IV-:-una plačana ŠTEV. 84. \ Hil. \ LJUBLJANI, petek, 16. aprila 1926. LETO 10 Posamezna številka Din 1'—. mm DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne* izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 30’—. Heodifisen političen list. Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica št. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Upravništvo: Kongresni trg st. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t. Pismenim vprašanjem naj se priloži zn«,*~,'“ za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Vlada brez Stjepana R dtča. Že pred dobrim pol letom se je pričelo govoriti, da se ima se daviti nova vlada brez- šefov strank, da se pod feni lepim ugovorom ublaži umik g. Nikole Pašiča. -edaj se je ta govorica uresničila, pa čeprav je še pred kratkim izglodalo, da je nemogoče, sestaviti radikalno-radičev-hA(> 'Rudo proti volji Pašiča in Radiča. Bil je triumf St .Radiča, ko se je sestavila prva Uzunovičeva vlada brez Ni-‘v°le Pasica. Ta triumf je, bil tem bolj P nnemben, ker je izpadel iz nove vlade tudi finančni minister, proti kateremu je pričel kampanjo St. Radič. Bil je še svež ta triumf, ko je dosegel St. Radič nov uspeh, da je bila sprejeta demisija ministra Krste Miletiča in da je, prišel na njegovo mesto dr. Ninko Perič, pristaš politike sporazuma. Na višku uspehov je bil tedaj St. Radič, ki je podiral ministre, da je bila vsa javnost osupla. Še pa ni bilo zadosti St. Radiču, ker njegova ofenziva se je nadaljevala. Nove intervievve je dajal novinarjem in nadaljeval je z napadi na svoje ministrske kolege. »Simonovič je kockar,« je govoril novinarjem in vse je kazalo, da tudi ta napad »i poslednji. Tedaj je počil prenapet lok m sledil je ultimatom radikalnih ministrov. »Stjepan Radič mora iz vlade,« je da njih striktna zahteva in ker se St. kotel umakniti, je podal g. Uzu- -cdavO ,!!isi‘0 v’sega kabineta in takoj . “SS T * ««<“»• h* • 1 bičem m dr. Šuperino, da je vsai 0hZjW ,”°‘radl6eVSka koalicii“ Nikola Bašič je dobil s tem svoje zadnje, obenem pa je bila s tem zasi-Mirana tudi enotnost radikalnega kluba. . ‘ :al lez vsakega dvoma je bilo, da Ura Nikola Pašič na seji širšega glav-n-ga odbora radikalne stranke naravnost sijajno zmagati, če bi radikalni ministri še nadalje trpeli vedno hujše napade St. Radiča, dočim so pristali na odstop svojega šefa iz vlade. Že celo pa ni mogel trpeti skoraj trikrat močnejši, radikalni klub, da njegovi zastopniki v vladi niso odvisni toliko od zaupanja, ki ga uživajo v klubu, temveč od temperamenta šefa druge koalirane stranke. G. ‘ fjepan Radič je mislil, da je govorenje v vsakem slučaju zlato in zato se je zgo- 0,„da 80 ^ile njegove hujše izjave oproščene, da pa je enkrat bila mera Pplna in je primeroma neznatna izjava 'la vzrok padca. . Imamo tako novo vlado brez Pašiča m brez Radiča in s štirimi nezasedenimi "Rnistrstvi. Že v tem se vidi, da še ni ' adna kriza končnoveljavno rešena, ^01 več da se bo vlada razširila. Nujno Potrebno je to že vsled tega, ker je ske-gotovo, da dr. Nikič in dr. Šuperina ,e bosta mogla proti volji St. Radiča pripogniti v novo vlado toliko poslancev BS, da bi imela vlada večino. Zaenkrat pomeni nova vlada še vedno koalicijo radikalov in radičevcev. In če bi pristal St. Radič, da sodeluje njegov klub v vladi tudi brez njega, bi se mogla obnoviti stara koalicija z utrditvijo pozicije HSS. Vsi znaki pa kažejo, da se k to ne bo zgodilo, temveč da si bo vlada %tnorala poiskati drugih zaveznikov, če Pa se ji to ne bi posrečilo, potem so volitve edin izhod ali pa pridemo do dik-hitnre. Prorokovanja niso nikdar hvaležna, Najmanj pa v naši notranji politiki. Toda gotovo je, da še nikdar nismo bili tako blizu koncentracijski vladi, kakor sedaj, ko je sestavljena vlada brez šefov strank. reba samo še, da pride na čelo vlade 1T,oz, ki bo s svojo avtoriteto in osebnostjo jamčil za pošteno upravo in koncen- V V vlada U?unovlča sestavljena -ADI OSTALA OD HSS SAMO DR. NIKIČ IN DR. ŠUPERINA. Beograd, 16. aprila. Včeraj so ves dopoldne dohajali ministri v dvor in v' predsedništvo vlade. Mnogo posvetovanj je bilo tudi v ministrstvu za prosveto. Ob 12. so šli na dvor vsi radikalni ministri, z njimi pa tudi dr. Nikič in Šuperina. Predsednik vlade je tu pedal ostavko celokupnega kabineta. Takoj pa je bila predložena nova lista vlade ter je kralj podpisal ukaz te vlade. Novi ministri so takoj prisegli. Nova vlada se je izpremenila v toliko, da se izpadli iz prejšnje vlade ministri Štefan Radič, Pavle Radič in dr. Ivan K raja č kakor tudi vri državni podtajniki HSS. Na mesto prosvetnega ministra je prišel Miša Trifunovič, ki je hkrati namestnik ministra za vere. Dr. Benjamin Šuperina ostane minister za pošto in br-zcjav, hkrati pa bc namestnik ministra za agrarno reformo. Dr. Nikola Nikič ostane. minister za šume in rudnike ter ho nademestoval tudi ministra za trgovino in industrijo. Imenovanje nove \lade se tolmači hkrati kot ra zlu 1 v Hrvatski seljački stranki. Radlčevski državni podtajniki odstomii. Beograd, 16. aprila. Državni podtajniki HSS sc po včerajšnjih dogodkih podali v roke predsednika vlade Uzuncviča ostavko s tole motivacijo: Gcspcd predsednik, iz Vaše izjave, ki ste jo dali novinarjem, vidimo, da ste’na način, ki je nepoznan v parlamentarni zgodovini, izzvali krizo vlade in hkrati predlagali tako rešitev, ki je v nasprotju z vsemi pojmi parlamentarizma. Pri tem pa si še drznete misliti na podporo Hrvatskega seljaškega kluba in to navzlic izjavam, ki Vam jih je dal predsednik HSS Štefan Radič. Ta se je seveda v tej stvari prej sporazumel s predsedni- kom kluba in tudi najboljše pozna razpoloženje v klubu. Računate pa celo na vodstvo kluba, čeprav je vsej javnosti znane, da je to vodstvo enedušno s svojim predsednikom. Glede na to, dva od nas kot narodna poslanca in člana Hrvatskega seljaškega kluba in tretji ket član vodstva HSS skupne izjavljamo, da po Vašem nekvalificiranem postopanju s tremi od naših ministrov ter z našim predsednikom ne moremo niti trenotek več ostati, na medili državnih podtajnikov, na katera smo prišli edino le po zaupanju Hrvatskega i seljaškega kluba in vodstva HSS.