I *<■- tnma plačana v gotovini. ŠTEV. 248. V LJUBLJANI, sreda, 2. novembra 1927. LETO I* številfea Lin ? V- Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Heodvtsan političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvUAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. ~ Oglasi po tarifa, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Upi v koncentracijsko vlado. Nepremišljeni napadi St. Radiča na demokrate ob priliki debate o njegovi obtožnici proti Vukičeviču so definitivno pokopali takozvani demokratski blok, o katerem se danes niti ne govon več. G. Radič je bil zato prisiljen, da najde novo tolažbo za svoje vernike in tako je pričel govoriti o koncentracijski vladi, ki ni samo možna, temveč tudi potrebna in nujna. Samo naravno je, da so se tega tolažila oprijeli tudi samostojni demokrati, ki so še v večji stiski ko Radič. Ali tudi s tem upanjem ne bo nič, ker ni prav nobenih predpogojev za koncentracijsko vlado. Predvsem je zaenkrat jasno, da ima sedanja vlada sigurno in kiočno večino v skupščini in niti radicev- danes več ne dvomijo, da bo njihova obtožba sijajno odbita. Če bi se sedanje vladne stranke kljub temu odločile za koncentracijsko vlado, da bi sprejele še opozicijo v vlado, potem bi morali Rti za tak korak nad vse tehtni razlo-S1- Izven vsakega dvoma je pač. Ja je delo vlade in skupščine tem lažje in tem bolj komplicirano, čim več strank tvori vladno koalicijo. Pred no se vse vladne stranke odločijo za en zakonski načrt, je treba tega običajno tako pristriči, da sploh več podoben ni prvotnemu osnutku. Zato se vedno sestavljajo koncentracijske vlade le v izrednih trenutkih. Tako v slučaju vojne ali . elikiii gospodarskih dogodkov, kakor n. pr. v Franciji v času silnega padca Panka Sicer pa so koncentracijske vlade le izjema in bolj nujno zlo, ko pa dobra rešitev. Pa tudi takrat, kadar do kameni raci j-ske vlade pride, je ta bolj koncentracija močnih osebnosti, ko pa strank. Namen koncentracijske vlade je ravno v tem, da pridejo na krmilo najbolj sposobni ljudje, za katerimi je avtoriteta vseh strank, da morejo s čim večjim uspehom apelirati na požrtvovalnost državljanov. Danes pa je položaj tak, da je večina najbolj sposobnih ljudi sploh izven vseh strank, kar se je zlasti vide-o, ko ni bil v vsej skupščini resen kandidat za finančno ministrstvo. I?: današnje skupščine sploh ni mogoče sestaviti nobene pomembne koncentracijske vlade ker so povprečni politiki skupščino čisto okupirali. Čas za koncentracijske vlade je pr; nas še daleč in pride šele tedaj, ko se bo pričela koncentracija v narodu. Ka dar ne bodo strankarski boji narod samo razje dinje vali, kadar bodo prmtde stranke misliti na to, da morajo biti njih parlamentarne delegacije tako sestavljene, da ena drugo izpopolnjujejo v tem smis-meftt* s£?dei° najboljši ljudje v parla-e takrat bo dana o odlaga za koncentracijsko vlado. v°lilec razmotriva puli-i o . jen je še silno naivno in zato ga vsaka beseda hitro omami, tako je vse polno ljudi, ki mislijo, da bo Vse dobro. ko bomo imeli koncentracijsko vlado, ker bo ta reprezeutiraia vse vrline strank. Ti ljudje pozabljajo, da bo taka vlada vsebovala tudi vse napake strank in da bo že vsled partizanstva morala taka vlada hitro umreti. Saj grv.i že sedaj, ko obstoji v glavnem koalicija samo dveh strank, večna vladna kriza, kaj bi bilo potenr, ko bi še g. Radič postavljal svoje zahteve! Koncentracijska vlada je samo velika beseda in prazno tolažilo za opozicijo in lahkoverne pristaše. V resnici pa je v danili razmerah koncentracijska vlada čisto odveč, ker gre že itak vse vladno delo prepočasi in ga ni treba z nepotrebnimi koncentracijami še bolj zavlačevati. Poslanci solidarno proti znižanju dnevnic. Beograd. 2. nov. Včeraj so v političnih krogih govorili največ o vprašanju znižanja poslanskih dnevnic, ki ga je načel finančni minister dr. Bogdan Markovič v svojem pismu na predsednika vlade. Kakor se doznava iz poslanskih krogov, v vladi še niso nič govorili o prejemu tega pisma. Radikalni poslanci so včeraj izjavljali, da bo to vprašanje zelo delikatno za vlado. Bati se je namreč, da bi, ako vlada akcijo dr. Markoviča odobri, mnogo posl. podalo ostavko na poslanski mandat. Dr. Markovič je zahteval od predsednika vlade, da se to vprašanje takoj postavi na dnevni red. Izjavil je celo, da ne bi ostal na svojem položaju, če se njegov predlog ne osvoji. Med poslanci samimi je ta predlog dr. Markoviča vzbudil iznenadenje. Neki radikalski poslanec je izjavil: »O znižanju poslansikh dnevnic se je govorilo že tolikokrat, da je prišlo kar v modo. Vedno se o tem govori pred izdelavo proračuna. Nam finančni minister tega ne sme predlagati in kaj še, da bi to uresničil. Ne verjamem, da bi mu uspe- lo. Še teh 300 Din, ki jih sedaj dobivamo, je premalo za naše stroške.« Neki bivši radikalni minister je izjavil: »To vprašanje je zdaj popularno. Dr. Markovič misli, da se bo s tem populariziral. Ne verjamem, da bi to vprašanje sploh prišlo pred narodno skupščino. To bodo že kar v vladi postavili z dnevnega reda, tako da nam sploh ne bo treba o tem sklepati.« Sinoči je bila seja ministrskega sveta. V vseh parlamentarnih krogih je misel dr. Markoviča izzvala veliko nezadovoljstvo. Poudarja se: ako hočejo štediti, naj začno pri vrhovni državni upravi. Znižajo naj najprvo število ministrov, potem naj šele prično z zniževanjem poslanskih dnevnic.« ,Neki pašičevec je dejal: »Pristajamo na znižanje dnevnic, toda znižajo naj se vse postavke državne uprave. Proučiti je treba, v kakem razmerju so datirane te postavke v drugih državah in v podobnem razmerju s tem urediti tudi pri nas.« Zopet atentat v Štigu. Beograd, 2. novembra. Predsinočnjim ob po! 10. je v Štipu na mostu odjeknilo pet revolverskih strelov. Štipskim prebivalcem je bilo takoj jasno, da gre za nov atentat. Ko je prispela na most policija, je našla tam v krvi ležečega štip-sisega trgovca Mišo Mihajlova Gavrilovi-ča in njegovega sina Rista. Poleg njih so našli pet revolverskih nabojev. Zdravniki so ugotovili, da je pri obeh smrt takoj nastopila. V tem času so se ljudje vračali domov. Ko so zaslišali streljanje je vsak brž tekel domov, ker je bila vsem še v spominu noč 6. oktobra. Policija je takoj začela zasledovati morilce. Mesto je bilo popolnoma zaprto. Do včeraj morilcev še niso našli. Toda mesto je tako zaprto, da je popolnoma izključeno, da bi mogel kdo iz Štipa ubežati. Umorjeni Miša Mihajlov Gavrilovič ima sina Panto Mihajlova, Risto pa je njegov brat. Panta Mihajlov je član centralnega makedonskega komiteja, eden glavnih organizatorjev komitskih band in najaktivnejši sodelavec generala Pro-togerova. Ob zadnjem atentatu na generala Kovačeviča se je dognalo, da je ta atentat organiziral Panta Mihajlov. On je dal morilcem navodila in denar ter jih napotil na načelnika v Čustendilu Kur- PRINC KAROL JE KRONO ZAIGRAL Pariz, 2. nov. : Petit Parisien« prinaša razgovor z nekim visokim rumunskim državnikom, ki je izjavil, da bo Manoi-lecsu sojen, ker je njegova krivda težka in tudi dokazana. Vsa Rumunija obsoja Karla, ker zahteva sedaj zase krono, ki mu je bila v 10 letih trikrat po-nudena, pa jo je 011 vsakokrat odklonil. Rumunija se ne bo dala vznemirjati. Karel naj bi bil prej mislil, kaj dela, in ne šele sedaj. ZAVAROVALNINA ZA »MAFALDO« NE BO IZPLAČANA. Bukarešta, 2. novembra. »Adeverul« javlja iz Londona, da bo nastala velika pravda med »Navigazione Generale Ita-liana« in med londonskimi zavarovalnicami pri katerih je bila zavarovana ]>> Mi potrebujemo koncentracijo dela in delavcev v vseh uradih, vseh avtonomnih zastopih in ko bo g. Radič dokazal, da zna tako koncentracijo izvesti, bo