Poštnina plačana v gotovini. • STE V. 103. Posamezna številka Din 1'™. LETO III Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedeli in praznikov. ifewečna naročnina: V Ljubljani in po pošli: Din 20'—, inozemstvo Din 30—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.033. Ob Cankarjevi 50 letnici. je, da se ob jubilejih velikih •nož podaja bilanca njihovega dela in njihovih zmag. Mislimo pa, da bi bilo »Vftoge; koristneje, če bi se ob takih pri- likah Podajala tudi bilanca dela javno- Generalna stavka v Angliji. RALDWIN OBOLEL. MOŽNOST MIRNE REDITVE SE POVEČALA. je |a srx:0je velike može doumela |n ;ako je j]e(jjja njih naukem. Zakaj uu ]e Pogoj narodnega napredka, da r.® 111 ne samo zaveda, da je imel ve-ll,ke nK;zp> temveč da je v njem tudi ^tieuiljeaje, da je tem m^em vedno We-P, ker kaj uanl kcnčno koristijo tud. najlepše misli in najbolj koristni nauki naših veleumov, če pa ostanejo te misli m nauki narodu nepoznani in če ni:-o oplodili mišljenja in čustvovanja naiidal Če se pa s tega stališča spominjamo Cankarjeve petdesetletnice, potem naša javnost prav gotovo ne more podati nobene razveseljive bilance. Priznava se sicer splosno veličina Ivana Cankarja in ni človeka, ki bi si upal tajiti velikanskih zaslug Ivana Cankarja in njegove izredne pomembnosti za slovenski narod. V tem oziru smo danes celo tako na dobrem, da za naše razmere ne bi bilo niti čudo, če bi tisti, katerega je Cankar najostrejše obsodil, nastopil ob njegovi petdesetletnici kot slavnostni govornik. Zakon je, da so veliki možje za desetletja pred svojimi vrstniki. Že iz tega dejstva pa izhaja dolžnost javnih delavcev, da z neumornim delom dvignejo narod tako, da je vsaj prva generacija, ki je sledila velikemu možu, sprejela v se njegove nauke. Če bi bilo pri nas to delo izvršeno, potem bi morala biti današnja mladina — mladina Cankarja. Prežeta bi morala biti s Cankarjevo ljubeznijo do človeka in resnice, v najostrejšem boju bi morala biti proti socialnim krivicam in neumoren glasnik slovenskega ponosa in slovenske zavesti. Ali pa je naša mladina to? Ali živi v njej Cankarjev duh? Še neprimerno bolj negativno od na-mladine pa mora odgovoriti na to vprašanje naša javnost, zlasti ena, ki jo jeprezeatira gotov tisk. Že Prešeren je sinvf cl,°^azak da je kulturen napredek venrake^a iez^^POg°6 Ie p6tenl sl°’ gosi c venski jeziki I>omeili umetai iu‘ Levstik, še izpopolnil in kot tretji ga’je znova do' kazal Ivan Cankar. Kljub temu pa straši po Sloveniji slepomišenje z unitarizmom, kljub temu se še danes najdejo P°litiki, ki se predstavljajo slovenskemu narodu kot njegovi vodniki, pa čeprav so v drugi službi. • ^erJetvna potrata sil je v tem, da nai res,1ice> ki so jih povedali naši p J večji talenti, vedno znova dokazovati, v. es®ren — Levstik — Cankar, trije na-llajvečji možje, trije predstavniki in vorci treh naših najpomembnejših ob-, |j so povedali slovenskemu narodu, 8 je rešitev v njem sama. In da ,je ta r^itev lepa in kulturna, so dokazali s SVe.jim blestečim jezikom. Vseeno pa se najdejo danes mali ljudje, ki se upajo postaviti v nasprotje s temi tremi našimi velikani in ki bočejo zaradi svoje | osebne koristi zapeljati narod na napačno pot. Ko je živel Ivan Cankar, so že delovali ti ljudje in zato je nastopil Cankar v najostrejšo borbo s temi ljudmi. Ni nobene bolj nujne naloge ob Cankarjevi Petdesetletnici, kakor da se ta boj dobo-juje. Zgodovina slovenskega naroda mora iti po črti, ki so jc zarisali Prešeren ; Levstik — Cankar, ne pa po poti njihovih nasprotnikov. In če nihče drug, petem mora mladi- | na poskrbeti, da se to zgodi in zato ni I Loadon, 10. maja. Predsednik vlade je lahno obolel in bo moral nastopiti daljši dopust. Baldvvinova bolezen se v p c liti čilih krogih smatra kot ugoden v na k za rešitev krize. Baldvvin se hoče umakniti, da se tako spor reši s kompromisno formulo. V tem smislu je (.11 že napravil korake in napisal pismo, v katerem se izjavlja pripravljenim, začeti pogajanja in vso zadevo rešiti sporazumno na pravičen način. Vlada metodično nadaljuje z ukrepi za zagotovitev miru in reda v državi. Število prostovoljcev je naraslo na 92 tisoč. V službo se jemljejo tudi začasni redarji. Železniški promet se boljša. Vlaki redno vozijo. 56 odstotkov osobja po uradih je odklonilo soudeležbo na stavki. Družbe avtobusov sc včeraj vzpostavile promet s 300 avtobusi in 1400 šofer j i-p 1'osto vol jci. Rudarji sc sklenili, da ta teden organizirajo veliko kampanjo s skupščinami in zborovanji. Policija je zaprla vhode v Regentpark in Viktoriapark, kjer je shranjen živež. V la namen so se porabile tudi čete. Nad mestom krožijo aeroplani, po mestu pa prevažajo živež tovorni avtomobili, ki so zavarovani z bedečo žico pred napadi. Množice ljudstva po ulicah so navdušeno pozdravljale oddelek oklopnih avtomobilov, ki so križarili po zapadnem delu mesta. 74 elektraren dela normalno. Mleko in živež se dovaža na vojnih ladjah, ki prevažajo tudi pošto. Dosedaj ni prišlo do težjih incidentov. V Birminghamu je bila izvršena pri nekem komunističnem listu hišna preiskava. Razen tega so bile aretirane nekatere osebe. Položaj vlade Uzunoviča omajan. Beograd, 10. maja Čeprav se zdi, da je bila večraj situacija brez vsakršnih dogodkov, se vendarle more konstatirati, da je položaj Uzunovičeve vlade negotov in da pride tkaj lahko do izmenadenj. Iz kroge v, ki so blizu vladi, se je včeraj doznalo, da pride lahko še pred 14. t. 111. do nenadnega padca vlade, ker se ne more iti nesigumo pred narodno skupščino in dovoliti, da tam pade vlada zaradi vprašanja interpelacije, o kateri je v vladi ločeno mnenje. Zaradi tega se veruje, da se bo Uzunovič odločil, da poda ostavko. UZUNOVIČ ŠE VEDNO OPTIMISTIČEN. Beograd, 10. maja. V teku včerajšnjega dopoldneva in popoldneva je Uzunovič konferiral skoro z vsemi radikalnimi ministri. Ob 7. in pol je prišel .iz predsedništjva vlade in je izjavil novinarjem, da ne vidi razloga in take razporedile sil, ki bi napovedovala kake izpremembe v vladi. Zadnji moj sestanek z Radičem, ves naš razgevor in ocena situacije z ene in druge •sltrani, vse to je bilo tako, da za kake iz-premembe sploh ni podlage. Na 'vprašanje, kaj pričakuje 14. t. m., je Uzunovič odgovoril: Mi se ne igramo slepo miši, temveč smo vlada, ki ima svojo politike. Radicevci ne morejo sedaj imeti druge, ko objektivno in neosebno Politiko. 14. t. m. je datum svoje vrste, ne mere se reči, da je to politika v ožgem smi lil, temveč politika v širšem smislu. Ne vidim, da bi se pri nas gledalo na to r h če povojno zlo iz. stališč, ki hi bila ločena. ROJ ZA VOLILNI MANDAT — SE JE ZAČBU Beograd, 10. maja. Glede na omajan položaj Uzunovičeve vlade je njegova okolica začela zopet širiti vesti, da je Uzunoviču zagotovljen volilni mandat in ako mu ne uspe, da si osigura mandat s skupinami, ki so za nacionalno tendenco, da mu je zagotovljen celo mandat za homogeno radikalno vlado. V zvezi s tem zatrjujejo pašičevci, da je, čim pade ta vlada, popolnoma zasi-g ura na PP vlada. Nasprotno trde prijatelji Ljube Jovanoviča, da bo končni rezultat tega kaotičnega stanja volivna vlada, ki bi jo sestavil Ljuba Jovanovič z '-naeannaMHMMHncaHMHi cb Cankarjevi petdesetletnici večje naloge, kakor da vstopi sedanja mladina v življenje kot — mladina Ivana Cankarja. močnim delom pravih radikalov, z radd-čevci in z nekaterimi opozicijskimi skupinami. RADIČEVCI V BOJU PROTI KORUPCIJI - NEPOPUSTLJIVI. V radikalnih krogih so v skrbeh zaradi nastopa Radičevcev v interparla-mentarnem odboru in po njihovem glasovanju za Ljubo Jovanoviča. Pri radikalih se je zelo poslabšalo zaupanje do njih. Pašičevi ljudje naglašajo, da je položaj Uzunovičeve vlade zelo negotoiv in da bo vlado zrušilo vsako bodi še tako malenkostno nesporazumljenje. Včeraj so radikali storili poslednje korake, da bi napravili z radicevci kakršenkoli aranžman, s katerim bi se zaščitili pred iznenadenji. Radicevci so poudarjali, da so dostopni za vsako koristno stvar, ne morejo pa podpirati takih stvari, ki škodujejo ugledu države, renomeju vlade in sporazumu Hrvatov in Srbov. Vprašanje korupcije se imora rešiti tako, da se bo korupcija v svoji celoti enkrat za vselej izkoreninila. KONFERENCE v PAŠIČEVEM STANOVANJU. Beograd, 10. maja. V Pašičevem stanovanju so bile včeraj dopoldne in popoldne konference radikalnih prvakov, katerih sta se udeležila predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič in za nekaj časa predsednik vlade Uzunovič. BOLGARSKA VLADA SE DELA NEVEDNO. Beograd, 10. maja. Ministrstvo zunanjih poslov je dobilo včeraj obvestilo od našega poslanika v Sofiji Rakiča, v katerem bolgarska vlada sporoča, da o dogodku, zaradi katerega je bila