NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, i ^/orni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik lunU 1991 • štema 23 • leto XL¥ • cena 25 iSlnarlev Praznovanje osamosvojitve Slovenije še 13 dni je do razglasitve samostojne Slovenije, do časa, ko bo Slove- nija na svojih nogah. Scenarij praznovanj, ki n^ bi trajala do jutranjih ur, je menda pripravljen. Slovenija bo res na svojih nogah, toda še z berglami. K državnim simbolom, junaštvu in ponosu bomo morali dodati še druge vrednote. O tem pišemo na straneh 2 in 3. Jugoslovan iPe je dober Hrvat, IJ bo lahko dober ^oslovan, je o Stipe- l^esiču na desetem skem večeru dejal Kučan. Stran 6. Stran 32 Na Bregu nekaj smrdi stran 5 Paradni iconl ]e opešal interier trg 9, Žalec >0 NAJBOU !JNA trgovina JSTVOM in stanovanjsko JJJ^na Štajersl' daleč je Slovenija od Evrope po njeni d^n gospodarski in denarni moči. Ugovor P^. va pretiravanje pri praznikih z verskin^L nakom, ne da bi primerjali ali vrednoti% lagateljevih poUtičnih zadržkov do n^K dozd^šr\jih praznikov. Celo po sezn^\ ničnih dni je razviden odmik od lai^^^.^^ venske države. VeUka noč in božič n^ . naravno mesto med prazniki, ki jih je že zd^j praznovala, pa najsi je bilo to dovoljeno ali ne. Vse druge praznik^'J seznam niso prišli ponevedoma, a i^ra^j njo po nelaizaciji slovenske družbe, re vsak sam - po lastnem prepričanj^^ Preveč vsiljivo praznično druženje d^ vere ne bo v korist ne državi in ne is^ verskemu prepričanju. ^ Osnutek zakona o praznikih samo ^^ nima nobene zveze s samostojnostjo S' , Približno tako torej kot povsem odp^^u iye, ali bo Slovenija dobila novo julija ah ne. Spet so na potezi - KOMENTIRAMO 13. junij 1991 - stran 3 Na svojih nogah, oda še z berglami razglasitve samostojne Slovenije avenija bo 26. junija K samo pravno samo- <1 ne pa tudi dejan- minuli teden po- f ij slovenske skupšči- Cnost povedal repu- f finančni minister Du- iiok in v parlamentu S milo rečeno šok. Likaj seje sicer šušlja- , domnevalo po tem kar Iihajalo iz »krogov blizu :,. da vse priprave za IJne elemente efektivne ne bodo nared do Lenega roka. Nihče pa I nnfakoval tako pesimi- Jega pogleda na tisto naj- lembnejše sidro iz po- je suverenosti (če seveda jtnarimo JLA), na tako 50 pripravljenost za živ- , iedomače valute. Po naj- II zdravi kmečki pameti . je logično; da je pri vsem I 0 denar in tudi za drža- i 10 velja. , jdi nekateri drugi na- i (ici za državnost bodo še- v iasu, ki prihaja, lahko ! iobili zrelostni izpit, saj j ieljevanje ne ob odvisno f to od nas. Kakorkoli, do- I ise je zavedati, da je izko- , uh samo nekaj temeljev, j pa se bo prava gradnja J ive šele začela. [ lovenska država nastaja j; integralni projekt pod \ lovom Osamosvajanje ;enije. Ta projekt sestav- I Bpodprojektov, 14. pa je lenjen nepredvidljivim iraostim. Projekti so ma osnova za odklaplja- od Jugoslavije, v novi dr- ipa bomo v bistvu še Isto ustavo, dopolnjeno »andmaji. nar: še nekaj i^a dinar varovanja meja in »meljske nedotakljivosti jospodarska suverenost IPomembnejša v katalo- ®fugih suverenosti. ®ova gospodarske suve- "osti pa je monetarna su- host. Denarno naj bi se, '"^sedah ministra Sešoka, Jiosvojili takrat, ko bodo * banke in naša centralna priznane v tujini (od jn^odnega sklada, Sve- ;;^>anke...) in ko jih bo- Pfiznale tudi zvezne usta- , j^a to pa sedaj ni nobe- j^ge, ker Slovenija ni- TOdlage za svoj denar, ki Jfnjal dinar. Slovenija [J , J^ima svojih deviznih ij.; so vse v federaciji, pravi Šešok, kopnijo jJ'obno hitrostjo, banke, u na svojih raču- J^h potrebujejo za te- poslovanje. jrnp^^stabilnih političnih pa bi tako valuto tudi inflacija, deval- eh, morda je ne bi za- rc^ ^iti v Trstu aU v Ce- treiT dvižne rezerve bo to- I žele ustvariti, za kar j. Porabili tudi del repu- proračuna, vseka- kor pa bo treba povečati iz- voz in zato s tujimi državami skleniti gospodarske, trgo- vinske in transportne spora- zume. Novi denar, ki je bil mi- šljen predvsem kot vzpored- na valuta, inicirana s srb- skim vdorom v federalni mo- netarni sistem in lastno te- čajno politiko, naj bi upora- bili v primeru, če bo glede na dejstvo, da se osamosvaja- mo, prišlo do spora z Beogra- dom v zvezi z uporabo dinar- ja na slovenskem ozemlju. Po n^bolj črnem scenariju lahko Beograd pri naših po- slovnih bankah enostavno blokira vse račune. Narodna banka Jugoslavije pa leihko zahteva prenos sredstev na svoj konto in po Šešokovih besedah se lahko v skrajnem primeru zgodi tudi to, da bo- do upniki, ker za vsa jugoslo- vanska posojila velja sohdar- na odgovornost, to jamstvo uveljavili in od Slovenije zahtevali plačilo vseh jugo- slovanskih dolgov. Bolj verjetna pa se zdi vari- janta, da se bomo še naprej začasno držali emisije in te- čaja NBJ, možna pa je tudi kombinacija s t.i. evidenčni- mi deviznimi pozicijami na ljubljanski borzi. Na lastno valuto naj bi pre- šli čez 8 do 12 mesecev, za to pa bi potrebovali 1,2 milijar- de dolarjev deviznih rezerv (200 milijonov dolarjev naj bi zbrali sami, za ostalo pa naj bi najeli posojilo, ne prej kot v drugi polovici leta 1992). Meje: ostanejo, prehodi pa še v predalih čeprav se ne govori veli- ko, pa vendarle pricurlja kaka zahteva s strani naših sosedov za spremembo me- ja, glede na to, da se bo Slo- venija osamosvojila (npr. s strani Liberalne stranke Italije o odpovedi Ozimskih sporazumov). Mednarodno pravo je pri tem jasno in njegova določi- la so v prid Sloveniji. Ravna- nje ob sukcesiji (nasledstvu) države gre iskati v dveh do- ločilih mednarodnega prava: po 62 členu Dunajske kon- vencije v pravu mednarod- nih pogodb, nobena spre- memba okoliščin ne vpliva na pogodbe, s katerimi se določa državna meja, spre- memba okoliščin pa se nana- ša tudi na odcepitev ali raz- pad države. 11. člen Dunaj- ske konvencije o sukcesiji držav v pogodbenih zadevah pa določa, da niti odcepitev, niti razpad države ne vpliva- ta na meje s tretjimi država- mi. Sloveniji v prid gredo tu- di sklepi helsinške listine o evropski varnosti in sode- lovanju o nedopostnem spo- razumnem spreminjanju dr- žavnih meja v Evropi. Po- temtakem naj bi Slovenija preprosto prevzela upravlja- nje in nadzor nad mejo. Nekaj drugega pa je meja s Hrvaško, ki je medrepubli- ška in ne mednarodna. To bi veljavno postala, če bi Slove- nija ali Hrvaška (oziroma Ju- goslavija, če bi Hrvaška osta- la njen del) podpisali medna- rodno pogodbo. Takšne ve- ljave pa sedaj ne more imeti, saj nobena od republik nima mednarodne subjektivitete. Zato bo meja med republika- ma medržavna samo politič- no. Markirana naj bi bila ta- ko kot sedanja, z nekaterimi majhnimi popravki, vendar jo bo formalno vseeno treba na »novo zarisati« in to spre- jeti v parlamentu. Ker meja še ni formalno določena, gre sedaj samo za hipoteze, kar se tiče prepust- nosti meje, urejenosti in šte- vila mejnih prehodov itn. Zaenkrat so v obtoku med poUtičnimi vodstvi tri opci- je. Po prvi restriktivni, naj bi bila »normalna« meja z vse- mi formalnostmi, prehodi, potnimi listi, običajnim poli- cijskim in carinskim pregle- dom, po milejši naj bi preha- jali čez mejo samo z osebni- mi izkaznicami, po tre^i pa naj prehoda sploh ne bi bilo. Slednji režim bi si verjetno najboij želeli prebivalci z obeh strani mej, ki se vozi- jo na delo v drugo republiko (Steklarna, Straža...) Kako prepustna bo meja s Hrva- ško bo precej odvisno od Hr- vaške, pravi Igor Bavčar, od tega kako bo sama uredila svoje vzhodne meje. Zane- sljivo je samo to, da medr- žavne meje in prehodov s Hrvaško 26. junija še ne bo, bo pa poostren pohcijski nadzor, kot pravi republiški minister za notranje zadeve. Zanesljivo je tudi to, da mej še ne bomo prečkali s slo- venskim modrim potnim li- stom. Mogoče ga bo uporab- ljati šele, ko bo Slovenija mednarodno priznana, to pa še ne bo tako kmalu, zato bo treba še naprej uporabljati jugoslovanski potni list. Pri potnih listih se zna za- plesti, saj slovenski državlja- ni, če ne bi prišlo do sporazu- ma s federacijo, ne bi mogli učinkovito uveljavljati svo- jih pravic v naših predstav- ništvih v tujini, ko bodo iz- ven domovine in ko še ne bomo odprli svojih predstav- ništev. Državljani in tujci: vlada liberalna, poslanci ne Nadvse pomembne insti- tut suverenosti je pristoj- nost za dodeljevanje držav- ljanstva. Na ta način država ščiti svoje interese, pomeni pa tu- di odgovornost za državo, saj ko nekoga sprejmeš, mu nih- če ne more kratiti nobenih pravic, ne more ga izgnati iz države, ne more mu vzeti dr- žavljanstva, država mora tu- di prevzeti skrb za njega, če bi obubožal. Državljan republike Slove- nije bo še naprej tisti, kije po sedanjih predpisih imel dr- žavljanstvo republike Slove- nije in SFRJ (velja tudi za pripačdnike madžarske in italijanske manjšine). V odspredju zanimanja sta dva zakona o državljanstvu: člen 40. ureja položaj prebi- valcev Slovenije, ki pa dose- dcO niso bili njeni državljani (tu se predvsem misli na dr- žavljane drugih jugoslovan- skih republik). V okviru izja- ve o dobrih namenih naj bi za državljane drugih repu- blik z olajšavami prišli do dr- žavljanstva in sicer naj bi ga dobili tisti prosilci, ki so v času plebiscita imeli stalno bivaUšče v Sloveniji in voUl- no pravico. Ta predlog je bil sprejet v DPZ, ne pa tudi v zboru občin, kjer so glaso- vali za tršo verzijo, po kateri mora prosilec 5 let živeti v naši republiki. Zbor občin je sprejel tudi restriktivnejši amandma zakonodajno pravne komisije k 10. členu zakona o državljanstvu, ki predlaga, da morejo za spre- jem naturaliziranega držav- ljanstva zaprositi tisti, ki ži- vijo v Sloveniji 10 let nepre- kinjeno in imajo zadnjih se- dem let dovoljenje za stalno bivališče, tu se predvsem mi- sli na »prave« tujce, državlja- ne drugih držav, in tiste, ki se naj bi k nam v bodoče priseUli iz drugih republik (vlada je predlagala samo pet let). Poleg tega veljajo pri proš- nji ?a državljanstvo še neka- teri drugi splošni pogoji: prosilcu ne sme biti izrečena prepoved bivanja v Sloveni- ji, predložiti mora, da ima trajen vir preživetja, dokaza- ti mora, da ima ^e stanovati (lastninska pravica do nepre- mičnine, najemna ali podna- jemna pogodba), predložiti bo treba zdravstveno spriče- valo, da bi se izognili ljudem, ki imajo hude nalezljive bo- lezni. Zapletlo se je pri pogo- ju, da mora prosilec obvlada- ti slovenski jezik. Opozicija meni, da gre za kršenje last- nih obveznosti, ki si jih je skupščina sama določila z iz- javo o dobrih namenih v pi- smu drugim republikam. Zakon o tujcih ureja, koli- ko časa lahko biva tujec pri nas, če pride na turistični obisk, poslovno, koUko časa, če pride na začasno bivanje, itn. Z veljavno potno listino je tujcu dovoljeno bivati v Sloveniji 3 mesece, z oseb- no izkaznico 30 dni, če pa je v tranzitu, n^ bi naše ozem- lje zapustil v treh oziroma sedmih dneh. Po novem bo moral vsak prevoznik v jav- nem prometu (po zemlji, zra- ku, moiju) odpeljati tujca iz Republike Slovenije, če ta ne bo izpolnjeval pogojev za vstop. Vojska: JLA na »obisku« do konca 1993 v sleherni državi je voj- ska oziroma obrambne sile najpomembnejši element tretjega pogoja efektivne oblasti po mednarodnem pravu (poleg ozemlja in pre- bivalstva), da neka organi- zacija ali sistem na nekem ozemlju deluje neodvisno od druge organizacije ali si- stema. Slovenska vojska dejansko še tega ne zagotavlja, saj je na našem ozemlju še vedno JLA, ki pa to zagotavlja, ven- dar ne po slovenski osamo- svojitveni, marveč po zvezni zakonodaji. Efektivno zaen- krat res deluje moratorij o nepošiljanju slovenskih vojakov v JLA, vendar ga nenehno ogrožajo namigova- nja o posegu armade po na novo sprejeti zvezni zakono- daji. Končno je tudi zelo ma- lo upanja za demonstracijo efektivnosti ob priporočilu ali morebitnem odpoklicu slovenskih vojakov iz JLA do 10. junija, tistih ki so že odslužili 7 mesecev. Sloveni- ja se zato realno zavzema za postopnost, zato naj bi JLA ostala na našem ozemlju do 31. 12. 1993 in bi do takrat za Slovenijo še opravljala neka- tere funkcije, Slovenija pa bi to tudi financirala (kotiza- cija). Simboli: ali še vedno zvezda? Najmanj je, kot kaže, na- rejenega na področju nove zunanje ali simbolne podo- be državnosti Slovenije. Zaenkrat imamo samo Zdravljico. Zastava ima še vedno zvezdo (kljub mno- gim nasprotovanjem in rabi brez zvezde v strankarskih in drugih, neformalnih poli- tičnih dejavnostih), grb je v fazi sprejemanja (čeprav najvišjih meril ni dosegel) za registrsko tablico SL pa nas že opozarjajo, da mednarod- no ne bo mogla biti priznana, ker jo že ima Sierra Leone. Hrvaška je tu pred nami, na prvih saborskih zasedanjih so z zakonom na zastavo vr- niU tradicionalno šahovnico in nasploh poskrbeli za de- koracijo svoje državnosti. Pri nas predlog ustavnega amandmaja 100 k ustavi Re- pubhke Slovenije, v katerem se predlaga, naj bo sloven- ska zastava dosedanja tro- bojnica brez zvezde, ni bil sprejet. Za sprejetje amand- maja je potrebna dvotretjin- ska večina, ki pa je Demos v skupščini nima. O tem naj bi šele potekalo usklajevanje med zbori, vendar pa se čas odmika in 26. junij je pred vrati. Simbolnih razsežnosti ne gre poveličevati, vendar pa tudi zanemarjati ne, saj ima- jo simboli vlogo neke zaklju- čenosti in dovršenosti pro- jektov (torej bo to moralo verjeti tudi za integralni pro- jekt Osamosvajanja Sloveni- je). So znamenje senzibilne- ga odzivanja na pripadnost, vero, podporo za rojevajoče novo poglavje v zgodovini našega naroda v novi, rojeva- joči se državi, ki se bo za do- končno, dejansko samostoj- nost morala še kako potru- diti. ROBERT GORJANC Grb za uveljavitev Kdo je mladi mož, ki se je v teh dneh, ko smo Slovenci tako osamosvojitveno narav- nani in čustveno nagnjeni do novih simbolov slovenske državnosti, tako nenadoma dvignil iz anonimnosti? Ce- ljan je, ta Branko Vovk, sno- valec novega grba slovenske države, eden od avtorjev 87 idejnih predlogov, ki so pri- speli na razpis. Skupščinska komisija je odkupila štiri predloge, Brankov je požel nsoveč odo- bravanja. »Zamislil sem si ga kot ščit v modri barvi, na katerem se prepletajo trije zlati trikotni- ki v obliki stiliziranega Tri- glava,« je kar nekam preveč skromno pripovedoval ab- solvent obUkovalske smeri Akademije za likovno umet- nost v Ljubljani. V svojih razmišljanjih je Branko najprej izbiral med dvema slovenskima simbo- loma, Upo in Triglavom, in prišel do prepričanja, da je vendarle Triglav simbol slo- venstva. Tako je nastal ta asketsko čisti osnutek za grb, ki je lahko tudi znak in ki se ga da uporabiti še pri drugih označevanjih naše dr- žavnosti. Branko Vovk se niti ne obremenjuje z mislijo, ali bo njegov modri ščit z zlatim, stiliziranim Triglavom kdaj tudi v resnici slovenski grb. Bolj si žeU, da bi mu na Oko- pih v Celju čim prej uspelo odpreti Design-studio. Na začetku profesionalne poti pa se je želel potrditi v širši javnosti. Preprosto iz tega razloga se je odzval na razpis za novi slovenski grb. M. PODJED foto: E. EINSPIELER 4. stran - 13. junij 1991 gospodarstvo Banka s premalo denarja Ustanoviteliski delež Štajerske banke ie premajhen, pravijo na celjskem sodišču Po izračunih celjskega so- dišča, kjer se mora registri- rati Štajerska banka obrti in podjetništva, znaša usta- novitveni delež 19 milijo- nov dinarjev. Po zakonskih predpisih, ki so veljali do konca januarja, je bilo ban- ko mogoče ustanoviti z 20 milijoni dinarjev ustanovi- tvenega kapitala. Ustanovi- telji banke so 25. januarja izračunali, da znaša premo- ženje Štajerske banke 24 milijonov dinarjev, z vpla- čilom delničarskega deleža republike Slovenije se je premoženje povečalo na 27 milijonov dinarjev. Toda spremenjeni predpi- si in tečaj dinarja so opravili svoje. O tem govori direktor Štajerske banke Harold Karner. Ustanovni zbor Štajerske banke je bil že sredi aprila, zdaj se je zapletlo pri regi- straciji na sodišču. Kje so vzroki, da težko pričakova- na banka obrti in po(^etni- štva še vedno ne deluje? Karner: »Štajerska banka ni registrirana, ker so se v postopku registracije ugo- tavljale pomanjkljivosti pri dokumentaciji, premajhen pa neO bi bil tudi ustanovi- teljski delež. Decembra lani je bila vplačana dinarska protivrednost milijona DEM, marka je veljala takrat 7 din, po spisku, ki je bil predložen sodišču, je ena delnica 1500 din. Decembra smo vrednost delnic zavaro- vali na ta način, da smo iz gotovine Štajerske banke kupili obveznice republike Slovenije in se na ta način izogniU tečajne izgube. Usta- novitelji seštevajo vplačane delnice v protivrednosti mžirke, kar pomeni, da je bi- lo decembrsko vplačilo se- dem tisoč din^ev vredno ti- soč DEM, njihova zdsošnja protivrednost pa je 13 tisoč din^ev. Sodišče sešteva di- narje in po njihovih izraču- nih znaša ustanovitveni de- lež le 19 milyonov dinaijev. Ker stvari niso bile priprav- ljene za registracijo, se je po- stopek zavlekel. Zdaj zahte- va sodišče izjave vseh delni- čarjev. Glede na to, da ima banka tri večje in okoU sto manjših delničarjev, bo tra- jalo nekcu dni aU kar cel te- den, da bomo zbrah vse izja- ve. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da dokler banka ni pravna oseba, ne sme skle- pati nobenih pogodb. Tre- nutno ne moremo kupiti no- bene hardverske opreme za računalnik, ne softvera, for- malno ne moremo zaključiti pogodbe o adaptaciji prosto- rov, ki jih bo banka vzela v n£yem. Če bi vedeli, da se bodo stvari tako zapletle, bi vsaj za te stvari izbrali drugo pot, vendar smo računali, da bo registracija normalno ste- kla. Nič ne krivim sodišča, kritika leti na vse tiste, ki so stvari pripravljali. Upraviče- no sem nezadovoljen, kajti javnost, delničarji, gledajo name kot na direktorja ban- ke, ne pa tistih, ki so stvari pripravljali in zaradi katerih zamujamo že mesec dni.