Leto X., it. 9, Poštnina platan« v gotovini. V Ljubljani, 3. marc* 1923* V organizaciji je noi, kolikor moči — toliko pravice aasteriam ■Ureriniitvo in uprav*: LfHbljuna, &»lta&iir«LOva ulica it. 6/1L Izhaja vsake soboto. Stan« posamezna štev. 73 p, mesctno Dtn 3-—. celoletno 35 Din. — Za Člane uvod po HO para OgtMl prosim 1X55 1-50 Din. mm Dopisi morajo biti Irankiiani In podpisani, ter opremljen) • fttarop. dotične organizacije Rokopisi se se vračaj«. Reklamacije so poštnini proste. Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ ) Na braniku 1 Ve'lča«tna protestna manifestaciji a. — Okoli 20 tfsot delavcev (»risos^ovalo prot stnim ihooom. — Protestne resolucije jenodušrco spraJM«. — Naša ate«ijja. Poročila, ki jih dobivamo iz naših protestnih shodov, nam pričajo, da bo nameravana degradacija delavskih zaupnikov naletela na najostrejši odpor vsega razrednozaved-nega delavstva. Brez vsakega pompa in fraz, brez hujskanja in bobnanja smo pr čeli našo protestno akcijo. V p^ r jedrnatih člankih smo pojasnili kakšna nevarnost grozi delavstvu. Nato smo pa sklicali shode, ki so se tudi organizatorično tako dobro obnesli, da je naš nasprotnik lahko spoznal, da nima opravka s čredo ovac, temveč z resno in organizirano armado. Podružnice, ki so imele nalogo pripraviti in prirediti shode so brezhibno izvršile svojo dolžnost. Istola-ko so govorniki, razuii dveh, brez obotavljanja in besedičenja odSIi vsak na odkazano mesto. Strokovna komisija je s tem pokazala svojo organiaatorično sposobnost in naše delavstvo je pokazaJo, da ei je vzgojilo iz svoje srede dovolj govornikov, da priredimo lahko ue samo 15, temveč tudi 100 shodov na en dan, če bo potreba. Z organizatorične strani lahko rečemo, da se je poskusna mobilizacija slovenskega delavstva dobro posrečila. Tildi idejna stran naše akcije je razun dveh obžalovanja vrednih slučajev pokazala, da nismo malomeščanska in zabavljaška tropa degeneriranih pijančkov, temveč razred delavcev, ki se zaveda, kaj ga loči od kapitalistov iu ki se zaveda svojega velikega poslanstva. In če smo na ta stvarni program zbrali na naših shodih okoli 20 tisoč poslušalcev in poslušalk iz delavskih stanov, potem je to razveseljivo znamenje. V se kaže na to, da je purgarska ideologija v delavskih vrstah premagana in vedno močneje veje v naših vrstah svež duh razredne, proletarske kultare, ki bo sezidala nov in boljši svet. Naprej po tej poti, pa nas dogod kii ne bodo našli nepripravljenih! V resolucijah, ki smo jih na shodih sprejeli, smo rekli: mi se pravilnika, ki nasprotuje eako-nu, ne bomo držali. Naj ne ostane samo pri besedah! Resolucija ne pomeni nič, če ji ne damo mesa in krvi in življenja. Zato sodrugi strnite svoje vrste in povejte na nedvoumen način svojim nasprotnikom: Naše zaupnike smo si izvolili za- lo, da bodo oficirji organizirane proletarske armade in ne vaše pomivalke!! Kdor je proti njim, je proti nam, ker vse, kar oni delajo, je po našem nalogu. Z tevršenimi protestnimi shodi naša akcija ni končana, temveč je napravljen šele začetek! Protestni shodi so bili sklicani kot delavski parlament, kjer smo se pogovorili kako bomo usmerili naše korake. Ta veliki parlament je sklenil re-wjlucijo, ki naj bo za vse razredno zavedne delavce zakon po katerem naj se brezpogojno ravnajo. Zato sodrugi, akcijo, ki smo jo rut protestnih shodih pričeli je treba v delavnicah nadaljevAti, do končuo-veljavne zmage! ♦ Mi smo že zadnjič povedali, da smo v tej akciji pripravljeni sodelovati z vsakomur, ki stremi za istim ciljem, kakor mi. In ko so priglasile svoje sodelovanje »Nezavisne strokovne organizacije«, smo la njihov korak iskreno pozdravili, čeprav smo se nahajali še do predzadnje dobe z njimi v ljutem boju. In kakor 8ino bilii v dno duše razžaljeni, ko ie na ljubljanskem shodu izrpbil Marcel Zorga našo širokogrudnost, ter nam očital napake, ki jih je baje storil neki belgijski sodrug po imenu Vandervvelde, tako smo pripravljeni pozabiti tudi to kričečo krivino, če nam bodo sodrugi pri >Nezavisnih< dali verodostojne garancije, da taki bolni ljudje ne bodo več kvarili skupnih akcij s stvarmi, ki so pripravne za predmet razprave v kaki norišnici in ne na resnem protestnem shodu organiziranega proletariata.. Mnenja smo, da ta govornik ni imel od svoje organizacije naloge, razbijati shoda in zato ne delamo odgovorne organizacije, temveč nje-gono oaebo. Če se bo pa vodstvo »Nezavisnih organizacij« solidariziralo s tem činom, potem bomo pa prisiljeni nadaljevati akcijo samii v upanju, da bo prišel prej ali slej čas, ko bodo sodrugi tudi na oni strani spoznali, da ima od bratomornega boja med proletariatom le kapitalizem svoj profit, proletariat pa le strašne žrtve. Našim organizacijam pa kličemo: Strelci naprej! V postojanke! V boj za delavske zaupnike! Ogorčeni protesti. Na petnajstih shodih je pokazal v nedeljo slovenski proletariat ali je zmožen zbrati vse sile in jih vpora-biti v boju proti edinemu svojemu sovražniku: kapitalu. . V nekaj dneh je spravil akcijo v tir in^ tresli so se skriti in neskriti sovražniki delavstva. Tudi skriti sovražniki so se tresli pred delavstvom, ki se med seboj ne razlikuje, ker živi le od dela svojih rok. Da se v tem ne varamo, nam dokazujejo poročila, ki smo jij, z vseh shodov sprejeli. »o v svečaiuju) boju proti reakciji. S kratkim dodatkom je bila sprejeta tudi od obeh strani predlagana protestna resolucija. V Mariboru je bil protestni shod prava svečana manifestacija. Dvorana »Kazino« že dolgo ni bila tako prenapolnjena. Mal