poslana naša nota, nima nikakega pojma in zagotavlja, da nima nobene zveze z delovanjem makedonskega komiteta in še manj ve, kaj se v naši državi dela in VC (! j dela, kdo neti vstajo in kdo mere ombe. Ona želi, da živi z našo kraljevino v najboljših odnošajih. O tem poročilu se bo razpravljalo na | asa vlada ima v rokah originalne dokumente, iz katerih je razvidno, da službena Bolgarska podpira akcijo makedonskega komiteta. V ministrstvu zunanjih poslov (zagotavljajo, da bomo zapustili miroljubno stališče proti Bolgarski in storili vse korake, da dobimo čim jačjje jamsitvo za ohranitev miru na našem jugu. Radičev govor v Tolisi. Tolisa, 10. maja. Na vseh postajali od Vinkovcev do Tolise so sprejele Štefana Radiča skupine kmetov z zastavami in godbami. Kmetje so se Radiču pridružili in nadaljevali pot do kraja zbcTova-nja. Na zborovanju je bilo navzočih okrog 4000 ljudi. Prvi je govoril Štefan Radie. Povdar-jal je najprej, da seljaška stranka ni bila ustanovljena zato, da bi bili seljaki mučeniki, temveč zato, da bi bili gospodarji. Danes je že mnogo boljše, kakor je bilo prej, toda bodočnost mora biti še boljša. Vi veste, kako je na vašem domu. Tako mora biti tudi v držaivi. Država, ki ni pravična, ne more živeti. Zato je razpadla tudi Avstrija, ki je bila močna in o kateri je sam Napoleon rekel: Kadar se ji ubije en vojak, se ji rode trije novi. To je bila Avstrija, danes pa je ni več. Danes je najbolj zapuščen del naše države Bosna. Ona je še bolj zaostala kakor Južna Srbija. V Travniku je ustanovljenih 7 šol, v Tuzli pa nekaj več. Dogodilo se je pa tudi to, da so denar, ki je bil namenjen za šole, porabili za volitve, in sicer kar 8 milijonov dinarjev. 3 in pol milijona je bilo določenih za Bosno, 4 in pol milijona pa za Južno Srbijo. »To je tudi glavni razlog«, pravi Radič, »zakaj nisem več prosvetni minister. Vedeli so pač, da se kaj takega ne sme dogajati, dokler sem jaa na tem mesto. Toda četudi nisem več tam, tega ne bo več in ne sme biti več. Mi moramo biti složani in moani: ne z batinami, temveč z gumastimi kroglicami. Ne smete več kandidirati za poslanca takega, o katerem šepečejo, da ni pošten. To je prva stvar, da mora v tej državi zavladati poštenje. Kjer ni poštenja, ni svobode. Svoboda pa nam je zagotovljena. Za njo se imamo zahvaliti naši junaški vojski in našemu vzvišenemu kralju in pozivamo vas, da njemu na čast zakličemo trikrat: Živijo! Velika stvar je to, kadar se more kakemu narodu reči, da mu je država osi-gurana. To pomeni, da ne trepečem niti pred nikomur. Naša država ima svoje meje, ki pa niso vse v redu. Toda uredili bomo tudi to v sporazumu z drugimi narodi in z Zvezo narodov. Ni še ves nared pri nas in z. nami. Je še pol milijona Slovencev in okrog ‘200.000 Hrvatov in Srbov, ki so izven države. Sedaj, ko je država osigurana ,jo je treba urediti, kako rje urejen vsak kmečki dom. Kadar pridejo volitve,ne verjemite obetanjem. Volite one, ki so pošteni. Gospodo pa je treba presejati skozi sito. Radičev govor je bil sprejet z burnim odobravanjem. Za njim so govorlki še Krnjevič, ministra Ivan Pucelj iti Pavle Radič. Opoldne je bil prirejen svečan banket. Zvečer je Radič odpotoval v Zagrel). RADIKALNI SHOD V BEOGRADU. Beograd, 10. maja. Včeraj je bilo v Beogradu radikalno zborovanje. Na zborovanju je goVoril minister notranjih del Boža Maksimovič o sporazumu RR in o načinu, kako je prišlo do tega sporazuma. Naglašal je, da je bila državna potreba, da je prišlo do tega sporazuma. Do sporazuma pa je prišlo šele tedaj, ko so radicevci stopili na teren narodnega edinstva in priznali državo in monarhijo. Zlasti je poudarjal, da je Pasic pristal na sporazum in so se pogajanja izvedla še le takrat, ko je Pašič dal za to svoj pristanek. Kar se tiče Uzunovičeve vlade, je rekel, da vodi isto politiko kakor jo je vodila Pašičeva vlada. Ciril Kočevar: zsssBsaa/mi&BBsaG - vessc-obr??. Carkarjeva pedesetletnica. Oni, ki imajo fconcesijo na to, da pišejo ob slovesnih prilikah in pomembnih jubilejih svečane članke, imajo danes /.opet svoj veliki dan. Ob petdeseletnici Ivana Cankarja si bom privoščil zabavo in bom zato prebral vse dolge kolone kadila, ki ga bodo učeni pismouki posvetili njemu — Ivanu Cankarju. In tako bo, kakor je že on napisal ob odkritju Prešernovega spomenika: -Slišal sem Janeza Bleiwe‘isa, bral sem slavnostno pesem Kastelčevo, med črno množico sem ugledal celo solidneža in poštenega gospoda Scheuchenstuela in Kopitar je poslal pczdrav.< Namreč, pri nas je že tako: Bodi že kdorkoli, v en sam akord uglasbeni rog javnega mnenja moraš trobiti in če se braniš za živega z vsenni štirimi, te doleti usoda po smrti. Nič drugače ni s Cankarjem. Le da gre ta zadeva s Cankarjem malo težje, kajti vsak, kdor izreče, da je Cankar popolnoma umrl, se je očitno zlagal. Še je med nami, visok in smel, še vedno govori to, česar v tako obilni meri nihče ni zmogel — resnico namreč. Ne vem, menda se bo našel med vsemi, ki bodo ob tej priliki kadili Cankarju, kdo, ki bo pisal o njem tako, kot se edino sme pisati o Cankarju. Vem pa. da jih bo mnogo, ki bodo delali tako, kot je zapisano v Krpanovi kobili : Jlrali ste veliko, krat, kakor ravnajo z mojim telesom; brali ste in ste spoznali, -da jih je sram tistega, ki ga ljubijo. Skrivajo, kar bi morali oznanjati na glas, •opravičujejo, kar bi morali opevati. Strah jih je mojega trpljeuja, ker je večno; zato ga ne marajo gledati ter pojo rajši slavo breztelesnemu rodoljub ju ter mu .stavijo spomenik«. Pravijo, da je Slovencev en milijon. Ali je res ali jih ni, vseeno je. Po pravici in po mišlenju nas samih bi nas moralo biti še manj. tako majhne in skromne se čutimo. Vcepljena nam je skromnost in če ni za to mesta v srcu, pa naj bo potuhnjenost. Odkod tudi laž v nas. Ako pa je med nami kdo, ki si noče dati tega pečata vsdobče potuhnjenosti na čelo, tedaj ga pričenjajo drugi tajiti, drugi mu dajejo laž v usta. Tako so hoteli in še hočejo dati tudi Cankarju drugo sliko, ne oae, ki jo je ustvaril sam, ne one, ki živi v vsaki njegovi besedi. Maeterlinck pravi nekje, da mora vsako gotovo dobo živeti nekdo, čigar naloga je govorili le resnico. Za nas je bil to Cankar in s tem je tudi karakternima na njegova osebnost, njegova misija. Cankarjeva beseda govori vse, kar je bi- lo res in česar do njega javno mnenje ni hotelo govoriti. Ne samo, kar je bilo nekdaj, nego tudi kar še je. Nikdar ni bila Cankarjeva beseda bolj aktualna in bolj potrebna kot je danes. Kot so intronizirali po smrti Prešerna, Levstika (Krepieren soli der Hund!).na tak način bi radi intronizirali tudi Cankarja. Saj to lahkomiselno javno mnenje rado pozabi svoje početje pred leti, to javno mnenje pa je bilo po Cankarjevi smrti pred odločitvijo, ali ga priznajmo,, ali pa odklonimo, toda eno kot drugo se more zgoditi popolnoma in ne polovično. Zakaj Cankarjeve besede še tolčejo neusmiljeno po našem rcdoljubarskem govorniku, po našem osladnem parfemirji nem pesniku, še govore z ljubeznijo o trudnem romarju, o revnem ministrantu Jokcu, o pelinasto sladki ljubezni muzikanta, o trudni slovenski materi, ki vleče voz, naložen s številnimi otroci. Govorili bodo o Cankarju kot umetniku; o umetnosti je sploh menda lahko govoriti, nikjer drugje ni resnica tako potrpežljiva in elastična, kot v literarni razpravi. Manj pa bodo pisali, koga je hotel Cankar naslikati, ko je pisal o dr. Grozdih, dr. Grudnih, o Anastaziji]) von Schiwitzih, o. našem javnem konvertitu, o Komarjih, o dacarjih in mežnarjih, o županu v dolini šentflorjanski in župniku v »Hlapcih«. Ako so žive Cankarjeve besede, so še bolj živi Cankarjevi junaki. Če je že pred vojno mogel vsakdo s prstom pokazati na tip, ki ga je Cankar ustvaril, koliko bolj moramo sedaj, torej v dobi, ko je prepričanje in osebna -čast skoro na prodaj, ceniti Cankarjeve besede. V tem je Uidi veliki kulturni pomen Cankarja. Ob Cankarjevi satiri nimamo samo literarnega užitka, nego vse več: ■ikozi prizmo te satire vidimo življenje okoli nas tako kakcršno je v resnici. Vidimo naše prvoboritelje majhne in smešne1, vse zapletene v osebne intrige, pred oči nam stopajo vsi glasniki javne morale in vsi na piedestalih stoječi. Samo da je danes še slabše ko pred dvajsetimi leti. Zakaj tedaj so se delale kupčije >aa narodov blagor« samo v skritih kabinetih, zakaj tedaj se je samo tajno in-trigiralo. Teda danes, kje si, o Cankar, ko se prod očmi milijona trudnih src vrši javna prostitucija z vsem, kar nam je sveto, celo z narodnostnim čutom. In na primer njcfgcvi »Hlapci ! 