« Kakšne so lahko posledi- ce te zamude, ali pričakuje- te odstop delničarjev? Kamer: »Tudi ta nevar- nost obstoja. Če bi bil osip velik, znaten osip je lahko že sto tisoč DEM, se lahko zgo- di, da ne bomo izpolnili cen- zusa. Še nekco je treba vedeti - dovoljenje NBJ se nanaša ne samo na banko, temveč tudi na delničarje. Če bi se število delničarjev bistveno spremenilo, je vprašanje, ali bo dovoljenje NBJ sploh še veljalo. Upam, da bodo del- ničarji razumeli objektivne težave in da denarja ne bodo zahtevah nazgj. Če bi se to zgodilo, bi lahko vrnili le ti- sto kohčino denarja, ki ni bi- la porabljena za pripravljal- na dela. Odstotek sicer ni ve- lik, gre za okoli 5 odstotkov kapitala, vendar bi bila s tem povzročena vehka moralna škoda.« S koliko k^itala trenut- no razpolaga Štajerska ban- ka in ali ste bili opozorjeni na spremembo zakonodaje, predvsem višino ustanovi- tvenega kapitala? Karner: »Vseh delnic je 5393, po tečaju 25. januarja je bilo to okoh 24 mihjonov di- na^ev. Ko je odbor ustanovi- teljev zahteval soglasje NBJ, smo cenzus dosegli, vedeli smo tudi za spremembe, vendar smo od NBJ dobili pisno potrdilo, da se posto- pek, začet v času veljavnega cenzusa, spelje do konca. Za- to smo nadaljevali z delom, ne da bi iskaU 35 milijonov dinarjev, kot določa sedanji cenzus. Če bo sprejet sloven- ski zakon, bo ta cenzus 50 mihjonov dinarjev. Vendar kot sem povedal, imamo iz- javo NBJ in upam, da se bo- do stvari uredile. Jasno pa je, da je zbranega kapitala pre- malo, imamo vse sklepe, v postopku je procedura za ponoven razpis delniškega kapitala, vendar to lahko uresničimo po končani regi- straciji. Jasno nam je, da dva milijona 600 DEM ni zadost- na višina kapitala, naš cilj je štirikratno povečanje, torej 10 mihjonov DEM.« Kdaj bo torej po vaši oce- ni začela poslovati Štajer- ska banka? Kamer: »Težko je reči, ra- čunam pa, da bo registracija speljana v prihodnjih dneh, s poslovanjem naj bi začeli mesec in pol po registraciji, sprejemah bomo predvsem depozite in dajali kratkoroč- ne kredite.« IRENA BAŠA BORZA Razvrstitev vrednostnili papirjev Vrednostne papirje rcizvršča- mo po nasledryih kriterijih: I. po vsebini pravice, ki je vsebovana v vrednostnem pa- pirju II. po načinu določitve no- silca pravic iz vrednostnega papirja (po upravičencu). I. Po vsebini ločimo: 1. obveznostnopravne vred- nostne papirje 2. stvarnopravne vrednost- ne papirje Obveznostnopravni vred- nostni papirji vsebujejo dolo- čeno obveznost izdagate^a ozi- roma terjatev kupca do izd^a- telja vrednostnega papirja v denarju ali storitvi. Lastnik ima ob zapadlosti vrednostne- ga papirja pravico do den^a, ki ga je vložil v vrednostni pa- pir s pripadajočimi obrestmi. Kaj je izdajatelj počel s tem denarjem, ga ne zanima. Vred- nostni papirji te vrste so: ob- veznica, blag^niški zapis, ko- mercialni zapis, certifikat, ček, menica. V stvarnopravnih vrednost- nih papirjih je vsebovana dolo- čena stvarna pravica. Lastnik tega papirja poseduje lastnin- ski delež podjetja, banke, dru- ge finančne organizacije, zava- rovalne organizacije in druge pravne osebe, ki lahko pridobi dobiček. Najznačilnejši lastniški vrednostni papir je delnica, ki imetniku daje pravico članstva v določeni družbi, pravico do udeležbe na doseženem dobič- ku (dividenda) in tudi pravico do upravljcu\ja družbe. II. Temeljna delitev vred- nostnih papirjev po upravi- čencu je na: 1. imenske 2. prinosniške (imetniške) vrednostne papirje. Imetniki vrednostnih pa- pirjev so tisti, pri katerih je upravičencev ali več upravi- čencev na listini izrecno nave- den z imenom in priimkom oz. firmo. Zakonski imetnik vred- nostnega papirja na ime je to- rej tista oseba, na katero se tak papir glasi oziroma tisti, na ka- terega je bil pravno veljavno prenesen. Pravico iz imenske- ga vrednostnega papiga se praviloma prenaša s cesijo (od- stop, predaja, prepustitev) ali indosamentom (pismena izja- va na hrbtni strani menice o prenosu menice na drugo osebo). Prinosniški (imetniški) vrednostni papirji so tisti. v katerih upnikovo imp vedeno in kot upravifJ Ija vsakokratni imetniu vrednostnega papiija. po nu o obligacijskih razine zakonit imetnik ^ vrednostnih papiijev r. nik. Pravica iz vrednos papiija na prinosniku j, naša z izročitvijo. Najbolj znana oblika 4 škega vrednostnega papj obveznica. Lastnik obv( ni solastnik podjetja, zat( nima nikakršnih glasom pravic. Ima pa prednostp ravna vi terjatev do ^ kadar le to propade, pred nostnimi in navadnimi cami. Ker je tako tveganj nika obveznice prav manjše od tveganja deli je tudi donosnost obv praviloma manjša od poi ne donosnosti delnice. L obveznice dobiva pogo obresti, trdne ali spretne Naš zakon o vrednostr pirjih pozna naslednje obveznic: 1. po vsebini pravic n jemo a) navadne b) participativne Večina obveznic je 1 nih, imajo pa to skupn nost, da so obresti, ki jih š^o, nesprejemljive v nalnem znesku. Partici na obveznica daje im poleg obresti tudi pravi udeležbe pri dobičku ia Ija obveznice. 2. Z vidika garancije plačilo obveznosti iz i obveznice razUkujemo: a) garantirane b) negarantirane. Zakon o vrednostnih! jih omenja le navedene.! zakonodaje so na tem f* ju razvile celo vrsto raz možnosti, vse z nameno bi v veliki konkurenci zi stitorje izkoristili ug« možnosti. Piše Darja Ribe bodo moraii sami ioviti Privatizacija v šentjurskem Špiku razburja delavce V šentjurskem dmžbe- nem podjetju Spik so letos že odprodali 22 tovornjakov svojim delavcem, zdaj po- skušajo s privatizacijo v servisni dejavnosti. Vod- stvo Špika opravičuje ukrep z ekonomskimi razlo- gi, delavci pa se ne strinjajo 's predlaganimi pogoji. V Špiku, kjer delujejo sek- torji servis, prevozništvo, in- ženiring in kooperacija, je trenutno zaposlenih 33 de- lavcev, od tega 12 v servisni dejavnosti. Ko so se pred dvema letoma izločili iz nek- danjega Kmetijskega kombi- nata in poštah družbeno po- djetje, so dah besedo stro- kovnjakom. Po študiji eko- nomske fakultete v Maribo- ru in zakonu o podjetjih, so naprej odprod^ 22 tovor- njakov. »Ugotovili smo, da s to dejavnostjo ne bomo do- segh pozitivnih rezultatov,« pojasnjuje direktor Špika Stane Zatler. »Osnovna sredstva smo odprodah pod ugodnimi pogoji, do odplači- la opravljajo delavci prevoze za našo frrmo. Zaenkrat ni- smo reših probleme le pri enem dobrem vozniku, ki je dobil starejši avtomobil in upam, da bomo tudi ta pro- blem reših z novim avtomo- bilom.« S prodajo tovornjakov se je zma^šal tudi obseg dela v ser- visni delavnici. »To ni porblem samo v našem po(^etju,« pravi Zatler, »s podobnimi težavami se ukvarjajo tudi drugod. Po- leg tega naši delavci del^o na črno in tudi to je eden izmed razlogov, da ni dovolj dela v delavnici. Na zborih delav- cev smo sklenili, da iz podjetja ne bo šel niti en človek, ki ne bi imel zagotovljene minimal- ne osnove za nadaljnje delo. »Vodstvo Špika je delavcem servisa ponudilo odpravnino, po zakonu je to 50 odstotkov osebnega dohodka v zadrtih treh mesecih pomnoženo z leti službe v podjetju. Nadalje so delavcem ponudili v odkup orodje, vodstvo jim zagotavlja pomoč pri organizaciji, pred- vsem registraciji, vodenju po- slovnih knjig, poleg tega pa bodo lahko delavci najeli pro- store. Pri tem v (dosedanjih po- gajanjih niso našli skupnega jezika. V podjetju namreč predlagajo, da naj bi delavci za kvadratni meter prostora pla- čevali 6 DEM najemnine, zapo- sleni pa se ogrevajo za to, da pet let ne bi plačevali najemni- ne oziroma da bi prostore od- kupili. »Sklep kolegija je ja- sen,« pravi Zatler. »Delavci lahko dobijo v n^em prostore, najemnina pa ni pretirana, če ostalim kooperantom zaraču- navamo po 9 DEM, drugod po Sloveniji znaša 15 DEM, za na- še delavce smo določili nigo najemnino. Mi želimo stvari re- ševati brez konfliktov, toda do- kler so kapacitete izkoriščene 30 odstotno, ne more biti dru- gače. Problem bomo reševali tako, da nihče ne bo socialno ogrorožen ali socialni podpira- nec. Posamezniki so že našli programe, dogovarjamo se o nadaljnjem sodelovanju in ti- sti, ki bo hotel delati, zagotovo ne bo izgubil socialne varnosti. To ni naš cilj, niti ne bo takrat, ko bomo na osnovi zakona po- skušali odprodati podjetje.« Med delavci Špika je slišati tudi očitke na račun velikih razlik med n£yvišjimi in najniž- jimi osebnimi dohodki. Stane Zatler očitke komentira tako- le: »Ko sem prišel v Spik, sem ljudem obljubil dobre plače za dobro delo. Toda če delavec proda 30 ur, planirano pa je 160 ur - kako n^ podjetje v nedo- gled izplačuje dobro plačo. Tr- dim, da so plače primerne re- zultatu. Najnižji je z^amčeni osebni dohodek, ncgvišji je okoli 20 tisoč dinaijev. Rezul- tati poslovanja so povsod tam, kjer smo se reorganizirali, do- bri, v servisu so porazni. In za- to ukrepamo. Jasno mi je, da ncim ribe nihče ne bo prinesel na krožnik. Ujeti jo moramo sami in v večini sektorjev jo tudi lovimo. V servisu pa bi radi, da jim ribo prinesemo na krožniku, po možnosti še peče- no in z dodatki.« In k^ menijo delavci Špika? F*redsednik svobodnih sindi- katov Ciril Mastnak pravi, da se bodo delavci servisa še ved- no pogajali, ker so pogoji za njih nesprejemljivi. »Vse« ne- kaj let ne bi smeli plačevati na- jemnine ali pa bi se morali do- govoriti za višjo odpravnino. Sprašujem se, koliko odprav- nine bo dobil delavec, ki je v podjetju le nekaj let. Z nek^ tisočaki se ne da začeti na svo- je.« Janez Gračnar, predsed- nik delavskega sveta v Špiku, pa je povedal: »Veliko je bilo razprav, veliko dilem o pogo- jih, ki jih ponuja vodstvo. Me- nim, da določena n^emnina vendarle mora biti, ker bo de- nar namenjen tudi za popravi- lo in vzdrževar\je stavbe, kjer bodo servisne delavnice. IRENA BAŠA Dve leti je Spik družbeno podjetje v sestavu Merxa. Imajo štiri sektorje: servis, prevozništvo, inženiring in kooperacijo. V prevozništvu se od začetka letošnjega leta ukvarj^o s posredništvom, v inženiringu se med drugim ukvarjajo tudi z gradbeni- štvom in turizmom, v koope- raciji pa imajo kovinske, les- ne in druge dejavnosti. Sku- paj z zasebnikom so letos ustanovili mešano podjetje, kjer zaposlujejo invalide, v začetku junija so skupaj z zasebnikom ustanovili de- lavnico, kjer med drugim de- lajo tudi za izvoz. V Špiku imajo veliko načr- tov za nadaljnji razvoj, nape- ljanih imajo veliko stikov s tujino, ki je pripravljena na sovlaganja po umiritvi poli- tičnih razmer v Jugoslaviji. Kljub vsemu dobro sodeluje- jo z ostalimi republikami. »Iz- terjali smo vse dolgove, ki so bili težko izterljivi, novih dol- gov pri teh kupcih ne odpira- mo. Selektivno pristopamo do naših partnerjev v drugih republikah, pretrgali smo vse tisto, kar je bilo slabo. V pri- hodnjih tednih se bomo s Sr- bijo pogovarjali o poslih, vrednih 60 milijonov dinar- jev. Čeprav se politično raz- hajamo, so to dobri partnerji, mi pa smo stvari zavarovali,« nravi Stane Zatler. Japonci nadvse zadovoifni Osem predstavnikov ja- ponske firme Nissan, med njimi tudi podpredsednik firme Nissan za Evropo, seje prejšnji konec tedna udeleži- lo predstavitve prodajnega salona in servisa za avtomo- bile Nissan firme Kos d.o.o. v Ločici pri Polzeh. Med go- sti so bih tudi predstavniki gospodarske zbornice Nis- savta Jugoslavije, Avtotehne Ljubljana in občine Žalec. Znani obrtnik Milan Kos v svoji delavnici že več kot 20 let servisira citroenova vozila, pred dvema letoma pa je pričel tudi s prodajo teh vozil. Skupaj s člani družine in njihovim sovlaganjem pa se je odločil še za eno smelo potezo, ustanovil je družin- sko podjetje Kos d.o.o., ki ima za svojo glavno dejav- nost prodajo vozil iz progra- ma japonskega proizvajalca Nissan. Podjetje bo vozila tudi servisiralo in imelo na razpolago rezervne dele. Gostje, ki so se ii'' predstavitve, so vcci^^.^ deti. Na štiristo kva^ metrih pokrite po^^jfi prodajni salon, skla"^ zervnih delov, pi®^ prostori z moderno niško opremo in okr^I^ niča oziroma čakali^, stranke. Celo za razvaJ ^ ponske gosteje bilo nje s savinjsko podje pravo presenečenje. T. ta' 13. junij 1991 - stran 5 Paradni konj je opešal Konusu bomo odprodaN vse, česar si ne moremo več privoščiti. ta zmagoviti pa- H^^f^ni slovenskega go- opešal. Tei^- ^Hnslej še skrivale za sed^. tudi ta »pa rešgo ladjo ootopom, mečejo ^ a vse, kar ni nujno vse, kar so si do- f!: iko privoščili, se- r si ne morejo več: I,!'® počitniške zmoglji- iovne prostore... tisto, kar je Konusu ' 'f videz prestižnosti in ^!vzbujalo največ zelene ^ 2a sentimentalnost : f. Kako zares gre, je tudi iz pogovora - dolžnosti glavne- : ^ktoija Konusa Felik- lius^se je že lani zave- rrozečih težav. Pripra- iietudi program tržnega strukturiranja, spreme- organiziranost in vod- ^ pa ni videti, da bi to I pomagalo. ^rbek: Za dober sanacij- program je potrebna di- i5za. Vedeti je treba, zakcU Konus v težavah. To se je ^eč poenostavljalo, češ, je samo nelikvidnost pro- Sed^ se vidi, da so iogi globji. Težave imamo 1; zaradi visokih investicij teteklosti, zato, ker nismo folj hitro razvijali novih iivodov, ker smo se pre- Skrat reorganizirali... iiadnjo reorganizacijo, ste ustanovili 8 firm mejeno odgovornostjo in iiisom kot krovnim po- ijem ste se formalno re- blokade žiro računa, pa vsebinsko? orbek: Vsebinsko bloka- ost^a. Takrat smo jo sa- Iprenesli na nove firme, litno je vseh 8 firm blo- iih, prav tako krovno ^tje. menili ste več razlogov »danje težave. Kje je ^eija teža? »rbek: Konus je del jugo- toskega sistema. Smo Wica razmer na tem tr- N'a primer - naš velik ku- pec Borovo mesec in pol sploh ni delal. Zapira se tudi drugod. Strah nas je novih razmer, ki bodo nastopile z razdružitvijo Jugoslavije. Preslabotni smo, da bi lahko prebrodili mesec dni izpada jugoslovanskega tržišča. Za sedarue težave pa je glavni krivec Ante Markovič, ki je odprl meje. Kako to mislite? Lorbek: Gkospodarstva ni uničil nerealni tečaj dinaija, uničil ga je prosti nakup de- viz v bankah. Tisti, ki deviz niso ustvarili, so spraznili devizne rezerve. Sem proti zapiranju jugoslovanskega trga, toda devize si naj zaslu- ži vsak sam. To je osnova, od katere je odvisno preživetje gospodarstva. Valite krivdo za Konuso- ve težave na družbene raz- mere? Lorbek: Ne v celoti. Drži pa, da lahko Konus uspe v svojih prizadevanjih samo s pomočjo širše družbene skupnosti, če se bo seveda odločila, da Konus ostane vsaj približno celota kot do- slej. Mislite na dokapitaliza- cijo? Lorbek: Tudi. A na to bo- mo morali še počakati zaradi hudih težav celotnega slo- venskega gospodarstva. Bolj mislim na naše dogovore z Ljubljansko banko, ki nam je kratkoročno doslej izred- no pomagala. Sedaj potrebu- jemo dolgoročnejšo pomoč. V Konusu se je namreč v dveh letih nakopičilo pre- več obveznosti. Imamo iz- redno visoke devizne anuite- te. Lani jih je bilo za 8 milijo- nov nemških mark, letos za 6 milijonov. To moramo pre- ložiti na daljše obdobje, saj imamo na primer od leta 1992 do leta 2000 komaj 5 mi- lijonov mark anuitet. Če vam bo pomagala re- publika iz svojih skladov, če vam bo pomagala ban- ka... Kaj boste pa sami na- redili? Lorbek: Zmanjšati mora- mo število zaposlenih, pove- čati izvoz, dvigniti kvaliteto, pripraviti nove proizvode, zmanjšati stroške in odpro- dati vse, kar smo si lahko privoščili, pa si odslej ne mo- remo več. Vse to zajema tudi sanacijski načrt, ki ga bomo v tednu dni predložili banki. Ste lahko bolj konkretni? Kaj na primer mislite pro- dati? Lorbek: Počitniške kapa- citete v Novem Vinodol- skem, če bomo dobili kupca. Mimogrede - letos se je za letovanje prijavilo samo šest družin! ProdaU bomo dve hi- šici na Rogli; če bo mogoče proizvodne prostore v Lo- čah, naš 60 - odstoten delež pri hotelu Dravinja v Sloven- skih Konjicah, del zemljišča, ki ga hranimo za razvoj - sa- mo del, ker verjamem, da bo- do preostanek čez nekaj let še potrebovali. Odpovedah se bomo tudi delom prosto- rov v naši poslovni stavbi. Prvo nadstropje smo že iz- praznili in ga nameravamo oddati. Pričakujemo pred- vsem zasebnike. Če bo zani- manja za te prostore dovolj, bomo izpraznili še kakšno nadstropje. Kaj bo pa s Konusovim inštitutom? Lorbek: Do leta 1994 smo odstopili od vseh naložb. Na zadnjem strokovnem kolegi- ju smo oceniU, da je projekt inštitut predrag in od njega odstopamo. Že zgrajeno po- slopje inštituta bomo delno uporabili za lastne aplikativ- ne raziskave za redno proiz- vodnjo, preostaU del pa smo ponudili tekstilnemu inštitu- tu iz Maribora in razvojnim organizacijam v Sloveniji, da najdejo skupne naloge, ki bi jih v tem prostoru lahko opravljali. Razmišljamo tudi, da bi zgornje nadstropje na- polnili s proizvodnjo. Druge- ga dela stavbe ne bomo do- gradili. Odpovedujete se vsemu svojemu bogastvu. Lorbek: Moramo se. Kaj pa naj naredimo? Plače ima- mo že tako hudo skromne. Povprečni osebni dohodek za april je bil 8776,60 dinarja bruto, kar je neto komaj 5600 dinarjev. Kako pa to sprejemajo de- lavci? Lorbek: Približali smo se razmišljanju, da problem Konusa ni samo problem vodstva, ampak vseh delav- \ cev. Načelno to delavci in še posebej sindikati razumejo, a zahtevajo svoje. Toda do- kler je Konus še družbena lastnina (ali republiška), še nismo vsak na svoji strani. Ko pa bo Konus last nekoga - ali bank ah delničarjev ii tujca, bo lastnik postavljal vodstvo in vodstvo bo odgo- vorno samo njemu. Zaenkrat pa so vsi naši problemi še skupni. Verjamete, da boste lahko vse, kar načrtujete, tudi speljali? Lorbek: Potrebne bodo nekatere kadrovske spre- membe, zlasti tam, kjer zao- staj^o za načrtovanimi cilji in kjer so težave s kakovost- jo in tehnološko discipUno. V krovni firmi bomo skušali ponovno vzpostaviti določe- ne službe, ki bodo skrbele, da ostane Konus kot sistem vsaj navzven enoten. Zakaj? Lorbek: Hočemo obdržati Konus. Brez tega bi imeli čez pet let kopico majhnih po- djetij brez razvojnih možno- sti. To bi bila škoda, Se« je Konus le v prehodni krizi. ' Če n^demo nekoga, ki nam bo krizo pomagal prebroditi za dve leti, bo ta dobil vse dvojno vrnjeno. Vsega sami ne moremo narediti. Verja- mem, da nam bo Republika Slovenija in da nam bodo na- ši največji upniki - banke, pomagaU. Seveda pod svoji- mi pogoji. Mogoče tudi brez Lorbeka. MILENA B.POKLIČ Lorbek : Konus je bil povezan z imenom bivšega gene- ralnega direktorja Jureta Pokorna. V Konusu in Sloven- skih Konjicah je bilo v času njegovega vodstva veliko narejenega. Poznam mesta, nekoč podobna Slovenskim Konjicam, ki se niso razvila, ker direktorji velikih podje- tij niso skrbeli za razvoj kraja. Vem, da njegova odločitev o odstopu z mesta direktorja ni bila lahka. Mogoče se komu zdi ironično, celo kruto, da je sedaj ena izmed njego- vih nalog svetnika vodenje prodaje vsega, kar je Konus s ponosom gradil v preteklosti. Takšna odločitev je bila čisto razumska - le tisti, ki je nekaj sam zgradil, zna ceniti in pozna pravo vrednost zgrajenega. I Aeru odpuščajo ™Srain ukrepov za sanaci- J v celjskem Aeru sprejeli "teli uresničevati v začet- ''Pfila, razlog pa so pred- ^ težave pri poslovanju jjkem letu, ko je imelo Jrtje pri kupcih vezanih 2 sredstev, kolikor Je ^tirimesečna realiza- za sanacijo razmer so «i]eni predvsem na sode- t J® z glavnimi upniki Aera ..