incident, drugi in zadnji slučaj zlorabiti te protestno shode v druge svrhe, ki se je pa tudi ponesrečil; to priča, da se je tudi mariborsko delavstvo zavedalo važnosti nujne obrambe. V Celju je bil shod za tamošnje razmere slabo obiskan. Razpoloženje uitfd delavstvom pa je kazalo precejšnje ogorčenje nad novimi pravilniki Li napačnim tolmačenjem naš^ vlade o delavskih zaupnikih. Na Jeseuicah je pokazalo delavstvo, da je res v osrčju kovinske industrije. Klicii ogorčenih kovinarjev in jeseniškega delavstva bi morali slišati oni modri vladni možje, ki so skrpucali umetno, a ne po potrebah zložene praviJnike. Poleg tega se je vršil tudi shod na Dobravi in v Lescah. Obeh shodov se je delavstvo mnogoštevilno udeležilo. Sprejeta je bila na obeh shodih brez pridržka predlagana resolucija. , V Trbovljah delavstvo ne pomni podobnega shoda, kakor se je vršil v nedeljo. Več let razdvojeno delavstvo se je v nedeljo znašlo na eni poti do cilja: v boju za zmago dela nad kapitalom. Izpod zemlje so prišli črni in izmozgani rudarji povedat, da so v podzemlju še zaloge črnega diamanta, a bodo ostali brez njega vsi oni, ki dvigujejo nad njimi pesti in kradejo delavstvu pravice, ako jih ostali proletariat kliče na boj proti sovražniku. *£ici je delavstvo dvignilo prott proti vladnim nakanam isto- časne' delavstvom cele Slovenije. Z navt. njem je delavstvo sprejelo prec. ano protestao resolucijo. A ogorju, je delavstvo z odobra- vanjem sprejelo enoten nastop de-lavstvi cele Slovenije in se protestni akcij* - nodušno priključijo in dokazalo * Jgromno udeležbo svoje razumevanje važnega boja za pravice delavskih zaupnikov. V Hrastniku je delavstvo pri največji udeležbi prisostvovalo dvema shodoma. Z roko v roki so izrekli steklarji in rudarji delavsko solidarnost z delavstvom Slovenije. Pokazali so, da razumejo reakcionarne določbe novih pravilnikov, četudi so marsikje zviti in dvoumni. V Ptuju je proteshii shod še boljše uspel nego v Ljubljani, Mariboru in Celju, ako vpoštevamo razmere. V Guštanju je delavstvo najhitreje uvidelo nevarnost, ki je pretila, zato se je tudi disciplinirana akcija izvršila v najlepšem redu. Prvo poročilo o protestnem shodu je dospelo ravno iz Guštanja. Na teh desetih shoditi so poročali večinoma zastopniki Strokovne komisije. Shode: v Kočevju, Rajheu-burgu, Krmelju, Velenju it Hudija-mi pa je vodila > Zveza neodvisnih strokovnih organizacija. Cele protestne akcije se je udeležilo okrog dvajset tisoč delavcev in delavk. Mislimo, da smo s tem dosegli svoj namen: da pokaže delavstvo reakciji, da mirujejo vsi obrati, ako organizirano dealvstvo proglasi mobilizacijo dela! Vlada naj s tem dejstvom računa, kajti gorje, če se prebudi uklonjeni prolet in strese palčke s svojega orjaškega telesa. Kal so pogodbe? V Ljubljani se je protestni shod vršil že v soboto zvečer. Skoraj polna dvorana Mestnega doma je pričala, da se je tudi ljubljansko delavstvo zavedalo velikega pomena eno-dušnega protesta proti tatvini delavskih pravic. Dasi so skušali demagogi, ki so prišli na shod le v ta namen, da razbijejo harmonijo med ogorčenim delavstvom, vendar se jim to niti v najmanjši meri ni posrečilo, za kar nam jamči ogorčenje navzočega delavstva proti zlorabljanju trenutkov, ko se delavstvo nahaja cnot- Pogodba je sporazum med dvema ali več osebami, ki medsebojno po sporazumu sprejmejo dolžnosti ali pravice druga do druge. Tako imamo trgovske pogodbe, carinske pogodbe, mirovne pogodbe itd. Ako stopi delavec v delo k podjetniku, potem veljajo pogoji, pod katerimi stopi delavec v službo kot delovna pogodba. Ako torej sklenemo tako pogodbo ne med posameznimi delavci in posameznim podjetnikom, temveč jo sklene skupina delavcev s skupino ali vsaj delom podjetnikov jo imenujemo tarifno pogodbo ali kolektivno pogodbo. Tarifno pogodbo za to, ker vsebuje tariI, po katerem podjetnik sme kupiti delovno moč. Kolektivno pogodbo za to, ker jo sklenejo delavci skupno s podjetniki. Imamo pa tudi take kolektivne pogodbe, ki jih sklenejo delavci podjetja (njih organizacija) s posameznim podjetnikom. Namen tarifne pogodbe je: ustaliti mezdne in delovne razmere za gotovo osebo, varovati strokovne organizacije pred morebitnimi napadi podjetnikov in napraviti temelj gospodarski povzdigi delavca. Za podjetnika pomeni tarifna pogodba enotne delavne pogoje in mezde in jim je z njo precej omejena umazana konkurenca. Ako je pri vseh podjetnikih vpeljan minimalni delovni čas, enake minimalne mezde in hidi ostali delovni pogoji, potem Je konkurenca, vsaj na škodo delavstva, nemogoča Podjetniki pa na ta način obdrže podlago za solidno kalkuliranje. Tega se vsi podjetniki še ne zavedajo in so iz tega razloga tudi nasprotniki tarifnih pogodb. Edino premoženje vsakega delavca je njegova delovna moč. Mora jo torej prodati, ako hoče živeti. Pri tem nastane povpraševanje po delovnih močeh ali pa nasprotno vlada obilica, kakor pri vsakem drugem blagu. Od tod prihaja velika brezposelnost. Naloga strokovnih organizacij je torej, da napravi delavce neodvisne od konjunkture, okrepiti delavske pozicije proti podjetniku, mn nuditi v slučaju brezposelnosti pomoč in zboljšati mezdne in delovne razmera Vse to izzove mnogokrat težke boje in mnoge žrtve, ako se temu zboljšanju podjetnik protivi. Mezdna gibanja, ki so imela namen zboljšati delovne razmere so delavstvo prisilile, da je sklepalo tarifne pogodbe. Dokler te niso obstojale, se~je često dogajalo, da so si delavci v mezdnem gibanju svoj položaj sicer izboljšali, da pa so podjetniki v prvem ugodnem