tudi njegova koncentracijska vlada — realnost. A ne prej. tova, ki jima je dal orožje in ju spravil čez mejo. Sedanji atentat je zelo značilen. Misli .se, da je atentat odraz razmer v centralnem makedonskem komiteju. Atentat so povzročili najbrž bolgarski federalisti, ki so se hoteli osvetiti Panti Mi-hajlovu, ker je, kakor znano, organiziral atentat na federalističnega prvaka Panjico in Čavljeva. Federalisti niso imeli prilike da se maščujejo osebno nad Panto Mihajlovom, pa so zato dali umoriti njegovega očeta in brata. Razen tega se sodi, da so federalisti povzročili ta atentat tudi zato, da hi zavrnil akcijo makedonskega komiteja in v samem komiteju napravili še največji razdor. Zadnji čas je federalistična struja v komiteju dobivala vedno več pristašev ter je postajala opozicija proti Protogerovu vedno močnejša. Seveda je vse to le domnevanje. Vendar ni izključeno, da je sedanji atentat samo eden izmed večih, ki so se že izvršili in ki se še bodo izvršili. Morebiti pa je tudi sam Panta Mihajlov, da bi svoje tovariše v centralnem komiteju prepričal o svoji zvestobi do ilegalne akcije, dal ubiti očeta in brata. topljena ladja »Principessa Mafaldas<. Trde, da je bila ta ladja na svojem zadnjem potovanju in da je bila nalašč potopljena (?), da bi družba dobila zavarovalnino 82.000 funtov šterlingov. To se da sklepati že iz tega, ker je »Mafalda« v kritičnem trenutku spremenila kurz od redne smeri. VESTI O PRIPRAVAH KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V BOLGARIJI. Rim, 2. nov. Italijanski listi prinašajo iz Beograda poročilo, po katerem naj bi bile iz Sofije dospele vesti, da so se v Bolgariji našla velika skladišča muni-cije, ki bi jo te dni uporabili komunisti za revolucijo. ATENTAT V LISAB0NI. Lisabona, 2. nov. Na ravnatelja drž. tiskarne in organizatorja mednarodne izložbe »Ex ibris« Luja de Rueto je bil izvršen atentat s samokresom. De Ru-eta je bil s tremi streli težko ranjen. Atentat je izvršil neki tipograf, ki je pal pri strokovnem izpitu. Seja triade. Beograd, 2. novembra. Ministrski svet je imeli sinoči sejo, ki je trajala od 6. do 9. Največji del seje je porabil finančni minister dr. Bogdan Markovič,, ki je podal ministrskemu svetu obsežno poročilo in razložil v podrobnostih svojo finančno politiko. Prej je že imel obširne konference s posameznimi ministri. Podrobnosti poročila finančnega ministra se niso dale izvedeti, ker so bili ministri zelo rezervirani. Finančni minister je načel med drugim vprašanje odobritve posojila beograjski občini, ki ga je ta že preje sklenila z, banko Cheis & Co. v višini 3 milijonov dolarjev. Na račun tega posojila so se že začela in deloma tudi že izvršila nekatera občinska dela v Beogradu; kakor n. pr.: ureditev parkov, asfaltiranje ulic itd. Razprave o tem vprašanju se je med drugim udeležil tudi prosvetni minister ur. Kumanudi, ki je kot načelnik beograjske občine sklenil to posojilo. Ministrski svet je posojilo odobril. Prometni minister je na včerajšnji seji minstrskega sveta dobil pooblastilo, da spore, ki jih ima ministrstvo s 15 raznimi- podjetji, lahko reši z razsodišči, ki se sestavijo po določilih srbskega civilnopravnega reda. Dalje je bilo prometnemu ministru odobreno, da poveri dobavo in montažo železne konstrukcije mosta na 29 km proge Ormož—Murska Sobota »Splošni družbi Maribor-Tezno« za vsoto 115.000 dinarjev. Ministrski svet ,je dal dalje generalni direkciji železnic pooblastilo, da za potrebe posameznih, oblastnih direkcij nabavi 3300 kožuhov in 1000 ovčjih kožuhov za vsoto 311.800 dnarjev. Ta dobava se poveri najugodnejšima ponudnikoma tvrdki .Markovič v Sabcu in tvrdki Knegel in Ditrih v In-djiji. POMEMBNA IZJAVA MINISTRA BENEŠA. Praga, 2.. novembra. Na 4. kongresu češkoslovaških legionarjev je dr. Bene* med drugim rekel tudi tole: »Javno življenje je bilo zadnji čas vznemirjeno po takozvani Rothermerovi akciji. Moramo pa biti mirni. Slične akcije se lahko še večkrta ponove. Mi moramo biti tudi pripravljeni na to, da se ponove. Utegne se tudi menjati mednarodna politična konstelacija. To pa ne pomeni, da bi se spremenila tudi češkoslovaška zunanja politika, ki ima nalogo, spoznati smer in razvoj mednarodne politike in svojo akcijo jirilagoditi tej konstataciji. V vsakem slučaju je najboljše ostati miren in hladnokrven. Današnja akcija in slične bodoče akcije se bodo zlomile na naši pripravljenosti, moči, delavnosti, odločnosti in trdni volji. NEMŠKI IN AVSTRIJSKI POSLANIK PRI MARINKOVIČU. Beograd, 2. novembra. Zunanji minister dr. Marinkovič je včeraj sprejel nemškega odpravnika poslov Busseja in kmalu za njim tudi avstrijskega odpravnika poslov Iloffingerja. • NOVE MEDNARODNE TELEFONSKE ZVEZE. Dunaj, 2. novembra. Prihodnji teden se otvori telefonski promet med Londonom in Dunajem preko Frankfurta. V najkrajšem času se otvori telefonska proga London—Praga in London Budimpešta. ZOPET REMIS MED CAPABLANCO IN ALJEHINOM. Berlin, 2. novembra. Iz Buenos Airesa javljajo, da se je 22. partija med Aljehinom in Capablanco po 46. potezi končala remis. Zbor avstrijske socialno-demokratične stranke. V soboto se je pričel na .Dunaju kongres avstrijske soc. demokratične stranke, ki je načelne važnosti, ker ima določiti stališče stranke do vlade in koalicije z vladnimi strankami. Kongres ni zato važen le za soc. demokracijo in delavske stranke, temveč za vse stranke, ker je vsaka stranka dostikrat na tem, da se odloči za koalicijo z vladno stranko ali pa proti njej. Glavna govornika na kongresu sta bila dr. Bauer in dr. Renner. Prvi je zastopal stališče, da je vsak kompdmis s sedanjo vlado nemogoč, ker bi samo kompromitiral soc. demokratsko stranko in vzel delavcem oni polet, ki je predpogoj delavske zmage. Dr. Renner pa je bil mnenja, da mora poostritev nasprotstva med buržoazijo in delavstvom nujno privesti do državljanske vojne, ki ne bi uničila samo Avstrije, temveč neizmerno škodovala tudi delavstvu. Koalicija s sedanjo vlado je zato za soc. demokracijo mogoča. Oba govornika pa sta odločno poudarjala, da mora stranka v vsakem slučaju biti enotna in dr. Renner je še zlasti poudaril, da se podredi vsakemu sklepu kongresa. Zato je napačno, če govori kdo o grozečem razkolu avstrijske soc. demokracije. Enotnost strank bo gotovo varovana in načelna diskusija na kongresu bo stranko notranje le utrdila. Oba glavna referata pa sta dokazala, da so bili julijski dogodki naravnost mejnik v razvoju soc. demokracije. Pravzaprav je vse nasprotje nastalo le iz različnega naziranja na julijske dogodke. 15. julij je dokazal, da je izgubilo vodstvo soc. demokratske stranice vodstvo nad delavci iz rok in vsled tega dobilo od nasprotnikov- težak udarec. Da se taka stvar ne ponovi, je bil smisel vse meš£ane pred soc. demokracijo in ustvarjen je bil zopet oni kitajski zid, ki loči delavca od kmeta, mesto od dežele. Oprta na ta uspeh je mogla vlada preiti v ofenzivo. Pri volitvah zaupnikov v zvezni vojaki je ‘izvojevala novo zmago, kateri je sledila še večja pri valitvi zaupnikov policijskega moštva. In danes ima vlada krepko na svoji strani vojsko, orožništvo, policijo in fašistovske organizacije in vlada misli, da more naravnost prezirati protest opozicije. Takšen je sedanji položaj. Zato je potrebno, da tudi soc. demokracija določi svojo poliiiko. V zvezi s tem je nastalo vprašanje koalicijske, koncentracijske ali proporčne vlade, v kateri bi bili tudi soc. demokrati. Treba se zavedati, da je vsaka koalicija z elementi, ki so povzročili klanje dne 15. julija danes nemogoča. A tudi te načelnih vzrokov. Od koalicije v 1. 1918 do 1920 je .imelo delavstvo dobiček, ker tedaj so biii sprejeti vsi važni socialno politični zakoni, ker se je po polomu .1. 