IJeitelJefci
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 15. V Ljubljani, 1. avgusta 1877. Tečaj XVII.
Govor
o koncu šolskega leta.
Čas došel je tihi praznovanja,
Ki ga danes zaželeli smo, In od kraja truda, delovanja
Našega se milo ločimo, Kjer za prihod vedno nabirali
Leto — dan marljivo smo sadu, Z blagim duh, serce si vterjevali, Kar prijetno nam je in Bogu.
Oči k Bogu obernjene.
Tebi, Večni! hvalo naj izreče Pervo naše mladostno serce, Vir darov od Tebe le priteče, Kdor Te prosi in Ti hvalo ve.
Učiteljstvu.
Žaljno loči jagnje se od paše,
Od pastirja skerbno — zvestega, V serci saj ljubezni vročem naše
Cvela mu je tiha rožica. Z Vami naj gre cvetka nevenljiva,
Ki ne zgine iz polja, ravnin; Oh, beseda v serci vedno živa, Ki nas veže, — blagi je spomin!
Tužno ptiček zapusti livade, Kjer peroti pervi je dobil, Kjer gojltelj serce polno nade V letih nježnih mu je tam gojil.
Hvala Vam, predragi učeniki!
Nepozabljen trud bo Vaš ostal; Cvet, ki ga hranili ste mladiki, Sad obilen enkrat bo pognal.
Duhovnemu gospodu.
Hvala Vam, ki pridnost pohvalili, Ste Gospod, visoko spoštovan!
Hvala serčna Vam, ki ste častili, Nas z navzočostjo, gospod župan!
Slušateljem.
Hvala Vam, slušatelji častiti, Ki povikšali ste srečni dan!
Nikdar nočemo ga pozabiti, Spomnili se bomo vedno na-nj.
Učencem in učenkam.
Zdaj še k Vam, učenci in učenke! Ure bije žalostni nam glas;
Dan spominja nas ločitve grenke — . Oh, na lepi — srečni šolski čas!
Dnevu ure odtečejo, Leto zgine — čas je preč!
Urno valčki pomerjejo — Oh, mladosti — ni je več! —
Modrih ukov ne zabimo, Vadimo se pridnosti,
Čednost radi zmir' gojimo — Saj lenuh je, ki terpi!
K dragim staršem zdaj hitite, Vem, da želja vleče vas! —
Ali nikdar ne zabite, Da prijaznost loči nas!
Proti Cesarjevi podobi.
Kvišku zdaj oko ozrimo Na podobo slavljeno:
„Bog obvari" — vsi prosimo — „Nam Cesarja, Avstrijo!"
Se zapoje cesarska pesem.
Pedagogični pogovori.
Hrabroslav Perné.
(Spisuje Jos. Ciperle.) 15.
V prejšnem pogovoru sem omenil, kaka naj bode jed in pijača otrokova. Deržimo se navadne poti, ktero imajo pedagogika, in presto-
pimo k obleki. Tudi pri obleki ni vse eno, ali je taka ali taka. Ona je Človeku, posebno v naših krajih ravno tako potrebna k življenju, kakor jed. V gorkejih deželah je to seveda drugače. Divjaki skačejo kar nagi. Ali pravil, po kterih se ima ravnati obleka, ne pišemo za nje. Morali bi jih prej navaditi na obleko sploh, in potem bi jih zamogli še le opozoriti, kako oblačilo je za nje najsposobniše.
Med vsemi živečimi stvarmi je le človek brez obleke. Ribe imajo luskine, tiče perje in dojilke grivo; ali človek je čisto gol. Ako bi ga ne zavili stariši takoj po rojstvu v toplo odejo, revno bi poginil mraza. Obleka mu je tedaj potrebna, da se ž njo varuje mraza, in da si ohranja ž njo zdravje. To ste dve poglavitni točki. In res, koliko si prizade-nemo, da ne pride noben vetrič do našega trupla; ali kako malo pazimo na to, da je naša obleka zdravju pospešljiva! Ravno s tem, da se tako skerbno varujemo mraza, največ škodujemo zdravju.
Kaj se tedaj tirja od obleke, da je zdravju pospešljiva? Treba je, da ohranja našo lastno toploto, ako je zvunaj merzlo; ali da ostane naše truplo hladno, ako je zvunaj vroče; ona mora dalje varovati telo mokrote in ne sme ovirati menjevanje zraka skozi kožo. (Dr. Gauster.)
Znano je vsacemu, da dihamo skozi usta in nos. Ali to ni dovolj. Tudi koža ima to lastnost, da gre zrak skozi njo v telo in iz njega. Zrak, ki ga prejemamo skozi usta in nos, ne zadostuje, zato ga jemlje nekaj tudi koža v sebe. Ako bi nosili tedaj tako obleko, ki bi ne pustila zraka do kože, bi čisto ustavili to dihanje naše kože. Ostalo bi v nas mnogo slabega zraka, ki gre le po tem potu iz trupla.
Da ima razna obleka različno moč sprejemati gorkoto, in da je barva pri tem tudi merodajna, to je za potrebo vsacemu znano. To se tudi izveršuje; kajti po leti nosimo bolj živobarvena in po zimi temno-barvena oblačila.
Kar je prav, je prav. Čisto od več je pisati o stvareh in jih učiti, ktere umemo; ali jako potrebno je pisati o stvareh, ktere mislimo najbolje izverševati, pa jih najslabje.
Obleka se mora ravnati tudi po delih našega trupla. Na glavi, vratu in persih mora biti bolj lahka, na trebuhu in nogah topljeja. Posebno na noge je treba paziti, one so jako važen del trupla. Pomisliti je le treba, koliki siromaki so hromci. Navadno se pa ravna ravno nasprotno. Glavo, vrat in persi ne moremo nikdar dosti poviti, na noge pa ne mislimo dosti. Od tod prihaja tudi, da otroke tolikokrat boli vrat. To je čisto lehko. Treba jih je le enkrat spustiti z golim vratom na zrak, in takoj so bolni. Nasproti pa stariši otroka celo po leti nikdar ne puste brez črevelj, ali po zimi ga izpuste bosega na sneg. Ni treba misliti, da se mu bodo na tak način uterdile noge. Špartanski mladenči
so seveda skakali bosi po snegu, ali oni tudi po leti niso nosili škorenj. Pri nas je pa že taka navada, ne opuščajmo je tedaj nikdar.
Svariti se mora tudi pred preozkimi zavratniki in modreci, in pred pretesnimi črevlji. Taki zavratniki ovirajo kerv, da ne more tako prosto teči v glavo, modreci stiskajo persi, da se ne morejo pri dihanji tako razširjati kakor je potreba, in da serce ne more tako prosto biti. Pretesni črevlji pa napravijo kurja očesa in druge bolezni na nogah. Napačna je misel, da tesni črevlji narede nogo lepšo in ličnejšo. Ali če tudi pustimo veljati to, vendar ako pomislimo, koliko kurjih očes je na nji, in koliko bolečin, ima prestati tak človek za svojo lično nogo, bomo gotovo zoper ozko obutalo. Pa je že tako v sedanjem času. Kdor ima široke črevlje, velja v naših očeh kot zarobljenec, ki še ni prejel politure življenja, ki ni sposoben za više kroge, v kterih mora biti vse majheno, v kterih se ne sme veliko jesti; ali mnogo govoriti in malo misliti. Odgoja pa ne sme gledati na te kroge in tudi ne na nizke. Njen cilj in konec je zdravje človeškega trupla in duha, in vse drugo je le postranska stvar.
