Matoiaio plučunu v gotovini. Leto LXXH., št. 107 a LiuMiana, četrtek 11. maja 1939 Izhaio vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3 večji inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inserarni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 // NOYO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po svečanem sprejemu Nj. Vis. kneza Pavla: večanosfi in razgovori v Rimu Slavnostna večerja na dvoru — Prvi razgovori kneza namestnika z Mussolinijem Rim.. 11. maja. r. Po svečanem sprejemu na rimskem kr»lodvoru sta se Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Otea v spremstvu italijanskih Suvere-nov odpeljala v kraljevi urad Ob 11.4.5 je Nj. Vis knez namestnik v spremstvu zunanjega ministra dr. Cincar-Markovića in ostalega spremstva pose-til Panteon, kjer je položil venec na grob italijanskih vladarjev. \ato se je podal pred spomenik Neznanega vojaka n tudi tu položil venec, nakar se je v liktorski palači poklonil na grobovih /ru\ Fašistične revolucije. Opoldne je London. ] 1 maja. br. »Exan?c Tele-graph« javlja, da je bil med Londonom in Moskvo dosežen :>|>orazum v tem smislu, da Je sovjetska vlada sprejela poslednje angleške predloge, doeini je londonska vlada pristala na sovjetsko zahtevo, da se takoj sestanejo zastopniki angleškega, francoskega in ruskega generalnega štaba ter izdelalo podroben načrt za skupno vojaško akcijo za primer, da bi bilo treba priskočiti na pomoč katerikoli evropski državi, ki bi bila napadena, ali bi smatrala, da mora svoje interese braniti z orožjem. Razgovori se bodo po na poved-bah londonskih krogov zelo naglo razvijali. Snoči je ruski poslanik Majski ponovno obiskal zunanjega ministra Hali-faxa in mu sporočil definitiven odgovor Moskve na zadnje angleške predloge in to v pozitivnem smislu. Edini pogoj, ki ga stavi Moskva, je takojšnja praktična izvedba sklenjenega dogovora potom sestanka vseh treh generalnih štabov. Moskovski demanti tendencioznih vesti Moskva. IV maja. br. Uradno odločno zanikajo vesti, ki so razširjene v gotovem delu svetovnega tiska o tem. češ da so pogajanja med Rusijo in Anglijo prekinjena ter da je spora za m o skupni obrambni fronti padel v vodo. Ras nasprotno ugotavljajo, da so vsa vprašanja razčiščena ter da bodo razgovori v najkrajšem času končani s sklenitvijo predlaganega dogovora o najtesnejšem političnem, gospodarskem in vojaškem sodelovanju pri obrambi miru in statusa quo v Evropi. bilo na dvoru intimno kosilo. Pred kosilom je Nj. Yis. knez namestnik sprejel v avdijenci Mussolinija. italijanski kralj pa zunanjega ministra dr. Cinear-.Markoviea. Popoldne sta se najprvo sestala dr. Cincar-Markovič in Mussolini in imela 50 minut trajajoč razgovor, nakar je obiskal Mussolinija v Beneški palači tudi Nj. Vis. knez namestnik ter sc razgovarjal z njim dobre pol ure. Zvečer je bil svečan sprejem pri rimskem guvernerju knezu Coloni, nato pa je bila v Kvirinalu svečana večerja, na kateri sta Nj. Vis. knez namestnik vor ob 21.15, zaradi česar bo redna nemška oddaja te postaje ob 19.20 odpadla. Sporazum s Turčijo Varšava. 11. maja. br. Ha vas poroča: Angleško-franeosko-turški sporazum bo objavljen še ta teden, verjetno že danes. Tako zvani turški sporazum je najpopolnejši izmed vseh dosedaj sklenjenih sporazumov. Ta dogovor se ne nanaša samo na modalitete običajne vzajemnosti, nego gre za dejansko zvezo, ki se nanaša tako na Crno in Sredozemsko morje, kakor tudi na Egipt, Sirijo in Palestino. Sestanek Bluma s Halif axom London, 10. maja. br. Bivši francoski ministrski predsednik Leon Blum, ki se mudi v Londonu, se je dopoldne sestal z voditeljem konservativne si ranke Winsto-nom Churchillom, popoldne na je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Halifaxom. Molotov pride v ženevo Pariz. 11 maja. AA. -»Matin« poroča, da se bo Molotov verjetno udeležil zasedanja sveta društva narodov Njegova prisotnost v Ženevi bi omogočila lordu UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Pavle in italijanski kralj Viktor Ema-nucl izmenjala pomembni zdravici, v katerih sta podčrtala prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Italijanski listi pišejo zelo obširno o bivanju kneza namestnika v italijanski prestolnici in pripisujejo razgovorom, ki se vodijo ob tej priliki, velik pomen. Rim. 11. maja. AA. Štefani: Davi ob 7.30 sta odpotovala italijanski kralj in cesar ter Nj. Vis. knez Pavle s posebnim vlakom v Napol j. V napoljskem zalivu bodo vaje italijanske vojne mornarice v čast visokega gosta. Halifaxu neposreden kontakt z novim ljudskim komisarjem za zunanje zadeve. Angleški zunanji minister lord Halif a x, francoski zunanji minister Bonnet ter sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov bi razčistili ob tej priliki vsa vprašanja ter končno uredili odnošaje med Francijo, Anglijo in Rusijo. »Peuple« piše, da ne mor biti govora o kolektivni varnosti brez Rusije. Istotako ni mogoče ustvariti fronto odpora proti osvojeval-cem brez podpore Moskve. Ta ugotovitev zadostuje, da bi se pospešila rešitev vseh vprašanj med Francijo. Anglijo in Rusijo. Utrditev Alandsklh otokov Ženeva. 11. maja. br. Finska in švedska vlada sta naprosili tajništvo Društva narodov, naj stavi na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov vprašanje remilitarizacije Alandskih otokov, da bi se izpremenila tozadevna konvencija, ki je bila svojca.