1918 čutila buržuazija slabotno. Danes pa je čisto druga situacija, ker danes se čuti buržuazija močno. In namen pritegnitve soc. demokracije k vladi je samo, da prevali buržoazija del odgovornosti za vse grehe na soc. demokracijo in jo tako kompromitira. Kompromis z vladno večino bi pomenil samo kapitulacijo delavstva. Vstop v vlado bi samo škodoval ugledu in časti stranke, ki naj zato ostane v opoziciji, v kateri je stalno rastla. Koalicija pa ni niti potrebna, ker se buržuazija sicer čuti močno, svoje zmage pa si ne upa in ne sme izkoristiti. Ne more odpraviti zaščite najemnikov in ne koalicijske pravice nameščencev in niti volitev, da bi izkoristila julijske dogodke, ni mogla razpisati. Avstrija je pač vsota dveh delov: Dunaja j in industrijskih krajev na eni ter kmečkih j in agrarnih dežel. Kakor ne more Dunaj ; vsiliti svoje volje agrarnim deželam, tako je ; diktatura podeželja nad Dunajem nemogoča, j V Avstriji je mogoča le borba na tleli demokracije. Današnji položaj je označen v razmerju kmeta do delavca. Leta in leta smo potrebovali, da smo prebili vsaj na nekaterih mestih zid nezaupanja, ki ga je postavila buržuazija med delavca in kmeta. Vsled julijskih dogodkov je ta zid zopet intakten. Avstrijski kmet ima v vladi in deželah svojo politično moč, ki si je ne pusti omejevati, prav tako pa tudi delavec ne svoje. Zato je sporazum mod delavcem in kmetom mogoč le na temelju demokracije in zato mora delavstvo vsak poizkus fašistovske diktature odbiti z vso odločnostjo. Naloga stranke je zato, doseči sporazum s_ kmetom in ohraniti delavstvo čim bolj sposobno za boj. Zato je kompromis napačen, ■ker vzame delavcem polet in zato je tudi vsaka notranja razorožitev nemogoča. Razorožiti je mogoče le proti nasprotniku, ki je tudi ssvoje strani pripravljen na razorožitev, a danes buržoazija noče razorožiti. Stranka mora ostati zvesta duši socializma in volji po oblasti in zato ne sme pustiti, da jo izapuste napo tkam umskim in .radikalni delavci. Vse delavstvo mora biti enotno in zaito mora biti strankina taktika taka, da .so zadovoljni tudi radikalnejši elementi. V nobenem slučaju pa ne sme priti do razkola in stokrat boljše je ubrati napačno pot — ker to napako je mogoče popraviti — kakor pa se vsled prave poti razbiti. Samo, to kar more delavca res navdušiti, samo to je v resnici nepremagljivo in zato je danes vstop v vlado nemogoč. Politične vesti. = Radie pokopal demokratski blok. »Juta ruji. list< objavlja izjavo ministra Spahe o politiki demokratske zajednice in muslimanske organizacije. Z Vukičevičem ni skle-viila JMO nobenega posebnega dogovora, temveč ostane v demokratski zajednici. Kar se tiče raznih mest, ki so jih sedaj dobili muslimani, je to posledica prejšnjega dogovora med radikali in dem. zajednioo. Kar se pa tiče ustanovitve demokratskega bloka, je dejal dr. Spaho, da je po zadnjih Radičevih izjavah v skupščini čisto nemogoče govoriti o tem bloku, ker so sedaj proti temu bloku celo oni demokrati, ki so ga preje zagovarjali. — Tako je torej Radič sam pokopal demokratski blok. — Začasni gospodarski svet pri trgovinskem ministrstvu. Trgovinski minister je poslal finančnemu odboru predlog uredbe o sestavi začasnega gospodarskega sveta pri j trgovinskem ministrstvu. Po tej nredbi bi j bila naloga sveta podajati trg. ministrstvu mišljenja in predloge, ki se nanašajo na gospodarstvo, socialno in finančno politiko in to iz lastne iniciative ali pa le na zahtevo ministra. Člane sveta imenuje trgovinski minister in sicer 15 na predlog zbornic, po 1 na predlog centrale industrijskih korporacij v Beogradu, združenja rudarskih podjetnikov v Beogradu, združenja bank, glavne zadružne zveze v Beogradu, glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug, Zadružne zveze v Ljubljani in zveze zemljoradniških zadrug v Sarajevu in osrednjega tajništva Delavske zbornice v Beogradu. Poleg tega ' lahko imenujejo trgovinski, finančni, želez-I niški, poštni, poljedelski in šumarski mini-1 ster ter ministra za agrarno reformo in sO- Ivan Podlesnik: IZ SPOMINOV NA DR. J. EV. KREKA. (Dalje.) Tu se spominjam na sedanje razmere v srcu Hrvatske v Zagrebu, ki so v teni oziru povsem drugačne. Zagreb silno kriči, da je v gospodarskem in kulturnem oziru zapo-stavljan in zanemarjan. Pri tem pa hrvatske stranke ne kažejo druga na drugo kot vzrok, temveč kažejo na vir studenca — Beograd. Za napredek Zagreba so vse stranke složne. Ko je bil Radič minister, se ni nič pomišljal opozoriti biskupijo, da naj reši svoje ogromne fonde pred nevarnostjo, da bodo romali v Beograd. Iz teh fondov se grade zdaj v Zagrebu ogromne stavbe. V tej složnosti in ljubezni strank do Zagreba se mesto razvija in raste navzlic kričanju o zapostavljanju. V Zagrebu je mnogo strank. Tri so se morale združiti v blok, da so pri volitvah v mestno zastopstvo odnesle neznatno številčno ne pa delovne večine. Iz strahu pred ko-inisarijatom in pa iz strahu, da bodo veliki načrti ki jih ima Zagreb v izpeljavi, zavla-čevani’ so se stranke zedinile tako pri vo-litvl žuoana kot posameznih odborov in s tem tudi "ri delu Zagreb uči v tem oziru mnogo Pri nas pa je bilo in je prav na- 8PKd?'za čas Lampetovega delovanja se je smatralo za največji kiU8P®jrt Ppa prečiti nasprotnikov gosp^arsk na^ . ; magari, da bi iz tega načrta ‘okli dati tii v njih hiše. Ne, ne sme biti, ker je stva zamišljena, predlagana in bo izpeljana nasprotnika. Tudi Lampe pri vsej svoji gospodarski širokoipoteznosti ni mogel preprečiti, da se ne bi tudi v njegovi stranki podobno postopalo. Vsi tisti nagajivi zbodljaji od strani deželnega odbora proti Ljub-ljani so izvirali največ iz nagajivosti maj h-nih ljudi, katerim je bila že jeza nasprotnika uspeh. Lampe je bil torej imenovan kanonikom. On je bil tedaj osebnost v politiki, ki je bila bolj osovražena, kot vse druge. Kadar se je napadalo Šušteršiča ali Kreka, je imel človek vtis, da se to dela iz zlobe, nagajivosti in »da je kaj heca<. Pri napadih na Lampeta pa se človek ni mogel iznebiti vtisa, da ko-reninijo ti napadi v globokem sovraštvu. Gotovo je tudi, da se je Lampe šele kot deželni odbornik pokazal v vsej svoji moči in da so tudi ljudje v njegovi stranki šele tedaj začeli spoznavati njegovo vrednost, ki se je do tedaj skrivala za njegovim žurnalističnim poslom, njegovimi shodi in predavanji po deželi in za njegovim delom v odborih gospodarskih organizacij. Priliko Lampetovega imenovanja sem porabil, da sem priobčil v »Domoljubu« kratek članek, v katerem sem opozoril na njegovo delo v lastnosti deželnega odbornika. Pri tem nisem imel pred očmi v prvi vrsti Lampetcve osebe, temveč delo celokupnega deželnega odbora, v katerem je bil Lampe gotovo velika sila. Deželni odbor je bil tedaj, ko je vsled vojske vsa politika počivala, srce in glava^celega slovenskega javnega in zlasti gospodarskega življenja. Ne rečem, da jo bila prilika imenovanja Lampeta kanonike m za ta namen morda nerodno izbrana. V sedanjem času, ko pričakuje lah- cialno politiko po enega člana. V vsem bo torej štel svet 52 članov. Člani se imenujejo za eno leto in ne dobivajo nobene plače. Pač pa imajo prosto vožnjo, kadar pridejo na poziv ministra v Beograd. Svet sklepa z večino glasov, dnevni red pa določa trg. minister. Na dnevni red pridejo pa tudi vsi predlogi, če so vloženi vsaj 10 dni pred sklicanjem seje. = Novi zakonski predlogi predloženi vladi. Trgovinski minister dr. Spaho je predložil predsedstvu ministrskega sveta sledeče zakonske načrte: zakon o zbornicah, zakon o merah, trgovske pogodbe z -Nemčijo, Belgijo in Anglijo, ter dva zakonska načrta o zaščiti industrijske lastnine. Skupščina