Ženske si napravljajo obleko tako, da jim prav na tesnem leži na telesu. Persi jim morajo čisto v oklepih biti, čez pas so tako tenke, „da bi jih lehko s persti objel". O škodljivosti tega oklepanja z modreci sem že zgoraj govoril. In ženske so raje bolne, kot pa bi odvergle taka oblačila. Saj bi pa bilo tudi jako gerdo, ako bi bile čez persi malo širje. Ne, če bi opustile vse tako oklepanje, bi postalo to v navado, in bilo bi tudi lepo. Nihče bi se ne spodtikal nad njimi. Le začeti je treba. Vsak začetek je v resnici težak. Od konca bodo imele one ženske marsikaj prestati, ali pozneje se bode vse posmehovalo onim, ki bodo še vedno nosile ozke modrece. Tako je pri vsaki noši. Nekdaj je bilo gosposko nositi široke obroče ali krinoline; ako jih pa sedaj nosi kaka ženska, se ji smejemo. Upajmo vendar, da pride enkrat navada, nositi na persih krinoline. To iznajdbo priporočam vsem tistim, ki razglašujejo nove mode. Jaz si nič druzega ne izprosim, kot da povedo, da sem jaz priporočil to nošo. Ženske se je bodo takoj poprijele; saj one vse to ljubijo, kar je novo, ako je lepo, ali ne. Lepo bi res ne bilo, nositi krinoline na persih, ali bilo bi novo, in to je glavna stvar. Ali je n. pr. to lepo, da nosijo ženske na neizrekljivem delu trupla celo gorovje, ali da so lasje nakopičeni kot verh Triglava; na verhu pa še čepi klobuček, kteri človek, ki stoji na lastnih nogah komaj z očmi doseže, čemu so dalje repi na oblekah? Edino zato, da praše po cestah. Od vsega se mora davek plačevati, jaz ne umem, zakaj se od teh repov tudi ne. Ženske, ki jih nosijo, potrebujejo trikrat več prostora kot druge. Za prostor se mora plačati. Previdno bi bilo plačati tudi onim, ki morajo požirati prah, kteri narede ti repi, kajti ti repi so najboljši pripomoček, dobiti pljučnico. Saj je dovolj prahu, ki ga naredi veter, čemu ga še podpirati s tem sredstvom! Jaz tedaj predlagam, naj se k pridu deržave
in njenih prebivalcev napravi davek, ki naj se ravna po dolgosti teh repov. Prepovedati jih ni treba kar naravnost, kajti obleka je svobodna; ali naložimo davek na nje, to bo koristilo.
To pa še ni dovolj, da stiskajo ženske svoje telo, tudi otroci imajo terpeti zarad te navade. Komaj zapusti otrok materino telo, v kterem je ležal sključen celih devet mescev, že ga čakajo druge vezi, s kterimi se vklene njegovo mlado telo. On bi se rad še malo stegnil, malo premikal, malo obernil, ali tega mu ne puste ljudje. Berž prihite s plenicami, povoji in trakovi in v hipu je ovit in zvezan. Rousseau pravi o tem: „Jaz ne vem, kaj si je otrok pridobil s svojim rojstvom. Vezi, v kterih se imajo otrokovi udje, morajo ovirati kervotok, sok in otroka, da ne postane krepak, in da ne raste. V krajih, kjer ne poznajo ljudje te pretirane previdnosti, je vsakdo velik, močan in terden. Stari Peru-anci so zavijali svoje otroke prav na lehko, ter so jim puščali roke proste. Če so jih vzeli iz teh povojev, so jih postavili v jamo, ktero so navlašč zato izkopali in z rutami obložili. Na ta način so imeli otroci roke proste, ter so zamogli glavo in truplo premikati, kakor so hoteli; ali pasti niso mogli in se poškodovati. V deželah pa, kjer se povijajo otroci, mergoli vse gerbavih, sključenih, krivonogih in pokvek vsake baže. Iz strahu, da bi si otroci ne pokvarili s prostim gibanjem svojih udov, hitimo jih po sili pokvariti. Radi bi jih ohromili na vseh udih, da bi ne postali pokveke".
Čemu tedaj povijamo otroke? Pervič zato, da bi ne postali sključeni, krivonogi i. t. d.; drugič pa zato, ker smo mi leni in premalo pazljivi na nje. Dobro vemo, da smo sami krivi mnozih otroških napak, ker ne pazimo dosti na nje. Hočemo jih tedaj popraviti. To je sicer lepo od nas; ali sredstva, kterih se poslužujemo, niso vselej prava. Tako se tudi stariši boje, da bi se otrok ne poškodoval kaj, zato mu denejo vezi na telo. Ali to je jako nespametno. V tem obziru zavrača Rousseau to ugovarjanje štarišev. On pravi: „če se bo otrok enkrat poškodoval, bo pa drugič bolje pazil, da se ne bo. Usmertiti se mu je pa nemogoče, saj ne bode nihče tako nespameten, da bo postavljal zibel kraj brezdna, ali dajal otroku nevarne igrače. In zakaj bi varovali tako otroka vsake bolečine? Natora, ki je najboljša odgojiteljica, ga tudi ne varuje, ampak pošilja mu že v pervi mladosti vsakoršne bolezni, predno dobi zobe, čuti jako velike bolečine i. t. d. Zakaj tedaj ravnamo natori nasproti?"
Kaj porečemo o kožuhih, ki so tako strahovito debeli, in ki tako prijetno ogrevajo naše telo. No, starim ljudem jih iz serca privoščimo, ali pri mladih naj se odpravijo. Ž njimi se nič druzega ne doseže, kot da se telo pomehkuži. Res, da je skerb za zdravje otrokovo perva skerb starišev, in da jih je ta skerb tudi pripeljala do tega, da jim kupujejo taka oblačila; vendar kaj pomaga to, ako se jim na drugi strani več
škoduje. Kmet je terdneji od gospode, zato ker ni od perve mladosti že tako povit. Posebno veliko kožuhovine potrebujejo ženske. Med tem, ko nese moški celega medveda na herbtu, zdihuje ženska pod štirimi jazbeci, t. j. pod njihovimi kožami. Ali ni to strašna muka za nežni spol? — Varujmo tedaj naše ženske! Ne nalagajmo jim toliko kožuhovine na herbet! Naj malo zmerzujejo; nič ne de! Ogrejmo jih mi s pravo ljubeznijo! Tako bomo dobili terdne in nežne žene, ne pa take, kterim je všla vsa čutljivost v kožo. Serce je pa ostalo suho in prazno.
Ženske smo le moški pokvarili. Ako vidimo ktero, ki si je ohranila svoje krepkost, in ki se ne briga dosti za taka sredstva zoper mraz, se ji posmehujemo. Ona je robata, pravimo. Ali zdrava je, gospoda moja, in to je glavna stvar. Pri ženski ni treba gledati na čutečo kožo, ampak na čuteče serce.