01) čitanju te knjige sem se spomnil onega ubogega učitelja, ki so ga lansko leto preganjali po gorenjskih hribih; vsak mesec je bil prestavljen. Zakaj? Zato, ker je mož, ker ni pripravljen ukloniti vsak mesec hrbtenice pred novim prosvetnim šefom, in pa oni novodobni Komar, ki je pisal uajpreje slavospeve Habsburžanom, leto pozneje pa z istimi besedami novi dinastiji, samo- imena je spremenil. Tak ni preganjan, ker je hlapec in dobro na svetu je le hlapcem. Toliko se govori danes o integralnem jugoslovanstvu. Kot edino razmerje Slovencev do jugoslovanstva pa mora še danes in vedno veljati ono, kar je povedal Cankar v svojem predavanju dne 12. aprila M) 14 v delavskem društvu »Vzajemnost«. »Ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanjo, da do tega res pride, — tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi... Najbolj gnusni, res — gnusni! — pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik ... Hočemo doseči svoj slovenski kulturni in jugoslovanski politični cilj.« (Gl. »Cankarjev zbornik« str. 159, 161.) Ako govorimo o Cankarjevem prepričanju, moramo pred vsem omeniti tudi njegovo stališče1 do tedanjih in še sedaj živečih slovenskih političnih stremljenj, do liberalizma in klerikalizma. Neplodnost liberalizma je zgodaj spoznal in zgodaj obsodil. Pomanjkanje smisla liberalizma za pereča socijalna, kulturna in politična vprašanja je označil s stavki: Narodno napredna stranka, zastopnica slovenskega malomeščanstva je že dolgo smrdela po trohnobi in je smrdela zmirom bolj... Takrat (189(1—1899) se je prelivalo po Slovenskem tisto vzdihujoče slogaštvo, ki je pogasilo v našem malomeščanstvu še ono malo samozavesti, kar je je že kdaj bilo, in ki je že tako jetični slovenski liberalizem spravilo čisto na berglje. Bil sem mlad. Ome-leto pa obrajta mlad človek samo na krožniku, v politiki nikakor ne. (Kako sem postal sccijalist. Družinski koledar l. 1913.) O klerikalizmu in njegovih nosilcih se je Cankar slično izražal, najbolj pogosto pa v svojih satirah. (Aleš iz Razora, Bela krizantema, Zgodbe iz doline' šent-florijanske, Martin Kačur, itd.) Odtod je tudi eden glavnih motivov, zakaj se je op ni j el Cankar novega socialističnega pokreta. Če kdo danes piše, da je Cankar javno izpovedoval svoje socialistično prepričanje, samo zato, ker je s svojim umetniškim čutom doumel vse socialno gorje, mu moram povedati, da se moti, kereko glav in misli in je * oblikovanjem nove >n harmonične P^obe Cankarja dosegel, da je poslušalstvo sprejelo ta lik kakor razodetje. V vsakem Slovencu živi drobec Cankarjeve boli in borbe ih zato je težko tem neizrečenim in neizrekljiv'"1 skrivnostim gledati v obraz brez prikrite sramežljivosti in banalnosti. Govoru so sledile recitacije iz Cankarjevih del; recitirali so gospodje Oton Zupančič, France Kobler, France Albrecht, Josip Vidmar, Igo Gruden, F. K. Finžgar in gospa Vida Jerajeva. V prizoru, iz Lepe Vide je sodelovala tudi gospa šarieeva. Recitatorji so pokazali, da so bili pripravljeni z vso resnostjo in so na mnogih mestih popolnoma prodrli pretrdo i lupino, ki obkroža sveto jedro Cankar-jevih misli. — I. Z. Premolčali bi. Najgrša in najbolj škodljiva navada slovenskega časopisja je, da skuša svojim strankarskim ciljem pomagati s pre-molčanjem. Naj se 'razkrije še tako težka afera, naj bo dokazana še tako velika neresnica, slovensko časopisje vsa razkritja in vse dokaze1 ignorira, če niso la v korist stranki. To se je znova pokazalo, ko se je pri-^1° te dni v slovenski javnosti obravnavati vprašanje, kdo je ustanovil SKS. Orl 1. j920 se že v slovenski javnosti neprestano ponavlja laž, da je bit dr. žerjav ustanovitelj SKS. Navedli smo ves historiat nastanka SKS, dokazali nelogičnost te trditve in jasno obrazložili, da je bilo kmetsko gibanje po preobratu spočeto od kmetov samih, toda slovensko strankarsko časopisje je vse to pre-fftcdčalo jn ge naprej ponavljalo svojo laž. Oglasil se je nato eden ustanoviteljev pošten kmet Koman iz Št. Vida in krn^’ da ie kil*1 SKS ustanovljena od sko6t°V sailbb- Tudi to izjavo je sloven-y strankarsko časopisje premolčalo. 00.la ?;a^njem »Kmetskem listu se je Mrn^ng ustanovnih SKS, g. Ivan ,.j rav',a’ katerega sta se v drugi stva-° Pfed kratkim sklicevala tako se v« ko »Jutro«. Vzrok več, da l>i st« na njegovo izjavo ozirala oba !i- • • ja tudi v tem slučaju sta si hotela p Ust« pomagati s premolčanjem. a Prišel je še tretji svedok, g. Dro- fenik, Id je bil tudi eden soustanoviteljev SKS in svoje dni, ko je bil kandidat . nacionalnega« bloka, pri mladinih zelo dobro zapisan. V »Slovencu« je se*-daj objavil g. Drofenik odprto pismo na g. dr. Žerjava. V tem pismu g. Drofenik izrecno ugotavlja, da nima dr. Žerjav prav nobenih zaslug za ustanovitev SKS. Res je sicer, da je dr. Žerjav ponujal in tudi dal kmetijcem denar, toda z izrecno pripombo, da s tem ne sprejmejo kmetijci prav nobene obveznosti. Bil je to torej čisto podarjen denar iu g. Drofenik pravi, da ne bi bili pri pameti, če ne bi čisto podarjenega denarja sprejeli. Zato ne more razumeti, kako more pretakati g. Žerjav krokodilove solze, če se mu mnogo obetajoči pokret ni -zaradi tiste podpore udal na milost in nemilost.« Daši pa so vsa odkritja in vse konstatacije g. Drofenika nad vse zanimive in dasi se zelo tičejo naše besedolomne SDS, pa ni »Jutro« na pismo g. Drofenika reagiralo niti z besedico. Premolčanje je torej slej ko prej edina rešitev za SDS. To premolčanje pa je tudi eden najbolj jasnih dokazov, da se je SDS docela izneverila idealom demokracije, ki je v prvi vrsti diskusija. Kdor pa sega po premolčanju, ta odklanja diskusijo in tako je- celo vprašanje, kdo je ustanovil SKS, dokaz, da se je besedolomna SDS izneverila tudi demokratični misli. Položaj poostren. Vlada je poslala v nekatere delavske > raje vojaštvo. To je izzvalo med delav- • \ e i -o ogorčenje,, ki se je še povečalo, Ker je vlada zaplenila ves časopisni papir za delavske liste. »The British W«r-ker« je izšel vsled tega že v zmanjšanem obsegu. V bodoče pa nameravajo tiskali delavci svoj list v Parizu ali Bruslju in ga po aeroplanih prenesti v Anglijo. Kot prvi protiukrep nameravajo delavci izvesti revizijo vseh transportnih dovoljenj. Ce pa ta protiukrep delavcev ne bi zadostoval, potem je verjetno, da sežejo delavci še po težjih sredstvih. I odpore iz Moskve so delavci zavrnili. Generalni svet strokovnih organizacij zanika vest, da bi stavkovno vodstvo sprejelo denar od Moskve. Na vprašanje hekega holandskega novinarja, če se bo iz Moskve poslan denar sprejel, je odgovoril neki član stavkovnega vodstva, da se ° tem ne more razpravljati. Generalni svet strokovnih organizacij je dalje izjavili, da nima generalna stavka nobene sovražne, osti proti ustavi ali zakonu. Zanimanje Moskve. Moskva se silno zanima za potek ge-v mlUe 9tavke v Angliji. Vsi listi pišejo posvSw!-Sti 0 generalni stavki, kateri so Po vseb1} skoraj izključno vsi uvodniki. angleSi' rarnah in sovietil’ se zbi,’a za stičnih strokoven, 0sredn'i svet komuni-uakazal angleški,,, ij je znova na rubljev. 1 arl®m dva milijo- Stavka se vrši v redu i„ niiru Vlada v svojem poročilu izjavlja, d sama ni računala na tako miren potei-stavke. Neredi in nemiri, ki so se dosegaj dogodili so malenkostni in ne izvira-fJli°^ ^avkujočih. Aranžirali in povzro-k*3 resnice samo oni temni elernen-bceže na vsako priliko, samo da Generalna stavka v Angliji. bi si mogli prilastiti tujo lastnino. Ti zločinski elementi velemesta so napadali avtobuse in trgovine samo zato, da so si mogli prilastiti tujo lastnino. Stavkujoči so ostro nastopili proti tem elementom in odpravili stavkovne straže, da tako vzamejo temnim elementom Londona vsako priliko za zbiranje. Posredovanje od tretje strani. V kabinetu Baldvvina se je vršila seja vlade z ozirom na izjavo generalnega sveta strokovnih organizacij, da bi se generalna stavka mogla končati, če bi lastniki premogokopov preklicali svoje ukrepe o redukciji in o odpustih delavcev. Rezultat seje ni znan. Tako delavski ko tudi vladni tisk se trudi dokazati, da je krivda, če se ne obnove pogajanja na drugi strani. Vseeno pa se govori, da se s tretje strani posreduje, da bi se pogajanja obnovila. Splošno se pričakuje, da se bo liberalni stranki posrečilo posredovati med vlado in delavsko stranico. Macdonald je izjavil novinarjem: Niti minute ne pustim neizrabljene, da ne bi poskušal najti vedno nova pota, ki bi mogla dovesti do miru in sporazuma.