trenutku vzeli delavstvu vse priborjene pravice. Najpogosteje se je seveda to dogajalo v času slabe konjunkture. Z okrepitvijo strokovnih organizacij so bili taki sunki na delavstvo STliAN 2. »DELAVEC c. sicer redkejši, toda strokovni boji delavcev so izzvale ustanovitev organizacij podjetnikov (»Zveze indu-strijcev«). in v tem spopolnjevanju organizacij izkoriščevalcev in izkoriščanih se je tudi rodila in razvila tarifna pogodba. Pravzaprav »o delavci s tem, da so sklepali tarifne pogodbe, izgubili svojo tkzv. svobodo, imeli pa so zavarovane od tedaj naprej hrbte pred napadi in so dobili urejeno delovno razmerje. Podjetniku pa so bile na ta način postrižene neomejene peruti izkoriščanja in konkurence na škodo delavstva. Navadno imamo pogodbe, ki so sklenjene za cel obrat in veljajo za vse kategorije. Vsebina tarifne pogodbe je seveda odvisna od moči organizacije. Tarifno pogodbe r»o pri nas navadno zelo enostavne, tako, da si jih tolmači podjetnik tako, delavci pa drugače. Čim natančnejše je pogodba sestavljena tem večji uspeh je organizacija s tem dosegla. Imamo pogodbe, ki obsegajo po cele knjige in podobno. Talce pogodbo so seveda velike redkosti. Socialna Nočno delo. (Anketa v Beogradu.) Nočno delo v pekovski obrti je prav posebno vprašanje v delavskem gibanju. Hoj proti nočnemu delu v tej stroki je bil srdit in delavsko gibanj© je stalo oela zadnja trii stoletja pod močnim vplivom tega boja. Tudi zgodovina socialne zakonodaje ni bila posuta v letih do narodne revolucije 1. 1918. ravno s cvetkami pač pa Je bila v mnogih slučajih posuta z močnim trnjem. Od tistega časa ko je zdravstvena veda nočno delo v pekarijah obsodile, se pošteni in častivredni pekovski mojstri z njo niso mogli več pobotati), kajti srce jih je zabolelo, ko so izgubili poslednjo oporo, na katero so se popreje naslanjali in postali so od tedaj že radi tega veliki nasprotniki prepovedi nočnega dela v sooialnii zakonodaji. Toda, če pekovski mojstri niso našli opore v znanosti itd. so jo pa jiašli v državi, ki je razredna. To medsebojno sorodstvo kaže, in to prav posebno še danes, svojo jasno sliko v socialni zakonodaji. Istočasno, ko sta se objela država in cehovska organizacija pekovskih mojstrov, pa je prišel tudi pe- Podlistek. Angelo Cerkvenik: Zgodba iz dežele, kjer tečeta med in mleko. (Dogodbica, ki se ni nikjer dogodila, ki se pa dogaja vsak dnn.) Pred tega gospoda je stopila Zofka. »No,« jo je blago vprašal, »kako bo golobica?« ^Gospod, gospod, jaz sem ...« <>Kako se pišete ...?? Zdi se mi, da vas poznam, da imate nekoga v zaporu, da sem vas že videl.« Oko mu je obstalo na dragoceni ovratnici in na lepo oblikovanih nogah mlade žene.« Takšne noge,« je govoril tiho, »takšne nožke... moj bog, moj bog!« »Sem, ae pišem Medič...« >Aha, Medič ... »In sem prišla .. x »Vem, vem golobica, ste prišli, da bi še enkrat videli moža kaj ne.« »Da bi ga rešila — tukaj imate ovratnico k Strgala je ovratnico in jo vrgla na mizo. »Ha ... ha ... ha .. .<• se je zadovoljno nasmejal... »so pa revolucionarji in njihove žene res prav odkritosrčni ljudje ... prav odkritosrčni. Vsebovati pa morajo pogodbe predvsem: določbe o delovnem času, delavnih odmorih, začetku in koncu dola, minimalne mezde, akordne nastavke, čezumo delo itd. Nadalje se nahaja v pogodbah število vajencev, ki se ga ne sme prekoračiti v razmerju n pomočniki, sporazum o dopustih, priznanje organizacije in zaupnikov, prvi maj, skratka vse podrobnosti. Sklepanje pogodb samo je največkrat zelo otežkočeno in ima uspeh šele po težkih bojih. Prvi pogoj za sklepanje tarifnih pogodb je dobra, trdna in bojna organizacija, ker se pogodbe brez boja ne da doseči. Boja na odprtem polju, ki ga edino poznajo strokovne organizacije, se pa podjetniki boje. Sklepanje tarifnih pogodb zahtevajo mnogo znanja in poznanja delavske mase, za katero se sklepa. Takim nalogam je kos le oni, ki ima za seboj dolgoletno delovanje v organizaciji. Tudi se mora tekom pogodbe, ki je v veljavi že pripravljati za novo, razširjeno pogodbo. politika. kovski pomočnik do svojega spoznanja. Do spoznanja, da vlade razredne države nočejo imeti nobene iniciative na polju socialne politike in njenega napredovanja. Kolikor bo napredovala socialna zakonodaja — bo delo delavstva samega. Do tega spoznanja niso prišli le delavci raznih strok, temveč tudi pekovski pomočniki (pri nas smo temu spoznanju še precej daleč). Fred vojno je socialna zakonodaja v tem vprašanju razorala precej ledine, tudii v bivši Avstriji, ki je bila sicer znana kot ena najbolj reakcionarnih držav. Natančnejše določbo raznih zakonov na tem mestu ne moremo razložiti, ugotoviti moramo le to, da so zakoni v tem pogledu in glede tega vprašanja daleko prednjačili zakonom naše države. Tudi smo imeli pred vojno celo vrsto držav, ki so pa tudi v bivši Avstriji prednjačile v mnogih ozirih. Tako: Norveška, Danska, Angleška itd. Nemčija ima zakon o prepovedi nočnega dela že iz leta 1896. Pri drugi priliki bomo o predvojni zakonodaji natančnejše izpregovorili. Važno je sedaj to, da so si pekovski pomočniki enkrat že priborili prepoved nočnega dela in še druge zakonske določbe. Pa pekovskii pomočniki so mislili, Kaj takega se mi do daneš še ni pripetilo. Tak primer podkupovanja; neverjetno... kaj pa mislite vendar! Domovina, mlada prijateljica, je prva... in boga zahvalite, da bom molčal...« Vzel je ovratnico in jo spravil v žep. Padla mu je pod noge in kriknila. »In moj mož, moj mož ...« »Pst, pst... tiho,« jo je hotel miriti. »Moj mož, moj mož... gospod ravnatelj, moj mož!