^ančno področje, dogo- ^Je s kupci ter povečano poslovai^ja. Poročnimi ukrepi name- sJ'^gotoviti tekoče pozi- I z dolgoročni- lifj^^Pi pa zagotoviti uspe- ^^^oj podjetja. Cilj predla- H^^Krepov je 9-odstotno ^Iko ^ količine prodanih '"fod^- pa naj bi ' Dto^® v primerjavi z letom za 24 odstotkov, '^rn cilje nameravajo "tjor, , z večjo aktiv- terenu, dodatnimi za- dr^j- za uspešnejše delo na orea pa so spreme- erie^^^zacijo ter uvedli iz- Po^^^^ežeije za posamez- fetev j®- Neporavnanih {rnu jo se v tem 957-član- k^^^ktivu lotili s poveča- k tert'^Penzacijami, odpro- i^tn i ^ določenim po- "^eDi izterjavo. I^Odj^ Za sanacijo razmer usmerjeni tudi na Zalog h^eficienta obrača- Začeli so prodajati stare Zciloge, sprotno plcinir^o prodno in ji prilagajajo proiz- vodrgo ter nabavo. Tu so že dosegli prve rezultate. Konec januarja so imeli v Aeru za 33.846 milijonov dinaijev zalog izdelkov, konec maja je znaša- la vrednost zalog gotovih izdel- kov 27.552 milijonov dinaijev. Vrednost zaloge materialov je bila konec januarja 41.700 mili- jonov dinaijev, konec maja pa je ob spremergenem tečaju znašala vrednost zaloge mate- rieda 50 milijard dinaijev. V Aeru nadalje ocenjujejo, da so določene uspehe dosegli tu- di pri neporavnanih terjatvah. Na domačem tržišču so imeli lani povprečno vezana sred- stva po 106 dni, v prvih treh mesecih letošnjega leta 90 dni, na tujem tržišču so bila sred- stva lani vezana po 82 dni, le- tos v prvih treh mesecih pa 62 dni. Del ukrepov za sanacijo raz- mer je v podjetju Aeru name- rx)en racionalizaciji stroškov, ukrepi za znižarye stroškov pa so vezani tudi na zaposlene de- lavce. Lani so za 20 odstotkov znižali število zaposlenih v re- žiji, letos pa so sprejeh še pro- gram reševanja presežnih de- lavcev. 10 delavcev so preraz- poredili na druga delovna me- sta, enemu delavcu so omogo- čili prekvalifikacijo, 12 delav- cem so dokupili zavarovalno dobo, 14 delavcev seje odloči- lo za samostojno dejavnost, 49 delavcem pa so bili izročeni sklepi o prekinitvi delovnega razmerja. Od teh 49 delavcev je 13 ljudi iz režije, ostalo so de- lavci v čisti proizvodr^i. Na de- lavskem svetu je bil sprejet sklep, da bodo teh 49 delavcev, ki jim je v začetku junija začel teči odpovedni rok, ob more- bitnih spremeryenih pogojih gospodarjenja sprejeli nazaj na delo ozoroma bodo v času od- povedi iskali možnosti za rui- hovo zaposlitev. IRENA BAšA Medtem ko v Aeru uresni- čujejo sanacijski program, se pojavlja vse več govoric o za- sebnih podjetjih vodilnih lju- di v Aeru. Direktor Aera Ha- rold Kamer govorice komen- tira takole: »Vem za nekaj primerov in skladno z zakon- skimi možnostmi bomo sku- šali dokazovati, da njihova ' dejavnost škodi podjetju. Imamo 90 delovnih mest, kjer pride v poštev konkurenčna klavzula, 26 je delavcev s po- sebnimi pooblastili in ti so podpisali pogodbo o konku- renčni klavzuli. Zaradi mene je nekdo lahko delničar v ne- kem podjetju, toda zaradi te- ga ga ne bom odpustil, ker ga potrebujem. Če pa bo kdo zlo- rabil znanje, poslovne vezi ali bo delal za konkurenco, pa bomo zagotovo posegli po pravicah iz konkurenčne klavzule.« OKNO V JUGOSLAVIJO ^ Piše: VLADO ŠLAMBERGER Prevelike zahteve opozicije s trmastim vztrajanjem neke vrste Opozicijske Komin- terne, ki bi jo vodil sam, je Vuk Draškovič razgnal svoje zaveznike, ki so glasovali za načrt opozicijskega kulta ANTISLOBE. Za nekatere je bil spisek menuja za demon- stracije preveč popopran, drugi pa so sklenili, da je napo- čil čas, ko morajo zaigrati na lastne karte. Draškovič zdaj ogorčeno zatijuje, kako ni res, da so med voditelji opozi- cije ljudje brez morale in da se je prepričal, da imajo nekateri - vsaj dvojno! To je slaba tolažba za položaj, v kakršnem se je znašel. Tako je bil na demonstracijah, vnaprej reklamiranih kot program »ali-ali«, sam, le s to razliko, daje bila tokrat proti njemu, ne samo policija (kije potegnila nekaj izkušenj iz prejšnjega spopada), ampak tudi oblast, ki je samo sebe prepričala, da so bili nekateri ukrepi po 9. marcu »preuranjeni« in »kapitulantski«. Ob takih izkušnjah je težko pričakovati, da bi se vrh srbske piramide zlahka odrekel Miteviču in Bogdanoviču, voUl- nemu sistemu in vladi! Ob vsem tem pa govori Miloševiču v prid tudi zdajšnji položaj, ki omogoča, da se Draškoviču pripiše Zelenovi- čeva obtožba, ki pravi: »Ali je mogoče, da pravi Srb v časih, ko se narod bori proti zunanjim in notranjim sovražnikom, razsipa srbsko moč in kri v medsebojne spore in obračunavanja v zvezi s peterokrako, svobodo medijev in volilnega sistema?« Odgovor je seveda lahko samo »ne!« Tak odgovor bodo podprh tudi Srbi iz frontne »prve linije« in tukajšnji »uradni četniki«. Tako seje Dra- škovič nehote ujel v zanko, izzvan je na čistino, osamljen in prisiljen k neposrednemu meijerju moči z Miloševi- čem, ki ga je po marčnih dogodkih spet okrepila aura »zagotavljanja varnosti« za Srbe na Hrvaškem in v Bosni. Naše osamosvajanje v očeli drugili Komentatorji, tudi na Hrvaškem, pa opozarjajo, da Slo- venija konec junija ne bo zapustila Jugoslavije, kot ?o si nekateri zamišljali, ker njen blagajnik ne more kupiti karte niti do Trsta in Celovca. Še naprej bo vezana na dinar, rdeči potni list, JLA in drugo jugoslovansko fol- kloro. Kot vedno, bo tudi tokrat, imel denar zadnjo be- sedo. To ni prekinitev ali konec slovenskega osamosvajanja. Nasprotno, dejstva, ki jih je zdaj povedala slovenska vlada, takorekoč tik pred dvanajsto, samo potrjujejo tista razmišljanja in opozorila, ki pravijo, da bo osamosvajanje dolgotrajen proces, ki zahteva veliko potrpljenja in modrosti. Očitno vlada z radikalci ni mogla drugače preki- niti dialoga kot da ljudem odkrito pove, da normativno osamosvajanje ne pomeni tudi efektivnega, daje dinar za zdaj manjše zlo od lipe in da po vseh velikih naporih od mednarodne politike in trga kapitala, razen verbalne pod- pore in obljub, ni dobila ničesar. Če pa so denarne razmere črne, politične niso več. Odnos do Jugoslavije in Slovenije se v mednarodni poli- tiki in javnosti počasi, pa vendar spreminja. Slovenska upornost v mednarodnem dogajanju (skupaj s Hrvaško) ni ostala brez sadov. Slovenski pohtiki svetu ne pojasnjujejo več zemljepisja in zgodovine Slovenije, ampak to, kar bo Slovenija storila. Z denarjem ali brez njega. Slovenija torej nadaljuje svojo pot v osamosvajanje in pri tem trdno računa, da ji bo prav to prineslo potrebni kapital. Slove- nija pa ima že vsaj osnovne »interne« dokumente (ustave sicer še ne), če ji primanjkuje denarja za novo poslovno etapo. Na ta način polnijo časopisne stolpce sklepi slovenskega ministra za finance, ki so za mnoge presenetljivi. Ne po tistem, kar je minister Dušan Šešok povedal pred sloven- skim parlamentom, ampak da je sploh povedal. Parla- mentu in slovenski javnosti tega doslej, vsaj tako narav- nost, ni povedal še nihče. Ne pred plebiscitom in tudi ne po njem. Opozicijske stranke so to ocenile kot veliko streznitev. Ta pompozna ugotovitev bi lahko veljala samo za tisti del parlamenta in Slovencev, ki so bili od vsega začetka za radikalno osamosvajanje, ki se mu umirjenejši del parlamenta in javnosti ni mogel upirati. Posei in poiitiica Nepomirljive ideološke nasprotnike pa je uspelo zbrati verjetno na edinem mestu na svetu Adilu Zulfikarpašiču v Bosniaken inštitutu v Ziirichu. Pod eno streho je zbral knjige, časopise in publikacije srbskih, muslimanskih, hrvaških in drugih avtorjev ter emigrantskih organizacij v svetu. Od jeseni sem se o tem človeku, ki se že 45 let ukvarja z denarnimi posli v Evropi in svetu, veliko piše in govori. Manj pa je široki javnosti doma in v svetu znan kot strasten zbiralec napisanih stvari o Bosni, tudi iz prejšnjih stoletij. Po njegovi zaslugi je v tem švicarskem mestu nekaj zadnjih let tudi za evropske razmere edinstven za- klad. Adil Zulfikarpašič, aktualni predsednik Muslimanske bošrxjaške organizacije je ustanovitelj in lastnik inštituta. Ta igemna biblioteka je v elitni ziiriški vseučiliški četrti, v petnadstropni hiši z naslovom Dolbertal 18. Njena vrata so odprta vsem, ki jih zanimajo spoznanja o Bosni, o njeni davni preteklosti in tudi o sedaryosti. Pomemben del delovanja instituta zavzemajo restavra- torska dela. Zarga skrbi lastna delavnica z najsodobnej- šimi napravami in opremo. Na ta način so iztrgali pozadi na tisoče vrednih starih dokumentov. Med r;jimi je vehko tistih iz časov turške vladavine nad Bosno. Arhivsko gra- divo tudi mikrofilmajo. V načrtuje mikrofilmanje gradiva iz istambulskega arhiva Tefteri ter iz arhivov na Dunanju, v Bologni in Benetkah. Ko bo vse to zbrano pod eno streho, našim zgodovinarjem in znanstvenikom ne bo potrebno iskati tega gradiva po vsej Evropi. Do nedavnega je bil ta inštitut v Zurichu zbirališče politične emigracije in prepovedan kr^ za »pravoverne Jugoslovane.« Danes pa je v tej resnični duhovni zaklad- nici mogoče srečati mnogo naših ljudi, ki bi hoteh tod odstraniti tančice z bosanske zgodovine. Sam Zulfikarpa- šič podpira uporabo bibliotečnega fonda, ki ima okrog 40.000 enot, v znanstvene in za vse dostopne namene. V ta namen bo štipendiral večje število tistih, ki žele pripraviti postdiplomska in doktorska dela na temo Bosne in Herce- govine. 6. stran - 13. junij 1991 Stipe je dober Hrvat, zato ho lahko dober Jugoslovan Tako le o Stipetu Mesiču na desetem celiskem večeru delal MIlan Kučan Smo v obdobju radikalne- ga nacionalšovinizma? Je zadnji sestanek šesterice v Sarajevu korak na poti h kompromisu? Kakšna bo usoda Bosne in Hercegovi- ne? Kaj se bo v Sloveniji in na Hrvaškem dogajalo po osamosvojitvi? K^o naj bi se v prihodnje obnašala JLA in kdaj bo zvezno pred- sedstvo začelo z delom? To je le nekaj vprašanj, na ka- tera je na tokratnem celj- skem večeru na Dobrni od- govarjal (za nekatere še sporni) predsednik zvezne- ga predsedstva Stipe Mesič. Po Mesičevi oceni imamo v jugoslovanskem prostoru trenutno dve republiki, Srbi- jo in Črno goro, ki vztrajata na komunizmu ter štiri repu- blike, kjer je socializem zgo- dovina in kjer teče boj za Evropo ter čiste račune zno- traj Jugoslavije. »Ne bi re- kel, da je to okrepljen naci- onalizme,« je dejsd Mesič. »Bolj gre za populizem, ki se odvija v Srbiji in proces ho- mogenizacije Srbov, ki se skuša prenesti na BiH in Hr- vaško. Niti se ne strinjam z ocenami, da smo na robu državljanske vojne. Ta ne- varnost ne obstoja, obstoja pa nevarnost pred osvai^- sko vojno Srbije, ki hoče drugim vsiliti svoj model. Čeprav se Srbi stalno zakli- njajo na ustavo, so bili prvi, ki so ukinih pokrajine, prvi, ki so vdrli v monetarni si- stem, oropah hrvaška po- djetja, zahtevah carine za slovensko in hrvaško blago. Če je to modema federacija- hvala lepa za takšno federa- cijo. Naš cilj je novi model, kjer boroo vsi enakopravni. Iger bo vsak razpolagal s svojimi sredstvi. Če se bo- mo dogovorih za skupne funkcije, jih bomo plačah, s tem da natančno vemo, ko- liko kaj stane in kdo bo ko- mu plačal.« Z Jedjo se ustvarja apetit številni sestanki predsed- nikov republik so ena izmed poti, da bi si nahh čistega vina. Po zadnjem sestanku v Sarajevu se ponuja pet opcij razpleta jugoslovanske krize. Srbija in JLA sta na- klonjeni modemi federaciji. Slovenija in Hrvaška zago- varjata suverenost, odcepi- tev in ponovno združitev. Svet hoče integrirano in de- mokratično Jugoslavijo. Zvezna vlada hoče demokra- tično Jugoslavijo, zasnovano na nekaj skupnih funkcijah, svojo opcijo so predlagah Makedonci ter BiH. Kateri od teh variant je najbolj na- klonjen ustavni predsednik Mesič? »Tu je treba upošte- vati določene limite,« pravi Mesič. »Svet zahteva, da Ju- goslavija ostane v sedanjem okviru in svet tudi zagotavlja sedanje meje. Znotraj pa bo Jugoslavija takšna, kot se bomo sami dogovorih, v to svet ne bo posegal. Da pa se bomo lahko dogovorili, je treba nastopati z argumenti. Argumenti za zvezo suvere- nih držav so čisti računi, in- dividualizacija in šele potem se lahko združujemo, če ima- mo za to interes. Moja vloga pri tem je, da v času dogo- varjanja sistem funkcionira, da ga nihče ne blokira.« idjub optimizmu bosan- skohercegovskega predsed- nika po zadnjem sestanku v Sarajevu je shšati ocene, da je dejanski poraženec BiH sama, ter da se z dogo- varjanjem med Hrvaško, Sr- bijo in BiH postavlja v ospre- dje problem enotne Srbije. To je po Mesičevi oceni pod- taknjeno vprašanje, da se ne bi videh problemi v Srbiji. »Ti problemi so nizke plače, nizke pokojnine, nerešena stanovaixiska vprašanja. Vse to postane nepomembno, če ima človek pred sabo vizijo velike Srbije. Zame je čisti trik, da morajo biti vsi Srbi v eni državi. Potem morjuo biti vsi Hrvati v eni državi, pa vsi Mushmani. Ni res, da 3 milijone Srbov živi izven Srbije. Mihjon 300 tisoč jih je v BiH, okoh 500 tisoč na Hr- vaškem. To so številke, prin- cipielno vprašanje pa je, ah im^o samo Srbi na tej ze- meljski obh pravico, da živi- jo v eni državi? Zakaj te pra- vice nim^o potem Nemci, pa Francozi? Za nobeno evropsko državo to ne velja. Rešitev je individualizacija in medsebojni sporazum, kjer so zagotovljene držav- ljanske pravice manjšin, ki ostanejo zun^ meje.« Če bi bih Evropa, bi tudi problem BiH zelo enostavno reših, je prepričan M^ič. »To bi morala biti naša Švi- ca. Deželo obkrožajo trije ve- hki narodi, pa so naredih konfederacijo, brez da bi se kdo vojskoval. Isto lahko na- redimo z Bosno, lahko je su- verena, ne da bi to škodovalo interesom Srbov, Hrvatov ah Mushmanov. Nekdo me je vprašal, zakaj hočemo kon- federacijo, ko pa je ravno Švica ohranila samo ime konfederacija, v bistvu pa postala federacija. Rekel sem, pustite nam, da bomo 300 let konfederacija, pa bo- mo videh. Torej problem BiH se lahko reši samo z nji- hovo suverenostjo, če tega ne želijo, je to njihova stvar in ne stvar njihovih so- sedov.« Stipe Mesič je vehk opti- mist, po ryegov^ besedah bi z umiritvijo strasti lahko re- ših celo letošnjo turistično sezono. Toda kdo bo tisti, ki bo narekoval tempo razpleta in umiij^a strasti? So to predsedniki repubhk, bo to predsedstvo države, zvezna skupščina, bo to JLA ah morda svet okoh nas? »Do mirnega razpleta,« je dejal Mesič, »lahko pride, če bo svet vztrajal pri razreševanju problemov brez uporabe si- le. Svet nam lahko pomaga s svojimi nasveti in odloč- nim stahščem, da se v Evro- pi ne bodo dovoljevale nobe- ne izveninstitucionalne reši- tve. Ko bodo vsi tisti dobro oboroženi bradači izgubih ili^e, da je Knin lahko Sr- bija, ko bo svet jasno pove- di, da mora Srbija sama re- ševati svoje neikopičene pro- bleme, potem se bomo dah- ka dogovorih. Mi, ki smo predvojna roba vemo, da je bil svet pred vojno preveč popustljiv. Francozi pravijo, da se z jedjo ustvaija apetit. Zato svet danes ne sme do- vohti, da se nekdo hrani s tu- jim teritorijem. Vse dmgo je potem stvar procedure, ar- gumentov in številk.« Armada nima IcaJ početi v policijsicili aiccijali stipe Mesič velja za velike- ga zagovornika demokracije, a ravno ta nova demokracija po vseh republikah se na ve- liko oborožuje. »Na prvi po- gled je to paradoks, po dmgi ni,« trdi Mesič. »Vse evrop- ske države imajo armado, nobena se ne vojskuje. Pu- stite San Marino, to ni pri- mer, po katerem bi se zgle- dovah. In zakaj se oboroži^e- mo? Pred demokratičnimi vohtvami so razorožih hrva- ško teritorialno obrambo. JLA je odvzela 250 tisoč ko- madov oro^a. Po vohtvah so se začeh mitingi, na Hrvaško so prihajah oboroženi ljudje, zgodile so se Phtvice. Od go- lorokega srbskega naroda je naša pohcija vzela 16 puško- mitraJjezev, ne vem koliko pušk, in dmgega orožja. Vsa- ka oblast bi bila diletantska, če bi se pustila na milost in nemilost tistim, ki ^ozijo. Zat(^ je oborožitev nujna. Ne zaradi osvajalskih potreb, temveč zaradi obrambe.« In kakšno mnenje ima predsednik o JLA? »Vojni vrh ie doslei trdil, da bo sdo- štoval vsako odločitev i bodo sprejele repubj| pokrajine. V pogovoij mi generah rekU: želim bo Jugoslavija še napu deracija, toda spoštovi mo tisto, za kar se bon govorih, toda naj bo to uporabe sile. Tudi Ji proti uporabi sile. Sami obljubim, da bom stori da bo JLA izključena ii kršnih pohcijskih akcij loga armade je, da bran jo, tam pa nas trenutnoi ne ogroža. Zato naj bod jaki v gamizijah, moj c da se vojska vme v kasa Jovič si ialilco rel obraz Zapleti z izvohtvijoM za predsednika zvez predsedstva so več ali i znani, aktualno je vpraj kdaj in kako bo delo predsedstvo? »Če bi i sejo,« pojasnjuje Mesi? verjetno prišla člana j sedstva iz Slovenije inlj domje, nek^ bi se jih op čilo, nekaj jih sploh neb šlo. Morate vedeti, da Hrvaška ni bila prevef dušena nad Jovičem, i avtomatika je avtoma Upam, da bo prišlo dede kade, če sem iskren, P vem kako. Najbolje bi takole: Jaz, Jovič, tuk« šoten, ne prenesem S Mesiča, ker razbija Juž' vijo, ker mi ni všeč koncept, pa tudi sicer o preveč simpatičen. » ustava je ustava in avto' ko je treba spoštovati. S bi si rešil svoj obraz, sis pa bi funkcioniral. J^^ ko naredil na njegovem stu, kako bo Jovič, P' vem.