« Izjavi ministrov dr. Šuperina in dr. Krajača. Beograd, 16. aprila. Ministra dr. Nikič in dr. Šuperina sta včeraj popoldne glede svojega stališča dala naslednjo izjavo: Prva vlada g. Uzunoviča je bila sestavljena po prizadevanju Štefana Radiča. Njen delovni program je bil izdelan po njegovem predlogu. Ta delovni program temelji na sporazumu, ki ga je izvajala pi ejšnja Pašič-Radičeva vlada in je raz-sirjen s pojačeno delavnostjo in s pobijanjem korupcije. Sam Štefan Radič je izjavil zbranim radikalnim 'ministrom, da bomo s tem delom nadaljevali do rednih novih volitev. Če radikali na to pristanejo, bi šli obe stranki na volitve kot srbsko - h rvatska koalicija. Druga vlada g. Uzunoviča pa je nadaljevanje prejšnje vlade in stoji na istih temeljih ter ima isti delovni program. HSS nima nobenega razloga, da bi tej vladi odrekla zaupanje* samo iz razloga, ker v njej ni Štefana Radiča. Nočemo se baviti z razlogieniateinatx Nočemo se baviti z razlogi, ki so onemogočili daljnje skupno nastopanje s St. Radičem v vladi, toda jasno je, da je interes države in naroda važnejši kakor pretenzije posamezne osebe. Ko smo bili postavljeni pred dilemo, da izbiramo med Radičem na eni strani in med sodelovanjem hrvatskega seljaškega kluba v vladi na drugi strani, smo izbrali drugo možnost, ker poznamo razpoloženje v Hrvatskem seljačkem klubu. Prepričani smo, da s tem le koristimo hrvat-skemu narodu. Sicer pa bo naše postopanje še-predmet razprave v klubu. OPOZICIJA PROTESTIRA KER SE NI OTVORILA FORMALNA KRIZA. Beograd, 16. aprila. Včeraj je bila seja načelnikov opozicijskih skupin, in sicer tozadevnega ožjega bloka. Na tem sesta-ku se je ubscdil način, po katerem je bila rešena sedanja kriza. To postopanje se smatra za popolnoma neparlamentarno, ker krize kot take formalno niti bilo ni, temveč je Uzunovič takoj, ko je dal ostavko, debil tudi že mandat za sestavo #ove vlade. Opozicija opozarja, da se to P0-stopanje prav nič ne razlikuje od onega, ko je bil vržen iz vlade bivši prom. mi-nm!8a te Rad°ievič- Opozicija obsoja te d« bi bilo neobhodno potiebno da bi se kriza razvila in bi se 1 zapela posvetovanja s predsednikom skupščine m z načelniki parlamentarnih traeijska vlada (bo sestavljena. Kdo je ta mož, so zadnji boji v radikalni stranki že pokazali in vsi znaki kažejo, da bo razvoj krize tudi šel v tej smeri. Naj pa bo kriza rešena kakorkoli, vendar je gotovo, da bo kriza slabo rešena, če bodo osebni momenti stvarni. In ta nevarnost njena. močnejši ko o ni odstra- skupin ter hi se šele po vstrajuem proučevanju kriza rešila. Ce opozicija ostane na tem svojem stališču, potem stojimo brezpogojno pred novo krizo, ker je vladi nemogoče stopiti pred skupščino. Izključeno je namreč, da bi jo podpiral ves Hrvatski seljački klub. POSLANSKI KLUB HSS IMA 227aPRI-LA ODLOČILNO SEJO. Beograd, 16. aprila. Klub Hrvatske se-Ijaške stranke bo 22. t. m. imel v Zagrebu seje, na kateri bo odločal o vseh vprašanjih, ki so glede na najnovejše politične dogodke postavljena na dnevni red. Prva sej , nave vlade Beograd, 16. aprila. Nova vlada je takoj včeraj popoldne začela delovati. Oh 5. popoldne je bila prva seja ministrskega sveta. Ministri Hrvatske seljačke stranke, ki so ostali v vladi, zatrjujejo, da ta vlada sedaj nadaljuje delo prejšnje vlade im temelju sporazuma. Oni so mnenja, da se to delo boljše opravlja v vladi kakor v opoziciji. Kakor izgleda, se bo vlada za sedaj najbolj bavila z vprašanjem, kakšno . tališče naj zavzame napram onemu delu HSS, ki bo s St. Radičem šel v opozicijo. Še vedno ni dognano, koliko članov .Hrvatskega seljačkega kluba bo šlo z dr. Nikičem in z dr. Šuperino. Radikali po najzanesljivejših informacijah iz vrst HSS trde, da bo dr. Ni kiču in dr. Šupe* rini sledilo 20 do 25 poslancev. Iz najbližje okolice Št. Radiča pa zatrjujejo z gotovostjo, da akcija dr. Nikiča in dr. Šuperine ne bo našla v klubu nobenega odmeva in da smeta oba računati na največ 5 do 6 ljudi. Če bi bilo to res, potem bi prišla, kakor mislijo politični krogi. no\a vlada v prav težak položaj napram parlamentu in se ne bi mogla skupščini uiti predstaviti, ker bi bila opozicija v večini. V vladnih krogih mislijo zaradi tega na to, kako zavarovati položaj vladi za slučaj, da res ne bi šlo za Nikičem in Šuperino toliko ljudi kakor se računa. Misli se, da se bodo v tem slučaju začela pogajanja z drugimi opozicionalnimi skupinami, v prvi vrsti z demokrati, muslimani in z dr. Korošcem. Na ta način mislijo radikali vseeno zbrati večino, ki bi omogočila delo vlade in s katero' bi se potem moglo iti na volitve. I>R. NIKIČ IN I)R. ŠUPERfNA -NISTA VEČ ČLANA HSS. Beograd, 16. aprila. Na podlagi skupne izjave dr. Nikiča in dr. Šuperine je Stefan Radič izjavil, da sta se ta dva s svojim postopanjem pa redu, ki vlada v stranki, sama izključila iz Hrvatskega seljačkega kluba in iz stranke. Zato ona dva ne moreta priti v klub in ne moreta tam nič razpravljati. Če bo še kdo k njima pristopil, potem naj ustanove svoj klub; ali v Hrvatskem seljačkem klubu zanj ni več prostora. IZJAVA ST. RADIČA. Beograd, 16. aprila. Na izjavo, ki jo je po sestavi nove vlade dal predsednik vlade Uzunovič, je tudi St. Radič podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi: Uzunovič ni njemu naznanil, da je izgubil njegovo zaupanje. St. Radič je podal ostavko kralju, ali kralj je ni hotel sprejeti. Uzunovič ni postopal niti lojalno niti pravilno. Odložil je predvčerajšnjo sejo ministrskega sveta, kar je protiustavno in protiparlamentarno. Tu ne gre za manire Štefana Radiča, zaradi katerih to radikali zahtevajo,, da on odstopi kot minister, temveč gre za korupcijo. Hoteli so pač, da Štefan Radiča, ki ni poslanec, z njegovo ostavko-odstranijo od diskusije, ki se bo vodila o korupciji, ko se bo začela debata o interpelacijah. To je nekak naval v zaščito korpcije. Zato je izključeno, da si tudi le en sam član Hrvatskega seljaškega kluba ločil in stopil na stran dr. Nikiča in dr. Šuperine, razen če bi jim uspelo podkupiti kako dušo. Oni nas bedo preganjali, to vemo. Predsednik radikalnega kluba je po mojih govorih v Basni, Hercegovini in Dalmaciji rekel dr. Krajaču: »Za vse vas nimamo dosti vislic.« Toda mi se vsega tega ne bojimo. Vemo, da je vse javno mnenje proti korupciji. POSLANCI HSS ZA ST. RADIČA. Zagreb, 16. aprila. Poslanci Hrvatske seljačke stranke, ki se nahajajo v Zagrebu, sc po neki odredbi pomočnika notranjega ministra dobili preko policije poziv, da odidejo takoj v Beograd. Prav tako obvestilo je dobilo tajništvo HSS. Tudi veliki župan je sporočil poslancem HSS, da morajo biti 16. t m. v Beogradu, Poslanci HSS, kolikor jih je' v Zagrebu, so sklenili, dla se pozivu ne odzovem. fr.^tnseatuessu^: aKtiSBureatst. jdKnasamKisnnanR^asm Ume HSS1 m\k\ kolonialni problem. V nedeljo se vrši občni zbor NSS, ki more postati tudi zadnji občni zbor nekdaj tako moogo obetajoče stranke. Vse je odvisno le od tega, če zmaga na nedeljskem občnem zboru oficielno ljubljansko vodstvo ali pa če zmagajo oni narodni socialisti, ki so ostali svojim idejam zvesti. V prvem slučaju je NSS dejansko prešla v vrste SDS in je iiadaljno vzdrževanje firme NSS nesmiselno m tudi nemoralno, v drugem slučaju pa je ohranila NSS svoj program in ostala čisla ter s tem rešila tudi pravico do nadaljinega obstoja. Katera struja bd na nedeljskem občnem /bom zmagala, danes ni mogoče reči. Jasno je samo to, da je ljubljansko načelstvo, NSS čislo na strani SDS. Ker ima načelstvo v svojih roku h Uidi strankin tisk in ves strankin aparat, je skoraj pričakovati, da bodo imeli 'idejni narodni -ori:ii;>ii nad vse težko stališče. Toda kljub temu morejo zmagati, če bodo požrtvovalni, ker je pravica na njihovi strani. Mislimo, da bi moral biti narodni socialist, ki le pravice ne bi jasno videl, prav neoprostljivo slep. Kot protest proti programu in metodam praznega naprednjaštva je nastala narodna socialistična stranka. Nastala je v časih, ko so bile naše politične razmere že kolikor