ima torej dovolj gradiva za delo. — Poslanske dnevnice bodo zmanjšane. Finančni minister dr. Bogdan Markovič, ki je že večkrat dokazal, da je mož na svojem mestu, je jx>slal predsedniku vlade pismo, v katerem govori o potrebi reduciranja nekvalificiranih uradnikov, da se tako znižajo osebni izdatki. Da pa se ne bo govorilo, da so vedno udarjeni od redukcij plač samo nižji uslužbenci, predlaga finančni minister, da se poslanske dnevnice znižajo od 300 na 200 dinarjev, s čemur bi država prihranila 13 milijonov dinarjev na leto. — Nagajiv vo-lilec bi pripomnil, da se zaradi te nameravane redukcije poslanskih dnevnic v zadnjem času tako mnogo govori o demisiji finančnega ministra. Minister, ki reducira poslancem dnevnice, pač ne more biti popularen. — Premirje v Riimuniji. Notranja politična napetost v Rumuniji je vsled kompromisa, ki ga je sklenil Bratianu skoraj popolnoma prenehala. Nobene revolucionarne nevarnosti ni več. Splošno se sodi, da je princ Karl popolnoma odstopil od svoje namere, da poseže aktivno v dogodke, ker je Bratianu popolnoma ustregel njegovim finančnim zahtevam. Da pa je potolažil tudi dinastijo, je Bratianu pristal na to, da bo odstavljen kot vrhovni komandant vejske dosedanji' prijatelj predsednika vlade in da bo imenovan na njegovo mesto princ Nikola. Za glavnega inšpektorja rumunske vojske pa bo imenovan general Avarescu. S tem je sporazum med Bratianom in dvorom popolen. — Drž. podtajnik Manoilescu je zaprt v trdnjavi Sicari pod Bukarešto in vsak dan zaslišan. Manoilescu pravi, da ni hotel organizirati prav nobene zarote, temveč samo na legalen način braniti interese princa Karla. Hotel je izdajate svoj list in je to namero tudi policiji prijavil. Če je prinesel pisma princa Karla voditeljem opozicionalnih strank, potem je storil samo to, ko kurir, ki je prinesel Karlova pisma Bratianuu. Zakaj pa ta ni bil zaprt. Svoja pisma pa je šifraral samo zato, ker so mu vsa pisma odpirali in je zato tudi svoji soprogi pisal samo šifrirana pisma. — Dokumenti proti Gajdi objavljeni. Praško zunanje ministrstvo je objavilo dokumente o zvezah Gajde s sovjeti. V vsem so objavljeni trije dokumenti in sicer radiogram sovjetske vlade na sovjetskega zastopnika v Pragi. V tej brzojavki pravijo sovjeti, da še ne vedo, če bodo dovolili Gajdi prihod v Moskvo. Priznavajo pa njegove zasluge za padec Kolčaka. V drugem telegramu poživlja čičerin sovjetskega zastopnika v Pragi, da naj doseže da bo stavil Gajda svoje pogoje. V tretji brzojavki pa se poroča o Kra-kovieckem, ki je bil Gajdov posrednik in ki je zanesljiv pristaš sovjetov. = Soc. demokratski kongres zaključen. Po referatu dr. Rennerja je bila otvorjena debata z govorom gl. urednika »Arbeiter Zei-tunge«, Austerlitza, ki se v glavnem zavzel za tezo drja Rennerja. V istem smislu so govorili tudi vsi delegati soc. demokratskih organizacij, nakar sta imela zaključno besedo dr. Bauer in dr. Renner. Po uvodnemu zborovanju se je sestala posebna komisija, ki je sestavila resolucijo. Izvedena je čisto v smislu Bauerovih izvajanj. Resolucija najprej našteva vse nastope vlade proti delavstvu in njeno izkoriščanje julijskih dogodkov v strankarske namene. Meščanstvo s takim nastopom postavlja Avstrijo pred nevarnost državljanske vojne. Razorožitev je mogoča le v mirni atmosferi, vladi pa ni zato, da bi tako atmosfero ustvarila. Po svojem v Linzu postavljenem programu se je izjavila soc. demokratična stranka za kooperacijo razredov in koalicijsko vlado, toda le pod gotovimi pogoji. Teh pa do danes ni, zato ni ko z gotovostjo vsak član kakega podeželskega društva, da bo njega životopis s sliko priobčen v časopisu, če bo dobil še tako neznatno odlikovanje, ali če bo doživel čas, da bo obhajal 251etnico, odkar nosi na svojih plečih zakonski jarem — v tem času bi se tudi tako imenovanje smatralo za [>ovod pisanja slavospevov, ako bi si sam kaj takega previdno ne prepovedal. Takrat .pa je tisti člančič razburil — Kreka. Nič ni bilo pri Kreku nevarnega, če je v burji priletel nad koga in ga ozmerjal. V takem slučaju je bilo to votlo gromenje in strele niso udarjale. Ko se je vihar polegel, se je prikazalo zopet solnce ljubeznjivega smeha; kakor da bi se sramoval, je bil navadno potem še bolj prijazen. Drugače nevarno pa je bilo, če je prišel miren in začel pogovor o navadnih stvareh, sredi kate: rih je potem udaril. Takrat so udarci letel' in Krek sam ni kmalu pozabil, da jih je da-jal. Tak je bil Krek tedaj z menoj. R3*"“i ljivo mi je dokazoval, da to b se taki članki priobčevali v ker potem bi imel vsak Poal®\®^ifih jaz te-htevati, da se piše o njem v c ^ ^ ga nisem mogel ^“^^odnemu, kot je ker je moralo biti m® ^ k lahko spoznati, bil Krek, iz za celo delo da ni šlo za oseb > ge mi je zcjeia ma. deželnega odb°' • tigtih dni so bili veliki h, soSTeB'z naglico vrstili drug za drugim ; i o l vtisi teh dogodkov sem kmalu pozabi na tisti incident. Sele pozneje sem se večkrat I nanj spomnil in mislil na to, da je morda že I takrat vstala v Kreku neka nezadovoljnost nobena koalicija z vladnimi strankami mogoča. Vlada Seipla ni samo v nasprotju z delavskimi interesi, temveč škoduje tudi demokratičnemu razvoju republike. Kongres svari kmete, da bi se dali zapeljati od nasprotnikov soc. demokracije, ki ni proti delavski lastnini kmeta, temveč le proti izko-riščevalni lastnini veleposestnikov. Soc. demokracija noče diktature nad kmeti, temveč zvezo z njimi. Nato opominja resolucija delavce k disciplini (Koncesija Rennerju) in zlasti na delo za republikansko obrambno organizacijo. Na koncu poživlja resolucija delavstvo, da 12. novembra s čim večjo manifestacijo za republiko nastopi proti faSsofl. = Neuspeh ruske opozicije. Boj medop0" zicijo in vlado se še vedno nadaljuje. Opozicija je izdala poseben diskusijski list, vt>' tereni so navedeni vsi odstavki iz govo^ njenih pristašev na strankinem zboru, tera so bila v cficielnem poročilu izpušča na. Kljub vsej agilnosti opozicije, pa je njen# pozicija vedno slabša. Sedaj je proti opori*#--ji nastopila tudi gospa Kolontaj. V petrograj-skih tovarnah je od 17.661 oddanih glaso* dobila opozicija samo 281. DRUŠTVA ZA POSPEŠEVANJE CILJEV LIGE NARODOV. (K jutrišnjemu ustanovnemu občnemu zboru ljubljanskega društva.) Še pred ustanovitvijo Lige narodov so se osnovale razne organizacije z namenom, da propagirajo idejo Lige in jo popularizirajo. Za čas mirovne konference so se koncem ja': nuarja 1919 zbrali v Parizu delegati teh organizacij, da skupno zborujejo. Na tem zborovanju so se zedinili na skupen odpor proti onim vplivom, ki so na mirovni konferenci hoteli preprečiti ustanovitev Lige naro-dov. S podpisom mirovnih pogedb in ustanovitvijo Lige pa ni izginili sporazum med narodi sovražen duh. in pokazala se je še večja potreba po intenzivni propagandi mirovni)1 idej. Zato so se v decembru 1919 združile te- organizacije v Mednarodno unijo drušft\ za pospeševanje cilje Lige narodov in_ sl ustanovile skupen odbor in sicer s sedežen1 v Bruslju, tako da ostanejo neodvisne f, ne.ve, kjer je sedež lige narodov. števi*° društev je rastlo od leta do leta. Danes J v Mednarodni uniji udruženih 45 društev i 35 držav. Težišče pozitivnega dela je v trajnih komisijah za pravna in politična vprašanja, za propagando Ligine ideje in za narodne manjšine. Zan as Jugoslovane je posebno to slednje delo uprav velikanske važnosti, ker nam je na ta način dana možnost, spraviti vprašanje naših manjšin v drugih državah pred mednarodni forum. Uvidevši važnost teh društev in njih zgoraj naštetega dela so Beograjčani in Žagi ebčani ustanoviil taka društva že pred leti. V Ljubljani imamo že dve leti tudi, enako kot