- sklenjena o njihovi demilitarizaciji. Kakor znano, sta vladi v Rimu in Berlinu glede ponovne utrditve teh otokov odgovorili Švedski in finski vladi pritrdilno. ska od vsega začetka zgradila svojo vojno mornarico. Toda kar se je prej zamudilo, bo sedaj z največjo naglico nadoknađeno. Poljski letalski promet mimo Nemčije Varšava. 11. maja. br. Zaradi napetosti med Nemčijo in Poljsko je Poljska vlada sklenila preusmeriti svoj letalski promet tako. da se bo izognila Nemčije. V to svrho ie že začela pogajanja z vsemi sosednimi državami. S severnimi državami je že sklenila dogovor tako. da bo od 15. maja dalje šla letalska proga Varšava — Pariz — London preko Gdinje. Kodanja in Bruslja Druge proge bodo preusmerjene preko Madžarske ali Rumunije. tako da bo letalska zveza z zapadom za vsak primer zagotovljena Letalske zveze z Madžarsko Budimpešta. 11. maja. A A MTI: Po pogajanjih, ki so trajala teden dni. ie bil dosežen sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Madžarsko. Obe državi sta sklenili uvesti nove letalske proge in sicer Budimpešta — Zagreb — Benetke — Rim in Budimpešta — Beograd — Atene. Kitajski prestol se je izgubil Newyork. 11 maja. A A DNB: Kitajski cesarski prestol, ki je bil ob začetku ja-ponsko-kitajske vojne odpeljan iz Pejpin-ga ter bi se moral na osnovi sporazuma med Čangkajškom in ameriškimi oblastvi prodati v Ameriki v korist žrtev kitajske vojne, se je izgubil na poti med Amsterdamom in Ne\vyorkom Ga. Rooseveltova je dobila obvestilo, da je prestol, ki je bil zavarovan za vsoto 2 milijonov dolarjev, bil poslan s parnikom > Zaandam« iz Amsterdama v New York Ko so izkrcevali blago s parnika v ne\vyorški luki, niso mogli najti prestola Nastalo je veliko razburjenje ter se ie začela takoj preiskava. Po večdnevnem iskanju so snoči našli prestol v velikem zaboju, ki je že od ponedeljka ležal ob obali in ki ga ni nihče čuval. Na zaboju je bil naslov nekega profesorja v Kaliforniji. Naj len zakla 2 v Hcngkongu Hongkong. 9. maja o. Pri podiranju neke stare hiše v središču mesta so izkopali izpod zemlje 50.000 srebrnih dolarjev iz 1 1850. Hiša je bila nekdaj last nekega sodnika, ki je bil znan kot korup-cionist General Braushitsch se je vrnil v Nemčijo Rim, 11. maja. br. Poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je prispel na čelu nemške vojaške misije iz Spezzije v Genovo ter je zvečer odpotoval nazaj v Nemčijo Odhod tujih čet iz Španije London. 11. maja. br Državni tajnik v zunanjem ministrstvu Buttler je izjavil v spodnji zbornici, da je španska vlada zagotovila, da bo odposlala tuje čete iz Španije takoj po veliki paradi, ki bo v kratkem v Madridu. Spopadi v Mehiki Mexieo. 8. maja. br. v Juarezu je prišlo včeraj do hudih spopadov med pristaši generala Camaja, ki veljajo za fašiste in pripadniki tako zvane ustavne fronte. Neki oficir in neki civilist sta bila ubita. Nek general je bil težko ranjen. V Gaji je bilo v sličnem spopadu ubitih 9 ljudi, ran jenih pa okrog 100. Francosko-angleski protest v Tokiju Tokio. 10. maja. br. Kakor poroča agencija Domej, je francoski poslanik Henry obiskal namestnika zunanjega ministra ter energično protestiral proti japonskemu letalskemu bombardiranju francoskega konzulata v Cunkingu. Enak korak je napravila tudi Anglija. Nemčija in Argentina Berlin, 9. maja. A A. DNB objavlja tole poročilo: neka francoska časnikarska agencija je objavila vest. da so se nem-ško-argentinski odnosa ji tako zaostrili, da je pričakovati odpoklica argentinskega veleposlaaiika iz Berlina in s tem prekinitve dUptarnatskih odnosa je v med obema državama. V argentinskih krogih izjavljajo, da je ta vest popolnoma neutemeljena. Zaradi neutemeljenth obtožb je bilo v Argentini aretiranih nekaj Nemcev, ki so bili v preiskovalnem zaporu, a so bili med tem nekateri med njimi že izpuščeni na svobodo, ker se je dognalo, da so nedolžni. Vesti, ki so jih objavili nekateri tuji časopisi, čeg da preti prekinitev diplomatskih odnosajev med Buenos Airesom m Berlinom imajo po nemškem mnenju samo ta cilj, da se skali prijateljsko razmerje med tema dvema državama. . ^_ t poiitieni otigornit „Dokler bodo sijale celjske zvezde .. 1* Ce//n so priredili svoj kulturni teden. Bila je to idealno lepa prireditev, ki je uspela v vsakem pogledu. Prireditelji zaslužijo polno priznanje in pohvalo. Na tem kulturnem tednu je imel znam naj književnik dr. Maksa šnuderl izredno zanimivo in aktualno predavanje o naši kulturi. Izvajal /e med drugim: »Kakšna mora hi'i zemlja m čigin-a. iz katere že sto let. odkar je pro-svetijenosi zajela široke mase in zor al a I i naroda, tako bohotno raste slovenska kultura? Vprašanje, ki bi se zdelo morda pov-sod drugod nu svetu odvisno, Zakaj Kjer tako bohotno uspeva slovenska umetnost, kjer tako živo zubon vedno in veVno iznova izvirek novih tokov, kjer ic kul'urm prireditev že v slednji vasi postal* prava življenjska potreba, tam je pač sit venska zemljo) in tam živi slo\-enski človek s svojo pra-\'ico in \*oljo do samostojnega življenja. Bili so časi. ko je le vse bol) gnezdita po naših mestih tuja zalega, nv/ notujčena kot tuja, katere klaverni ostanki se d«?nes mani* testirajo te Se v oblikah u