« IRENAg FOTO: EDI MAS' Za Stipeta Mesiča velja, da je velik z^ovoruik demokra- cije, pravijo mu tudi mož do- bre volje. Njegova preteklost je silno pestra - bil je sodnik, gospodarstvenik, predsednik občine v Slavoniji, obsojen je bil na dve leti zapora, oblast ga je spustila po letu dni. Za politiko pravi, da je virus, ki se ga težko znebiš. »Morda bi se zdaj rešil politike, pa se ona ne more rešiti mene,« je v svojem stilu na Dobrni po- vedal nredsednik. Na Dobrni so Stipeta Mesi- ča vprašali, če ima občutek, da ga je po zadnjem srečanju predsednikov priznala vsa Jugoslavija. »Težko je reči,« je dejal Mesič. »Miloševič je podpisal papir, kjer je zapisa- no, da se lahko predsedstvo konstituira le na osnovi usta- ve in poslovnika. Nič pa ni rekel o tem, ali se ustava in poslovnik lahko spremenita.« »Zaprli so me med drugin zaradi dveh i2gav. Rekel sem naj se ob našem ognju grej« celo sam hudič, samo da nan ognja ne pogasi. In druga: Hr vati so si pot do Jadrana utrl s sabljo v rokah, drugi so tji prišli po zaslugi naše dobrot« ali naivnosti. V obeh prime rih sem menda mislil na Srbe vsaj tako so mi očitali.« »Kaj se bo zgodilo po 15. in 26. juniju, ko se bosta osamo- svojili Hrvaška in Slovenija? Nič posebnega se ne bo zgodi- lo. Slovenija nima kam oditi, prav tako Hrvaška. Formalna odločitev ne bo ničesar spre- menila, iskali bomo vezi drug z drugimi in poskušali zaščiti- ti vsak svoje interese. Sistem mora funkcionirati, nihče nas ne bo osvobodil velikih dol- gov, ki smo jih nase prevzeli kot Jugoslavija.« Občinstvo je dodobra napolnilo dvorano hotela Dobrna na 10. celjskem večeru. Mešič Je naš predsednik V nabito polni dvorjuii zdra- vilišča na Dobmi smo med obiskovalci, ki so prišh tudi od daleč, naredih anketo o vtisih z razgovora z ustavnim pred- sednikom predsedstva SFRJ Stipetom Mesičem. Renata Kuper iz Ljubljane: »Žal mi je, da nisem sedela bolj spredaj, ker sem želela go- spodu Mesiču postaviti nekaj vprašaj. Name je gost napra- vil prisrčen vtis duhovitega človeka in odUčnega pohtika. Brez dvoma bo imel vphv tudi na našo bodočnost in jaz ga priznavam za predsednika dr- žave, čeprav ni bil izvoljen.« Rozalija Devetak iz Nove Gorice: »Če smo prišh poslu- šat predsednika Mesiča iz No- ve Gorice, potem veste, kako nas zanima bodočnost Jugo- slavije in v razgovoru je pred- sednik nakazal pot, kako se bodo odvijah dogodki, pa ne ve nihče. Tudi Milan Kučan je neou z možem navduš^ vsem pa r\jegova premog pri osamosvajanju Slov^ Miro Prunk iz Seia»J veseljem in pozorno sei" slušal Mesičevo izvajanJ^^, z r\jim v celoti strinjairi in orožjem res ne boino. mor prišU, zato potrepi^ takšne pohtike kot je je zame legitimni preds^ naše države.« ..g Hektor Plesničar a % čine: »V zdravihšče semj obiskat prijatelja ter Celjskem večeru. Ni ^ sem spoznal pohtika ve j formata. Če bi bih vsi pri nas takšni kot je on,r bi lahko živeh v miru, moramo mir še jf z medsebojnim rxjem. Držim za Mesiča, ^ predsednik po ustavni i ti, kar se drugi grejo, pa " re držati.« 1 13. junij 1991 - stran 7 rtfltfoli Obračanja v preteklost r^vo zasedanje poslan- velenjski skupščini k vroi«'"" dnevnemu re- mfP ' se namreč odločili, ne bodo razpravljali LspK uresničitve odloč- Pi " odgovornosti za {K'",^' stanje. Poslanci so se da bodo pobudo Ze- obravnavali zgolj kot 'kupščini so menih, da so \ ^^nja že zastarela, m da '^^^rebno več zaostrovati, so se, da naj izvršni z upravnim odbo- Komunalnega podjetja Slnie ugotovi škodo, ki jo je ^di lanskega sklepa v ve- Ijski skupščini utrpelo po- djetje in poišče načine za po- kritje te škode. Prav tako po- slanci menijo, da so zahteve bivšega izvršnega sveta po od- škodninskem zahtevku in opravičilu neupravičene. Tako poslanci niso glasovali o zaup- nici županu Pankracu Semeč- niku, saj ni nihče podcil pobu- de za to glasovanje. Na zasedanju velenjskih po- slancev so razpravljali še o drugi pobudi zelenih Velenja - predlogu za razveljavitev sa- moupravnega sporazuma o upravljanju sodne stavbe v Velenju. V sodni stavbi so našli svoje prostore tudi pre- novitelji in svobodni sindikati. V zemljiški kryigi so kot lastni- ki dveh šestin sodne stavbe vpisani sindikati in komunisti, pri tem pa se poraja vprašanje, koliko so svobodni sindikati in prenovitelji pravni nasledniki bivših DPO. Poslanci v skupščini so po- oblastili izvršni svet, da izvede v roku dveh mesecev spora- zum o upravljanju sodne stav- be. Hkrati pa so poslanci v Ve- leryu od republike zahtevali, naj sprejme moratorij na pro- met z nepremičninami, dokler ne bo zakonsko določeno, k^ bo s premoženjem bivših DPO. URŠKA KOLENC Razprave na zadnjem zase- danju poslancev v velenjski skupščini so večkrat zvenele kot poziv, naj se poslanci zač- nejo končno ukvarjati s seda- njim življenjem in sedanjimi težavami, ne da pa se nenehno obračajo v preteklost. Tudi v zgodovino se splača pogledati Na osnovni šoli Primož Tru- bar v Laškem so letos pripravi- li dan šole, ki se je razlikoval od prejšnjih po tem, daje okoli 250 učencev predstavilo svoje projektne naloge, ki so jih opravili v mesec in pol razisko- vanja štiriindvajsetih različnih tem. Za zaključek so pripravili razstavo, na katero so povabili starše in zunar\je sodelavce šo- le, vsem pa so pokazali svoje delo, ki so ga opremili in pojas- nih s fotodokumentacijo, pred- meti, izpiski in igavami, vse skupaj pa prispeva k ohranitvi ljudske zakladnice in njene iz- popolnitve v Laškem in okoli- ci. Po vsem zbranem gradivu bo kasneje z veseljem segel tu- di kakšen zahtevnejši razisko- valec. Akcija je bila pod delovnim naslovom »Tudi v preteklost se splača pogledati«, med po- membnejšimi nalogami pa gre izdvojiti naslednje: Po Trubar- jevih poteh, šole, ki se imenu- jejo po Trubaiju v Sloveniji, Laško skozi čas v sliki in bese- di, Zdravstvo v Laškem, Polje- delstvo teh krajev nekoč in da- nes, Zgodovina osnovne šole Laško itd. Pomembno delo, ki so ga opravili učenci OS Pri- mož Trubar z mentorji v La- škem bomo podrobno predsta- vili v prihodnji številki Novega tednika. VMAROT Za čisto Ceile Znano je, daje Celje pred leti slovelo kot čisto in lepo mesto, žal pa je ta sloves kmalu izgu- bilo, zdaj pa mu ga želijo povr- niti. Tako so že opravili vsako- letno rutinsko spomladansko očiščevalno akcijo, zdaj pa po- teka vrsta akcij, da bi Celje še posebej čisto pričakalo števil- ne goste, ki se bodo zadrgi dan Svetovnega slovenskega kon- gresa zbrali pri nas. Kmalu bo urejena in izbolj- šana popularna Pelikanova pot iz Celja na stari grad. Celo pot bodo popeskali, postavili več počivalnih klopi in nape- ljali razsvetljavo, da bo spre- hod varen tudi ponoči. Te akcije z ustreznimi stro- kovnimi službami vodi pod- predsednik Izvršnega sveta občine Celje Jure Sadar: »Največjo pozornost smo na- menili ureditvi dodatnih par- kirnih površin v neposredni bUžini mestnega jedra in sicer na prostorih, kjer v petih do desetih letih še ne bomo začeli z novogradnjami. Tciko bomo pridobili parkirne prostore v Ul. 29. novembra, ob Elektro Celje, na obeh straneh Ašker- čeve ulice, ob Glaziji, Mestnem gradu in še kje ali skupaj okoli tisoč do 1200 parkirnih mest, s čimer se lahko pohvali le ma- lo kr^ev v Sloveniji. Ko bomo imeli to, bomo lahko začeli tu- di z urejanjem zdaj pregostega prometa v centru mesta. Hitimo z urejanjem prostora pred kinom Union, zaključuje- mo z deli pri rekonstrukciji Čopove ulice, sanirali smo Mestni park, l^er smo zasejah travne površine, s pomočjo ini- ciativnega odbora lepšamo sta- ro slovensko pokopališče, kmalu n^ bi bilo gotovih ne- kaj pomembnejših fasad. Pri- pravljamo popis najbolj zane- maijenih dvorišč, ki nim^o lastnika, želimo urediti zdaj povsem divje plakatiranje, re- šiti problem neustreznega zu- naiyega izgleda železniške po- stne in še kaj. Vse pa bo reše- no v korist lepšega zunanjega izgleda Celja in okolice samo pod pogojem, če se bo v akcijo vključil resnično vsak občan. Pri teharskem grobišču je Komunala Celje svoj prostor ustrezno ozelenila in zasadila drevje, Cinkarna pa zdaj za- kopava svoj del in ga humozi- ra. Ukinjena je tudi prometna pot čez grobišče, ki bo za zad- nji dan svetovnega slovenske- ga kongresa takšno, da bo na njem možno pripraviti spo- minsko slovesnost v takšnem obsegu, kot je bila ob lanski maši. Sredstev sicer ni vehko, kar pa jih je, jih bomo poskušali čim- bolj racionalno uporabiti, da bomo živeli v čistem in prijaz- nem okolju.« TONE VRABL )ovabilo siovensicemu icapitalu iz tujine . šentjurskem bodo v prihodnosti .radi prezaposlovanja in prestrukturi- ra potrebovali nad 1500 novih delov- ^oest. V mešana podjetja želijo pri- biti tudi slovenski kapital iz tujine «tuji kapital. To so pretekli teden : ^f^aii predstavniki občinske vlade pogovoru s šentjurskim rojakom ' ^cem Jazbinškom, poslovnežem iz (iDŠke zvezne dežele Baden-Wurttem- «5, in predstavniki šentjurskih obrt- j^ov. Odločili so se za poglabljanje po- lovnih stikov s slovenskimi poslovneži • [Nemčiji. Predsednik šentjurske zbornice Edvin ; Tovornik je bil pred kratkim na poslovno jnimivem obisku pri Slovencih v Stutt- artu, prestolnici gospodarsko uspešne- iBaden-Wurttemberga, in tako je prišlo C povratnega obiska Franca Jazbinška. ifdsednik šentjurske vlade Ladislav , rdina je na sestanku Jazbinšku pred- stavil položaj in načrtne šentjurske obči- ne. V tej značilni kmetijski občini je pri- bUžno sto za naše razmere dobro oprem- ljenih kmetij, v prihodnosti se bodo v ob- čini opirali na kcikšnih dvesto sodobnih kmetij, drugi pa bodo morali iskati druge vire prihodkov. Za velike industrijske obrate ni pravih pogojev, zato računajo zlasti na ne povsem izkoriščen razvoj manjših obratov z 10 do 20 zaposlenimi, za kar pripravljajo tudi prostor. Tudi v Baden-Wurttember^ sloni go- spodarstvo na srednjih in m^hnih obra- tih, je povedal Jazbinšek, njihovega raz- voja pa administrativni ukrepi niso ovi- rali. Z vsemi možnostmi Šentjurja, kjer so razmeroma poceni zemljišča, bo sku- šal seznaniti predvsem rojake in nemške gospodarstvenike, razmišlja pa tudi o lastni naložbi. Tovornik ocenjuje, da je za nastop na razvitem evropskem trgu sposobnih pri- bližno 50 domačih obrtnikov, nekateri že precej časa izvažajo, trenutno pa nim^o pravih programov. Franc Jazbinšek jim bo na Nemškem pomagal pri odpiranju vrat in povezovanju s poslovneži, pa tudi skupina nemških poslovnežev naj bi km^u obiskala Šentjur. Tovornik se zav- zema za povezovanje po najkrajši poti, saj so v občini po oblikovnaju v obrtno zbornico samostojnejši in jih z republiko povezuje le še zakonodžoa. Precej priča- kujejo od razstav in sejmov na tujem, kar je dolgoročnejša naložba. Sogovorniki so menili, da je pri vsem skupaj največja ovira prav naša doseda- nja miselnost in pretirana navezanost na državo, ki daje poslej le še okvir in ne predpisuje več toliko. Za dobre medse- bojne stike gospodarstvenikov bo treba premagati staro in globoko politično raz- deljenost Slovencev, je opozoril Jazbin- šek ter omenil tudi dober imidž Slovenije v Baden-Wurttembergu. BRANE JERANKO rRAč niče ' Celjski gostinci naj bi za ' laovanje Dneva osamo- ! vjitve Slovenije pripravi- ' liogato ulično ponudbo, ' ftivsem nacionalnih jedi ' pijač. Da sem ne sodijo ' 'fapčiči, je pomisleke ] Borut Alujevič ki je razložil, da gre ^napravza turške kloba- ^ - o pobudi Mirka J^nca (SDSS), naj bi obi- "ovaJcem ponudili golaž ;JPo]ento, pa zaenkrat še ; ^'s^/^o. Golaž namreč slovenska narodna jed, , ^"jJa - se ve zakaj - tudi f w bilo primemo ponudi- I j^taja pa še naš predlog: , bi razmisliti o joti. ^^^otni dobmski dogod- j/ «0 so organizatorji Celj- % večera iskah hrvaško ^^ v' ^^ povsem od- vsgL imamo dovo^ Pa l^^iovnih zastav, zanje V^^bi Jože Smodila iz jjJovne službe za komu- fp ° in cestno dejavnost. ^^sedah obstaja vsice/n arhivu zastav ce- ^sr^^^ska, zdao z luknjo fc ti d^K'^' '»Po novice •ost S®®'^"« za jav- tis^ 7®vica leta: udeležen- <0 J, , kongresa bo- kfi''J^onjičana in jedli Naj se ve, kje dobre reči. ^skovar ima resne !%a ^ P^stavljaT\jem. Up r "^ain -KoiVice, vendar I takega pona- >to- ^i^oci. •^rie ^resa ['^Ušev- Sci. i^vza. ^^'Vosti ^lika ' av- tom. Pustiti ga moraš na hribu, potem pa po prijet- ni gozdni poti pešačiti do njunega doma. Samcat stoji v grapi in okoh njega je veliko neobdelane zemlje ter gozda. Iz gre- dic je vzklila krmežljava solata, vse ostalo je še v zemlji ali pa seme sploh vrženo ni bilo. V predve^u so nas poz- dravili kupi otroških ško- renjčkov in čevljev, na naše trkanje pa se je lju- beznivo odzvala mama Vida. Le redke obiskoval- ce sprejme, zavrača soci- alne delavke, le s patro- nažno sestro Anito sta prijateljici. Nezaupljiva je ta mama Vida, ki bo letos dopolni- la štirideset let. A ob na- šem obiskuje bila v veliki stiski. Že je poslala pošto po sosedi v dolino, na Center za socialno delo v Šmarju, da naj prineso iz pošte invalidnino ter kruha in mleka za njene otroke. Mož Rafko si je poškodoval prst na roki in ob pregledu so ga ob- držah v celjski bolnišnici. Zdaj, tega dne in še dva nazžu, ni bilo nikogar, ki bi prinesel otrokom in Vi- di hrano iz dohne. Ko smo se srečah, je pe- stovala Vida malo Jolan- do, ostali otroci pa so se valj ah, metah in ždeh na dveh zakonskih poste- ljah. Eni so bih oblečeni spodaj, drugi zgoržg, vsi bosi, vendar zvedavi in zdravi. V edinem prosto- ru je bilo vroče, saj mama Vida še vedno kuri, da su- ši perilo in hkrati kuha kosilo. V vehkem loncu so vreh makaroni in ko jih je zabehla z žUco ma- sti, je bila jed pripravlje- na. Zrak v prostoru je bil zasičen z urinom, saj vsi otroci lulsOo povsod, nsg- več pa v postelji, kjer sku- p^ s starši spi vseh šest otrok. Oblekic za otroke ima Vi- da dovolj, le da niso sorti- rane kot bi se temu reklo. Čiste in umazane so sku- paj, ker so Vidini pojmi o snagi poglavje zase. Skraja je bila nezauplji- va, ko pa je uvidela, da nismo čisto nič »uradni« je začela govoriti. O tem, da je srečna, ker ima toh- ko otrok, da jim čisto nič ne manjka, da so siti, zdravi, da je bolj srečna kot marsikateri Slovenec, ki v današnjem času noče imeti otrok, ker se jih boji preživljati. Njen mož bi rad še dokupil zemljo, zgradil hlev in redil živi- no. Potlej jim resnično nič ne bi manjkalo. Z mo- ževim denarjem in dodat- ki za otroke ter njeno in- vahdnino res ne morejo k^ prihraniti, a lačni niso. Druga filmska slika Kuhani makaroni so se hladih in čakali smo, da bodo otroci kosih. Bili so lačni, silno lačni. Zahte- vah so jesti in z žhco tol- kh po edinem plehnatem krožniku, ki smo ga vide- h. Najprej mora pojesti eden, potlej drugi, tret- ji... Jolanda je najbolj srečna. Ko zajoka, jo ma- ma Vida stisne k prsim in pije, pije. Tako so pih vsi Vidini otroci, katere je tu- di vse sama spravila na svet. Brez babice. Ta je prišla čez nekaj dni, da jih je umila. Kako je bilo s cepljenjem otrok. Vida noče govoriti. B^e jih ni pustila cepiti in tudi manjše bolezni odpravi kar sama. Ne mara zdrav- nikov, ne mara ljudi. Le Rafko se ji lahko pribhža, njuni sadovi, otroci, pa se ji lahko po vzpnejo preko glave. Ob vsem tem pa je srečna, realnosti ne poz- na, ker živi v svetu, tako zelo tujem zdravim lju- dem. Ti pravijo, da Vidini otroci živijo v bedi, ona pa je z njimi in ob njih srečna. Gorje, če bi jih vzeh! Zato v vsakem tuj- cu vidi sovražnika, ki bi morebiti odpeljal njune otroke. Namesto epiloga - sreča v nesreči Dalj časa, ko smo pri Vidi, bolj se vrti film revš- čine v tej družini. Bolna Vida ni kos stvarnosti in sreča v vsej nesreči je v tem, da je skrben oče Rafko, ki nosi vsa breme- na številne družine. Kaj se zgodi, ko ga ni, ko zbo- h, smo videh tistega dne. Zaskrbljena žena in lačni otroci, ki so zahtevah je- sti. Vida je vedela, da so potrebni breme, zato je nas poprosila, da se naj oglasimo na »socialni« in poskrbimo, da bodo tam dvignili njeno invahdni- no. Poprosila je tudi za kruh in mleko, za druge- ga nič. Mi pa smo videh, da Vi- dina družina potrebuje n^nujnejše. Predvsem dva jogija, ker sta zdajš- nja prepojena z urinom in razpadata, nebogljeno de- kletce Darja, ki se ne za- veda in moči vsevprek, potrebuje lastno postelji- co, da ne bo močila ma- me, sestric in bratov, s ka- terimi spi zdaj skupaj. Mama Vida pa si žeh po- mivalnega korita in ku- hinjske elemente. Manjka ji tudi posoda in pribor, da ne bodo otroci čakah v vrsti za hrano, ampak skupaj sedh za mizo, pa čeprav bo na mizi samo močnik. Če bo tako, ga bo potem lahko vsak zaje- mal s svojo žhco. Lička bodo še bolj rdeča, zlati Ljubičini laski pa še bolj sveth. Dani se bo razčepe- ril med njimi, ker je naj- starejši in že hodi v vehki svet, pa čeprav samo v Šmarje. Vidini otroci bi potre- bo vah tudi voziček, naj- bolj za Jolando, ki bi raz- bremenila Vidine bolne roke, vse zvite od revme. V njem bi se lahko pope- ljala tudi Darja in za l^a- tek čas zapustila mokro posteljo. Če bi v Železarni v Štorah, kjer je njen oče zaposlen, uredih tudi to, da bi dobil za njo doda- tek, ki pritiče motenim otrokom, potem bi bih Zdolškovi zadovoljni, če že ne srečni. Svoje revšči- ne se ne sramiijejo, saj je niti ne vidijo ah pa nočejo videti. Za bedo družine, ki iz- vira iz Vidinega bolnega nasmeška ali trdovratne- ga molčanja, njeni otroci niso krivi. Njen mož tudi ne. Če pod vse skup^, kar smo videh, shšah in doživeh potegnemo črto, ugotovimo, da Zdolškova družina iz Kamenika nad Šmarjem potrebuje po- moč, čeprav jo včasih tu- di odklanja. Poiskati se mora,- potreben trenutek in se ji približati s srcem. Vida to začuti in potem nagonsko ravna. Ko smo odhajah od nje, današnje Hudobivnikove Mete, nas je z otrokom v naročju, njenega krila pa so se oklepah trije, po- prosila, naj uredimo, da bo prišel domov njen dra- gi, ki zaradi prsta ni po- treben bolnišnice, saj mu niso operirah želodca, naj se v njej ne »cartla« ter pride domov. »Jaz v bolnišnici nisem nikoh bila in tudi nikoh ne bom,« je zašpilila svo- jo prošnjo. Saj to je tisto - njen svet ni za ta svet, ki ni tako preprost in enosta- ven kot Vidin. Zavita v mrežo bolezenskih stra- hov ni kos vsakdanjiku. polnem umazanega peri- la, kuhanja, čiščenja in bojazni, da Rafka ne bi bi- lo več. Tudi v tem je rvje- na sreča, da ima njega. Brez njenih otrok, sonč- ničnih zm, pa bi jo že itak pobralo. ZDENKA STOP AR Foto: EDI MASNEC Ko smo to zapisali, preverjali in iskali sveže podatke, smo zvedeli, da se je Vidin mož že vrnil iz bolnišnice in s hrano oskrbel svojo družino. Na pot se je odpravila tu- di patronažna sestra, da bo ugotovila stai^e v družini in priskočila po potrebi na pomoč. Vse drugo pa bo ostalo tako kot je. Ce pomaga- mo Vidi, bomo predvsem pomagali njenim otro- kom, ki za mizerijo svo- jega življe^a niso krivi. Kdor želi družini Vide Zdolšek pomagati, naj to stori na naslov: Upravni organ občine Šmarje pri Jelšah - za družbene de- javnosti, številka žiro računa pa se glasi: 50730- 637-355786, s pripisom »za Vido Zdolšek«. 