Vernimo se zopet k otrokom. Gledati moramo tudi na njihove postelje. Pustimo jih raje ležati na slami, kot na perji. Perje je mehko, in ni čuda, da postane tudi telo, ki je zakopano v njem, mehkužno. Pa še drugo napako imajo pernice. One so pregorke. One razgrejejo otroku herbtanec, in v tem razgretji imajo vse skrivne bolezni svoj izvir. Naj ne mislijo stariši, da kaj manj ljubijo svoje otroke, ako jih puste ležati na slami. Kmetje delajo tudi tako, in zato nič manj ne ljubijo svojih otrok. Ni čuda, da se v sedanjem času tako množe skrivne bolezni. Otroci, o kterih bi nihče ne mislil, se že oskrunjajo sami. Toliko bledih obrazov vidimo pri naši mladini, vprašujemo in vprašujemo, od kod to? saj imajo tako dobro hrano, in jedo tako radi. Ali to prihaja od čisto kaj druzega. In ako jim pridemo naposled v okom, potem pa stermimo, in obupani vprašujemo: kdo mi je pokvaril dečka, kdo hčer? Največ jih pokvarimo sami s svojim nepremišljenim govorjenjem, dejanjem in s posteljami.
„Gorje mu, kdor pohujša kterega teh malih!" je dejal naš izveličar, stokrat gorje mu pa, ako je odgojitelj!
Čuvajmo nad otroki, da takoj, ko pridejo v postelj, tudi zaspe. Raje naj ostanejo dalj po konci. Otrok, ki leži v postelji, pa ne spi, premišlja vsakoršne stvari, in tako mu tudi vsakoršne napačne misli lehko pridejo v glavo, ktere ga zapeljejo v skrivne grehe. (Dalj. prih.)
Dr- Jakob Zupan.
V „Illyr. BI." št. 13. nahaja se spisek Zupanov: „Beitrag zur Kunde berühmter Krainer", kjer se (po Engelberti Klüpfel Necrologium. Friburgi. 1809) opisuje Georg Carl Staravasnig (Staravasnik t. j. Altdorfer), kteri je roj. v Kamniku 1. 1748 postal na Dunaju doktor in 1. 1774 profesor zdravilstva na vseučilišču vFreiburgu, kjer je obče spoštovan in ljubljen umeri 1. 1792 in so mu pristojen spominek postavili prijatli.
L. 16. prinese njegov
Vskérs.
Odáma dobriga ustvári,
Dodá mu sprugo vsmilen Bog; Hudóba koj obá pokvári, Zemljé kraljica krog in krog.
Zastonj topé ljudi valóvi,
Rešili sam pravičnih brod: Množili zopet se rodovi, Rodé porédni spačen rod.
Stvari, gerdóbe omolili,
Zabljivši stvarnika Boga: Zastonj preroki krivavili; Neboljšan Izrael nehá!
Kadilo trinogam kadijo
Egipet, Babel, Rim, Aten: Stezo prirode popustijo Možakov slasti, slasti žen!
Bogu svet reven k' serci ide,
Pogleda ljubiga sinu: Sin po divici 'z neba pride, Zveličar Evniga rodu.
Sveta narode soedini,
Pregreh tiranstvo ukroti: Strah smerti mej neverne zginil Kristjan se vskersa veseli!
Izjasnila.
1. Vskers: vstaja od smerti. 2. Spruga: žena, zakonska. 3.	Pokvari: poh&bi,
popači. 4. Brod: barka. 5. Priroda: natura. 6. Slast: razujzdanje,	scer veselje, sla-dost, sladkost. z,
Pesem: „Juga, severja vezilo — Bla si vedno Krajna mat! i. t. d. (gl. str. 11), ktero je bil zložil že 1. 1830 Francu I. in Karolini o petem prihodu v Ilirijo, dal je posebej natisniti tudi o njunem šestem prihodu 1. 1832, in z dvojno cesarsko pesmijo v nemški besedi vred priobčil je še naslednjo na pr. v pervem in zadnjem odstavku:
Francu I. Titu svojimu hvaležna Emona.
Kdo more išteti	Še Tita Rimljana
Očetne dari?	Dohvalil ni svet;
Kdo vredno zapeti,	O srečna Iblana!
Kaj meni deli? i.	t. d. Tit vlada me spet.
Ilirski List k št. 21 v prikladi prinese v slovenski in nemški besedi tole:
O svitliga cesarja Franca Perviga prihodi v Iblano 1. 1832:
Ljubil, ljubil ljud Ljubljane, Dobrodelni Varh Ti moj !
Rodu Rudolfa udane: Ni koril arhiv me Tvoj.
Ne o bojih Otomanih, Ne o dobi Trubarja, Ne o dneh Bernadotanih, Ne o tednih Evgena.
Gledala derhal Plavinov Me po Tebi hrepenet': Gledal letu dvor Nevljinov Hvalo, vero svojih det.
Karel dedov tovarijo Do Petuja, premeni V terg do v Japon, do v Bahijo: Kralj Ilirjo v pervo Ti
Vidil, ginjen koj me branil,
Uk vindije mi dodal: Laterman-Kamile hranil, Gline, Lave brod pridjal:
Ti banatil mi pontíne;	„Prulam gologlav bit' volim,
Pridi gledat njive, Rim!	V pili moj budi me Tit:
Derdru kol bobné rupine:	Neprenehom Jova molim
Kaj klobuk ti gine, Krim?	Tita dolgo mi darit'!"
©rläuterungen.
1. Ljud, ljudstvo, ©emeinbe. 2. Koril, getabelt. 3. Doba, ¿Jeüatter. 4. Bernado-tan, SBernabottifcty. 5. (Sögen, SBicefönig bon Statten. 6. Plavín, 33 i au et, $ranjofe. 7. Nev-ljin, 9iebaantüofmer, Petersburger. 8. Petuj, detail. 9. Bahija, ©eeftabt in äSrafilien. 10. Ginjen, gerührt. 11. Vindija, ba§ SBinbifdje. 12. Kamile, ©ouberneure, Wie ©e. Grcelienj, §err gretfiert Sofepfy Gamillo Bon Scfjmtbburg. 13. Gline, Lave brod, .Riagenfurt, £aba= münbe. 14. Banatiti, jurn öanate umftalten. 15. Pontine, Sümpfe. 16. Rupina, rupa, ©eefenfter. 17. Gine, fdjlmnbct. 18. Pil, ©tatué. 19. Neprenehom, unaufhörlich. 20. Jova, Jehova, ©Ott, ber G trüge.
Po nemški glasi se na pr.: Su Kebft, Su liebft bie Saibacfyer, — 3Rein íboljí» tätiger SBefdjüfcer! — Sie beut ©efdjledjte 3íuboíf'á Grgebenen — SJÍie fdjalt midj Sein 2lrd)ib — SBeber jur 3«t ber Xürfeníriege, — 3iotf> in ber £ruberifd)en Gpocftc. . . — Uk vindije mi dodal t. j. ©abžt mir bie foinbifdje Sefjrfanjeí ju íc.
