Leto V., štev; 190 Leha{a ob 4 »jntraf. Stane mesečno 20-— Din sa Inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: ililiiošičeva cesta čt 18/1 Telefon St 72. Ljubljana, 12. avgusta. Ko je bil vstopil Stjepan Radič s celotno svojo stranko v boljševiško interna cijonalo, se je včeraj pod zaščito kraljevske vlade SHS z diplomatskim potnim listom vrnil v Zagreb. Smeje se je vozil mimo naših pogranienih oblasti, ki so z zapornim poveljem v žepu, perpleksno gledale, kako' se vrača voditelj vseh protidr-žavnih elementov kot poinomočnik moskovske sovjetske vlade na Balkanu in kot- gospodar kraljevske vlade v državo, katero je s tako vnemo celo mcsece blatil po Evropi. Pred svojim odhodom iz Moskve je izjavil Stjepan Radič v boljševiškem službenem glasilu svoje zadovoljstvo nad novim režimom v Jugoslaviji (katere on ne priznava) in svoje prepričanje. da je sedaj vse v najboljšem tiru. da se more realizirati boljševiški ideal tudi v kraljevini SHS. Res je vse v najboljšem tiru. V ju-goslovenskem parlamentu je Radieeva stranka glavni in odločujoči faktor vladine večine. Predsednik HRSS se hvali, da je prisilil jugoslovenskega kralja, da je postavil vlado po njegovi, Radičevi volji, češ. zbal se je moje revolucije. Koneilijantno pripominja, da mn je revolucija .» posmr-šno pravi Radič. Toda ali tudi jutri, ko bodete vi-cMi, da je proti Vam in Vašim idealom ona ista država, katera je plod teli idealov, ko se bodete končno uve-rili, da sem jaz. ki razdiram od Boga in kralja postavpena avtoriteta nad Ta mi? Tudi jutri. Nacijonalna misel nc umre. Toda prožim ji. da bo kmalu tako pregrešna, kakor je bila nekdaj pod tirani. Hočejo jo proglasiti za bontovnika proti avtoriteti države, katero je ona stvorih . Tak je Radidev načrt. Danes je dobil svojo drugo sankcijo. Vlada od njegove milosti je zmagala s 169 proti 114 glasovom. Predigra je končana. Radič snuje nadalina načrta Ljubljana, sreda, 13. avgusta 1924 Poštnina pavšaliranau Cena 2 Din za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul. št 64. Telet, it 36- Podružniclj Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova e Račun pri požtn. čekov, zavodu štev. 11.842. Glasovanie o deklaraciji DANES ZJUTRAJ OB % 2. SE JE VRŠILO GLASOVANJE O DEKLA-RACIJI. - VLADA JE S POMOČJO RADICA, NEMCEV IN TURKOV DOBILA VEČINO. Beograd, 13. avgusta, p, Pozno ponoči j menil niti govor dr. Marinko viča, ki je je bila zaključena deklarasijska debata. Vlada je dobila zaupnico. Iz razmerja glasov se jasno vidi njena popolna odvisnost od radičevcer ter tujerodnih ele-irenlov, Nemcev in Turkov. S koncesijami ra račun narodnega jedinstva in nacijo-nalnih interesov je kupljena ta večina. Brez koncesij Badiču, Nemcem in Turkom bi vlada ostala napram nacijonalni opoziciji daleč v manjšini ter ne bi spravila skupaj niti 100 glasov. Rezultat glasovanja je 169:114. * Beograd, 12. avgusta, r. Na današnji dopoldanski seji skupščine je bila po izvršenih formalnostih predlogu poslanca Voje Laziča glede izpremembe o beglu-ški uredbi v Bosni in Hercegovini priznana nujnost. Nato jo- predsednik skupščine Ljuba Jovanovič naznanil, da je v smislu § 41 poslovnika vložilo 40 poslancem predlog, da se debata o vladni deklaraciji skrajša in konča že da.nes. (Viharni protesti pri opoziciji. Klici: »Ali je to parlamentarna delovna vlada? Bojč se razprave!) Pri glasovanju je bil predlog sprejet z večino glasov. V razpravi o vladni deklaraciji je govoril prvi radikal dr. P e l e š, ki je kon-statiral. da je bil prihod Radičeveev v Beograd sicer z veseljem pozdravljen, vendar pa se žalibog njihova politika ni čisto nič izpremenila. Niti en Radičevec še dosedaj ni izpregovoril v debati, da dokaže sodelovanje svoje stranke v skupščini in da Radičevci niso prišli samo za to, da bi niši!i ali podpirali vlado. Ako ostane pri t.em, potem bi bila HRSS nekak Damoklejev meč, ki operira enkrat v Zagrebu, drugič v BeogTadu. Davido-vičeva vlada je šla Radičeveem na roko, ni pa m šla pri njih nobenega odziva. Nasprotno. Radičeva stranka je stopila v tretjo interna cijonalo. Nikakor se ni mogoče sporazumeti z nepomirljivimi formulami HRSS od 3. avgusta, v katerih se izjavlja, da je bil vstop v tretjo inter-nacijonnlo izvršen, ne da bi stranka opustila svoj program in taktiko. Dr. Peleš je dalje napadal vlado, ker se ni udeleževala debate in ugotovil, daje s tem pokazala svojo parlamentarno slabost ter izgubila bitko. Na tem ni ničesar izpre- Dastopil šele po štirih dneh. Marinkovi-čev govor samo dokazuje, da je vlada razo-2.irana.ker je uvidela, da problema naše notranje politike ni mogoče tako lahko rešiti. Dr. Peleš je izjavil koncem svojega govora, da bo glasoval proti deklaraciji. Posl. W i 1 d e r je naglašal, da pomeni sklep o skrajšanju debate kršitev poslovnika, čemur pa predsednik Jovanovič ugovarja. Pri glasovanju je ostal Wilder-jev predlog v manjšini. Bivši minister Simonovič je kritiziral vladno deklaracijo, ker ne pove, v čem obstoja sporazum vladnih skupin. Zdi se mu. da gre za revizijo ustave, toda te vlada ne more izvesti, ker ne razpolaga s tripetinsko večino. Pozdravlja vsako akcijo, da se zatre korupcija. Ugotavlja-, da prišla Moskva do prepričanja, da na Balkanu s pomočjo delavstva in njihovih strank ni mogoče doseči komunistične revolucije. Zato poskuša, da uvede boljševiški sistem s pomočjo »kmečke internacijonalec. Vlada naj zato razjasni, kako stališče zavzema napram vstopu HRSS v seljnčko interna cijonalo in kako se ta pristop sklada z našim kazenskim zakonom in posebno z zakonom o zaščiti države. Naš narod bo imel dovolj moči, da zatre tudi poskus s seljačko internacijonalo, ki nikakor ne more izboljšati položaja selja-kov, ker vlada ravno v Rusiji največji kaos. Seja je bila zaključena ob 12. uri. Beograd, 13. avgusta, r. Na popoldanski seji skupščine so govorili v deklaracij ski debati govorniki najrazličnejših strank, med drugimi davidovičevec Aga-tonovič, samostojni demokrat Gjorgje Brankovič, radikali: Milan Pavlovid, Boža Maksimovid i. dr., Svetozar Pribidevič pa v osebni zadevi. Ob pol 8. zvečer je bila seia prekinjena in se je nadaljevala ob 9. Govorili so še zadnji govorniki strank med njimi Niko-la Pašič, ki pa se je omejil na kratko izjavo, da radikalska stranka ne more imeti zaupanja do nove vlade in da bo zato glasovala proti deklaraciji. Ob pol 2. zjutraj je nato zbornica prešla k glasovanju. Za vlado ie glasovalo 169 poslancev, proti 114. »Ljudska vlada" na delu PRIPRAVE ZA PARTIZANSKI REŽIM. - NEKDANJI «DEUTSCHES HAUS» PRVA KUPNINA ZA NEMŠKE GLASOVE! — PROTI NACIJONALNI SMERI NAŠE ŠOLE. - IZROČITEV KMETIJSKE DRUŽBE NAŠIM KLERIKALCEM. - VARANJE DRŽ. NASTAVLJENCEV IN PEN-ZIJONISTOV. — IZIGRAVANJE HIŠNIH POSESTNIKOV IN NAJEMNIKOV. Beograd, 12. avgusta, r. Vlada za časa deklaracijske debate ni mogla pričeti z izvrševanjem svojega «programa» t j. onih stvari, ki so v svrho partizanskega saturiranja dogovorjene med grupami vladinega bloka. Vladina rezerva je razumljiva, ker je večina teh programatič-nih točk silno kompromitujoča za vlado in bl njihovo izvrševanje situacijo kabineta še bolj pokvarilo. Sedaj po zaključku deklaracijske debate, ko bo vlada imela formalno zaupnico, bo pristopila tudi ukrepom, ki so že od vsega početka predvideni. Po informacijah iz vladinih krogov namerava režim pričeti s partizansko politiko. Predvsem se bodo izvršile osebne spremembe na vodilnih upravnih mestih. Cela vrsta ukazov je vladarju že predloženih. Nekateri so podpisani a še ne objavljeni (n. pr. odstavitev vseh vel. županov na Hrvatskem), druge je kralj zadržal. Vladini krogi zatrjujejo, da bo vlada pri kralju, čim se povrne v Beograd, urgirala podpis teh ukazov, ki se tičejo predvsem imenovanja novih velikih županov, eksponentov poedinih vladinih grup. Špecijalno za Slovenijo pripravlja prosvetni minister spremembe na šolskem poliu. Zakon sicer onemogoča obnovitev nekdanjega klerikalnega terorja proti uči-telistvu. Klerikalna prosvetna uprava pa bo skušala postaviti svoje eksponente na vodilna šolsko-upravna mesta, zasesti čim največ praznih učiteljskih in proie-sorskih mest z odličnimi klerikalci in separatisti ter potom primernega pritiska oslabiti sedanji jugoslovcnski nacijonalni značaj naše narodne šole. Kot kupnina za nemške glasove se bodo izvršile tudi razne koncesije v prilog nemškim interesom v Sloveniji. Vlada je ie dala ustaviti prenos bivšega celjskega Deutsches tiaus na slovensko organizacijo, akoravno je sodišče v vseh treh inštancah izreklo, da je bila prodaja nemške hiše ob prevratu na nekatere celjske nemške privatnike povsem neupravičena in se je torej razveljavila. Nemci so preprečitev nacijonalizacije Deutsches Hau-sa stavili kot pogoj svojega glasovanja za vlado. Ravno tako jim je vlada obljubila privilegije na šolskem polju. Na polju gospodarskih akcij je nameravana predvsem odprava sedanjega stanja v Kmetijski družbi. Izvršijo se naj pri prave, ki bodo klerikalcem omogočile, da nadaljujejo svoječasno započeto akcijo sprejemanja novih članov v Kmetijsko družbo. Čim bo klerikalna večina zasi-gurana, se bo razpisal občni zbor. Predvideni so nadalje razni ukrepi, ki naj otežkočijo delo naprednih prosvetnih organizacij, zlasti Sokolstva. Glede uradniškega vprašanja se hoča vlada izogniti težkočam s tem, da je postavila komisijo, ki naj »študira», kako bi se dal činovniški zakon revidirati. S tem naj se uradniška zadeva zavleče do jeseni. V avgustu bi se imeli upokojencem izplačati predujmi na nove dravinjske doklade. Dotična odredba je bila zadržana, češ da ni denarja. Mnogi milijoni so bili namreč porabljeni za izplačevanje haka muslimanskim begom (veleposestnikom). Glede raznih materijalnih zahtev državnih nastavljencev se vlada ne namerava angažirati. Zato je tudi odločeno, da ne bo sklicala finančnega od', bora Narodne skupščine, ki je kompeten-ten za vprašanja tičoča se draginjskih" doklad. Veliko brige zadaja vladi tudi vpraša■ nje stanovanjskega zakona. Izdeluje se načrt, po katerem naj bi od 1. januarja 1925 veljale stanarine v zlatu, stanovanja pa bi naj ostala neodpovedljiva. Vladine akcije so zadnje dni nekoliko zastale tudi radi tega, ker je položaj kabineta postal jako kritičen in se ne vc. ali bo za te akcije ostalo kaj časa. Po Radicevem povratku VLADA V ZADREGI IN BOJAZNI. — DR- MAČEK JE PRINESEL V BEOGRAD NOVA NAROČILA ST. RADIČA- Beograd. 12. avg. Povratek Stje= rahljajoč vso i^oč zakona proti pre pana Radiča v Zagreb je izzval v Beo. ; vratnim elementom, gradu veliko senzacijo ter je napravd i Mnogo se jc opažalo, da sc je te zlasti na vlado mučen utis. Vlada se je ! čisto politične konferencc udeležii vojni namreč trudila doseči, da ostane Radič minister general Hadžič. Pripoveduje sc, Kaj pripoveduje Radie v Zagrebu KRALJ SE BOJI REVOLUCIJE - ZATO JE DAL VLADO BLOKU IN \ADIC JE ZA ENKRAT PRIPRAVLJEN SMATRATI REVOLUCIJO ZA «NEVOLJU». Zagreb, 12. avgusta, r. Današnji . (Vsi federalistični o. polnoma slobodDC roke za nadaijno de= lovanje. Medtem se je Radič brez ozira na vladine želje in obljube svojih pod. predsednikov pripeljal domov. Še zvečer se je sestala konferenca ministrov, katere se je udeležil tudi podpredsednik HRSS Predavcc. Ta je sporočil, da je že telefonsko govori! z Radičem. ki odobrava dosedanjo politiko vlade ter pristaje, da glasujejo poslanci HRSS za vlado. V daljše obveznosti pa se Radič zaenkrat ne spušča ter pravi, da bo njegovo postopanje odvisno od postopanja vlade. Ministri so skušali Predavca plašiti, češ, ako bo Radič de'al težkoče, ne bo preostajalo ničesar dru. gega, nego iskati drugo rešitev situacijo ali potom režima, ki bo neodvisen od zadržanja HRSS, ali pa s pomočjo vladne močne roke, ki bi vodila volitve, vpo« da js general Hadžič opozarjal na ne. vzdržnost položaja. Avtoriteta zakona bo kompromitirana in vsakemu prevrat, nemu poskusu bo dana sankcija, ako ostanejo Radičevi zločini proti državi, dinastiji in narodu nekaznovani radi tega, ker vlada brez Radideve volje nc more živeti. Končno jc vlada sklenila zabraniti vse manifestacijo ter je zaprosila radičevcc, da ji v tem oziru ne delajo težkoč. Podpredsednik HRSS Predavcc je izjavil, da ima o vsem tem odločiti Ra. dič, ki pošlje drja Mačka v Beograd z novimi instrukcijami. Beograd, 12. avgusta. Zjutraj jc prispel iz Zagreba dr. Maček, ki jc nato prej konferiral s svojimi poslanci, nato pa šc z Davidovičem, dr. Korošccm, Ma. rinkovičem, Petrovičem in Predavcem. Na konfcrcncah je ministra obvesti! o Radičevcm povratku in izjavil, da Radič popolnoma odobrava dosedanje delo vlade in stališče svojega kluba. Čim ken* čaio seje skupščine, odi dej o poslanci HRSS v Zagreb in bodo imc.li sejo, na kateri bo poroča! Radič o svoji akciji v inozemstvu, posebno v Rusiji. mu ga je izdala angleška vlada. (Kar ni | točno!) V Mariboru mu je policijski komisar baje dejal, da im nalog, da ga aretira, ou pa da mu je odgovoril, naj stori kar boče. Nato mu je dal komisar za spremstvo detektiva. do bloku. «Pašic'a je sruSilo to, što sam izjavio: Ako Pašič ne bude na vlasti, on-da jamčim, da u Jugoslaviji neče doči d» revolucije.,* Kralj se je torej zbal revolucije. Sovjetska vlada ne bi priznala Jugoslavije. dokler bi bil na vladi Pašič, pa naj O svojem bivanju v Moskvi je Radič1 bi se