pravno-polit iemh pre$topko\\ Bili so čani. ko je ta pri\'ilegi-rana peščica upravijala ivs oblastni in nro-svefni aparat na tem ozemlju in ravno tako pogodovala tujo kulturo m tui jezik, kakor je zatirala našo knltirro in naS jezik, rogajoč Se nam s prosi ul o culo Anastazija Griinna. ki jc l dvema HovmikimB knjigama v njej. vzkliknil: To je vsa slovenska književnost! S strahom bi človek obračal liste v zgodovini, ko bi ne bilo one globoke zakonitosti, ki daje edinole narodu, ki živi na tem ozemlju, da se manifestira le njegova duša v njegovi besedi. In tako nam stoletja nasilij niso vlila v naše duše tujega duha... Bolj kakor dnevna politika, bolj kakor nacionalna propaganda, zbori in agitacija, bolj ko ljudska štetja, statistike in rasne teorije razodeva v obliki umetnosti zajeti živi duh naroda slovenstvo Spodnje Štajerske. Vse drugo se da umetno poti'ori-ti, popačiti in posiliti. Iz tuje duševnosti. iz tujih taJ ni mogel zrasli ne Aškerc, ne Meško. ne Novačan. ne Levstik, ne Roš. ne Kač. ne Schvab. ne Risto Sa\nn. ne plejada narodnih preporoditeljev in književnikov v zadnjih sto letih. In nimajo niti od daleč nobenega stika s tujo kulturo ti umetniki ne po značaju, ne po duhu .. Zahaj je morala prenehati „Mlada Hrvatska"? ' Pred dnevi smo pisali o »Mladi Hr\>atskieličal plače\*aii tuje račune. Cicak je računat z izdatno subvencijo od zunaj, ki pa je izostala. Tako je list lezel v dolgove. Ko je dolg v tiskarni narastel na 30.000 din. je tiskarna ustavila nadaljnje tiskanje lista, ker dolga ni mogel plačati izdajatelj, gmotno podpreti pa ga tudi nista hotela ne pr\'i mecen, ne zunanji faktor. Cicak torej ni moral ustaviti s\*oj list, ker je bil »moćno pro-tižidovski«, marveč zato, ker ni imel denarja, a gotovi faktorji ga niso hoteli podpirati, ker ni bil do\>olj slovanožrski! Evo. dragi urednik, tako stoji stvar; zato bi bilo v interesu objektivnega informiranja javnosti, ako bi objavili dejansko stanje. Izvolite sprejeti slovanske pozdrave. Vdani N. N. — Zagreb. 9. V. 1939.« Država 70 milijonov \o\*osadski »Dan« razpravlja o potrebi, da bi se sporazumeti vsi balkanski narodi in se združili v močno državnopt avno celoto, in izvaja: »Pri vseh balkanskih narodih obstoja zavest o potrebi skupne obrambe žr\'-ljenjskih interesov, svobode in neodvisnosti. Iz tega sledi, da je treba izvršiti še tisti zadnji napor: organizirati vse balkanske narode v eno celoto, jih povezati med seboj in osno\'ati Balkansko zvezo, novo velesilo, ki bi šteta preko 70 milijonov prebivalcev. A ta nova velesila bi bila dovolj močna, da bi se lahko uspešno uprla vsakemu poskusu ograzati svobodo in neodvisnost balkanskih narodov.« — Lepa ideja, ki ima mnogo pristašev zlasti v Turčiji, pa tudi v Bolgarih*. Ako bi se uresničila, ki bila sreča za v*m balkanske narode, ki bi potem lahko brezskrbno zrli v bodočnost. Sorzna poročila. Curih. 11. maja. Beograd 10, Pariz 11.785, London 20.8275, New York 444.875, Bruselj 75.70, Milan 23.41, Amsterdam 238.70, Berlin 178.55, Praga, devize: 15.20, Varšava 83,75, Bukarešta 3.25. Dogovor med Poljsko in Litvo Varšava, 11. maja. br. Vrhovni poveljnik litovske vojske general Rastikis. ki je imel dva dni trajajoče razgovore z zunanjim ministrom Bečkom in šefom poljskega generalnega štaba, je danes zapustil Varšavo in se odpeljal domov. O njegovih razgovorih ni bilo izdano nikako uradno poročilo. V dobro r>oučenih krogih pa zatrjujejo, da je bil med Poljsko in Litvo sklenjen važen dogovor, po katerem bosta obe državi postopali popolnoma solidarno. Dogovor se nanaša tudi na vojaško sodelovanje v primeru obrambe. Angleško-polj ska pogajanja Varšava, 11. maja. br. Poljski listi poročajo, da bo posebna poljska delegacija odpotovala v London zaradi pogajanj z angleškimi gospodarstveniki, predvsem Da zaradi posojila, ki naj bi ga dala Anglija Poljski V nedeljo se sestaneta Bonnet in Halif ax London, 11. maja. br. Agencija Press Association poroča, da bo francoski zunanji minister Georges Bonnet v soboto popoldne z letalom prispel v Southampton. kjer bo govoril kot gost na banketu angleške sekcije francosko-angleške alian-se. Takoj nato se bo s posebnim letalom vrnil v Pariz, kjer se bo sestal z lordom Halifaxom. ki bo naslednje jutro prispel iz Londona v Pariz. Imela bosta razgovor, nakar bosta skupno odpotovala v Ženevo na zasedanje Društva narodov Danes dopoldne je imel Daladier daljši razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. Danes bo govoril Daladiei Pariz, 11. maja. br. Danes ob 15. se bo sestala francoska poslanska zbornica ter bo ob tej priliki ministrski predsednik Daladier podal izjavo o mednarodnem položaju. To izjavo bodo prenašale vse francoske brezžične postaje, tudi v kolonijah in sicer v 10 jezikih, med drugim v nemščini, angleščini, italijanščini, španščini, poljščini, rumunščini, češčini, hrvaščini, portugalščini in arabščini. Postaja v Strasbourgu bo oddajala Daladierov go- Rusija bo z vsemi sredstvi podprla obrambo Poljske V vseh važnih vprašanjih sta dosegla sporazum Varšava, 11 maja. br. V vseh tukajš- 1 njih diplomatskih krogih pripisujejo izredno važnost včerajšnjemu razgovoru I pomočnika sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potemkina s poljskim zunanjim ministrom Beekom. Razgovor je trajal poldrugo uro. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sta Potemkin in Beck razmotrila celoten mednarodni položaj v zve7.i z obrambno akcijo, ki io vodi Anglija ter o angleško-ruskih razgovorih za poglobitev sodelovanja na tem polju. V poljskih krogih izražajo veliko zadovoljstvo nad tem. da se je Potemkin ustavil tudi v Varšavi, čeravno prvotno to ni bilo nameravano. V tem vidijo dokaz, da ie Moskva voljna podpreti Poljsko, če bi bila napadena. To ie bil tudi glavni predmet včerajšnjega razgovora. Potemkin sam j je odklonil podrobnejša pojasnila o svojih j razgovorih z Beekom. izjavil pa je. da sta i se zedinila v vseh zadevah, ki se tičejo Poljske in Rusije. Iz te izjave sklepajo, da so odstranjene poslednje ovire za sklenitev posebnega obrambnega dogovora, kakor ga je predlagala Anglija. Varšava, 11. maja. br. V diplomatskih na. da ie r>recej dolgo trajal, skleoajo. krogih potrjujejo, da se je namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin včeraj sestal z ministrom Beekom na pobudo moskovske vlade Podrobnosti o tem razgovoru niso znane, glede na to da sta na široko razpravljala o mednarodnem položaju, kakor tudi o poljsko-ruskih odnosih glede na razmerje med Rusijo in baltiškimi državami na eni ter Rusijo in Rumunijo na drugi strani. Proučila sta tudi stališči obeh vlad glede na zadnje angleške predloge Rusiji. Kak poseben dogovor ni bil sklenjen. Po zanesljivih informacijah pa se bodo pogajanja med Rusijo. Anglijo in Francijo v tem pogledu nadaljevala Italijanska intervencija v Varšavi Poljska naj bi enostavno sprejela nemške zahteve Varšava. 11. maja. br Italijanski poslanik v Varšavi baron Valentino je včerai popoldne obiskal zunanjega ministra Bečka in imel z njim daljši razgovor. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno j poročilo: v italijanskih krogih pa zatrjujejo, da je bila to prva oficielna intervencija Rima glede rešitve poljsko-nemškega spora. Poljska nai bi glede Gdanska pristala na načelo samoodločbe in tako omogočila mirno likvidacijo tega problema. Italija zastopa mnenje, da ie Gdansk po razpoloženju svojega prebivalstva nemško mesto. Rešitev tega vprašanja smatra Ita- i lija za nujno, ker si drugače ni mogoče zamisliti pomirjenja Evrope S tem, da je Poljska zgradila svojo lastno luko v Gdi-nji, je po mnenju Rima že sama priznala nemški značaj Gdanska. Poljska Gdansk sistematično bojkotira in je usmerila ves svoj promet na Gdinjo. tako da je sedaj razmerje 8:5 na škodo Gdanska. Spričo tega Poljska ne more imeti več nobenega interesa na Gdansku in naj ga zato prepusti Nemčiji. V poljskih krogih izjavljajo, da je zunanji minister Beck tako stališče odločno zavrnil. Poljska si bo nemudoma zgradila lastno močno vojno mornarico ker vidi v tem najzanesljivejšo obrambo svojih interesov na morja Vraršava, 11. maja. br Na velikem zbo-I rovanju pomorske lige, ene največjih na-j cionalnih organizacij na Poljskem, ki si i je nadela skrb za poljsko morje, je predsednik organizacije general Kočkovskv sporočil, da je poljska vlada sklenila nemudoma zgraditi svojo posebno vojno mornarico, ker se zaveda, da je v sedanjih časih močna vojna mornarica najboljše jamstvo za očuvanje poljskega izhoda na morje. Gradbeni program je že sestavljen in se bo začel takoj izvajati. Prva naročila so bila že oddana v francoske in angleške ladjedelnice. Nekaj ladij bo za Poljsko zgradila tudi Rusija. General Kočkovskv je na glasil, da bi danes ne bilo več ne vprašanja koridorja, ne vprašanja vzhodne Pruaue, če bi si bila Polj- vm Je pristala na angleške predloge V Londonu so sprejeli rusko zahtevo glede vojaške zveze Strem 2 »SLOVENSKI NARODi, četrtek, 11. maja 1939. $*«v, 107 Pomembno gostovanje i v mariborskem gledališču Križajev Kecal in Marinka Pavle Udovičere Maribor, 11. maja Predsnočnjirn smo imrli v Narodnem gledališču lep kulturni dogodek. Gostoval je namreč v vlogi Kecala v >Predani nevesti« naš znameniti basist g. Križaj. Mariborčani ga že lepo vrsto let nismo imeli prilike slišati. Zaradi tega je bilo med mariborskim kulturnim občinstvom precejšnje zanicianje za. Ki ižajevo gostovanje. Parter je Bit -skoraj polno zaseden, prav "taku tudr lože. fx dijaško- -stojišče je bilo porazno praaioj- Bo«-ve kje so vznoki. Opaziti je biJo namreč, da je bila na dijaškem stojišču obupna praznir.a- pri mei^ja \\?eh Jetošnjiii gostovanjih. Qi»a-lovati je, da je prešla topot naža ctijaskVa mladina, ki sicer vneto In zvesto obiskuje gledališče, ob lep umetniški užitek. Križajev Kecal je ves čas odločilno dominiraj na odru. S svojim prodornim, polno donečim basom, ki ga kako* i£iaje uravnava z višjih registrov v nižje, obvladuje pojoči - celoto -na -odru* Njegovi spevi so zveneli močno, toda uglajeno in prijetno. Zaani- spev *V*rh za mlad etiko« je moral spričo frenetičnega, delj časa trajajočega aplavza skupno z Manosev-skinl ponoviti. Občinstvo je občudovalo te voluminozni, sijajni basovski material, ki daje vsem spevom značilno noto. Pa tudi v živahni, domiselni, in vendar povsem prirodni igri je bil Križajev Kecal nesporna osrednja odrska podoba, ki je dajala poteku igre in zabavnega odrskega dogajanja nek živahen zanos, tempo. Križaj je žel s svojim Kecalcm triumfalen uspeh. S svojim petjem in igro pa je ustvaril Križaj na odru