In k št. 22 ima v prilogi	spet po nemški in slovenski vbrano pesem:
Todor- Milutinoviču Višnjagora.
Slava Serpskiga imena,	Šmarje, Dedindola griči
Milutinovic Bogdan!	Od junakov si pojo!
Hvali križov treh Te stena,	Pet sto ranjenih skrivali
Hvali Visenj Te Goran.	Plavi nam so Iliräm;
Polkovodja Gradiškanov	Mertve Iliri vkopali,
Videnih spet vitezov,	Ne vbraniti kos volkäm.
Strah Frankonov, Italjanov,	Tvoji se sami vmaknili
Kralj - namestnik - Evgenov!	V tami do Medvedjeka:
V Zalog jezar Ti Slavonov	Lohka tuji Te sledili
Od Plešanov pridervi	Do gorice Vančeta.
Sedem ilijad Frankonov:	Ondi dvakrat prenočijo,
Kralj v Iblano pribeži.	Skoro vse Ti poloviš:
Kak Martini, Jurkoviči	Tvoji tuje nam spodijo,
Tujim plašijo uhol	Ti z Gradiško nam večniš.
Grlüuterungen.
1. Todor, Bogdan,	2- Križi trij®i btci Sreuje bet Šmarja, ©t. 3Ka=
rein. 3. Polkovodja, Stegimentscommanbant. 4. Vitez, junak, §elb. 5. Frankon, granjofe. 6. Zalog, Sorf über bem geweiften ¡Brunnen. 7. Jezar, taufenb. 8. Plešan, Sietoofmer bež Sorfež spieše, über St. SJiarein. 9. Ilijada, taufenb. 10. Martini, im Satyre 1813 Hauptmann, je$t Dbrift ber ©rabižfaner. 11. Jurkovič, audj ein feEjr ausgejeicfineter ©rabižfaner Hauptmann im unterfraimfcben geibjuge 1813. 12. Dedindol, £[)a[ i"« SBeijelburg. 13. Plavi, Siauröcfe, granjofen. 14. Medvedjek, Harenberg, jítnfdjen ©t. SBeit unb treffen. 15. Gorica Vančeta, Vanča gorica, ñügeí So^anniS, bor ©itttdj, an ber Sanbftrajše. 16. Večniti, ehng, unfterblidj feijn.
Po nemški na drugi strani pričenja se na pr: Su be§ ferbifdjen 3iamen§ ©tolj unb Sterbe, — S0li(utinobiif$ $heobor! Gá fünbet — Seinen ŽHufjm ber brei ftratje äöanb, Sicfy rühmen — äBeidjfelburgS ©ohne jc.
Vzlasti sloveča iz tega leta pa je njegova slovenska:
Lik Noviga Mesta
o
Voskersj i Zbora Svoje F are.
Berdo vojvoda Rudolfa Avstrijanskiga slavim,
Vladika Antoua Volfa Z Francam, zopet zbor, večnim.
Trideset pomlad minulo, Kar žalujem Cirhejma;
Društvo kora se rasiilo O vremeni Marmona.
Naj pogine z letopisa Kervotočnih dni spomin!
Mesto svetiga Felisa Žaril palen si Beršljin!
Rijoveli so kanoni V kmetiče razljutene:
Dnarjov lakomni Frankoni Spuntali Kočevarje.
Vodja! korarji! vživajte Dedov priliko daru!
Enoglasno prepevajte Jedutuni! lik Bogu!
Lepiga komun živlenja Zopet gledal bo primir:
Milostin, dobrot, učenja Naj nikdar ne vsahne vir.
^tett/iubfrs ^ttßeffieb
bei?
äBieberfyerftellung be§ EapiteiS feiner Ißfarrftrdje.
£l?mnen bring' ic£> meinem ©rünber
5tubo[pi)§ 3Berti? toeriünbenb bar, greife granj unb SBolf nicfit nttnber, SDeren 31uf micfy neu gebar.
®reijfiig Senje finb entflogen, ©eit id? ^irijeimen berlor, Unb in 3)iarmont§ Sagen jogen äftetne 5ßriefter au§ bem Giior.
Sluggelöfdjt au3 ben älttnalen
äßerb' bie blutgetündjte 3«t< 2>a 58 er § i j t rt bie 33ranbe3ftraf?len 23iS jur getij=©tabt geftreut.
gurdjtbar brüllt ©ef$ü£e§ Sonner
3n bie aufgeregte ©c|ar: granjmann'S §abfu$t bem SJetüofyner 2lu§ ©ottfcfyee empörenb toar.
greuet, tropft, Gapitularen!
frommer Sinnen ©tiftung @udj; ©ingt mit tyeifgen ©ängerfctyaren Siubellieber ©Ott pgletcfy.
©c^önen SßanbelS S3el?fptel feiten
Sßirb bie öerbe fonber ge§l; SBeifer Se^r, ber älrmutfy gießen 9iie berfteg ber ©penben Duell.
6.
1. Lik, ¡Jubelgefaitg; likan, geglättet. 2. Voskersje, ßrtoedttng; kresati, excitare. 3. Zbor, S3erfammlung, ßollegium, ßapitel. 4. Berdo Rudolfa, Siubolfžtoert, iieuftabtl. 5. Avstrijanski, öfterreic£)tfc£j. 6. Slaviti, greifen. 7. Vladika, SStfdjof. 8. Večniti, t>er= ehngen. 9. Cirhejm, Sleuftäbtler ^ropft, geft. 1802. 10. Društvo kora, Canonici. 11. Vreme Marmona, ¿eit ffltarmontž, bež 1. franjöfifdjen ©ouDerneurš in ¡3lli?rien. 12. Letopis, 3lnnale, gafyrbudj. 13. Kervotočen, blutbergiejjenb. 14. Felis, $eli£, beffen Sörper im §od?altare ber Dteuftäbtter ©apttelfirdje rufyt. 15. Žariti, rotten. 16. Palen, angejüns bet. 17. Beršljin, Sorf bet) Sieuftabti. 18. Razljuten, erbost. 19. Frankon, granjofe. 20. Kočevar, ©ottfd?eer; kočiti, fterumjiefien. 21. Vodja, güfyrer, ^ropft. 22. Dedi, Sinnen. 23. Prilika, ©elegenfyett, 3lnftalt. 24. Enoglasno, einftintmig. 25. Jedutun, ©änger, bet) ber Suttbestabe auf ©ion ju gerufalem, oom Könige Saöib angefteltt. 26. Komun, ©e= tneinbe. 27. Primir, Setyfpiel. 28. Milostina, Sllmofen. 29. Usahniti, öerfiegen. 30. Vir, Duelle.
9ieuftabtl, gebrudt bei? Seinrid; SBtii). Sanbler.
Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873.
Načertuje Jos. Levičnik, učenik.
Motto : „Človek se uči (Dalje.)	Dokler živi."
Narodaka prialovica.
Slavnega vojskovodjo Cincinata so stari Rimci poklicali od pluga za najvišega gospodarja — diktatorja; sovražnike pokorivši se je zopet
podal k plugu, tudi Avstrija ima slavnega vojskovodjo, kateremu svitli vladar izročajo vojsko, in ta je — slavoznani nadvojvoda Albreht.
