, Lakner Bert, Mantel Adolf, Nučič Vilko, Neimenovan, Podgornik Anton, Pod-gornik Ludovik, Podgornik Štefan, Pust Stanko, Primožič Fran, Pire Josip, Pavlič Avgust, Pirnat Mihael, Pakiž Ernestina, Rems Josip, Rems Josip ml., Rems Marija, Rems Mimi, Rantusha Matija, Sakser Fran, Stu-hec Fran. Slatič Jurij, Valjavec Zma-co, Volek Ivan, Vremšak Karol, Zelene Fran. Zelene Helena; Zevnik Vinko, Zupan Ivan, Zupan Antonija, Zupan Stanko, Žvan Alojzij. Skupaj 53 članov. Vsi gorioznačeni člani plačali so redni letni prispevek po 50 centov, razun Mr. Frank Sakserja. ki je plačal $5 v podružnico. ,
Svoto $31 nakazali smo glavnemu družbenemu odboru v Ljubljano.
Živeli novi člani in njih nasledniki!
New York, 6. julija, 1909.
Ivan Zupan, tajnik.
podp.društvo
G
sveteBarta

Za 23ediqjene državo Severne Amerike Sedež: Forest City, Pa« šnkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi PrnnijIiMjJl.
6DBOBNHKI :
Predsednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Box 874, Forest Ckj, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box SI, Mineral, L* tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ANTON OSTER, 1143 E. ©Otfc Bi., Cleveland, Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Torti Citj, Pa.
3&1
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL flALAR, L nadzornik, P. 9. Box 547, Fsrssft CUf« FRANK KNAFELJC, EL madsornik, 90S BrmUoek A*
dock, Pa.
FRANK ftUKK, HL nadzornik, M Mill St., Ležerne, Fa.
POROTNI IN PRIZIVNI •DBOR:
PAVEL OBRSGAR, predsednik porotaega otton, W«ur, fl JOSIP PBTERNEL, L pnvteikP. Box »6, Willeek, Pa. IVAN TORNIC, EL porotnik, p 0. Box «22, Ten.* Ofe,
Dopisi naj se pošiljaj« L tajnika IVAN TELBAN, P, ft. Forest City, Pa.
Drmitveao glasilo je "GLAS NARODA".
To in ono.
žrtvovati svoje življenje za te srbski I ville, Cal., v Črnomelj; Ivan Koi»-deželi. A nismo premagani v tej za- rok iz St. Louis, Mo., v Gornje loke; devi samo mi, ampak tudi naši mo-1 Anton Jurica iz West Newton, Pa., gočni prijatelji. Vendar je od vsega v Litijo j Andrej Rutar iz Indiana-
tega ostal en dobiček: zvez a in spo-razumljenje med Črno Goro in Srbijo. Ali ta izguba nas ne sme prestrašiti; ne smemo obupati in kloniti duhom. Črna Gora bo obstojala tudi nadalje 7, istimi nalogami in istimi dolžnostmi, kakor prej. Mora spopolniti svojo armado, da bo v slučaju potrebe zamogla izvršiti svojo dolžnost napram domovini in narodu. A narod mora imeti samo eno mišljenje, ki je moje mišljenje: namreč blagor Črne Gore!
polls, In., k Sv. Luciji; Anton Dr« bas, Ivan Tekavec, Anton Ščaj s sinom, Ivan Urbas, Neža Modic in Ana IiOvšin iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Josip Kršul iz Great Falls, Mont., v Bribir.
Vsi ti potniki so kupili parobrodne listke pri tvrdki Frank Sakser Col, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Vabilo na naročbo.
ŽENITVENA PONUDBA.
Ivana na levem ^krilu velike armade nj|££9ojvod|e: jCarola in kar oddahnil je, ko je'tidel, da se je nadvojvoda Ivan ločil od Karola in začel ofenzivo proti jugu. Napoleon je imel sicer v Italiji jak& majhno armado in je vedel, da jo čaka nekaj porazov, a vendar se je smejal. Kolikor dalje je nadvojvoda Ivan prodrl n& Italijan-
Pangermanizem in Slovanstvot
Urednik praške "Narodne Politike '' Hejret je napisal pod gornjim naslovom brošuro, v. kteii opozarja na ogromno število nemških šol, ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Av-stro-Ogrski, Severni Ameriki in dru-je. Poleg tega je tudi na ostalem svetu okoli 11,000 nemških! šol. A Če-hi? Nimajo niti v domovini potrebnega števila šol, da niti ne govorimo o inozemstvu. V Dolnji Avstriji, kjer živi že od davna češki in nemški narod, imajo Čehi v vsem lb tri šole, od kterih je samo ena popolna, a še ta nima pravice javnosti. Poleg tega je na podlagi uradne statistike v nemških šolah do 12,000 čeških otrok, dočim jih je v resnici tudi do 50,000. Radi tega pomanjkanja šol nima češki živelj na Dunaju in na Nižje Avstrijskem tistega pomena, ki bi mu sicer pripadal in ki si ga mora pridobiti.
Tako Čehi. A kaj naj po rečemo
mi Slovenci?! 100,000 koroških Slovencev nima svojih šol v materinem jeziku, a peščica privadranih Nemcev ima v našem Primorju svoje ljud ske in srednje šole. Pa ko bi si te šole vzdrževali Nemci sami, s svojimi sredstvi, pa naj bi še bilo v božjem imenu, a ne! Peščici Nemcev plačuje država šole z nemškim učnim jezikom, a Slovencem kaže — figo.
In tako bi se dalo to izvajati dalje iit dalje, ad infinitum...
A krivi smo tudi sami!
Črnogorski knez Nikola o bodoči nalogi svoje dežele.