toliko urejene, ko pa bi moralo vse slovensko delavstvo preiti v' socialno-demekratične vrste, ker je naše oficielno na-prednjakarstvo mislilo, da je delavec samo za parado na narodnih prireditvah. Brez zmisla za socialne zahteve je bila v časih narodno socialistične struje naša napredna stranka in zato je narodno delavska organi- j zacija morala nastali. In njen uspeh je naj- j boljše dokazal, da je res morala nastati. Za- I kaj če bi ne bila ta struja upravičena in nuj- : na, potem bi bilo absolutno nemogoče, da bi na mah in brez aparata zbrala v svojem taboru skoraj vse tržaško delavstvo. Po vojni, ko nam je bila dana svoboda, ; ni bila narodno socialistična stranka tako j zelo nujna v narodnostnem, ko pa v socialnem in moralnem pogledu. Zlasti slednje je narodno socialistična stranka krepko poudarila in s svojo »Jugoslavijo* zavzela v slovenski javnosti nad vse močno stališče. Ni bilo tedaj stranke, ki bi tako odločno in tako brezobzirno nastopila proti nečednim mefbdam v političnem življenju, kakor ravno NSS. Ta odločen boj je privedel NSS zlasti v hud konflikt z J DS in pozneje s SDS. Kako strasten in kako vehementen je bil ta boj, ve vsak narodni socialist. Vsak narodni socialist pa tudi ve, zakaj se je v tem boju zgodil nenadoma preobrat na škodo NSS. — Ze je bilo župansko mesto Ljubljane v rokah NSS, ko je prišla ona ogabna aiera, ki je šele v pravi luči pokazala moralno kvalifikacijo SDS. — Da je mogla na to afero pozabiti slovenska javnost, jej gotovo ni M čast. Toda naravnost nerazumljivo je, da morejo narodni socialisti pozabiti, na Irak način jim je bila izvita politična moč iz rok. Sledile so nato persekucije pristašev NSS. Mnogo krivic se je tedaj zgodilo in običajno samo pristašem NSS, ki niso bili člsn; načelstva. Interesantno pa je, da bi persekucijo občutili tudi nekateri od sedanjih glavnih propagatorjev zveze s SDS, da niso nasprotniki SDS uslišali njih prošnje in dosegli, da so se že izstavljeni dekreti preklicali in tako persekucijo preprečile. Vse to pa so današnji ljubljanski voditelji NSS pozabili in pozabili so celo na one grde napade na njih družine, ki jih je priobčeval »Pondeljek . Odkod la pozabljivost? Je sicer res, da se v politiki marsikaj pozabi in da je v poli i' 1: i morata bal j l.;.»sna, ko v javnem življenju. Toda eno je gotovo: če so voditelji na vse te reči pozabili, potem so morali imeti vsaj en argument, da je tudi SDS .pozabila na one metode, vsled katerih so bili še pred kratkim z njo v najostrejšem boju. Naj povedo najnovejši agitatorji za 5DS la argument! Menda ne bodo tako smešni in dejali," da SDS ne perseKvira več svojih političnih nasprotnikov. Res je, da jih ne persekvira, in sicer iz enostavnega razloga, ker jih ne more, ker kljub vsemu trudu ne more in ne more prilezli v vlado. Toda samo malo upanja je imela v tej krizi, da pride zopet v vlado in že je zagrozila učiteljstvu z obra-, čunom. In to novim agitatorjem za SDS ne zadostuje? In ne zadostuje jim niti to, da še danes SDS vse svoje prejšnje perseku-cije zagovarja? In ne samo to, celo proslavlja? SDS je ostala, kar je bila, razlika je samo ta, da danes ne išče samo vladne milosti, temveč tudi škofovega blagoslova. Izpreme-nili pa so svoje nazore gospodje od načelstva NSS. Zakaj? Kje je argument? Ali je mar argument, kakor ga je navedel včerajšnji »Slovenec« za nekatere celjske odbornike NSS, merodajen tudi za ljubljanske? Na vsa ta vprašanja treba javno in točno odgovoriti, ker vaša dolžnost, gospodje od ljubljanskega načelstva, je, da' sedaj ravno tako javno poveste, zakaj ste za SDS, kakor ste preje javno govorili,- da je treba »s ko-mptno SDS pomesti«. Vsak človek je zmotljiv in političnim ljudem je morda ta napaka dana še v posebni meri. Če so se gospodje od načelstva NSS zmotili tedaj, ko so agitirali proti SDS, je končno v’ gotovem oziru še odpustljivo, toda le pod pogojem, da zmoto javno priznajo! Ni pa odpustljivo, če politik ne vzdrži pri-liska, če ga druge ko idejne stvari prisilijo k zapustitvi svojega programa. Ker takšni politiki nimajo moralne kvalifikacije, da bi vodili tudi najmanjšo strujo, ker so njih pri-ih:ši v stalni nevarnosti, da bodo sredi boja od svojih voditeljev puščeni na cedilu. Zato pa vprašujemo: kaj je vzrok preori-entnciji in po Odgovoru, ki ga dobimo ali tudi ne dobimo, ne bomo samo mi, temveč vsa slovenska javnost vedeli, kam je treba uvrstiti bivše voditelje NSS. Zakaj prepričani smo, da večina pristašev NSS ne bo storila nemoralnega koraka, da bi vstopila v SDS. Večina bo ostala svojim idejam zvesta, pa čeprav l>i morala povečati Ono, ze itak preštevilno armado neštraakar- ' jev- . , , Teda tudi za te pride se cas, ker je ne- mogoče, da Slovenija ne bi dobila struje, ki bi 'zadovoljila vse dobro in pošteno misleče Slovence. Tudi za te pride še čas in zato bratje, vztrajajte, ohranite zvestobo sebi in svojim idealom, da pride čim preje tisti trenutek, ko bodo v Sloveniji politični špekulanti za večno odigrali! .-NemSki :i<;:; ;;i: n:' ir. Tvida, ki je živel pred vojno par let tudi v nemških, a i riških kolonijah in je torej dober poznavalec nemškega kolonuduega problema, je napisal o tem vprašanju izčrpen članek v »Berliner Tageblattu ., iz katerega posnemamo: Samo človeško razumljivo je, če Nemci žele, da pridejo zopet do kolonij. Leta in leta so se Nemci trudili, da so dvignili svoje kolonije, in to delo je prvi kit, ki veže Nemce na stare kolonije. Je pa tudi pravica Nemčije, da je uvrščena med kolonialne države. Ne zaradi kakšnih posebnih političnih ciljev, temveč ker to zahteva enakopravnost Nemčije z drugimi velesilami. Nemška želja po kolonijah nima nič opraviti z imperializmom ali militarizmom. Lc-ia 1914 je imela Velika Britanija s 37 milijoni prebivalcev eno petino sveta, Francija z 39 milijoni eno dvanajstino in Nemčija s 70 milijoni samo eno štiridesetiho. Francosko poročilo iz leta 1923 priznava, da niso Nemci zgradili v kolonijah nobenih utrdb. Vprašanje kolonij je Nemcem vprašanje pravice, V 14 točkah predsednika VVilsona ’ je bilo izrečno obljubljeno, da bodo pravice \ vseh držav jn kolonialnega prebivalstva pri ; dodeljevanju kolonij upoštevane. Ta obljuba ] se ni spoštovala in sam ameriški državni • tajnik Lansing je to priznal. Kolonialno vprašanje pa je tudi vprašanje nemške časti. V noti z dne 16. junija 1919 pravijo zavezniki, da je treba vzeti Nemčiji kolonije zato, ker so- se upravljale tako, da : so postalo izhodišče za roparske pohode proti svetovni trgovini. Tudi je Nemčija v pogledu civilizacije docela odrekla. Minister 1 Kiiiz navaja nato izjave Roosevelta, kr. bri- tanskega kolonialnega instituta, angleškega trgovinskega ministra George-a Forete-a, ki so se vsi zelo priznalno izrekli o nemški kolonialni upravi. Kulz navaja v podkrepitev svoje teze Uidi druge zavezniške strokovnjake. Kolonialno vprašanje pa je končno vprašanje politične, gospodarske in kulturne enakopravnosti ter samoodločbe nemškega naroda. S stališča enakopravnosti ima Nemčija historično in nravstveno pravico poslati kolonialna država. To pa je