« Gledal je, kako je ležala pred njim in videl je njen jok; skoraj bi gu bilo prevzelo resnično usmiljenje, pa se je nasmehnil. »No, dobro, golobica ...« »Nisem golobica,« je besno udarila z nogo ob tla ... Tedaj pa se jo spomnila, da mora biti skrajno previdna, da mora dopustiti najstrašnejše ponižanje, če hoče rešiti njega. »A tako, bomo kmalu gotovi^: je dejal z demonskim, tankim glasom pritlikavi ravnatelj...« prosim, prosim, milostljiva, saj imamo pri nas dovolj prostora, pri nas, za podkupo-valce...« »Gospod ravnatelj, saj nisem tako miislila ...« Nasmehnila se je s tisto čudovito močjo, Id jc lastnost žensko, in ki bi jo poskušali moški zaman posnemati. Ni preudarila, kaj je rekla in kaj je naredila. Gnusilo se ji je v notranjo- da jim teh pravic, ki jim jih je priborilo delavsko zastopstvo v parlamentu ne more nihče več iztrgati iz rok, toda zmotili so se. Da, so se zmotili, kajti: ozko sorodstvo veže volkove celega sveta, ki sicer ne morejo požreti ovac celega sveta, pa jih lahko podarijo. In res so jih do danes v naši državi že čisto podavilii — namreč ne ovce, pekovske pomočnike tako, da delajo že od polnoči in od ene ure zjutraj naprej. Delavsko zastopstvo v jugoslovanskem parlamentu je priborilo delavstvu zakoine, ki so sicer reakcionarni in je nanje in njihovo zboljšanje vplivala delavska parlamentarna delegacija le v toliko, kolikor ji je dalo delavstvo moči in zaupanja, a imajo edini namen: stabilizirati (ustaliti) delovne razmere in razmerje med delodajalci in delojemal-malci. Vlada je izdala v zadnjem času pet pravilnikov, ki pa deloma nasprotujejo ustavi in zakonom, deloma so za delavstvo tudi nespremenljivi. Med temi pravilniki se nahaja tudi pravilnik, ki vsebuje določbe glede nočnega dela. Tudi o tem pravilniku se bo razpravljalo (oziroma se je že) na anketi ministrstva za socialno politiko. Nastopili so po prvih poročilih s te ankete proti njemu zastopniki delo- Slovo. Težko mi je bila ločitev 15. februarja, ko sem se moral ločiti od najboljših sodrugov in prijateljev v Kamniku. Družila nas je ena vez, vez za dosego boljših življenskih pogojev, isti cilji, cilji, ki morajo biti vsakemu zavednemu delavcu in delavki svetil, bili smo strnjeni v enotno organizacijo; žalibog je bilo dosti delavcev, ki iniso bili zavedni in so nam metali polena pod noge in nismo mogli mnogokrat doseči onega, za kar smo se borili. Kličem pa vam, da sedaj ko odhajam v vojaško službo, da zadostim zakonom, združite se vsi proletarci-trpini. Idito smelo naprej, ne odnehajte v razrednem boju, čuvajte svojo delavsko solidarnost, čuvajte Humi delavnik, ki vam ga baš v tej dobi najhujše reakcije hoče kapitalizem nasilno odvzeti; čuvajte svoje socialne pridobitve za katere jo žrtvovalo življenje nešteto naših sodrugov. Naprej v hoj za iz-premembo sedanjega krivičnega družabnega reda! Da bo vaš boj uspešen, vam kličem : Združite se v enotni organizaciji! Zahvaljujem se vsem sodrugom sti, a tista čudovita lastnost je zma-zmagala. Ko se je pozneje spomnila tistega trenutka, ni mogla ničesar pojmiti. »Dobro, dobro, golobica, vidim, da si pametna .. .« »Ali moj mož, moj mož.. x >Torej danes zvečer ob enajstih« je zinil satan, »ob enajstih pridi in tedaj boš vzela moža s seboj.« »Hvala, gospod ravnatelj«. Obrnila se je in hotela oditi. »Točno ob enajstih, golobica moja«. . Stisnil ji je roko. Nepopisen stud jo je objel, ko se je s svojo roko dotaknila njegove. Že od nekdaj se ji je studil vsak policijski uradnik. Na policiji pa se ji je zdelo vse. tako gnusno, da je odpirala vrata a komolci. Morda je imela prav! Pred v ra trni jo je čakal medici -nec. Ko mu je povedala, da ji je rekel, da n&j pride ob 11. uri zvečer, je zmajal mali medicinec z femvo in rekoč: »Kešita se, dokler je še čas!« Poznal je čudno navade te dežele, in silno žal mu je bilo, da jo je privedel na to pot. Bilo je prepozno. Že ob devetih je hodila sem in tja pred veliko policijsko palačo. — Olma v tretjem nadstropju so bila razsvetljena, kajti tam je bil nočni oddelek. Gledala je v okno ravnateljeve sobe. Videla ie temno-zeleno svetlobo. jemalcev in — delodajalcev. Prvi sicer branijo ta pravilnik v kolikor ima dobrih določb, a zahtevajo v tem oziru še korak naprej, drugi pa so za bistveno izpremembo pravilnika — za odpravo prepovedi nočnega dela. Kopanje delavskih pravic bo priv nehalo, ko bodo napravili pekovski pomočniki ropanju trdne mejo z močno organizacijo. * Bolniško zavarovanje v Švici do danes še ni obstojalo, pač pa je bil v veljavi sistem prostovoljnih bolniških blagajn, ki so bile pa le deloma oprte na državno pomoč. V teh blagajnah je bilo zavarovanih 1. 1921. približno nad ena potiaia prebivalstva. V zadnjem času je na dnevnem redu podržavljenje švicarskih bolniških blagajn in se posebno obravnava vprašanje ali se zavaruje vse prebivalstvo ali le delavce nekaterih strok Zavarovanje brezposelnih na Nor- r^kens. Norveški minister za soc. •politiko je nedavno poročal, da se z zakonom uvede zavarovanje brezposelnih. Predlog je bil predložen že pred dvema leti in se bo sedaj tudi uveljavil in sicer po vzorcu Angieške. Mesto dosedanjega zavarovanja strokovnih organizacij bo vzdrževala brezposelno zavarovanje država sama. za zaupanje, ki so mi ga izkazovali ves čas mojega delovanja v kamniški kovinarski organizaciji. Prav posebno se zahvaljujem delavskemu pevskemu društvu »Solidarnost«, ki je prišlo in mi zapelo v slovo nekaj res ganljivih proletarskih pesmi. Sori rugi, ohranim od vas najlepši spomin ih nikdar ne bom pozabil kaj je moja sveta proletarska dolžnost Naj živi zavednost kamniškega proletariata! Naj živi. solidarnost delavstva celega sveta! Naj živi razredni boj! Franc WankmQller. Dobrav«. OMnl zbor podružnice kovinarjev na Dobravi se bo vršil dne 11. marca 1.1. ob 3. popoldne na Dobravi v gostilni Sodja s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva (predsednika -tmiksi, blagajnika). 