0 priliki proslave obletnice bitke pri Grahovem, kjer so Črnogorci leta 1876 sijajno premagali Tnrke, je imel knez Nikola nagovor na zbrani narod, v kterem je izjavil v glavnem sledeče misli:
Minolo zimo — je rekel knez — smo bojevali veliko bitko, v kteri smo zastavili vse svoje sile, da bi ista dosegla uspeh, ki bi bil vreden naše dežele in koristen za Črno Goro. Ipak smo izgubili bitko. Doživeli smo moralen poraz. — Ko je bila leta 1878 Bosna in Hercegovina okupirana od strani Avstro-Ogrske, smo se ipak
Slovenec, star 26 let, s premoženjem $2400 in boarding-hJonse-om, želi se spoznati s Slovenko ali Čehi-rjo v starosti 18 do 26 let, ktera bi bila zmožna malo angleškega ali nemškega jezika. Na denar ne oziram, vedno nadejali, da deflnitivna osoda Ktera ima veselje, naj se pismeno obrne ter priloži tudi sliko na naslov t
Frank Zaman,
P. O. Box 496,	Jerome, Ariz.
(6-7-7)
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Martin Frigel z družino iz Brooklyn ,N. Y., v Jesenice; Mihael Dorič iz Rossland, B. C., Canada, v Mrko-pelj; Andrej Oblak iz De Kalb, HI., na Vrhniko; Martin Brajdič iz Crested Butte, Colo., v Brod Moravice; Jurij Majetič iz Tacoma, Wash., v Vrbovsko; Ben Žireeič iz Silverton, Colo., v Črno Goro; Andrej Picelj z družino, Veronika Štrieelj, Fran Špeli ek, Fran Tomažič, Rezi Štrukelj, Anton Dacar, Josip Jeriha in Ivan Salmič iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Kata Blaževič z družino, Marija Blaževič z družino iz New Yorka v Manjadrie; Tam. Žuran iz Brooklyn, N. Ys. v Zagreb; Dragan Siman-džija iz Kingston, N. Y., v Zagreb; Gašper Marn iz Salt Lake City, Utah, na Vinice; Martin Mežnar z družino iz Black Diamond, "Wash., v Vernek; Fran Kramar iz Rock Springs, Wyo., v Škof jo Loko; Josip Hafner iz Rock Springs, Wyo., v Ljubljano; Josip Vidmar iz Sheboygan, Wis., v Postojno; Mihael Strubelj iz Sheboygan, Wis., v Kresnice; Anton U-rankar z družino iz Moon Run, Pa., v Borovnico; Ana Boje z otroci iz Primero, Colo., v Ljubljano; Martin Dobravec iz Seattle, Wash... v Lukov-co; Andrej Oman iz Sunny Side, Utah, v Kranjsko goro; Luka Jereb iz Rock Springs, Wyo., v Tržič; Ivan Klinžič z družino iz Anderson, Ind., v Belovar; Simon Lnžar iz Reading,
IJa., v Št. Jernej; Jurij Kralj in Matija Kralj iz Reading, Pa., v Podzemelj; Matija Mravinc iz Reading, Pa., v Vinico; Ivan Šavor iz Cornwall, Pa., v Radovico; Iran Ribič in Mihael Mohorič iz Milwaukee, Wis., v Ptuj; Jakob Šile iz Milwaukee, Wis., v Cerknico; Fran Smrekar i* Conemaugh, Pa., v Mirno, Josip Što-kelj iz Pittsburg, Pa., v Vipavo; Fr. Prudar z družino iz Bessemer, Pa., v Št. Jernej; Franjo Bartolovič iz Brewster, N. Y., v Karlovac; Ivan Župec z družino iz Victor, Colo., v Novo mesto; Josip Šmalcelj iz Forest City, Pa., v Stari trg; Ivan Ja-vornik z družino iz Hibbing, Minn., v Ljubljano; Fran Pust iz Gallup, N. Mex., v Prigorico; Josip RajŠel iz Memphis, Tenn., v Čabar; Anton Kovačič, Josip, Fran in Mihael Žo-kelj iz La Salle, HI., v Krško vas; Jnrij Draco n iz Anaconda, Mont., v Črno Goro; Mirko Pucek iz New Yorka v Reko; J era Glojek z otrokom iz Port Washington, Wis., v Trebel-
S 1. julijem mine prva polovica sedemnajstega letnika "Glas Naroda". Tem povodom naj se vsem se* njenim naročnikom zahvalimo sa njihovo vsestransko zanimanje aa naš list, kajti še nikdar popreje ee ni tako hitro razširjal, kakor bai v tej polovici leta. ko je odkril marši-kako rano naše splošnosti in slednjo do vedel do tega, da odstrani nepotrebne izrastke na polju našega javnega življenja.
Ker smo v tej polovici leta dosegH lepo število 7000 naročnikov, taka, da je krog naših naročnikov večji, nego kteregakoli slovenskega lista ▼ Ameriki in Evropi, nam bode v nadalje tudi mogoče čitateljem nuditi še več zanimivega čtiva, kakor dosedaj. Vsled tega smo si nabavili nov moderni stroj (Duplex Press) in tako nam bode omogočen« izdajati dnevnik "GLAS NARODA" po dvakrat na teden na šestih straneh, kar bode pred vsem naročnikom v prid, dočim smo mi zopet uverjeni, da se bode vsled tega krog čitateljev zopet izdatno razširil.
"GLAS NARODA" bode tudi t naprej stal na tvojem neodvisnem stalisČn svest si gesla: Vsaksm svoje. Le na ta na&n je namreč mogoče pohvaliti > v, kar je v resnici hvale vredno in grajati vse, kar zasluži grajo.
One naročnik 3, kteri so z naročnino nekoliko zaostali, pa pozivljeme, naj ostanek v kratkem poravnajo, ker jim moramo lnače glasom poftt-nih predpisov dc<pošiljanje liste ustaviti, kar da naravno obilo dela. Vsakdo naj tndi skrbi za to, da pridobi novih naročnikov.
V prepričanju, da se bode to v kratkem zgodilo, "bilježi Upravništvo GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York City.
POZOR ROJAKI 4
Novoiznajdena, garantirana, zdrava Al pen Tinktura za pleSaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re-umatizem in trganje ▼ rokah, nogah in kri in, kakor potne noge, kurje očesa., bradovice in ozebline, vse te bolesai se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamči $500. Pilite takoj po cenik, Iterega Vam poiljem zastonj I
JAKOB VAHCK,
P. O. Box M, CIETEIANB, O.
teh dežel ne bo rešena na način, kij no; Fran Baudek iz Richwood, W. bi nasprotoval našim interesom. Na-|Va., v Velike Lašče; Nik. Žnlič iz dejali smo se, da nam bo možno Se j Pittsburg, Pa.,. v Metliko; Alojzij enkrat prelivati svojo kri za njih; ali: Mihelič iz Leadville, Colo., v Prigo-ta želja se ni uresničila, kljub temn,! rico; Matija Grmeča is Leadville,
Radi protičealdh izgredov bercah sta bila obwjeua Breitkopf in vseučiliičnik
v Ii-Nemca
da je bila iskrena želja Črnogorcev Colo., v Split; Iv. Jerman is Bakers- na 2 ozir. 6 mes. zapora.