Ninčid še tako pehal. Z Rakovskim, ! povedal, da je stanoval nasproti nekdanje-; brez katerega se na Balkanu ničesar ne ! mu carskemu dvoru v palači, ki jo stalno stori, se je Radie v Moskvi razgovarjal čuva straža, tako da j- bil na varnem, dve uri. Dejal mu je: . Nihae 84 do S6. Gutmana 695 do 705. Slavonija 95 do 96. Strojne 150 do 0, Trbovlje 480 do 0, Vevče 120 do 127.5; državni papirji: 7 odst. posojilo 0 do 64, 4 odst. agrarne 22 do 24, Vojna škod» 122 do 123.5. BEOGRAD. Poslovalo se je na curiški bazi 6.55. Tendenca je bila nekoliko ne-stanovilnejša kakor včeraj. Povpraševanje je bilo v glavnem pokrito s strani privatnih bank. Narodna banka je deloma pokrila povpraševanje po devizah na Italijo, New-York in Dunaj. *C CURIH: Beograd 6.625, Ne\v-York 530, London 24.12, Pariz 30.40. Mi!an 24, Praga 15.725. Budimpešta 0.0069. Bukarešta 2 125, Sofija '".875. Dunaj 0.007475. DUNAJ: Beograd 880 do 884, Budim-i.ešta 92.00 do 94.60. Milan 3214 do 3226. S"ew-York 70.935 do 71.185, Pariz 4032 do 4048. !'r. ga 2103 do 2153. Sofija 515 do 519. C tirih 13.405 do 13.455. dinarji 877 do SS3, lire 3210 do 3230. PRAGA: Beograd 42.20. Rim 154.50. Ne\v-York 33.95, Curih 643. BERLIN: Beosrrad 5.27, Milan 19. Praga 12.40. Pariz 23.98. New-York 4.19. NEW-YOBK: Beograd 125, Švica 1886, Italija' 452.50, Praga 295. RUSOM PREPOVEDAN VSTOP V ŠVICO. Curih, '2. avgusta, j. Zvezni svet ie izdal splošno prepoved za potovanje ruskih državljanov (sovjetskih) v Švico. Protestni shod JDS zoper ukinitev mariborske oblasti MANIFESTACIJA DRŽAVNE.IN NARODNE.MISLI OB SEVERNI ME-JI. — POLOM IZPOSOJENIH DAVIDOVICEVCtV. Maribor, 12. avgusta. Nocoj se je vršil v Narodnem domu protestni shod, ki ga je sklicalo oblastno načplstvo JDS za mariborsko oblast, zoper ukinitev samostojne oblasti mariborske in podreditev ljubljanskemu velikemu županu. Ker se velika, dvorana Narodnega doma popravlja, se je moralo vršiti zborovanje v restavracijskih prostorih, ki so bili, ~~- dkažjo ■ državo- nsbito rvolni Na splošno začudenje 00 piuus.i __j namto poim. i>a - tvornost in nacionalizem. Kateri razstavSjalec na velesejmu bo imel velik uspeh? Samo oni, ki bo pred in med sejmom z inserati v «Jutru» sistematično opozarjal široko javnost na svoje predmete. Brez dobre reklame ni danes -----„--------. . u . i mogoča nobena prireditev, brez pra- sklepu svojega govora se je dr Keis- ye reklame pa tudl ni dobre kupčije, man dotaknil se občinskih volitev v INSFRIRA ITE V «JUTRU». Mariboru, ter pozval zborovalce, da ZAiU UN^KlKAJic. J^'« ______——________| sta član moskovske boljševiške in ter« ' imilimniinitl liili I miri M1 afTlTll tiTITl i! llUlUUUUUiU 1 nacijonale, ustanovljene od sovjetov za one dežele, v katerih se boljšcviški pro« aram ne da ustvariti s krvavo komuni« ki je in ostane naše nacijonalno in kulturno središč« in nam iz srca privošči napredek, temveč klerikalni vla di v Beogradu, (Medklic dr. Toplaka, ki protestira proti izrazu klerikalna vlada), ki gazi zakon in ustavo na ljubo svojim strankarskim interesom. 01 nabito pota. | tvornost in nacijonalizem. vseh Mriborca^ovso sejnn oa poja . spregov0ril g. Weixl, ki je z vili po mestu lepafa, s katenmi se po- j stališča razmotrival po- rivajo Davidovjcevi demokrat, da >e , *J imcla ukinjtev maribor. udeleže Protestnega ^ D^j so QoSpodarski krogi odločno namreč vedeli o davido^čevcih v Ma- da se mariborska oblast kar nboru samo nufckaka. Da so zrasli tu- korist. Tajnik di na njihovem ^lniuseje pakaza ' feacJje JDS Spindler je lo baš na nocojšnjem shodu. Doživeli resolucijo, ki je bila sprejeta na pa so taksen poraz KaKrsnega so - - oblastnega načdstva, in katero je živeli dosedaj edinole mariborski «za- ^ par dnevj objavj,a gorski zvonovi*, nov dokaz, da za besedj se je oglasi, znanj gospodar. kompromisarje na nacijonalnem po- skj strokovnjak dr_ Pipuš> ki je s stvar. lju ob severni meji ru prostora. - -- Zborovanje je otvoril in vodil predsednik oblastnega odbora dr. Fran L i p o 1 d, ki je naglašal, da za tako spremembo, kakršno so pred par dnevi najavili režim siki listi glede mariborske oblasti, ni zakonite podlage in da naravnost nasprotuje ustavi in obstoječim zakonom. Z ministrskimi dekreti se v pravni državi ne odpravljajo ustavno zajamčene ustanove, a zakonskim potom ni mogoče spremeniti ustavnega določila. Kaj bi pomenila ukinitev samostojne mariborske oblasti v državnem, nacijonalnem, kulturnem in gospodarskem oziru baš ob severni meji, o tem je obširneje govoril mesto odsotnega prvotno določenega pa zadržanega bivšega ministra dr. Kukovca dr. Reisman. Govornik je naglašal, da se vse naše politično življenje čim dalje bolj potaplja v brezmejno demagogijo, s katero skušajo brezvestni politiki' slepiti lahkoverno in dobrodušno ljudstvo. Le tako je razumljiva vest režimskih listov o ukinitvi mariborske oblasti. Klerikalcem gre za popolno eksploatacijo Slovenije. Če že k temu molči nezavedna masa, ne sme molčati kulturno središče, kot je Maribor, najmanj pa mi demokrati, ki smo pomagali pridobiti to za Maribor tako važno in koristno upravno oblast, ki naj bi širše sloje pritegnila k sodelovanju za javne koristi ter vzgajala ob meji državno misel in zavest. Za našo obmejno pokrajino je doslej bilo premalo umevanja, najmanj pa pod klerikalno ero. Kar se dogaja z mariborskimi kulturnimi institucijami, ko sedi dr. Korošec na ministrskem stolu in se senči v Radičevi milosti, je naravnost sramota. Narodno gledališče tik pred otvoritvijo sezone, nima niti toliko sredstev, da bi moglo angažirati enega samega umetnika- Nič boljše ni na gospodarskem polju, kjer niti najza-grizenejši klerikalec ne more trditi, da bi mu bila mariborska oblast škodila. Naš boj nikakor ne velja Ljubljani, smo napredovali. Kako so klerikalci ry dovoljni z izidom, je razvidno najbolj iz stično revolucijo. | >fič hudega! Vsaj ima dežnih plaščev ne- Gre torej le za drugo taktično orga« prsmo61 jlvih za mai ,!enar dovolj v za-nizacijo, ne pa za programatično dru« kar g. zapomnile, konfekcijska trgovina gačen načrt nego je komunistična tretja a. ' ,n internaciionala. j fj^ T P}^ ^Qf|IQ Gg. Davidovič, Radič, Spaho, Koro« » 1 'I šec so se torej sporazumeli. l V čem so se sporazumeli? , V deklaraciji pravijo, da se je vlada sporazumela v tem, da hoče sporazum. (Viharna veselost) , j CTW, Odkarle '^stalTr^cšor"s"tarih°je7ikbv V katerih točkah hoče vlada spo« 1 P f ^ y , ki samo suho poro- Ak<) misli vlada de;ati spo« ča med domačimi vestmi da ;e vlada skle-Potem bi vsaj nc bilo mogoče slepomiš-, njh da{. ^ prvQ pomoč p0 zadnji p0. stranke po številu brez volitev izvoljenih ; klesana in udania njegove pozitivne ,.pn; in varanfc naroda. ^iharnj ap'avzi). : a ®5zadetim , milijona Din." V poro-SLS-list. Ljudem se hoče v občinah mir- J smernice tako prepričevalne da je opo; '__- £ iz' minSfkc^a šv "ta pa čitamo. da nega in treznega gospodarskega dela. Sa- \ zicija govorniku ponovno prirejala vi mo zagrizena duhovščina hoče tudi pri ■ harne ovacije, vladine stranke pa niso občinskih sejah uganja" politiko in zato naš'e niti besede tehtnega ugovora Sijno .... .. ■ i 1 n_:L: rtKrocnn je povsod napela vse moči, da potisne v ozadje samostojno misleče gospodarje in delavce. Kričeč slučaj, ki je nad vse značilen za klerikalno stranko, se je zgodil je imponiral zlasti Pribičcvičev obračun ^ s klerikalci in pa njegova uničujoča kri« tika Davidovideve politike. K'erikalci in š radičevci so konečno stresli svojo jezo Loče: Nemška lista znanega grasca^a Pri Sv. Križu nad Mariborom: župnik je v divjih kranV^h'^ScviLvih ii Posseka je bila radi potvorbe podpisov pnfel k dolgoletnemu klerikalnemu zadušiti po v anL Pa Ve p i tem razveljavljena in je izvoljena slov. kom- mvobonteliu m obenem odličnemu na-|V9,an, na viadinc stranke, la se pn promisna lista. Sp. Šentjakobski dol: SLS 20 (1), pro-tiklerikalna SKZ (Peklar) 132 (8). Vosek: SLS 54 (5), SKS 51 (4). Sv. Anton v Slov. gor. SLS. 20 (3), napredna izvenstrankarska lista 29 (4). Drvanja: SLS 5 m., km. zveza malih posestnikov 2 m. Jablance: SLS 40 (5), Gospodarska str. 1 (0), kmečka zveza 17 (2). Korena: SLS 47 (5), Km. zveza 23 (2), neodvisna gospodarska 27 (2). Krcmberk: SLS 19 (3), km. in obrt. del. stranka 21 (4). I H«" «™««i v »u. w,.,cu.- --- ■■■-- . . zavcznica kra'jcv= Sp. Porčič: Gospod, str. 22 (3), sls mo le par trdnjav, kakršne so Stranice v poncntmia £ ^ ni 34 (4) konjiškem okraju, Crešnjevec in Sp. Pols- ske vlade Rad.cevc. p.jmjo.^ ^^ šetarova-Radehova: SLS 22 (4), na-1 bava priPragerskem in neposredna oko- ~-inte'n;ciion,'o^ Toda E predna gospodarska str. 13 (2), SKS l.ca Maribora z naprednim, večinam, v ^ svoj scdcž v Pragi ^ 6(D. . . . . £ t'"' " Mošk i in predsednik ji jc 3 prvoboritelju in obenem odličnemu na- ; vajar.j na vladine stranke. Pa šc pri tem rodnemu obmejnemu delavcu, posestniku so bili tepeni. Prihičevič je hladno zavr« Gradišniku, ki ga pozna vsak obmejni nil klerikalne pamfetiste, da ga ne do« Slovenec, ter mu dal v podpis listo SLS. segajo klevete ljudi, ki so da ..1914. češ da bo prvi na listi, njegov tovariš pa obtoževali na sarajevskem atentatu ter drug. Gradišnik je podpisal. Ko pa je bi-j spravili v ječe. la lista potrjena in nabita na občinski I Napram sofizmom branitelja vlad,ne deski, je Gradišnik videl, da je na listi deklaracije ministra Marinkovida se ou« prvi župnik, on sam pa zadnji in njegov likujejo Prioičeviceva izvajanja z jasno« tovariš predzadnji. stjo in tehtnostjo. Vsi trgi v ljutomerskem okraju so de- V naslednjem podajamo sc ncka.ere mokratske trdnjave kot tudi mesta Slov. misli iz njegovega govora. , Bistrica, Ormož in Šoštanj. Pa tudi v Povodom povratka S.. " g i kr-ečkih občinah smo na neštetih krajih v Zagreb stopa pred nas vprašanje krneč- ^ , I porazno potisnili klerikalce v kot. Omeni- ke internacijo« e. katere tonr .ma ^ - | j • mo le rar trdniav. kakršne so Stranice, v ponentinia jc HKb.b, zavcznica j j 6 (1). Sv. Trije Kralji: demokratska stranka 21 (2), SLS 37 (5). Sv. Trojica: km. zveza 24 (5), napredna gospodarska stranka 9 (2). Zimica: si. neodvisna gospodarska str. 10 (1), SLS 41 (5), km. zveza 11 (1). • Popolnoma objektiven sodnik mora pri pogledu vseh rezultatov reči, da so se ljudje "po večini zavedali pravega pomena občinskih volitev: spraviti v občine redno gospodarsko delo; odtod nebroj kompromisov celo v krajih, kjer so ljudje sicer strankarsko celo ostro opredeljeni; odtod nebroj gospodarskih list, ki so bile zamišljene tudi v neštetih drugih občinah, iier pa so klerikalci ža no sklenjenem pisalni stfojl ijaHsna, Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407. V »alogi tudi po bre-koiikuriDČn b cenah : liNDERV/OOD 5 - IDEAL — 0LIVER 9 - ročni U D£KW00D S _ REMINGTON in ERIKA lj Oelejte si ua veies-jmu uaš iJniivn v ta-intcrnacnonaia ima s*uj • V"?' ™ £ • w oat; Rušah. Tu^V drugod* po Dravski dolini ne pa v Moskvi in predan »J* | g P-««!" « imamo lepe napr.dne večine. | Svehla. šef bratske ccškoslov^ške v ade. ga-^ „ . ..,.„. .. Radič je to internacuonalo prog.asil za ^ Nemci so zgm . Svojo samonemsko li- ™ Qn in njegova stranka sto so imeli samo v res nemški občini aPrcvalQ' ------ Lokavcih v Apaški kotlini, povsod drugod so skušali priti na površje pod firmo meščanskih gospodarskih list s pomočjo nemškutarjev in odvisnih Slovencev, ostali pa so povsod v manjšini. V št. Lenartu pri Sv. Trojici so se pridružili klerikalcem, v svojih trdnjavah pred Mr-riborom, v Pobrežju, Studencih, Krčevini. Teznu in Rad vanju pa si sploh niso upali več nastopiti Demokrati smo izgubili samo v Slo- I venje-Graškem okraju občino Šmartno in * še ta la no nerodnosti, novsod drucou i s S'. — - V SS53 SZSI3E3 ■*!!!?■ čilu iz ministrskega sveta pa čitamo, da je bilo na predlog ministra Kulovca nakazanih le pol milijona Din. Kaj naj^ bc s to sramotno svoto denarja revežem pomagano? Zakaj »Slovenec« zopet farba ljudi? Komu naj koristi, da pi'e o dveh milijonih, če je podpore samo pol milijona? + Domcijubarski ton »Slovenca*. Na kako visokem stališču stoji glavno glasilo SLS, ki je obenem organ ljubljanskega škofa, e včeraj zepet pekaza! »Slovenec« s svojim »objektivnim« poročilom o seji narodne skupščine. Govor Sv. Pribičeviča, ki je trajal 2 in pol uri, J e " Slovenec« opravil malone . z desetimi vrsticami, v katerih je svojim bral-! ccm le povedal, da je Pribičevič »celc ; popoldne prazno slamo mlatil«, da je i ! »neslanimi in neokusnimi napadi« izzval 1 burne proteste itd. »lutro* je rcproduci-ralo tako govor ministra Marinkovlča, kakor govor Svetozarja Pribičeviča, ker : nam je bilo do tega, da so bralci poučeni o pravilnem poteku skupščin-kih razprav. »Slovencu« seveda ni zato, da bi njegovi bralci izvedeli resnico, zato si šteje v glavno dolžnost, da neprestano ■ laže in mrcvari resnico, hčerko božjo. U jjaruite za ssfeoSs^Taiiori Schichtovo milo z znamko,Jelen' je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. Pri nakupu pazite na ime ..Schicht" in na znamko „Jelen" I i ■t Scliicaf Poljski oficirji v Ljubljani Včeraj popoldne so prispeli v Ljubljano poljski oficirji, 60 po številu in kakih 20 dam. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopnik komandanta divizije general Zivkovic s celim častniškim zborom, zastopnik velikega župana dvorni svetnik Kremenšek in magi-sf.ratni ravnatelj dr. Zamik. Na pozdravne govore je odzdravljal vodja poljskih oficirjev major Lam, profesor kadetske Šole v Modlinu nad Varšavo. Gosti stanujejo v Akademskem domu, kjer se .je za njih nastanitev pobmiil direktor prof. Jeran. Izlet poljskih oficirjev je zelo pomemben slovanski pojav. Misel o tem izletu je potekla iz predavanj o naši državi, ki jih je imel na. Poljskem prof. Jlešič. Ves izlet ima torej čisto slovanski značaj. Poljski oficirji so že mesec dni v naši državi; ministrstvo vojne jih je lepo sprejelo v Beogradu. Skoplje pa jim je razkrilo vso svojo bogato slovansko dušo, tako da so se Poljaki čutili kakor v bajki. Se vernim narodom hrepeni srce po sinji Arlriji: ni čuda, da so Poljaki od srca vzljubili Dubrovnik, ki no pretirava cen. a daje čiste jasne morske valove, ter obetajo, da na leto pridejo zopet. Malo so pogledali v Benetke, a so brž hiteli vrniti se v Jugoslavijo, kjer se čutijo kakor doma. Na koncu svojega- potovanja so. Prispeli so v Ljubljano. Ne dvomimo, da se Ljubljana pobriše, da bodo zadnji vriski v dušah poljskih oficirjev Eaiholiši. Danes predpoMne si gostje z Gradu ogledajo Ljnbljsvno in njeno okolico; okoli poldneva bo zaknska v « Zvezdi«, zvočer pa banket na vrtu «Zvezde». Poživljamo ljubljansko publiko, da manifestira pred zatopniki poljske armije svojo ljuba.v do tega velikega slovanskega naroda. Hiše bi trebalo okitiii z zastavami. Popoldne H si poljski gostje hoteli razgledali ljubljansko okolico: nadejamo se. da bodo lastniki avtomobilov dalj avtomobile odličnim poljskim gostom za par ur na razpolago. V četrtek zarana odidejo poljski, oficirji na Bled, a v petek v Maribor. Dobrodošli nam v naši sredi! Pevski akademiki pred Prešernovim spomenikom. Člani »Poljsko - jugcslovenskega akademskega Kola®, ki so se predsi-liočnjira vrnili z Bleda, so včeraj obiskali grob svojega rojaka Korvtka. na pokopališču Sv. Krištofa, kjer so pc 3ožili le-p venec. Popoldne pa so se zbrali pred Prešernovim spomenikom in po govorih prorektorja varšavske univerze dr. Boszezinskega in prof. dr. V. Moleta položili lep venec s trakovoma v poljski in jugoslovanski barvi. Nato so si Poljaki še ogledali »Narodno galerijo^, o polnoči pa so s.- z brzovlakom odpeljali preko Maribora v domovino. Mali v Ameriki Umrli so zadnje čase v Ameriki: Mary Naglic, žena Gregcriia Naglica iz Krayna, Pa; 281etna Alice Baškovič, rodom iz Rožne doline pri Ljubljani, Cleveland, O; 34 letna Mary Race iz Lonjerja pri Trstu, riaveland, O; 30 letni Jos. Erevs, Cleve-land, O. Smrt slednjega je bila kaj tragična. Vozil se je na motociklu, za njim pa so se peljali njegovi prijatelji v avtomobilu. Naenkrat se je ozrl nazaj tar pri ten zavozil v jamo, kjer se je vsled padca ubil. Podlegel je še isti večer poškodbam v bolnišnici. 29. junija je izdihnil John Culjaa, rodom iz Gorice na Primorskem. Bival je v Ameriki 35 let. Pokopali so ga v Utici, 111; Po osemmesečni mukepolni bolezni je ločil od sveta 60 letni Martin Zagorc iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Za- tisnil je oči v E. Pittsburghu, Pa; V umobolnici Maryview je preminul Janko Sta-rešinič iz Preloke pri Vinici na Belokranjskem. Živel je v norišnici 17 let in je pokopan v Pittsburghu. Pa; v Bivva-biku, M Lun, je preminula Ivana Kariž. Poročili so se: Ludovik švigelj z Anico Petrovičičevo, Cleveland, O; Anton Kralj rodom iz Radomelj z Jožefo Kosovo, rodom iz Šmarij pri Ljubljani, istotam; Frank Turšič, doma iz Cerknice z Jože-fino Kert, doma iz Hrušice, Burant City, Pa; Frank J. Bezovšek z Amilijo W'itun-ski, West Frankfort, IU; Henrik Ambrož z Sofijo Sers, istotam. Novico: Med dva traktorja je prišel na svoji farmi kmet Anion Grabi« v bližini Clevelanda, 0. Nekega slovenskega rojaka v Miiwaukee, \Vis, je neki slepar oškodoval za tisoč dolarjev gotovine. Ponudil mu je ua prodaj stroj za izdelovanje pravih dolarskih bankovcev. Naivnež je nasedel in stroj kupil, toda prepozno je spoznal, da je postal žrtev brezvestnosti. V I Breezy Hill, Kans, je Slovenka Pavla Ma-i solini, rojena Arb, povila zelo čudno dete ženskega spola, ki je imelo dvojne ude: ena usta, štiri ušesa, štiri oči, štiri noge itd. Otrok je umrl kmalu po porodu. Zdravniki so presodili, da sta bila to drug z drugim zraščena dvojčka. Družina En-ger v Denverju, Golo. ie dobila dvojčka, dečka in deklico. Enak slučaj se je pripetil Ze pred dvema letoma. Iz Camdena ou Gauley, W. Va. poročajo, da je zelo siabo z delom v gozdovih. Ljudje morajo deliti kakor živina, plačani pa so slabo. Podobna poročila prihajajo iz West Fcrnk-forta, 111. Tam obratujejo premogovniki le po eu dan v tednu. V Uuiversal, Pa, je dela v rovih komaj za trikrat ua teden, v tamošnji cementni tovarni pa so plače tako nizke, da ni mogoče izhajati. Ključ za kiatice firžav: Pa jo Pennsil-vania; O je Ohio; \Vis je Wisconsin; 111 je Illiuoia; Kans je Kansas; Mick je Mi-chigan; W Va jc Vest Virginia; Colo je Colorado; Mina jo Minnesota. Tajno gnezdo ruskih ;v v Beogradu Prepovedane bazardne isre, kc1?;:L: ia drugo. V naši državi se nahaja precejšnje število ruskih beguncev, 1« pripadajo večinoma aristokratskim krogom ter so dospeli v našo državo po razpadu \Vru;:-glove armade. Begunci so sc naselili po-vseli mestih, toda centralo so si osnovali v Beogradu. Nekateri so bili vsled razmer primoran;, da si zagotovo eksistenco v teru ali onem meščanskem poklicu. Mnogo več pa jc bilo takih, ki sc sploh niso brigali za zaslužek. OJkod imajo denar, ni vedel nihče. Pred časom sc je naselil v Beogradu bivši ruski polkovnik Šelemetovski z ženo. Začel je kmalu uganjati take reči, ki niso bile Beograjčanom nikakor všeč. Najel jc za drag denar razkošno stanovanje ter sprejemal v njem ljudi, o katerih ni nihče mogel povedati kdo so ia kakšno stališče zavzemajo v družbi. Pozneje se je izkazalo, da vzdržuje mož zatočišče za uživanje kokaina. Toda prodno so mu prišle oblasti na sled jo je Seleme-tovski popihal ter se umaknil nekam v Južno Srbijo. Njegovo stanovanje sta nato najela dva druga bivša ruska oficirja, polkovnika Vesnin in Palobelov. Pogodila sta se za mesečno stanarino v znesku 40.000 Din iu sta vsoto vsak mesec točno po pogodbi obračunavala. Stanovanje sta preuredila ter ga opremila s sumljivimi napravami, za katere pa ni doznal nihče, izven njihovega kroga, ker je bila vsa njuna okolica dobro podkupljena, da ju ni izdala. Ruski socijalistični list «Ruskce D.ielor-je pred kratkim prinesel vest, da se v Beogradu nahajajo skrita gnezda hazar-distov in kokaitiistcv, katera upravlja ruska begunska družba. Na to opozorilo je postala beograjska policija pozorna in je zače'a iskati niti, ki bi vodile v skri- vališče. Po mnogih informacijah in ne baš lahkih raziskovanjih se je posrečilo detektivu Tomiču izvohati, da se gnezdo hazardistov in kokainistov nahaia v De-čanski ulici, kjer stoji palača Metropol. Toda težko ic bilo priti v dobro zastražene prostore. Ager.t je dolgo oprezoval okolu hiše in šele pred dnevi se mu je posrečilo uzreti nekega gospoda v smo-kingu in belih rokavicah, ki ie razoglav prisopihal iz hiše ter si pulil lase in drvel po ulicah dalje kakor da ic izgubil pamet. Tomič je skoči! za njim, ga ustavil ter vprašal, kaj ga je tako razburilo. In dokaj priletni gospod mu je z drhtečim napol jokajočim glasom povedal, da je prišel med družbo prevejanih goljufov, ki so ga v enem samem večeru obrali za vse njegovo premoženje — en milijon dinarjev. Detektiv se ie trudil, da bi ga bil o tajni igralnici kaj več izprašal, toda stari gospod ni vedel povedati drugega, kakor da je on iz Zemuna in da ga je obrala neznana družba, v katero ga jc uvedel zemunski industrijalec Herzl. Slednji itna namreč z najemniki igralnicc dobre zveze in z iregovo pomočjo pride lahko vsak do v to hišo. Scle. pri nadal.incm poizvedovanju je detektiv uvidel, da ie skrivališče Rusov izvrstno organizirano in da mu bo težko priti do živega. V hišo so namreč prihajali gosti samo z določenim geslom, ki se je vsak dan menjavalo. Bilo ie torej najprej treba vedeti kako se clasi geslo. Agent se ni ustrašil nobenega truda in stroškov ter je pogumno nadaljeval svoja poizvedovanja. Izvede! ie, da bo tega in tega dne za došlece geslo »Pikova dama.. Vzel je s seboj enega tovariša in stopil v hišo. Sele ko ie povedal geslo in pripomnil, da ie prijatelj zemunskega Herzia, so sc mu odprla vrata naširoko ter se mu jc razjasnil obraz vratarja, ki je strogo in brezobzirno vršil svojo službo. Nato je stopil naprej. Vratar mu jc odprl druge duri v prave prostore skrivališča, ki so bile zapahnjene s čudno avtomatično verigo in posebnim zaklop-cem. Tu ic agent srečal oba polkovnika, ki sta ga zelo prijazno sprejela. Nekaj časa je opazoval igro. nato pa se je previdno odstranil ter odšel na ulico, da vidi, čc je ostali policijski aparat že na nogah. Stvar je bila namreč opasna in ri-skantna, ker so- Rusi v nekem drugem stanovanju pred časom zvezali detektiva, ki se jc drznil stopiti v njihove prostore. Razoroživ.ši ga, so ga položili na tla in ga ostavili samega povezanega z vrvmi v temi, med tem ko so oni zbežali ter zaklenili za seboj stanovanje. Revež detektiv je bil več dni sam in še!c ko je bilo stanovanje izpraznjeno, so prišli ljudje do njega. Iz tega se jasno vidi, da imajo Rusi svoje zadeve dobro organizirane in da pride v rlskantno situacijo vsakdo, ki skuša nastopiti proti n;i-hovemu nepoštenju. Detektiv se je na ulici v par trenutkih orijcntiral. Ko jc videl, da je vse potrebno pripravijeno ic namignil svojim pomočnikom. Toda neki Rus, ki je ravnokar odhajal iz igralnice, je to opazil ter obvestil o tem hišnika. V zadnjem tre nutkn se je detektivu posrečilo, da jc oba Rusa in hišnika zadržal ter sc vrnil v igralnico z nekaterimi drugimi tajnimi policisti. Potegni je iz žepa revolver ter pozval navzoče naj se udaio. Nastala ie strašna ranika. Rusi so izprevideli, da so v oblasti policije. Lastnika tajnega gnezda sta hotela zbežati skozi vrata, toda pred vrati so že stali kousignirani stražniki, ki so polovili vse razen dveh, ki sta se rešila z begom po neki lestvi na dvorišče. Materijal, ki ga je policija našla v stanovanju, ie silno kompromitujoč. Rusi so izvabljali v svojo sredo samo dobro podkovane bogataše, katere so potem v najkrajšem času osleparili za ogromne svote. Da so žrtve lažje dobili v svoje mreže, so jih prej omamili s kokainom, po izgubljenih igrah pa so se vršile baka-naiije, ki naj bi nesrečnike potolažile in jih preparirale za nov obisk. Ruska emigrantska kolonija v Beogradu je zdaj v veliki nepriliki in ne ve, kako bi se opravičila pred javnostjo. Nien nemoralen škandal je postal pravcata senzacija o kateri govori cela prestolica, ki zahteva v imenu svojega dobrega glasu da se ruske begunce podvrže strogemu nadzorstvu. it a ve*e3e*mttl Paviljon S 3©, s«i/a Razstava in sprejemanje naročil Dopisi LOŠKI POTOK. Rezultat nedeljskih volitev, ki ste ga že objavili, pomeni močno nazadovanje klcrikalccv in moč* no napredovanje naprednih elementov. Od 660 vpisanih volilccv se je udeležilo volitve 459 in so dobili: SLS 230 glasov, napredna gospodarska 123, združeni Po« točani (republikanska) 106 glasov. Kie« rikalci imajo 13, naprednjaki 6, republi« kanska lista 6 odbornikov. Pri zadnjih državnozbo.skih volitvah sta dobili napredni stranki JDS in SKS skupaj 60 glasov, sedaj pa 123, torej za 100 od« stoikov več. Klerikalci so imeli zadnjič 356, sedaj 230 in so torej nazadovali za 126 glasov. In še teh 230 glasov so dobili s pomočjo 80 do OOletnih starčkov. Ni sc po volitvi naša napredna mladina izrazila zastonj: kadar pomrjejo starčki, umre ž njimi tudi k'erika!na stranka v Loškem potoku. Živeli naši napredni vo« lilci! Mi gremo naprej, mi strelci! IZ GORENJSKEGA KOTA. V ne« deijo jc bila v Marklovi gostilni na Oto« čah vesclica jugoslovanskih železničarjev. V poznih nočnih urah je prišlo med posameznimi skupinami do prerekanja, tekom katerega je dobil neki «musliman» zaušnico. Za ta dogodek je poslal nekdo v «S!ovenca» dopis, ki pa ima denunci« jantske namene. Dopisnik dobro ve, da gostilničar Markel in ljubenski «orjunci» niso državni uradniki, da bi jim mogel škodovati, pa če je tudi «Trdi mož» na vladi. Ampak tisti preklicani orožniki iz Krope niso vzeli bodočega ministra za prosveto v zaščito in zato jih je treba denuncirati. Gospod «Spahovcc» spada med ljudi, ki vedno kriče: Proč z orož« ništvom! Kakor hitro pa ga kdo prime za «s!adke», pi želi imeti okrog sebe kar cel tucat orožnikov. Avstrijski časi so minuli, ko jc morala muslimane varovati Marija (znana podoba iz vojnih časov) iu se ne vrnejo več. Nastop orožništva pa moramo pohvaliti. Nič hudega ni bilo, nobenega povoda za posredovanje, zato so ostali proti obema skupinama nevtralni. ŠMARTNO OB PAKI. Pod prote« ktoratom Lakctovega dohtarja je bil 3. t. m. orlovski tabor. Posebnih nesreč ni bilo. Slavnostni prostor pa je bil mo« ker tako, da je Laketovemu gospodu spodrsnilo in se je zaletel v slučajno došlega Orjunaša. Pa glej zajca! Ko je Lojze zapazil, da ima Oriunaš znak, so mu debele potne srage skoro odnesle ščipalnik. Pre vpil je cclo ubrani zbor Franca Klanonika. organista, mizarja, bivšega občinskega policaja in sedaj občinskega svetovalca, ki je ravno izva« jal času e še danes ne ve, če je dirigent v Ljubljani ali v Beogradu. V Ljubljani govore, da ga no dajo proč, v Beogradu pa pravijo, da ga že imajo. Po verzijah beograjskih listov bo imel Beograd v novi sezoni 5 kapelnikov, namreč gg. Brezovška. llri-stiea, Poliča, Matafciča in Srbulja. Ravnatelj opere g. S. Binički se še vedno ni vrnil z bolniškega dopusta. Gledališče je pridobilo dramatičnega tenorja Mirka Petroviča, ki nastopi v Tosci. Pagliaccih in v Lohengrinu. Gdč Milica Priča je angažirana kot sopranit-tka in nastopi v Tosci in Cavalleriji. šolala se je zadnje čase v Parizu. Nastopijo dalje še ga. Stajičeva, tenorist Gukasov, ga. Valjani in ljubljanski baritonist g. Popov kot gost. Prima-biiierina Kirsanova ja umakuila ostavko. Tibolišano ie tudi cinotuo stnnie Mnnnv orkestra. Vsi inozemski pevci bodo peli svoje vlogo v srbskem jeziku. Opera je mistavUa korepetitorja za srbske tekste v osebi g. Turjaškega. Program osiješkega gledališča za novo sezono. Ravnatelj-!vo Narodnega gledališča v Osijeku je deloma že sestavilo iu objavilo repertoar za novo sezono. V prvem času pridejo na vrsto dela: Aleksander TI ie: Ke^anje; Dostojevski: Idi-jot; Arcibašev: Boj med spoloma; Shakespeare: Hamlet; Rostand: Cyrano de Bergerac; Sophokles: Kralj Oidipus; Shav.