2. Poročilo kontrole. 3. Volitev delegata za kongres. 4. Volitev novega odbora. 5. Razno. Dolžnost članov te, da agitirajo za Številko udfležbo. — Odbor. Daleč v vrtu so sove sovikale. Hladna misel jo je prijela za roko in jo Aodila v vrtič, nedaleč od policijske palače. Bila Jo svetla noč. Na visoke«; drevesu so se prerekale nočno ptice. Hladna misel ji je položila okoli gisrve siv, grozo vzbujajoč obroč, ki ji je zapiral sleherni pogled v brezdho, odpirajoče se pred njenim pogledom, požirajočo življenje za življenjem. Morda bi ji bilo mogoče otre- ti se tistega grozovitega obroča, ko bi bila razumela besede svojega velikega moža: »Glej vedno ^kozi družbo, kakor skozi velik mikroskop, le skozi družbo boa videla sebe; zato jaz delam, najljubša«. Spomnila se je teh besed a zaman. Nikdar v svojem življenju ni poskušala gledati skozi ljudsko družbo. Radi tega ji je ostalo prikrito vse življenje — radi tega so imele tudi majhne sile lahko delo, ko so ji stavile mrzel obroč na vročo ['lavo. Tudi ta večer je videla le sebe in njega, kajti on, Oskar, ji je bil neobhodno potreben. Nikdar [ta ni razumela, tudi to noč ne, videla je v njem svojo veliko gračo, morda svoje srce, a kaj več ne. Spoznala ni nikdar, da leži vrednost njene -reče v absolutnem spoznanju njegove velike duševne vrednosti. Morda bi so v tem slučaju no bila nikdar podala na nevarno pot. (Dalje prih.) Kovinarska stroka. »DBLAI BCi, STKAN 8. Seja -Sekcije strugarjev« se bo vršila v sredo 7. marca taKoj po delu. Blagajnik naj prinese s Beboj blagajniške knjige. — Predsednik. Jesenice. Z ozirom na posamezne slučaje zadnjega časa glede navijanja stanovanjske najemnine s strani nekaterih hišnih posestnikov, trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, je delavstvo zbrano na javnem shodu dne 9. februarja v Delavskem domu na Savi sklenilo ustanoviti črno desko! To je, da delavstvo v okolici prijavi kovinarski organizaciji vse tiste trgovce, gostilničarje in obrtnike, ki so obenem posestniki, in ki pretiravajo zahtevek stanovanjske najemnine ter s tem mesto, da ramo ob rami z delavstvom pomagajo potom organizacije v okvirju obstoječih zakonov ublažiti socialno bedo v splošnem. Ne zavedajo se posestniki, da so oni odvisni od delavstva, ne delavstvo od njih. Prijavljene slučaje organizaciji!, se mora potom organizacije javno objaviti v časopisju, nakar naj delavstvo izreče takim trgovcem, gostilničarjem in obrtnikom bojkot. V nasprotnem slučaju (poboljša-nja navijalcev) se objavi to le potom organizacije, nakar se prekliče bojkot. V času, ko delavstvo z vso energijo stremi za pridobitvijo najprimi-tiivnejših življenskih potrebščin, v času, ko kapitalisti delavstvto na celi črti napadajo, prihajajo ljudje, ki pomagajo zatirati razžaljeni in zatirani proletariat. Zato naj delavstvo v tem času solidarno sprejema tudi ta boj in bo tudi solidarno izvajalo in izrabljajo svoje sklepe z vsemi razpoložljivimi sredstvi. ČeSKos ovaška kovinska Sndn-trija razširja svoje obratovanje ocikar je Nemčija izgubila srce svoje industrije ruhrsko ozemlje. Nemčija je dobivala skoro ves premog, ki ga je porabila za svojo industrijo, iz Ruhra. Iz teh r-ziogov je nemška industrija začela pešati in je stopila češka industrija na konkurenčni trg. V zadnjem času dobivajo posebno Škodove tovarne velika naročila, ki bodo prisiljene, da bodo radi tega razširile svoje obratovanje, zaposlenost v kovinski industriji povečale in bo brezposelnost kovinarjev radi tega tudi precej padla Monopolska stroka. Ljubljana. Redni občni zbor »Sa-veza monopolski radnika Jugoslavije« (»Osrednje društvo tobačnih delavcev«) v Ljubljani se bo vršil 7. marca ob pol 6. zvečer v Mestnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Poročilo osrednjega tajnika. 6. Položaj tobačnega delavstva v Jugoslaviji. Člani tobačne organiziblje naj se občnega zbora polnoštevilno udeleži I Odbor. K rednemu občnemu zboru ljubljanske podružnice >Saveza mono-po Iških delavcev in delavk« v Jugoslaviji. Dne 10. t. m. bo minulo leto, odkar smo se priključili monopol-skemu delavstvu ostalih dežel. Če pogledamo v preteklost, moramo ugotoviti, da je biia naša pot prava. Neuspehe moramo pripisovati le onemu delu delavstva, ki ne stoji na stališču združitve monopolskega delavstva. Tobačno delavstvo pa krvavo potrebuje enotne organizacije. In to potrebo čuti posebno tobačno delavstvo v Ljubljani. Žallbog, da imamo pri nas tudi ljudi, ki se vedno zabavljajo in rovarijo proti naši organizaciji, češ, da je protiverska, proti-narodna itd. Na tem mestu izjavlja-mo, da naše organizacije nismo ustanovili zato, da bi reševala verska vprašanja, temveč iz gole potrebe obrambe proti) državnemu kapitalu. Našo organizacijo smo ustanovili zato, da pribori tobačnemu delavstvu boljše delovne in mezdne pogoje. Vse ostale očitke, ki nam jih hočejo sovražniki naprtiti na naše rame so iz trte izviti in jih moramo imenovati le kot zlobne laži. V boju proti kapitalu ne odločujejo nikaka verska in narodna vprašanja, tu odločuje le organizacija, ki stoji na stališču mednarodnega razrednega boja. Potrebno je torej, da