=—sa-
			#	
Jagosh	ivan	ska		KatolJeMa.
				
dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predaednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewi»$ Are., So. Cfcieafo, DL Podpredsednik: IYAN GERM, P. O. Box 67, Braddosuc, Pa. CHami tajnik: JUKU L. HROZlC, P. e. 424, Ely, i"«« Pametmi tajnik: MAKS KERŽISNTK, L. Box 383, Roots Spring,
Blagajnik: IYAN GOVtE, P. 0. Box 106, Ely, Mia*. NADBORNT83 :
ALOJZU VTRANT, piedeednik ssdsornecs o*fcorm, eor. 1«. Are. *
Street, Sosth Lorain, 0. IYAN PRIMOŽIČ, nadzornik, P. G. Box 641, Erelefch, Minn. MTITAEr, KLOBUČAR, IIL nadzornik, 11# —• T. Street, Calamet,
POROTNI ODBOR t IYAN KERfl&NIK predsednik porotnega odbora, P. <8 Box 138,
nrAW N. GOSAR, IL perotmik, 6313 Bati« St., PlttSbvz«, Pa. rYAJT MERIT A R, IH. porotnik, Box M, Ely, ICu.
Vrfeorml adramik: Dr. MARTIN J. IYEC, 711 North Cbiea*> St,
Krajema druAtva naj blagovolijo pošiljati vee dopise, premembe n-dov ia dr«« listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box «H Ely, Knn., po svojem tajnika in nobenem drugem.
Denarne pošiljat va na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOU2E, P. 0. Box 106, Ely, Minn., po vojem zastopnika in nobenem dragem. ZastopniK krajevnih društev naj pošljejo inplikat vsake psftiljatve tndi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od »trani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj m> pobijajo na predsednika porotnega odbora: IVAHT jCERŽISNTK, Box 138, Baidine Pa. Pri >jani morajo biti vsaki natadhri podatki ke pri loške.
Društveno glasilo je 'GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVI OS.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Prime, gostae, 62 let; Elizabeta Krasser, ■smiljenka, 63 let; Leopolda To-
melj, delovodjeva žena, 33 let.
Spečega moža zločinec polil in sašgal. Pri Sv. Miklavžu pri Ihanu je 18. junija zjutraj v gozdu grabil listje Janez Kopač. Pri delu je v Ji-etju zaspal. Ko je spal se mu je nekdo približal, polil ga z neko tekočino in ga za žgal. Nakrat je bil mož v plamenu. Dobil je strahovite poškodbe, vsled kterih je naslednjega dre umrl. Nekteri sumijo njegovo ženo, gotovega se pa še nič ne ve.
Izpred kaz. sodišča v Ljubljani
Kolo zastavil. Dninar Alojzij Me-lič iz Ljubijane je kupil od tvrdke Jax kolo za 214 K 60 v, in se zavezal plačevati mesečne obroke po 10 K- — Kolo pa naj bi ostalo do popolnega izplačila last tvrdke. Melič je plačal tvrdki le dva obroka, nato pa kolo v Opatiji zastavil in zastav-nino zamudil. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
Pretepači, ki se med seboj grizejo.
V Sterletovi gostilni sta se sprla Janez in Jožef Sumrada, kar je dalo povod, da jih je gostilničar iz kreme zapodil. Pred gostilno, sta se pa med sabo sprijela. Baraga je pri tem ugriznil svojega nasprotnika v prstanec leve roke, pri drugem spopadu pa v kazalev in ga s tem občutno poškodoval. Ker se je po pričah, dognalo, da je bil Baraga popolnoma pijan, je bil obsojen le na jeden teden zapora.
Pijanec pretepal pijanca. Dne 14.
aprila t. 1. je prišel v Markunovo gostilno v Zg. Beli France Janežie, posestnik. Tam je našel kajžarja Antona Rozmana. Precej vinjeni Ja-
nežič se je jel takoj nad Rozmanom jeziti, češ, da se tako vpijani. Sunil ga je z nogo da se je zaletel ob zibel in padel. Na tleh ležečega je nato z obuto nogo tako suval v prsi, da je dobil Rozman občutne poškodbe. Janežie je bil obsojen na 4 mesece ječe.
Od obtožbe oproščen. Zvečer dne 25. majnika t. L sta se v Predtrgu pri Radovljici ruvala radi nekega prepira laška zidarja Janez Sturma iz Vidma na Laškem in Janez Mar-chiola. Ker je bil slednji precej agresiven r< je prvi branil proti napadalcu z nogami, ker so ga za roke držali njegov oče in drugi tovariši. Pri tem je pa zadel Marchiola tako nesrečno v trebuh, da mu je predrl črevo, kar je povzročilo, gnojenje treboŠniee, vsled česar je tudi Mar-ohiola drugi dan v dei. bolnici umrl. Sodišče je ta čin smatralo kot opravičen samobran, in ga je od obtožbe oprostilo.
V nbiHsskn sveto ga niso sprejeli.
Dne 14. aprila t L se je jezil sedlar Martin Heinrieber v Kameaškori gostilni v Novi vasi nad občinskim
«
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavaica, prebitek is se raz deljeni dobički.. $ 2-500.000,00 Drnfi pripomočki.....................§15.000.000,00
uradniki :
Charles C. Dick.xson, President. Jah. Ross Cukran, Vice-President. Frederick H- Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Treas. Rob. B. Moorhead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Lev ester G. Ball, Auditor.
Depozitarna za državo in za mesto New York.
Sprejemajo se vloge posameznikov, tvrdk in korporacij.
Plačujejo ae obresti 11& čekovne vlojje, kakor tudi na rezervne fonde.
Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori.
