Karitas Vse o našem delu V eni od lanskih številk Naše komunc smo se prvič prcdstavili našim ubčanom, menimo pa. da bi bilo prav in zanimivo, da vas o karitativni dcjavnosti na Viču obveščamo pogosteje in zato uvajamo KOTI-ČEK KARITAS. Za tokrat nekaj podatkov o našem delu v bližnji preteklosti: vsak mesec smo oskrbovali s hrano, higi-enskimi potrebščinami in po potrebi z obleko, 147 družin to je 359 ogroženih občanov stalno živečih v tem prostoru in 135 družin ali 453 oseb - begun-cev, ki so našli med nami svoje začasno bivališče. Pomoč zanje smo dobivali od anonimnih darovalcev, delno je bila zbrana v košaricah po naših trgovinah, v mnogo večji meri pa je seveda prihajala iz tujine od mednarodnih humanitarnih organizacij. Ljudje pa imajo seveda tudi drugačne stiske, ki so mnogokrat hujše kot materialne in tudi tukaj je naše poslanstvo. Uspešno sodelujemo z vsemi sorodnimi organizacijami (Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, Urad za begunce, RK Slovenije) in skupno z njimi iščemo izhode za ogrožene ljudi. Občasno obiskujemo tudi stare Ijudi brez svojcev, bodisi na njihovih domovih ali v Domu na Bokalcih ¦n jim s tem prinašamo žarek sonca, v dneh sicer polnih sivine. Povezali smo se tudi s socialnimi službami na naših šolah in poskrbeli za nekaj brezplačnih inštrukcij za učence. kj le-te potrebujejo, poravnali pa smo tudi nekaj položnic za šolo v naravi, za otroke, katerih starši tcga ne bi zmogli. V okviru danih možnosti smo poravnali tudi stro-ške za ogrevanje, stanovanje, elektriko ipd. v skupni vrednosti 189.613,00 tolarjev. V župnijski kuhinji pripravljamo dnevno 15—20 toplih obrokov za klošarje z našega področja, saj je tudi zanje treba poskrbeti. V naših vrstah dela približno 25 sodelavcev, ki vedo, da je prostovoljnost, prirprvljenost, da storimo nekaj dobrega brez zavestnega namena in želje, da bi bili za delo na običajen način nagrajeni, izraz člove-kove socialno usmerjene narave. V preteklem letu smo obiskovali številne seminarje, predavanja in ne-utrudno načrtovali kako bi lahko bili še uspešnejši in ljudem v stiski še v večjo pomoč. Zaradi prostorske stiske (ob osnovanju so nas iz prijaznosti vzeli pod svojo streho v viškem župnišču, kjer pa je zaradi številnih dejavnosti premalo prosto-ra), imarao redna dežurstva le enkrat tedensko do-poldan in popoldan, vsekakor pa so potrebe iz dneva v dan večje in oblike pomoči brezskončne, saj je nafe delo v širšem družbenem interesu in ga opravljamo za ljudi ne glede na nacionalno in versko pripadnost. Kot občinski nagrajenci v lanskem letu, smo glo-boko upali na pomoi matične občine, vendar nam žal zaenkrat ne morejo najti ustreznega prostora. MORDA PA VE KDO ZANJ in morda tudi kdo izmed vas prihaja do spoznanja, da ČLOVEK PO-TREBUJE ČLOVEKA in se nam želi prednižiti? Izredno vas bomo veseli — najdete nas vsako sredo dopoldan od 10.00 - 11.30 in popoldan od 16.3« *' - 18. ure. (A.M.)