v Beogradu in Zagrebu, akademska društva za pospeševanje ciljev Lige narodov. Meščansko društvo se je osnovalo v Ljubljani letošnjo pomlad, in takoj začelo z delom. Delegat društva, g. dr. J. Pretnar, je zastopal društvo na mednarodnih zasedanjih Unije koncem maja v Berlinu in oktobra na sejah manjšinske sekcije v Sofiji, na katerih obeh kongresih se je razpravljalo tudi o naših manjšinah v tujini. Društvu je pa dosedaj pristopilo vse premajhno število članov kot bi to zahtevala njega izredna važnost za naše medn. manjšinske odnošaje in propagando ideje miru, ideje urejevanja medržavnih sporov ne potom vojne temveč potom mednarodnega razsodišča, v smislu načel Lige narodov. Zato se vabijo na jutrajšnji ustanovni občni zbor vsi oni, ki so jim pri srcu te zadeve. Na zboru bo imel kratko predavanje naš delegat pri Ligi narodov v Ženevi, g. Djura Pe-povič, in sicer o dosedanjih uspehih Lige na političnem polju. Kraj in 6as predavanja se naznani v vseh jutrajšnjih ljubljanskih dnevnikih. Društvo je strogo nadstrankarsko in vabi vse naše narodne in kulturne delavce, vse stanove brez razlike, posebno pa tudi naše ženstvo, da mu pristopi v največjem številu. Le tako bo društvu mogoče, vršiti njegovo veliko mirovno nalogo in ob enem pomagati našim bratom tam preko. P. V. B. napram Šušteršiču in njegovi desnici Lam-petu ter da je bil tisti Krekov izbruh izraz nezadovoljnosti ki se je šele iskala in ni bila še zrela. Navzlic svoji močni samostojnosti je bil Krek večkrat pristopen nainigavanjeni in šepetanju. Takih stvari pa je bilo vedno, posebno pa še tedaj dosti. V časih najhujših bojev za šusteršičevo glavo so se raznašale stvari, katerih mati je bila hudobija. Od. obeh strani so se vlačile v boj za kulisami stvari, ki so kazale na zlobnost raznašalce^- Lampe ni samo zvesto stal ob Šušteršiče^ strani, temveč je T® stopil tudi^ ospredje. Posledica je bila začasna r** £ lienost stranke »n pa gospodarske 7 , To zadnje ie moral° Kreka posebno boleti. Zadružna zveza je bila predvsem Krekovo delo, za katero je žrtvoval več kot za politiko- . . Ob prevratu se je šusteršičevo in Lampe-tovo delo zrušilo. Oba sta odšla iz domovine, katero sta dejansko ljubila in ji dolgo vrsto let zvesto služila. Med vojno sta bila v zmoti glede njenega spasa. Strast .bojev ju je zaslepila. Iz domovine nista odšla iz strahu, temveč zato, ker se jima je to svetovalo v interesu notranjega miru. Lampe je šel naj-prvo k svojemu prijatelju na Notranjsko. Ko so pa prišli tja Italijani, se je umaknil na Dunaj. Tam ga je doletela vest, da se v Ljubljani ruši v razvaline njegovo delo — Zadružna centrala — tisto nesrečno dete, rojeno v času notranjih strankinih bojev. Lampe je hitel v Ljubljano, da reši, kar bi se se rešiti dalo. S težavami in v osebni nevarnosti je prišel čez mejo. Na tej poti si je n kopal bolezen, kateri je v Ljubljani podleg^ ■ V nenormalnosti prvih povojnih mesecev Dnevne vesti — Črnogorska kneginja Vera umrla. pne 30. oktobra umrla v Nizzi na posledicah operacije sestra italijanske kraljice, črnogorska kneginja Vera. Pokojna je bila tretja hčerka črnogorskega kralja Nikole, torej teta kralja Aleksandra. Mati kralja Aleksandra je bila kot znano, princesinja Zorka, ki je bila pravtako hčerka kralja Nikole, torej sestra kraljice Helene in umrle kneginje Vere. — Za načelnika sanitetnega oddelka Dravske divizijske oblasti je imenovan sanitetni polkovnik dr. R. Jug, ki bo obenem vršil ■tudi dolžnost šefa kirurgičnega oddelka Dravske stalne vojaške bolnice. — V ministrstvu pošt in brzojava je pripravljen daljši ukaz o imenovanju, napredo-vanju in vpokojitvi poštnih in brzojavnih uslužbencev iz vse države. Ukaz bo predlo-zaa k dni kralju v podpis. „ r Agencija italijanskega konzulata na »usaku. pl0 uradnih informacijah iz Rima se opori na Sušaku v najkrajšem času agenda italijanskega konzulata v Zagrebu. Profesor Okunjev v Jugoslaviji. V Beogradu se mudi že nekoliko dni znani profesor zjgodovine in umetnosti in velik prijatelj našega naroda g. Okunjev. Profesor Okunjev, ki je priredil nedavno v Skoplju več predavanj ter si ogledal tudi izkopnine starodavnega mesta Stobi v Makedoniji, potuje iz Beograda v Zagreb, nakar obišče tudi Ljubljano. — Gimnazija v Murski Soboti ostane celotna. Da prepreči ukinitev 7. in 8. razreda gimnazije, je zaprosila mestna murskosubo-tiška občina, da sme vzdrževati ta dva .razreda v .lastni režiji. Prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi je to odobril. — Rezultati zadnje gdravniške preiskave srednješolk v Zagrebu so prav nepovoljni. Na I. realn-i gimnaziji ni imelo od 473 dijakinj 194 normalne teže, 129 jih je v rasti zastalih, 153 je slabokrvnih, 153 pa kratko-vidriih, 164 jih ima povečane žleze. Na II. ^■salni gimnaziji ni imelo od 529 preiskanih deklet 108 normalne teže, v rasti zaostalih J® našel zdravnik 76 deklet, anemičnih je “0, kratkovidnih 171, povečane žleze ima dijakinj. UT Kubelik in njegove gosli. Novosadski „ ^ovdatu poroča: Svetovni umetnik na gosU Rubelik je gostoval s svojimi čudo- ,mi Stradivariusovimi gosli, ki so vredne aad 1,000.000 Din, v Novem Sadu. Gosli »o zavarovane. Zanimivo pa je, da .je zahtevala zavarovalna družba od Kubelika, da mora Plačati, dokler se mudi v Jugoslaviji dvojno premijo... — Imenik glavnih in nadomestnih porotnikov za IV. porotno zasedanje v Ljubljani. Dne 14. novembra se prične v Ljubljani letošnje IV. porotno zasedanje. Za zasedanje so bili izžrebani sledeči porotniki: Kregar Andrej, posestnik in mizar, Vižmarje 59, Ljubljana; Pezdirnik Maks, posestnik, Dovje 9, Radovljica; Saiberger Josip, posestnik in čevljar, Tržič, Kranj; Kus Ivan, posestnik in trgovec, Zagorice 52, Radovljica; Praprotnik Alojz, gostilničar, Zg. Log 11, Litija; Rebolj Alojzij, ščetar, Preska, Ljubljana okolica 32; Anderle Ivan, posestnik in kolar, Breznica 12, Radovljica; Aljančič Janes, posestnik in trgovec, Kovor 28, Kranj; Ažman Anton, tesarski mojster, Kropa 16, Radovljica; Ažman Ivan, posestnik, Hraše 20, Radovljica; Lukan Franc, posestnik, Sp. upnica 3, Radovljica; Legat Anton, posestnik in krojač, Žirovnica 9, Radovljica; Luskovec Urban, posestnik, Godešič 33, Kranj; Urbanc Alojz, posestnik, Goriče, Kranj 1; Berlič Alojzij, mizarski mojzster, Zapuže 1, Ljubljana okol.; Šušteršič Josip, posestnik, Crnivc, Radovljica 5; Skr le p Franc, trgovec, Malavas, Ljubljana okolica 26; Kuralt Josip, in ^r80vec, Zg. Domžale 1, Kam-. J,°.sip’ Posestnik, Podmolnik 15, ^ ■ KraSmao Franc, velepo- sestnik, Koške poljane 12, Litija, Novak Avgust trgovec Vevče 36, Ljubljana okolica; Štrukelj Anton, posestnik in gostilničar, Trata 9, Ljubljana okolica; Kunstelj Ignac, gostilničar, Vrhnika 13, Ljubljana okolica; Bregar Ivan, posestnik in gostilničar, Izlake 4, Litija, Plevnik Ignac, posestnik, Tomačevo 9, Ljubljana okolica; Bregar Pavel, poje bilo nenormalno tudi mišljenje in čustvovanje ljudi. Hudobija se je parila z neum-nosti°- Po Sloveniji se je vlačila karikatura revolucije, majhni kričači in veliki hudob-Bili njeni galani. Iz teh krogov se je ne m ‘n trosila po Ljubljani vest, da Lam-LjublianTv.1-1 naravne smrti. Kar se je v želi trobilo r,sko šepetalo, to se je po dejana fantazij. . ljubljanske »revolucije« pi; iz Ljubljane do nljuba z dežele na P°,i nepoučenih in hudS? trikrat Porodlla- V še dandanes in je živi to obrekovanje ganju 1 usidrano v njih prepn- Dobro leto dni za Krekom je šel Lampe ja na polje smrti k Sv. Križu. Prehitro, da , pomagal reševati svojo Zadružno centralo, j *e je zrušila v razvaline, dasi bi se dalo p.aj še mnogo rešiti. Njen svet, na katerem 'ttji danes Ljubljanski dvor in hiše Jadranke banke, je šel za slepo