delavstvo spregleda — odpre oči. Prihodnji teden se bo vršil občni zbor naše enotne organizacije. Na tem občnem zboru bodo nezadovoljneži imeli priliko izraziti in tudi dokazati vzroke svojega nezadovoljstva, ker tam bo tudi mesto za to — pred delavstvom naj izrečejo svoje očitke. Delavstvo (člani) jih bo sodilo; ako bodo svoje nezadovoljstvo opravičili z dokazi bodo oprani, sicer jih bodo pa člani obsodili. Tako naj se pogovore člani organizacije; neorganizirani delavci pa naj proti organizaciji ne rujejo, ker prav nič niso pomagali v tistem času, ko smo s trudom gradili punčico v našem očesu — organizacijo v splošnem delavskem gibanju. Ne kričanjo — resno delo je naše geslo na poti proti cilju. Delavska solidarnost in isti interesii vseh tobačnih delavcev in delavk bodo privedli vse člane naše organizacije na občni zbor v nadi, da ima delavstvo toliko pravir, kolikor moči in dolžnosti. Za dolžnosti pa imajo tobačni delavci tudi pravice v »Savezu momopolskih delavcev«. Obljnbe in dejanja. Pri monopolski upravi v Beogradu se je posredovalo od strani »Saveza monopolskih delavcev in delavk« za odpuščene, delavce in delavke, ki so bili osumljeni tatvine tobaka v tobačnih tovarnah. Ko je zastopnik saveza pojasnil pri monopolski upravi, so pristali na to, da se bo zadeva rešila na soji upravnega odbora. Delalo se bo na seji na to, da bodo odpuščeni delavci in delavke pomiloščenf in se bodo lahko vrnili zopet na delo v tovarno. Istočasno je vložil zastopnik tudi prošnjo za povišanje pokojnin in obljubili so v monopolski upravi, da bc tudi to rešil upravni odbor. Rešitev tedenskega izplačila (mezde se tobačnim delavcem izplačuje sedaj vsakih-deset dni) je v rokah industrijskega oddelka upravnega odbora. Obljuba je dolg, pa monopolska uprava se tega naj hrže ne zavedi^ sicer bi tobačnega delavstva ne speljala že tolikokrat na led. Tudi sedaj jo precej obljubila. Radovedni pa smo in zelo dvomimo, da bi monopolska uprava dane obljube tudi izpolnila. Velika razlika je med obljubo in dejanjem. Kemična stroka. Skupščina osrednjega društva kemičnih drlavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju se bo vršila meseca maja t. I. Več prihodnjič. Ruše. Podružnica kem. delavcev v Rušah je Imela 2. februarja t. 1. redni občni zbor s povoljno udeležbo. Občnemu zboru je prisostvoval zastopnik okrožne s rokovne komisije v Mariboru s. Čeh, ' !e poročal po izčrpanem dnevnem re u o položaju, v katerem se nahaja danes industrijsko delavstvo. Občni zbor je nato izvolil v podružnični odbor sledeče sooruge : Anton Paj, predsednik ; Benedikt Vrhovnik, podpredsednik; Josip Harko, blagajnik; Anton Dobnik, podal besedo funKck>nfiij£in podružnice. Po poročilih funkcionarjev je poročal tajnik osr. dr. sodr. Rejc o dolžnostih in položaju, kakor tudi o ropu na delavske pravice. Nato so člani izvolili podružnični odbor s s edečimi sodrugi: Ivan Vaš, predsednik; Ivan Flis, tajnik; Franc Ocvirk, blagajnik; odbor: Anton Zdbrec, Miha ivanšek, Jakob Čretnik, Angela Žoher; nadzorstvo : Ludvig Gaberšek in Mici Karner. Po izčrpanju dnevnega reda je novoizvoljeni predsednik zaključil občni zbor. Hrastnik. V podružnici kem. delavcev v Hrastniku se je vršil dne 4. februarja t. !. v popoidanaktni Času redni občni zbor pri polnoštevilni ule-ležbi članov. Navzoč je bil tudi s. Kaiser, zastopnik Strokovne komisije za Slovenijo, ki je poročal o položaju in polagal važnost na prpevit organizac je steklarjev. Po izčrpanju dnevnega reda se je izvolil sledeči odbor: Franc Vra-čun, predsednik; Aloiz Hudi, namestnik; Viktor Maurer, blagajnik; Franc Ko-ribskiy, namestnik ; Josip G'um, tajnik). Karl Pufer, namestnik; pregledniki: Anton Ob;rma er, Rudolf Splichal; Knjižničarja: Franc Beni, Franc Saletel. Živilska stroka. Občni zbor Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 11 marca t i. točno ob 8. dopoldne v prostorih društvene pisarne, Šelenburgova ulica 6 /11. s sledečim dnevnim .edom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. poročilo predsedstva; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo nadzorstva; 6. organizacija; 7. reorganizacija periodičnega Ista »Delavec«; 8. tarifna politika; 9 molitev novega odbora; 10. slučajnosti. Osi\dnje društvo živtiskih delavcev v Ljubljani je glasom sklepa 18. redne seje z dne 16. januarja t. 1. skl culo 11. marca t I. točno ob 8. dopoldne v prostorih društvene pisarne v Ljubljani svoj redni letni občni xbor po zgoraj označenem dnevnem redu. Da se bo sklicani občni 2bor vršil v redu obveščamo osrednje odbornike in delegate na občnem zboru na sledeči spored: a) V soboto dne 10. marca t. 1. točno ob 2. popoldne začne poslovati revizija blagajniških in poslovnih knifg; b) v nadzorstvo Izvoljeni sodrugi iz Ljubljane, Maribora in Celja naj urede svoje stvari tako, da xačno ob določenem času z revizijo; c) vsi ostali odborniki načelstva in Širšega odbora pa naj urede stvar tako, ds se udeleže 11. marcu točno ob 8. zjutraj občnega zbora; d) za izvoljene delegate veljajo določila; d) v 3irSt odbor sedanjega centralnega odbora ao bili IzvoUeni ss. Aloj« Leskošek iz Celia, Karo! Čeh iz Mar bora, Peter Mori bc Vrhnike in France Dobrin iz Kranja, Položaj. V začetku tega leta se ho Je v naši stroki začelo z živahnim gibanjem. — Vse podružntoe so se trudile s trdno voljo, da se odločijo stopiti v mezdnih vprašanjih korak naprej. Začetek mezdnih gibanj so tvorile pekovske podružniee v Mariboru in Ljubljani. Obe podružnici so s svojo zahtevo, čeravno ne na celi črti, vendar v precej veliki