18. stran - 13. junij 1991 ODMEVI O pastiriu, ki mu ovčice uhajalo Nemalo me je začudilo, ko sem prebral v vašem tedni- ku, k^ se dog£ua v slivniški fari. Prati perilo na tak način je precej neokusno in ima profesor Vodeb kar precej prav, vse drugo je pa po svo- je obarvano. Bolje bi bilo za vse udeležence te slivniške afere, da vsak naj prvo pome- te pred svojim pragom. Poz- nam to krjoevno skupnost, kot samo Kogansko, saj so moje korenine pognale bli- zu, v sosedrgi fari, potem pa me je pot ponesla v svet. Spet se vračam v to pokraji- no, vendar v pisani besedi. Katko čudno, poglavje iz mo- jega romana, ki je letos izšel, prvega o Kogancih v sloven- ski književnosti, poglavje pa ima izivalen naslov: Vaški je- ziki, je na moč podoben sliv- niškemu primeru, a je bil na- pisan pred mnogimi leti. Moj roman »Na porobu« je zadel v živo, samo, da'^sta v njem žrtev mladi Milč in njegova mati, tu pa mladi župnik, ki želi uvesti sodobne metode dela v svojem delovanju. Na- mreč sodoben način verouka v Evropi je na moč podoben tistemu, ga želijo v Slove- niji uvesti mladi duhovniki. To pa je težko in prihaja do nasprotij, ki pa so povsem prirodna. Vaška zavist je pač vaška zavist, z mladimi ne more vsakdo početi, kar se mu zljubi. Reportaža bi mo- rala prikazati res obe plati. KoUko je novinarka uspešna pri tem, je drugo, že to kar je bilo, pa je lahko izziv drugi strani, da se oglasi in je po- tem podoba slikovitejša in vidnejša, bralec pa naj sam presodi, kdo ima bolj prav. Sicer pa moram reči nekaj. Župnik je vendarle župnik, vreden spoštovai^a in člove- škega odnosa, to kar pa pre- biram, je prai^je umazanega perila in ni v čast slivniški fari. Skupini bi priporočal samo eno, namreč tisti, ki ta- ko vztrajano obtožuje župni- ka, nai prvo pomet^o pred svojim pragom, kajti ni ga farana, ki ne bi imel kaj smetnega. Če pa se hoče mladi župnik preseliti v pri- mernejše bivališče, ima svo- jo pravico, tu nima kdo ko- mu pameti soliti. Vse to na- mreč meče zelo slabo luč, ne samo na faro, ampak tudi na krajevno skupnost, pa tudi občino. Živimo v sedanjem času za prihodnost, ne v pre- teklosti, mlademu rodu je vendarle treba drugače pri- sluhniti in ga tudi razumeti. Iz vsega tega bi se dalo napi- sati novo knjigo sodobnih Butalcev, vendar Kogan- skih. MILAN ŠTANCER Maribor Ali odgovori spilo? Spoštovani gospod mag. Ivan Kuder! V vašem odgovoru Neži Frlinc ste ji lepo obrazložili in odgovori, vendar pa tudi vi ne veste, kaj vse se je do- gajalo pri nas v »enoti Ponik- va«. Kako so se deUla nepo- vratna sredstva? Menim, da je pospeševalec Slavko Seni- ca elaborate vedno sestavljal le za nekatere kooperante. Pisal jim je mnogo večjo pro- izvodnjo, kot je še sedeo ne dosegajo. Samo da so kriteri- ji zadostovah zahtevam. Me- ni pa je lagal štiri leta v obraz. Samo da sem za- pravljala denar za dokumen- tacijo in načrte (žepnine pa nisem dajala). Krivda pospe- ševalca Slavkota je do vseh 'tistih, ki so karkoli delali z ustrezno dokumentacijo. Ali ni čudno, da se je vedno srečeval le s primiki istih ko- operantov. Saj to ni bilo za tekočim trakom! Pozornosti in natančnosti tudi ni bilo ob pogledu na dokumentacijo vseh, ki so na kakršen koU način koristih nepovratna sredstva. Zakaj ni gospod direktor gospod Ferlinc obrazložil, kakšen postopek bo sprožil glede njegovega delavca? Ali je direktorju v ponos takšen neresen delavec? Če je gospodu mag. Kudru bil delež dodeljen samo 29%, in to v mesecu maju 1990, v juniju pa še 20%, potem je to več. Gospod mag. Ivan Kuder toliko v opozorilo, lahko pa se mi oglasite na dom, v Sla- tino 14 pri Ponikvi, Iger bo- ste dobih podrobnejše ter resnične informacije. Naslov v uredništvu PREJELI SMO Pismo poslancem in občanom Predsednik Izvršnega sve- ta SO Šentjur, g. Ladislav Grdina je dne, 6. junija 1991 naslovil na vse odbornike naše skupščine (ne pa na predsedstvo Skupščine ah na stranke in odbomiške klube) dolgo črno - belo pi- smo (ah smo res eni vedno čisto hudobni in grdi, drugi pa lepi in dobri?) polno pol- resnic, tudi izmišljotin ter obtožb na moj račun. Predol- go bi trajalo, če bi hotel od- govoriti na vse, zato se bom zadržal samo na zadevi, ki ji je v svojem pismu tudi G. Grdina posvetil večino svoje pozornosti in, ki tudi najlepše ilustrira način nje- govega dela na sodelovanju. Na sodelovanju občine Šent- jur s Štajersko obrtno ban- ko. Pisal bom samo o tem, kar mi je poznano, prepričan pa sem, da to še zdaleč ni vse. Odbornik LDS, g. Ivan Ja- ger je na septembrski skupš- čini vprašal Izvršni svet - ah je res, da je občina vložila večjo vsoto denarja v tako imenovano Štajersko - obrt- no banko. Izvršni svet je to zanikal. Na februarski skupščini je isti odbornik postavil podobno vprašanje, kot odbomiško pobudo. Iz- vršni svet je 27. marca 1991 na Skupščini odgovoril, da je 14. decembra 1990 kupil »za vsoto, ki jo omenjate« (200.000 DEM) dehiice SOB; da je ta denar izjemno ugod- no naložen (devizna klavzu- la, 10% obresti), da se ta ka- pital vseeno vrti kot »posoji- lo s pogoji, kot veljajo za za- varov^e sredstev v banki« v šentjurskih delovnih orga- nizacijah. V informaciji ni podatkov o tem kakšni so pogoji, po katerih si je obči- na izposodila nazaj svoja sredstva. Na moje vprašanje - ah so ti posh v skladu z za- konom in občinskim odlo- kom o proračunu, je pred- sednik IS zagotovil, da so! Poudarjam: Do tega datu- ma je ta odgovor na odbomi- ško pobudo edina informaci- ja, Id sem jo dobil o nakupu debiic ŠOB! V treh mesecih predsednik IS ni smatral za potrebno, da bi o teh, za šentjiu-ski proračun veUkan- skih vsotah, informiral niti kolegija, niti predsednika SO in menda celo IS ne - k^ šele, da bi za to transakcijo iskal potrebna soglasja. Po tem času so se pričele širiti govorice ^o nenavadnih poshh občine Šentjur s ŠOB, za katero pa naj bi stalo kar več ljudi iz minitrstev in raz- nih poslovnežev razhčnega slovesa. Iz časopisnih novic se je dalo izračunati, da v našem pri- meru ne gre za dinarsko pro- ti-vrednost 200.000 DEM, temveč 400.000 DEM - kar je doslej še vedno edina infor- macija o obsegu sodelovanja občine s ŠOB. Dne 15. aprila 1991 sem od Izvršnega sveta zahteval, da me seznani z vso dokumen- tacijo v zvezi s posh s ŠOB. 26. aprila 1991 sem dobil na mizo šop propagandnega materiala ŠOB, datiranega z oktobrom 1990. leta, nefor- malen hstek s katerim nekdo potrjuje, da je 14. decembra šentjurski Zavod za urejarye naselij (ki ne obstoja) plačal ŠOB proti-vrednost 200.000 DEM ter kopijo zapisnika zbora te banke z dne, 17. aprila 1991. Ne vem - ah je šlo za resen odgovor, ah za posmeh. V zaključnem računu občine za leto 1990, ni podatkov o 400.000 DEM proračunske- ga denarja. Ah je to podobno kakršnemu koh konkretne- mu informiranju - ah zako- nitemu delovanju, presodite sami!!! Na Skupščini, dne 15. ma- ja 1991 je g.Jager v imenu Liberalno demokratske stranke podal odbomiško pobudo, s katero zahteva, da zaradi nejasnosti in dvomov okrog ŠOB da odgovore na ta vprašar\ja služba SDK. Pobudo sem ocenil za umestno in sem jo 20. maja 1991 posredoval celjski služ- bi družbenega knjigovod- stva, ki me je 21. maja 1991 ob 15. uri s telexom obvesti- la, da se bo kontrola pričela naslednji dan. S tem sporoči- lom sem isti popoldan sezna- nil sekretarja Sekretariata za gospodarstvo in finance, G.Zdolška. S to pobudo je bil na skupščini 15. maja 1991 seznanjen tudi predsed- nik IS, vendar o r\jej do 20. maja 1991, tudi na očitanem kolegiju ne, ni spregovoril mtr besedice. Očrtno je me- nil, da je s sprejetjem svoje- ga proračuna dokončno dis- ciphniral Skupščino in vse r\jene organe. Upam, da je iz opisanega razumljivo zak^ g. Grdino nisem vprašal, če smem opraviti svojo zakonito dolž- nost in posredovati odbomi- ško pobudo ustreznemu na- slovu. Je pa to bil zadosten razlog, da se je predsednik IS raztogotil in sklenil, da svojega dela ne more več opravljati, če Skupščina ta- koj ne zamenja svojega pred- sednika. Jasno je, da me hoče pred- sednik IS s svojim pismom odbornikom s čmobehm pri- kazovanjem, tudi s pol resni- cami in lažmi (npr. moje po- sredovale pri dr. Ruplu) ter z občutljivimi očitki, da zavi- ram razvoj in blatim občino itd., pred Skupščino diskre- ditirati, me izločiti predvsem zato, ker sem, izgleda še edi- na ovira pred njegovimi sa- movoljnimi (morda tudi ne- zakonitimi) metodami dela. V svojih javnih nastopih nikoh nisem želel - ah zahte- val njegovega odstopa, kot mi to ves čas psihotično pod- tika; celo nasprotno, prizna- val sem mu ryegove sposob- nosti in delavnost. Toda tudi opozarjal na napake! Sedaj nisem več prepričan, da slednje ne prevladujejo. Upam, da sem ravnal in, da ravnam v skladu s svojimi zakonitimi pristojnostmi, pa tudi v skladu z moralnimi načeh večine odbornikov in šentjurskih občanov. Odborniki, prosim, da zah- tevate izčrpne informacije, da počakate tudi na poročilo službe družbenega knjigo- vodstva, se posvetujete s svojimi vohlci ter se po tehtnem premisleku odloči- te! Mojemu odpokhcu - kot predsednika SO, ne naspro- tujem; pričakujem le, da se boste zanj odločih zaradi mojih konkretnih napak, ah nesposobnosti in ne zato, ker to grobo izsiljuje s svojim odstopom in izgleda tudi s posebno določenimi name- ni predsednik IS, g. Ladislav Grdina. mag. FRANC KOVAČ Predsednik SO Šentjur Izlava za lavnost Občinski odbor Liberalno- demokratske stranke Šent- jur je na svoji seji dne 5. 6. 1991 sprejel odločitev, da ne bo pristopil k soorganizaciji shoda, ki ga šentjurske oblastne pohtične stranke prirejajo za petek, 14. 6.1991. Organizacija shoda je do- kaz, da se pohtiki na oblasti menjajo, ne menja pa se oblastno mišljer^e. Tako kot bivši režimi, ki so skušah z masovnimi shodi dokazo- vati pripadnost ljudstva svo- ji pohtiki, tudi sedanja oblast uporablja iste p^e- me, ki so jih preizkusih že Stalin, Hitler in drugi dikta- torji komunizma in fašizma. Naša organizacija je že v pre- teklosti ukinila brezplodno tekanje s štafetno ps^co in masovno telovadbo na stadi- onih, ker smo bih in smo tu- di danes prepričani, da se odločitve ne sprejemajo na uhci ter, da ljudstvo ne sme- mo zlorabljati, da bi njihovo željo po združevanju na ma- sovnih prireditvah izkorišča- h kot kritje za poteze in odlo- čitve oblasti. Oblastne odlo- čitve naj se sprejemajo v par- lamentarnih skupščinah, ti- ste s posebno težo pa naj se preverjajo na vsesplošnih re- ferendumih. Slovenke in Slovenci, ka- kor tudi občanke in občani naše občine smo se množič- no že opredelih za suvereno in neodvisno slovensko dr- žavo. Tega nima nihče pravi- ce preverjati, kaj šele spre- mii^jati. Liberalni demokrati se do- bro zavedamo resnoti polo- žaja v katerem smo, zato smo tudi prepričani, da množična zborovanja ne nior. ' problemov, ampak ^^ii vračajo pozornost N Za nas je 26. junij | samostojnosti in sm A slovenske države r^ pa bo za to potrebni;! sikaj postoriti. Žal v^l pak tudi občinske pohtike ne bo moe^ praviti. Oblast skoi*^ vrata uvaja najbolj u^ kapitahzem, kjer Ip kmetje nimajo i^Jj osnov za preživetje ^ ko sodobni pogoji ^^ ništvo še zdaleč nisnl stavljeni. Država neu no pritiska z davki ^ bi sama preživela. cija shoda v ŠentjmjJ^ ki situaciji skrivanje nesposobnosti za hJ bodo na takšen shoji nič hudega sluteč, naj bo prevaljena odgoj za vse spodrsljaje. Še danes občinska oi na pohtika niti z enk^ kretnim dejanjem ni J trditev, ki smo jih p^ som izpostavih kot ii me v naši občini. Ves^ debatira o visoki J konkretnih dejary, ra jem preds. IS Šentjiuj v prid gospodarstvu in, nov. Samo konkretno (i| pogoj zato, da bomo p, tudi dejansko samos^ Zato ne vidimo razloi bi po črednem m strank na republiškem ju tudi mi govorili praa sede na tem shodu. Ra lajmo, 26. 6.1991 pa vaj ralni demokrati vabin proslavljanje suverene mostojne slovenske dii Liberalno-demob st: Pobuda za prolekt »Plesi vrtiijak« člani celjske MLADi CIATIVE pri SDZ so navah pobudo za ta ] in ugotovih, da bi I trebno zadevo pre širši javnosti. Za kaj j Gre za idejo o otrok izven delovnega oz. ob vikendih ali pa nih masovnih zabavi reditvah, ki pa so v f nem času že pred vrati, in dolgi jurski dne vsekakor primerni zac tudi po šesti uri popi Zadeva je čisto prep namreč omogočiti st brezskrbno zabavo, me ko bi svoje nadebil prepustih varstvu v »f NEM VRTILJAKU«, videva se, da bi bilo' smotmo, če bi se ta»' LJAK« odvijal ob ica* gostišču, plesišču itd ' bi bilo možno najeti f^ kakšne KS za tisti i« traja neka prireditev ' mo poudariti, da je f* še v začetku poteka tf namo predvsem na o® sameznikov, ki bi bili' resirani za uveljavita jekta. Menimo, da bi^ hodnosti bilo možno * cevati na nov Zakon« in izobraževanju, ki b' biti dopuščal ust^«* zasebnih varstvenih kov. Zaenkrat je proJj šljen izlgučno za krai^ delovs^a, torej le od prireditvah, kasneje P morda razvil v neko " šo ponudbo. In na vsebinska plat proj«*^ za čisto enostaven? k otrokom. To bi naJ, čista plesna zabava ^ ke. Nobenih tehnitii^. plikacij. Predvsern membno poudari^' * lahko v ta »VRTlU^ rostno uvrstih otroK« ^ ta naprej. V začetki^^ potrebna zvrhana ^^ provizacije, seveda škodo otrok. . f Menimo, da j® j vredna uresničitve ^ čakujemo še dodatP^ bude oz. predloge- m MLIN pri SDZ^"^ Posebna referenca: - uvoz in izvoz črne in barvne metalurgije - specializiran uvoz investicijske opreme - uvoz in izvoz bele tehnike in široke potrošnje - investicijska dela v tujini Zastopstva tujih firm: GMN, BUDERUS, ABIC, LANDIS & GYR, SCHINZEl^ VVITT, TOKIO NIPPON, AVIONIC DITTEL, BINKS, INTENSIV FILTER, KLUDI, OME, ARTVVEGER, CEMB Predstavništva v tujini: Moskva, Minsk, Praga, Bratislava, Peking, Varšava, Bukarešta, New York Mešana podjetja: Carmetall-Klagenfurt, Resco-Trieste, Aprimex-Nairobi, Unimercat-Muenchen, Euro Pacific-Hong Kong KOVINTRADE CELJE Zunanja trgovina Mariborska 7, Celje telefon: 063 25-721,38-411 telefax: 063 32-657 telex: 36 822 bralcev - roman 13. junij 1991 - stran 19 mljsn"® ,Movem tedniku, ki je V23 m^a 1991 je pri- ^ ed P^®"^^ bralcev do naslovom Fair bil podpisan Jan- ^^Latic - za igralce iz ^ Sra- Pravilno bi bi- ^Cko^ Zupane - za H C iz Šentjurja. Zara- <1iskarske napake se 'Iravitujemo J^ku Zu- m iz Šempetra, ki ni- popolnoma nobene i omenjenim pi- Uredništvo m za javnost BP Šentjur M^jurski prenovitelji ni- snismo dvomili v iskre- ° plebiscitarne odločitve ^ostojnost in suvere- > slovenske države. Za 26. junij pravno neiz- jbitno dejstvo. Zato so ^tni in državni organi ^publiki Sloveniji dolžni pii vse, kar je potrebno, realizacijo vseljudske od- KoUkor je v moči na- opozicijske stranke, smo j^mo storili vse, da bi to ne bilo niti v hipu i^ivo. Menimo, da bi pametno politiko, brez r.aijanja nepotrebnih na- josti, incidentskih situ- ; .ki vodijo v brezglavo ev- ^jo, torej trezno, razumno, itojanstveno in odločno ko v kratkem ustvarili biscitarni cilj, kot podla- hitrejšemu in od lastnih jsobnosti odvisno eksi- jco prebivalcev republi- Slovenije. lato se naša občinska or- iizacija ni odločila, da pri- pi k soorganizaciji shoda v petek, 14. junija na Tito- vem trgu v Šentjurju, ker se s shodom žeh preverjati to, kar je nilo množično podprto z ljudskim referendumom kot najvišjim in pravnim ak- tom. Za nas tudi ni vprašanje kdo je na slovenskem gospo- dar, saj smo svojo oblast iz- vohh na prvih vseljudskih vohtvah po vojni. V naši stranki lahko le še proslav- ljamo začetek nove zares su- verene slovenske države. Menimo, da kakršni koh shodi brez pravega povoda pred tem nimjuo za namen drugega kot na eni strani pri- kriti bojazen, strah in odgo- vornost pohtike, na drugi strani pa ljudstvo odvračati od njegovih problemov. Skrb za ohranitev delovnega mesta, nizke plače, vsesploš- na nezaposlenost, nobenih premikov v kmetijstvu, so stvari, ki danes tarejo naše ljudi. S pohtično in državno suverenostjo pa bi morah ljudem omogočiti predvsem od lastnega dela odvisno ek- sistenco in prihodnost sebi in svojim otrokom. Organiziranje shoda na dan, ko nso bi se pred repu- bhško skupščino zbirah naši obupani delavci, pa se nam zdi prav ironija. Živimo v času, ki je na ro- bu socialne katastrofe. Pro- blemi so strašno pereči tudi v naši občini. Zato pozivamo vse stranke, in občane, da združimo moči in znanje za- to, da poleg pravne suvere- nosti rešimo probleme, ki bodo tudi gospodarski voz čimprej potegnih iz blata. S pohtičnimi shodi tega go- tovo ne bo mogoče. Istočasno poudarjamo, da z našim stahščem ne sugeri- ramo nikomur, še najmanj pa svojim članom, da se sho- da in vesehce ne bi udeležih. Nasprotno, tudi sami bomo po naših močeh tam prisot- ni. Žehmo opozoriti le na to, da se problemi in dileme o tako pomembnih vpraša- njih za prebivalce Slovenije ne morejo reševati na uhci, še posebej ne, če je o tem ljudstvo na najbolj demokra- tičen način že odločilo. SDP Šentjur Izjava za javnost Občinski odbor Liberalno- demokratske stranke Šent- jur je na svoji seji dne 5. 