O času miru pa je ta gospod skozi in skozi tako praktičen, znajden, brihten in umen zemljiški gospodar, kakor ga mu tudi ni z lepo pára, in njegova gospodarstvena posestva (n, pr. sloveči ogerski Starigrad [Ungarisch Altenburg] s slavno znano kmetijsko šolo) in raznotere fabrike po zgornjih deželah priznavajo strokovnjaki perve verste v vsakem oziru kot odlični uzor gospodarstvenega napredka. Tudi na svetovni razstavi imel je ta slavni gospod svojo lastno sgrado pod imenom: „Pavillon Sr. kais. Hoheit des Erzherzogs Albrech t". Karkolj se prideluje na njegovih obširnih lastninah, bilo je ondi poočitovano v neštevilnih izglednih exem-plarih; zlasti pa so bili še odlični gozdnarski pridelki njegovih šleskih lastnin. Kar se kolj napravlja in zdeluje lepega in koristnega iz lesa: razno pohišno in gospodarsko orodje, sodarska déla, vložena tla (parquet), furnire in na stotine enacih stvari, pa tudi razni gozdni sadeži i. t. d. kazali so, kako mnogoverstne dobičke zna pridobivati umen gospodar od gozda.
Posebno častno morem omeniti tudi sgrade, ki je pod naslovom: „Collectiv - Ausstellung des Fürsten Schwarzenberg" kazala pridelke iz posestev te slavno znane kueževske rodbine. V primeri z ostalo razstavo je bilo to poslopje sicer majhno, ali obsegalo je v malem skoraj vse, kar se je na razstavi vidilo v tolikih ogromno — neštevilnih variacijah. Zdelo se mi je ondi, kakor bi se bil nahajal v kakem muzeju. Raznoverstni poljski žitni, sočivni in kermni pridelki v odbrani izverst-nosti; raznotero sadje; železnine; lesovje; rude; kamnje; svila; preja; volna; hmelj; sladkor; žganjarije; vino; pusušene ribe, nekoliko natlačenih zverad (med njimi velikanski jelen), z eno besedo: stvari brez števila, vse pa neizrečeno lepo vredjene, tako da se oko ni moglo nagledati; v resnici: bilo je izverstno 1 ali kakor Nemci pravijo: „einzig!" Pred sgrado nahajal se je mali vertiček s sprelepim cvetličjem preukusno okinčan; vmes nasajenega je bilo mnogo sadnega drevja, katerega plod je bil o času moje nazočnosti ravno dozorel; v sredi tega vertca pa je bil umetno narejen in dobro zagrajen globok vodni tomún (Bassin), v katerem je več živih brebrev (Biber) vganjalo svoje brezskerbne šale in skazevalo pred očmi radovednih gledavcev podvodne burke. (Ti brebri so prišli poznej, kakor sem v časnikih bral, v Schönbrunski zverinjak.)
Enako, kakor o knez Schwarzenbergovim pavilonu reči se je moglo tudi o sgradi. ki je nosila naslov: „Pavillon des Kärnthner Hüttenberger Montan - Vereins". Poslopje v primeri z marsikakem drugem ni bilo ravno posebno obširno, al razpostavljene rude, železnine vseh mogočih versta, razno orodje, jeklo, puške, drat, kosé, serpi, plehnati izdelki, svinčnine raznih oblik i. t. d. bile so viditi v tako popolnih exemplarih
da ni bilo moč nagledati se tega. Kar zadene pridelke železnine, jekla in svinca, se Gorotan zamore res posebno blagoslovljen imenovati, in kar zlasti te kovine odlikuje, je njihova izverstna znotranja vrednost in žlahtnost. Kot posebenemu spoštovalcu koroške dežele bilo mi je prav drago, da nisem bil zgrešil te sgrade. —
V „Pavillon der Donau - Dampfschifffahrts - Gesellschaft für Schiffsmaschinen" občudoval sem zlasti tri ladjine parne stroje, zmed katerih je eden (z močjo za 150 konj) počival; dva druga, in scer eden z močjo za 100 konj, drugi pa za 60 konj, sta delovala. Pervi zmed teh dveh bil je še stare verste na kolesa, drugi pa na vertilo (Propeller). Poslednjega sem posebno pazljivo ogledoval in občudoval bistroumno znajdbo slavnega Ressel-a, vsled katere si velikanske ladije tako rekoč s svojem pod vodo skritim čelom po vertenju (z vertilnim kolesom) režejo pot skoz morske valove. Poleg teh strojev nakupičeno je bilo ondi tudi še dokaj druzega brodarskega orodja, vervi, verig, sidčr, čolnov i. t. d.
Tudi v „Pavillon für Geschichte der Erfindungen und Frauenarbeiten" sem bil zašel. Brez števila šivalnih strojev (Nähmaschinen) bilo je ondi razpostavljenih, zraven pa tudi sprelepi šivani in vezeni izdelki, ki se po teh strojih izgotovljujejo. Bilo je dalje ondi tudi mnogo večjih in manjših gasilnic (brizgelj); dalje več sisaljk (Wasserpumpen), zmed katerih so bile ene take, da ženejo pri hišah vodo po 3—4 nadstropja visoko. Tudi mnogo gospodarskih in vertnarskih vodostrojev (Wasserwerke), mnogo njih celo iz daljne Amerike, bilo je vmes; ne vem pa, kako da se je bilo zraven vverstilo tudi mnogo suhe konservirane svinine (suhega svinjskega mesa), ki je bila deloma celo všita v tkanino, da se bolj na dolgo brezškodna ohrani. Mnogo slik poočitovalo in kazalo je, kako in na kaki način naj se ta jedila pripravljajo in dobro ohranijo. Pa! — saj so znajdbe raznotere, zmed katerih gotovo ni zadnja ta, ki povč, kako se jedila, in zlasti okusna svinina dado dolgo časa dobro shraniti. Poleg tega je bilo v tem oddelku tudi razpostavljenih mnogo žitnih plemen od gorenjega jezera (Lac superior) v Ameriki, pa tudi več nožarskih izdelkov, preprog i. t. d. —	(Dalje prihodnjič.)
Dopisi in novice.
— Is Cola. Dopis iz Vrabč na Vipavskem v 12. listu »Učit. Tov.« , v kterem g. Ivan Zarnik o Postojnski učiteljski konferenci konečno poroča, mi je povod, da njegovemu poročilu, kar se tiče mojega govorjenja „o kmetijskem poduku v ljudskih šolah", ugovorjaje dostavim resnico.
G. Zarnik piše:
»Iz Pernetovega spisa o kmetijskem nauku posnamem jedro, ki je:
1)	kdo naj obiskuje ta nauk in,
2)	kteri čas naj se v to voli ? —
Po Perne-tovih mislih naj bi se vdeležila mladina od 14. — 18. leta tega poduka in naj bi se podučevala pozimi zvečer.« —
V resnici pa sem jaz govoril o vprašanjih:
1)	Ali naj se vpeljejo kmetijska nadaljevalna izobraževališča za 14. do 18. letno mladino — kakor želi vlani županstvom in krajnim šolskim svetom doposlana okrožnica si. dež. odbora — in ob kakem času? —
2)	Ali naj se kmetijski poduk združi s ponavljavnico, kakor osnova učnega čerteža si. dež. šolskega sveta v ta namen kaže? —
Iz tega je razvidno, da nisem nameraval eno ali drugo v sprejem vsilovati, ampak vse moje besedovanje se je vertelo o dokazovanji in spretnosti potrebne vpeljave nadaljevalnih kmetijskih šol za 14. do 18. letno mladino iz tako veljavnih vzrokov, kterih noben g. g. učiteljev takrat podreti skušal ni.