posebno intenziven kontakt v sozvočju umetniškega ustvarjanja. Potegnil je tudi ostale vodilne sodelujoče za seboj, ki so se znašli kar na lepem na kvalitetno višji stopnji ustvarja©^, tako da smemo uvrstiti predsnočnjo predstavo ^Prodane neveste-c na čelo letošnjih Uprizoritev te popularne komične opere. Marinka gdč. Jelke Igličeve je izredno aaži-vela in je dosegla stopnjo, ki bi mogla biti sprejemljiva za vsak oder. Tudi Jj>ri Janku - Manoševčkega. vafiku Anoba J«w»ea-h-* -iru^rih se je nadaljeval topel zanos, životna prizadevnost, ki je zbudila pri občinstvu priznanje in polivalo.' ~ *■* Mariborski ljubitelji vedrih^; - ©djrsjjih glasbenih ded pa kažejo izredno saartrrra- ni§. za ^zaključno predstavo ^Prodane neveste« v letošnji sezoni. Predstava" bo *V~ nedeljo 14. t. m. in je njena privlačnost v tem, ker bo gostovala v vlogi Marinke svoječasna ljubljenka mariborskega operetnega oziroma opernega občinstva Pavla Udovičeva, članica osiješkega Narodnega gledališča. Pavle TJdovičeve nismo videli že precej časa na našem odru, kjer je vznikla. rasla in zorela. V J. Bene^evem >Antoničku« je doživela svoj doslej naj-prepričevalnejši triuirrf na mariborskem odru. še živa pa nam je y spominu njena temperamentna, prirodno doživljena Marinka v 3>Prodani nevesti«. V nedeljo nam bo Pavla Udovičeva znova predstavila svojo Marinko v tistem neposredno zajetem, značilnem žanru, ki je vsem njenim odrskim stvaritvam zagotavljal učinkovito uspešnost. . t Mariborčani bomo Svoječasno operetno in operno divo ter primadono mariborske^ ga gledališča 1 najprimerneje počastili S tem, da zasedemo v nedeljo zvečer naš Tanjin hram do zadnjega sedeža.. Novi, južni Maribor na desnem dravskem bregu Novo vrtno mesto — Nad 30 novih hiš — Vrtne hiše, ne „manđžurske vojašnice" - Maribor, 10. maja Tam, kjer -je pred davnimi tisočletji valovila Drava pvoti razsežnemu Ptujskemu polju, tam v sm&ii črte pod pravljičnim >starini mestom«, .kjer je še pred nekoliko leti stalo rodoviUip polje z bujnimi travniki, se je tako .rekoč od .včeraj na. danes krajevna slika - tako temeljito spremenila, da je celo stari znanci, ki niso bili v zadnjem času preko Drave, skoraj ne poznajo več. Ko sem si te dni ogledoval južni del mesta, ^ ki seHi' f£k v vojni dobi dobro poznal, pa se" mi je godilo slično kakor za letošnjo veliko noč v Ljubljani, ko me je avto pustil na TvrŠevi cesti pred topnlčar-sko vojašnico, -kjer sem "v okolišu Vodovodne ceste zaman" iskaT svojčas dobro mi znano vilo svojega sorodnika. Kdo bi si bil mislil, da bom našel pri tem svojem ogledu okoli 40 novo" zgrajenih hiš? NaO1 sto novih stanovanj je pričako-jem irfK>dišča na Kralja Petra trgu sem postaL pozoren* na stavbisče na vogalu Ruško in* Dvofakove ulice ter Kralja Petra trga. Na tem idealnem stavbišou so nameravali-zgraditi -reprezentativno stavbo iz fonda mariborskih odvetnikov. Nastopila pa so nekatera nesoglasja in odvetniška zbornica je že kupljeno stavbišče prodala znan* ljubljanski. , stavbni tvrdki Slokan. Zdaj pa so pričeli na tem stavbišču z začetnimi deli za zgradbo baje kar štirih tronadstropnih hiš. Malo naprej, desno ob Dvorakovi cesti pa gradijo dve veliki tro-nadstropni hiši zobozdravnika dr. Sedaja. Toda smer moje poti je ttrugačna. Krenem proti topničarski vojašnici, svoji stari medvojni znanki. Tam na jugovzhodni strani me preseneti napis Ljubljanska uU-ca. Samo še na levo proti Tržaški cesti je nekaj praznih stavbišč in polj. Takoj za vojašnico pa se zgrinja pred menoj novi del mesta ob Ljubljanski ulici. Pri tem svojem obhodu sem si natančneje ogledal Ljubljansko ulico s šestimi "hoVimi hišami, Dalmatinovo z osmimi, Parmovo s šUrimi, Beograjsko s šestimi in Betnavsko s tremi novimi stavbami. Po večini gre za lične vrtne stanovanjske hiše, ki bi jim oporekal edino le še premalo prostora za vrt. Primerjajoč ta nova selišča z onimi pred 10 leti, ki So Jih krstili za »mandžurske kasarne«, bo lalf-ko tudi tujec na prvi pogled spoznal velik napredek našega okusa od tedaj pa do današnjega dne. Ta svoj obhod bom ob priliki nadaljeval. Ne bo pa odveč, če se posebej spomnim tudi tistih iniciativnih mož z g. V. Križni-čem na čelu, ki so si že pred 20 leti zamislili na desnem dravskem bregu razmah velikega jugoslov. Maribora vse tja do vznožja Pohorja. — F. P. "i li a Nevarni vlomilci pod ključem Dober plen mariborske policije — Mariborčani in okoli* čani so si oddahnili * s- Maribor, 11. maja Obmejni Maribor je od prevrata sem izpostavljen neštetim. poizkusom kriminalnih akcij in podvigov, ki spadajo že v velemestno kriminalno okolje. Gnusni zločini, umori, neštete afere in aferice, -ki vedno znova vznlkajo na. površju v .najraznovrst-nejšjjh niansah. od špisnažnih poizkusov pa do poneverb največjega, obsega, ne maloštevilni drzni vlomi, ki jih opravljajo mednarodni vlomilski in rokovnjaški^ tipi, katerim obmejna lega Maribora, zelo prija. Kakor rdeča hit 'pa se 'prelivajo po vseh teh številnih poglavjih kriminalnega udej-stvovanja redni pojavi drugih, velemestno preizkušenih vlc^nlaklh družb, ki od časa do časa vznemirjajo mariborske meščane, pa tudi okoličane. Cira se. posreči varnostnim organom, da zajamejo taksno zločinsko druščino, Že se pritepejb druge garniture. V zadnjem času so se v-mestu in okolici spet