Varnostne shrambice se oddajo za letno najemščino po $5 in več.
svetovalcem Andrejem Mlinarjem iz Dobraeevega, češ, da so mu nepora-vičeno zavrnili prošnjo za sprejem v občinsko ivezo. Ta mu je odgovoril: "Za to ne, ker si tat". To je Hein-richerja razburilo, na kar mu je zagrozil, da mu bo jedno dal, ter pripravil roko na sunek. Mlinar se mu je umikal. Ker je nasprotnik le tiščal vanj, ga je sunil Mlinar od sebe, tako, da je padel čez klop in si zlomil desno rebro. Glede sunka Mlinarje-vega se sodišče ni moglo prepričati o kakem sovražnem namenu ter ga je obsodilo le radi pregreška zoper varnosti življenja na 3 tedne zapora in na odškodnino 50 kron.
PRIMORSKE NOVICE.
Senzacionalna aretacija Mazzini-ancev v Trstu. Policija je aretirala v Trstu 44 Mazziniancev; med njimi je profesor Sabadin na obe. gimnaziji, zdravnik dr. Spadoni, vee magi-stratnih uradnikov pa tndi 4 indivi-duji, opetovano kaznovani radi tatvin. V društvenih prostorih v ulici Olmo so našli cel arsenal morilaega orožja, železni drogi, "Todschlae-gerji", težke palice, štileti, ^vdovske žile, zaboji kamenja, železja itd. Pri demonstracijah ob volitvah sedaj je počil sirel iz društva Mazzinian-eev, na kar je prišlo do preiskave in aretacije. Ranjen je bil soc. Fran Pavle tič.
Kobilice na Krasn. Kobilic je po Krasu letos povsodi obilo. Otroci nimajo več šole, da morejo pod vodstvom učitelja in in občinskega čuvaja loviti kobilice. V Štanjelu so jih nalovili nedavno 179 litrov. Kobilice poparijo in posušijo.
Štajerske kovice.
Zopet ogenj na Drav. polju. V
Apačah je pogorelo 17. junija gospodarsko pjslopje posestnika Klesa,
zakonskima Murko vse in tudi poslopja pos. Kodermana so močno poškodovana. Lovrenška požarna bramba je pridno gasila, da ni bilo
večje nesreče
Utonil je 18. junija 9letni sinček France veleposestnika Antona Podgorška na Ponikvi ob J. ž. Bil je naj-pridnejši učenec ponkovške šole.
Pretepi pri "lastovki" v Gaberju.
Pri "lastovki" sta že sedem let živela v divjem zakonu neka Marija Vouh in 601etni delavec Janez Plev-čak, oba ločena od svojih zakonskih polovic. Zadnji čas j a se je začel Mariji Vouh dopadati mlajši delavec Uureoht. Začela je z njim za Plevčakovim hrbtom neko razmerje. Nedavno je našel PlevČak zopet TJn-reehta v svojem stanovanju, zgrabil je nož in zabodel svojega tekmeca na levem sencu in v trebuh, tako da so mu pogledala čreva vun. Posebno zadnja rana bi bila na vsak način smrtna, ako ne bi Marija Vouh z roko ublažila silo snnka. Drugi dan je hodil nek Štefani S Karol po Gaberju, xpil "anf bika" in hotel imeti na vsaks način pretep. Ker se ga na oe-
sti ni hotel nikdo usmiliti, je šel v gostilno k "lastovki". Tam je sedel nek tesar Lojz, kteremu je potožil Štefanič svoje težave in ga objednem opozoril, 'ia ima za eventuelni pretep dva noža na razpolago. Stvar se je razvijala naprej in končno je Lojz z vrčkom tako silno udaril Ste-faniča po desnih sencih, da je dobil zelo nevarno rano. Prepeljali so ga v bolnico.
Iz sodne dvorane v Maribora.
Ponarejevalci denarja. Pred mariborskim porotnim sodiščem se je vršila obravnava radi ponarejanja denarja. Obtoženi so Fr. in Gašpar Potočnik, krojača v Rošnji pri Ptuju in njun ubegli brat Jurij Potočnik, da so koncem leta 1908. in v začetku leta 1909 ponarejali bankovce za 50 K, dalje Jernej Pauko iz Gorice, da je te bankovce razpečaval in njegova žena Neža, ki ga je k temu nagovarjala, mizar Jožef Kolenc in njegova žena Terezija pri Sv. Martinu, okr. Gornjigrad, da sta bratom Potočnik dala na razpolago potrebna sredstva, Valentin Mohorko, krčmar v Račjem, njegov zet Jože Zagovec, da so Juriju Potočniku prigovarjali, naj ponareja bankovce. Obtožnica nadalje navaja, da so bratjd Potočnik iz zloglasne rodbine ponarejai-eev denarja, kajti že njih oče in brat sta bila obsojena zaradi ponarejanja denarja, prvi na 7 let, drugi na 12 let težke ječe. Jerneja Pauko so 21. januarja v Središču zaprli, ker je izdal dva ponarejena bankovca. Na podlagi njegovih izpove-b so potem aretirali eelo Čedno družbo, ktere glava je bil Jurij Potočnik. Izdaij se je vsega skupaj 8 ponarejenih bankovcev. Posvetovanja so se vršila v gostilni Mohorko v Račjem Porotnikom se je stavilo vsega sk.t pa j 9 glavnih in 19 dodatnih ozir. eventualnih vprašanj. Porotniki s ■ potrdili vprašanje o krivdi Fr. Potočnika, da je razpečavnl ponarejen denar, ravnotako vprašanje, ali je Kolene l$riv, da je dal na razpolago sredstva za ponarejanje bankovcev in zanikali vsa druga. Po tem pravo-reku obsodi sodni dvor Fr. Potočru ka in Jož. Kolenca vsakega na tri leta težke ječe, - postom vsakega četrt leta in oprosti vse druge ob' t-žence.
HRVATSKE KOVICE.
V	Zagrebu je napadlo okoli 15 Frankovcev branitelja v "veleizdaj-niškem" procesu dr. Belobrka s palicami ter so ga nevarno ranili na
glavi. Policija je lepo mirno gledala ves dogodek. — V 'veleizdajniškem' procesu nastopi kot priča v kratkem tudi Nastič.
BALKANSKE KOVICE.
V	avdijenci pri kralju Petru.
Kralj Peter srbski je sprejel v avdijenci branitelja Srbov dr. Hinkoviča in Bude Budisavljevica iz Zagreb*. Branitelja sta šla h kralju Petru, da se pri njem informirata o delovanju Nastiča.