« N se delavstvo podpira angleške delavce. V Rusiji je proglašen bojkot nad vsemi ladjami, ki imajo oditi v Anglijo. Nobena ladja zato ne more oditi iz Rusije v Anglijo. Belgijski transportni delavci so sklenili, da ne sme oditi iz pristanišč nobena ladja, ki je namenjena v Anglijo. Tudi nemški in holandski delavci so sklenili slične sklepe. V Franciji je blago nakopičeno, ker je promet z Anglijo ustavljen. Povsodi se zbirajo prispevki za angle-s ve s ta vkuj oče delavce. Amsterdamska m ernacionala je že poslala prvi obrok angleškim delavcem. Politične vesti l doseglo še to, da je bi-da f ‘ a 8nSka ^icija tako preplašena < sČo st PUShUl tudi vsaR naPad ^ voj- dravei. ifaj ?a *e bil rešen tudi šk<>f Žani nni:iMWje’ kakor je izjavil neki vlad-tm vi neni°goč*, da bi prišel v ka-isu Madjarski škof na zatožno klop. i SC J! !'lade t*1 Bethlena pa. se je moira-a odločiti na razpravi. Vse je bilo naj-oljše preskrbljeno, da bo razprava za vlado končala ugodno. Predsednik sodišča 'I6reky in prvi državni pravdnik sta oba člana onih nacionalističnih organiza-Clb so sodelovale pri ponarejanju. Zagovorniki so enako sami pristaši vlade, z# katere se ni bilo bati, da bi stavili vladi neprijetna vprašanja. Rešiti j® bilo samo eno stvar, da obtoženi ne omenijo vlade. Tudi to se je doseglo, kakor je dokazal proces na prvi dan. Windisch-graetz je kompromitiral samo grofa Te-lekija, dočim ni hotel dati nobenega odgovora, če bi moral kompromitirati vlado ali Bethlena. Ponašanje Windisch-graetza je zelo razumljivo. Če ostane Bethlen, njegov sokrivec na vladi, potem se bo že našla prilika, da bo knez Win-dischgraetz oproščen in da bo vsa sodna 'razprava le prazna komedija. In zato knez Windischgraetz lepo molči. — Tudi drugi dan razprave ni prinesel nobene senzacije. Kot prvi je bil zaslišan jrolkov-nik Kurzy, šef kartografičnega instituta. Trdi, da ni kriv. Pravi, da se je uprl temu, da bi se v kartografičnein zavodu ponarejali franki, toda general Haits in Windischgraetz sta ga opomnila, da to žele krogi, ki so blizu vlade in mu koi dokaz za svojo trditev omenila Nadossy-ja. Zaradi tega je on prijavil vso stvar. Kot drugi je bil zaslišan Gerokoji, ki je dejal, da je delal skupno s Telekyjem. Nato je bila razprava prekinjena. = Nova poljska vlada sestavljena. Po neuspelem poskusu kršč. socialca Hasin-skega, da sestavi vlado, je podelil predsednik republike mandat za sestavo vlade predsedniku poljskih kmetijcev \ itošu, kateremu se je posrečilo ie v soboto sestaviti vlado in jo predložiti predsedniku republike v podpis. V novi vladi so zastopane vse stranke razven socialistov in narodnih manjšin. Ministrski predsednik Vitoš je prevzel tudi finančno ministrstvo. Dosedanji zunanji minister Skrzinski je ostal na svojem mestu tudi v novi vladi. OBČNI ZBOR HIŠNIH POSESTNIKOV. Društvo hišnih posestnikov za Ljubljano je sklicalo v nedeljo dne 9. t. m. občni zbor v dvorani »Union*. Občni zbor je ob šibki udeležbi otvoril predsednik g. Frelih, ki je takoj obžaloval, da ni nobenega zastopnika oblasti navzočega. Dalje je predsednik ugotovil, da je društvo napredovalo tekam leta v številu članstva. Dalje se je spomnil vseh umrlih članov, katerim v sipomin so navzoči ostali. Nato je predsednik poročal o novem stanovanjskem zakonu, ki je prinesel za hišne posestnike sicer mnogo olajšav, skoro vse pa je .pokvaril novi pravilnik, posebno, ker ga ipogosto stanovanjske oblasti in sodišča napačno razlagajo, proti čemur so se hišna posestniki mnoeo borili. ^ Glede najemnine se je doseglo, da velja po novem Zakonu od 15. maja, itudi glede podnajemnikov so se dosegle mnoge olajšave v prid hišnih posestnikov. V endar svetuje predsednik posestnikom, naj se raje z najemniki v spornih zadevah mirno poravnajo, da se tako izognejo raiznim neprilikam, tudi je ibolje tako, kakor pa da bi čakali do uveljavljenja stanovanjskega zakona. Društvo je priredilo velik pratesftni shod proti davkom, dalje so bili naši hišni posestniki zastopani na mednarodnih kongresih hišnih posestnikov, kakor na onem v Barceloni. Najvažnejši uspeh preteklega leta je znižanje hišno-najemninskega davka, kar naj članstvo vzpodbuja za bodoče društveno delo. Ljubljana je plačevala do lani 60% hišnega davka od najemnine. Danes se plačuje 22% manj. Tudi pri drugih dajatvah so se dosegli uspehi. Društvo ni bilo tekom leta v nekakem nasprotju z mestno občino. Predsednik je tudi poročal o kongresu hišnih po-sestnikov, ki bo v Ljubljani 8. septembra 1926. Po predsednikovem poročilu je govoril g. Stare. Poročal je o mnogih slučajih krme, ki so se hišnim posestnikom pripetile. Zahteval je tudi ukinjemje sedanjega stanovanjskega zakona, ki ni več zakon, ampak nasilstvo nad hišnimi posestniki/ G. Urbanič je podal blagajniško poročilo, ki ga je občni zbor vzel na znanje. G. ravnatelj Vidic je predlagal nato sledeči odbor: Frelih, Stare, Regali, Požar, Urbanič, Hrovatin, Pirc, Jeglič Gjud, kanonik Sušnik, Kmetec, Jenko’ Za pregledovalce: gdč. Kadivčeva, Tribuč in Bukovic. To je bilo sprejeto. Po tej točki so se določili prispevki za društvo. Sledilo je porčilo o novem stanovanjskem zakonu, ki ga je podal g. Frelih, a je tudi prečital izjavo o stališču hišnih 'posestnikov. Nato je govoril še g. Stare, nakar se je občni zbor zaključil. Dnevne vesti. »JUTRO« — HUJSKA. Znano je in že svoječasno je bilo objavljeno, da je društvo Narodna galerija in odnosno snujoča se Akademija znanosti in umetnosti vzela v najem vse prostore Narodnega doma, razen onih, ki jih ima Ljubljanski Sokol. Vse prvo nadstropje se bo po načrtih arh. Plečnika priredilo v s vrh e' Narodne galerije. Na ta način postane ljubljanski Narodni dom v resnici reprezentanca narodove kulture, torej v resnici to, v kar je bil namenjen izpočetka. Narodna galerija bo za preureditev. Narodnega doma prinesla ogromne žrtve. S tem je pa združena tudi asauacija Narodnega doma, ker je Narodna galerija glasom najemne pogodbe prevzela tudi vse na poslopju bremeneče dolgove? Naravno je, da se morajo Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti, čim bo ustanovljena, umakniti društva, ki imajo danes v najemu, dotične prostore. In društva so toliko nacionalna in toliko narodna, da bodo služeč višjemu nacionalnemu namenu to tudi rada storila. Obžalovati bi bilo, ako bi n. pr. Sokolski savez ne bil toliko uvideven, kakor mu podtika »Jutro« in bi začel vojno proti Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti. Bilo bi to neskladuo s sokolskimi načeli. Društvo Narodni dom je, dasi ima po pogodbah pravico do enomesečne odpovedi, vsem društvom odpovedalo proisto-re na tri mesece. Ravnalo je torej zelo lojalno ter se celo trudilo, da dobi društvom druge prostore. In sedaj ti hujska ■Jutro«, češ, da Narodni dom društva meče na cesto«. Seveda dela to z gotovim namenom, ko pri tem zlorablja ime predsednika Narodnega doma dr. Ravniharja, ki ga sicer prav nerado natisne v svojih predalih. Pripomniti je še, da akademično društvo »Triglav« ni med odpovedanimi društvi. Marveč ima dotične prostore v najemu slavna SDS, ki je, če je dala prostore dalje v najem Triglavu«:, to storila furtim. Društvo Narodni dom za -to nič ne ve. Toliko v pojasnilo, da se odlomi ost Jutrovemu« beganju in hujskanju. — Razprava ih. Pestotnik centra Železni* kar je na predlog dr. Pestotnikovega pravnega zastopnika preložena na 18. 1. m. — Iz poljedelskega ministrstva. Za kabinetnega šefa je bil zopet imenovan Miloš štibler. Štibler je znan kot strokovnjak v zadružništvu. — IL državne službe. Premeščeni so inženjerji: Valter Alfe Id iz Ljubljane k gradbeni sekciji v Novem mestu, Avre-lij Kobl iz Novega mesta k gradbeni sekciji v Ljubljani in Ivan Vanek iz Ptuja k gradbeni sekciji v Mariboru. — Prevzem jugoslovanskih arhivov v Budapešti. Te dni se mudi v Budapešti posebna komisija ministrstva prosvete, da prevzame arhive za ozemlje, ki je bilo odstopljeno naši državi po trianonski in senžermc-nski pogodbi. Ta komisija prevzame samo one dokumente, ki se nanašajo na resor prosvetnega ministra. — Obisk iz Brazilije v Beogradu. V Beograd je prispel dr. Heraklides Cae-sar de Susa Aronie, asistent zavoda Cru-sa v Rio de Ja-neiru. Poslal ga je Rockefellerjev fond v svrho proučavanja organizacije sanitetne službe v Jugoslaviji. — Ogromno povečanje italijanske trgovske mornarice. Občni zbor italijanske parobrodne družbe .