ponavljali.večji vlomi, med njimi zlasti oni V Maistrovi ulici 16. Bilo je takoj jaCsno, da gre za organizirano, preizkušeno 4 druščino spretnih vlomilcev. Poročali snto ie o naglem uspehu studenskilj orožnikov, ki so zaieii * vodilna člana te vlomilske družbe, zloglasna vlomilca Pešo in Rogana, od katerih je vsak 10-kxat pred-kaznovan. Niso pa bili z njuno aretacijo pojasnjeni vsi vlomi v zadnjem času. Takoj je bilo jasno, da nadaljuje svoje vlomilske podvige še tretji član te tatmske druščine. Temeljite poizvedbe naših orožnikov so rodile kmalu lep uspeh in so pokazale v pravilno smer. Na Teznem so zajeli sedaj še tretjega pajdaša, nekega š. Vidoviča. Pri njem sb našli precejšno zalogo predmetov, ki potekajo od raznih vlomov in ki bodo lahko pojasnili, -kakšne vlome ima še na vesti sopajdaš zloglasnih vlomilcev Pese in Rogana. Orožniki so doslej že lahko ugotovili, da je bil Vidovič soudeležen pri nedavnern. vlomu v Rudlovo trgovino v Roš"£onu. Nadaljnja preiskava bo nedvomno v kratkem razčistila ozadje številnih vlomov v zadnjem času. Posebno dobrodošli bodo pri tem predmeti, ki so jih našli pri Vidovič u in ki bodo dajali smer nadaljnjim poizvedbam. Mariborčani in okoličani pa so si ob energični in uspešni preiskavi kar nekam oddahnili, saj smejo upati, da bodo sedaj, ko so glavni kriminalni akterji na varnem, vsaj nekaj časa uživah, mir in da jih v času drugih razburjenj ne bodo vznemirjali Upi Roganove, Peševe in Vidoviceve vrste. Mariborske in okoliške novice jr->i«- Glas s Pobrefjk. Pišejo nam: *Đliža sfc*»letha doba vročine in prahu. Vsi, ki imamo opravka na naši glavni eesti, ki Vodi- iz mesta mimo pokopališča; in naprej proti Brezju, Že sedaj razmišljamo otroblakih prahu, -ki nas bodo sproti pretvarjali v »mlinarje«. Prideš od koderkoli na to cesto, pa si že v par trenutkih ves pobeljen od cestnega , prahu. Kakor ▼ mlinu po moki... Škropljenje je bilo zadnja leta bolj problematične prirode, Končno pa bo treba vendarle upošteva.ti že-l|e ubogih pešcev, j ki si umevno zel i jo zboljšanja teh prilik., Da bi to . ćešto tlakovali ali asfaltirali, na 'to ni zaenkrat inisliti. ^Pobr^žanom se nam zdi ^y naših prilikah "ta misel1 kar "drzna iri farit.ašf!c*-na, saj je celo Maribor v tem tako_ neznansko počasen. Ne bi pa Bilo drzno misliti njr to, ko bi se naša »Klavna« cesta katranižirala. Stroški ne bi* bili' preveliki, pa tudi izvedba bi bila hitrejša. Nedvomno bi bila dolžnost sreskega cestnega odbora v Mariboru, da bi zadevno- pobudo pobreških" občmskih politikov podprl s primernim prispevkom. Ker pjr gre pot mariborskih pokopališč, oi bilo treba zainteresirati za to misel tudi mariborsko mestno občino. Mariborčani, ki prihajajo na pobreške grobove pokoiuih svojcev* * bt " dobro vorjo mestne občine pra\^ gotovo toplo bdzdravili.* !f- Poroke. V; zadnjem času so se v Mariboru poročili: Frane- Karo, predilec, in Katarina Ferši-tkalka, Meljski hrib 29; Ivan Jurše, vinc^radniaki delavec in Marija Krebs, Meljski hrib 14; Štefan Ki-movec, kamnosek iir Kunigunda Hamer, sobariea, Trg svobode 3; Ivan Grubelnik, kmet in Olga Vomer, kmečka hči. od Ribnice, na Pohorju; Martni Kovačič, pomožni delavec drž. žel., in -Terezija Lovec, šivilja, oba v Radvanju; Martin Ceh, banovinski uradnik, Betnavska 62 in Melita Curin, hči skladiščnika drž. žel., Dušanova 10; Franc Puhler, šofer in Matilda Šalamun, avtoprevozništvo, Jezdarska 8; Jakob Meglic, delavec. Gornja Polskava in Marija Klep, delavka, TurniŠČ«; Josip Cesar, zasebni uradnik, Sisek in Štefanija Firm, učiteljica, Rogatec. Silo srečno! — Drobne vesti. Stopalo si je prereza! 9 letni tkalcev sin Alojzij Hrusman s Po-brežja. Zdravi se v bolnici — Poleno je priletelo 57 letnemu Andreju Baherju *4z Mtnrenberga s tako silo v glavo, da je Baher ehleirt s poškodbami po vsem obrazu. $aher se jf zatekel v .bolnico. — V novo »hišo, v Medvedovi ulici so se skušali vtihotapiti neznani zlikovci, k^i pa so bili prepodeni. Policija poizveduje za njimi. — Policija je zajela Stefaliji'Muj-danoviča, ainzo Mulihmetovića ih Rizo Puhovca. -Vsi trije so doma iz Bjeline* Zaneslo j in je na Jesenice, kjer so čistili čevlje in se s tem preživljali. Potem .đo prišli v Maribor. Pri satliševanju so izpovedali, da so prenočili v nekem železniškem vagonu na glavnem kolodvoru. Policija jih je pridržala v policijskih zaporih da se prepriča o resničnosti njihovih izpovedb. — Na Pobrežju je padel z voza 12 letni pomoini ^delavec Prane Falež in 9i pri tem poSkodoval ^lavo. Prepeljali so ga v bolnico. — Obmejni utrinki. * Delavska politika ■< poroča v štev: 54 pod dopisi s Sladkega vrha: »Uovo cesjo so adm obljubljali pred volitvami* ko je jmel ^ -Žebot kar v tovarni svoj shod. Dosedal pa ni niti ena lopata zapela za cesto, ki bi naj -končno zvezala našo tovarno s svetom. Cesto k Mariji Snežni so sicer že teden dni pred volitvami z godbo in možnarji slavnostno otvorili ob navzočnosti g. Zebota. Toda cesta še sedaj ni gotova, ampak ie treba v dežju pred cerkvijo gaziti ilovico. Tudi ta del ceste še niti začeli ni&o dokončava ti.