Juri stično vseučilišče v Cetinju.
Črnogorska vlada je vprašala nekte-re zagrebške vsenčiliščne doeente juristiene fakultete, če ne bi hoteli priti v Cetinje kot profesorji pravosodja. Enaka vprašanja so doSla tudi nekterim profesorjem v Belgradu. Knez Nikola namerava ustanoviti v Cetinjah juristično vseučilišče za od-gojo višjih uradnikov za Črno goro. kteri so dosedaj obiskovali razna avstrijska vseučilišča. Njim namerava pozneje poveriti tudi preuredbj kazenskega zakonika, kterega je i«, stavil tudi neki Avstrijec.
RAZNOTEROSTI.
O stranki "pravih rusldh ljudSj'3;
piše S. N. Gračev, da združuje v sebi ljudi iz birokraričnih krogov in klerikalne hierarhije. Ta stranka, piše Gračev dalje, "se vede ne samo sovražno proti vsemu slovanskemu, ampak je tudi najbolj germanofilska stranka v ruski državni dumi. Glavni voditelji te stranke so bodi si knezi pravoslavne cerkve ali pa ljudje z neizogibno nemškimi imeni, ali pa elementi, ki vidijo svojo korist — in sicer posebno gmotno korist v tem, da drže narod v temi in nevednosti____Ta stranka je ne samo
strogo monarhistična, ampak naravnost sovražna vsakemu napredka, vsaki svobodi, da oek> prostosti mi-
V tiska jeiiT kratkem isUs aa
mimia knjiga!
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama s v Štirih dejanjih. Živa slika nih aeptemberskih dogodkov v vini L 1008.
V isti knjigi izide tudi po vas* h življenja smeriikih Slovencev: "NAJDENO SRCI".
Cena 40 eentov. Za Avstrijo t E in se sprejemajo tudi znamke.
šljenja, ta stranka je pravi pravcati prežitek iz temnih dob vsakovrstnih muk, tajnih uradov, črnih kabinetov, sploh vlade zasužnjevanja in zatira-janja." In vendar ima eelo ta čedna stranka tudi med Slovenci nekoliko občudovalcev.
Novo poljsko gledališče. V veli-[ kem indnstriji.lnem mestu Lodz n 11 ruskem Poljskem, v ktereiu so nemški tovarnarji že tako rekoč absolutni gospodarji in ki tvori po neumnosti ruske vlade pravo pravcato trl-njavo in glavni tabor pijonirjev nemškega navala n všod, L.ubi poljsko gledališče. Vstanovila se je v ta namen posebna akcijska družba, poleg tega so pa tudi razne tamošnje poljske tvrdke izjavile, da darujejo potrebno gradivo za zgradbo in uredbo gledališča. Poljska javnost pričakuje, da se bode po otvoritvi novega gledališča poljski živelj v Lodzu lo okrepil.
VABILO NA VESELICO.
Društvo sv. Jožefa št. 14 J. S. K. Jednote v Crocket tu, Cal, priredi v proslavo svojega lOletnega obstanka veliko veselico. Veselica se začne v soboto 24. jnlija, konča se v nedeljo. Igrala bode slovenska godba (Austrian Carniolan Band Band) iz San Francisco, Cal.
Tem potom so vljudno vabljeni vsi rojaki od tu in iz okoliee, kakor tudi vsa sosednja društva, bratsko društvo sv. Jožefa iz San Francisco fit. 23 J. S. K. J. in samostojno avstrij-sko-kranjsko društvo sv. Jožefa ter društveniki iz Oak Bil], Cal., da se polnoštevilno udeleže.
Za dobro postrežbo a ki be I bode cdbor.
S pozdravom
Štefan Jakše, tajnik.
Naročila m takoj sprejemajo psi: Jaesb Hsisvar,
863 E. 73rd St., N, E., (15-6—15-9 2x t) Cleveland, Ohio
POZOR
rojaki 1
Kdor kapaje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo »H-kani slovenski cenik. Cene'so zek> nizke, oziraje m na blago. Pišite danes po cenik.
DERGANCE, WIDETICHJ& CO, 1622 Arapahoe St., Denver, Colorado,
VEDNO

fOD
Wjvr

%
|Uradne ure:1 "Vsaki <i*«-Ti zjutraj od 101 do 1. Popo-L ltulne od 2 do S.1 Ob nedelj ill in^ ^praznikih od 101 dop. do lpop.
Vtorek in [petek tudi od, 7 do 8 ure zvečer.
m
'wiPSl
wYorkCih
Pošljite 15 centov za
Dr. E. O. COLLDTS-OVO znamenito knjigo "Človek, njegovo življenje in zdravje" pisana v slovenskem jeziku.

NARAVNA CALIFORNIJSKA VIN*
NA PRODAJ
Dobro Črno in belo vino od 85 do 4i eentov galona.
Staro belo ali Črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki molt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne nizko ceno. Pri veCjem naročilu dr— ™ou5t.
Z poitovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Costa Co., Calif orale.
Mnogoštevilni slučaji ozdravljenja, kateri se dosežejo po . COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTU vsaki dan v katerih vsi drugi zdravilna zavodi m zdravniki niso mogli nič pomagati, so vzbodili občudovanje pri celej medicinski znanosti in vse to se doseže samopo izvanredni spretnosti zdravnikov, najčistejših svežih zdravilih in najvestnejSi oskrbi tega zavoda Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle zdravnička ravnatelja]
Kje je moj polbrat LOVRENC GA-LlČlCt Pred dvema letoma je bival v Yale, Kansas, in potem je odpotoval nekam v New Mexico. Zanj bi rada zvedela brata Anton in Matija, ker mu želiva poročati nekaj zelo važnega od ranjkega brata Franka. Zato prosiva rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. — Anthony Galičie,
Box 205, Cuddy, Allegheny Co., Pa. (tj-8—7)
«2*»J??!??!?