<>Lloyd Triestino« je sklenil zvišati glavnico na 150 milijonov lir ter najeti posojilo 1,000.000 sterlingov v svrho moderniziranja b rod o v ja in zgradbe velikih motornih ladij za službo na Sredozemskem morju. — Pristojbine za brzojavke v Italijo. Na podlagi sporazuma med jugoslovensko in italijansko poštno upravo se uporablja odslej za brzojavke v relacijah med Reko in vsemi postajami naše kraljevine ter med Sušakom in vsemi postajami v Italiji notranja brzojavna tarifa, ki velja v deželi izroStve brzojavke. .. v, .. ' — »Uradni list« objavlja v svoji 43. številki: pravilnik o pogodbenih državnih poštah v naši kraljevini tor p. a red bo velikega župana. s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za zdravilišče Bled. Zdravtiliško tafki&o mora ,plačati vsak tujec, ki se mudi v zdraviliškem okraju od dne 1. maja do 30. septembra. Taksa znaša 5 Din za osebo na dan. Otroci in stužabni&tvo so takse oproščeni. — Mesto stalnega jetniškega zdravnika se odda pri jetmišnici okrožnega sodiišfia v Novem mestu. Ponudbe je vložiti do 25. maja. Podrobnosti glej v Uradnem ltetn . — Za izrednega profesorja tehnične kemijo na tehnični fakulteti v Ljubljani je imenovan docent ljubljanske univerze Inž. Ignacij Majdel. . . Za namestnika gen. ravnatelja carin je imenovan iiaš rojak dr. Konrad Stuid. — V imenik zdravniške zbornice za Slovenije sta bila nanovo vpisana dr. Smail Hadži Ahilič, zdravnik zavoda za socialno liigijenfiko zaščito dece v Ljubljani in dr. Ladislav Ha-ramineič, zdravnik v Rimskih Toplicah. — Dr. Vukašin Markovič ne bo izročen našim oblastim. Dunajsko deželno sodišče je zahtevo naših oblasti zavrnilo ter Sklenilo, da se izžene Markovič v sovjetsko Rusijo. Sklep se motivira s tem, da se sodišče ni moglo prepričati o tem, da bi bil Markovič; res kriv umora Milovana Milj uško vica, radi katerega so zahtevale naše oblasti njegovo izročitev in s tem, da smatra razventega sodišče Markoviča za ruskega državljana. — Profesor Emil Aumant — »doetor končno eausa« beograjske univerze. V soboio je bila izročena v poslopju beograjske univer-znanemu slavistu, francoskemu profesorju Emilu Aumantu častna diploma dr. phil. beograjske univerze. Svečanosti so se udeležila vse prominentne beograjske osebnosti. — Vojaški planinski tečaj. Ministrstvo vojne in mornarice priredi v Staničevi koči 2830 metrov visoko pod Triglavskim vrhom enomesečen planinski in smučarski tečaj za oficirje, ki so se udeležili iansko leto in letos smučarskih tečajev v Kranjski gori. Namen tečaja je nuditi udeležencem priliko, da se izpopolnijo v smučanju ter se izvežbajo v visokoal-pinski tehniki. Tečaj se prične dne 15. maja. — Prometni minister je določil poseben vagon za prevoz rib iz Splita v Beograd. Ta vagon se bo ‘priklopil vsakemu brzovlaku. V Beograd se bodo tako lahko dovažale sveže ribe. Vagoni so opremljeni z vsemi potrebnimi inštrumenti. — Ceste v Bosni so še precej zanemarjene, kot dokazuje sledeči slučaj: Kmetica Ana Gašič se je peljala te dni iz Alpašinmosta v Sarajevo. Na nekem mestu je cesta od vode tako izpodkopana iu zanemarjena, da se je voz .prevrnil. Gašičeva je prišla pod voz ter si zlomila pri tem obe nogi. — Izlet zagrebške pedagoške visoke šole v Pari*. Slušatelji in slušateljice geografije na zagrebški pedagoški visoki j šoli so se podali te dui pod vodstvom i dveh 'profesorjev na šludij«ki izlet v j Pariz. 'j — Bosanski rudarji brez moke. Bosaubki j rudarji v zadnjem času nimajo moke. Dolba-va in razdelitev moke za konsumuia društva je centralizirana v Beogradu. V Kapniu groze rudarji za slučaj, da ‘ne ,dobe 'takoj potrebne količine moke, s stavko. — Gripa v Somboru. Kot poročajo iz Som-bora, graisira tam že nekoliko dni epidemija gripe. Obolele so cele rodbine, Daisi bolezen ni težkega značaja, se je pripetilo že več smrtnih slučajev. — Zanimivo imenovanje. Sovjetska vlada je imenovala za tajnika pri njenem poslaništvu v Atenah nekega Ko-slavec-a. To imenovanje je vzbudilo v Atenah začudenje in pomisleke. Novi le-gacijski tajnik je bil namreč preje referent v moskovskem komisarijatu za zunanje zadeve, radi česar se izpozna zelo dobro v balkanski propagandi, kar je tembolj sumljivo spričo dejstva, da se nahaja glavni sedež te propagande sedaj v Solunu. Dalje se sumi, da se skriva pod imenom Roslavec ne-Rus, 'ki se udejstvuje pri revolucijskem gibanju na Balkanu. Ce se izkaže, da odgovarja vse to resnici, gre za popolnoma novo formo diplomatskih imenovanj. —- Voz s petimi osebami panel v prepad. Te dni, ko se je vračalo nad 600 oseb na vozovih od maše v samostanu Rilo (Bolgarija) ter so dirkale po strmi gorski cesti cele karavane voz, se je pripetila na strmini velika nesreča. Na enem od voz je sedel star kmet s tremi ženami in tremi otroci. Nenadoma so mu padle iz roke uzde. Starček in njegova žena sta iztopila, da bi jih pobrala. Medtem sta se konja iz neznanega vzroka splašila ter zdirjala v divjem galopu dalje po strmi cesti ob globokem prepadu. Nesrečne ženske iu otroci so kričali v smrtnem strahu, toda nihče si ni upal ustaviti konj. -Nenadoma se je eden od konj iztrgal iz vprege, dočim je padel drugi ’/■ vozom in ljudmi vred v več sto metrov globoki prepad. Voz se je razbil ob skalovju na tisoč kosov, trupla žen in otrok pa so izginila v valovih reke Rilo. Neki 13 letni deček se je rešil po naključju, ker je obvisel med padcem na nekem drevesu. Trgovcem in občinstvu! Vsi gremi- ji in trgovske zadruge so prejele večje Število srečk loterije D rušila Trgovska akademija« v Ljubljani. Dobiček te loterije je namenjen za fond za zgradbo trgovske akademije, našega edinega viš- jega trgovskega učilišča v Sloveniji. — Dolžnost vsakega zavednega trgovca je, da priskoči društvu pri tej akciji na pomoč vsaj s tem, da prevzame pri svojem gremiju večje šte\iilo srečk, da jih raz-peča v svojem lokalu ali v družbi ali ob priliki kake prireditve bodisi sam. ali po svojih uslužbencih ali znancih. Naj ne bo zavednega trgovca, ki bi ne razpe-čal 'vsaj 100 srečk! Piri 885 dobitkih od 50 do 100.000 Din je srečka za 10 Din kot darilo dobremu odjemalcu naj privlačnejša in najcenejša reklama, za trgovca mala žrtev, za odjemalca lahko velik dobitek. Srečke loterije Društva Trgovska akademija« se morajo dobiti v vsaki večji trgovini. — Pod lastno hišo zasut. 72 letni posestnik 1 ranče Just v P otoški vasi pri Kotedrežu je popravljal te dni svojo že napol razpadlo hišo. Medtem ko je izpodkopaval v veži temelj, se je zrušil nanj nenadoma strop. Izgrebli so ga izpod ruševin mrtvega. — Zveza slov. vojakov podružnica Vodite je sklenila postaviti v Vodicah spomenik vsem vojakom-faranom padlim na bojnih poljanah širne Evrope. V ta namen je odbor že zbral med farani 4804.25 Din, za kar se na tem mestu vsemi darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Na pokopališču je v ta namen že izbran prostor. Spomenik 'bo postavljen ‘približno koncem avgusta meseca tega leta. Isti je proračunan na približno 8000 Din. Dobra polovica je torej že zbrana, potrkati pa bomo morali še na dobra srca, da z združenimi močmi postavimo spomenik tistim, katerih kosti trohne po bojnih poljanah. — Odbor. —• Preganjanje plemiških veleposestnikov v Rusiji. Kot poročajo »Polnisohe Nachrich-ten« iz Rige, so izgnale te dni sovjetske oblasti iz 43 gubernij okrog 3000 plemiških pom ješči kov v svrho kolonizacije v Sibirijo. — Kiev rezidenca sovjetske Ukrajine. Svet ljudskih komisarjev sovjetske Ukrajine je sklenil, da se preloži centralni sedež ukrajinske republike iz Hankova v Kiev. Sovjetski uradi se ima preseliti še itekom tega meseca. — Bestialen umor v Skoplju. Sobarica Roza llorn v skopeljski kavarni »Cetinje«, ki je zaslužila v prejšnjih letih z ljubeznijo precej denarja je vzdrževala v zadnjem času dva ljubimca. Te dni jima je odpovedala vsako nadaljnjo podporo. Naslednje jutro jo je našel neki prijatelj v njeni sobici umorjeno. Morilec jo je vrgel, kot dokazujejo okolščine, najipreje na posteljo ter jo zabodel dvakrat z velikim ostrim nožem is tako sito v vrat, da se je držala glava samo še za kos kože. Nato ji je razparal trebuh, da so ji izstopila čreva. Tako razmesarjeno jo je vrgel na tla. V njenem stanovanju so našli hranilno knjižico za 100.000 Din, toda samo 100 Din gotovine. Sumi se, da gre za maščevanje omenjenih dveh odslovljenih ljubimcev. — Učitelj umoril svojo učenko. V anali vasi Tarča na Madjarskem je ustrelil te din tamkajšnji učitelj Josip Naszaja nerazvito 14-letno deklico, nakar je izvršil samomor. Učitelj je prosil njene Stariše za njeno roko. Ker stairišri iz umevnih razlogov niso privoliti, ji-izvršil zločim. — Mati umorila otroka, ker je bil dedno obremenjeu. 