ceno. Pa še mno-8° drugega. Silno se je mudilo takrat. Toda 0 vse je bilo v velikem polomu samo ma-enkost. Samo Šušteršiču je bilo dano, da je počakal in videl restavracijo stranke, proti Kateri je še enkrat nastopil. Toda njegove Jhoči so bile že davno prej zlomljene. Vi-uel pa je rast in razvoj svoje domovine — v okviru jugoslovanske države. Vsi trije spe večno spanje tam na ljubljanskem polju: Krek, Šušteršič, Lampe. Vsi lr»je veliki sinovi naše zemlje, za katero so k veliki ljubezni mnogo dobrega storili. V Kolikor jim še niso bile popravljene storjene jim krivice, jih bo popravil novi rod 111 ž njim zgodovina. (Dalje prihodnjič.) sestnik, Brinje 26, Kamnik; Tičar Ivan, posestnik in mizar, Vižmarje 48, Ljubljana okolica; Gašperlin Rudolf, _ posestnik, Begunje 22, Radovljica; Grašič Janez, posestnik, Primskovo 27, Kranj, Štrukelj Franc, posestnik .in mizar, Gunclje 24, Ljubljana okolica; Cerar Franc, gostilničar, Gradec 27, Litija; Žirovnik Alojz, posestnik, Zapuže 12, Ljubljana okolica; Kušar Josip, posestnik, Draga 14, Kranj; Rus Josip, posestnik in trgovec, Gornji Logatec 52, Logatec; Zupanc Franc ml., poestnik in trgovec, Lancovo 33, Radovljica. — Šebenik Lovro, trgovec in posestnik, Knezova ul. 220, Ljubljana; Fajdiga Pavel, trgovec :in posestnik, Sv. Petra cesta 17, Ljubljana; Bahovec Ivan, trgovec, Sv. Jakoba trg 7, Ljubljana, Kunčič Simon, posestnik, Sv. Petra cesta 45, Ljubljana; iRaloh Janko, trgovec, Stan trg 5, Bohoričeva ulica 14, Ljubljana; Rojina Ivan, posestnik, Sv. Jerneja cesta 59, Ljubljana; Pučnik Konrad, major v pokoju, Zimskega cesta 5, Ljubljana, Kregar Josip, tesarski mojster in posestnik, Povšetova cesta 19, L \i državne službe. Inženjar Ferdinand Šinkovec je imenovan za direktorja rudnika v Za bukov ^elezniškili uslužbencev na Češkoslovaškem? Češkoslovaški železničarjzi so predložili železniškemu ministrstvu gotove zahteve glede reorganizacije službenih razmer Te dni so diskutirale združene železničarske organizacije odgovor, ki so ga prejele na svoje zahteve od železniškega ministrstva. Delegati so ugotovili, da železniško ministrstvo ni dalo niti na eno zahtevo pozitivnega odgovora, vsled česar je vsako nadaljno pogajanje nemogoče. Konferenca je sklenila, da bo o tem obvestila ministrskega predsednika in železniškega ministra. — Dunajska policija dobila dvoje letal. Dunajska policija je bila opremljena z dvema aeroplanoma, tretji se gradi. Aeroplani so nabavljeni v svrho, da bodo opazovali ob demonstracijah zbiranje in gibanje mas ter javljali zadevne podatke potom radia. — Rusi pošiljajo franeozom darove. Ob priliki proslave stoletnice rojstva Marcelina Berthelot-a je bila najbolj številna zastopana ruska delegacija Lunačarskim na čelu. Ruska delegacija je izročila francoski vladi prispevek 10.000 zlatih rubljev (okoli 27 milijonov dinarjev) za zgradbo .»Doma kemije"'. Zanimivo je, da je franooski tisk ta dar pravtako ignoriral kot dejstvo, da se je udeležila proslave tudi nemška delegacija. Ruska delegacija je sporočila Ucrriot-u, da namerava organizirati sovjetska vlada v Leningradu in Moskvi razstavo francoske umetnosti. Delegacija je povabila francosko prosvetno ministrstvo k sodelovanjzu. Raz-veu tega je sporočil Lunačarski Herriot-u, da namerava sovjetska vlada pokloniti muzeju v Luxemburgu zbirko del mlajših ruskih umetnikov. Končno je povabil Lunačarski .Francijo, da naj bi sklenila z Rusijo literarno-unietniško konvencijo, kakoršna obstoja med Italijo in Nemčijo na eni in Rusijo na drugi strani. Medtem je Francija za vse te ponudbe gluha ter se drži napram Rusiji povsem hladno. — Tatvine v muzejih v sovjetski Rusiji se v zadnjem času vedno bolj množe. Zato je vzpostavil ljudski komisarijat za prosveto posebno komisijo, ki naj ukrene vse potrebno, da se bodo muzeji tako za časa obiskov kakor tudi medtem, ko so zatvorjeni, bolje nadzorovali. Dalje je odrejena, da ne morejo stanovati v muzejnih poslopjih več ljudje, ki ne spadajo k muzejskemu perso-nalu. — Katastrofa »Principesse Mafaldc«. Iz Londonap poročajo: Agencija družbe »Navi-gazione Generale Italiana« v Rio de Janeiro objavlja, da pogrešajo po zadnjih izkazih o rešenih ponesrečencih še 296 potnikov »Prin-cipesse Mafalde«. Bestijalen zločin pri Trbovljah. Ob železniški progi med Trbovljem in Hrastnikom vodi steza, ki jo domačini prav malo uporabljajo. Na tej stezi so srečali te dni trije mladeniči — najbrže rudarji — kmetsko dekle. Lopovi so dekle po vrsti posilili, nato jo pa pozvali, da naj skoči prostovoljno v Bavo, ki je bas na onem mestu zelo nevarna. Ker deklica ni hotela skočiti prostovoljno v vodo, so jo .zgrabili ter vrgli v Savo si; loma. Grozni prezir je opazovala na drugi strani Save žena, ki je prijavila zadevo nemudoma orožnikom. Orožniki so lopove takoj .izsledili ter jih odvedli v zapore okrajnega sodišča v Laškem. — Radi umora lastnega sina obsojen na smrt. Te dni se je. vršila v Mostaru obravnava proti 56-letnemu Ibri Jagriču, ki je bil obtožen umora svojega sina. Jagrič je udaril svojega sina park ra t s sekiro po glavi, tako da mu je lobanjo popolnoma razbil. Obtoženec se je zagovarjal s silobranom, trdeč, da je prvi navalil navalil nanj s sekiro sin,- vendar pa so priče in zdravniki ta zagovor ovrgle, nakar je bil obsojen Jagrič na snvrt na vešalih. Jagrič je sprejel obsodbo popolnoma enodušno. Črhnil ni nobene druge besedice kot: »Neka!« (Naj.) — Defravdant Blažič pod ključem. Defrav-dant Blažič, ki je pobegnil s 600.000 dinarji s svojo ženo vred iz Zagreba v Gorico je bil od italijanskih oblasti .prijet. Ker je pošte-ujakovič italijanski državljan pride pred italijansko sodišče, dočim bodo .izročili njegovo ženo našim oblastim. Pri Blažiču so dobili še večji del poneverjene vsote. Zasledovanje Blažiča je bilo takorekoč filmsko. Lopov je bežal v avtomobilu, naša policija pa ga je preganjala takorekoč v koraku, dokler ga ni aretirala končno od naših oblasti avizi-rana italijanska policija. Pri pasiranju meje sta pomagala Blažiču dva tihotapca: hivši financar Kikin in njegov svak Nusika. Oba so zato zaprli. — Ravnatelj-defravdant pred sodiščem. V Sarajevu se vrši te dni proces zoper bivšega ravnatelja podružnice zavarovalne družbe .»Jugoslavija«, Nikolo Vrančača, ki je obtožen velike poneverbe v škodo družbe. Zavarovalna družba trdi, da je oškodovana za 700.000 Din, dočim so ugotovili izvedenci samo škodo 500.000 .Din. — Zgodaj je začel. Ko so se mudili te dni pri knezu Hugonu W.indischgraetzu na Ro-genšpergu pri Liiiji prijatelji kneza, njegovi jesenski gostje in lovci, je uporabil 16 letni sluga kneza Herman Kušier, .ki je kuril po sobanah peči, priliko ter ukradel princu Rudolfu Hoiieniohe-u s Češkoslovaškega večji znesek čeških kron, princesi Gabrieli Raabor iz gradu Grafienega pri Dunaju pa denarnico zvečjo vsoto lir. Ker je imel v sobe gostov dostope dinole Herman Kušier, ki je začel vrhutega na debelo zapravljali, si kupil dežni plašč ter poslal nekega prijatelja v Ljubljano zamenjat češke krone, je bilo takoj jasno, da je izvršil tatvino on. Aretiran, je priznal. Prepeljali so ga v sodne zapore v Litiji, kjer sedaj svojo lumparijo neprestano objokuje. — Z nožem si je prebodel srce. Iz Maribora poročajo: V Novinah pri Št. liju je izvršil te dni 761etni prevžitkar Štefan Vavpotič samomor. Starec si je prebodel s kuhinjskim nožem srce. Vzrok samomora ni znan. — Pri prehudem zaprtju, napenjanju, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna grenčica »F r a n z J o s e f« izdatno izpraznjenje črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z izbornim uspehom uporabljajo vodo »Franz Josef« tudi pri zdravljenju trakulje. Ljubljana. 