If VAŽNO ZA SLOVENSKE FABMEBJE! Vsled sahtsvs nekterih rojaksv naročili smo zopet v Ljubljani rsčj« število
pravih domačih kos,
ktere imamo ssdaj v salogi, in siess dolg« po 70 ia 6f cm. Na razpolago Imamo tudi dsbrs BRUSILNE KAMNE (OSLE). Ker je bilo letos vprašanj« po Um blagu tako veliko, da nismo samogU izvršiti vseh naročil, svetujemo vssul onim, da se is ssdaj preskrba s ts& orodjem za poletje. Glede cen piitu na:
FBANK SAKSER OO., 82 Cortlandt 81, Nsw Točk, K. 1
PA7ITE ! K°jakom Slovencem in Hrvatom nazna-
|HlI I L I njam, da sem kupil od g. A. Plečko jedino
Slovensko-hrvatsko gostilno
na 137 Washington Street, v New Yorku,
kj^r bodo potujočim rojakom vedno Čiste sobe na razpolago, ter prava domača hrana. Vsakdo bode vsak čas najboljše po-strežen. Točil bodem vedno dobro pijačo ter prodajal poleg amerikanskih smodk in tobaka, tudi vsakovrstni avstrijski in hercegovski. — Za obilen poset se priporočam
AVGUST BACH,
137 Washington St.,	New York:.
Brezplačno se edda 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po ŠlOO.OO v sedanjem času. Oddamo jih, ker telimo, da bi te na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar xa gradnjo hile. Skrbelo se bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lepe prilike.
Pošljite money order sa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite: PRINCE REALTY CO.,
99 Nassau Street,	New York City.
ZA VSEBINO TUJIM OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
Zdravjci
najprimernejša pijača je
^LBISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega iroportiranega češkega hmela. Sad; tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * »or.st svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi c vset i»o.jšin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fleo. Travnlkar-ju 6102 St. Clal* "f P kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
S Y
Ji
PRVA
slovenska I trgovina
z obleko, čevlji,' klobuki io majnarskim opravami je:
John Košm,
Rock Spring, Wyo.
V zalogi imam največjo izbero krasnih oblek za krste in sieer vsake ceno. Vzamem mero za fine, krasne obleke, ki so vse garantirane. En sam poskus vas bode prepričal o dobrem izdelku.
Pri meni dobite vsake vrste čevljev bodisi nedeljskih kakor tudi majnarskih. V zalogi imam tudi vse priprave za majno, lampice, kape, lopate in dr. Velika izbera spodnjega perila in druzih potrebščin, ter modernih klobukov prav po nizki ceni.
Za obilen obisk se priporoča:
John Košir,
Rock Springs, Wyoming. giffigHBfWBflPgiiBipiCiliqi
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Hajpripravnejša in najcemjša parobrodna črta za Slevence in Hrvate. ^ '
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekow
Vai spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V Mesecih majn in Juniju se bo-deta sgoraj navedenemu brodovju pridružila Se dva droga nora potniška parnika.
Cene vožnih listov iz New Yorka za IIL razred to ^M
TRSTA............................................t £ 6.00
LJUBLJANE..................................... 36.6#
REKE...........................................36.00
ZAGREBA......................................... 37.20
KARLOVO A...................................... 37.26
H. RAZRED do TRSTA ali REKE......................$§5.00, 60.00 i 65.00
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York.
_
V padlsahovej senci.
SpUal Karol May.
ČETRTA KNJIQA.
V balkanskih soteskah.
)
v
"Poslal si že enkrat svoje kavase. Kaj so opravili f Nič! In tak repek bi zopet videl. Če si pameten, opusti to, da se ne bodo ljudje norčevali. Dam ti besedo, da niti ne mislim ubežati. Čakal bodem tvojega vabila in se mu pokoriL"
Ker uvidi, da ne gre drugače, odgovori po daljšem pomišljevanju: "Z ozirom na to, ker si odličen tujec, sem zadovoljen s tvojim predlogom. Toda dati mi moraš častno izjavo, da ne bodeš skušal pobegniti.'' "To ti dam."
"Položiti moraš svojo roko v mojo. Tako je predpisano." "Tukaj!"
Podam mu roko, še vedno Bedeč na konju. Komaj se zdržim smeha Toda obvarujem potrebno resnost in baša me odpusti.
Ko se napravljamo odjezditi, se nam ljudje spoštljivo umikajo. Osmanski sodnik se poslužuje tiranizma, in stari kodža gotovo ne dela nikake izjeme. Danes je pa njegov ugled zadobil precejšnji udarec. Da to sam čuti, mi kaže njegov teman pogled, s kterim nas še pogleda, pred-no odjezdimo skozi vrata.
In še jeden je, ki z izidom ni zadovoljen — berač.	.—
Popolnoma slučajno ga pogledam, in ustrašil bi se bliska njegovih oči, ko me pogleda. Človek, ki ima tak pogled, ne more biti blazen. Zadobim prepričanje, da je njegova brezčutnost, ktero kaže, samo klin jena.
Njegovo sovražtvo ni samo instiktivno, ampak prepričevalno in utemeljeno; to vidim na prvi pogled. Kaj pa ima vendar z menoj? Kje sem ga srečal t Kaj sem inu naredil t
Prepričan sem, da ga danes ne vidim prvič. Nekje sva se že srečala.
Toda kdaj. kje in pod kakimi okolnostmi? Ne morem se zmisliti, dasi-ravno sedaj, ko jezdimo domov, mučno premišljujem.
Vzbudi se mi slutnja, pravzaprav prepričanje, v meni, da sem se z beračem že kje sestal. Dozdevati se mi začne, da je z vzrokom našega prihoda tudi on nekoliko v zvezi in zato sklenem, da ga bodem skrbno opazoval.
Seveda sta Ibarek kakor tudi njegov sorodnik o srečnem izidu našega slučaja jako oveseljena. Vprašujeta me, če se kaj bojim poznejše obravnave, in jaz jima zagotovim, da niti najmanje ne. Ko potem vprašam gostilničarja, če ima kakega molčečega in zanesljivega hlapca, mi pripelje nekega moža, kteremu dam povelje, naj se hitro poda na dvorišče sodni je in naj na skrivaj opazuje berača. Veliko mi je namreč na tem ležeče, če bode tam ostal ali se odstranil.
Halef to sliši. Prihodnjo priložnost porabi, ko sva sama skupaj, da wa» vpraša:
"Sidi, zakaj pustiš berača opazovati t Ali imaš kaj z njimf" "Ne, ampak jaz mislim, da ima on z nami." "Kako to?"
"Ali nisi opazoval, kako nas je ogledoval?" "Ne, nisem ga opazoval."