3G letna brezposelna učiteljica otroškega zabavišča Christina Napol v Gradcu je vrgla te dni svojo 11 letno hčerko v vodo, nakar se je prijavila policiji ter motivirala svoje dejanje s tem, da je bil otrok, katerega oče je umrl v zagrebški umobolnici na paralizi, dedno obremenjen iter da se je nahajala vrhuitega v materielnili tezkocali. Učiteljica je skušata pred tem otroka zastrupiti z morfijem, poiztos pa ni uspel. — Dve ženski hoteli ukrasti avtomobil. V Parizu, na Montmartru sita ukradli te dni dve Frid ji avtomobil ter se odpeljali ž njim v divjem tempu. Ker pa nista znali dobro voziti, sta se 'zaleteli v svoji nervoznosti v bližnji hišni vogal, povozili neko starko ter bili aretirani. Senzacionelen proces v Varšavi. Kot poročajo »Polnische NachrichteiK, ee je pričel te dni v Varšavi senzacionelen proces zoper več članov aristokracije, ki so pripravljali državni preobrat. Na zatožni klopi sede: Prejšnji vojni 'minister general WToezynski, bivši vojvoda Penkodaviski, generalštabu i ‘Stotnik grof Mihalovski, grof LubenSki in drugi. K obravnavi je povabljenih 100 prič. Obtoženocin se očita, da so hiteli vzpostaviti na Poljskem diktaturo. Po obtožbi jim grozi težka ječa do 10 let. I— Stavbno gibanje v Ljubljani obeta biti letos nekoliko bolj živahno kakor se je pričakovalo. Sicer ni projektiranih zaenkrat nobenih palač, pač pa precejšnje število eno-in večstanovanjskih hiš na periferiji me- « ter več adaptacij v mestu. Stavbena f>ew se je pričela bolj zgodaj kakor lansko deloma se je pričelo zidati že v ^^Vebški 1— Samomor Ljubljančana raMaratan< in »Mojnur , ki sui bili nastanjeni v magistralnem poslopju. \ prisotnosti funkcionarjev sta dva policijska stražnika odprla lokale ter posta vita vso opravo na cesto. Tako je udarila torej 'stanovanjska kriza tudi faktorje, ki so jo hoteli ublažiti za druge ‘nesrečneže. m— Rezervnim oficirjem mariborske oblasti, članom mariborskega Pododbora Udr. rez. ofic. i r$tn.l Za razvitje prapora Udru-ženja v Zagrebu je izdala^fisrednja uprava y Beogradu ta-le navodila: t. Potuje se naj brez soprog. 2. Rez. oficirji, ki imajo uniforme, morajo potovati v uniformah. Razen sabelj ni treba jemati s seboj nobenega drugega orožja. 3. sObjave« sprejmejo člani potoni Pododbora. Kdor je pla&il naprej hotel in hrano, dobi skupaj z »Objavo* tudi tozadevno potrdilo, katero velja napram hotel liju oz. menaži kakor gotovina. ; Objava« j« veljavna le s člansko legitimacijo, kdor je še nima, jo dobi pravočasno in naj prilepi na njo svojo fotografijo. 4. »Objave« veljajo tudi za brzovlake. Višji oficirji imajo na vseh vlakih pravico do I. razreda, nižji do 11., (pod' oficirji in redovi-bojevniki do III. razjed« )• 5. Objave- je treba dati na postaji in v Zagrebu pri priJ**,. 6 N;l ni pisarni mi kolodvoru7 Ijago prilepiti ‘me.'uv Zagrebu izvedo člani 'iSfe in f^aodbora ob prihodu v kon-mariborskega. na zagrebškem kolodvoru- * S ,vo je dostojno, mirno in resno obf Lnfe- - K(ior ‘mn Pravi™ do napredovanja. iiaj naslovi prošnjo na Ministrstvo vojne 111 mornarice ter pošlje to prošnjo s prepisom na Pododbor. — Zaloga uniform je z izda- nimi izkaznicami izčrpana in se za enkrat ne morejo izdajati nove izkaznice, dokler ne dospe zopelnu pošiliatev uniform. -- Predsednik. Danes v ponedeljek 10. maja tofu« ob 8. uri zvečer i KONCERT ČEŠKE FILHARMONIJE- iutJt 10. maja 1E22. Dr. Korošec svojim volicem. j Učiteljski vestnik. Dr. Korošec je, kar se vobče rado pozablja, tudi poslanec mesta Ljubljane. Da se otrese vseh neprijetnih očitkov, je čutil dolžnost, da pred volilci Ljubljane da obračun n svojem delovanju iv korist slovenske prestclice. Zato je sklical sestanek pristašev SLS, (ki pa niso edini volilci dr. Korošca) in je na tem sestanku 'boročal o svojih uspehih in neuspehih. Njegov govor po konceptu je Intel vse znake sistematičnosti in je temu primerno obdelal najprej uradniško vprašanje. Zagotavljal je najprej, da se je Jugoslo-■vansfei klub boril m revizijo uradniškega zakona, zahteval je tudi, da se uradnikom in upokojencem priznajo kronam odgovarjajoči dinarski prispevki ter njihova stalnost. Poslanci SLS so bili ;vedno PNfti redukcijam. SLS tudi ni nikdar Ik>zabila delavskega stanu, dasi se beograjski vlastodržci ne brigajo zanj. Odpravili so borze dela. Jugoslovanski klub se ie boril proti davku na delo in preti omalovaževanju sociahie politike, dasi liaTd*6? 23 sccia!no politiko sam izjav-i>redl^6 neP(>treben. Šele včeraj so bili ^ parlamentu vsi mednarodni Xo ne^m,dela- SLS tega del" Turi • ovirala. ur,! g e<^e izseljeniškega vprašanja ■ poslanci SLS storili vse primerno, zla- i-ftdrSi86 do"ajai0 ravn0 tu 'mncge ne’ Glede obrtnikov je Jugoslovanski klub naipravil vse korake, da se olajša njihov raavoj, da se jini omogočijo primerni ki editi, ki so jih doslej prejemali le srbski obrtniki, ki pa so morali biti tudi agitatorji za radikale. SLS je vedno tudi branila interese nase poštene industrije, ker vedo naši in-dustrijalci mnogo povedati, kako jim meče vlada polena pod nege. Dr. Korošec je ostro napadal Narodno obrano, da je v služili beograjskih gospodarskih špekulantov in je proti razvoju slovenske industrije. G Lede mesto Ljubljane je Jugoslovanski klub zahteval iste kredite, kakor jih prejema Beograd. Da se je hišuonajem-irinski davek znižal, je tudi velika zasluga Jugoslovanskega kluba, dasi dr. Korošec ne odreka tudi drugimi zaslug za to. Jugoslovanski klub se bo potrudil, da izgine z mestnega magistrata tudi sedanji gerentski svet. Zanimivo je, da so vsi važni funkcionarji v Sloveniji kot 'Pirkmajer, Baltič in ljubljanski gerentje vplivni pristaši sam. demokratske stranke, dokaz, da je velesrbskim radikalom slovenska SDS najljubša. Mnogi nas vprašujejo, zakaj ne gremo v vlado. Zato, 'ker se držimo svojega programa, ki srno ga svojim volilcem obljubili izpolnjevati. Nočemo prodati slovenskega naroda! O političnem položaju se je dr. Korone izrazil sledeče: Le naša stranka je /jI1ala tekom let obdržati disciplino. Vse hruge stranke so razkrojene kot demo-■natska in radikalna, v kateri opazimo lutviCev6'’ h^šičevo, Jovanovičevo in Uzu-njo tod?«^6 ker je zadoni ii s nomor- v Volv°dini ■ in Mace- , s pomočjo p.oileije j ,, slancev, ki gredo z vsakn tn J MODNO PISMO. doniji s pomočjo oobn-• °- 1 1 klancev, ki gredo . SgJ&S sko vlado. Uzunovic drži Paši.--, ’ J. i. i ot> strani m mm izpodjeda vpliv. Pašič bo najbrže izzval krizo, mog0ge tudi Radič. Radič je proti Nikiču, šupe. rini in Pavlu Radiču, ki je izdajal razne diskretnosti radikalom. gotov° do volilne vlade, je Pašič d m° ne ko voidil. še manj pa skupno* S kiffevičem. O, da <0r° k(do\'o ipa je, da bo sedanja vda ’ vsled Radičeve negotovosti, nezmiož-(|U 'jedili volitve. Najbrže bo morala vla-a iskati pomoči še kje drugje. Kaj s 1,1 mislim, me gotovo razumete. Na strani je treba pustiti razna narod-ho politična vprašanja. Mi umiramo in glavni problem izumirajočega naroda je vedno socialno gospodarski. Nikdar pa ne smemo pozabiti narodnega sporazuma Slovencev s Srbi in Hrvati. Le na tej podlagi se morejo Slovenci obdržati kot narod tako, da bo naš človek mogel v Sloveniji živeti in biti gospodar na lastni zemlji. Pri sestanku, ki mu je predsedoval dr. Stanovnik, je bilo navzočih okoli 400 oseb, ki so mestoma aplavdirale dr. Korošcu, zlasti, kadar jo prav vneto zabavljal čez beograjsko korupcijo. Ob pol 10. uri zvečer se je sestanek zaključil in zborovalci so se vračali po ozkem hodnik n. Streliške ulice, ki je bila kot nalašč vsa razkopana, v mesto. la- V7.roki preokreta v učiteljskih vrstah. Pred vojno je bilo učiteljstvo razdvojeno na klerikalni in takezvani napredni tabor. Zato učiteljski stan ni imel nobenega ugleda med širokimi masami naroda, ker je bil strankarsko razdvojen in so stranke ubijale ugled učiteljstva v boju druga proti drugi. Po vojni je nastalo še več naprednih sfank in z njimi se je boj med učiteljstvom’ še bolj poostril. Napadati so se pričele celo napredne frakcije1 učiteljstva med seboj in vsak izgled, da bi se učiteljstvo združilo vsaj v svrho povzdi-ge šolstva in presvete, kar je za našo državo življenjsko vprašanje, je bil brez upa. Politične stranke so ta položaj učiteljstva izrabljale in so preganjale zdaj en, zdaj drugi del učiteljstva. Učiteljstvo je bilo brdz moči in brez odporne sile. Kakor so bile stranke na površju, tako se je smatralo tudi učiteljstvo edino po strankarski pripadnosti, kot učiteljstvo prve in druge vrste. Strokovna kvalifikacija se sploh m več upoštevala. Strokovna demoralizar cija med učiteljstvom je bila na polnem pohodu. Šolstvo je propadalo in učiteljstvo je izgubljalo ideale do šole. Tuji odloki in prosvetni preokreti zaradi teh razoranih razmer med našim učiteljstvom niso našli tal in naša država je zaostajala, namesto da bi napredovala z drugimi državami v šolstvu. Učiteljstvo je usmerjalo svoje delovanje in svoj program po dnevni politiki in pretresljaji dnevne politike so ga metali šeni in tja, ker ni imelo samosvojega prosvetnega stališča in programa, ampak se je naslanjalo le na ideologije in programe političnih strank. Kulturna vprašanja so šla preko učiteljstva. Edina borba, ki jo je vodilo učiteljstvo je bil boj za materialne koristi stanu. Stranke so učiteljstvo v tem podpirale, s tem so ga pa odvajale od samostojnega mišljenja in so zahtevale, da tudi njihove ideologije in prosvetne cilje sprejema brezpogojno kot dogme. S to borbo se je zajedal med učiteljski stan globok osebni