Da jim pa misel vpeljave takih šol všečna ni — no, tega nisem jaz kriv, ki sem nalog imel o kmetijskem poduku sploh poročati; toraj sem moral tam pričeti, kjer je po mojih mislih z dobrim namenom mogoče dobrega vspeha pričakovati.
Saj tudi noben učitelj v to podučevanje dozdaj še siljen ni; toraj ostane slehernemu le prosta volja, ako se zato brigati hoče — saj so »nagrade« mi-kalna stvar.
Kdo more ovreči misel, da bi se v posebnih kmetijskih nadaljevalnicah več podučnega vspeha v poznejšo praktično veljavo doseglo, nego v sedajnih ponavljavnicah? —
Oglejmo si mladino, kako in kaj počenja, kadar šolo konča!
S 14. letno starostjo nima še takega duševnega razvitka, da bi ji nič več ne bilo treba se učiti. Zapopadka, zrelostnega sodbovanja, preudarka in popolnega prilastenja učne tvarine ji manjka. Otroška leta so pač doba dobrega spomina, ali 14. do 18. letna starost je doba hitre pozabljivosti, ako človek med tem časom nima duševne podpore. Mar se ne prikazuje surovost, slabo nagnenje, ki je med šolskim časom skrito v sercu ležalo, mar ne privre prezgodaj kot hudournik med človeško družbo? Otroku prirojena samoglavnost razberda se v termoglavo nepokorščino. Ali ni toraj tako kmetijsko nadaljevalno izobraževa-ljišče omenjeni mladini pomoček v skerbno varovališče, s kterim se s prijazno, tiho vodbo na mlade ljudi še čez šolsko dobo ven vpljiva? —
Ponavljavnica nasprotno je odmenjena le 12. do 14. letni mladini — in ta samo se bode kmetijskega poduka z vsem, kar zraven spada, vadila, ako se ne vpelje nadaljevalno izobraževališče posebej? Stareji, praktičnemu življenju bolj in bolj se bližajoči mladenči ostanejo naj tedaj brez poduka, brez moralne vodbe ? — Bi bilo to dobro in prav? — V resnici sme se soditi, da, kar se je mladina v ponavljavni šoli v kmetijstvu učila, bode brez daljnega poduka v letih »nerodnih« hitro pozabila. Bode-li to praktično? —
Ponavljavnica po mojih mislih danes še nima tiste doveršenosti, da bi se po 14. letni starosti reči moglo, učenec ima zadosti vednosti in samostalnosti za praktične potrebe v življenju.
Ozrimo se po naših šolah okrog in videli bomo, da marsikteri 12. do 14. letni učenec sedi v ponavljavnici, kteremu pa še manjka najpotrebniše hrane v branji, pisanji, računstvu. Kake vednosti bodo taki učenci iz šole v življenje seboj prinesli? — Kaj bodo v ponavljavnici nadaljevali, ako še dobro brati i. t. d. ne znajo? — Kes je grenka obsodba marsikterih starišev, ki po pravici pravijo: „V šolo je hodil, pa še pisma pisati ne zna!" —
Poduk, kterega učenec v vsakdanji šoli prejme, se mora večkrat pridno
ponavljati in zato je ponavljavnica; poduk se mora pa tudi nadaljevati, poznejim potrebam v življenju primerno razširjevati, za prihodnji poklic učencev praktično pripravljati — in za-to je kmetijska nadaljevalnica.
Sedanji časi so taki, da jih po pravici smemo imenovati čase napredka. Ne le tergovina, obertnija, tudi kmetija je podveržena urnemu kolesu sedanjega napredovanja. Novost, znajdeb ne najdemo le v mestih in večih delavnicah, ampak tudi v vaseh, na njivah, na travnikih.
Ta napredek pa ravno sili našo kmetsko mladino, kolikor mogoče k nadaljevalnemu poduku, da si tam pridobi zmožnosti, opozovati na tanko zunanje stvari, prav presojevati in samostalno delovati v svoj in svojega bližnjega blagor.
Oglejmo si mladino na deželi po šolskem izpustu, kak poklic ima in s kom občuje — in najdli bomo, da ima veliko dela ali malo priložnosti občevati s kom drugim, kakor s kmetom. In to dan za dnevom! Ali ni toraj nadaljevalni poduk taki mladini pri enostranskem dan za dnevnem delu prava zabava v koristni obleki? — Ako učenci med svet ne pridejo, naj se jim tukaj obzorje sveta razširja.
Vaščani so ljudje, ki so z naravnim življenjem v vedni dotiki, kaj sledi iz tega? — Treba jim je poduka, kteri jih seznani z življenjem v naravi, da ne bodo enaki živali, ki brezmišljeno po zemlji tava.
Ludje, ki so znajdeni v računstvu, pisanji i. t. d., si vedó največi denarni dobiček poiskati — in taki kmetovalci ostanejo šoli prijazni, uni pa, ki so se le malo ali celo nič naučili, so največi protivniki umnemu napredovanju. —
Iz teh vzrokov je razvidno, da kmetijsko nadaljevalno izobraževališče za 14. do 18. letno mladina mora vsekako prednost imeti pred ponavljavnico, združeno s kmetijskim podukom. Mladenči imajo že toliko spoznanja več, da vedó, čemu se takih reči uče. Tudi jih sili nekaj ponos, ako imajo zavest, da znajo kako pridobljeno si vednost djansko porabiti.
Poduk v današnjih ponavljavnicah, ako bi hotel temu namenu zadostiti, moral bi biti ves drugačen in obiskovalci tudi drugi — kakor so.
Ponavljavnica bi morala z ozirom na nadaljevalni kmetijski poduk z vsem, kar zraven spada, več nadaljevati, kakor ponavljati — in v tem pomenu bi ona ne bila več ponavljavnica ljudske šole, ampak nadaljevalnica.