1— Zadnja pot magistratnega nadkomisar-ja Ivana Robide. Pogreb upokojenega magistratnega nadkomisarja Ivana Robide, ki se je vršil v soboto popoldne ob 2, uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, je dokazal splošno priljubljenost in spoštovanje, ki ga je užival pokojnik. Na njegovi zadnji poti so spremili Ivana Robido razven številnega občinstva razni zastopniki oblasti. Mestno občino je zastopal magistralni ravnatelj dr. Zarnik, policijsko ravnateljstvo ravnatelj Fink. Med drugimi smo Opazili v sprevodu bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, bivšega predsednega deželnega sodišča Alberta Levičnika, prvega drž. pravdnika Ogoreutza in številne policijske nameščence, bivše stanovske tovariše pokojnika. 1— Opozarjamo na četrtkovo operetno predstavo, ki je mišljena kot ljudska predstava z izredno znižanimi opernimi cenami. V petek pa bo prva dijaška predstava popoldne ob 15. uri in sicer Shakeskearejeva komedija Ukročena trmoglavka. 1— Trgovci in trgovski nameščenci! Drugo predavanje g. prof. Vovpotiča o aranžiranju izložb je v četrtek 3. novembra 1927 ob 8. uri zvečer v novi mali dvoranici hotela Union. — Odbor. 1— Komorni kvartet »Zika«. Izšli so iz Ljubljane, iz ljubljanskega opernega orkestra ter po temeljitem študiju lin vsled svoje izredne muzikalne nadarjenosti pohiteli v širni svet, kjer se danes navajajo med prvimi najslavnejšimi koncertanti komorne stroke. Zikovce pozna ne-le cela Evropa ampak tudi vsa južna Amerika. V Evropi so se uveljavili v vseh glasbenih centrih, posebno pa še na mednarodnih glasbenih festivalih v Solnogradu in Benetkah, v Španiji- so odigrali v dveh turnejah v vsaki več kot po 40 koncertov. Madrid in Barcelona sta zahte-vaal venomer ponovitev koncertov. Februarja letošnjega leta so bili v Londonu, marca pa -so nastopili svojo zmagoslavno pot v Južno Ameriko. 26. marca so na odprtem oceanu proslavili Beethovnovo stoletnico, o kateri so potem poročali radiogrami v Ameriki in Angliji. Svojo ameriško turnejo so začeli v Braziliji ter imeli nato 46 koncertov, o katerih so prinesli razni španski, portugalski, nemški in angleški listi naravnost sijajne kritike. Te dni prirede vrsto koncertov v Sloveniji, prvi se vrši v Ljubljani v petek 4. novembra ob 20. uri v Unionski dvorani. Predprodaji v Matični knjigami. 1— Društvo »Treznost« naznanja svojim članom (icam), da se v sredo 2. t. m. ne bo vršil redni sestanek. 1— Predavanje v »Pravniku«. Kakor vsako leto, bo priredilo društvo »Pravnik tudi letošnjo zimo vrsto predavanj iz raznih pravnih panog, namenjena vsem, ki se zanimajo za pravne probleme. Kot prvi predavatelj bo nastopil gd. deželnosodni svetnik Anton Lajovic, ki bo predaval o predmetu: »Materi-jasno procesno vodstvo in njega meje v našem civilnopravdncm redu.« Predavanje se bo vršilo v sredo, dne 2. novembra t. 1. ob pol 6. popoldne na sodišču v Ljubljafti, soba št. 79. PRAZNIK VSEH SVETIH V LJUBLJANI. Obe glavni dovodni cesti sta izgledali včeraj kot dve ogromni živi mravljišči, Že od ranih dopoldanskih ur neprestano bruhajoči tisoče ljudstva na zadnje počivališče Ljubljančanov pri Sv. Križu. Vmes so drdrali avtomobili vseh tipov pomešani z najraz-novrstnejšimi vozovi. ..x9b‘?k ie btl naravnost rekorden. Pokopališče je izgledalo kot eno samo nepregledno morje cvetja in lučic in težko je bilo najti osamljen grob, kjer ni ljubeča roka svojcev ali prijateljev okrasila in razsvetljila skromne gomile ranjkega Ob 3. urt popoldne so zapeli združeni pevski zbori pri velikem križu sredi pokopališča zalostinki »Beali niortui« in Ferjančičevo nagrobn ico, nakar so se podali na gomile voj- i n kier se je 'vr^Ia ob spomeniku ju-der, burskih žrtev veličastna žalna proslava. Naval .ljudstva je bil tak, da je policija le s težavo ohranila prostor v gaju okrog spomenika za pevce in ostale sodelujoče. Proslavo je otvorila godba Dravske divizije s prekrasno, globoko Beethovnovo žalno koračnico,' nakar so zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom g. Prelovca Pavšičevo »Spomladi vse se veseli«. Nato je imel krajši, a zelo ginljiv spominski govor bivši vojni kurat g. Bonač, ki je s svojimi živimi in preprostimi besedami ganil navzoče do solz. Zahvalil se je vladnemu komisarju mestne občine g. Mencingerju za njegovo požrtvovalnost in skrb, da se je vojne grobove tako temeljito .očistilo in uredilo. Zahvalil se je navzočemu vojaštvu za njegovo proslavo spomina svojih umrlih starejših drugov, dalje je izrekel zahvalo pevcem, šolski mladini za lepo ckrašenje grobov s cvetjem in venci in končno vsem navzočim za ogromne udeležbo pri počaščenju spomina preminulih borcev. Nato so bivši vojni kurati intonirali »Li-bera«, sledila je prelepa Prelovčeva »Oj Doberdob«, nakar je zaigrala vojaška godba drugo žalostinko. Proslavo je zaključila častna salva v pozdrav mrtvim vojnim tovarišem. Med ogledovanjem prekrasno okrašenih grobov so se pričele množice poslavljati od svojih dragih in se v nastopajočem mraku vračati v mesto. Enako sliko so nudila tudi ostala pokopališča, tako pri Sv. Krištofu, na Viču, v Stepanji vasi itd. Število obiskovalcev pokopališč je bilo težko tudi vsaj približno ugotoviti, vendar nam bo tudi to mogoče povedati, čim uredi svoje prispevke in podatke »Društvo za zaščito mladine«, ki je razvrstilo svoje nabiralce na vseh glavnih dohodih na pokopališče. KONGRES JADRANSKE STRAŽE. V soboto ob 10. je bil otvorjen v Splitu 1. kongres Jadranske Straže. Kongres se je vršil v narodnem gledališču. Med drugimi je prisostvoval kongresu kot kraljevski odposlanec general Todorovič, nadalje so bili navzoči predstavniki vojaških in drugih oblasti, narodna društva iz cele države, kakor Narodna obrana, Jugoslovenska Matica, Rdeči Križ itd. Kongres je otvoril predsednik centralnega odbora Jadranske Straže Juraj Biankini, ki je najprej pozdravil kralja. Spomnil se je pokojnega generala Kovačeviča in albanskega poslanika Cena bega. Njegov govor jc trajal uro in pol. Omenjal je intrige Italijanov, ki si prisvajajo naše morje, medtem ko govori zgodovina že od zdavnaj, da je to morje naše. Opozarja Italijane, da naj ne pozabijo borbe s serijskimi uskoki, bitke pri Visu in svetovne vojske, ki so se je udeležili naši ljudje. Ugovarja kardinalu Maffiju, ki bi bil za časa milanskega kongresa kot cerkveni funkcijonar moral bolje poznati cerkveno zgodovino ter borbo 'Dalmacije za uvedbo staroslovenskaga jezika v službi božji. • Za njim je pozdravil župan mesta Splita delegate kongresa. Nata. je bil odposlan brzojavni pozdrav kralju, prestolonasledniku, ministrskemu predsedniku rin ministru vojske. V imenu srbske organizacije Jadranske straže je govoril Radosavljevič, v imenu odbora Jadranske straže v Zagrebu univerzitetni profesor Šilovič, ki je povdaril, da se bodo vsi Hrvati, Srbi in Slovenci enako borili za Makedonijo kakor tudi za Jadran. V imenu osrednjega odbora Narodne obrane je govoril Džamonja, ki pošilja pozdrave zasužnjenim bratom v Istri in Gorici. Velike ovacije je izzval črnogorski starec Mite Bresun, ki priporoča Italiji, da naj nič ne zahteva, medtem ko mi moramo zahte-vali. Istro, Reko in Gorico. Borbe ni treba voditi z orožjem, ker bodo vsa ta vprašanja, ko se Rusija dvigne in se slovanstvo zedini, rešena z eno potezo. Kongresu so bili poslani številni pozdravi. Popoldne je bila seja poedinih odborov. Danes in jutri bodo odbori nadaljevali dedo. MAKSIMILIAN HARDEN UMRL. V malem kopališču Montana Vernala v Švici je umrl dne 30. oktobra znani nemški publicist Maksimilian Harden. Maksimilian Harden je bil rojen dne 20. oktobra 1861 v Berlinu. Njegovo prvotno ime je bilo Isidor Witkowski. Leta 1886 je radi nekega