"Potem ga opazuj, kadar se zopet snidemo. Popolnoma tako mi je, kakor da bi ga že nekje srečal." "Kje pa?"
'4 Tega oa žal ne vem. Že sem na to mislil, & se ne morem domisliti. Moralo je biti daleč od tukaj." "Moraš se motili." "Težko."
"Kako naj bi prišel kruljavec od daieč? Saj komaj lazi." "Hm! Mogoče se samo hlini."
"0 ne. Vidi se mu, kako je nadložen. Večkrat človek misli, če se • komu sni de, da ga je že nekje videl. Ko je šel Mibarek mimo nas, se mi je zdelo, da sem ga že nekje videl." "Res? To je zanimivo." "Zakaj?"
"Ker jaz isto mislim.
"Potem sva pač že kterikrat koga videla, ki mu je bil podoben." "Xe. Njega samega -va videla. Ali nisi opazil, kako je streljal s pogledi na me?"
"Da. Toda delal je to tako, da se ne bi opazilo." "Mogoče me tudi ni hotel ogledovati, a se ni mogel premagati. Izdal se je."
"In kljub temu se motiš. Vem, da se tudi jaz motim. Mož, kterega aamenujem z Mibarekom, je imel dolgo, polno brado." "To veš?"
"Da. Če bi imel starec tako brado, bi mu bil popolnoma podoben." "In kje si videl tega bradatega moža?" "Tega ravno ne vem."
"Čudne! Toda, naj bode kdor hoče, Mibareka in berača se moramo varovati. Mogoče pa tudi samo jednega." "Kako to meniš!"
"Jaz menim, da Mibarek in berač nista dve različni osebi." "Sidi! Kaj pa misliif" "Oba sta eden in isti." "Nemogoče!"
"Jaz sicer >am ne vem, kako sem prišel na to domnevo, toda imam jo in se je ne morem znebiti."
Tu naju prekine gostilničar, ki naznani, da je poslal kodža baša ljudi po mestu, da bi spravil skupaj uradnike za kazo. "Videl bodeš tudi Mibareka." pristavi. "Kaj ima ta zraven opraviti?" "Saj je baš kiatib." ' "ftodni pisar? Kdo mu je pa podelil to službo?" "Kodž* baša. Ta dva sta jako dobra prijatelja." "To je p* tJabo. Če se lisica in volk sprijaznita, je ovca izgubljena." "Ali ju im«$ r.n hudobne ljudi?" "Za dobre nt,"	* t ^ . A	, »
"Efendi, zelo se motiš."	~ "	" * "* » - ^
'4 Ta ko f Ali imaš mogoče ti boljše mnenje o vašem kodža bašiju?" 1 "0 tem ne, ker je silovit in nepravičen. Toda moč ima, in mi ne moremo ni/- storiti. Kar se pa tiče Mibareka, je dobrotnik cele okolice. 0» si nočeš pridobiti sovražnikov, ne smeš zoper njega govoriti." "Meni se pa nasprotno zdi, da je prokletstvo tega kraja."
"Prav velikokrat " "Zakaj ga pa svetnik ne ozdravit"
"Kaj jaz vem? Imel bode že svoje vzroke, da tega ne stori." "Ali si že videl kterikrat, da bi skupaj govorila?" Mož nekoliko Časa pomišlja in odgovori potem: "Ne, še nikoli."
"Če gre berač tolikokrat k njemu, bosta vendar skupaj govorila." "Seveda. Toda čudno je, da jih še nikdar nisem videl skupaj." "Da. Tudi meni se zdi čudno. Mogoče se mi posreči, to pojasniti. Rad bi videl, kaj bode delal berač na gori. Ali je to mogoče?" "Ali te sme videti?" "Ne."
"Potem bi te moral peljati, ker ne poznaš pokrajine." " Dobro, pel ji nas."
"Halef je namreč tudi zraven. Jaz vzamem dalnogled seboj in potem sledimo hlapcu.
Pelje nas iz dvorišča na vrt, od koder se takoj pride na prosto. Potem pokaže na levo.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
- PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3

(MJo
Novo! Novo!
igar sa $2.60,
ponudba
Kdor naroČi 60 ha van a cii dobi 50 pakeleov tobaka, velim samo za en mesec dni.
Zaloga avstrij. bcaniSkega, hercegov. In vsakovrstnega tobaka. £ ~
A. Logar, 26 E. 119, St., New York
w	naravna
& KALIFORNIJSKA VHfA
Q NA PRODAJ.
Debro erso viae po 50 do 60 ct.
galea s posodo vred. Dobro belo Woo od 60 do 70 ct.
galon a posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.60 do $8
galon & posodo vred. . Manj nego lO salon naj A nihče ne naroča, ker manje ko- ** 1 i čine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Yermont St.,Sag Francisco, Cal.
V zalogi imamo sledeče iaa knjige:
GROF MONTE OlISTO, svetovna knjižnica v dveh ftne nih knjigah, cena $LM.
GROFICA BERAOlOA,
m
KAU VITE*, S sveaki, cena $2.26.
RODBINA FOLAXXiXXm. I sveaki, eena $2M.
TISOČ ur KITA JTOt.
51 zvezkov, eena 9&M.
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižnica, broširana flno vezana $3.M.
S OGNJEM IN MEtiEM
eena |2.M.
Vse te knjige je dobiti aa —mtm ceno poštnine proate pri:
3L0VENI0 PUBLISHING OO., 82 Cortlandt 8t„ New York, N. 1
ie wale TiansatlaoOp.
[Francoska parobrodna družba.]
"PJ^fcttycvni, dn* 30. aprila 1909» V pojasnilo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti.
Kdor pošilja denar C vloge) v Mestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka S^aerja, dobi v kakih 25 dnehuložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuje. Kdor pa pošilja san, denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s poslanim zneskom, al i pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica po s lati.
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato j e najbolje, da ae ameriški rojaki naravnost do n j ega obr ačaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lni ca ljubljanska.