materializem, ki je v resnem človeku moral vzbujati strah za šolo in je ovrgel vse nade za kake nove visoke polete šolske reforme. Pri mlajšem učiteljstvu se je pa ukoreninil poseben nazor o nalogah učiteljstva, ki je imel svoje največje zlo v lovu za boljšimi službenimi mesti. Stranke so ga v tem pridno podpirale ker so mislile, da ga v tem priklepajo k svoji stranki. V resnici so pa s tem svojim postopanjem vzgajale le neznačajnost med učiteljstvom, morile so zakonite temelje' in jemale v učiteljstvu vero v zakonitost in pravično postopanje. Osebni egoizem se je razpašal vedno bolj. Učiteljstvo se je pričelo zatekati do političnih strank, ki pa niso mogle ustreči vsem po zakonu, zato so jih začele rušiti. Najžalostnejše je pa bilo pri tem, da se je cenilo učiteljstvo po partizanski pripadnosti, vsako veljavo in vrednost pa je izgubilo poklicno in strokovho delo tel- strokovna in službena sposobnost. Ni čuda, če je pod takimi razmerami padala šola, prosveta in se je pogrezala v blato strokovna in etična vrednost učiteljskega stanu. Vsi so uvideli, da tako ne more več dalje, le voditelj slovenskega učiteljstva g. Jelenc ni hotel uvideti in pripoznati tega ter je z nekaj zagrizenimi strankarji zagovarjal absolutni naslon na SDS, ki je največ kriva na demcralizaciji učiteljskega stanu. Udarjal je po vsemu učiteljstvu, ki ni pripadalo njegovi stranki. Zato je moral tud) iti! Učiteljstvo,’ v katerem je že dolgo vrelo, se je dvignilo in je započelo borbo za zopetno pridobitev izgubljenih svojih pravic in idealov, za okrepitev svoje notranje moralne sile in za oprostitev učiteljskega stanu od dnevne politike. Dvignili so se mladi tvorci, ki hočejo učiteljstvo vrniti zopet šoli, prosveti in narodu! Prepričani smo, da bodo zmagali, ker mera biti vsa poštena javnost na njiho- vi strani in ker si ne moremo predstavljati, da bi mogel še kak učitelj nastopati za tuje koristi pred lastnimi koristmi, posebno če so v škodo stanu, šoli in narodu. Širite ,-Nar. Dnevnik*4. Na polju mode imamo revolucijo. Ta revolucija se razteza kot se zdi, na vse dele naše obleke. Ne samo širokost in oblika krila, temveč tudi rokavi, vratne partije, ta j la, poleti pa najbrže tudi klobuk, vse se bo temeljito izpremenilo. Naveličale smo se tičati vedno in vedno samo v ozlkem, Žaklju podobnem futeralu, ki se izpreminja samo glede barve, dolgosti rokavov in dekoltejev. Sicer vidimo še dosti ravnočrtnih oblek, vendar pa je spodnji rob že razširjen z vstavki gub itd. To je pozdravljati, zakaj krila so postala z ozirom na dolžino vse preozka. Zmagala bo oblika zvona. Mnogovrstnost kroja, ki pride pri tem v poštev, omogoča mnogovrstnost garniranja in vsako blago omogoča zopet drugačen kroj. In ta igra predvsem sedaj glavno vlogo. Kajti razširjenje spodnjega dela krila v zvezi z gornjim delom obleke, ki je še vedno pogosto izrezan, vodi naravno k prince.—obleki — na j plemenitejši in ženskemu telesu najprimernejši obliki. In. res vidimo že pogostokrat prav preproste, spodaj v obliki zvona razširjene princes-obleke, ki so večinoma sestavljene iz mnogih ozkih delov. Seveda ni vsako blago za to primerno. Baržum, rips-svila ali crepe, satin spada vsekako zraven. Kajti tenko blago kot svile, chif-fon, bast-svila, crepe de Cine samo učinkuje samo pri gotovi obilnosti. Isto velja pri še vedno priljubljenem močuo desi-niranem blagu. Kar se tiče rokavov, vse-kako kratki rokavi niso več edino moderni. Vidimo že mnogo dolgih, ozkih kot tudi širokih, vendar pa kratki rokavi, vsaj poleti ne bedo popolnoma izgi- Stran 5. nili. Tudi dekolte se ne bo dal tako lahko popolnoma izpodriniti. Nizka tajla pride v kratkem iz mede. Tudi pri plaščih opažamo spodaj razširjenje ,v obliki zvona. Plašč iz modrega volnenega blaga s srebrnimi trakovi. Od'leve na desno: Slamnik rožne barve s trakom iste barve in tremi zaponkami iz emajla. — Rjav klobuk s svilenim trakom iste barve in vezane ter zeleno in sivo poslikanim trakom iz erepe de Chine. — Klobuk iz črnega in erešnjevordečega traka z bižuterijskim nakitom. Šport. Slavnostni občni zbor S. K. Ilirija. V teh dneh poteče 15 let od ustanovitve S. K. Ilirija, ki je bil prvi Športni klub v Sloveniji. Kot nekaka otvoritev slavnostnega tedna, se je vršil včeraj v magistratni dvorani slavnostni občni zbor. Udeležba je bila polnoštevilna, tako s strani članstva, kakor tudi zastopnikov raznih oblasti, športnih organizacij ter ostalih športnih klubov; to dejstvo jasno dokazuje simpatije, ki jih uživa slavljenec. splošno in v svojem strokovnem krogu. Ob pol 11. je otvoril predsednik dr. Berce, v asistenci ostalega jubilejnega odboru, občni zbor. Po običajnem pozdravu navzočih zastopnikov oblasti, klubov etc., je v kratkim besedah orisal razvoj in zgodovino SK Ilirije. Nato so čestitali: v imenu velikega župana ljublj. oblasti dr. Mencinger, v imenu vojaške oblasti divizijski komandant general Ka-lafatovič in za mesto Ljubljana predsednik gerentskega sveta dr. Puc. Posebno burno odobravana je bila čestitka gene- j rala Kalafatovica. V nadaljnem je taj- ■ nik kluba gospod Jerala podal izčrpno poročilo o razvoju kluba od početka pa do današnjega dne. Klub, ki je v prvih svojega .obstoja imel izključno namen gojiti samo nogomet, je po vojski ustanovil sekcijo za sekcijo, tako da danes poseduje 7 sekcij, medtem ko je osma t. j. zrakoplovna ravno v pripravi. Poleg permanentnega prvenstva Slovenije v nogometu poseduje Ilirija več enoletnih državnih prvenstev v celokupni moški in ženski lahki atletiki, več državnih in nebroj slovenskih prvenstev iz posameznih panog lahke atletike itd. Ilirija je oni športni klub, ki je oral športno ledino med Slovenci in ki ima nevenljive zasluge za razvoj slovenskega športa vobče in specijelno. Iz njene srede so izšli organizatorji različnih športnih instanc v Sloveniji, kakor LNP, LLAP, LPP, športne zveze, olimpijskega pododbora itd. Ilirija je vpeljala Slovence v mednarodno športno areno in danes lahko š ponosom gleda na svoje delo. Ona je kumovala vsem športnim klubom v Ljubljani, Slov. sp. ki. Celje in I. S. S. K. Maribor. — Po govoru g. Jerale se je vršilo predavanje o uplivu športa na človeško telo. Predaval je nad vse zanimivo g. dr. Bleiweiss; njegovo predavanje izide v naslednji številki »Slovenskega s po rt a, katero vsled tega vsakemu športu najtopleje priporočamo. S tem predavanjem se je zaključilo slavnostno zborovanje. Jubilejni nogometni turnir juniorskili moštev. V soboto se je kot pričetek jubilejnih tekmovanj odigralo na igrišču S. K. Ilirija prvo kolo mladinskih pokalnih tekem. V I. kolu sta nastopila sledeča para: SK Uirija:ŽSK Hermes in Gradjan-ski SK-.Hašk. S. K. Ilirija : ŽSK Hermes 5:1 (1:1). Ilirija ni nastopila v kompletni posta- vi. V prvem polčasu sta bili obe moštvi precej enakovredni. V drugem polčasu pa je Ilirija s sigurnostjo obvladala svojega nasprotnika in konstantno oblegala njegovo svetišče. Zahvala za tak rezultat, ki nikakor ne odgovarja poteku igre, gre edinole vratarju Hermesa, ki je branil bravurozno. Sodnik g. Fink. Gradjanski SK : Ha.šk 3:1 (0:1). Moštvo Gradjanskega je fizično močnejše od Haškovcev in to jim je tudi prineslo zmago. V drugem polčasu je napadalna vrsta Haska popolnoma odpovedala in Gradjanski je v krakih presledkih zabil vse 3 goale. Sodil je dobro g. Vodišek. V nedeljo se je nadaljevalo pokalno tekmovanje, iz katerega sta bila izloče- Stran 6. NARODNI DNEVNIK, ponedeljek, 10. maja 1926. rrmiiw—nwrin imiim n ini ■■'iiiMiif m i ■ ,u BBenHar*Rww:n»HannB Štev. 103. na Hašk in Hermes, medtem ko_sta se plasirala za finale Ilirija iu Gradjanski. Predtekma: Hašk : Hermes 5:2 (3:1). Tekma ni nudila skoro nikakega športnega užitka; bila je docela raztrgana, 't ekmo je sodil g. Fink. Finale: Gradjnski SK : Ilirija 1:6 (1:1). Tekma je bila ves čas napeta in predstavljala deber nogomet. S strani Grad-janskega se je igralo sem in tja precej surovo, kar je tudi imelo za posledico, da je sodnik v drugem polčasu izključil dva njihova igrača in razen tega tudi enega od Ilirije. Drugi polčas je bila Ilirija v precejšnji premoči, toda G rad jamski tako visokega poraza kljub temu ni zaslužil. Sodil je dobro g. Vodišek. Pred finalno tekmo je pozdravil predsednik dr. Berce v asistenci ostalega jubilejnega odbora c! a gesta: Hašk in Gradjanski sta izročila Iliriji dva krasna pokala z zastavico. Nato so čestitali zastopniki SK Jadrana, Slovana in Pii-morja. Idealni tip lahkoatleta. Po olimpijskih igrah v Londonu I. 1908 se je splošno mislilo, da je treba za rekordne uspehe prisojeno moč in razpoloženje. Vitke, mišičaste postave so tedaj veljale za itltzi Mednarodnega lahkoatletskega mitinga na Dunaju se udeležita med drugimi tudi nemška