meri zmagali. Uspeh v Ljubljani je bil tokrat nekoliko boljši, kot v Mariboru. Prav nesrečna stroka do danes je bila špediterska, kjer vidimo, da se tvrdke: Schenker, Orient, Balkan in Uher prav nič ne zmenijo za vloženo spomenico od z dne 5. februarja t. 1. od delavske strani. — Pri tej stroki bo treba napeti vse sile, da se spomenica uveljavi in se prično pogajanja. Razumljivo je, da za to ne bo skrbela niti Inšpekcija dela, niti vlada, temveč bo za to moralo skrbeti delavstvo samo. Kakor vse kaže, bo prišlo do boja tudi pri podružnici! pekov v Ptuju, ker zadruga mlinarjev in pekov na spomenico z dne 16. t. m. še niti odgovorila ni. Pekovski mojstri iz Ljubljane, Celja, Ptuja in Maribora so sii poiskali stike, kar nam dokazuje, da bomo imeli v bodoče opraviti z dobro organizacijo mojstrov, ki se ne bodo zbali nikakega boja s pomočniki. Dne 6. t. m. je delavstvo mesarske stroke na Vrhniki vložilo spomenico na ravnateljstvo konservne tovarne » Globus«. Lansko leto je imelo vrhniško delavstvo hude boje za boljše mezde; to leto pa vidimo, da tovarna v najugodnejši seziji ni imelo preveč dela, zato se izgovarja, da ni mogoče povišati mezd. Prejšnji ravnatelj Legvart (ki je umrl v Švici) je podjetje nagnal s svojo gospodarsko politiko skoraj na rob propada, današnje vodstvo pa se prav zvesto po njem ravna in se upira, da bi se pogajalo z delavstvom. Ne vemo kako bo to gibanje končalo, zavedamo pa se, da 1kx1o boji hudi in težki. Delavstvo bo zmagalo le tedaj, če bo to samo hotelo. Dne 9. t. m. so bile vložene spomenice pri parnem mlinu Petra Majdiča v Celju in Jošta v Medlogu pri Celju. Tudi od tam nismo dobili še nobenega odgovora. Delavstvo v J oš to ve ni mlinu mora delati čez osem ur brez vsake odškodnine za nadurno delo. Majdič v Celju pa ni nikoli voljan govoriiti z organizacijo o delavskih zahtevah. Vidimo torej, da je ostala cela vrsta podružnic, ki bodo moralo vložiti spomenice. Vsem podružnicam priporočamo, naj neglede na svoje zahteve začno z resnim gibanjem, da na ta način po-speše čim hitrejšo rešitev njih mezdnih zahtev. V doglednem času je pričakovati resnejšega mezdnega gibanja mlinarjev v Kranju in Mariboru. Pivovarniško delavstvo Slovenije bo tudi začelo v najkrajšem času z gibanjem, ko je ravno sedaj najugodnejši čas zato. Misliti bo treba na dejstvo, da je mogoč boj le z vojsko, ki je disciplinirana, vajena redu in samozatajevanju. Osebe v tem boju prav nič ne odločujejo. Zmaga brez dela in volje je samo navidezna. Strokovna komisija. namestnik; Anton Gubenšek, zapisni-, kar; Blaž Vigec, name-tnik; odborniki. Josip Ajdič, Anton Trnek, Štefan Jur 5ič, Franc Aplinc In Hinko Jarc; nad zorstvo: Anton Setorič in Alojz Marin’ šek. Sodrugi in sodružice sedaj na delo' V delu je rešitev ! Nihče izmed Vas, k* se borite proti Izkoriščanju kapitala, naj ne manjka v vaši strokovni organizaciji. V delu za enotno organizacijo je Vaša rešitev. Štore. Dne 2. febiuarja t. 1. se je vršil v podružnici kemičnih delavcev redni občni zbor. Občni zbor je otvori! sodr. Vaš, ki je tudi predsedoval; pre-čital je dnevni red občnega zbora, ter Protestna brzojavka. Kakor znano, se je pričela 26. t m. v Beogradu anketa glede pravilnika o delavskih zaupnikih. Da opozorimo gospodo na tej an-ketii, da hoče imeti tudi delavstvo svojo besedo pri urejevanju delavskih vprašanj smo sklicali protestne shode, ki so kakor poročamo na drugem mestu sijajno pokazali, da delavstvo ne bo mirno prenašalo krivic, ki jih ta gospoda pripravlja. Na to anketo sta odposlali) »Strokovna komisija za Slovenijo« in pa Zveza neodvisnih strokovnih organizacij« skupno protestno brzojavko sledeče vsebine: Ministrstvu za socialno politiko v Beogradu. V nedeljo 25. febr. so se vršili ▼ petnajstih industrijskih krajih protestni shodi proti projektiranemu pravilniku k zakonu o zaščiti delavcev. Te shode je obiskalo okoli 20 tisoč delavcev in delavk. Sprejete so bile protestne resoln-rije. Resolucije sleda Strokovna komisija za Slovenijo. Zveza neodvisnih strokovnih oragui-zacij. Vse organizacije in dopisnike prosimo naj pošljejo svoje gradivo za >Delavca« najkasneje do pondelj-ka zvečer, če hočejo, da bo priobčeno še v številki dotičnega tedna. Vsi zaupniki naj skrbe, da bodo dobilii člani »Delaven« še pred vsako nedeljo. Ljubljanski zaupniki naj pridejo po list vsak petek zvečer v tajništvo »Strokovne komisije«. Zunanji zaupniki naj pa pridejo po list istotako v petek zvečer, če pa do tedaj še ni dospel, noj ga pridejo iskat v soboto opoldne. V zunanje kraje razpošiljamo list že v četrtek, tako, da ga najoddaljenejše podružnice dobe najkasneje do sobote opoldne. Na vsak način naj pa člani zahtevajo list pred nedeljo, da ga v nedeljskem prostem času lahko v mim prečitajo! »P g L * V E C«. Objave. Delavska predstava t dramskem gledališču se bo vršila v soboto 3. t. m. ob 8. uri zvečer. Vprizorila se bo Buchnerjeva drama >Vojiček«. — Vstopnice so po polovični ceni. Vse sodruge opozarjamo, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji v tajništvu >Svobodene svojih »nduitrijskih izdelkov. Angl. delavstvo Živi od izvoza in v ugodnem položaju izvoza je delavstvo zaposleno in dobro zasluži. N. pr. sledeče: na Angleško se je uvozilo iz Nemčije l. 1913 2'/v milijona ton, iz Angleške v Nemčijo pa 6 nvljonov. Leta 1920 pa se je uvozilo na Angleško 6000 ton z Angleške v Nemčijo pa 76U.OOO ton Tudi v druge dežele je znašal uvoz le eno desetino. Na teh dejstvih išče angiešKa Delavska stranka reš tve problem« br*zpo3*?ie>tl. Fašizem. Fašizem