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
na dva vijaka..................14>2oo ton, 30.000 konjskih moč»
„ „ ..................12,000 " 26 000 •«
„ „ .................. 12.000 " 25 000	«
----.............10 (M>0 ** 12 000 " ««
............................... 8.000 " ft ono '« »
............................... ».000 " 9.000 " "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearf Street, Cbesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne h pristanišča itev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.:
'LA 8AYOIS
"La Provence" '■La Savoie" "La Lorraine" "La Touraine" "La Rretagnc" "La Gascogne"
•LA TOURAINE La Bretagne
•LA LORRAINE
•LA SAVOIE
ft. j*bja 1M9 lft. j*fija 1MU aa. jakja law
39. jmttja 1M0
5. avg. 1909.
HARMONIKE
Doaisi kakorSneKoil vrste izdelujem < popravljam po najnižjih cenah, ■ de-trpeino ln zanesljivo. V popravo s. nesljivo vsakdo pošlje, ker ^n ie am> 16 let čakaj v tem poslu ln sedaj v m> Jem lastnem domu. V popravek vsa* mem kranjske kakor vse druge harmo« nlke te rafiunam po delu kakoiino kdt sabteva bres nadalinlh uoraiani.
JOHN WENZEL,
71 Dearborn St., Chicago, ISL 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O.
"LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE
*LA TOURAINE *LA PROVENCE
12. avg. 1909 10. avgusta 1960
28. avg. 1909 2. sept. 1909 9. sept. 1909.
Parniki z zvezdo zunnuna imajo po dva vijaka.
M- W. Kozminski, generalni agent za zapad,
Nilje podpisana priporočam • potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro
pivo, doma prešana in im-portir&na vina, fine likerje, ter prodajam isvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek.
Potujoči Slovenci In Hrvatje dobe......................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Poatrelba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FRIDA von KROGE

v
107-109 Greenwich Street, NEW YORK, N. Y.
J
>
'3 '
8

"Pomisli, da je svetnik!" ''Lopov mogoče T — Ne!"
"Leči vse bolezni. Če bi hotel, bi lahko zbudil mrtvece k življenju." "Ali je to sam povedali" "On *am je zagotavljal." "Potem je nesramen lažnik."
"Gospod, kaj *s bi te kdo slišal!"	' ,
"V obraz bi mu povedal, ?e bi kaj taeegs zagotavljal." * "Potem bi bil izgubljen. Svarim te." " Kako to, izgubljen t"
"Če lahko vzbudi od smrti, tudi lahko vzame življenje." "Toraj umoril"
"Ne. Niti dotaknil se te ne bi. Samo izrekel bi par besed in moral M umreti."
"Toraj čaraf" "Da, tako je."
ki čarovnik! Kako spada to skopaj. Sami
POSOJILNICA V CELJU
regJatrovana zadruga <z, neomejeno zavezo, ustanovljena 1. 1881.
Stanje hranilnih vloga do 7 milijonov kron,
Varno in dobro
ae naloži prihranjen denar v slovenski domovini pri
POSOJILNICI V CELJU,
ki obrestuje hranilne vloge po
plačuje rentni davek Sama, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsako loto h kapitalu. Za varnost hranilnih vlog jamčijo poleg lastnega nad
350.000 krdn znai^jočega rezervnega fonda vsi Člani zadruge, kterih je nad 4.200 t vsem svojim premoženjem.
2T Mnogo Slovencev živečih v tujini ima svoj denar naložen v nemških hranilnicah na manjše obresti in manjšo varnost. Kdor hoče ta denar vzdigniti in preložiti v Posojilnico v Celju, ne izgubi nič na obrestih, ako pošlje njej knjižico, na har bo dobil od Posojilnice v Celja hranilno knjižico čez kapital in narasle obresti, ter bo tako naložil svoj prihranjen denar varno in dobro pri starem domačem zavodu.
Sedanje ravnateljstvo Posojilnice t Celju obstoji iz sledečih gospodov:
Predsednik: Dr. JOSIP SEKN12C, vitez reda Žel. krone III. vrste, odvetnik in veleposestnik. LOVKO BAŠ, o.
kr. notar in hiš. posestnik, predsednikov namestnik, Dr. ADOJZIJ ERENCIČ, odvetnik in hifini posestnik v Celju, ROBEBT DIBHL, veletržee in hiini posestnik v Celju, JURIJ DETIČEK, c. kr. notar in hišni posestnik v Celin, FERDJ-NA27D GOLOGRANC. stavebni podjetnik in hišni po«, v Celju, Dr. JURO HRASOVEC, odvetnik in dež. poslanec v Celju, JOBIP KOŽUH, gimn. profesor v Celju, ANTON KOLENO, veletržee in hišni posestnik v Celju, MIHAEL VODNJAK, inženir in predsednik ZUntim sveže v Celju, Dr. JOBIP VREŠKO, odvetnik in hišni posestnik v Celju.
I 6
o
a
i
o ©
a i
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge skepom leta 1907
39165.025«00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
11-4 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron*
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
roglatr. zadrugo z naom. zavezo
▼ UIUBUIANI,	Kongresni trg it. 15.
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
4i°t
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ran-nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistih K. 4>76. Po % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4}6<f0 in za S leta preje nego naložen po 4%.
Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložitt naj ga pošlje v našo posojilnico.
Pošiljatve za Zjed. države posreduje4 tvrdka FR. SAKSER €0., 109 Greenwich St., New York.
Upravni svet.
1 Zvišanje obrestne mere. I
NIKDAR VEt TAKE PRILIKE!
Hf^ ^ VERIŽICA s priveskom (medaljonom) 8 pismeno garancijo za desetllet, za ktero morate povsod plačati najmanj $17, stane sedaj pri nas
SAMO $4.75.
Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki bo s čistim zlatom platirani. Ura im« najbolje' in najtočneje idoče kolesje na 7 dragih kamnov (rubinov. )
VERIŽICA s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejSe in najmodernejše vTste in platira-na s pravim zlatom. Privesek (medaljon) v kterega lahko postavite dve sliki (fotografiji) je okrasen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam poSljemo takoj uro In verifico, kakor tudi
Cenike poSiljamo zastonj. Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naelov:
NEW YORK AUCTION CO., 436 East 67th Street,	New York, IV. Y.
Josip Russ,
THOMAS, W. VA.
trgovina
z mešanim blagom,
Saloon in OrocerUa.
Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete.
Notary Public. J^Tn
pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI K SVOJIMI Gosp- Jo«, Russ je nai zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo 1 — "Glas NAarvnA"_