6. 1991 sprejel odločitev, da ne bo pristopil k soorganizaciji shoda, ki ga šentjurske oblastne pohtične stranke prirej^o za petek, 14. 6. 1991 Organizacija shoda je do- kaz, da se pohtiki na oblasti menjžOo, ne menja pa se oblastno mišljenje. Tako kot bivši režimi, ki so skušah z masovnimi shodi dokazo- vati pripadnost ljudstva svo- ji pohtiki, tudi sedala oblast uporablja iste prije- me, ki so jih preizkusih že Stalin, Hitler in drugi dikta- torji komunizma in fašizma. Naša organizacija je že v pre- teklosti ukinila brezplodno tekanje s štafetno padico in masovno telovadbo na stadi- onih, ker smo bih in smo tu- di danes prepričani, da se odločitve ne sprejemajo na uhci ter, da ljudstvo ne sme- mo zlorabljati, da bi njihovo željo po združevanju na ma- sovnih prireditvah izkorišča- li kot kritje za poteze in odlo- čitve oblasti. Oblastne odlo- čitve naj se sprejemajo v par- lamentarnih skupščinah, ti- ste s posebno težo pa naj se preverjajo na vsesplošnih re- ferendumih. Slovenke in Slovenci, ka- kor tudi občanke in občani naše občine smo se množič- no že opredehh za suvereno in neodvisno slovensko dr- žavo. Tega nima nihče pravi- ce preverjati, kaj šele spre- minjati. Liberalni demokrati se do- bro zavedamo resnosti polo- žaja v katerem smo, zato smo tudi prepričani, da množična zborovanja ne morejo rešiti problemov, ampak samo od- vračamo pozornost od njih. Za nas je 26. junij dejure dan samostojnosti in suverenosti slovenske države. De facto pa bo za to potrebno še mar- sik£u postoriti. Žal vseh na- pak tudi občinske oblastne pohtike ne bo mogoče od- praviti. Oblast skozi zadnja vrata uvaja najbolj brutalni kapitahzem, kjer delavci in kmetje nimajo minimalnih osnov za preživetje, medtem ko sodobni pogoji za podjet- ništvo še zdaleč niso vzpo- stavljeni. Država neusmilje- no pritiska z davki, samo da bi sama preživela. Organiza- cija shoda v Šentjurju je v ta- ki situaciji skrivžmje svoje nesposobnosti za ljudi, ki bodo na takšen shod prišh nič hudega sluteč, na njih pa bo prev^ena odgovornost za vse spodrsljaje. Še danes občinska oblast- na pohtika niti z enim kon- kretnim dejanjem ni ovrgla trditev, ki smo jih pred ča- som izpostavih kot proble- me v naši občini. Ves čas se debatira o visoki pohtiki, konkretnih dejanj, razen iz- jem preds. IS Šentjur pa ni v prid gospodeirstvu in obča- nov. Samo konkretno delo je pogoj zato, da bomo poštah tudi dejansko samostojni. Zato ne vidimo razloga, da bi po črednemu nagonu strank na repubhškem nivo- ju tudi mi govorih prazne be- sede na tem shodu. Rajši de- lajmo, 26. 6. 1991 pa vas hbe- ralni demokrati vabimo na proslavljanje suverene in sa- mostojne slovenske države. Liberalno-demokratska stranka Še čakam na odgovor G. Jurančič Vladota direktor- ja Celjske mesne industrije Vem in se zavedam, da sem g. direktorja Jurančiča spravi- la v veliko zagato, zato tudi ne zna odgovoriti na moje vpraša- nje, a ker še nisem dobila od- govora, moram dodati, še ne- kaj- Pozabila sem namreč pov- prašati tudi za stroške, ki so nastali pri urejanju njegove dodatne pisarne, nakupa nove- ga kavča za v pisarno, pa uredi- tev kopalnice za njegove na- mene. Pri tem urejanju so na- stali precejšnji stroški, za kate- re je bil tudi vložen moj denar in bi želela točne račune, ker sem prepričana, da so bili ti stroški vpisani na napačen račun. Bo vse to za g. Jurančiča pre- komplicirano, saj še na čisto preprosta vprašanja ne zna od- govoriti? V kolikor ne bo od- govora v naslednjem časopisu, bo g. Jurančič še v večji zagati, kajti imam še dovolj gradiva za objavo, kar pa za g. Jurančiča ne bi bilo prijetno v kolikor bi se to izvedelo v javnosti. Ča- kam na odgovor, v kolikor ne boste vedeli za odgovor vam bom jaz pomagala odgovoriti. Pa le s korajžo g. direktor! Vas tovariško pozdravlja LJUDMILA JUS Celje Le ena domovina z veUkim veseljem prebira- mo rubrike vašega časopisa s katerimi nas zelo obširno sez- nanjate o dogodkih, naših do- mačih krajih, z vašim časopi- som smo na ta način tesno po- vezani z našo Slovensko do- movino, v kateri nam je zibka tekla, slovenska mati pa kru- hek pekla. En lep domovinski spomin, je več vreden kot zlat cekin. Zato nam je ostal mate- rin jezik ključ. Slovenska do- movina pa luč. Doma sem iz ŠkoQe vasi pri Vojniku. Minilo je že par deset- letij, odkar mi tujina reže kruh za telo in dušo - v Dortmundu - Westfalija, ki je sedaj moja krušna domovina. V Nemčiji pravzaprav ni bilo zares hudo. V službi, doma, med sodelavci - povsod je bilo v redu, a ven- dar... Vse ljudi vedno vleče domov. Doma pa si samo v enem kraju, vsak ima lahko eno samo pravo domovino. V tujino si vedno tujec in tujec tudi ostaneš. Lahko živiš in de- laš dvajset ali še več let, vendar nikoh nisi popohioma r\iihov in tudi sam globoko v sebi nisi prav srečen. Vsa preživela leta do sedaj na tujem nam pa kori- stijo tudi zato, ker se zdaj bolj zavedamo, kako lepo nam je, kadar gremo na dopuste v rod- ni kraj, oziroma v rodno hišo. Rojstni kraj človeku nikdar ne zamre. Želja za domačijo, za rodnimi otroki našega juga, v vseh nas, ki naj se tako ali drugače odtrgalo iz domačega gnezda, buri spomine na otro- štvo, domačo hišo, starše, vrst- nike in podnebje (ko še ni bilo zastrup^eno) pod katerim smo ugledah beh dan Slovenije. Na žalost smo radi boljšega kosa kruha zapustili očetnjavo in se podaU v tujino, katera nam je postala krušna domovina. Za- to... sklepaj mo roke v krog, saj nam je Slovenija vsem ma- ti. Zavedam se tega in se tudi močno trudim, za obstoj naše- ga naroda s tem, da bomo sku- šali mi zdomci v tujini dalje prebuditi čut za vrednote jezi- ka, slovenske zemlje in vere, da ne bi prišlo v pozabo z dnevno konfrontacijo tujega jezika. Sem Slovenec in to bom do smrti ostal. Vsem sodelavcem, od glav- nega urednika do tajnice tega časopisa žehm še v bodoče, da bi nas tako še naprej obveščali kot ste nas doslej. Vse dobro, pa le korajžno naprej! Vaš zvesti bralec! H.R. STEPISCHNIK Dortmund INTON KOMAR ZA SmMI ZIDOVI m Šele po nek^ dnevih obsojenca premestijo v Zagreb, ^ga nato operirajo. Boris je pripovedoval, da pozna 'sojenca iz povratniškega paviljona, ki je bil že štiri- operiran zaradi žlic in železja; menda je pripovedo- i da se že ob operaciji zmeni, kdaj bo ponovno prišel; ^drue mu je kirurg zagrozil, da n^ ne računa več na ^cijo, ker ima že preveč brazgotin, rana se mu ne bo * celila. ^ko je po nekaj dneh prinesel novico, da se je ^^kli teden nekdo sežgal na dvorišču in da sed^j leži ^bulanti. Obsojenci so seveda po svoje ocenjevali to !iaiye. Eni so menili, da je herojsko, češ da tega ne storiti vsak, drugi se s tem niso strinjali. A kakor ''"že, vsakega, ki mu je uspela kaka umetnost, so imeli 'Junaica, tiste, ki si tega niso upali početi, pa za slabiče. malico je obsojenec iz povratniškega bloka, kije "P^^jai odlitke, povedal, da so enega od pobeglih pri- ^ zaprli v samico, drugi pa je menda na svobodi ^^ čudne stvari. O tem je Vojko bral tudi v domskem Razpotja, vendar pa nikjer ni bilo jasno pove- di' % je pravzaprav storil. To mu je pojasnil šele j}^- y neki hiši, kamor je vlomil, da bi si nakradel je naletel na enajstletno deklico, kije bila sama ^^injo posiUl. ^ v^ pa ni normalen! seje razjezil Vojko. .J t-udne oblike dobi seks, če so človeške potrebe leta l^r^t^jevane,je odvrnil Marko. Dodal je še, daje bil l^^ojenec že prej zaprt zaradi posilstva in uboja in da ,^helo čuden odnos do ljudi. Družil seje s klapo, ki podcenjevala, vse to je napravil zgolj zato, da bi daje tudi on sposoben narediti nekaj izjemnega. ^ ^niujeres posrečilo, vendar mu bo prineslo nadalj- P^t ali še več let zapora. z Mirkom so se počasi uredili, čeprav so ostali tJ^^^ni spomini. Vojko seje pogovarjal in posvetoval i^J^ern z Borisom. Sčasoma je uvidel, da imajo le stalne tovariše in da so to predvsem dokaj ^ delavci, niso velikokrat kaznovani ter so priprav- na pomagati. V njihovi sobi sta bili dve taki skupini; ij)L ^ je ukvaijala s športom, druga z glasbo. Vadili so i p ^e takrat, kadar so se pripravljali na kako proslavo D 1 ^^ben nastop, včasih so dobili celo dovoljenje, da ^Poirf ° vodstvom kulturnega referenta že vadili v jedilnici, na posebnem odru, ki gaje •^^krivalo projekcijsko platno za filmske predstave, vadili tudi dramska in recitacijska skupina, ^0 se je sest^al še pevski zbor. Pripravljali so priložnostne nastope ob novem letu, prvem m^u, dnevu republike. Za te dejavnosti je skrbela posebna skupina obsojencev; zasedala je v knjižnici in je skupaj z referentom, kije bil delavec uprave, urejala tudi dom- ski časopis. Pokazalo se je, da imajo mnogi obsojenci dobre organizacijske sposobnosti, drugi so pesnikovali ali pisali, tretji so se ukvarjali z glasbo. Ko je kdo izmed njih odšel domov, ker mu je potekla kazen, je bilo čutiti vrzel; treba jo je bilo hitro nadomestiti, daje delo nemo- teno teklo naprej. Vojku so ugc{jali ljudje, ki so našli svojo zaposlitev in jim ni bilo dolg čas. Kar na lepem je opazil, da se je Marko pričel učiti italijanščine. Ko ga je vprašal, zakaj to počne je izvedel: - Čas, ki mi je tu na razpolago, nameravam tudi koristno uporabiti. Imam svoje načrte, ki so povezani z znanjem jezika. Vojko je imel dovolj časa, da je bral in gledal televi- zijo. Tisti, ki so prestajali kazen strogega zapora, so smeli gledati televizijo le do konca dnevnika, to je do pol devetih zvečer, kasneje pa le, če je to odobril upravnik. Prav zato sije želel, da bi prišel v A ali vs^j B skupino. Sprva se mu je zdelo, da med obsojenci iz teh treh skupin ni razlik, sčasoma pa so postale čedalje bolj očitne. Skupina C je imela najbolj strog režim prestaja- nja kazni, obsojenci so v glavnem dobili tisto, kar jim je po zakonu pripadalo, vse drugo pa je bilo možno le s posebnim dovoljenjem upravnika ali vzgojitelja. Vojko je ugotavljal, da obsojenci iz skupin A ali B niso bili tako zakrknjeni kot njegovi sojetniki v skupini C. Vedno teže je čakal na pismo od sestre ali pa mogoče celo od Jasne. Vse bolj se mu je začela oglašati sla po dekletu in spolnem življenju. Kadar je bral knjigo ali se je pogovarjal s kom o dekletih, je dobil čuden občutek in je komaj tešil nagon. Postal je razdražljiv in občutljiv, začutil je željo po svobodi in prijateljstvu, ki bi si ga lahko izbral sam. Čeprav je do Borisa in Marka čutil neko zaupanje, je spoznaval, da imata oba svoje želje in potrebe, od katerih ne odstopata in jih iz dneva v dan tudi zadovoljujeta. Marko seje ukvarjal z italijanščino, Boris z glasbo. Tudi Vojko je pričel razmišljati o glasbi. Boris mu je predlagal, naj se nauči igrati na bobne, ker sed^j niso imeli nobenega bobnarja, Vojku pa je bolj ležala kitara. Zato mu je Boris svetoval, naj se javi za učenje takoj, ko bodo zbirali ljudi za prihodnjo pro- slavo, instrument si bo že pozneje nabavil, ko bo osnove igranja že poznal. Za začetek pa tudi bobni niso slabi, ker bo pri tem n^la^e dobil smisel za ritem in hitrost Vojko je še vedno upal, da mu bo Jasna kljub vsemu naklonjena. Potem pa je prišlo pismo. Paznik mu gaje izročil, ko je odhajal iz jedilnice. Bilo je odprto, žig je označeval da so ga v upravi pregledali. To ga ni presene- tilo, tudi obsojenci so morali dati svoja pisma v pregled, preden so jih odposlali. Kdor je imel zaradi strogega zapora tudi omejene pismene stike, je smel vsak mesec napisati le eno pismo, četudi bi bilo to le voščilo ob srečnem dogodku. Vojko je takoj spoznal, daje na pismu sestrina pisava. Poleg pozdravov in sporočila, da seje že poročila in da se namerava preseliti od staršev, mu je sestra poslala tudi Jasnino pismo. Nestrpno je obrnil list. Vojkol- Obiskala meje Tvoja sestra in me prosila, naj ti sporo- čim kako je z menoj in kc^j bo z nama. Po dolgem premišljevanju in odlašanju sem se odločila, da ti napi- šem nek^j vrstic, da zaradi mene ne boš v dvomih. Če je bilo najino prijateljstvo trdno, ko si bil na svo- bodi, zd^ zaradi svojega početja nanj ne moreš več računati. Če bi čutila do tebe posebno naklo^enost, potem vedi, da bi že našla priložnost, da bi se n^ine poti zbližale, tako pa sva se za vedno razšla. Pred tabo je še vrsta let zapora, pred mano pa pot do poklica. Ko bom letos končala gimnazijo, bom odšla študirat v Ljubljano. Name torej ne moreš računati. Sprejmi to z razumeva- njem, v življenju pa Ti želim srečno pot. Jasna. Vojku seje pričelo megliti pred očmi. Na stopnicah je ostal sam, vsi so ga že prehiteli. Spravil je pismo v žep in molče odšel v sobo. Sedel je na posteljo, čeprav ne bi smel, in po glavi so mu rojile besede: najine poti so se razšle in name ne moreš več računati. Kaj je hudiča mislil, da se je zatrapal v to dekle? Mar se je ves čas samo pretvarjala in je hhnila naklonjenost, kije nikoli ni bilo? Sed^j je vedel, da ji je smel le plačevati kino vstopnice in jo vabiti na ples! Ce je prej toliko mesecev upal, da se bo vse uredilo, je sed^j vedel, da ne bo nič. Še najbolje bi bilo, če bi umrl brez upanja zaporniškega življerya, ne bo preživel. Z Jasni- nim pismom je bil ubit up in pokopana človeška ljube- zen. Človek lahko hrepeni in se dvigne, če ve, da se splača truditi, če pa cilja ni, potem izgubi smisel in pomen vsako prizadevanje. Nikoli ni predvideval, da ga bo zavrnitev tako priza- dela. Marko je gledal okrog sebe in v misHh prešteval tiste obsojence, za katere je vedel, da so jih dekleta ali žene pustile na cedilu. Postalo mu je bolj jasno, zakaj so pričeli razgr^ati in si v besu rezati žile ali z golimi rokami razbijati šipe. Čutil je, da seje podrlo vse, kar je gradil za potem, ko bo izpuščen. Le zakaj bi se torej trudil, če pa ni nobene svetle poti naprej, gaje prešinilo. Nenadoma se mu je zazdelo nesmiselno, da bi se še naprej trudil in dosegal normo, postalo mu je vseeno, četudi so bili izdelki površno obdelani. Večkrat jih je moral ponovno izpirati, tako da ni več dosegal norme. 20. stran - 13. junij 1991 otroški Nekoč bom pesnik Nekega dne, ko je zunaj deže- valo, nisem vedel, kaj bi počel. Vključil sem televizijo. Na spore- du je bila glasbena oddaja. Kar naenkrat se mi je posvetilo, da bi lahko napisal pesem. Hitro sem odhitel v sobo po list in pero. Najtežje jer bilo napisati prvo \t- stico. Potem ni bilo več težav. Pesmica je imela naslov Veseli deček. Imela je tri vrstice. Pomi- slil sem, da ko bom velik, da bi lahko postal pesnik. ANDREJ PODGORŠEK, 4. b OŠ Edvard Kardelja SLOVENSKE KONJICE MoJa mamica Moja mamica je srednje posta- ve. Ima modre oči in lepe, ijave lase. Zaposlena je v Kostroju kot kuharica. Ko pride domov iz službe, se najprej preobleče, nato pa gre kuhat kosilo. Ko se nako- simo, pomije posodo. Včasih ji pomagam tudi jaz. Najbolj je ve- sela, če dobim v šoli kakšno do- bro oceno. Razjezim jo, če kaj razbijem. Najrajši jo imam, kadar mi kaj lepega kupi, pa tudi če mi ne, jo imam rada. ^ JASMINA KADILNIK, 4. b OŠ Edvard Kardelja SLOVENSKE KONJICE Ulični tek v Ljubljani Bil je četrtek in v Ljubljani so organizirali tek, po ulicah Ljub- ljane. Ob treh smo se odpravili iz Griž. Ko smo prispeli v Ljublja- no, smo se preoblekli in odšli na kraj dogajanja. Vsi smo imeli tre- mo. Pričelo se je tekmovanje. Mi smo bili na vrsti prvi. Ko sem slišal pok iz pištole sem začel te- či. Najprej sem bil šesti, ko pa sem se začel približevati cilju, sem pospešil korak in sem v cUj pritekel prvi. Bil sem zelo, zelo vesel, kajti moja naloga je bila odlično opravljena. To je bila moja prva zlata medalja na tako velikih tekmovai\jih. Velik mož nas je vodil do stopničk za pode- litev medalj. Potem smo si ogle- dali še druge tekmovalce in po- časi se je tekmovanje bližalo koncu. Odpravili smo se domov. Na Vranskem smo šli večeijat, potem pa naravnost domov. J Takšen je bil moj dan, ko sem prvič zmagal na tako velikem tekmovaryu, obenem pa sem si prislužil tekaške športne copate, ki mi jih je obljubil ati, če zma- gam. Obljubo je držal. SAŠO KITEK, 6. a OŠ Nade Cilenšek GRIŽE Umetno drevo živel je starček. Že od malega si je želel veliko drevo. Nekega dne se mu je želja uresničila. Šel je na trg in zagledal srednje veli- ko drevo. Odločil se je, da ga ku- pi. Naslednji dan so mu ga pripe- ljali domov. Skopal je jamo in vanjo posadil svoje drevo. Vsak dan gaje zalival. Trajala so leta in leta, a drevo se ni prav nič spre- menilo. Starček se je zelo čudil. Skoraj je že obupal nad dreve- som. Nekega dne je šel spet po- gledat svoje drevo. Postal je žalo- sten. Odžagal je drevo do kore- nin. v drevesu je zagledal plasti- ko. Postal je zelo žalosten. Na- slednji dan je starček umrl. Za starčkom je samo od sebe izgini- lo še drevo. Sosedje so po starč- kovi smrti ugotovili, da je bUo to drevo čudežno. MATIC KOVAČ, 3.a OŠ Slavko Šlander CELJE V čem bi rad bi podoben očetu: - Nekoč bi tudi jaz rad nosil bele srejce in kravate. Urban - Da bi tudi jaz znal popravlja- ti spačke. Egon - Zelo rad bi bil tako visok kot je moj oče. Damjan - v tem, da bi tudi jaz hodil po gostilnah in igral šah v službi. Nejc - Tudi jaz bi rad imel tri firme. Luka - Rad bi znal pripovedovati vi- ce, kot moj oče. David Učenci 4.b OŠ Edvarda Kardelja SLOVENSKE KONJICE Hej dopisovalci! Teden dni je naokoli in zopet smo skupaj. Upam, da ste bili z izbiro naslovov v prejšnji šte- vilki zadovoljni. Danes imate na izbiro še nekaj le-teh, v na- slednji številki pa boste zopet našli nekaj