tudi v interesu za-veznikov, ker more Nemčija svojim repara-l eijskim obveznostim zadostiti le, če more nemško gospodarstvo podpreti s kolonialnim. Dernburg je navedel te vzroke za zopetno podelitev kolonij Nemčiji: Logika dogodkov in stvari je privedla do spoznanja: 1. da je sprejem Nemčije med velesile tudi sprejem med svetovne sile in da je zato nujno, da postane Nemčija tudi kolonialna dl1-, žava; 2. da že zahteva .takt, da se nezaslišan rop pelonij popravi; 3. da je treba skrbeti, da ne postane pritisk v nemškem narodu prevelik in da ne bi nemški narod skušal zlomiti spone, 'kakor je skušal to franao&kt narod vsled doge dxov leta 1870 in 4. vsled nemške trgovine, ki ne more ogrožati narodov, ki nimajo tako perečega problema prebivalstva, kakor Nemčija. To so nemški argumenti, da postane Nemčija zopet kolonialna država. Nemški narod njih veljavnost enodušno priznava in tudi v tujini niso brez vtisa. Ob 25-letnlcl Ihbltanske cestne železnice. VPRAŠANJE RAZMERJA MED USLUŽBENCI IN DRUŽBO IN VPRAŠANJE AVTOBUSOV V pogodbi si občina žalibog ni izgovorila nobene pravice, da »me odločilno vplivati na določanje delavskih mezd ali mesečnih plač. V tedanji »nacionalni dobi je mislil občinski zastop samo na jezikovno stran in si izgovoril pravico vplivati na nameščenje uslužbencev le toliko, da je kontroliral, če je vsak uslužbenec zmožen tudi slovenskega jezika. Kako pa bo Ut uslužbenec živel, zato se tedanji občinski zastop ni brigal. Pač pa ima občina možnost, da indirektno vpliva na določanje mezd in plač, ker ima občina pasivno odobravati ali neodobr ivati predlagane tarife, od katerih je vprašanje mezd bistveno odvisno. A tudi te indirektne pravice se občina ni vedno posluževala na korisl uslužbencem. Za uslužbence je veljala »prosta delovna pogodba, češ toliko li damo, če hočeš, če pa nočeš, i ii! Vsled tega z.a delavstvo neugodnega razmerja je prišlo ponovno do štraj-kov, ki pa niso mogli izpremenili slabega gmotnega položaja uslužbenci va. Tudi za starostno zavarovanje itd. se ni nihče od pogodbenikov brigal. Uslužbenci so bili navezani vsled tega na privatno zavari vanje, ki ga je vpeljala avstrijska »Kiein-bahngesellsohaft . Tej zavarovalnici so redno plačevali svoje prispevke, a danes seveda ta kapital nT skoro nič vreden, ker gn je požrl nesrečni princip .»krona je krona . Tudi ta zlati kapital »e je spremenil v papir in po pegodbi sklenjeni med Avstrijo in Jugoslavijo zavarovalnica ni dolžna v slučaju odkupa mestni občini oziroma uslužbencem več izplačati kakor za vsakih 100 /latih predvojnih kron 8 dinarjev jugoslovanske veljave! Jasno je, da z obrestmi tega velikanskega ..kapitala- ne bo mogoče nobenemu zavarovancu izplačati niti enodnevne pokojnine. Za- lo je bilo treba misliti n« nova pota, da si nsigurajo uslužbenci svojo starostno preskrbo. Pred par leti *je sedaj razpuščeni občinski svet predlagal in tudi sklenil zvišanje tarilov še preko zahtev družbe pod pogojem, da se prekomerno dovoljeni povišek cene za vsako vozovnico zbira v poseben stanovanjski fond. Tega denarja je danes že precej. Sicer ga je hotela družba zatakniti med razne druge fonde in ni zidala nobene stanovanjske hiše, loda pravočasno je občinski svet posegel vmes in stanovanjski fond je danes srečno Se tukaj. Ker pii" se ni zidala nobena stanovanjska hiša, so uslužbenci v svoji skrbi za sta-rosl prišli na srečno misel, da se zavarujejo pri domačem Pokojninskem zavodu, ki naj prevzame istnncvanjski fond kot prvo kapitalno kritje. Kako se bo to vprašanje rešilo, še ni gtovo, ker so pogajanja šele v teku, upano pa, da se bo tudi za nesrečne staroupo-kcjence dalo pri tej priliki kaj doseči. I'udi vprašanje uslužbenstva je točka, ki občino takorekoč sili, da čimprej prevzame podjetje tla podlagi pogodbe in občini pri-s to ječ ih pravic, da bo zasiguran obstoj skoro 100 delavskih in uradniških rodbin. Če se bo znala občina poslužiti svojih pravic glede odkupa podjetja v polni meri, odpade tudi sedaj nameravana uvedba avtobusov za vzdržavanje prometa po Ljubljani in okolici. Avtobusi so draga stvar. Kakor smo nedavno brali, stane eno tako vozilo skoro 1 milijon kron. Tudi vzdrževalnima je visoka, tako da je vprašanje konkurenčne možnosti z električno cestno železnico še jako odprto. Dalje moramo računati tudi z možnostjo,' da se bo končno le morala zgraditi na Savi kjerkoli velika hidroelektrarni centrala brez katere bo Ljubljana zaradi pri-visokili cen premoga popolnoma propadla, ker je vsak razvoj obrti in industrije brez cenene gonilne moči v Ljubljani nemogoč, od samih uradnikov pa Ljubljana živeti ne more. Kakor hitro pa bo zgrajena hidroelektrič-na centrala, avtobusi z električno cestno železnico nikakor ne bodo mogli konkurirati. Zato smo uverjeni, da občina napravi najpametnejše, če družbi plača tisto malenkost, ki ji gre po pogodbah in polagoma sama začno gra liti nove proge cestne železnice. V Ljubljani in v ljubljanski okolici je elektrike dovolj, da se ni bati pomanjkanja toka. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS. ROJINA, Ljubljana Alehiandro»o c. 3. Politične vesti. == Strankarska korupcija na državnih železnicah. Ped tem naslovom piše St. Radič v »Domu«: Hrvati smo imeli vedno nesrečo 7, železniško upravo. Pred vojno so bile naše železnice pod madjarsko upravo, ki ne bi bila niti slaba, da ni bila glavna naloga roadjarskih železniških uradnikov, da pri-lobe čim več učencev za madjarske šole. Ker je bila madjarizacija prva naloga, zato se tudi ni gledalo tako na druge napake. Po vojni ni bilo dosti bolje. Korošec je južni kolodvor naravnost preplavil s slovenskimi uradniki, Hrvate pa je preganjal hujše nego so jih nekdaj Madjari. (Tu g. Radič silno pretirava. Op. ured.) Nato so prišli radikalni niinislri. Strankarska korupcija je sedaj dosegla svoj višek. Proti radikalom ni bilo skoraj 'nobene kontrole. Postavljeni so bili čislo nesposobni ljudje, ki so bili vrhu tega koruplni. Na železnicah je zavladalo pravo razsulo. Na zagrebškem kolodvoru je skoraj vedno olja v vrednosti 100 milijonov dinarjev. To olje propada poleti vsled vročine, pozimi vsled mraza, Jler ni skladišč. NaSi vagoni pa f*e vsled pomanjkanja olju premalo mažejo in zato tuje države nočejo naših vagonov skoraj več sprejemati. Še slabše je s premogom. Mesto trboveljskega premoga '?e uporablja krapinski, ki silno kvari lokomotive, da so te v kratkem času nepo-rabne. Za vse to ve tudi Krsta Miletič. Vsega je kriv neki Jovanovič, proti kateremu pa se ne more ničesar storiti, ker ga 'ščiti sam Pršič. Enako škandalozno propadajo hrastove deske. Tudi one propadajo, ker ni skladišča. Zato pa nekateri uradniki, kakor Ivan Franic Požeganin, prihajajo v urad samo po plačo. Vse to je vzrok, da so naše železnice še vedno slabše ko pred vojno. Sreča je, da je Krsta Miletič spoznal, da naredi najpametnejše, če odstopi. Škoda le, da je 'iplolt bil železniški minister. Če bo radikalna stranka, česar pa ne verujemo, proglasila za svoje zastopnike take ljudi, kakor je Krsta Miletič, potem bo šel narod preko itje, kakor bi šel preho Hrvatske seljačk# stranke, če bi ona zašla na tako napačna pota. = Zakaj še niso Slovenci pridi v vlado? Nit to vprašanje odgovarja »Dom• sledeče: Slovenci niso prišli v to (prvo Uzunovičevo) vlado zato, ker so stvar pokvarili klerikalci. Oni so namreč zahtevali, da vstopijo v vlado samo Koroščevi ljudje, na to pa nikakor ni mogel pristati predsednik HSS, ker je debila >seljaška stranka pri zadnjih volitvah v Sloveniji 34.000 glasov in 4 poslance. Razen 'tega je jasno, da .slovenski popom vedno bolj izgubljajo tla meti narodom ia vrhu lega i'3 sigurno, da bi zopet, če bi šli siniti v vlado, uvedli svojo strankarsko .