Kar čas zadeva, naj bi se tam, kjer okoliščine pripuščajo, v pozimskej dobi dvakrat na teden vselej po 2 uri zvečer podučevalo, vsaj po dnevu tako časa no ostaja in tema je tudi precej; po Veliki noči naj se ob nedeljah po 2 uri ta poduk nadaljuje? —
Temu nasvetu — se vé — so učitelji nasprotovali — nekdo celó terdé, naj se kmetijstvo le o poletnem času v ponavljavnici podučuje — takrat ko ga po sedanji postavi več ni!! Drugim zopet je bila skerb za luč velika; — mar ne bode občina radovoljno tega preskerbela, ako ji je mar napredek mladine? — Treba je, da učitelj občini oči odpira, ne da bi nasprotno občani pervi bili, ki bi učitelju pot kazali; drugače pa — se ve — ni pričakovati dobrega začetka in storilo se bode toliko, kakor — nič To pa ravno ni želja dotičnih deželnih oblastij, kterim je poduk v povzdigo kmetijstva nad vsem pri sercu. Kdo drugi pa naj vpljiva na mladino, na občino, da se vname za ta sploh koristen poduk, ako ne učitelj? —
Drugih „mnogoveljavnih uzrokih", kterih g. Z. omeni, pa jih ne pove, menda nihče ni slišal. G. Mercina in jaz sva bila zapisnikarja, a tega nisva imela prilike zapisati. G. Z. dalje vpraša: „Kdo nam bode gonil pozimi otroke v šolo?" — Kdo drugi nego učitelj, ki kaj velja pri mladini, in ki jim bode pri-
jazno, tako da ga bode mladina razumela, v živim „razgovoru, razkladal predmete, pojasnoval življenje na kmetih. — G. Z. podtikuje meni svoje misel, ko pravi: Perne-tu samemu se zdi to skoraj nemogoče, zato je rekel, da iz vsega tega menda nične bo." — Ne razumem, kako more g. Z. do tega sklepa priti. — Naj bo to dosta, samo toliko g. dop. opomnim, naj svojih misli nikar ne podtikuje drugim.	Hrabroslav Perne,
učitelj in načelnik kr. š. svetu.
—	Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 21. junija t. 1. Učni čerteži za 1. 1877/78, katere je predložilo ravnateljstvo na c. k. učiteljišču za možke in ženske, so bili odobreni; odbrane bukve za 1. 1877/8, ki so tudi pripustljive, so bile dovoljene; na c. k. ministerstvo se je stavil nasvet, da bi se smelo vpeljati še dalje dvoje podučuih bukev. — Poročilo c. k. nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji nekojih šol v šolskem okraji Rudolfovem se je vzelo na znanje in okrajnemu šolskemu svetu so bili poslani dotični ukazi. — Na 3razredni ljudski šoli v Leskovcu se bode podučevalo v nemškem jeziku, in v Kerškem bode v IV. razredu ljudske šole nemški jezik učni jezik, ker s početkom šl. leta 1878/79 ima se tam začeti meščanska šola. — Dvorazredna ljudska šola v Šentvidu pri Zatičini se ima spremeniti v trirazredno; plača tretjemu učitelju tam in tretjemu učitelju v Eačjem (Ratschah) se določi na 400 gl.; drugemu učitelju v Dobrepoljah se poviša plača prihodnje leto od 400 na 450 gl. — Začasni učitelj France Cetel v Šent-Lorencu na Temenici je postal stalni učitelj pri sv. Petru (pri Rudolfovem) vsled predloga kraj. šl. sveta, deželnega odbora kranjskega po ministerskem ukazu dne 4. januarja 1877, št. 17084. — Pritožbe in prošnje za zlajšanje kazni pri šolskih zamudah, prošnje za pokojnino in milostne darove, za nagrado in denarno pomoč so bile razrešene.
—	C. k. možko in žensko učiteljišče in ž njima združeni vadnici ste sklenili šolsko leto 14. p. m. Po zahvalni maši v stolni cerkvi so se zbrali učenci na vadnici in gojenci na učiteljišču v prostorni šolski sobi, kjer so gojenci in učenci peli primerne pesmi slovensko in nemško in gospod ravnatelj je bral odlične učence; a na c. kr. izobraževališči za učiteljice razveselila nas je pervikrat učenka na vadnici (pridna M. Grasselli iz IV razr.) s slovenskim govorom. Ni dolg, tudi ne silno učen, a mičen ter primeren, zato naj ga priobčimo, glasi se tako — le:
»Delo in pokoj sta si v nasprotji, na nji se opira vse živenje v naravi. Vsak večer svetlo solnce zatone za gorami, in temna noč razgerne svoj černi plašč, da se zemlja, in kar je na njej, spočije truda minulega dne. In jeseni se pripravlja vsa priroda na dolgo spanje, da pod belo zimsko odejo nabere novih moči za krasoto, na katero jo pomlad prebudi. Tudi nas, predrage součenke! po desetmesečnem učenji čaka daljši počitek. Dobro bode del mlademu našemu telesu in duhu, pa naše misli naj tudi v počitnicah ostanejo obernene na blage nauke, ki smo jih prejemale v šolskem letu. Globoko si jih zdaj vtisnimo v serce, tako nam bode prav rabile počitnice in željno bodemo pričakovale začetek novega šolskega leta; v naših persih pa bode živo klil nežni cvet hvaležnosti do naših ljubljenih učiteljic in učiteljev, katerih se nam je o razhodu pred vsem spominjati. Dobrotni stvarnik jim poplati stoterno trud, ki ga jim je prizadevala naša šolska odgoja. Zahvalimo se v pervi versti pre-častitemu gospodu ravnatelju, čegar skerbnemu očesu je bilo vedno čuvati nad nami. Želimo prav iz serca, da bi počitnice okrepčale in ojačile naše ljube učiteljice in učitelje za srečno nadaljevanje njihove težavne naloge. Radostna jih bode pozdravila vsaka iz mej nas, kadar se zopet združimo za skupno delo.
Po končanih počitnicah pa ne bodemo sešle se vse, ki se danes poslavljamo. Nekatere so doveršile učenje na tem zavodu, nekatere bodo morebiti stopile v druge učilnice. Čeravno ta ločitev ni tako resna, da bi nam zaradi nje solza igrala v očesu, se nam vendar nekako milo stori mislečim, da nam bode pogrešati kako prijateljico. Priporočamo se v prijazen spomin tistim, ki odhajajo; me se jih bodemo vedno spominjale in ta vztrajni spomin naj bodi terdna vez, ki naj nas objema tudi razdružene, da bode vesela učenka součenke, ko ji pot v življenji zopet združi. Za zdaj pa —! z Bogom in na zvidenje!«
Omeniti je tudi lepe razstave ženskih ročnih del, ki je bila ta dan na tem zavodu. Eazdelena so bila dela po letnikih in razredih. Obiskalo je to razstavo lepo število gospej i gospodičin ljubljanskih, a tudi več gospodov je bilo viditi, ter vsakdo se je lahko prepričal, da so bile gojenke na učiteljišči in učenke na vadnici med letom kaj marljive, pa tudi da je poduk v dobrih rokah.