tisti, ki se še ruste prej odločili za noben objav- ljen naslov mladih iz Anglije. Obenem vabim tiste, ki imate doma kaj zanimivih naslovov in si s temi ljudmi ne dopisuje- te, da nam te naslove pošljete. Nekdo bo pravgotovo vesel kakšnega drugega naslova, ne le iz Anglije, temveč tudi iz kakšne druge države. Že vna- prej se vam zahvcJjujem za so- delovanje. Za danes pas... KEVIN COSTNER do William Morris Agency 151, E1 Camino Drive Beverly Hills CA 90212 USA ROB LOWE do Creative Artists Agency, Inc 1888 Century Park East, Suite 1400 Los Angeles CA 90067, USA BELINDA CARLISLE 3575 Cahuenga Blvds. suite 450 Los Angeles CA 90068, USA JOHN TKA VOLTA do Rogers and Cowan 100000 Santa Monica Blvd. 400 Los Angeles CA 90067, USA PRVA LJUBEZEN Ljudje vedno obujajo spo- mine na svoje ljubezni. Za- kaj niso z mislimi v sedanjo- sti? S^j nam je vendar tako lepo, a se tega pogosto niti ne zavedamo. Tudi meni je lepo. S prijateljem se odlično razumeva, zmeraj sva sku- paj, če ne drugače vs^ v mi- slih. Spoznala sva se na ulici. Bil je znanec moje najboljše prijateljice. Ko sem ju videla skupaj, sem mishla, da hodi- ta... A ne! Nista hodila. Predstavila naju je. Zaljubila sem se! Ljubezen na prvi po- gled. Do^ takrat nisem verjela vanjo. Se sva se srečevala, postala sva dobra prijatelja. Najino prijateljstvo seje raz- vijalo naprej. Kar naenkrat sva hotela postati več kot prijatelja. Prvi poljub, drugi poljub... Bila sva v nebesih. Sčasoma sva se spustila na zemljo. Z roko v roki se še danes sprehajava po ulicah. Oba sva romantika, ljubiva samoto, vendar se rada sre- čava s prijatelji, skupaj gre- mo v kino, v disko. Včasih nekateri starejši ljudje čud- no gledajo za nama. Pa ne samo za nama, tudi za drugi- mi mladimi zšdjubljenci. Ne- kateri se spomnijo dni, ko so bili tudi sami mladi in za- ljubljeni in obžalujejo, da se ti časi ne bodo nikoli več vr- nili, spet te ostro premerijo s pogledom in si mislijo, s^ se ne bosta izgubila, če se ne bosta držala za roke. Oh, to nedolžno držanje za roke in kakšen poljub, pa je že cela senzacija. Neolikanost in nevljudnost za nekatere. Kje živijo? So še vedno v sred- njem veku? Rada bi jim po- magala, a zanje ni rešitve... Pusti druge ljudi. Živi svoje življenje, saj trenutkov ni mogoče ponoviti. To je misel pametne glave, ki je nosila naokoh morda ravno tako le- pe oči kot so oči... Da, nje- gove oči. Kot dve kroglici nenehno švigata sem ter tja. Mogoče je bUo ravno to tisto prvo, kar sem opazila na njem. Pa njegov smehljaj..., Ne, ni idealen človek. Ima svoje napake in slabosti. Tu- di jaz jih imam. Vsakdo jih ima. Nepozabne trenutke pre- življava skupaj. Včasih za hip pomisUm, kako dolgo bo najina sreča še trajala. Zehm si, da dolgo, dolgo, če ne večno. LARA IZLET Z NT&RC IN GOLFTURIST0i\/i. POČITNICE ZA VSAK ŽEP Za vas in vaš oddih smo pripravili 7-dr)evni pjL počitnic v Rabcu, kjer nudijo posebne popuste j otroke do 12. leta! ' Odhod iz Celja izpred hotela Celeia bo 6. 7. igg^. 7.00 uri, sledi vožnja s posebnim avtobusorj]] Rabca. V Rabcu se bomo namestili v treh hoJi B kategorije po vaših željah in sicer v hotelih ig terna, Mediteran in Narcis. Hotel Lanterna: Cena poipenziona po osebi v d« posteljni sobi je 2480,00 din Hotel Mediteran: Cena poipenziona po osebi vj posteljni sobi je 2690,00 din 1 Hotel Narcis: Cena poipenziona v dvoposteljnisj bi po osebi je 2340,00 din. Povsod je možen tudi polni penzion z doplačllci 455,00 din po osebi. Avtobusni prevoz bo orgai^ ran ob prijavi najmanj 35 oseb. Cena prevoza) 550,00 din po osebi na relaciji Celje-Rabac-Celji Povratek v Celje bo 13. 7. 1991 v popoldanski urah. Cena se lahko spremeni v primeru devalvacije. Golfturistovi splošni pogoji so sestavni del pti grama in so vam na voljo na oglasnem oddel NT&RC, kjer se boste tudi prijavili za te počitnic Pozor! Mamice, očki, babice in dedki ne poi bite na Minimundus, kije bii objavi jen v prej. nji števiiki! KERAMIČNA INDUSTRIJA UBOJE OBJAVUA PROSTO DELOVNO MESTO vodenje računovodske službe Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomsl proti. Hvala bogu. Zdaj labk"! ru dokončam tole vsaka pardon, nedeljsko zgodo* Komaj čakam, da bo^ deUa. Spet bo pestro. se bom. Saj se ve, nedelja. In v cerkev bot^ samo škoda, da ne mor^". ti tam neprekinjeno oo 21. ure. Saj bodo veijetno zoF ve ' h ot 13 ur žagali in ^^ Zdaj imam tudi jaz s^ črt Ženi sem že predlai , nadzidamo hišo, vsaj > nadstropji. Ob lastnem J nju se bomo lažje hrupne, prašne in nedelje, ki jih drugi r čajo. Koga pa sploh moti posebej spričo dejstvi bom v bližnji prihodi^^'4 bavil 1000-watno nje s štirimi zvočnimi - . mi. Trdno sem pr^P^Li moji dragi sosedje oo dobro jazz-glasbo. 8. nadaljevanje Nobena od sester ni imela posebnih porodniških izku- šenj. Mi seveda tudi ne. A na srečo smo imeh vsaj avto. Faith je poskusila z zunanjo masažo maternice, pri kateri bi se morala normalno pri- raščena posteljica odluščiti od stene maternice in zdr- kniti proti izhodu. A nič se ni zgodilo, le krvavela porodni- ca ni več. Grozil ji je šok, krvni tlak je imela nizek, pulz pa komaj tipljiv in hiter. »Imamo infuzijsko teko- čino?« »Le fiziološko raztopino.« Edina možnost, ki smo jo imeh, je bila - bolnišnica. Najbližja je bila tista v Em- buju, a tudi do Embuja je petdeset kilometrov na srečo dobre ceste. Ko smo prispeli v Embu, je bila porodnica še šibkejša. Kar sami smo jo odnesli v porodno sobo in ob njej so se zbrale babice in sestre. Faith jim je v nekaj bese- dah razložila, kaj se je zgodi- lo. »Prav, zamenjali ji bomo vrečko s fizološko raztopino, vi pa sporočite sorodnikom, naj se jutri oglasijo v bolniš- nici, da bodo dali kri za transfuzijo.« Drobna ženica, ki je ves čas spremljala porodnico in prenašala v naročju otroka, je zavzdihnila. Izkazalo se je, da je mati porodnice, jaz pa sem ves čas mishla, da je morda njena sestra. »Boste pripeljah sorod- nike?« »Seveda...« O čem je takrat razmišlja- la? Če bo še videla svojo hčer? Zdravnika ni bilo od niko- der, za Janošem pa sva bila zmeraj manj prepričana, da je to kraj, kjer bo »naša« po- rodnica ozdravela. Umazani- ja, že samo Omo bi opravil ogromno, razdrapana tla v porodni sobi... Babice so nam zagotavlja- le, da naj nas nič ne skrbi, zdravnika nismo mogli pri- klicati in odšh smo, kot da zapuščamo potapljajočo se ladjo. Čez štirinajst dni sem se ponovno oglasila v porodniš- nici. Ker nisem vedela za ime porodnice, ki smo jo ta- krat pripeljah, sem skušala razložiti, v kakšnih okolišči- nah smo jo pripeljali in od kod. Vendar seje niso spom- nili. Jutro. Obrise Mount Ke- nye vidi le Drago, ki ima neu- ostrejši pogled. Jutro je sve- že in svetlo. Ob vhodu v kamp naložimo na prikoh- co še dva črnca, na križišču, polnem lukenj, prehitimo šolarje, nato lahko Aleks s polnim plinom požene pro- ti Kivaaju. Vseeno nas je tam že pričakala delovna mrzlica. Zaboji z opremo za potujočo kliniko so že nared, samo zložiti jih je še treba v Flem- mingov avto. Še Č£U in po- svet med sestrami, nato pa se naša skupina razdeli. Srečneži gredo na teren. Ker se jih lahko stlači v avto sa- mo pet, nas pa je vseh skupzg enajst, nas šest ostane, da bomo »čuvah dispanzer«. Posebnega navala ob sredah ni, več je ljudi ob ponedelj- kih in torkih, tako da se nam ni treba bati, da bi imeh pre- več dela. Vsako sredo se Flemming s katero od sester odpravi v eno od dveh ambulant v oddaljene vasi, od koder težji bolniki težko pridejo do Kivaaja in tudi cepljenje tamk^šnjih otrok je tako lažje izvesti. Če bi vedela, da se bo prav ta teden pokvaril avto in bo to zadnje potepa- nje dispanzerske ekipe v ce- lem mesecu, bi se zagotovo potrudila, da bi me vzeli s seboj. Sicer pa nam tudi »doma« ni bilo dolgčas. Še ves teden je ostale mučila radoved- nost, kakšen je bil možakar brez ustnice, ki ga je sredi dopoldneva prineslo k nam. Če se natančna, ne povsem brez ustnice, manjkal pa mu je kar precejšen kos. V prete- pu mu jo je odgriznil »kole- ga«, s katerim sta se sprla, zak^, pa ni hotel povedati. Menda kar brez razloga. Sko- raj prepričal nas je, da se sam sploh ni tepel, ugriz naj bi bil začetek in konec prete- pa. Sestre se niso niti trudile, da bi prikrile hihitanje, kajti položaj je bil kljub možakar- jevi nesreči smešen. Njego- vega nasprotnika ni bilo k nam, prišel je šele čez en teden na kontrolo, z razbito čeljustjo in modrim očesom je prvo pomoč poiskal v de- set kilometrov oddaljenem Kiritiriju. Še dobro, kajti si- cer bi lahko gledali v dispan- zerju drugo dejanje pretepa. Saj res, Kiritiri. Tam smo dobih poduk o afriški vljud- nosti. V potujoči kliniki seje pokvarilo cepivo. Hladilnik je delal premočno, zmrznilo je in ni bilo več uporabno. Ker nismo imeh nobene ste- kleničke več, smo si ga skle- nili izposoditi pri sosedih. Kiritiri je bil najbližji zdrav- stveni center, tako rečejo malo bolje opremljenim am- bulantam, ki premorejo tudi nekaj postelj za porodnice in laboratorij, dobili pa so tudi novega »health officer-ja«. Health officer je spet katego- rija, ki je pri nas ne pozna- mo, ni niti zdravnik niti me- dicinska sestra, opravlja de- lo splošnega zdravnika v am- bulanti, ne more pa delati kot kirurg, internist ipd. v bolnici. Spodobilo se je, da ga ekipa iz Kivaaja pozdravi na novem delovnem mestu. Danes v Nairobiju in drugih večjih krajih življenje teče hitro, ljudje so zaposleni in so že spoznah, da je tudi čas upoštevanja vredna dimen- zija. Nadaljevanje prihodnjič razvedrilo 13. junij 1991 - stran 23 24. stran - 13. junij 1991 KMETIJSKI NASVETI Integrirano varstvo rastlin Pripravlja dipl. Ing. Ida Tepej Pod tem učenim naslovom se skriva čisto navaden po- men. Gre za varstvo rastlin, ki je naravi bolj prijazno. Rastline sicer varujemo zoper bolezni in škodljivce tudi s kemičnimi sredstvi, vendar izbiramo taka, ki so naravi manj škodljiva. Izberemo sredstva, ki niso zelo strupe- na. Ker so malo strupena, ne uničijo vseh škodljivcev, pri- zanesejo pa tudi naravnim so- vražnikom rastlinskih škod- ljivcev. S tem se v določeni meri ohranja naravno ravno- težje. Kdor se odloči za integrirano varstvo rasthn, se mora pouči- ti, katera sredstva so pri tem varstvu dovoljena. Na splošno povem, da so dovoljena sred- stva na osnovi bakra, manko- zeba, tirama, meiirama, kapta- na in še nekaterih drugih učin- kovin. To so sredstva za zatira- lce bolezni. Za zatirarye majh- nih živali, kot so hrošči, metu- lji, pajki in njihove gosenice oziroma hčinke, so dovoljena sredstva na osnovi diflubenzu- rona, pirimikarba, fosalona, mineralno olje in še nekaj učinkovin. Pri inte^ranem varstvu si- cer še uničujemo bolezni in škodljivce s kemičnimi sred- stvi, vendar ne uničimo vsega živega na rasthnah. Ne strelja- mo več s topovi na vrabce, ka- kor smo to počeh na začetku kemičnega zatiranja, ko smo se borih zoper ameriškega ka- parja. Vrtičkaiji pa ne bodo upo- rabljah kemičnih sredstev, za- to bodo upoštevah izkušrge starih ljudi, ki vedo, da imajo nekatere rasthne odvračalni učinek. Teh rasthn se škodljiv- ci ognejo, bolezni jih ne napa- dejo. Na gredicah bomo sadih med kulturne rastlne tudi cvethce kot so žametnica, z la- tinskim imenom tagetes. Od- vrača ghve, da se ne nasel^o na kulturne rastline. Zdravje so- sedryih rastUn povečuje og- r\jič, zoper polže so učinkoviti ohlajeni poparki iz polžev, od rastlin pa čebula, česen, žaj- belj, timijan, kapucinke. Zoper uši je sivka, šatr^, kapucinke, škropivo iz kopriv. Zoper mravlje je sivka, po- prova meta pa tudi motovileč. Koloradskega hrošča odga- rya hren, bolhača pa pehn. Zo- per kapusovega behna, ki od- laga j^čeca na vse kapusnice, so učinkoviti branilci paradiž- nik, zelena, ž^belj, koper, ti- mijan, rožmarin, poprova me- ta, pelin. Zoper plesni je česen. Zato ga sadimo med jagode, ki jih rada napada plesen, ki se nase- li v cvet in na plod. Zoper ije je pehn. Vrtičkaiji si bodo morda na- redih škropivo iz koprive, pre- shce, rabarbare. En kilogram teh rasthn na drobno nareže- mo in jih damo v deset htrov vode. Koprivo namakamo 24 ur, preshco po tem še skuha- mo v malo vode in prihjemo k prvotnemu izvlečku, rabar- baro namočimo v vročo vodo. Lahko naredimo škropivo iz pehna. Trideset dekagramov pehna namakamo tri dni v de- setih htrih vode. Izvlečke, ki jih dobimo na ta način potem še redčimo in z njimi škropimo rasthne. Redčimo običajno v razmerju ena proti pet. Škro- pimo pa v presledku nekaj dni in obvezno po vsakem de^u. Škropiti je treba na suh hst. Najbolje je, da škropimo v ve- černih urah, da se škropivo usede na hst, da ne shlapi. Pri varovaryu rastlin poma- gajo povečevati odpornost tu- di zahvki. Iz kopriv ali gabeza naredimo zahvek na ta način, da koprive namakamo v čebru daljši čas. Koprive se razkraja- jo, tekočina smrdi. Ko se neha peniti, je uporabna za zaliva- rge. Redčimo jo v rjizmeiju ena proti deset. S to tekočino zali- vamo tla. V jeseni lahko narežemo v škaf razne zdravilne rasthne, ki so ostale na gredah. Damo jih v ustrezno posodo. Zehšča naj segajo do polovice, voda, ki jo nalijemo na zehšča, pa do tri četrtine posode. To pustimo stati preko zime. Spomladi pa grede zalijemo s tekočino, ki smo jo dobih na ta način. Zahvanje z rasthnskimi iz- vlečki ni čudež, ki bi povzročil, da bodo poslej rastline povsem zdrave. Je pa pripomoček za okrepitev zdravja rasthn. DOBRO JE VEDETI Velikokrat nam ostanejo beljaki, ker rumenjake pora- bimo za vzhajano testo, ma- jonezo ah legiranje juh. Be- ljaki ostanejo v hladilniku dalj časa sveži, zato jih lahko tudi zbiramo več dni. Kdaj je beljak svež? Pri svežem jžocu je rume- njak kot zavit v debelotekoči beljakov plašč, medtem ko se pri starejšem kot voda izh- je iz jeučne lupine. Svež be- ljak se tudi lepo loči od ru- menjaka, pa čeprav ga nekaj- krat predenemo iz lupine v lupino, kar je zelo važno, če hočemo stepsti trd sneg. Le malenkost rumenjaka pri be- ljaku nam lahko to popolno- ma pokvari. Kako pripravimo zelo trd sneg? Preden začnemo beljake stepati, jim dodamo na en beljak drobcen ščepec soli ah žhčko mrzle vode ah 2-3 kapljice hmoninega soka. Kdaj je sneg dovolj trd? Če ostane v snegu zareza, ki jo naredimo z nožem, je sneg primeren za nadaljnjo uporabo. Tudi skledo lahko obrnemo narobe z dovolj tr- dim snegom, ki mora obdr- žati vse obhke. Kdaj dodamo sladkor? Sladkorja nikoh ne doda- jamo, dokler sneg res ni prav trd. Potem še sneg s sladkor- jem nek^ časa stepamo. Ni- koh pa sneg ne sme stati, ampak ga moramo uporabiti takoj, ker se nam sicer sese- de in postane na dnu posode tekoč. RECEPT TEDNA Telečja pečenka z mlekom Potrebujemo: kg teletine, vejico rožmarina, pol kozarca belega vina, pol litra mleka, 25 g masla, žlico olja in sol. Meso nekajkrat povežemo z vrvico, denemo v ponev, dodamo maslo, olje, sol, vejico rožmarina, pokrijemo in pečemo pri zmerni vročini tako dolgo, da se mesni sok popolnoma posuši. Nato poškropimo z vinom in ko to na močnem ognju izhlapi, zmanjšamo ogery in dušimo pol- drugo uro ter počasi dodajamo mleko. Ko je meso mehko, je pečeno. Ohladimo ga, odstranimo niti in razrežemo na rezine in prelijemo z omako, ki je nastala med pečenjem. BIOLOŠKA PREHBANA Dovoljena gnojila 1. Gnojila s kmetije: kompost hlevski gnoj (svež ah pre- perel) gnojevka (pripravljena po posebnem postopku: preme- šana, prezračena, dodatki ze- hšč in kamene moke) organski odpadki (ostanki po žetvi in spravilu pridelka in podobno.) zeleno gnojenje slama 2. Organska gnojila, ki jih je mogoče kupiti. (dovoljena samo, če nimajo snovi, ki so nezaželjene in če izvircgo s kmetije, ki gospo- dari z dovoljenim številom govedi na hektar) gnoj, gnojevka (pripravljena kot je navedeno zgor^) snovi iz pridelave (rožena, kostna in krvna moka, od- padki dlake in peija) kot do- polnilo gnojilom gnojila iz alg (v kolikor je ne- obhodno potrebno) 3. Kupljena mineralna gno- jila. kamena moka (sestava mora biti znana) moka iz tufov - Bentoniti, zeohti sihkatna kamena moka, ki vsebuje kalij moka iz morskih alg ah iz- vlečki (Agomin, Algofert) čista gnojila z znanimi ele- menti (Excello) Ostalo: apnenec iz morskih alg apnenci za gnojer^e (počas- no delujoči dolomit, kish ap- nenec, žgano apno) surovi fosfati, tomaževa žhn- dra, tomaževo apno patentkalij (kalij magnezij in kalij sulfat) Ta gnojila se dodajmo samo po navodilu in s soglasjem strokovnega svetovalca 4. Listno gnojilo vodotopni izvleček iz alg Al- gofert - samo s soglasjem razni izvlečki iz rasthn 5. Preparati za komposti- ranje Uporabljajo se samo postop- ki in preparati, ki so v skladu z določili teh smernic. BIOENERGETIK ODGOVARJA Sinusi stara sem 67 let in že več let imam težave s sinusi. Marsikaj sem že poizkusila, da bi težavo premagala, a brez uspeha. Fani iz Laškega Odg.: Napaka je, da govo- rite, da imate že več let teža- ve s sinusi. Tako stanje pro- gramirate že vnaprej, zato vam svetujem, da spremeni- te načiivrazmišlj^a, da na težave pričnete mishti v pre- teklem času. Hkrati si poma- gajte tako, da si polagate desno roko na čelo-preko oči in nenehno ogrevate boleča mesta, sproščajte jih z mish- jo: Npr. bih so vneti, odpira- jo se... Masirajte si tudi toč- ke na obeh zunanjih straneh nosu ter odstranite električ- no napeljavo od postelje. Sladkorna bolezen Mama boleha za sladkorno boleznijo, daje si injekcije, ima pa tudi oslabljeno srce ter visok pritisk. Slednjega ima tudi oče. Kaj lahko sve- tujete? Tanja Odg.: Nujno bi bilo potreb- no radiestezijsko premeriti spalnico vaših staršev, dolo- čiti novo lego postelje. Ko kuhata n^ se izogibata soh. Pijeta n£o vehko ž^bljevega čeOa, svetujem pa tudi vehko sprehodov po svežem zraku. Odpraviti je treba tudi raz- mišljai^e v smeri bolezni. Ustvaij^o naj si vero v zdravje. Verjetno obiskuje- ta tudi zdravnika. Redno je- memje tablet in zaupanje va- nje ter v zdravnikova navo- dila, je pot do boljšega po- čutja. Pogoj za uspeh je vera vanj. Bolečine v očesu Občasno me boh glava. Ta- krat, in kadar se razjezim, me zbada okoh desnega oče- sa. Redno nosim očala. Ob- časno sem omotična, kot da bi bila odsotna. P. Romana Odg.: Naprej ugotovite v katero stran neba imate obrnjeno vzglavje. Odstrani- te posteljo vseU meter proč od električne nape^ave, tudi vtičnica ne sme biti ob po- stelji. Oči si obhvajte s toplo vodo, pustite, nžu vam teče vodni curek preko oči in pri tem mishte: »Čistim si oči, zdrave so...