-irabo-vlado, na katero se nič manj ne spoznajo, ko balinali. Slovenci spopovci morajo spoznati, da, oni sami ne zastopajo naroda in da se država ne more sprijazniti s tem, da so bolj papeški od papeža samega ... To se mora nehati, ('e oni sami tega ne spoznajo pravočasno, tem hujše zanje; interese slovenskega naroda pa bo v največji meri spoštovala' druga vlada narodnega sporazuma; ker ima pri prvi spremenitvi vlade vstopiti v njo etn Slovenec od 'seljačke stranke. — Da ima biti ta Slovenec posl. Pucelj, je brez dvoma. = Nova pota francoske kolonialne politike Zmaga levice v Franciji kaže sedaj svoje, sadove tudi v francoski kolonialni politiki. Socialistični guverner Indokine Aleksander Vareune je govoril v Hanoju pred odličniki Indokine, da bo francoska misija k0««1”®’ ko*se izvrši zgodovinski proces in bo iz kine nastal en narod, ki bo imel skupn - terese s Francijo. — Delegat Francije v St-r.iji De Jou-venel je-govoril 111 “ Guverner v Alžiru Violette zahteva za Alzir avtonomijo in isto zahteva tudi guverner Steed za Maroko. Vietor Ougaqueur, guverner Madagaskarja, pa zahtev*, avtonomijo za Madagaskar. Francoski parlament je to novo kolonialno politiko svojih guvernerjev odobril, nasproten pa je njej konservativni senat. Vendar je skoraj gotovo, da bo parlament v tem boju zmagal in da dobe francoske kolonije prej ali slej svojo avtonomijo. — Notranjc-političen položaj na Češkoslovaškem, Stališče uradniške vlade dr. Čer-nyja postaja vedno težavnejše. V najostrejši borbi'proti vladi so češki narodni socialisti in sicer predvsem zaradi uradniškega zakona. Socialni demokrati so-iz načelnih vzrokov tudi proti uradniški v:’ad., r.r.-iO' pa... proti njej v tako ostri opoziciji, kakor narodni socialisti. Nacionalni demokrati so enako proti vladi dr. Černvja, zlasti,pa proti finančnemu ministru dr. Englišu. Odločno z.a vlado dr. Čel-nyja so le agrarci, obrtniki in del ljudske stranke. Gotovo je, da bi vlada dr. Cernyja že zdavnaj padla, če bi bib le količkaj. nadc. da je mogoče sestaviti parlamentarno v kal e. Pogajanja med vladnimif1™”, kami pa še niso tako dozorela, da , mogoče misliti na sestavo vlade. Tudi volitve ne Za_ vrtilnem redu pomenile . . . o so nekateri pričeli profg« kan;t':ifnačh^zastguralo večje število poslancev. Zvišalo naj bi se namreč volivno število, s čemur sploh nobena manjša stranka ne bi mogla dobiti mandata in bi se na la način dosegle, da bi bilo mogoče sestaviti vlado iz samo čeških strank, tudi če bi .gla poleg Slovakov še ena češka stranka v opozicijo. Ni pa verjetno, da bi bil tak volivni red sprejet, ker' bi bil preočitno naperjen proti manjšinam. — Govori pa se tudi o možnosti pritegnitve Nemcev v vlado, za kar se zavzema tudi predsednik republike. Na ta način bi se dosegla sicer v delovnem programu precej homogena vlada toda vprašanje je, če bi taka vlada mogla vzdržati šovinističen pritisk od čeških strank. — Nove koncesije za privatni kapital v Rusiji Vrhovni gospodarski svet je dovolil nove olajšave za udeležbo privatnega kapitala pri industrijskih podjetjih. Odslej bodo smeli privatniki graditi tudi manjše tovarne. Obenem se dovoljuje zasebnikom, Ki s dobro vodili v zakup vzeta podjetja, povi šanje zakupa. Končno se bodo1 dajala privatnikom posojila pod najugodnejšimi pogoji. Da se oskrbi privatna podjetja s potrebnimi surovinami, bo ustanovljena posebna delniška družba, pri kateri bo država z večjim kapitalom soudeležena. = Angleška rudarska kriza se je znatno poostrila. Pogajanja med rudarji in lastniki pretnogokopov niso privedla do nobenega uspeha, čeprav so bili zastopniki delavcev pripravljeni popustiti. Pričakuje se, da bo vlada pričela posredovati. Angleški delavski delegati so zapustili London, ker 'se udeleže mednarodne rudarske konference v Bruslju. V Londonu presojajo položaj zelo resno in so mnenja, da je sedanja kriza tako resna, ko ona ieta 1921. _ Komedija sc nadaljuje. Novi ruski <»r Nikolaj III. Svetovni kongres ruskih emigrantov je bil včeraj končan. Nikola Nikolajevič. y'e bil proglašen za ruskega carja pp-Delavska Politika« tega ?e ve in zato hoče biti duhovita na naš ra-"cun. Pa to je le manjša blamaža v primeri p ki ji sledi za petami. »Delavska clitika piše namreč o spomeniku A n t o -”;l Vodnika, žalibože pa tega spomenika v Ljubljani ni, ker Ljubljana ima samo spomenik Valentina Vodnika, dočim si^pes-ni'c Anton Vodnik svojega spomenika še ni Pndobil in zato pravijo, da »Delavska politika niti tega ,le ve, kar ve vsak šolarček, da je bil prvi ■d o venski pesnik Valentin in ne Anton Vodnik. Tako je včasih le nerodno, če hoče biti človek preveč duhovit. Po znanem latinskem pregovoru: si tacuisses ... dobili DcSii cijiviii čas v ministrstvih. Te dni so (la tem potom pozove vse Prostih poklicev .(reaenvne Uradniki), ki X biitt^V »ffmougravni niso prejeli plače , , J*u • na vezb" P» že-.J P'«ee, da m* obrnejo potoni Udru- -ija na 'ministrstvo vojske in mornarice s ga.m°, da se jim naknadno izplačajo ne- tTnv *° 'Prl rzani službeni prejemki V ^ navedejo, v kateri jedmi«, kje O .d.elal' v“bo. - Udnužeuje re- Z * _ pododbor Ljubljana. ' ,.av'1M:,110 ribanje v Zagrebu. Me-seva UjL Je pilo izdanih v Zagrebu 40 stavbe-dovoljenj. Od te^a jih -odpad© na npve ' ■*» izvede organizacijo j , iraiiikantov po celi .draaivi, kar je soci- i no Ul gospodarsko velevažno. Obžaluj«, da orustvo ua ta kongres ni maglo poslati delegatov, ker smo za kongres prepozno avedeli. Po poročilih ostfllih funkeijtmarjev, je izvolil za leto 1926 novii sledeči odlbor: -Predsednik Geč Franc, 'podpredsednik Gnus Mi-'oš, tajnik Kopina Franc, blagajnik Golež ^'ttton, odborniki Belle Franc, Bračko Bo^o-Niefergal Rudolf, Sniogovc Loivro in Ja-\v|, Karol. Namestniki: Strauss Amalija in in Marija. Pregledniki: Hauptman Filip ^eč „n^plj stelam. Pri slučajnosti se je javilo ZajgS^ornikov, ki so govorili v društvenih ?.