feprinterja Iloirben in Soha 1 er. Prvi je kakor znano, lansko leto porazil znamenitega Amerikanca Paddooka in Murchisona in se, sicer brez uspeha, udeležil v januarju tudi halakih mitingov v Ameriki. Prosveta. Koncert češke filharmonije. Opozarjamo posetnike današnjega koncerta, da je začetek točno ob 8. uri zvečer, ker se koncertanti po koncei iu takoj odpeljejo. Občinstvo prosimo, da pride sigurno do tričetrt na 8. uro, ker bodo radi silno mnogobrojnega občinstva težave z garderobo. Garderoba bo namreč samo na obeh straneh v predsobi in na levi strani dvorane, desna stran pa je rezervirana samo za godbenike. Prosimo, da občinstvo to blagohotno vpošteva in pride točno h koncertu. Sokolstvo. Sokol Ljubljana II. poziva članstvo, ki >e namerava udeležiti Vsesokolskega zleta v Pragi, da se čimpreje javi društvenemu načelniku, ki ga je dobiti vsak dan od pol 20. naprej v telovadnici na realki. Udeiežba na zletu bo omogočena vsak, nun-, ker celokupni stroški niso visoki in ne bodo presegali 1000 Din za osebo. To vsoto prištediti za more vsak sokol pri količkaj dobri volji. Opozarjamo, pa Še enkrat, da mora biti vsak udeleženec prijavljen v društvu. Storite svojo dolžnost čimprej, da olajšate poslovanje. Natančnejše informacije dobite isto-tako v društvu. i«ck London: 77 Morski vrag. Kakih šest mornarjev je pohitelo za njim; ustavili so se pri prečkah in čakali; dva izmed njih, Oofty-Oofty in Black, ki je bil krmar v Latimerjevem čolnu, pa sta počasi plezala kvišku, vzdigujoč se z močjo svojih rok vedno višje in višje. Stvar je bila nevarna, kajti v višini več kot sto čevljev nad palubo, v kateri sta se držala z rokami, njun položaj ni bil baš ugoden, da l>i se obvarovala pred udarci Mugridgovih nog. Mugridge je divje brcal okrog sebe, dokler se ni Kanadcu posrečilo, da ga je prijel z eno roko za nogo. Trenutek pozneje ga je Black pograbil za drugo. Nato so se vsi trije borili, drseli počasi nizdol in končno dospeli do tovarišev na prečkah. Bitka v zraku je bila končana. Mugridge je bil premagan; cvilil je in se zvijal, iz ust so se mu cedile krvave pene. Naposled so ga privlekli na palubo. Wolf Larsen je naredil pentljo iz vrvi in jo obesil kuharju pod pazduho. Nato so nesli reveža na zadnji konec ladje in ga vrgli v morje. Odvilo se je štirideset — petdeset — šestdeset čevljev vrvi, ko je Wolf Larsen zaklical: »Privežite vrv!« Oofty-Oofty'je zadrgnil vrv okrog drega; vrv se je napela in potegnila kuharja na površino. Ves prizor je' bil v resnici pomilovanja vreden. Dasi kuhar ni mogel utoniti in je bil poleg vsega jako trdoživ, je vseeno pretrpel vso grozo gaganja. Ladja je vozila prav počasi; kadar se je njen zadnji kcnec vzdignil vrh vala in je potem zdrknila naprej, je potegnila nesrečneža na morsko površino in mu dala tako trenutek časa, da je mogel dihati. Ampak za vsakim dvigom se je zadnji del ladje zopet pogreznil in ko je rilec lenobno plezal na naslednji val, je vrv odjenjala in kuhar se je zopet pogreznil v vodo. Pozabil sem bil, da smo imeli na ladji Maudo Brewster. Zdrznil sem se, ko je prav rahlo stopila poleg mene. Odkar je prišla na ladjo, se je prvikrat prikazala na palubi. Smrtna tišina je pozdravila njen prihod. »Kaj pa je, da so talco dobre volje?«- je vprašala. Vprašajte kapitana Larsena,« sem odgovoril mirno in hladno, dasi je! kri vzkipevala v meni ob misli, da bo videla toliko okrutnost. Sledila je mojemu nasvetu; obračala se je, da bi ga izvršila, ko je tik pred seboj uzrla Oofty-Ooftyja, ki je z živahnim zanimanjem držal vrv. »Ali lovite ribe?« ga je vprašala. On pa ji ni odgovoril. Oei4 ki so pozorno pomotri-vale morje za ladjo, so se iznenada zaiskrile. Morski som, gospod! je zaklical. . »Potegnite ga na ladjo! Urno! Vsi na pomoč!« je zavpil Wolf Larsen in sam planil proti vrvi. Mugridge je bil slišal Kanakčev klic in je bedno kričal. V majhni oddalji sem videi črno plavutc, ki je rezala vodo in se mu je približevala hitrejše kot so ga vlekli na krov. Bilo je docela negotovo, ali ga bo dobil morski som ali mi; šlo je samo za nekoliko trenutkov. Ko je bil Mugridge tik pod nami, je zadnji del ladje zdrknil po strmini mimo drvečega vala nizdol, tako da je bil morski som na boljšem. Piavuta je izginila. Trebuh roparske ribe se je belo zasvetiL, ko se je zagnala kvišku. Skofaj enako hiter je bil tudi Wolf Larsen, \endar ne docela Vse svojo silno moč je združil v enem samem silnem potegliaju.. Kuharjevo telo se je vzdignilo iz vode; enako del telesa morskega soma. Kuhar je potegnil noge kvišku; strašna riba se je komaj dotaknila ene noge, kot je bilo videti, in pljusknila nazaj v vodo. Ko pa se1 je je dotaknila, je Mugridge zavpil. Privlekli so ga na krov liki pravkar ujeto ribo; priletel je na krov na vse štiri in se zvalil po tleli. Ampak curek krvi je vrel od njega. Desnega stopala ni bilo; morski som mu ga je odgriznil tik ob gležnju. Tedajci sem se ozrl po Brewsterjevi. Obral ji je bil bled kot zid, oči široko odprte od groze. Srepo je strmela, ne1 v Tomaža Mugridga, ampak v Wolta Larsena. Kapitan je to opazil, se na kratko zasmejal po svoji navadi in dejal: »Igla s človekom, gospica Brewster. Stavim pa, da je nekoliko bolj surova od one, katere ste vi vajeni — ampak vseeno igra s Movekom. Morskega soma ni- -sem vzel v račun. Bila — Pri teh besedah se je Mugridge, ki je bil vzdignil glavo in videl, koliko krvi je1 že izgubil, prevalil na drugo plat in se zagrizel s svojimi zobmi v Wolf Larsenovo nogo. Kapitan pa se je hladnokrvno sklonil h kuharju in ga stisnil s palcem in kazalcem zadaj za čeljusti in pod učesi. Čeljusti so se obotavljaje ra/> klenile in Larsenova noga je bila ozpet prosta. (Dalje prih.) Trpežnost, solidnost in tovarniške cene so najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke. Posebno lepa Izbera za birmance. Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 5f. 2 Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para. debelo tiskano Din 1*—. I ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi o *! najllnejšl Irt najokusnejši namizni Ris iz vinskega kisa. 0 jm' ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično In hlgijenlčno n oj mod er-neje urejen« kis ar na v J up o slavij 1. Ptoaraai Uubljana, Dunajska outa at. to, II- nad»lropJe, Uprava »Narodnega Dnevnika** prodaja makulaturni papir kg Din 4-50. Prodasta se 2 liiahalasti palmi (Facher-palme), stari po 15 let. — Naslov v upravi. Na dobro in ceno domačo opoldansko hrano se »prejme več gospodov in gospodičen. Naslov v upravi lista. Otomane najiinejše izdelave v da-rnashi 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška deta najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6. Proda se posestvo s hišo in nekaj zemljšča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Pitsman. PREHOD - UH Ufotfovi I/«. • T«W. 56. Stekleno »trešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani higijenična likalnica in svetlo-likalnica FR. ŠIMENC LJUBLJANA, Kolodvorska 3. 50.000 Din in več letnih dohodkov z lahkoto zaslužiti se nudi vsakomur. Ponudbe z znamko Din 1— na M. PIRC, Ljubljana L, poštno ležeče. Postranski zaslužek primerno za vsakogar. — Pojatpila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna drufba z o. z., Ljubljana, šelenburgova ulica 7/II. Naročajte .Narod. Dnevnik*. r-------------------------- DAMSKE PLATNENE. ČEVLJE po Din 95 sledečih berv: bele, sive, rujave, drep in črne z . leseno ali usnjeno pelo dobite pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 6. POŠILJA SE TUDI PO POŠTNEM POVZETJU. V*. Za v Prago priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, naraščaj in deco. — Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. Zahtevajte cenikel BRATA CAPUDER LJUBLJANA Wolfova ulica 1 /II. Za tretjino cene imate pozimi ua umi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih nn-nil kozarcih in aparatih. Tvorniška zaloga: Fructus — Ljubljana. Tudi na obroke! Več tisoč cvetlic za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih gredi?, (lepili), kakor tudi za okrasitev javnih prostorov, restavracij, postaj, pokopališč itd. priporočalvan Šimenc. vrtnar, Ljubljana. Gradišče št. 12. ženitvena ponudba. Gospod, zavarovalni nadzornik, dobro situiran, star 85 let se želi v svrtoo ženitve seznaniti z gospodično od 20 do 25 let-Najljubše mu če je trgovka lia deieli ali pa v mestu, ali pa boljše situirana hčerka kakega veleposestnika. Premoženja mora imeti 500.000 Din do 1,000.000 Odgovori s slikam*«,..;,, ^ vrnejo naj se pc*uel pod strogo tajnostjo n;1 Upravo -Narod. ka< pod c. knttge TELEFON I*a*}»t*ai la odfCToral »rednik ALKKSAKDB* ftBLBZNIKAB - z* tt*arn0 >Mer'CUT< v Ljubljani A«dr«J Serer.