-: Cezar in Kleopatra; Aristophanes: Lisistrat. Opera uprizori \Yeberi-vega Caroslrelca.' in Čajkovskega ..Zmagovalko. Sezona se prične v začetku meseca septembra. latendant osiješkega gledališča je slovenski rojak g. Pavel Golia. Prof. Radovan Tommasco t- V Splitu je umrl prof. Rad. Tor.imaseo, akad. slikar velike umetniške kulture. Udej-stvoval se je v vseh tehnikah: v olju, akvarelu, temperi in lesorezu. Poseben mojster je bil v umetniški plastiki. Njegova specijalteta pa je bila dekoracija črk. Poleg tega je izdelal neštt to načrtov za čipke in vezivo, innogo osnutkov za gledališke kostume in dekoracije. BO ie šele 21) let star. Pobrala ga je suška. 200 novih srbskih narodnih pesmi je nabiiti v južni Srbiji prof. Mnnojlovič iz Beograda. Pesmi se objavijo v posebni kiiiiai. Prva izvedba oratorija Božidarja ši-role v Osijeku. V kratkem se bo prvič izvajal v osiješki cerkvi Sv. Petra in Pavla širolov oratorij tAbrahamova žrtev*. Tekst je napisal dr. Velimir Deželic. Oratorij se je lani uprizoril kot misterij v Zagrebu in pride v sedanji obliki prvič | pred javnost. Delo se bo izvajalo dvakrat. prvič pod taktirko opernega ravna-telia v Osijeku Mirskega, drugič pa pod' osebnim vodstvom skladatelja širole. Kjo l)a prrniijera Straussovega cln-(ermezza :J Najnovejše operno delo Rih. Stran, i Intermezzo». za katerega zahteva skladatelj 50 tisoč dolarjev nagrade. . Jury so tvorili pisateljica de Noailles, pisatelj Paul Valery, markiz de Poliimac in Robert de Flers. Domače vesti DUCA MELBISTA BERTUM II. Sloviti informator Duca Melbista Bertum je v pondeljek vnovič posetil «Slovenčevo» uredništvo. Dobro ve-doč, da imajo gospodje okoli s Slo venca s silen apetit na. race, zlasti če so pečene na orjunaškem ražnju, jim jc serviraJ v nekaj dneh sedaj že drugo, čeprav ni bila tako debela in mastna, kakor znana »postojnska* o podkupljen ju voditeljev Orjune s strani italijanske vlade. Bila pa je vsekakor dovolj pečena in zato- je »Slovenčeva* gospoda z veliko slastjo hlastnila po njej. Imela pa je tudi ta v sebi strahovito orjunaško kost, ki jim je obtičala v grlu in včeraj je zdravniški konzilij "gospodom okoli »Slovenca* nujno in resno svetoval, naj za božjo voljo puste race enkrat v miru, sicer se lahko zgodi, da se zadavijo. Nova raca ima sledeče nevarne kosti, oziroma, vsebino: «Cevljarske.ga pomočnika Mirka Lavrenčica, velikega telesnega slabiča, so po »Slovence vem?- zatrdilu Orjunaši v nedeljo pri ZaJazniku tako pretepli, da je dobil poškodbe na nosu in obrazu. Torej novo orjunaško «banditstvo!» To senzacijo je »Slovenec* včeraj serviral svojim ovčieam. Stvar pa v resnici sledeča; Lavrenčič se je v nedeljo zvečer v gostilni pri Dachsu premetaval s pijanim Bacchom, ki ga je okresal po nosu in obrazu. Videč, da je napravil usodepolno zmoto, ko se je poskušal ž njim. ie šel v svoji hudomušnosti v pondeljek v uredništvo »Slovenca* in gospode, ki imajo tak apetit na or junaške race, potegnil, ila so ga po nosu in obra.zu okresali Orjunaši. In iz sočutja ali morda v nagrado so mu dali pri «Slovencu* še 5 Din! V uredništvu škofovega lista pa je bilo včeraj, ko so zvedeli za novo po tegavščino, zopet mnogo krika in vika- jn tudi ropotanja. še večja pa je seveda blamaža! Au — au. * Za rodbine ponesrečencev v Krmelju. Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani, je za prizadete rodbine v Krmelju ponesrečenih rudarjev darovala 100 dinarjev. Darovani znesek bomo izročili svojemu namenu. * Regulacija Save od Tacna do Gamelj- nov. Kakor javljajo iz Beograda, je minister za kmetijstvo podpisal načrt za regulacijo Save od Tacna do Gameljnov. Ureditev tega dela Save je tembolj potrebna in nujna, ker je po mnenju strokovnjakov sicer ogrožen ljubljanski vodovod. Z delom se bo v kratkem pričelo. V prvi vrsti je treba dvigniti savski nivo. * Ceškoslovaško-jugoslovansko zborovanje v Rogaški Slalini. Priprave za prvi sestanek te vrste v Jugoslaviji so že toliko dozorele, da lahko javimo sedaj že podrobnosti programa. Zborovanje se bo vršilo definitivno dne 24. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani zdravilišča, ki jo bodo po številu prijav udeležencev določili ta-mošnji poverjeniki v dogovoru z ravnateljstvom zdravilišča. Dnevni red sestanka tvorijo razen pozdravov udeleženih organizacij in drugih odličnih gostov trije referati: 1.) Težnje v Sloveniji bivajo-čih Čehoslovakov. Govorita delegata Češkega kluba v Mariboru in Češke obci v Ljubljani. 2.) Vprašanje češkoslovaških letoviščarjev v Jugoslaviji. Poroča odposlanec češkega konzulata v Ljubljani. 3.) Bližnje naloge Jugoslovansko-češko-slovaške lige v Ljubljani in Mariboru in njuno skupno delovanje. Poroča član JCL. v Mariboru g. dr. Reisman. Referati bodo čim krajši, da bo omogočena izčrpna debata. Ob 13. je skupno kosilo. Vabljen je predsednik Zveze Češkoslovaških udru-ženj v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Novem Sadu, katera zveza pa doslej ni delovala. Vse priprave za zborovanje vodi Češki klub v Mariboru, kateremu se naj čim prej javijo vsi udeleženci radi oskrbe dvorane in obeda. Po skupnem kosilu je ogled zdravilišča in prijateljski razgovori. Sigurno se pričakuje prihod generalnega konzula dr. Beneša iz Ljubljane in zastopniki naše vlade. Povabljeni so vsi Cehoslovaki iz Slovenije ter člani in prijatelji JCL. in njenih teženj. * Nov poštni urad na Gorenjskem. V Križah na Gorenjskem se otvori prihod- zadetke. Vsled neprevidnosti je prehitro 1 Telefon 730 stopil iz svojega zatočišča, krogla ga je' zadela v čelo in ostal je na mestu mrtev. * >evaren vlomilec. V Vodovljah v mariborski oblasti je doslej neznan zlikovec vlomil pri posestniku Purgaju. Odnesel je 600 Din gotovine. Ko je odhajal iz hiše, ga je uslužbenec Pretner opazil in hotel prijeti. Vlomilec pa je potegnil iz žepa revolver ter je Pretnerja nevarno obstrelil. Vlomilec je približno 20 let __-- star in je na begu izgubil svojo čepico. drugi Bosanec Šalih Aganagič zaradi ne. Nepoboljšljivi grešnik. 30 letni Vinko varne grožnje, Juro Korošec zaradi po« Zeme iz Trbovelj, pristojen v Zabukovje, ! stopanja, Kari Mihelič zaradi tatvine in m . t________ ;_ ! i - 1______ S^nS/ISn 1-! n mrl 3 in Kino Ljubljanski dvor» 13., 14., 15., in 16. avgusta Telefon 73q v elegantni veseloigri Ossi Osswalda Karijepa dražestne Ossi Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., in 9. uri. - Ob delavnikih oh pol 5., pol tč in 9. uri. radi tatvine že dvakrat kaznovan, je iz vršil po raznih krajih Slovenije številne tatvine v skupni vrednosti 4.666.75 Din. Po aretaciji je dne 5. aprila nasilno pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča v pa nekaj kosov ženščin, ki prodajajo svojo ljubezen na stranskih potih. u_Tatvine na klavnici. Na mestni klavnici se zadnje čase tatvine množe dan za dnem. Sum pada na delavca •egnu iz zaporov uKrajuca«* - -------• ----- «-— ,-evnici. Podkopal je namreč zid. Od F. P., ki ima v klavnico zabranjen pn. Odpusta iz mariborske kaznilnice dne 25. | stop, ki pa so ga v zadnjih jutranj.h avgusta 1923 do aretacije dne 5. aprila in ponovne aretacije 27. aprila se ie Zeme klatil 00 Sloveniji in Hrvatski brez urah že večkrat opazili na dvorišču. Med onimi, ki so tatvine prijavili, so: mesari« ca Marija Ham, ki je oškodovana za me Kiatn no oioveui.ii m »»'•='" , ----, , ' r-. ».«.._=;„ sredstev in ne more dokazati, da si vsaj j 7 kg sala v vrednost. 225 Din Man skuša pošteno pridobiti sredstev za pre- Rihtar za 4 kg sala v vrednosti 130 Din življanje. Okrožno sodišče v Celju je pri- in Ivan Janez za 5 kg črevesnega sala v sodilo obtožencu 2 leti težke ječe s po- i vrednosti 100 Din 1 n_ K n,dv r,of štoru in trdim ležiščem. njBBHS HEMETOK JVEodS. IS ______brazEilSm oisiln: stril FRANC B*R Canterjevo n:br. 5.Tel j u— Križev pot skesanega grešnika. j Dne 9. julija je izginil iz Maribora kon« torist Leon Klančnik, ki je bil zaposlen v j t"'dki Kuhar in Zcmljič. Poneveril je ! če* 5000 Din in se odpeljal z denarjem čez Avstrijo in Nemčijo do Francije, kjer je hotel vstopiti v tujsko legijo. e„ \F7i IHp 9 Tam pa menda ni bil sprejet, nakar se Se ze grcdii &aj. kjer . n v domovino in se 5e Ogromen svetilnik iz Mirim čokolade. 1837 Iz Ljubljane u— Poljski oficirji v Ljubljani. Nocoj je povrnil nazaj v domovino in se še par dni skrival okrog po Ljubljani. V noči na torek pa se je samovoljno pri. javil stražniku v Kolodvorski ulici, mu pojasnil, kako je z njim in odšel nato prostovoljno v zapor, u— Star grešnik pod ključem. V ne« * Ljubljanski tc lese jem. Slavnostna Otvoritev letošnjega velesejma se vrši v petek, dne 15. avgusta ob pol 10. uri dopoldne. Opozarjamo še enkrat vse raz- ------- —-----„----- -- ------»■ ------------------------. stavljalce, naj bodo sigurno v četrtek dne ! njo soboto nov poštni urad z javno tele- štvo ..Ljubljana* v zadnie slovo. Ub 14. t. m. zvečer z opremo svojega prosto- j fonsko govorilnico in brzojavno postajo; odprtem grobu se je imenom ljuoljan« ra popolnoma gotovi. V petek po sedmi! s telefonskim obratom. Nova pošta leži ob | ske sekcije Udruženja jugoslovenskih uri zjutraj se ne bo pustilo več dovažati! železniški progi Kranj-Tržič ter bo imela j novinarjev poslovil od redakcijskega in se vrši v Zvezdi banket v čast poljskim de|jo zjutraj* je stražnik prijel na Mari« oficirjem. Pri tej priliki svira na1 vrtu ;;nem trgu brezposelnega postopača, po restavracije muzika dravske divizije. j p0ijiicu pa urarja Franca Korošca, ki ie u— Pogreb urednika Moškerca. Ob navedeI> da stanuje v Zg. Šiški. Je to žc veliki udeležbi občinstva iz vseh slojev, i do,so zasjcdovanj tat in goljuf, ki se je posebno pa krščansko-socijalnega delav« klat]-j 0kr0g po deželi. V zadnjem času stva, se je vršil včeraj popoldne pogreb | sQ ga j^j zaradi ponevcrbe zlate žen« novinarja g. Mihaela Moškerca, urednika 1 ske~ ure_ j.atcro je vze| v popravilo od »Slovenca*. Sprevod, v katerem so bile flospe viljemine Rcpič na Uncu pri Ra« tudi štiri zastave, je pokazal, da je vži* ! keku in jo prodal. Nevarni urar je bil val pokojnik splošno spoštovanje. Poleg zaradi tatvine in goljufije šele 39. kaz« Iz Ce^a stanovskih tovarišev so spremili pokoi- novan_ nika na njegovi zadnji poti tudi bivši i ! občinski svetniki z vladnim komisarjem j dr. Peričcm na čelu in zastopniki raznih | ljeno, ravnotako tudi ne, ali je šel pro« stovoljno v smrt ah pa se je zgodila nesreča. a— Konjska tatova. Pred kratkim smo poročali, da sta dva okradena kme< ta po dolgem iskanju zopet našla svoje ukradene konje. Tatvine sta osumljena Ivan Filipančič in Malrtin Pavlič, znanH konjska mešetarja na hrvatsko=srbski ineji. Oba sta bila v pondeljek aretirana v Mariboru in izroSena sodišču. a— Še en samomor. 211etna Zofija Holl, stanujoča pri svojih stariših v Pobrežju, je bolehala že dalj časa na srcu. V soboto so jo radi tega prepeljali v bolnico, kjer so jo preiskali in spo« znali za bolno, vendar pa je niso sprejeli. To jo je baje tako užalostiio, da je v nedeljo odšla z doma in skočila v Dravo. Trupla nesrečnega dekleta dosedaj še niso našli. Iz Primorja • Telovadni nastop športnega kluba (Sokolai *Postojna> se je vršil v nedeljo 10. t m. v Postojni. Kljub grozečemu slabemu vremenu je prihitelo na telovadni prostor vse polno občinstva, ki je s svojim posetom pokazalo, kako ceni take prireditve. Nastop je pričel s prostimi va ami moškega naraščaja, kateremu sos ledile proste vaje ženskega naraščaja ter vaje članov in članic. Te so bile posebno točno in precizno izvedene. Ženski naraščaj je nastopil tudi z lutkami ter dosegel s to vežbo posebno lep uspeli. Po telovadbi je bila prosta zabava s sodelovanjem .Godbenega društva«. • Angleško brodovje v Trstu. Angleško brodovje, ki je posetilo prošli teden jugoslovanska pristanišča prispe danes v Trst Ladje se postavijo med molom Au-dace in Bcrsaglieri. Dne 14. t m. priredi angleška kolonija častništvu sprejem v hotelu Savoia, 15. t m. pa bo oficijeini spre.em v mestni hiši, 16. bo častništvo in moštvo prisostvovalo veliki veselici, ki jo priredi tržaško novinarsko udruže- □r.icntciu ua ».u ... .......