škoslovaški trgovski akademiki v Ju- %l ‘l1' Pod vodstvom profesorjev je pri-? aretiranih. — Stradalni »umetnik« Nelson — slepar. Ve-s Leipzig govori te dni o slepariji stradail-nega umetnika Nelsona, ki ‘bi bil, »aibsolvira 1 . da je šlo po sreči, dne 2?. aprila, 35. dan stradanja, nakar bi se bil podal po kratkem odmoru v Hamburg, kjer se je angažiral za. SOdnevno stradanje. Ko je zlezel Nelson, rec-te Rihard Illmer, dne 9. aprila s par tisoč ci-gaielami in več. sto -steklenicami Selterjeve vode v stekleno omaro, je ibilo vse polno'lahkovernih ljudi, ki so bili o njegovi ipošteno-.s!i prepričani. Tekom časa so 'bile sklenjene številne stave, bo li Nelson zdržal ali ne. Toda na policijo je prišlo anonimno pismo, 'ki. jo- je dovedlo do lega, da je posvetila 'Sti-a-dalnemu >umetoiku< intenzivno p-oeornost. Po večdnevnem napornem opazovanju ga je razkrinkala kot sleparja. Njegov manager, berlinski trgovec Schutzendiibe.l in neki čuvaj zavoda za nočno stražo in zaklepanje sta mn nosila vsak drugi večer krepko kurjo juho in -vino s pepsino-m. Krepčilno -pijačo sia mu dajala v njegovo stekleno ječo v ozki steklenici skozi odvajalno cev . . . Ko je prišla stvar lja dan in je moral zapustiti na pozi,v policije stekleno omairo, so preiskali tudi njegove cigarete ter našli v mnogih škailjah mesto cigaret — 'čokoladne 'bombone. Nelson •je iepil tekom svojega stradanja kakih 10 1 kurje juhe in vina s pepsini, koliko je pojedel sladkorja, ni ugotovljeno. Njegovo -stanje je jftrav zadovoljivo in adraivnikl izjavljajo, da bi bil ob čokoladnih bonbonih lahko še prav dolgo časa zdržal. Denar, kolikor so ga še dobili pri njegovem nianažerju, je ipolicija zaplenila: — Afera ravnatelja deželnega sodišča •liirgensa v Berlinu. Kot poročajo iz Berlina, je sklenil pravni odbor pruskega deželnega zbora, da se imajo revidirati vsi procesi, -pri katerih je fimgiral znani slepar, preiskovalni sodnik jiirgens kot uradna oseba, priča ali pa izvedenec. Kot smo poročali, je bil Jiir-gens preiskovalni sodnik piri državnem sodnem dvoru za zaščito republike.” — Sadna obravnava s spremljevanjem opernih arij. Predvčerajšnjim je sedel na zatožni klopi zagrebškega deželnega sodišča Romun Konstantin Teriano, ki se je imel zagovarjati radi številnih vlomov. Ob začetku obravnave je izjavil, da ni noben zločinec, lenivec, da so ga prisilile nesrečne razmere k izkoriSčanju ugodnih prilik, da si olajša -težko življenje. Nenadoma je umolknil in predsednik ni mogel spraviti iz njega, nobene besedice več. Istočasno se mm je obraz čudno izpremeoM, tako da je bil vedeti kot blazen. Takoj nato 'je dejal: »Jaz nisem Teriano, temveč Caruso. En Caruso je umrl in jaz sem Caruso II. ter pojem vse operne arije na -pamet, brez spremljevanja., Na veliko presenečenje senata in avditorija je začel »i-eti z daleč slišnimi glasom slavno arijo iz Tcisc-e: : 0 dolci baci ...•:- Ko je končal, ga -je vprašal tolmač, če pozna državnega: pravilnika, nakar je odgovoril: »Kako bi gane, ta gospod je moj im-presario!- Ne da bi se brigal za okolico, je intoii-ira.l par drugih ari iiz »Rigoletta«, »Mandle-? itd. Ker je. bilo sodnikom dovolj in s svojimi muzikalnimi produkcijami ni hotel nehati, ga je dal predsednik odvesti. Še iz celice pa so se razlegale besede iz Tosce: »Addlio ,per sempre, sogno mio d’ amore! ... Če je lopov res zblazniI ali pat je simnlani, bodo ugotovili -psihiatri. — Zaklade na morskem dnu je sklenila iskati turška vlada. Sklenila je namreč z neko italijansko tvrdko pogodbo, glasom katere naj dvigne družba vse vojne in transportne ladje, ki so se potopile za časa svelvome vojne v Dardanelah. Teh -ladij je \ segai skupaj 29. Med drugim se nahajajo na morskem dnu v Dardanelah sledeče ladije: Velike angleške bojne ladje »I-rres.istible". s 15.000 tonami, .-Ocean- , »Triumf" in »Majestic«, vsaka -s 14.900 tonami kapar i tete, razvem tega ,-Goliath in francoska vojna ladij« »Bainet«. Cd gotovine, ki se bo eventualno našla, naj bo pripadlo 90%, od materialne vrednosti pa 30% turški vladi, ki naj dob-i razven tega tudi vsako ladijo, ki se dvigne cela. Ostanek pripada družbi, ki bo načrt izvedla. — Ogromna ležišča železa najdena v Rusiji. Iz Moskve poročajo: Razi,skavanja,’ki so bila odrejena leta 1919 na Leninovo iniciativo v svrho ugotovljenja vzrokov magnetnih anomalij v okolici Kurska, so sedaj končana. Znanstvena komisija je razkrila tam ležišča železne rude, ki obsegajo 300 km5. Izračuna- j no jg, da vsebujejo ležišča 16 do 20 milijard ! ton čistega železa. Kot znano, je bila cenjena na mednarodn. geološkem kongresu v Stockholmu celokupna množina železne rude v Evropi in Ameriki (vštevši Rusijo) na okrog 10 milijard ton. Ne glede na gospodarski po- j men je uspeli raziskavanja tudi iz znanstvenega stališča velike važnosti, ker je pojasnjena največja magnetna anomalija na svetu. Vprašanje eksploatacije, ogromnih ležišč železne rude v guberniji Kursk je postalo .sedaj, aktualno: Sovjetska vlada namerava pritegniti v to svrho inozemski kapital. Velike magnetne anomalije v Kursku so ‘bili že od začetka tega stoletja znanstvena zagonetka. Domnevalo se je sicer, da povzročajo močno deklinacijo magnetne igle v -onih krajih velika ležišča, rude, vendar pa ni bilo mogoče lokalizirati ognjišča pojava ter ležišča najti1. Gospodarski pomen razkritja ogromnih ležišč železne rude za preskrbo sveta v železom 'je nedogleden. i Racija v berlinskem nočnem plesnem lokalu. Te dni je napravila berlinska policija racijo- na nage plesalke. V enem od naj-elegantnejših mestnih okrajev je vdrlo 20 kriminalnih uslužbencev skozi tajna "tapetna vrata v nek chamibre separee, v katerem se je nahajalo 20 gostov s tremi golimi plesal-kami. Na veliko presenečenje policistov so 1 VvS' Nnvzoči spodobno opravljeni. Toda naiančifejša preiskava je dokazala, da so se nk6 v naglici v zadnjem trenutku. Nobena od njih ni namreč imela spodnje obleke. Policija, ki ve, da kaj takega pri ljudeh iz »boljših krogov« ni običajno, je plesalke prijela. Na policiji so damice skesano priznale. Po legitimiranju so bile za enkrat zopet izpuščene. — Branilec Dardanel umrl. Na posledicah operacije je umrl v Berlinu podadimiral v p. Merten paša. Mož je bil v mirnem času komandant trdnjavske artiljSMje v Kuxhavenu in Wilhelmtshavenu ter je slovel kot specialist za obrambo obal. V svetovni vojni je postal komandant dardsmetekih utrdb. Njegova zasluga ,je, da se je -angleško-f-ranoaski napad na .Dardanele ponesrečil. Vlom v največji poštni urad v Londonu. Neznani lopovi so vlomili v Sni zadnjih noči v največji londonski okrajni poštni urad. Odnesli so vse pakete in vsa denarna pilama. J Salta. 1 — Prometne omejitve v Tivoliju so kljub vsem -protestom raznih kolesarjev itd. prav umestne ter je že skrajni čass da se je kompetentna oblast v tem oziru zganila. Vse tozadevne pritožbe so neutemeljene. Kolesar, ki bi --i rad okrajšal pot preko Tivolija-, naj na Bleivveisovi cesti, nekoliko bolj '.pritisne , voznik naj vozi nekoliko hitreje in dobro boi Gre .samo za eno. Ljubljanski mestni magistrat je premalo konsekventen: Zakaj ne prepove v Tivoliju tudi takozvanih »rotemo-bi-lov :? Skrajni čas bi bil. da se prepove1,;^ te igrače, ne samo v Tivoliju, temveč spl »h po vsem mestu. Degutantno je, da se mora davkoplačevalec ogibati frkovcem in frkljam, ki drve v svoji razposajenosti na ratonrdbiiiili •po trotoarju. Prepovejte torej ludd rciomo--bile. 1— Akademski klub za društvo Narod i v. Predavanje dr. Priva.ta, napovedano za včeraj, se iz nepričakovanih vzrokov ni moglo vrišiii, vrši se pa nepreklicno v pondeljek •db 6. uri zvečer na univerzi, kar bo še ponovno objavljeno. 