rodbinskega spora svoje ime izpremenil. Maksimilian Harden je bil eden od najbol j pnominentnih publicistov predvojne Nemčije Neizprosni kritik cesarja Viljema II. je srdito napadal osebni vpliv nemškega cesarja na politiko in sistem nemške predvojne politike. Imel je dobre informatorje: Njegova zaupnika sta bila Bismarck (posehno potem, ko je bil odpuščen) in pl. Holstein. Od teh dveh zaupnikov je izvedel vse zakulisne mahinacije. Harden je vzbujal že v mladih letih kot urednik lista »Berliner Volkszeitung« s svojimi političnimi in literarnimi članki, ki jih je izdajal pod pseudonimom »Apostata«, naj-večjo pozornost. Leta 1892 je ustanovil ted-nik »Zukunft«, ki je izhajal do leta 1923. Prva leta je napisal vsak teden v svojem lsitu briljanten uvodnik. Imel je prvovrstne sotrudnike za vse panoge politike, znanosti, umetnosti in literature. Zadnja leta je napolnil skoraj ves list sam. S svojimi »o-trudniki se je bil namreč sprl, novih pa ni mogel pridobiti. Vsekako pa je bil največji poblicistični talent predvojne Nemčije. Vsled svoje univerzalne izobrazbe, vsled svojega izrednega daru za originalno in duhovito opisovanje političnih dogodkov je postal tako popularen, da je doseegl njegov tednik znatno višjo naklado kot katerikoli drugi politični list v Nemčiji. K temu je pripomoglo zlasti tudi dejstvo, da j'e nastopal Harden vedno absolutno samostojno, ne gle-,de na levo in desno ter se zavzemal s svojini ostrim peresom za preganjane in se boril zoper ukoreninjene predsodke. Ob izbruhu vojne je bil Harden vsled svojega nastopa zoper kneza Filipa Eulenburga na višku svoje slave. Izprva je zastopal sicer imperialističue tendence ter podpiral pogosto vsenemške težnje, pozneje pa je po- stal zvest pacifist, s čemer je koristil indirektno tudi naši stvari. Leta 1922 je dobil Harden za svojo leta 1918 izdano knjigo »Krieg und Friede« Strindbergovo nagrado. GR»115 DŽINGISKANA NAJDEN. Kot poroča »Sunday Express«, se je posrečilo ruskemu arheologu Kozlovu po dvajsetletnem trudu v puščavi Gobi najti grobnico ‘Džmgiskhana. Grobnica se nai.aja v neki gori v bližini razvalin mesta Karakopo. Mavzolej je 12 kvadr. metrov velik prostor, v katerem je postavljen sarkofag. V sarkofagu stoji srebrna krsta. Na krsti stoji 78 kron knezov, ki so se Džingiskhanu deloma prostovoljno udali, deloma pa bili od njega premagani. V omari je shranjeno zlato in srebrno z diamanti okrašeno orožje mon- zoleju njegov kip, astrologični instrumenti in prestol iz slonove kosti, Id ga je vzel Džin- golskega osvojevalca. Dalje se nahaja v rnav-,lc _ “ ’ ’ ' prestol iz slonove Kosti, ki ga giskhan s seboj iz Indije. V prostoru pri mavzoleju stoje kot straža tiger, .lev in konj v naravni velikosti. Grobnico straži 7 lam. Vsakih sedem ur mora eden od svečenikov zvoniti z mrtvaškim zvoncem. Vsako leto enkrat se vrši v spomin Džingiskhana posebna svečana služba božja, ki ji prisostvujejo poglavarji mongolskih plemen, potomci | vazalov osvojevalca. V drugem predprostoru se nahaja kronika mrtvecev, ki jo je diktiral Džingiskhan sam, dalje sveto pismo iz 13. stoletja, ki je je napisal in ilustriral neki | angleški menih in tablica italijanskega raziskovalca Marka Polo-a. — Tristo kilometrov ■od Džingiskhanove gr-cbnice je našel profesor Kozlov grob Džingiskhanove najljubše žene. Truplo leži v krsti od mramorja. Na krsti je sledeči napis: »Tu počiva kraljica Dclma, ki je velikega khana tik pred njegovo smrtjo prosila, da naj jo usmrti, da ji omogoči, da mu pripravi na drugem svetu prostor. Khan je njeno dušo osvobodil s tem, da je potisnil kraljici bodalo v prsi. Tako je umrla v njegovih rokah sedem dni prodno je preminul on.« PODROBNOSTI 0 POTOPU »MAFALDE«. Število žrtev, ki jih je zahteval potop :*Ma-falde« še vedno ni ugotovljeno. Paroplovna družba »Navigazione Generale ItaMana«, zatrjuje, da so bili vsi potniki rešeni ter da je utonilo samo 20 mož posadke. Na drugi strani poročajo iz Rio de Janeira, da je zahtevala katastrofa nad 300 človeških žrtev. Vsekako pa je morala biti katastrofa strašna. Eden od rešenih strojnikov »Mafalde« opisuje potop tako-le: Štiri ure smo že borili za življenje, predno se je parnik potopi!. potrgali pri treh rešilnih čolnih, medlem ko so jih spuščali v morje, preperele vrvi, .vsled česar so strmoglavili eolni z potniki Med pasažirji je izbruhnila divja panika, kar je rešilno akcijo zelo otežkočilo. Katastrofa je nastala vsled tega, ker' se je zlomil propeler, ki je prebil dno ladje, nakar je udrla v strojne prostore vc.da, vsled česar je eksplodiral kotel. Na tacate ljudi je plavalo po morju, ko so s pojavili nenadoma morski psi in jeli napadati ponesrečence. Ko se je ladja že potapljala, se je pripetila druga ekplozija, ki je raztrgala ladjo dobesedno na kose. Ruševine so padale na plavajoče ljudi. Vse povsodi so se .razlegali kriki ljudi, ki so jih poškodovale ruševine ladje in onih, ki so jih mrcvarili morski psi. Kriki so trajali neprenehoma do pol 11. ure zvečer. Ponesrečenci pripovedujejo, da so se vred v morje. Več rešilnih čolnov se ni moglo uporabiti za reševanje, ker niso imeli vesel. Čim ne hi bila izbruhnila med potniki panika in če bi bili rešilni čolni brezhibno funkcionirala, bi bilo mogoče rešiti vse potnike, ker je bilo morje poplnonn mirno in so bili v nevarnosti samo oni, ki so poskakali v morje, vsled česar so jih napadli morski psi. Posebno tragično se čuta zadnji brezžični brzojav telegrafista. Brzojav, ki ga je prejel francoski parnik »Formosa in ki ga obijajo južnoameriški listi se glasi: iZsprli so me v radio-kabino. Kaj se godi okoli mene, ne vem. Vem samo to, da mi je komandant, da moram klicali neprestano118 pomoč.« Komandant ladje Giuli je nastopal j®*' škc. Vodil je reševalno akcijo. Ker je stal® zadnjega na ladji, se je ž njo vred poiop Ko se je potapljal, je pozdravil rešene z r0' ko ter zaklical: »Živela domovina!« lija Erenburg: 72 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz rušiine prevedel Š. L.) Halibjeva je brez površnika že pošteno zeblo in ga je najmanj veselilo, da bi toliko časa ostal pod milim nebom vlažne in še dolgo ne pomladanske noči. Vendar pa to ni bila edina njegova skrb. Najneprijetnejše mu je bilo to, da je oblečen cvme il faut in da lahko vzbudi pozornost. Razven mačkov je sempalja srečal kakega pasanta, ki ni z malim začudenjem pogledal na čudnega kavalirja. Za vsako ceno je moral zavarovati svojo osebo pred temi neskromnimi pogledi. Najboljše bi bilo seveda, če bi šel kral-komalo na kolodvor in bi tam v čakalnici predremal še ostanek noči. Na kolodvoru je bilo svetlo in mnogoljudno, Halibjev se je pa bal svetlobe in ljudi. Če se pa še spomnimo, da se je bal tudi mačka, lahko rečemo, da se 'je Halibjev to noč bal vseh in vsega. Imel je popolnoma prav, ko je sanjal o sanatoriju. Bil je že skrajni čas, da se izleči iz pozdravi. Zaenkrat se je tihotapsko plazil po temni ulici Delambre. šel je, kakor bi se hotel vtisniti v zid kar. se mu je skoraj posrečilo. Siva obleka in prsten obraz sta popolnoma harmonilara z barvo pariških hiš. Samo urne, nemirne roke so nerodno opletale, drhtele in se plazile po zidu ko jegulje na pesku. Kako naj ubije te štiri ure? Tedaj mu je pa prišla v glavo misel o nekem hotelu, ki bi popolnoma odgovarjal njegovemu razpoloženju. Na hotel se je spomnil z nežnim hrepenenjem, skoraj prav tako ko Andrej. Tam namreč ne zahtevajo izkazal in si ne ogledujejo obrazov. Samo to je težko, ker v tak hotel skoraj ne sme brez spremstva. Najboljše bo, da najde kakšno dekle. Če bo z dekletom, ne bo sumljiv. Dekle je ko legd-, timacija njegove zanesljivosti. W»rkur< odtfovorsu: Andrej Serer. Val v Ljubljani.