je značilen pojav v povojnem času; izginil bo iz tega razloga čisto gotovo, kakor hitro bo končal duh nasilja in moči, ki je drvel po svetovni vojni iz strelskih jarkov in je zastrupil staro in mlado. Kakor hitro bo končala gospodarska kriza, kakor hitro bo ponehala brezposelnost, kakor hitro se bo obnovila moč delavskih organizacij, bo izginil fašistični pokret. Ko je fašizem dobil v svoje roke državno moč je imel priliko uresničiti in spraviti v harmonijo interese države in naroda. Ko pa je fašizem končal s svojo demagogijo in svojega programa ni mogel uresničiti je postal mrtev. Morala se bo uvesti svoboda političnega in strokovnega gibanja, kajti brez te svobode ni mogoč nikak gospodarski razvoj. Moč strokovnih organizacj pa bo morala brez dvoma rasti. Dejanska odvisnost fašizma od plutokracije (velekapitalistov) bo prisilila fašiste, da bodo odložili svoje maske: Ako je fašiizem igral do sedaj vlogo strokovnega gibanja, se to v bližnjih časih ne bo moglo nadaljevati, ker je nemogoče premostiti jarek med kapitalisti in delavskimi masamii. Kakor vsi dogodki kažejo, se nahajajo v boju proti fašizmu z delavskimi organizacijami in strankami tudi meščanski demokrati in ljudski) katoliki v Italiji. Prodani značaj. Delavsko gibanje kaže od svojega početka do današnjih dni zelo pestro sliko. Pestro sliko ne kaže morda zato, ker sodelujejo v delavskem gibanju delavci vseh strok, vseh narodov in vseh ver, temveč zato, ker se nahajajo, kakor povsod, tako tudi v delavskem gibanju značaji, ki iščejo svojih lastnih koristi. Kar pomenijo v kapitalističnem gospodarstvu verižniki, na-vijalci cen in borzni špekulanti, isto pomenijo za delavski pokret egoistični značajii delavskih pustolovcev. Takih pustolovcev je bilo posebno v strokovnem gibanju in jih je še ved- no mnogo. In tak slučaj se je zgodil tudi v Mariboru: Jože Naehtigal. — Vse njegovo delo, ki ga je opravil v delavskem pokretu je goli egoizem, hrepenenje po osebni slavi in osebnih koristih. Kako naj se delavstvo otrese takih pustolovcev? Izginili bodo la vseh onih organizacij, kjer bo odločevalo članstvo, ki bo samo izvrševalo najstrožjo kontrolo nad svojimi voditelji. Značaji Nachtigalo-vega kalibra (ki se je kakor znano, • presedlal i/. najekstremnejšega komunističnega sedla iti se vsedel na konja radikulskega režima) bodo potem sami od sebe izginili iz zdravega pokreta in iz vsake zdrave organizacije. Ako bi ČloveStvo zborovalo... Svetovna vojna je bila čudež. Mili- jonske armade so se pomikale n« raznih bojiščih male Evrope in videti je bilo, da je bila to ogromna akcija, ki je bila mogoča le pri tehničnem napredku, kakor ga imamo danes. Ako si sedaj predstavimo ves človeški rod, ki bi se zbral v število, približno 1600 milijonov, tedaj nam nehote silii pred oči, na kakšnem kraju^ bi se moglo vršiti zborovanj« človeškega rodu. Ako računamo, d« je na svetu 1600 milijonov in spravimo na 1 kvadrahiikilometer 4 milijone ljudi, tedaj pride vse človeštvo na 400 kvadratnih kilometrov. Bivša Kranjska dežela ima 10.000 kvadratnih kilometrov. Spravili bi torej na Kranjsko 2okrat toliko ljudi, kakor jih je danes na svetu. Po svetu. Švedski delavski boji. V zadnjem času je tudi švedska industrija stopila v kolo industrijsko krize. Mezdna gibanja so se v najkrajšem času izredno pomnožila. Ta kriza se je pričela najprej v kemični, stavbinskii in kamnoseški stroki. Transportni delavci pa so dosegli nove pogodbe, ki so sicer zelo ugodne v tem času splošne krize. Mezdni boji gozdnih delavcev trajajo že več tednov. Že lansko leto so jim podjetniki znižali mezde in ta kategorija stoji pred novim- dejstvom, da hočejo podjetniki delavstvo izzvati v nove boje. V vseh omenjenih kategorijah velja dejstvo, da so imellt podjetniki v medvojnem času neverjetne dobičke. Kljub temu se ne sramujejo v dobi krize delavstvu zniževati mezde, da si s tem zagotove ogromne dobičke. Švedska vlada je že posredovala, da bi vsaj deloma premostila nespo-razumljenie med delojemalci in delodajalci. Vse pa kaže, da to posredovanje nima nikakega uspeha in da se v najkrajšem času prične hudi mezdni bojk Francoski rudarji v stavki. V enem največjih rudarskh revirjev na Fancoskem v Petit Rosselle in Sare je izbruhnila stavka rudarjev. V stavki se nahaja 20.000 rudarjev. Vlada je poslala v revirje, kjer stavka traja, vojaštvo, da se vzdrži >red in mir«. Ženski kongres v Rimu. Sredi meseca maja se bo vršil v Rimu kongres > Zveze žena za zaščito ženskih pravic«. Kongresa se udeleže tudi jugoslovanska ženska udru-ženja in zastopnik naše vlade. Dvoje ločimo danes med evropskimi in deloma azijskimi narodi: na vzhodu se nahajajo narodi pred mir roro, na zahodu pa se pričenja ljut boj. Konferenca v Ixrzam se je m naw. V tem diplomatičnem boju trpi evropski proletariat radi močne gospodarske vojne za bogastva ruhr-skega ozemlja; izpada te nasilne akcije je odvisen tudii mir na vzhodu. V Imenu Strok. kom. (P. odb. GD8J.J Izdajatelj; Franc 8ve4ek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič, Tiska tiskarna Makso Hrovatin. KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA PoMni predal M. 13. - Telefon Intcrurfean It. PeStnl Cek. raf. St. 10.833. Br*. naslovi »Kodes* Uubij«**. HRANILNI ODDELEK naznanja, da je zvišal obresti In sicer za ostaite« taline vloge no 6°> za flote proti četrtletni odpoved! no 61!* °!o proti polletni odrovetf! os 7®!» HranilKihe vlog* sprejemajo Izplačujejo vse prodajaln« zadruge I Vlagaffe trse svole prihranke v s vol o SasSrto hranilnico S tkdu fevd fo