—..... | t— Prikrojevalni tečaj za damska državnih oblasti. Pred hišo žalosti in oblačila se otvori v ponedeljek 18. t. m. r------ ------ pred razhodom mu je zapelo pevsko d.-u« ob 3. urj popoldne. Vpisovanje se vrši nje na molu Audace ' " -->-:- -1---- r,K vsak dan v modnem ateljeju g. L Bizjaka. 1 * Iz Maribora Mladinsko društvo *Prosveta» v Tr-i stu ie imelo v nedeljo 3. t m. sedmi red-! ni občni zbor Od lepi udeležbi so podali nekoliko dijakov v Zedinjene države, kjer ; u— Z mestnega magistrata. ozirom ktrarno. talska elelctrarna namru prireoi 10. 1. 111. m 1 ■.■ >■. se bodo izšolali: Pri izberi se bodo upo- na sobotno notico v «S!ovencu», ki je, zahteva občutno povišanje cen za dobavo ; ča;, na katerem se bodo obravnavata atv- števale v prvi vrsti vojne sirote. Že ta- kakor vedno, zelo slabo informiran, po« toka. O zadevi se je po predhodnem tualna vprašanja. Uni »->»-» l.-onSoni trnir! io n^T-nrl I o mic Vnr. mooinn c + rr\rlr» v-pmrlnitnino. da ie bil nncvFtnvmin električnega odseka razvila * Nov odbor a Ia od 15. do 25. t. m. in bo opra vso poštno, brzojavno in telefonsko bo. Uradne ure bodo za blagajniško siuz- "<=Sa ^^.».u,,. --------, s-----—r- -- -■ - bo od 9. do 12. in od 15. do 17., za vse Prišla je v Jugoslavijo, da vzame seboj Ijanskem polju nov novinarski grob. drugo poslovanje pa od 9. do 18. ure. | nekoliko dijakov v Zedinjene države, kjer 1 ---? »«<»«« magistrata. Z ozir * Cvetlični nasadi na ljubljanskem ve-lesejmu. Velika množina najraznovrst-nejših industrijski'-, in obrtnih izdelkov na velesejmu ubija pri pregledovanju d ih gledalca, ker mu je nemogoče predelati vse utise, katere zadobi. Vsled tega bo tudi v tem oziru preskrbljeno za obiskovalca, da se mu oko razveseli pri pogledu na krasno cvetje in zelenje, katero bo sejmišče spremenilo ne v park, marveč v pravcati vrt. Pogled z glavnega vhoda proti češkoslovaškemu paviljonu je bajen. Najraznovrstnejše cvetje je razvr- 11 uaiauuuia laaiiiu jo iviuu .«" —--t,---- na zdravljenju mnogo naših vojakov. ' rat. Dne 4. avgusta, okrog 10. ure do« * Bogata trgatev mandljev in rožičev. 1 poludne, pa je bil pred pisarno dr. Peri« Kakor javljajo iz Splita, se je pričela te 1 čevo na magistratu, kajti dr. Perič dni trgatev mandljev in rožičev. Rožiči ; je nastopil svoje vladne posle že 2. av« so dobro obrodili na otokih, mandlji pa j gusta, če so to pozabili pri «S!ovencu». cu uuutu uun^viiu UM v/iunmj UIUUUIJI pu , j^ujia, vu jv ...... 1 bajen Najraznovrstnejše cvetje je razvr- povsod, izredno dobro pa v okolici Šibe- j u— Brivnice bodo v petek, na praz« ;čeno v razne cvetlične skupine, vmes se mka. Mandlji se plačujejo po 5 Din za 1 nik, dopoldan odprte. — Brivska zadruga ti kažejo razne eksotične rastline, mogoč- i kilogram. Ker je v Dalmaciji zavladalo j u- Velesejmski stanovanjski urad ne palme te spominjajo na južne kraje, j že veliko pomanjkanje, je upati, da si bo posluje od danes, 13. t. m. ob 8. un do« V vseh teh cvetličnih nasadih se vidi tamkajšnji kmet nekoliko opomogel. Skr-vešča roka strokovnjaka, ki je to uredil; bi ga pa vnovčenje vinskega pridelka, res prvovrstno. Moramo na tem mestu: več kakor polovica lanskega pridelka je pohvaliti umetneja in trgovskega vrtnar- j še po kmečkih kleteh, kupcev pa ni, in ja Feranta, ki nam je kot velesejmski i pomanjkuje tudi posode za letošnji mošt. - - - Grozdje se prodaja po 4 Din kilogram. * Raziskovanje starin v Črni grri. Mala in siromašna, a junaška Črna gora je polna pradavnih starin. Nedavno je prispel tjakaj arheolog V. Petkovič, da prouči in opiše ostanke starodavnega mesta vrtnar sejmišče ozaljšal in odel v slavnostno obleko. Na velesejmu bo razvidno, da tudi slovenska vrtnarska obrt napreduje in da naši strokovnjaki ne zaostajajo za inozemskimi. Poročil se je učitelj Fran Jankovič posluje od danes, 13. t. m. ob 8. uri do poldne do 25. t. m. v permanenci na na glavnem kolodvoru (baraka poleg restavracijskega vrta). V veleseimskih zadevah sc je obračati na ta urad in nc več na magistrat, oz. na vclesejmsko ravnateUstvo. Telefon št. 736. , u_ Mestna Orjuna Št. Peter=Vodmat poživlja vse člane, spadajoče v njen okraj, ki so pa včlanjeni v drugih okra« jih, da se zanesljivo zglase v pisarni Bohoričeva ul. 9 med uradnimi urami * Poročil se je učitelj Fran Jankovič " ^ u,aala ul-' ' X , — - u z cro^podično Erno Rozmanovo iz Ljub-; 0bo(la- nedaleE 0(1 Reke Crnojeviča, kjer vsak dan od pol 19. do 20. ure in ob 0 * ca ia „ ctrtliali,, rrl^crt,,;*^ ^nrl^li.il, ^rl 11 1? lire. - tn D ra V* --------, ---------VV. | »Jt.1V uči o« r j ' jjane | se je v 15. stoletju nahajala glasovita nedeljah od 11. do 12. ure. — Priprav« * Smrtna kosa. V Predvoru pri Kranju, obodska tiskarna, prva v srbskih krajih.! Ijalni odbor, je umrl banski svetnik iz Zagreba g0-1 V tej tiskarni je bil tiskan sloviti oročilih iz Beograda se pripravlja v pravosodnem ministrstvu odlok, s katerim se pogojno izpusti na svobodo večje število političnih kaznjencev. * Popolen lunin mrk se bo videl, kakor smo že omenili, jutri, dne 14. avgusta. Kmalu, ko vzide polna luna, se prične pomrčanje lune ob 19. uri 31 min. Ob 20. uri 31 min. je pričetek popolne pomrčine, ki traja do 22. ure 9 min. Nato izstopi luna iz zemeljske sence ter jo zapusti ob 23. uri 9 min. Luna je še nadalje v zemeljski polusenci do 24. ure 8 min. 0 jx>poInem luninem mrku se dogodi, da luna popolnoma zgine očem, ali pa se pojavlja v temnordeči barvi, kar je odvisno od zemeljskega ozračja, v katerem se lomijo solnčni žarki, predno dospo do lune. * Planinske izkaznice. Vse planince ponovno opozarjamo, da dobe po odredbi občnega zbora člani SPD. vozne olajšave ter članske olajšave v kočah le z društveno legitimacijo, opremljeno s sliko. Zato si naj vsak član nabavi tako legitimacijo v društveni pisarni na Poljanski cesti štev. 12. Osrednii odbor SPD- . voj it^nuiui jo uu ncnuu aivtui u--- ---- --- glasnilo, ki se še danes hrani v cetinj- : nek v četrtek dne 14. t. m. ob 10. uri! skem samostanu. Petkovič bo pregledal. Udeležba v kroju strogo obvezna za vse hoče rešiti šc vse tekom poslovne dobe zaostale in nakopičene akte ter nam£j rava pred odstopom sedanjega ohčin« skega sveta sklicati še eno sejo. a—Mariborska porota. Dne 9. septiem« bra se pri mariborskem okrožnem sodi« šču prične tretje letošnje porotno zase« danje. Prva obravnava se bo vršila proti Rozi Trop, ki je obtožena hudocfclsva požiga. Obtoženka je bila lani obsojena na osem let težke ječe m pride sedaj že v tretjič pred poroto. Nadaljnje obrav« nave še niso razpisane. a— Udeležniki (=ce) glavne učiteljske skupščine v Dubrovniku iz mariborskega sreza se vabijo na posvetovanje k »Črne« mu orlu* v Mariboru dne 16. t. m. ob 10. uri. a— Samomor sli nesreča? V nedeljo jc orožniška patrulja v bližini St. Petra opazila ob obrežju Drave moža, ki se je Kov odbor akad. fcr. društva *Adria> društvo Adria občnem zboru iz-načeluje abs. jur. Josip Pavlin. Za podpredsednika jc izvoljen Rudi Rutar, za tajnika pa Ivo Lasič. » Prenos kosti bivšega uradnika pri goriškem deželnem odboru v domačo zemljo. Andrej Pcdgornik, bivši uradnik deželnega odbora v Gorici, je padel L 1916 ket poročnik v najlepši moški dobi na kraški fronti. Pokopan je bil tedaj na zagra.iškem pokopališču. Ob osmi obletnici pokojnikove smrti so izkopali Pod-gornikove kosti ter prepel.ali zemske ostanke v rodno vas Vrtovin. kjer bodo poslej počivali ob vznožju sivega vipavskega Cavna. * Razstava v Tolminu. Od 17. do 30. avgusta bo v Tolminu gozdna in planinska razstava. Na razstavi bodo zastopane vse panoge gospodarstva v goriški deželi. Obžalovati pa je, da je odbor razstave, ki se pripravlja, sestavljen Iz sa- potapljal in klical na pomoč. Izginil je mih Italijanov. Lahko si le misli l, kakšno kmalu v valovih in je bila pomoč izklju« ! lice bo imela razstava pod takim vod-čena. Kdo je bil neznanec, še ni ugotov« ■ stvom.____ v isto svrho stare samostane in cerkve 1 odseke. — Močni hrast, stegovodia. v Črni gori, posebno pozornost pa bo po- -a— Specijalist za nabavo brezplač« svečal starinskim cerkvicam na otočičih nih kosil in južin po ljubljanskih gostil« Skadarskega jezera, v katerih se nahaja nah je gotovo 34!etni postopač Adolf mnogo starin, katerih doslej še nikdo ni Horvat. Postal je vsled takih grehov že proučil. | prav dober znanec ljubljanske policije. * Usoda vaške?a kina. V Cepinu pri Ker pa ve, da je v mestu po gostilnah [ Osijeku je tolpa, obstoječa iz 20 vaščanov, že predobro poznan, je pričel sedaj nhnrrv/pnih c nncbnmi soi.-iromi in ,nln. ' obiskovati še okoliške in predmestne i gostilne. V neki krčmi na Glincah pa je i imel v ponedeljek zopet smolo. Ko se je , dobro pogostil z jedačo in piiačo, se ie hotel posloviti po stari navadi zopet po frncaosko«, kar pa mu je prepreči! pri« Ljubljana 12 aveusta 1924. .iahiiaua ?06 nad morien iirai opazovan;a ob Zračni tlak Zračna temneratura Veter Oblačuo 0—10 Ljubljana . Ljuhliana . Ljubljaua . /.apret) . . Beocrad . Duuaj . . i raja . . Inomost 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 761 8 76J 3 760 7 759 1 14 4 2:> 8 180 150 jugo vzhod vzhod jug megla jasuo oblačno P&daviue mm oboroženih s puškami, sekirami in vila mi, demolirala tamkajšnji kino. Razbila je stole ter streljala v dvorani. Razen gostilničarja k sreči ni bil nikdo ranjen. Nahujskani vaščani so razrušili kino, ker so se čutili razžaljene po vsebini neke kino-predstave. * Smrtna nesreča. V zagrebško zaklad- vačevo na policijo. ] —--------- ' , _ no bolnico so predvčerajšnjim pripeljali S u—Policijske prijave. Od ponede'ika : je zopet povsem dezjev sedemletno Marico Papič iz Pušče Bistre.! na torek so bili prijavljeni policiji s'edeči ; Dunajska meteorolo. Konj je ubogo deklico udaril s kopitom ........ ' * po glavi. Dekle je v bolnici podleglo težki poškodbi. * Cerkveni rop v Vidmu. V župno cerkev v Vidmu se je splazil v noči na 8. tega meseca neznan tat, ki je vlomil v ta-bernakelj. Odnesel je monštranco in dva keliha v skupni vrednosi 25.000 Din., u-Aretacije. V noči na soboto je bil toplejše zracnc p«»uu-.»j-j» "n^nnTa _ neobvezna * Vojak pri strelskih vajah ustreljen, t areti-an star pohajkovač in berač Jože in nalivi aii ce'o daljše deževje. V naši bo, da je prognoza -^neobvezna. Ob priliki strelskih vaj 44. pešpolka v : Bahar, ki se ne more odvaditi navade bližini potujejo pasovi z dežjem oaza. vremensko poročilo V ostrem streljanju se je prošli soboto v nadlegovanja za milodare cclo po hišah, pada proti vzhodu; množine ^^^^"r iCek^noči megla. Gospiču prisodila težka nesreča, ki je za- 1 nadalie neki Bosanec Mehe Hasanadžič. severno od A'p čelo večje nego pn nas nji Evropi jasno. Fonekc*^ pon^ . g htevala človeško žrtev. Vojak Jeleni« iz ki jc bil že dalje časa policijsko zas'cJo« , na jugu. Mrz1a,zracna front a ,c «U Napo, d » «edo. ^ Brinja i« tael nalogo, da pazi in iavliaU-an zaradi raznih prestonkov. nato šc crošlo nedeho .tako občutno onladitev. trovi z dezi-in. V Ljubljani barometer nižji, temner. višja Solnce vzhaia ob 4"55. ralia a ob 1914 V„...,jm nn'ctno vreme traja dalje, ; da je po naših planinah padel sneg do drncaosko*. kar pa mu J« P«P««' P- f^ v Te "odah dveh do treh višine 1S00 m navzdol, klican, stražnik, k, je odvedel Mico Ko' ; ^^^^ J d,4 dni lepa. tretji pa , Intcresantno je pri tem, da se nahaja zopet povsem deževen. severna Švedska že več tednov kakor v , , ... .. ,-.„,-nntirt.1 veaeci I Dunajska meteorološka centrala opo« nekem zatišju lepega vremena ter ima 7 V? ' ITS v S za" Jbliajoč neobičajno spremen« višjo temperaturo nego večina južnejše slučaji: 4 tatvine 6 P^"^ ka ^ ,et;. ^Ja „!etja, na dva mrzla Evrope; povečini so tamkaj tako topli nočnega miru, 30 p« opUv c«tn ga Ijnos ^. If^eSa irčko Evrope ter dnevi; kakor šele daleč na jugu v Italij. pohcnskega reda. 2 pre^top^a navija, znicna io • & ^ -h . d . Dunajska meteorološka centrala je zad nia cen, 4 poškodbe tu,e lastnine J^pre« se nad occana. nji torek izdala prognozo za daljšo do« e- koračenj, policuske ure;,npCJn ^ 'TscTera s Severnega Ledenega bo. da vreme ostane sicer spremenljivo, ta- vožnia, 2 prestopka auto«predp.sov, I drugi pa ' * * k d bo tcm poIagoma vreme Ul. | u nreia.ije. > uuv-i _ . it, ^5pvii- V naši bo, da je prognoza — neobvezna. Dunajsko vremensko poročilo. V Sred- =Sreda 13. VIII. 1924= Novi Garigrad Romantična Turčija, slikovita dežela haremov, lesa, paš in evnuhov se vedno boli umika pred moderno civilizacijo m bo kmalu popolnoma izginila. Nova Turčija energično pometa pod svojo republikansko vlado z vsemi predsodki. Predvsem se kaže novi duh v Carigradu. Nastaja nov Carigrad. Kdor je bil v mestu ob Zlatem rogu pred 15 leti, se bc gotovo še spominjal velikega števila voz, v katere so bili vpreženi konji. Danes je le še malo Turkov, ki imajo lastni voz, ampak le avtomobile. Revnejši ljudje morajo hoditi peš, kar Turku stare dobe ni baš prijetno. V prejšnjih :asih ni bilo bol.