« — Mariborski šah. Pričeli so s prvenstvenim turnirjem lanbvskega kluba UJNZB. Rezultati prvega kola so sledeči: Kuster je zmagal proti Crtaliču, Mar-vin proti Pečetu, Rupar proti Nosanu. Lu-kež mlaiši proti Lukežu starejšemu. Partija Mišura t Skalovnik je bila prekinjena. Danes naslednje kolo. — Mariborske društvene novice. V Soboto bo v Narodnem domu pevska akademija mariborskih srednjih sol. —■ Akademski pevski zbor ima svoj večer 13. t. m. v Sokolskem domu. . — Pomenki pod lipo. T 3., Magdalen-sko predmestje: Tista znamenja so bila in sicer tam na drogovih . od Polskave proti Pragerskemu. — Modernizacija. ceste Maribor — Celje. Razpisana je licitacija za cestna dela Maribor — Fram v dolžini 10.5 km. Proračun izkazuje 13,353.000 din za cementno betoniranje, 12.078.414 dfn"pa za asfaltni beton. Upati je, da se bo sedaj vprašanje., medernjzacije,, tega^ dela državne ceste, ki je v obupnem stan£iT, "premaknilo z mrtve.točke. J — Poslovna vest. Tukajšnja podružnica Bat'e bo povečala svoje trgovske. lokale s tem. da bo priključila dosedanjim lokalom posebne prostore sosednje Tura-dove tverdke. Dosedanji lastnik Turadove tvrdke in vodja tukajšnje podružnice Batre g. Fuchs pa se preseli v Sarajevo, kjer "ho vodil tamošnjo podružnico Bato. — Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. — Kopališče na Mariborskem otoku otvorijo v soboto 13. maja. — Pragrerske novice. Tudi pragersko sokolstvo je disciplinirano obhajalo dan pripravljenosti. Prosvetar br. Dekleva je prečital navzočim poslanico Saveza SKJ, ki je posvečena spominu junaka Franja Malgaja. Sodelovala je tudi železničarska godba. — 100 letna viničarija v plamenih. Poročali smo že o požaru, ki je zajel Gra-hornikovo viničarijo v Metavi pri Sv. Petru. Pripominjamo, da je bila pogorela viničarija stara 100 let. — Iz šolske službe. Za šolskega tajnika za mesto Maribor je imenovan g. Fran Golež, pri sreskem načelstvu Maribor levi breg Andrej Raček, pri sreskem na-čelstvu Maribor desni breg pa Frančiška Kopriva. -~ Pobreške novice. Parcelirali bodo zemljišče posestnika Ivana Rojka na Zr-kovski cesti na 23 parcel. To bo menda ena največjih parcelacij, kar smo jih imeli zadnja leta na Pobrežju. — Aprilščina. Sicer muhasti april ni letos nič norel, pač pa je sicer cvetni maj-nik hudo aprilski. Nebo se zastira z oblaki in se spet odstira, dežuje iz oblakov in celo z — jasnega neba. Taksne stvari so sicer mogoče le v aprilu, letos pa v maju. Sedaj nas zanima še samo to, kako bo letos z ledenimi možaki Pankracijem, Servacijem in Bonifacijem ter z mokro Zofko. _ V Maribor je prišlo precej rezervistov na orožne vaje. Največ je Prlekov iz ljutomerskega sreza. _ Mlada izprijenca. Poročali smo o samomoru 55-letnega bivšega rudarja Pavla Mar i a, ki se je obesil za pokopališčem v Slovenski Bistrici. Orožnikom se je takoj čudno zdelo, da pri mrtvecu niso našli ničesar in zaradi tega so uvedli preiskavo. Prijeli so dva fantiča, stara 10 m 11 let, ki sta priznala, da sta obešencu vzela samokres, uro, klobuk in še več drugih predmetov. : , . — V greznici je utonila dveletna pose-stnikova hčerka Emilijana Damjanova iz Spodnje Gorice pri Racah. __Jadranska »traza prosi vse fotoama- terje ki se želijo udeležiti nagradnega tek. movanja za tri najlepše posnetke nedeljske manifestacije, da pošljejo slike najkasneje do 15. t. m. v pisarno JS, Gregorčičeva ul. 26 pod geslom, posebej pa v zaprtem ovitku naslov amaterja. Format slik najmanj oblika dopisnice. zaslišanju odpremili v Zagreb, kjer bodo laže j dognali, koliko odgovarjajo Ccsler-jeve izpovedbe resničnosti. Mariborsko gledališče Četrtek, 11.: ob 20. Hollywood. Red A Premiera. Petek, 12: ob 20. Grohar. Gostovanje Mra kove igralske skupine. Sobota, 13.: ob 20. Potopljeni svet. Red C Nedelja, 14*: ob 20. Prodana nevesta. Gostovanja gdč. Pavle Udovičeve. Zadnjič. Ljubiteljem filmskih zvezdnikov nudi poljska komedija »Hollywood«, katere mariborska premiera bo danes, poleg mnogo zabave tudi dovolj zeio poučnih z-ininr.vo-sti iz ustroja industrije zvočnega filma in iz krulioboratva ter intrig prepojene^ a ž;v. ljenja filmskih zvezdnikov. Spomladanski vele-sejem v Ljubljani Ljubljana, 11. maja Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani bo od 3. do 12. junija SPLOŠNI VELESEJEM Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, dvokolesa. vozovi, sport, poljedelski stroji in orodje, mlini, lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo. igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučar-stvo, čipkarstvo. usn^e in konfekcija, krznarsko, papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija in fotografija, živilska industrija, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramika, bižuterija in razno. POSEBNE RAZSTAVE Italijanska industrija, pregled slovanskih j narodnih ženskih izdelkov. (Vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), tobačni izdelki monopolske uprave, avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk, pohištvo, stanovanjska oprema, mala obrt. turizem-Gorenjska in doienjska hiša v narodnem sloga. Za. razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejemske legitimacije jugoslovanski vizum brezplačno pri vseh jugoslovanskih konzulatih. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen po-vratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za dih 2.