1— Merkurjevi člani in članice se opozarjajo, da se vrši v soboto dne 17. aprila ob S. uri zvečer slavnostni občni zbor in takoj nato jour fix v veliki dvorani Kazine. Ker je to zajeduo proslava 25-letnice društvenega obstoja, pričakuje polnoštevilno udeležbo — Odbor. 1 — V društvu »Soča« v Ljubljani bo imel v soboto dne 17. t. m. v salonu pri Levu g. prof. dr. Vinko Šarabon zelo aktualno predavanje o boju za severni tečaj, o Amuml-senu in njegovem lanskem poletu ter o -letošnjih pripravah za odkritje neznanega sveta med tečajem in Alasko. To aktualno predavanje bo pojasnjevalo GO do 70 skinptičnili slik. Naj ne zamudi nihče te lepe prilike. Vabljeni »Sočani« prijatelji, in vsi. oni, ki se za Amundsenov polet zanimajo. Začeiek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. — Oddaja postrvjega zaroda. Interesenti za postrvji zarod naj sporoČe 'svoja naročila najkasneje do to. aprila 192(i »Slovenskemu ribarskeniu društvu v Ljubljani, Vodnikov trg 5. Cena zarodu za 1000 komadov 150 Din, loco Želi ml je. Po- zarod je treba priti s pu-trihom in ledom. — Okrajni ribarski odbor. Maribor. m —- Mestni magistrat mariborski razglaša: Kot smo že poročali, se je 'vrnila s 1. aprilom mestni občini kompetenca glede ti-govskih, industrijskih in obrtnih zadev. Mestni magistrat je prevzel obrtni referat od srez-kega poglavarstva 14. aprila t. 1. fin se imajo odslej vse stranke v obrtnih zadevah obračati na mestni magistrat. Obrtni referat je pri mestne m magistratu poverjen mag. svetniku Fr. Radošeku, ki uraduje začasno v prostorih mestnega gradbenega zavoda na Koroški cesti 1/11., soba 5. Uradne ure za stranke dnevno od 8. do 12, ure. m — Umestna odredba policijskega komi-sarijaia v Mariboru. Vsem avtomobilistom in motociklistom se strogo zabranjuje dirkati po najprometnejših ulicah mesta: Aleksandrovi cesti in Slovenski ulici. Tu ise nahaja največ trgovin z bencinom ter se izvršujejo vsa popravila,radi tega je tudi promet teli vozil na teli cestah najbolj živahen — včasih že preživahen. Policijski komfisarijat 'je bil prisiljen poseči po teh merah, ker so se na najprometnejših cestah vršile poskusne vožnje ter izvrševale razne vaje. Prestopki se strogo kaznujejo. m — Fantje rekruti so zopet osrečili, naše nrefeto. Prepevaje prihajajo in prepevaje odhajajo ... vsak s svojini ..kufronv na ranieh ali v roki. Nekatere spremljajo tudi stariši. Oh, ko bi se malo manj pilo, bi 'bili meščani prav zadovoljni. Vojaška oblast na'j »skuša napravili revi — ne sme se pa fantom vzeti vsa prostost. ŽENA V DRUŽBI IN DRŽAVI. V četrtek ob 20. uri je priredilo Splošno žensko društvo svoje prvo predavanje in sicer je predavala ga. Mila Simičeva o ulogi naše žene v družbi in državi. Predavanje je otvorilai društvena predsednica ga. Franja Tavčarjeva, ki je pozdravila gospo Simičevo. Glavne misli, ki jih je predavateljica navedla so približno sledeče: Nekdaj se je valilo smatralo, da je glavna vloga žene med štirim,i zidovi. Največje odkritje 20. stoletja pa je, da se je pričelo v ženi gledati zakladnico novih in dosedaj še neznanih energij. Tudi. v Jugoslaviji so pričele žene stremeti za svoje uveljavljenje v javnosti. Mnoge politične stranke na našem parlamentu (razen NRS) so se že izjavile za žensko volilno pravico, to glavno zahtevo našega ženstva. Naloge organiziranih žen so v tem, da dvigajo moralne sile in idealizem maše družbe. Selina Lagerloff je rekla, da je žena storila za človeštvo vse, človeštvo za ženo ničesar. Ne velja več predsodek, da 'je ženi potrebna le osebna isreča. Velike socijalne nalose, ki se jih žena zaveda, jo delajo krepkejšo, borbenejšo, realnejšo — — — Končni cilj žen je, da se doseže, da bodo vsi ljudje zadovoljni in srečni. Država kot vrhovna organizacija postaja čim1 dalje bolj socijalna institucija. Vse življenje dobiva karakter eooijalnosti in žena je, ki največkrat sikuša nesebično ubtaiiti socijalne krivice. Srbske žene so delovale pretežno na .karitativnem polju in so dosegle tu inndgo uspeha, O iem.ir.itsnrneni gibanju pa srbska širša javnost ne \e nrttpgo, zato morajo feministke doživeti mnogo neprijetnosti. Tudi so o feminizmu razširjeni mnogi predsodki, dasi je njihovo delo nadvse koristno in potrebno. Toda sto let je .potrebno, da uvidijo ljudje eno krivico, nov,ib sto let pa je treba, da jo tudi popravijo. Število organiziranih žen dnevno raste. Dve vrsti organiziranih žen imamo, prve, ki delujejo karitativno, druge pa, ki smatrajo Kocijaino delo za svoj ži-vl-jenski smoter. Skupna organizacija v Jugoslaviji je Narodni ženski savez, ki šteje preko 300 žen-dkih organizacij. Njegova struktura daje garancijo; da ibo njegovo delo uspešno; vse jugoslovanske žene predstavljajo danes organsko ene to. V se žene delajo na zgradbi n ove, na modernih principih sloneče oblike države. Pri predavanju 'je bilo številno navzoče ljubljansko ženstvo, ki je go. Simičevo toplo aplavdiralo ter ji izročilo lep šopek narcis. V imenu društva carjeva. se ji je zahvalila ga. Tav- Sokolstvo. Sokol Ljubljana II, poziva članstvo, ki se namerava udeležiti vessokolskega, zleta v Pragi, da se čim preje javi društvenemu načelniku, ki ga je dobiti vsak dan od pol 20. ure dalje v telovadnici na realki. Udeležba na zletu bo omogočena vsakomur, ker celokupni stroški niso visoki in ne bodo presegali 1000 Din za osebo. To vsoto more pri-Stediti vsak Sokol pni poličkaj dobri volji. Opozarjamo >pa še enkrat, da motra biti vsak udeleženec prijavljen društvu. Storite svojo dolžnost čim prej, da olajšate poslovanje. Natančnejše informacije dobite .pri društvu. Sokol Ljubljana II. priredi v soboto zvečer ob pol 20. uri v telovadnici na realki predavanje g. profesorja Dolžana o razvoju življenja. Ker bo predavanje silno zanimivo, vabimo k udeležbi poleg svojega članstva tudi članstvo sosednjih sokolskih društev in sokolstvu naklonjeno občinstvo. Vstop prost. V nedeljo 18. aprila se vrši za članstvo in naraščaj ‘telovadnega društva Sokol Ljuiblja-na II. pešizlet v Turjak. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom z dolenjskega kolodvora. Vozimo se do Škofljice, od tu gremo peš na Turjak, s Turjaka v Vel. Lašče in na Čuš-perk. Povratek z večernim vlakom iz Vel. Lašč. Vožnja semintja slane le 21 Din. Zbirališče zjutraj ob četrt na 7. na dolenjskem kolodvoru. Kroj civilen. Bratje in sestre, udeležile se izleta v čim večjem številu! Gostje dobrodošli. Zdravo! Prosveta. POZIV NAŠIM GLASBLNiKOM! Zagrebška Filharmonija (simfonični orkester) poživlja vse domače komponiste, ki imajo simfonična dela za veliki orkester in ki reflektirajo na izvedbo teh del s strani zagrebške Filharmonije, da ji pošljejo ta dela na ogled. V poštev pa pridejo samo oni avtorji,, ki pošljejo poleg partiture tudi popolni orkestralni materijah O tem, katera dela se bode. izvajala, odloča upravni odbor zagrebške Filharmonije. Dela, katera se ne bede izvajala, vrne upravni odbor v ieku enega meseca, ostala pa zadrži Filharmonija po dogovoru z Jetičnim skladateljem. Vse poštne stroške nosijo skladatelji sami. Dela naj se pošljejo na naslov: Upravni odbor zagrebške Filharmonije, Zagreb. Narodno kaza- 1 iste. Orkester Češke Filharmonije pod vodstvom Vaclava Talicha-' v Ljubljani. Začetkom meseca maja t. 1. priredi celotni orkester slavne Češke Filharmonije v veliki dvorani hotela Union pod vodstvom svojega kapelnika Vaclava Talicha. Orkester šteje okrog SO članov ter bo njegov nastop v Ljubljani največji glasbeni dogodek te koncertne sezone. V««, podrobnosti javimo pravočasno. Vstopnice rezervira Matična knjigarna. ŠPORT. Velikansko zanimanje je vzbudila cestna dirka na 317 km za veliko cestno nagrado mesta Hannover, ker so se inozemski dirkači, ki so bili pred kratkim pri dirki Berlin —Kottbus—Berlin od Nemcev poraženi, zapet sestali s svojimi zmagovalci v Hannovru. Revanžirali so se prav izdatno, kajti nič manj kakor 6 linozemcev rje zasedlo mesta pred prvim Nemcem. Štartalo je 50 poklicnih dirkačev, katero število pa se je skrčilo do cilja na 15. Mnogo jih je odpadlo veied defektov na kolesih, nekateri so padli. Švicar Henrik Suter 'je otvoril 'končni boj, toda tik pred ciljem sta ga prehitela Belloni in Van Hevel. Boj je bil silno oster, kar se v.idi že iz razdalje med dirkači, ki so prišli kot prvi n:i cilj. 1. je bil Italijan Belloni (Opel), 2. četrt kolesa za njim Belgijec Van Hevei (Opel), 3. v isti razdalji Švicar Suter (Mifa), 4. tik zn njim Francoz Ville (Opel), 5. Francoz Gay (Opel), 6. Italijan Tonani (Mifa) -in 7. Nemec 11 usehke (Diamant). Pasivna rezistenca pri berlinski šestdnevni dirki. Od opoldne dne 13. aprila naprej se vozi berlinska šestdnevna dirka, katere so se udeležili najboljši mednarodni vozači, v znamenju rezistence. Vozači hočejo s tem demonstrirati proti vodstvu, ki jim še ni iz-. plačalo plač. Ker »e je vodslvo zbalo poloma, je zbežalo, tako da je ibila -velika nevarnost, da bo cela prireditev žalostno končala. V teni kritičnem trenutku pa je več Špelinih savezov hitro izvedlo financiranje cele prireditve in dirka se nadaljuje. Dunajčan Rudolf Ediugcr je pravilno tez-uo 'dvignil 100 kg in ■« lem postavil za svojo kategorijo (lahka sr. teža — od 07.5 do 75 kg) nov svetovni rekord. Stari rekord je imel z 98 kg Švicar Schaerer. Gospodarstvo. OB! N? ZBOR TRGOVSKEGA G REMIJA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO. V četrtek se je vršil ob 9. uri dopoldne občni zbor gremija trgovcev ljubljanske okolice ob častni udeležbi gremijevih članov. Občin zbor je otvoril načelnik' g. Fr. Ze- 1 • je pozdravit zastopnike obrtne o-bla-s ’. !r::c\sie ■zbornice ter časopisja. Nato se je spomnil umrlega člana R. Rutnerja, trgovca na Vihniki in njegove istotako preminule žene, nakar je v svojem govoru • o-ročal v delovanju gremija v preteklem 'letu. Gremij je načel več akcij, med drugimi tudi proti krošnjarstvu in (legitimni trgovini, kar je tudi rodilo delne uspehe. Gremij je sodeloval pri vseh protestnih zborih proti previsokemu obdavčenju Slovenije, ki ne more več prenašali visokih bremen in je skrajni čas. da ?e ji odpombre. Glavna ^zahteva Slovenije je izenačen je v davčnih predpisih z južnimi kraji. Gremij je dosegel mnogo ugodnosti glede novega voznega reda in je tudi mnogo pripomogel, da -sla se dosegli postaji v Mednem in Notranjih goricah, sedaj stremi, da detbi še zelo obljudeni Vič lastno postajališče. Dosegle so se olajšave pri mestni občini gleda pobiranja trošarin pri uvozu -v iiic-io. ‘do načelnikovem govoru je govoril zastopnik Zbornice z« trgovino, obrt in industrijo dr. Ple.38, ki je navajal vse delo gospodarskih korporacij v korist vsega trgovskega in obrtniškega stanu. Zlasti se je treba boriti proti tendencam Beograda, ki hoče še celo važne avtonomne institucije centralizirati. Tako hoče Beograd odpraviti važne oddelke železniške direkcije v Ljubljani, ■kar bi pomenilo ogromno večmilijonsko škodo slovenskim trgovcem na dobavah. Kon-kurzii in poravnave rastejo, kar jasno kaže, da se nahaja slovensko gospodarstvo, zlasti trgovina, v akutni krizi in preti naj-b.ujša nevarnost. Vendar merodajni faktorji tega nočejo upoštevati in pripravljajo še zakon o pobijanju draginje, ki bo v glavnem preganjal le malega trgovca, medtem ko -ne bo dosegel pravih povzročiteljev draginje. Edina rešitev slovenskega trgovca je, da se tesno oklene svojih gospodarskih organizacij, zlasti igremijev. Po govoru dr. Plessa je sTedilo poslovno poročilo, ki se razlikuje od onega, ki ga je podal gremij Ljubljana le .v staiiisfiki škratov in v računskih zaključkih. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico šteje 707 članov, od teh je 31 pTotokoliranih. Najbolj so zastopane trgovine ,z -mešanim blagom, Računski zaključek za leto 1925 navajali73.000 Din skupnega prometa. Proračun za leto 1926 predvideva 10.757 • Din dohodkov proti 42.930 Din izdatkom primanjkljaj se bo kril iz gremijalnih doklad- Načelnik Zehal je povdarjal potrebo, da s® v grem.ijevi -blagajni počasi nabira -rezeivu' fond, iz katerega naj bi «o pozneje prispe' valo za zgradbo skupnega trgovskega doma-ket ga imajo že drugod in ki je interesom trgovstva nujno potreben. Vendar upa; da bo mogoče v tekočem letu znižati gremijalne doklade. Odbor je izdelal dve resoluciji, eno na ge-renfski -vel mastne občine, kjer se zahtev«; da se odpravi krivična tla-kariaa, ko trgovci že itak na carinarnicah plačujejo kaldrmino. Tudi naj se gre trgovcem kolikor mogoče na roko. ' Druga resolucija je naperjena proti krivičnemu taksnemu zakonu. Slovenija mora na primer plačati pri vinu dve taksi, točilno in trošarinsko. Kot pri občnem zboru gremija za mesto Ljubljano, je bila tudi tu najživrhnojša de-bala o določitvi delovnega časa. Zadevo sta 4 pojasnjevala načelnik Zebal in dr. Pie-« Ker | še nimamo ločnega predpisa glede tega s ; strani socialnega ministrstva, bo zn enkratg ostalo vse pri starem. Trgovcem \ vsakem kraju pa je prosto, da sporazumno iii s -o-j delovanjem gremija urede z-a svoj kraj -delovni čas. ■ Sp Stavljeni so bili tudi nekateri predlogi-; rjasti proti, zlorabi koncesij, nakar ir u:\eel-, nik Zebal zr.klpičil občni zber. LJUBLJANSKA BORZA četrtek, dne 15 aprila 1926. Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje, den. 102, bi. 104, zalil j. 102. — Blagu: Pšenica domača 7(3/77, fco vag. nakl. post.,p: 1 vag., den. 317. bi. 317, zaklj..317. Zagreb. 15. aprila. Ne\vyork ček ".B.Bo-r 56.95, London izpl. 275.955—277.155, .ček 0— 276.45. Cu-rih ček 1095.048—1099.048, Mikan izpl. 227.984—229.184, ček G—228.5.' Dunaj 800.72—804.72. Berlin 1352.5-d355.65. Curih, 15. aprila. Beograd 9.115, Newyw» 517.875, London 25.1675, Pariz 17.602-5- mmn 20.8275, Praga 15.35, 'Berlin Vg&>- 1,1111 'J 73.10, Sofija '8.74, Bukarešta ,2- Urad Ljubljanske*!8 veIe' hi daje tudi informacije. vse Uradnica s prakso, vešča knjigovodstva, korespondenc strojepisja ter vseh p*8^' niških del išče služb« * takoj ali pozneje. Pom*?' be na urpavo_do*’|uk pod šifro »A«ona w Postrdiiskl zaslužek primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. Ljubljana, Šelenburgov" ulica 7/U. Izdajat«!! fa> odgovorni rataik ALEKSANDRE EHLBZNIKAR. - An',”}