šega gospodinjstva, ki ne bi imelo kuhinjskega šefa. Danes iščeš šaman kuharja. Ravno tako tudi ni več cgendarnih evnuhov in tujih vzgojiteljic in učiteljev, ki so jim izročali otroke v vzgojo Bogate družine imaio v mestu prostrane konake, v katerih stanujejo pozimi, in lepe kioske ali poletne hiše na višinah nad Bosporom ali pa ob morju. Danes so se udomačile v Carigradu moderne stanovanjske hiše, ki ne potre- Dečka sta se pred tedni skušala vkrcati v Amsterdamu na ladjo, ki je plula proti Bosporu. Toda na parniku so vprašali po potnih listinah, in tedaj sta pustolovca izginila, da ne bi ju prijela roka postave. Udarila sta jo preko Nemčije ter dospela do prelaza Brenner na avstrijski meji, odkoder sta jo nameravala mahniti v Italijo. Na mejo sta prišla v slabem vremenu in to je bilo usodno za njuno nadaljno pot. Ker je lilo kakor iz škafa, sta se dečka začela smukati okolu tovornega vlaka, ki jo je imel odpihati čez mejo. Tu je zagledal mlajšega dečka avstrijski obmejni paznik Schwab. Ustavil ga je in vprašal kaj hoče. Deček mu ni mogel odgovoriti na vprašanje niti v nemščini, niti v italijanščini. Peljal je torej dečka h komisarju, kier je zasa-čenec povedal, da ima še enega tovariša, ki se nahaja tudi tam blizu. Schwab se je podal na iskanje in je kmalu našel drugega pustolovca. Skrival se je v obližju neke čuvajnice. Povabil ga je s seboj v urad, kamor ie upehani Bocquet sledil brez odpora. Na obmejnem komisanjatu se je razkrila cela zadeva. Ker je bila od belgi skih policijskih oblasti za mladima jo je pripisati kaki železni prečki, ki je bila slabo pritrjena na vagonu tovornega vlaka in je moleč preko tira prerezala steno mimodrvečega oks-presnega vlaka. Da se ni zgodila še hujša nesreča in je trpel le en vagon, je i>ač pripisati" slučaju, da se je vlak takrat nahajal na ovinku. Tako je prečka m.i-gla doseči le oni vagon, ki ji je bil takrat najbližji. | Kakor se vidi iz te nesreč*, za varstvo potnikov pač ni dovolj, da se krili žlahtne kamne, so takoj začeli drveti ljudje v te kraje. Hipoma je nastalo dušno: »Srečen sem, da ni v Londonu nebotičnikov. Newyork bi bil veliko na bolj- veil 1JUUJC v IC MOJI. lll^uiu« • -------- --------V . , .. , -5 TI celo mesto s trgovinami in gostilnami, šem, ako bi ime! nižje hise. Preveč ne- _ . -i. i? x___i: 1.:__— hrt+ii^rilVrnr c1rnr>oi r»r\\ rrnra nrPnaTinmlP- Seveda ni smel manjkati tudi kinematograf. X Najdeno žezlo starega babilonskega kralja. V prostorih vseučiliškega botičnikov skupaj povzroča prenapolnje-nost ulic in prometne težkoče. Ena največjih skrbi Newyorka ie, kako obvladati tok stotisočev ljudi, ki ob gotovih' sKeza uranu v ^luaiuuu —............-- -- - - . muzeja v Pennsvlvaniji so odkrili žezlo urah kakor plima in oseka prihaja in kralja Dungija, ki je vladal leta 2270 pr. odhaja v te velikanske hiše. Tudi estet- . • pred kratkim pisalo), ni preveč navdušen za svoja dela, kakor se vidi. Se-j daj je prišel v London na mednarodni ! kongres arhitektov in rekel čisto prosto- Po slovanskem svetu Harema ni več. Življenje v stanovanjski i bišah je Turka moderniziralo. Do te iz-premembe ga je privedla gospodarska potreba. Ker manjka denarja, tudi ne more imeti Turek več poslov. Vojna je Turčijo skorajda uničila. Pustolovščina dveh belgijskih dečkov Zadn.a leta se je opetovano čulo o nedoraslih otrocih, ki so meni nič tebi nič pobegnili z doma in se napotil po svetu. Kaj jih .je napotilo k temu? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Otroci so največkrat šli na pot na podlagi zemljepisnega znanja, katerega so si pridobili v šoli. 30. junija sta se napotila po svetu dva mlada Belgijca. Izginila sta iz domače hiše v Roubaku. Prvemu je jedva dvanajst let, piše se Raymond VVargnier in je sin zobozdravnika. Drugi je dve in pol leti starejši od prvega in se imenuje Leon Bocquet. V šoli sta zadn.e leto mnogo slišala o Indiji, pa sta sklenila, da obiščeta to prečudežno deželo, v kateri teče med in mleko. Domači kraj sta ostavila ne da bi komu kaj omenila o svoji nameri. Vešče sta križarila nekaj časa po Belgiji. Pri tem sta se za orientacijo posluževala priročnega atlanta, katerega sta Imela vedno pri sebi. lz Belgije sta se vtihotapila na Nizozemsko. Ker sta nastopala čisto n ir-no, se nista zdela nikomur sumljiva in sreča jima je bila dolgo naklonjena. Bo-cquet je nosil pri sebi dobro založeno žepno blagajno, iz katere sta zajemala denar za vsakodnevne izdatke. Oba dečka govorita samo francoski, zato je toliko boj čudno, da so ju šele sedaj zasačili. Angleščino razumeta površno, nemščine pa ne obvladata niti toliko, da bi si mogla naročiti kavo. Vendar jima je potovanje gladko uspevalo. Prtljaga mladih pustolovcev je bila popotna. Nosila sta na hrbtu torbo iz ne-premočljivega platna. V torbi je bilo nekaj komadov perila ter po en kos obleke. Suknjo sta povezala vrhu torbe. Njuna zunanjost je bila precej podobna skavt-ski opremi. Za osebno varnost sta nosila v torbi dva dolga brušena noža in avtomatično pištolo, katero je nosil pri sebi Bocquet. Ta je dejal, da je sklenil ustreliti vsakogar, ki bi se drznil položiti roko nanj ali na tovariša z zlobnim namenom. oddali v strogo policijsko nadzorstvo. Sta riši so se obeh pobeglecev razveselili in so sporočili, da pridejo osebno ponje. Mlada pustolovca sta bila s sredstvi že čisto pri koncu. Imela sta v blagajni samo še par sto kron avstrijskega denarja in hleb kruha, katerega ie mlaiši z veliko slastjo tesal ker ga je davila lakota. Nenavadna železniška nesreča Pred nekaj dnevi se je v bližini francoskega mesta Valence-sur-Rhone pripetila železniška nesreča, kakršnih je pač malo zabeleženih v analih nesreč. v„ , Ekspresni vlak je bas zapuščal postajo Valence in vozil z velikansko brzino 90 km v smeri proti Monteli-maru. Med postajama Coueourde in Sanice - sur - Rhone je privozil mimo ojega v nasprotni smeri tovorni vlak. Tedaj pretrese naenkrat brzovlak silen sunek, ki pa v prvem hipu ni niti obrnil nase pozornosti sprevodnikov obeh vlakov. A že je nekdo potegnil za zasilno zavoro. Brzovlak se je ustavil. Potnikom se je nudii! nenavaden pogled. Cela stena nekega vagona tretjega razreda je bila v vsej svop dolžini prerezana, iiu potniki, ki so stali ob njej, so popadali po tleh ka- i kor žito, 5e ga ženjiea požanje 6 srpom. Sopotniki so brž prihiteli na pomoč nesrečnim žrtvam, od katerih so nekatere ležale nezavestne na tleh ter bile strašno razmesarjene. Neki Piallat iz Valenee, ravnatelj velikega denarnega zavoda, ki se je s tem brzovlakom vozil v sosedno mesto. kjeT je imel podružnico, je ostal na "mestu mrtev. Zdrobilo mu je prsni koš. Več ali manj težko ranjenih oseb je bilo 14. Tem so nudili prvo zdraviliško pomoč, potem pa ie vlak nadaljeval vožnjo nazaj na Valenee, kjer =o ranjence razdelili po tamošnjih bolnicah. Tovorni vlak, ki je povzročil nesrečo, je mirno vozil naprej, kakor da se ni nič zgodilo. Nihče pač ni slutil težke nesreče. Državno pravdništvo jn uprava železnice, ki sta takoj pričela s poizvedovanji, nista mosrla ugotoviti točnega vzroka nenavadne katastrofe, vsa znamenja pa pričajo, da Imate namen topiti obleko ali silimo za oisleho? Potem bres pomisleka naravnost k priznano najsolidnejši tvrdki 1078/a DRAGO 5MB, L3U3L3RN3. Bolgarsko prosvetno de^o Pa vil J-n „1" 407. Pred časom sta obiskala Bolgarijo dva -------— ! znamenita ameriška pe La A tile. - . p d toda od teh'zavodov se zahteva poduk kralkiST oSffprf' "zSStei™ J grščine, zemljepis^ in godovi, kot Transvalu (Južna Afrika) nova diamant- prstov. Zasebne ^ ? v ostalem na polja. Našli so kamne izredne lepote in tudi velikosti. Tako je bi! izkopan dia-mant,vreden 1150 angleških funtov (nad 400.000 dinarjev), drugi komadi pa so tehtali od 16 do 32 karatov. Cim so od- nifi omejene. V Šolskem letu 1921/22 je bolgarska vlada te šole celo subvencljo-nirala, in sicer so dobili turški zavodi 600.000 židovske šole 140.000, armenski zavodi pa 50.000 levov [»odpore. IV. VZORČNI VELESEIEM —————i^—— ■ ——— V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA za nakup vsakovrstne najboljše ia najcenejše robe tu- in Inoz.-rastva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in da jej J pravo na iSP 50% zniiano voinlo tudi na brzovlak ih irazen S. O. E. ln br. 3, 6.) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA. | Dietne TStnpnicc se dobe pri blagajnah ta ceno 10 Din. Metoda belcrarskega pouka je popolnoma v območju organizacije in nazornega nauka. Pomožna sredstva izgotavljajo Jestokrat učenci sami. Zato jc stališ?* liolsrarskega učitelja dokaj težje, kot stališče učiteljev drugih držav. On se mora temeljito pripravljati za svoja predavanja, ustvariti mora strumno disciplino ter mora budno pronikniti v dušo svojega učenca. Bolgarska šola se je cvropcizirala še!« v zadnjih 40 ih letih pod vplivom Nemcev in Rusov. Se danes je na Bolgarskem mnogo nemških in ruskih učiteljev. Bolgarski učitelj mora biti oliligatorično pripravljen na to kar dela; podvržen jo strogi državni kontroli in sistematičnemu učnemu načrtu. Prednost bol carske šole pred drugimi je ta, da je med lokalno in centralno upravo vzpostavljeno popolno ravnotežje. Šolski svet in organi ministrstva dc-iujejo v najlepšem soglasju. Skratka, s pedagoškega vidika sto;i dejstvo, da je bolgarsko šolstvo na solidni višini in da hrani v sebi toliko tvornih sil, ki mu zagotavljajo najlepši raz roj v prihod nostL Slovaško Narodno gledališče v Bra-tislav' je pripravilo vse potrebno za nove sezono. Ansambel ostane v glavnem lanski. Intendant gledališča bo Bedrich Holc-ček, njegov namestnik tenorist Z. Knittl glavni airigent pa ostane Oskar Nedbal. iz dobe lovskega življenja. Dalje: Jelen, Oven, Jarec, -— že iz pastirskih časov. Potem imamo pa kar celo kopo imen. ki datirajo že iz časov, ko si je človek postavii dom in celo posebno kuhinjo, n. pr.: Maček, Zajec, Petelin Vrabec, ščinkovec. Golob, Kos, Čuk Žerjav, Polž. Rak. Kuščar. Ko-J mar,' Pajk. Žužek, Ščurek, itd., ali pa tucli — kar razodeva menda skromnost in'zmernost — samo ime enega j dela te ali one živali: Rogelj, Krem-pelj. Kljun, Kožuh itd. ! Pa to je bilo včasih — danes bi to 'bilo smešno, in celo žaljivo, nazivati koga po tej ali oni izraziti lastnosti in "ga takorekoč postaviti za šefa n. pr. dinastiji Ščurkov. Godi se pa le, in sicer počasi — toda ta proces se vrši in se vrši. Po vseh pravilih človeške crramatike in po svojih psiholoških zakonih, na prijazen ali pa tudi popolnoma stvaren način. Poudariti je treba pedagoški moment. Ker jp namreč človek holj nas-j njen k slabemu nego k dobremu, zato se ta naravna akci.ia ne obrača toliko do dobrih lastnosti, knkor do slabih Saj vidimo, da smo z im?ni. ki | bi značili ljubkost, krotkost. kmalu I pri kraju: mucek, mucka, muci; go-Mobček. golobica: ptiSek. ptička, sinič-!ka, srnica, metuljček, itd. Vrh tega ! so v rabi ta imena bolj med Mate Mani: Ecce, homo! Vsi pojte rakom žvižgat, vi, ki se imenujete bodisi Zoran, Zvonko, Miro itd. z vsemi lepimi, sanjavimi imeni, bodisi Nada, Slava, Mila, zopet z vsemi nežnimi, sentimentalnimi nazivi' Vsi. kakor rečeno, rakom žvižgat! Daleč ste od narave in vse na vas je umetno, tudi mišljenje in značaj je v nevarnosti, da zmegli nekje med zvezdami. Nazaj k naravi! Najprej je potrebno, da človek da svojemu psu spodobno ime, n. pr. Sultan, Lord, tudi Pozor zadostuje. Lahko pa se ta vrsta nadaljuje po potrebi. To pa s stališča pravičnosti. Zakaj ne bi človek živali vsaj nekaj vrnil, kar si je od nje takorekoč sam vzel. In koliko tega! Ne? Poglejmo in začnimo! Spominjate se gotovo z menoj vred. kako so se zvali junaki indijanskih povesti: Rdeča Kača. Črni Medved itd. Pa to so bili vendar Indijanci! bo kdo ugovarjal — mi pa «mo Evropej cjt _ Nič ne de. Omejimo se zaenkrat samo na nas Slovence. Celi rodovi so nosili in še nosijo z večjo ali manjšo zavestjo iako lepa im<-na. Nemogoče je našteti vsa. kar jih je. pa vzemimo le tista, ki so boli pri rokah. In tu imamo zastopnike teh-le Volk. Lisjak — menda šelijenci sceo med normalnimi ij ; br-:. w da so to /.alr.i1 [še pri teh lahko trdimo, sami nominativi singulara. Vse nekaj drugega je s takozvani-mi slabostmi, ki pa so pravzaprav samo zanimivosti, kakor: pijanost in | še druge reči. pomanjkanje darov sv. Duha, prevelik aj>etit, oziroma ne-ugnana žeja. nedostatna sposobnost v lahki, lažji in najlažji atletiki, lepota |_ fcj ni Apolonova in Venerina, lenoba. ki jo pa ameriški industrijalec Ford' imenuje bolezen, itd., itd. j Ponolnoma v nasprotju z nominativi, kakor so: mucek, golobček. zagr-'me nasproti ubogemu zakonskemu možu pravi pravcati vokativi, sicer vsi v ednini, zato pa toliko več. in s | primernimi klicaji: prašič! prase! pra-! sica! svinja! — za grme. pravim, takrat. ko se kmalu po policijski uri pri-maja domov. In to drži! Vsa ta imena na se. kakor smo že zgoraj namignili, lahko rahiio še za druge reči. Nemogoče bi bilo razmerje med šefom in nastavljenem — na splošno vzeto — ako ne bi ozračia med njima včasih osveževale strele kakor: tele. vol. osel. mula. mulec, bik! — po j večji ali' manjši za«l"ož\;:riiga objekta. Učitelji in profe-i »c ui vtasih — aa n« vselej; samo. kadar se jim ne ljubi — nadomeste zgornje paradigme z lažjimi, t. j. z de-minutivi: junček, teliček! goska! itd. Rekli smo že. da je vse to pedagoško _ v naravi in življenju in vlada smotrenost — zato naj vsi oni, ki zavidajo debele in trebušne go-pode in gospe in gospodične — navzoče izvzamemo — pomisli,>0, da ta debelost in okroglost n>ih lic ni plod uživanja, ampak njihov mučeniški venec, ki so si ga pletli (in si ga še pletejo) v trpki zavesti, da na nepostaven način večkrat dobe in nosijo imena kakor: volk! krava! žolna! živina! itd. s pri-j mernimi dodatki iz drugih znanosti, jn. pr. geografije: brezdno! ali pa iz 'šole: goba!'