« Sicer pa bi bilo potrebno delovati na vašem mentalnem centru, blokada vam preprečuje kroženje energije v glavi in s tem tudi povzroča neuravnane priti- ske, ki se ob nervozi poveča- jo. Jeza je znak slabosti, zato si določajte, da se ne boste več jezila, da ste močni in sposobni obvladati situacijo. Ob prihki, ko vas bo zopet bolela glava, stisnite tkivo med palcem in kazalcem, centimeter do dva proti za- pestju in držite pol minute do eno. Marjan Knez IVIODNI KLEPt Pripra, VLASTA CAH-ZBROVn Do koledarskega poletja nas resnično loči še dober te- den, a pisanja o pomladan- sko-poletni modi v tem času, čisto brez kopalk in oblačil za najbolj vroče trenutke, si resnično ne moremo več pri- voščiti. Sicer pa je tudi prav, da se počasi pripravimo na polet- je, na vroče dneve (upajmo le, da jih bo dovolj) in čas počitnic ter dopustov. Tudi če letos ne bomo šh na mor- je, nam še vedno ostajajo obreda rek, jezera in bazeni. Če bo le še vreme lepo in vroče, takšno kot se za polet- je spodobi, in če se bomo sa- mi znah otresti skrbi, ki nas sicer preganjajo, ni nobene- ga razloga, da poletja 1991 ne bi ohranih v lepem spominu. Moda kopalk m ohi vroče poletne dni p.^ prav zanimiva. Tolif' kopalke zakriv^o, oS letna oblačila odO včasih se zdi, da nip- kopakami in poletniJf mi sploh ni več. Sicer!! za letošnjo poletno mS Ija, da bo najlepša t^ si jo bomo izbirali sTS mero okusa in pre^- Za nasvete, k^ koij pnstojr m česa n^ seijl pa sije naša modna svl^ ka Vlasta Cah-ZerovJ hranila dovolj časa, dj^' govaijala na vaša vpi - in če boste priložili J gradni kupon iz Novejij nika, vas bomo sevei^ stih v škatlo za žrebanji nec meseca. UredJ Bluza ali kopalke K^jub muhastim presene- čenjem, ki nam jih vreme go- tovo še pripravlja, bo kar pravšnji čas, da v kramljanju o modi posvetimo nekaj po- zornosti tudi oblačilom, ki jih nosimo takrat, ko nam je zares najbolj vroče - ko- palkam. Žfe leuii so nam modni kre- atoiji dah slutiti, da je odzvo- nilo tistim »cunjicam«, ki smo jih imenovah ultra-bi- kinke. Letos je ta domneva postala resničnost, s^ tiste najbolj modne kopalke prav sramežljivo pokrivajo vse, kar se smatra, da ni na vpo- gled slehernim očem. Pravzaprav se je glede na letošryo kratko, oprijeto, iz- rezano, s trakovi prep" in dekoltirano modM med kopalnimi in o« oblekami kar nekako I sala. Glavne so seveda ne kopalne obleke, * nadvse enostavnih, ^ nij in uspešno nadon» poletno bluzo, če jii"' mo kratke hlače ali Prav tako lahko upor« tudi dvodelne kopalk^J zgorr^i del večkrat * kot čisto prava mini b* Modni so kroji iz fn tih in šestdesetih let,oj riahh in vzorcih pa k?) prihodnjič. ^ Bioenergetiku Marjanu Knezu lahko zastavite vprašanja pisno, na naš na- slov (NT&RC, Celje, Trg V. kongresa 3 a, za bioenerge- tika), vprašanju pa obvez- no priložite kupon »bio- energetik odgovarja«. Mar- jan Knez vam bo odgovoril v svoji rubriki v Novem tedniku. 13. junij 1991 - stran 25 26. stran - 13. junij 1991 televizijski 13. junij 1991 - stran 27 28. stran - 13. junij 1991 informacije 13. junij 1991 - stran 29 30. stran - 13. junij 1991 mali oglasi oglasi 13. junij 1991 - stran 31 32. stran - 13. junij 1991 NOČNE CVETKE • Prava suša. V tednu dni je le trikrat vzcvetelo. Ali to pomeni zatišje pred nevihto? Bomo videh. • Prvi cvet je pognal v sredo, 5. junija dopoldne. Milena P. iz Kompol se ni- kakor ni mogla sprijazniti z buškami in modricami, s katerimi jo je prejšnji dan »obdaril« Ivan R. iz Šent- janža. Da pa bi zadeva ne ostala anonimna, je vso za- devo prijavila na pohcijo. Za ustrezno dokumentaci- jo je poskrbela tako, da je obiskala zdravnika. Zdaj ima črno na belem, razbori- ti Ivan pa bo v kratkem do- bil pisno vabilo za obisk sodnika za prekrške. • Kdor neupravičeno vdre v tuje stanovar^je adi zaprte prostore ali kdor se ne zahtevo upravičenca od tam ne odstrani, se kaznive z denarno kaznijo ah z za- porom do enega leta. Tako je zapisano v 71. členu Ka- zenskega zakonika Slove- nije. In prav to je v nedeljo dopoldne storil ^ko S., ki je brez povabila vstopil v stanovanje Božene Z. v Aškerčevi ulici. Vsa zade- va pa bi se za Rajka lahko čisto v redu končala, če si ne bi, grdoba, privoščil v tujem stanovanju še pre- tep. Spravil se je nad Tea P., Boženinega povabljene- ga gosta. Teo si je vzel tudi čas, da je PUgkova dejarya prijavil pohciji. Rajko bo moral stopiti na sodišče. • Na TTcalski so minuli teden praznovali. Koliko pomladi ima zdaj Ivan R., nam ni znano, vemo pa, da proslavljanje pri sosedih ni bilo všeč Jožici R., ki zaradi preglasne muzike ni mogla spati. Nekaj pred polnočjo je imela vsega dovolj in je poklicala na pohcijsko po- stajo. Policisti so prišh, vi- deli in kmalu odšli. M. A. Ne Bregu nekal smrdi Grozi Bregu pri Polzeli ekološka katastrofa? Krajani zaselka Breg-Gmaj- na pri Polzeli so bili v soboto in nedeljo razburjeni kot že dolp ne, pa čeprav so razbur- jeni že kar precej časa. V ne- posredni bližini je namreč divje odlagališče odpadkov, kjer mnogi od blizu in daleč kopljejo tudi gramoz, tovor- njaki pa uničujejo cesto, ki so jo v glavnem zgradili krajani sami. Piko na i sobotnemu razburjenju pa je postavil neznanec, ki je na odlagališče pripeljal nekaj sodov odpad- nega olja. Olje se je razlilo in vprašanje je, kaj je s podtalni- co in s Savinjo. Krajani tega zaselka so o tem takoj obvestih vodstvo krajev- ne skupnosti, pohcijo in občin- ske inšpektorje. Franci Na- raks, vodnogospodarski in- špektor iz Žalca nam je pove- dal, da so takoj ukrepali in iz- vedli prve zaščitne ukrepe. Hkrati pa so v ponedeljek ustreznim inštitucijam naroči- h, naj opravijo potrebne anali- ze. Do zaključka redakcije za rezultate analiz še nismo izve- deli, bo pa zanje treba odšteti najmanj sto tisočakov. Plačal jih bo žalski občinski inšpek- torat. V primeru, da bodo od- krili krivca, kar pa bo verjetno težko, bi naj te stroške plačal človek, ki je v gramoznico pri- peljal sode z odpadnim oljem, pa še to le pod pogojem, da so nastale posledice, ki kvarno vplivajo na ekologijo. Dan kasneje, v nedeljo, pa je v Gmajni znova zavrelo in za- smrdelo. Bhžnji vikendaš je namreč naokrog razmetal ostanke več svinjskih glav, kož, parkljev in črev. Krajani so storilca sami prepoznali in vse odpadke je morcd pospra- viti. Tisto, kar najbolj moti ljudi, pa je, da razhčni naročniki od- važajo iz jame na tisoče kubič- nih metrov gramoza. Samo za obnovo ceste v Braslovčah naj bi ga odpeljali okrog štiri tisoč kubičnih metrov. Tovornjaki uničujejo cesto, ki sojo krajani v glavnem zgradili sami. Na probleme gramozne jame in divjega odlagališča so že več- krat opozarjali vodstvo krajev- ne skupnosti Polzela, vendar zaman. Kot smo izvedeli, bodo jutri zvečer o tej problematiki vendarle spregovorih na sede- žu krajevne skupnosti. Do ta- krat pa bodo znani tudi rezul- tati analiz in morda tudi stori- lec sobotnega dejanja. JANEZ VEDENIK Pazljivo s traktorji! Delovna nezgoda s traktor- jem seje pripetila 5. junija do- poldne. V nesreči, ki bi se lah- ko tragično končala, je bil, na srečo, voznik le lažje telesno poškodovan. Ker sta bili teden dni poprej na Celjskem kar dve delovni nezgodi s traktor- jem, velja opozoriti na večjo previdnost pri tovrstnih opra- vilih. Osemnajstletni Marjan Lob- nikar iz Marija Reke je vozil traktor frat 504 po gozdni cesti v bližini domačije, last Draga Lobnikarja. Ko je peljal po ce- sti navzdol, se je izogib^ dre- vesnemu deblu, pri tem pa se je vdrl rob cestišča. Traktor je začelo prevračati po pobočju v dolžini 40 metrov, nato pa je obstal na travniku. Voznik Marjan Lobnikar je po približ- no dvajsetih metrih prevrača- nja padel iz varnostne kabine in se lažje poškodoval. Vozilo je upravljal brez ustreznega vozniškega izpita, traktor, ki ni bil registriran, pa je popolno- ma uničen. Iz sodov se je razlilo odpadno olje. Krajani Brega so razjarjeni in zahtevajo odgovom Foto: EDI m Usodna otrolcova Igra z ognjem v zgodnjih nedeljskih dopoldanskih urah je v stanova- nju družine K. v Celju zagorelo, žal pa se je požar končal s tragičnimi posledicami. Zaradi opeklin je umrl petletni Tomaž. Delavci organov za notranje zadeve Celje so na kraju dogodka ugotovih, da sta Tomaževa starša še počivala v spalnici, med tem časom pa seje njun sin v sobi igral. Na mizi je našel vžigalnik, s katerim je prižigal časopisni papir. Ogenj seje s časopisa razširil na posteljo, pri tem pa so začele goreti tudi igračke. Otrok se je umaknil v kot in pričel kričati. Ko je v sobo pritekel oče, je takoj zgrabil za gasilni aparat in ogenj pogasil. Otroka so z reševalnim vozilom pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je še isti dan ponoči umrl. Obdukcija je pokazala, da je imel Tomeiž opekhne po vsem telesu in po obrazu, tako da je opeklina zajela sedemdeset odstotkov kože. Smrt je nastopila zaradi opeklinskega šoka. M. A. SP. REČICA i 632701 (pri tovarni TIM tel. (063) 7314 - moka tip 850 - 25 kg I zal kg II - zaboj olja ^ - zaboj piva Zlatorog M - toaletni papir >8/1 8S - Radenska-1/1 | V__ PROMETNE NEZGODE Opel na levem pasu V prometni znak Na Prijateljevi ulici v Celju se Je v ponedeljek, 3. junija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno po- škodovana, materialna škoda pa znaša okoli 150 tisoč di- narjev. Iz smeri Ulice frankolovskih žrtev je proti Podjavorskovi uhci vozil osebni avto opel kadet Izi- dor Šmon (34) iz Veleiya. Na Pri- jateljevi uhci je z vozilom naen- krat zapeljal preko nepretrgcine vzdolžne črte na levo stran voziš- ča. V tem trenutku je z nasprotne smeri pripeljala voznica osebne- ga avtomobila Karohna Vodišek (56) iz Celja. Vozili sta trčili, v ne- sreči pa je bil hudo telesno po- škodovan voznik Šmon. Zbil peško v torek, 4. junija zjutraj se je pripetila nezgoda na Dečkovi cesti v Celju, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana. Po Dečkovi cesti je proti križiš- ču s Kersnikovo uhco vozil oseb- ni avto Samuel Jesenko (29) iz Celja, v bližini križišča je na mo- kri cesti moral zavirati, pri čemer je vozilo obrnilo za 180 stopinj. Takrat je po pločniku prišla pe- ška Alojzija Knez (48) iz Celja, ki jo je voznik Jesenko zadel s pred- rtim delom avtomobila. Peška je pri padcu preko žive meje utrpe- la hude telesne poškodbe. Z vozišča v Jarek v kraju Šibenik se je v soboto ob 23.25 uri pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. Iz Jakopa je proti Šentjurju vo- zil osebni avtomobil Simon Med- ved (20) iz Celja. V Šibeniku je pripeljal v desni nepregledni ovi- nek, kjer ga je zaneslo v levo stran, nakar je z vozišča zdrsnil v jarek, kjer je vozilo obrnilo na streho nato pa obstalo na kole- sih. Pri prevračanju sta bila hudo poškodovana sopotnika Boštjan Zore (20) iz Celja in Andrej Smrečnik (20) iz Celja. V sredo, 5. junija okoli enih ponoči je prišlo do nezgode v Petrovčah. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 20 tisoč dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Marjan Turičnik (53) iz Petrovč je vozil iz Petrovč proti Kasazam. v Petrovčah je z vozilom zapeljal na levo stran vozišča in trčil v svetlobni prometni znak ter se huje telesno poškodoval. Vrglo ga Je na avto v četrtek zvečer se je na lokal- ni cesti v kraju Griže pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodova- ni, materialna škoda pa znaša okoli 160 tisoč dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Zlatko Miklaužič (30) iz Pongra- ca je z dovozne ceste zape^al v le- vo na lokalno cesto proti Zabu- kovici. V tem trenutku je z žalske smeri proti Migojnicam pripeljal voznik motomega kolesa Bojan Ribar (25) iz Migojnic, ki je začel zavirati. Zaradi močnega zavira- txja je Ribarja vrglo na zadnji del Miklaužičevega avtomobila, od tam pa na vozišča. V nesreči sta bila hudo telesno poškodovana voznik Ribar in njegov sopotnik Matjaž Fric (18) iz Migojnic. Trčil v kolesarja v soboto dopoldne se je v na- selju Ostrožno v Celju pripetila nezgoda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodovana. Iz smeri Lopate je proti Celju vozil osebni avto Matjaž Gaber- šek (28) iz Velenja. Pred rxjim je vozil kolesar Stanko Botulen (63) iz Celja, ki se je pravilno razvrstil za zavijanje v levo na kolesarsko stezo pri gasilskem domu. Voz- nik avtomobila Gaberšek je v križišču zaviral, vendeir je s prednjim delom vozila Idjub te- mu trčU v zadnji del kolesa. Kole- sarja Botulena je vrglo na pokrov motorja, pri čemer je z glavo uda- ril v vetrobransko steklo, nato pa je padel po cestišču in se hudo telesno poškodoval. V tovornjak v nedeljo zvečer se je na lo- kalni cesti, izven naselja Javor- nik, pripetila nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, materialna škoda pa znaša približno 60 tisoč di- narjev. Iz Svetlega dola proti Javomi- ku je po lokalni cesti vozil motor- no kolo Franc Šanc (28) iz Celja. Ko je po levi strani ceste zapeljal v levi nepregledni ovinek mu je z nasprotne smeri pripeljal voz- nik tovornega avtomobila Zdrav- ko Vrhovšek (28) iz Kompol. Vo- zili sta trčih, v nesreči pa se je hudo poškodoval voznik motor- ja, ki je vozil brez varnostne če- lade. Vozil po levi v nedeljo zvečer se je pripeti- la nezgoda tudi na magistralni cesti M-10, izven naselja, v kri- žišču za Lindek. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, škoda na vozilih pa znaša okoli 25 tisoč dinarjev. Iz Frankolovega je proti Bele- mu potoku vozil neregistrirano motorno kolo Gregor K. (16) iz Lindeka. Pred križiščem z lokal- no cesto za Lindek je vozil po levi strani ceste, ko je iz smeri Lindeka po magistralni cesti pri- peljal voznik osebnega avtomo- bila Milan Pratnemer (43) iz Ce- lja, ki je zavijal v desno proti Frankolovem. Pri trčenju med voziloma se je Gregor K. hudo telesno poškodoval. Med vožnjo ni uporabljal čelade. M. A. Umor in rop v Šentrupertu Neznanec je v torek zvečer oropal bencinsko črpalko v Šentrupertu in pri tem umoril zaposlenega delavca na tej črpalki Igorja Prašni- karja iz Žalca. Ljudi na Celj- skem je novica o tem gnus- nem roparskem napadu šo- kirala. V sredo dopoldan, že po zaključku redakcije smo zaprosili za dejstva in podat- ke celjsko UNZ. Komisija, ki raziskuje zločin, je še na de- lu, zato lahko zaenkrat spo- ročimo le naslednje: »11. 6. zvečer, med 21. in 23. uro je neznani storilec iz- vršil oborožen rop na ben- cinski črpalki Petrola v Šen- trupertu pri Žalcu (na magi- stralni cesti Celje-Ljubljana, pri odcepu za Prebold). Pri tem je umoril delavca na čr- palki - Igorja Prašni Žalca in pobral denar I sija je v času poročanja! delu in okohščine umora še niso jasne. Celje zato naproša vd ne, ki so bih v navffl času v bhžini dogofl sporočijo najbližji po^ hcije vse, kar so videli' O dogodkih v Šentn« bomo še poročaU. Martičevci imajo sedemdest tisoč jajc šofer kmetijskega podjetja Meja iz Šentjurja si bo za vse življenje zapomnil dogodek, ki se mu je prejšnji teden pripetil v Obrovcu, ko je nameraval v Zadar pripeljati 195 zabojev jajc, v vsakem zaboju pa jih je bilo 360 komadov. Prvič se je na poti srečal z oboroženimi »razbojniki« že v Titovi Korenici, vendar so bi- h tam z njim milostni in ga, s tovorom vred, pustih dalje. Drugo presenečenje pa ga je čakalo v Obrovcu, kjer ga je ustavila skupina oboroženih mož, ki je skrbno nadzirala te- ren in cestne potnike. Cestni stražarji (verjetno gre za pri- padnike Martičevih enot) so šentjurskega šoferja sprva malce provocirah, a je le-ta ostal miren, zato cestnim ro- parjem ni preostalo drugega, kot da mu avto, z j^ci vred, zasežejo. Bili pa so toliko kava- hrskl da so našega šoferja od- peljali do železniške postaje, kjer je stopil na vlak. V Šibeni- ku je krajo avtomobilM prijavil tamkajšnji w postaji. Zdaj je doma. J nem, k^ bodo marti^ej hko jajci, pa za zdaj ^^ ve. Bodo namesto str« uporabljali jajčka? J MINI KRIMIČI V noči na 4. junij je nekdo ukradel osebni avto audi 80, ki je stal na parkirišču v Šaleku. Avto je kovinsko rdeče barve, z regi- strsko številko CE 240-514. Kdor bi ga videl ali kaj vedel o njem, n^ to sporoči na policijsko po- stajo. Lastnik pravi, da je avto vreden okoh 200 tisočakov. V noči od srede na četrtek je neznanec vlomil v bistro Merlin v Mozirju. Naložil si je dva igral- na aparata ter pobral biža, vse skupaj pa je brih 50 tisoč^ov. ^ V petek zvečer je ^ neznanec vlomil v ose porche. Pobral je dok«" nekaj denarja. V iste"?' nekdo vlomil v oseC^ volkswagen, ki je stal rišču pri gostilni Zotu P ku. Iz avta je pobral den, V noči od petka ria s nekdo vlomil v gostil"^ Jame Pekel. Nekaj nil z mesnimi izdelKi dim iz ukradenih cig^J^ in žeja sta premamili tu^ neznanca, ki je isto " u v vikend v Virštanju. hrane in pijače. , ^ V noči na 9. junij J« ^ ukradel osebni avto bele barve, reg. števil«^ 383. Avto. vreden og^ čakov, je počival na Sar , uhci. . ^^ V nedeljo zvečer je frčka v kr^u Trebče u^j kaj knjig ter sproti izi kaj goriva. S tem J^^tif oškodoval za približ"" narjev. Grajske Poletne Prireditve v Laškem IRENA GRAFENAUER,/7flv/fl - 21. junija ZAGREBŠKI SOLISTI DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir - 5. julija IZTOK MLAKAR, igralec, pevec - 12. julija Vokalna skupina AVE - 23. avgusta RADE ŠERBEDŽUA, igralec - 6. septembra Abonmajske vstopnicc za Grajske poletne prireditve lahko kupite s 25- odstotnim popustom od 10. do 21. 6. v poslovalnici Kompasa v Laikem tel. 063/731-295 ali v Kompasovi poslovalnici v Celju.