—	Srednje šole so končale šolsko leto v soboto 14. p. m. Letno sporočilo c. k. ljubljanske gimnazije ima za vvod spis: »Kleon Versuch einer Ehrenrettung« spis. prof. dr. K. Ahn. Učiteljev je bilo 19, med temi 3 duhovni, učencev v začetku leta 444 javnih in 8 zasebnih, ob koncu leta pa 413 javnih in 8 zasebnih. Po domovini je bilo 365 Kranjcev (98 iz Ljubljane, 144 iz Gorenjskega, 59 iz Notranj., a 74 iz Dolenj., 42 iz drugih austro - ogerskih dežel in 4 tujci. Kazen 1 luterana so vsi katoličanje. Po narodnosti je 322 Slovencev, 94 Nemcev, 1 Hervat, 1 Čeh, 3 Italijani. Doveršilo je: izverstno 49, z 1. redom 255, z 2. redom 26, s 3. redom 37, poskušnjo jih sme ponavljati 40, neizprašanih je ostalo 6. Štipendij je imelo 93 učencev s 7025 gl. Umerla sta p. 1. na gimnaziji 2 profesorja: Ignacij Honig 8. decembra 1876 (roj. 11. decembra 1814 v moravskem Schonbergu, na ljubljanski gimnaziji od 1. 1862; 10. snšca je umeri prof. Jan. Tušek, rojen 13. sept. 1835 v Martinemverhu, učil od 1. 1860 na realki na Dunaji, 1861 — 1871 na viši realki v Zagrebu, od takrat na Ljubljanskej gimnaziji. — 24. marcija tretješolec Ign. Stepec. Prihodnje leto se začenja 17. ki m ovca. Novi učenci se oglašajo 13. in 14. kimovca, dosedanji 16. septembra.
Na višji realki v Ljubljani je bilo pr. 1. 334 učencev: 214 Kranjcev, 106 iz druzih avstrijskih kronovin, 10 Italianov, 1 Turk, 1 iz Amerike. — Katoličanje so bili vsi razen 2 razkolnikov in 1 luterana. Izdelalo jih je prav dobro 26, s I. redom 208, z II. 24, s III. 27, skušnjo jih ponavlja 46, neiz-prašani so 3. Veroznanstvo se uči s I. razredom po 1 uro na teden. — Važen je spis v letniku od prof. B. Knapiča: Onesnaževanje Ljubljanice med njenim tekom skozi mesto. —
Novomeška gimnazija je imela 114 učencev (106 Slovanov in 8 Nemcev), učenikov pa 15 (10 svetnih, 5 duhovnih). Štipendije jih je vživalo 19. Prihodnje šolsko leto se začenja 15. kimovca, a 13. in 14. vpisovanje v I. razred, pismeno izpraševanje je 17.; a besedno 18. Učnine je 8 gl. na pol leta. V 8. letu so bili letos 4 učenci, vsi so skušnjo dostali izverstno. —
—	Mestne šole so končale šolsko leto s zahvalno sveto mašo, prihodnje (1877/8) se začenja 17. septembra 1877. Vpisujejo se učenci in učenki 14. in 15. septembra. V I. mestno šolo sta všolana: I. oddelek mesta (šolski del) in IV. oddelek mesta (kolodvorski dol), drugo spada II. mestni šoli. Okraj mestne dekliške šole obsega Šent-Jakobski del, Ternovo, Krakovo, Hradeckijevo in Kurjo vas, drugo je všolano nunski šoli.
Razpisi učiteljskih služeb.
—	Na c. h. rudniški šoli v Idriji se oddajejo naslednje učiteljske službe: Služba 1. učitelja z. 1. p. 600 gl.; opravilnega doklada vštevnega v pokojnino je 150 gl., a delavnostnega 120 gl. in stanovanje brezplačno. — Služba obertne učiteljice za ročna dela 1. p. 500 gl. in delavnost, priklada 100. — Kdor prosi za službo 1. učitelja, ki je tudi šolski vodja z naslovom »ravnatelj« ali v slučaju, ko bi se učitelji naprej pomikali za 2. 3. 4. ali 5. učiteljsko službo s plačo 500 gl., 500 gl., 450 in 450 gl. oziroma za delavnostne priklade 100 gl., 100 gl., 90 gl. in 90, dalje te, ki prosijo za službo obertne učiteljice ali prilično (eventuell) za službo 2., 3. ali 4. učiteljice oziroma za delavnostne doklade 90 gl., 80 gl. in 80 gl. naj predlagajo svoje prošnje potem prejpostavljene šolske gosposke pri ravnateljstvu c. k. rudnika v štirih tednih. —Tirja se spričalo učiteljske sposobnosti za splošne ljudske šole in znanje slovenskega in nemškega jezika, prosivci za 1. učiteljsko službo naj dokažejo zmožnost za šolsko vodstvo in prosivke za službo obertne učiteljice za podučevanje v ženskih rokotvorih. — Pri vseh učiteljskih službah je razen zgoraj navedene plače in delavnostne priklade, ki pa se pokojnini ne všteva, tudi združenih 6 petletnih doklad po 40 gl., ki se pokojnini vštevajo; štejejo se pa od časa, ko je postal učitelj ali pa učiteljica definitiven.
V Idriji, 8. julija 1877.
— V šolskem okraji Kerškem: Na 4razredni ljudski šoli v Kerškem a) služba z. 1. plačo 500 gl.; b) služba z letno plačo 450 gl.; na 3razredni ljudski šoli v Radečah služba z. 1. p. 400 gl.; na 3razredni ljudski šoli v Šentjerneju služba z. 1. p. 400 gl.; na 2razredni lj. šoli v Čatežu služba z 1. p. 500 gl.; na 2razredni ljudski šoli na Raki služba z. 1. p. 500 gl. — Čas za vložbo prošenj do 20. avgusta 1877 pri dotičnem kraj nem šolskem b ve tu. — Pri teh službah se bode oziralo tudi na učiteljice. Če bi se gori omenjene službe v tukajšnem šolskem okraji postavljenim učiteljem podelile, je omeniti v prošnji, ali se prosi tudi za te izpraznjene službe.
—	V šolskem okraji Cernomeljskem: na 1 razredni šoli v Planini (Stockendorf) učit. služba, 1. p. 450 in prosto stanovanje. Prošnje do konca avgusta pri k r a j n e m šolskem svetu v Planini. — Na 2razredni deški šoli v Černomelju od 1. novembra dvoje učiteljičnih služeb in sicer a) 500 gl., b) 450 gl. Prošnje do 15. septembra krajnemn šolskemu svetu v Černomlju.
—	Koukurs za razpisano učiteljsko službo v Vodicah se podaljša do 10. avgusta 1877.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku dne 21. julija 1877.
—	V šolskem okraji Ljubljanske okolice: Na 4razredni ljudski šoli na Verhniki se bodo umestili 3. učitelji z letno plačo 600, 550 in 500 gl. —
Prošnje do 15. avgusta t. 1. okrajnemu šolskemu svetu za Ljubljansko okolico.
—	V šolskem okraji Kranjskem: 1. Služba učiteljska v Sorici z 400 gl. letne plače in s prostim stanovanjem. 2. v Zalilog-u z 400 gl. letne plače in prostim stanovanjem. 3. v Poljanah z 450 gl. letne plače in prostim stanovanjem. 4. v Mavčičah z 400 gl. letne plače in prostim stanovanjem. Prošnje s šolskimi dokazi obložene do 24. avgusta 1877 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
—	Na 1 razredni ljudski šoli pri sv. Lorencu na Temnici učiteljska služba, 1. p. 400 gl. in prosto stanovanje. — Prošnje do 31. julija 1877 pri pomnoženem krajnem šolskem svetu pri sv. Lorencu na Temnici. (Okraj. Rudolf.)
Odgovorni vrednik; Matej Močnik.	Tiskar in založnik: J. B. Milic.