(za tekoče stvari), ali pa tudi iz liturgije: jama! (za vse stvari). Nikomur sicer ne moremo zameriti, da ni prvovrsten atlet tega in tega športnega društva vsaj žogar na pn-mer, toda braniti ga tudi ne mor"nio. ako ea nepristranska sodba obsodi, posebno, kar se hoje tiče: konj! kobila! koza! slon! kamela! (tudi ta slovar se da pomnožiti na več načinov, iz Irsne industrije n. pr.: drva!, štor!, kar pa bi bilo preobširno.) študentje, ki svoje predpostavljene na-io in nekaj manj nasveta potrebujejo študentje, ki voje predpostavljene n..-rivljeo — in to po splošnem zakonu j po pravici in ue po krivici, kakor bi j kdo mislil! — z imeni po večini afn- l&kefia kontintiita Lod Gvineiake&a |liva zlasti): gorila! (če je profesor dolg in že devet sobot neobrit), orang-jiitang! ali šimpanz! (če je majhen ali če je skrokan), lama! (če se dela kakor bi bil Faraon), opica! (Ce prehitro obrne, ako mu odličnjak od zadaj pokaže osle), buldog! (če nosi koi-lete kakor avstrijski cesar Franc Jožef prej ali angleški lordi prej in sedaj). Seveda se da to še vse izpopolniti bodisi iz te ali one stroke, n. pr.: bacek! ali, kar pa ne spada toliko k ! stvari, iz družinskega življenja: tet-I ka! ali zopet iz živalstva: ris! (če ima 'brke kakor maček). Na podlagi dosedaj navedenega lil 'bilo popolnoma odveč, nadaljevati ir. naštevati primere. Pokazati pa je še treba, kako je ta zakon, takorekoč ta 1 nujnost, dosledna. Prihranimo si opombe. da marsikatera dama. ki se nekoliko bolje in glasneje hoče .izraziti, dobi na uho: sraka! ali koklja! — ali če je prepametna. da bi nosila srce in I resnico na jeziku: kača! mačka! m da v splošnem moški nazadnje — če jc kaj vreden — nosi ime: gad! če pa : nič. pa: mrha! polž! — in da celo dostojanstvenega gospoda njegova milostna potegne od petera vrčka piva: ! stari! — in da on milostno prijazno 'posadi nazaj: stara! — in da »mladi-či» vse to odobravajo — prihranimo ri to in omenimo še partitivnost ali del 'nost tega zakona. i Gospod Medved ima tace — -i tv - «JUTRO® šf. 190 Ma prostoru Ljubljanskega velesejma Na letošnji prireditvi Ljubljanskega velikega sejma ne bodo imeli posetniki samo res vsestranske in velike izbire blaga, temveč bo tudi zunanji vtis sejmišča vpliva1, ugodno na obiskovalce. Kakor sc jo uprava sejma 'v pogledu pridobitve razstavljalcev iz vseh strok potrudila, da organizira dokaj lep pregled slovenskega dela. tako je žrtvovala lope svote tudi za to, da bo zunanja slika sejmišča dostojna. Tako jo letos napravljena kanalizacija, nanovo je posut ves. prostor in vsi paviljoni so na sveže prepleskani. Lep vtis napravijo nadalje novi cvetlični nasadi. Blizu vhoda »a sejmišče je bil prestavljen tudi en paviljon, tako da je sedaj razgled po sejmišču že takoj pri vhodu večji, nogo. je bil lani. Na sejmišču vlada te dni veliko vrvenje. Po vseh paviljonih in na prostem prostoru dela delavstvo in nekateri razstavljale! so ž s pričeli dovažati blago. Na istem prostem kakor lani se že vidijo poljedelski stroji. Posebno strojna industrija ima na sejmišču že mnogo razstavnega blaga. Inozemski razstavljale!, kakor Italijani. Francozi, Angleži, ČehosJo-vaki, Belgijci imajo že vse razstavno blago v Ljubljani ter so ga pričeli po-malem nameščati v izložbe Tudi nekaj avstrijskih firm že pripravlja izložbo, druga pa še čakajo na razstavne predmete. Zanimivo bo 1- tos lovsko-ribarski-pla-uinski paviljon, kjer se dekoracije baš dovršujejo. Istotsko higijenska razstava. Obe razstavi sta novosti Ljubljanskega velikega sejma. Dne 24. t. m. se bo vršila v okvirju sejma tudi razstava konj iz vse Slovenije. Sejem pridobiva torej na obsegu, kar mu bo vedno bolj osigura-valo uspeh, ker bo večji obseg privabil tudi vedno več interesentov iz vseh slojev. Vidi se, da uprava sejma s pridom izrablja izkušnje, ki si jih je pridobila pri dosedanjih prireditvah. Upajmo, da prireditve ne bo kvarilo slabo vreme. Na? i »Ma iisorasa sama skupnega dela se ne da ničesar dobrega doseči. V ta namen jo treba organizicije. To delo pripada pa nam, ne pa kupcu. Kupcu moramo iti "na roko, ne pa narobe. Ce hočemo prodajati, moramo z blagom na trg, moramo blago ponujati in v tem slučaju — na debelo ponujati. Za dobro kupčijo je važno, da prodajamo namizno sadje po sortah. Tako nam največ nese. Sadje je treba skrbno obirati, prebirati (sortirati) in po kakovosti prodajati. Tako prodano sadje nam največ vrže. Ako bi v posameznih vaseh sadje tako prodajali, bi nam sadje vse drugače več neslo in imeli bi sploh boljše kupce kakor jih imamo sedaj, ko prodajamo ua-mešano sadje vseh vrst iu vseli kakovosti. Zelo važno je tudi to, da sadje prav obiramo in prav trgamo in da ga ne klatimo in otepamo tako z drevja, da nam po tleh pada, kakor smo v obče vajeni. Namizno sadje za prodajo bodi skrbno obrano, ne otolčeno in ranjeno. Ako hočemo, da poide sadje v denar, se moramo ravnati po zahtevah kupca in sadne trgovine, ne pa narobe. To je jasno. Pri nas bi lahko za sadje dosti več dobili, tudi če bi ga prodajali doma na drobno. Pri nas se v trganju sadja še silno greši. Pri nas izgleda, kakor bi našim gospodarjem sploh ne bile dosti na tem. kako se sadje proda in če se sploh proda rdi ne. Drugače bi se morali vse bolj zavzeti za to, da se sadje pravilno obifa, sortira in prodaja. Tako kakor delajo po drugih naprednih deželah, tako moramo tudi pri nas nastopati. Letos bi lahko dobili na tisoče in tisoče za jabolka, če bi se organizirali in če bi sveže sadje tako prodajali kakor to zahteva današnja sadna trgovina. Ne čakajmo tedaj kupca za pečjo in spravimo sadje skupaj kakor ga zahteva sadni trgovec I Amerike iz Madžarske je zna?al 598.000, a izvoz v Madžarsko 262.000 dolarjev. i Baranova lep telovadni nastop s cvetnimi j udarcem iz cornerja direktno doseči gol i trakovi za ženski naraščaj. Je to dolga '; »Nogometna pravila«, izdaje Schneller, in obsežna telovadna kompozicija, ki bo • Zagreb 1922. to spremembo že upošteva, primerna za telovadne akademije. — j jo. — Tajnik I. Med dopisi je poročilo o izidu olimpijske j LNP. (Službeno.) Prva seja novoiz. telovadne tekme in o uspehu prvaka > voljenega upravnega odbora se vrši da-izvoz v MaazarsKO -vz.m uu^.jc. Leona gtuklja, dalje dopis iz Zagreba o I nes, 13. t. m. ob 20. uri v lokalu Športne = Vprašanje električne centrale v Bač- j razvitj„ naraščajskega prapora. - V j zveze v Narodnem domu. Dnevni red: ki Topoli. Topolska občina .je nedavno Glasniku je mnogo krajših poročil, ki se ; Konstituiranje podsavezmh odborov re-razpisala kontur* za gradnjo električne ' tiče io raznih sokolskih zadev in ocene j šitev tekočih poslov. _ Prosi se polno- centrale. Priiavile so se tri firme, dve j novih mladinskih kijig. — Sokoliča pn-- j številne udeleže._ " noročamo naši mladini, da se navzamc sokolskega duha in pouči o sokolskih SLUŽBENE OBJAVE LLAP. nalogah. . —r ------—---- Letos so po raznih krajih jabolka tako polna, da se drevje šibi. V trkih letih se prav rado iu navadno pripeti, da gro veliko dragocenega sadju v nič, in sicer na ta način, da se mnogo sadja zavrže ali pa tako slabo obrne, da niiaa gospodar nazadnje nič pokazati od svoje dobre letine, ali z drugimi besedami povedano, da mu vsa dobra leMna pri njegovem gospodarstvu prav malo ali pa nič ne zaleže. Kdor zna iz sadja pridelati fin mošt in ga dobro v denar spraviti, ima lahko prav iepe dohodke od sadja, morda še lepše kakor iz vinograda, ki ga stane danes mnogo dela, mnogo stroškov in truda, dočim pa pridelek sadja prav malo stane. Seveda nam sadjevec maio vrže, če popijemo vsega doma. Na splošno pa lahko trdim, da nam sadje največ nese, čc ga prodamo v svežem stanu in za dobro ceno. S tem imamo največ dela, najmanj stroškov in najmanj rizika. Kakor nam prodaja mleka v svežem stanju največ, nese, tako je tudi pri sadju. Tržna poročila Novosadska blagovna borza. (12. t. m.) Pšenica: 365 do 370. T u r 5 č i c a . 265 do 270. Oves: 290 do 300. Ječ* men: 310 do 320. Moka: baza «0» 570 do 575. Skupni promet 24 vagonov; od tega 18 pšenice in 6 turščice. Vinski ti g. (12. t m.") Cene na sve* tovnih trgih čvrste, ponekod celo močno rastejo radi splošno slabih izgledov vin* ske trgatve v Evropi. Z vinskih krajev naše države prihajajo skrajno slabe ve* sti o vinski letini. Stalno deževno vreme silno škoduje grozdju in ako se vreme v najkrajšem času r.c popravi, marsikje grozdje sploh ne bo dozorelo. V zadnjem času jc močno oživela vinska kupčija v Vojvodini, kamor prihajajo celo slo* venski kupci. Iz Dalmacije pa se ponov* no pritožujejo, da nimajo kupcev. Cene so pri nas povsod tekom enega meseca zelo poskočile. Na novosadski blagovni borzi so notirale tekom prošlega tedna nastopne cene za vino: s r e m s k o belo kmečko vino, 8—9 odst., 400—450 franko postaja; belo, 10—11 odst, 450—550; sortirano, 11—13 odst., 550—700; kar* 1 o vaško belo, 8—10 odst., 500—550; belo, 10—11 odst., 500—550; sortirano, rizling, 11—13 odst., 600—800; baško belo, 8—10 odst., 350—400; banatsko belo. 8—10 odst., 300—400 franko posta* ja;v r š a š k o belo, 8—10 odst., 300—400; domači in ena nemška. Toda nobena, teh ponudb ni ugajala, zato je občina podalj-' šala konkurz do 23. t. m. Tekom zadnjih dni sta poslali oferti Se dve domači firmi. = Savez krošnjarjev kraljevine SHS. Vlada je dno 2. julija pod št. 9170 potrdila pravila organizacije krošnjarjev pod gornjim naslovom ter bo Savez krošnjarjev razvil svoje delovanje na področju cele kraljevine. Središče Saveza je v Zagrebu, pisarna Freradovičeva ul. 22. = Letina češpelj v naši državi bo po službenem poročilu znatno slabša, kakor je bila Lani. Izvozna množina se ceni okroglo na 2000 vagonov. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo: 30 komadov bakrene cevi zun. 32 mm. notr. 27 mm, 20 komadov bakreno cevi (D zun. 37 mm, notr. 32 mm, 10 komadov bakrene cevi (f) zun. 68 mm, notr. 40 mm. Dobava se mora izvršiti v dobavnih pogojih bivše južne železnice št. IV c 10782-2 7. dne 17. decembra 1923. — Dalje razpisuje direkcija državnih železnic v Ljubljani dobavo: 500 kg bakrene žice št. 50. in 300 kg bakrene žice št. G0. Pogoji se i.iha;aj:> v tj ogled pri ekonomskem odelenju Direkcija državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta ("nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Kolkovane ponudbe je predložiti najkasneje dr> 25. t, m. = Proti predprodaji hmelja v Češkoslovaški. Na seji delegatov češke sekcije Zveze hmeljarjev v Češkoslovaški ee je zavzelo odločno stališče proti predprodaji hmelja, češ, da je vsaka predprodaja nemoralna in in težko oškoduje interese produkcije. Sklenilo se je, pustiti krajevnim hmeljarskim organizacijam prostost v tem kako naj postopajo proti članom, ki se tega no držijo. Pisarni češke sekcije Zveze hmeljarjev za Češkoslovaško je dobila naročilo, da odkloni vsako intervencijo v zadevi predproda- (Iz sej tehničnega odbora od dne 6. in 8. avgusta 1924.) Lahkoatletsko tekmovanje za prven- Posebni vlaki »Okolski pokrajinski zlet v Zagrebu.! stvo Slovenije se vrši v dneh 22 35*. 24. Na pokrajinski Lt v Zagreb vozita iz in 25. avgusta _1924 na Prostoru b K H - pokrajinski zlet v Zagreb Slovenije dva posebna vlaka, in sicer: Jesenice- Zagreb in Maribor-Zagreb. Bratske župe ia društva opozarjamo, da naj se vozi vse članstvo s posebnimi vlaki, ker bodo redni vlaki prenapolnjeni. Kdaj odhajajo s posameznih postaj, ki niso navedene v sledečem voznem redu, si člani izračunajo lahko sami. Posebni vlak z Jesenic v Zagreb vozi! rija v Ljubljani. Razpisane so sledeče discipline: V petek 22. t. m. ob 17.30 uri dame: 100 m predtek. gospodje 100 m predtek, gospodje: kopje, dame: krogia, gospodje: skok v višino brez zaleta, gospodje 400 m, dame 100 m finale, gospod jc 3000 m, gospodje: troskok, dame: 30 111 predtek. V soboto 23. t. m. ob 17.30 uri: go- «•' ; 'i r - - i rs™ S^.tSJS.-JSt UrLm v,*'i, Nkrib«, v Z^.b V„i: Xj» > 14. t. m. ob 17. in se vrača iz Zagreba ia t. m. ob 2. Odhod 14. avg. Povratek 18. avg Jesenice. 10.30 S.— Radovljica 11.00 7.20 Kranj 11.50 6.40 Ljubljana 12.40 5.40 Litija 13.10 4.30 Trbovlje 13.40 4.00 Zidani most 14.20 3.40 Radeče 14.30 3.30 Zagreb 16.30 1.30 sebaim vlakom Maribnr-Zagreb. Odhod 14. avg.: Maribor Pragersko Grobelno Celje Laško Sevnica Rajhenburg Videm-Krško Brežice Zagreb 17.00 17.35 18.30 19.00 19.16 20.07 "20.27 20.35 21.12 22.13 Povratek 18. avg. 6.40 6.10 5.20 4.55 4.40 3.47 3.26 3.17 3.00 2.00 je hmelja. \ - = Stanje dunajske Lombardne in es- Zr/erdzia dirka pri Celju komotne banke. Z Dunaja poročajo: Sta- ! _ , „ „ . „-,„,1; - , , . , , , , » > Poročali smo ze kratko o lepo ui-peiJ tus Lombardne m eskomptne banke, cdo- . ;.. ! , .. ,.„,„_ -J-— ' . , „ - inaive&u jugoslovanski kolesarski pn.c- bren po npniškem sosvetu, izkazuje: ak-!' fJv.~ J J,b. ,. ,. „ p ,- .