—. Ko dobe ^potrdilo o obisku vele-sejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja za: do-po to van je od 31. maja do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija. Na inozomskih železnicah veljajo sledeči popusti: Bolgarija 50%, Francija 25^, Grčija 25^, Italija 30^, Madžarska 25—33^, Nemčija 25rr. Poljska 33*^, Rumunija 25*^, Švica 25^. Na parobrodih: Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem razredu za do-potovanje od 29. maja do 10. junija, za pavratek od 5. do 20. junija. Na parobrodih Zetske plovi dbg pa velja 50 ^ popust za dorpotovanje od 20.- maja do 13. junija, za povratek od 3. do 20. jiinija. Na zračnih progah: 80% popust. Razstavni prostor meri 46.000 kv. m. V razstavnih zgradbah je 8.000 kv. m. prostora. Ljubljanski velesejem vas vabi! Pridite in poglejte! Izbirajte, kupujte, naročajte! NAROBE — Če me pustiš letos v 'letovišče, ti obljubim, da bom vse dni mislila nate. — Storiva raje narobe. Ostani doma in misli vse dni na letovišče^_., Dober plen mariborske peticije Marifcor, 11. maja Mariborska policija je zajela včeraj popoldne pri >RožU na Koroški cesti sumljivega mladeniča, ki so ga aretirali in zaslišali. V teku zasliševanja se je izkazal'«, da gre za 17-letnega mesarskega vajenca Kazimirja Geslerja iz Zagreba, ki ga je njegov zagrebški mojster i prijavil policiji radi tatvine 10.000 din. Kazimir Gesler je pobegnil v Maribor, kjer se je po. tukajšnjih lokalih zabaval. Naročil ai je novo obleko, ki jo je imel na sebi* ko so ga aretirali; Pri njem so našli 4200 din. Ko so ga vprašali, odkod ima denar, je odvrnil, da st je denar prislužil Z žaganjem drv. Priznal je sicer, da je bil v službi pri prizadetem mesarskem mojstru v Zagrebu, pač pa taji tatvino. Tukajšnja pohcija je obvestila zagrebško policijo o zajetju Ka-ftittirjfc Geaierja, ki ga t»do po kpt^cpi Iz Ptuja — Nevihte. V torek in sredo popoldne so divjale v Slovenskih goricah in Halozah hude nevihte. Mestoma je padala tudi toča, ki pa k sreči ni povzročila nobene škode. — Nov erob. Na Mestnem vrhu je v torek umrl nagle smrti, znani posestnik in sodni cenilec g. Babosek Ivan. Zadela ga je kap. — »Deseti brat«. V torek so uprizorili igralci Dramskega društva reprizo Desetega brata. Tudi to pot je bilo občinstvo s predstavo zelo zadovoljno. Gledališče je bilo dobro zasedeno. — Maščevanje. V Nara pij ah se je pri nekem posestniku zbrala večja družba fantov, med njimi tudi 39 letni posestnikov sin Andrej Zumer. Fantje so ga nenadoma iz maščevanja napadli in pretepli tako, da je dobil po vsem telesu težke poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. — Nezgoda. Posestnik Jakob Mesko je bil zaposlen pri sekanju drv. Nenadoma mu je sekira spodrsnila da se je usekal v koleno in si ga težko poškodoval. Prepeljan je bil v bolnico. — Tujski promet. Meseca aprila je obiskalo Ptuj 263 tujcev, od tega 140 iz Nemčije in 1 iz Italije. Nočnin je bilo 564. Iz Celja —c Šahovski turnir na čast g. Cirilu Vidmarju, predsedniku Slovenske šahovske zveze, je priredil Celjski šahovski klub v sredo zvečer v klubskih prostorih hotela ^Evrope«. Gosp. Vidmar je poklonil klubu pet dragocenih knjig kot nagrade. Prvo mesto si je priboril g. Ciril Vidmar, ki pa je svojo nagrado prenustil g. Volkarju, ki si je priboril drugo mesto s 6 točkami in pol izmed 8 dosegljivih. Nagrade so prejeli še gg. Fajs s 4 točkami in pol, Emil Rupar in še nekateri šahisti. —c Gostovanje ljubi jamskega Jadrana v Celju. V nedeljo 14. t. m. ob 16.30 se bo pričela na Glaziji zanimiva prijateljska tekma med SK Jadranom iz Ljubljane in SK Celjem. Ob 15.30 bo istotam prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Olimpa. —c Dragi Javni telovadni nastop gimnazije in vseh treh celjskih meščanskih šol se bo pričel v nedeljo 14. t m. ob 11. dopoldne na Glaziji. Pri lepem in pestrem sporedu bo igrala delno tudi vojaška godba. —c Gledališka predstava celjskih gimnazijcev. Dijaki in dijakinje drž. realne gimnazije bodo pod okriljem celjske podružnice Ferialnega saveza uprizorili v torek 16. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Connersovo učinkovito veseloigro »Roksi«. Udeležite se te predstave v čim večjem številu! —c »Othello« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama bo uprizorila drevi v Mestnem gledališču Shakespearovo tragedijo v 5 dejanjih »Othello« v režiji prof. Šesta. S to predstavo bo letošnji abonma zaključen. Predstava se bo začela že ob 19.30. —c ljubljanska sekcija Avtokkiba je otvorila svojo ekspozituro v Celju. Avto-klub vodi g. Franjo Premic; uradnik rudarske drušbe »Behemije« v pisarni na —o Napadi brez konca In krnja. V p\V nedelje k okrog dveh zjutraj, se je spri 23- letni posestnikov sin Alojz Sinko iz Plata pni Rogaški Slatini v neki gostilni v Rogaški Slatini z Vinkom Pavlicem iz Ra-tanjske vasi pri Rogaški Slatini. Med prepirom je izvlekel Pavlic nož in zabodel Sinka dvakrat v hrbet. Težko poškodovanega Sinka so oddali v celjsko bolnico. —c Dve prometni nesreči. Ko se je peljal 32-letni trgovski potnik Jos:p Lah z Zg. Hudinje pri Celju v torek popoldne z motornim kolesom v 2alec, se je z vozilom prevrnil ter se hudo poškodoval po glavi in tilniku. Na cesti na Vrhovom pri Radečah je padel 32-letni delavec Franc Zupančič iz Radeč tako nesrečno s kolesa, da šl je nalomil desno nogo v gležnju. Oba pone&rečerrfk so propohali v coljaHo bolnico. Tam se~zdravl"tudi 4S-letni