„ aK *pa3!v 510-01 rvSS-SS» m!TIzkaz ruske Državne banke z dne i ^ega .ko^ke^kluba. Danes pri-1. avgusta pokaiuje obtok 41,750.000 zlatih rabljev. = Tobačni monopol v Poljski. Dne 1. t. m. se je uvedel po celi Poljski državni trgovinski in produkcijski monopol za tobačne izdelke. — Povoljno ameriško poročilo o žetvi. Ministrstvo za poljedeljstvo v Washing-fonu ceni letošnjo žetev pšenice v Ze-dinjenih državah na 814 milijonov buš-lov napram 786 milijonom bušlov v L 1923. Ta cenitev znatno nadkriljuje ce-podalo to ministrstvo ! sortirano belo, 10—12 odst., 400—500 Za dobro kupčijo se je treba pa pn- j f,anko Vršac; o telo, 10—11 odst., 350 praviti, ne pa čakati, da nas kupec sam 1_ poišče. Zlasti v takih letih, ko je dosti j Losni tr„ (12. t. m.). Cene so precej crilo TCrlm- imn hlpcrn nn orodni ta crn 1 . r - - sadja. Kdor ima blago na prodaj, ta ga j sta]ne j./vcz \-e povoljen. Italija nastopa mora ponuditi in mora poiskati kupca. | jj0j na- - * - -To je potrebno zlasti pri takem blagu,1 kakor je sadje, ki se mora o pravem času prodati, namreč hitro, ko je potrgano. Pri nas po deželi je to potrebno, ker nam manjka prostora za dlječasno shranjsvanjo sadja. Pripraviti na to kupčijo se ie treba pa tudi še iz drugega vzroka. Kot mali proizvajalci se moramo združevati, da spravimo toliko sadja skupaj, kakor ga je treba za vagonsko kupčijo in za prevažanje po železnici v oddaljene kraje. Brez trebno iti ravno v Laze gledat, gospo ! Volk ima vamp — slika iz novega kopališča — o gospodih Mačkih, Zajcih itd. ne moremo drugega reči, nego da imajo gobce, gospod Petelin in druga perotnina — vsi iu vsak izmed njih ima kljun — gospod Lisjak ima kremplje, ki jih pa tudi drugim ne odrekamo. Žrelo bi se našlo tnintam. O vseh teh stvareh so seveda danes more le to reči, da je to jako pomešano. Lastnosti namreč niso ostaie pri plemenu, in zelo lahko je mogočo, da ima gospod Volk lastnosti gospoda Pajka ali obratno. Pa komentar je zelo potreben zaradi juristov, ki so kozli. Popolnoma nemogoče je, da bi oglodali celo kost, ker bi se za ta namen bilo treba vse drugače okomatati, zlasti pa mnogo bolj prežati na vsako stvar. Vendar pa tudi teh par vrslic zadostuje za ta namen ščuvati koga, naj se zaleta ali zaganja v vsespošto-vanega gospoda »Urbanu =a->. Naj se tedai nihče nikari ne razbrala h raz-uzdi' vsled tega. ker nobena izmed f^h besed ni lajala, lomastila, žrla, ss drla. cvilila. praskala ali pikala tem-»/..■, samo godla. (in to prav zadovolj-tK>"> Ce pa bo kaka nežna duša vs.ed rakove poti, ki jo hodi olika-, kuhala rilec, naj pomisli, ali ne bi bilo bolje, šopiriti se kakor sraka (ali, kar je boli Drvot.nn- kakor pav). naš glavni kupec in povprašuje pred vsem po stavbnem lesu, a oživelo je tudi italijansko povpraševanje po drvih za kurjavo in po oglju. Na domačem trgu ovira živahnejši promet pomanjkanje gotovine. Stavbna delavnost je po naših mestih nekoliko oživela. Cene so čvrste. V Hrvatski in Slavoniji notirajo: fino hrastovo blago 3200 do 4200, hrastovina na zrcalni rez 4000 do 4500, hrastovi buli 3000 do 3600, hrastove dožice (1000 komadov) 15.000 do 22.000, bukovi hlodi I. 300 do 400, bukovi frizi 750 do 900, iavor-jevi hlodi I. 700 do 800, jasenovi hlodi I. 700 do 900, brestovi hlodi I. 500 do 650, drogi za brzojav, hrastovi 40 do 50, jelovi 50 do 80, železniški pragi, hrastovi 40 do 80, bukovi 30 do 50, drva za kurjavo, bukova 2200 do 3000, oglje, vagon 9500 do 50.000 Din. Dunajski živinski disk, gospodje: skok v viš. z zal., dame 60 m linale. gospodje: skok v dalj. brez zal., čamc 300 m finale, gospodje: 800 m. V nedeljo 24. avgusta dopoldne ob 9. uri: gospodje: 1500 m, dame: 4 X 69, gospodje: 200 m finale, dame: kopje, gospodje: skok v dalj. z zal., dame: skok v višino z zal., gospodje: 4 X J00 predtek, dame: 200 m predtek Popoldne cb 16. uri gosp.: 100 111 finale, dame: 200 m finale, gospodje: skok ob palici, dame: skok v dalj. z zal., gospodje: hoja 5000 m, gospodje: 4 X 100 finale, dame: 60 X 87.50 X 100 X 200, gospodje: disk, gospodje 200 X 200 X' 400 X SOO finale. V pondeljek 25. avgusta ob 17.30 uri: gospodje: olimpijski petoboi. dame: olimpijski troboj, gospodje: krogla, daine: 800 m, gospodje: 10.000 m. * Razpis kladiva je provizoričec tc- se definitivno določi šele v eni prihodnjih sej. Ravnotako se nakn;itlno objavi, ali se izvajajo meti samo z eno ali tudi z obema rokama. Prijave naj se pošiljajo najkasneje do 17. avgusta na naslov: Baitezar Ivan, ravnateljstvo držav. žel. v Ljubljani, oddelek III..'2 in sicer kuvertirane in zapečatene skupno s prijavnino. Prijavnica znaša za točko in osebo 5 Din, za staie-i tc 10 Din. Naknadne prijave sc sprejemajo proti dvojni prijavnim. LLAP. Danes ob pol 9. seja upravnega iu tehničnega odbora v damski sobi kavarne Emona._ Seja JZSS. se vrši v sredo dne 13. t. m. ob pol 21. v damskem salonu kavar- v. ...-----O" ----------f da jamo še par podrobnosti Proslave 25 letnice so.se v soboto zve-..... „„ r---- čer udeležili razen klubovib članov in j ne »Emona«. Tajnik II. stalnih domačih gostov tudi funkcijonar- t Na plavalnih tekmah za prvenstvo ii koturaškega Saveza iz Zagreba in pod- i Jugoslavije na Sušaku je dosegel znani » ~ , j -1 111 -1 '__x o T/ n,«■• 10 srfTKn ivnr« saveza iz Ljubljane, predsednic klut>a »Soko-- iz Zagreba ter zastopniki skoro Sloveniji. nitve. ki jih je dne 1. julija t.. 1. Sokolič št. 6—8 Začetkom tega tedna jc izšla trojna številka Sokoliča, lista za jugoslovenski sokolski naraščaj z jako bogato vsebino. Pod naslovom « V Prago!*, razlaga pisas telj velik pomen zleta, ki ga po sklepu ČOS in JSS priredi jugoslovanski sokolski naraščaj prihodnje leto v Prago. — Pokojnemu br. Slajpahu je posvečen top* Io pisan nekrolog, ki sc spominja ideal« nega Sokola, bivšega voditelja naraščaja in načelnika rediteljskega odseka na vscsokolskem zletišču v Ljubljani, kjer jc pokojni Šlaipah vzdrževal roditeljsko službo z mladimi Sokoliči. — Za dekla* macijo jako primerna je pesem «N'a Kosovo polje« od Fr. čička, zlasti bo prav prišla za Vidovdanske pros'avc ali za naraščajske akademije. — «Mala So* kolica» je ljubka pesmica za žensko de* Članek "Preko zapreka ci!ju» od 1 co. ------- I Bogunoviča dobro opisuje moč krepke --------- -------- sejem. (11. t. m.) | volje, ki premaga največje težave, kar se Dogon 2993 glav; od tega 541 domačih, \ priuči mladina zlasti pri telesnih vajah \T „ conI.. — 1 „ „: 2 „ ' - ... . • ' 405 iz Madžarske, 590 iz Jugoslavije, 253 iz Češkoslovaške in 170 iz Nemčije. Pri mirnem prometu so se cene volom obdržale. Biki so se pocccnili za 500 Ka, a zadnjevrstna živina se je nekoliko po* dražila. Za kg žive teže notirajo v tiso* čih Ka: voli'13-5—19, krave 13-5—16-5, biki 12—17-5, slaba živina 8—13"5. vseh kolesarskih klubov v Predsednik celjskega kluba g. Bernardi je še posebej pozdravil dva najstarejša jugoslovanska kolesarska športnika gg. Petra MajdiČa in Emila Menigo (Zagreb) in mestnega podžupana g. 2nVikarja. G. Bernardi iu Zabkar sta nato orisala razvoj in delo kluba, ki je vršil v dobi nemškega terorja tudi važrao narodno delo. Neumorni dolgoletni predsednik g. Kramar je postal častni predsednik kluba. Po nagovoru saveznega podpredsednika g. Weilerja sn izročili zastopniki klubov celjskemu klubu spominske diplome, pod-savez in Ilirija pa še posebej predsedniku Bcrnardiju spominsko plaketo. Celjski klub s svoje 6trani je izročil podsavezu in Iliriji častna darila, neumornemu gr-ganizatorju Zvezdnih dirk v Celje ln sploh naših kolesarskih prireditev g. Gorjancu pa lavorjev venec in častno darilo. Zvezdne dirke v nedeljo sc je udeležilo 8 klubov. Najboljši doseženi rezultati so: P e r u n , Maribor: Vinko Trkanec 2 : 20 : 29, E d e 1 w e i s 1900, Maribor: Maks Bračič 2 : 23 : 23. D o m-Žale. Ludvik Flerin 2 : 8 : 8, Primorje , Ljubljana: (klubovo prven-stvol: Ivan Kosmatin 2 : 19 : 36 Cz ozirom na slat o cesto naravnost rekorden čas). Danica. Jcž^ca: Gusto PeSnik 2 • 38 : 56; I' i r i; a. L j u b 1 j a n a (klubovo prvenstvo): .7csip Šolar 2 : 27 : 4, Šoštanj: Gustav Sumer 1 : 5 :25. S. K. Tržič se je udeležil izleta s 7 kolesarji. Celjski kolesarski klub je podaril zmagovalcem lovorjeve venec s trakovi. Vodstvu dirke sta. iz prijaznosti dala ua razpolago dva avtomobila iz Ljubljane do Celfi Jugoavto ter g. Ivan Finla, v Celju pa gg. P'ter Majaič in I. Roje, za-kar se jim kolesarski pod sa ver. iskreno zahvaljuje. SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Iz seje upravnega odbora dne 8. t. rn.) | Verificira se prvenstvena tabela LNP ( B „ _____________ za prvenstveno leto 1923/24 glasom re-1 500Ietnici njegove smrti velikih Žižkovih j ferata poslovnega odbora. — JNS.-u se Od mladinske sokolske igre »Triglav« je priobčeno v tej številki celo drugo dejanje, ki krasno opisuje kralja Tri* glava kot varuha naše zapadne meje. — Zagrebški sokolski narnščajniki v kratkih spisih odgovarjajo na vprašanje: Zašto sam stupio u Sokolsko društvo?« Iz od* j govorov jasno odseva zavest, da mladina ! dobro pojmuje, kakšen namen ima zanjo = Naša trgovina z Začinjenimi drža- sokolska vzgoja. — Za našo jugoslovan* vami. Po podatkih trgovinskega ministr-' sko mladino jc jako poučen članek «Jan stva Zediircnih držav se ie lani uvozilo ' žižka s Trocnova«, ki sc spominja ob iz Jugolavije v Zedinjene države blag* | 500Ietnici njegove smrti velikih Žižkovih . ------— ---- v vrednosti £.r0.000 dolarjev, dočim se | zaslug za češki narod. — Kratek članek j predloži v črtanje S. K. Trbovlje, ker j je iz Zedinjenih držav v Jugoslavijo iz- opisuje bivanje in nastop beogradskih j kJiub večkratnim opominom ni poravnal j vozilo blaga v vrednosti 522.000 dolar- : Sokolov in naraščajnikov v Zagrebu. — : članarine. — Kaznuje se S. K. Slavija . jev. Naša država je bila torej v trgovini : Prijetno se čita »Izlet naraščaja«, kjer (Ljubljana) z globo 100 D111, ker m na z Zedinjen;mi državami lani pasivna za ! mlad poročevalec zanimivo poroča o " 2C6.000 dola'jev. Trgovinski promet med j izletu v Iški Vintgar in preko Krvave Zcdinienimi di v.iv .mi in sosednimi dr- j peči v Velike Lašče. — Aktualno je po* žavami JugoslaviJ,- je bil nastopen: Iz ročilo o svetovnih olimpijadah, katerih Avstrije se je i/.vezi 10 v Zedinjene države zadnja se je pravkar končala v Parizu, blaga v vrednosti 4.756.000, a iz Amerike — Prednjaška šola obdeluje eno igro z v Avstrijo biaga v vretnosti 2,648.000 do- žogo, dihalne vaje. plavanje in izlete ] ar jev Češkoslovaška je izvozila v Ame- ter kratek pregled Tyrševeoa telovadnega rik-o vrednost 2,029.000. a uvozila iz sestava. — Na Volaričevo pesem »Slo* Amerike za 1.567.000 dolariev. Uvoz venskim mladenkam« ie sestavila Mara izvrstni skakač S. K. Ilirije Srečko Kor« delič prvo mesto v skokih z 10 meter-ske deske in prvo mesto s trimeterske deske. S petmeterske deske se ie moral vsled enega ponesrečenega skoka zada-voliiti s tretjim mestom. Mladinske pokalne tekme. (Službeno iz LNP). Drugo kolo pokalnih tekem mladinskih moštev se vrši na praznik 15. t m. na igrišču S. K. Primerja. Ob 9.15 imata nastopiti Ilirija in Mladika 151 o 10.15 Primorje in Slovenija. Opozarja se, da se imata po dva reditelja vsakega klu ba ob 9. uri prijaviti službujočemu odborniku g. Zajcu ter da ima vsak klub postaviti po enega stranskeg.t sodnika. Blagajniško službo vrši S. K- Primorje. — Tajnik. , ,„_ . Pokal za mladinske tekme LhP ter dve žogi kot darilo za drugega in tretjega so izstavljeni v trgovini J. Goreč na Dunajski ccsti. Trening-tekma Ilirija : Slovan sc vrši danes ob 18.15 na igrišču Ilirije. V čc-trtek se vrši trening-tekma med Ilirijo ia Hcrmesom. Nov slovenski športni klub na Vipavskem. V Dobravljah na Vipavskem sa je ustanovi! športni klub «Caven». Klub osnuje po možnosti vse sekcije, ki so pod danimi pogoji mogoče na deželi. V prvi vrsti se bo upošteval kolesarski, nogomet ni plavalni in telovadni odsek. Gradjanski v Bosni in Dalmaciji. 1?. t. m. odpotuje Oradjanski v Bosno in Dalmacijo. Igral bo v Saraicvem, Gružu in Splitu. WeissmBller na Dunaju. Danes opoldne prispe znani rekorder \Veissmuller s kolegom in trenerjem na Dunaj, kjer bo sodeloval na trodnevnem meetingu plavalne koalicije. __ i^asmik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni uredr:'- V r. Bros o v:?. ri-l,- i'. :siiS!:.» tiskarne, d. d. v L:Ijini. Priskojite na pomoč težko prizadetim rodbinam v Krmelju ponesrečenih rudarjev, ki so padli v zvestem izvrševanju svojega poklica. Darove sprejema Samostojna Strokovna Belavska Unija, Ljubljana. Narodni doni. ,1 •.;ii;iii;;iii:iuiiiii:iin:iiiiiniii;!iili'.iiilllll|illiniiiiiilili'i stopil k prvenstveni tekmi proti S. K. J Slovanu. _ Na znanje se vzame novi j_ upravni odbor S. K. Slovana glasom do-, ^ pisa z dne 29. VII. — Ukine se suspendi-! A li cia tinclah ranje podsaveznega odbornika g. Rajglja Al I Ml LZ, |JU3tai- Q od sej podsaveznili odborov, sklenjeno po u. o. dne 18. VII. — Glasom objave JNS-a od 22. VII. stopi tudi za teritorij JNS-a v veljavo sprememba § 7 igralskih nravil. clasom katere se more z naročnino za „Jutro" r f tf ^R Sreda 13. VIII. 192 ! Mm Linii Nastopijo prvovrstni svetovni artisti in zveri. LAVNOSTNA PREDSTAVA se bo vršila v sredo dne 20. avgusta točno ob 8. url zvečer z obsežnim velemestnim sporedom. Natančnejši spored bo objavljen s plakati in z inserati v 1 i ub 1 j anskib dnevnikih. „, , „„„,_„.,-. ,B _fe-«v8- c rafnna »sak« he.eda 1 Din. - Prlobčnjejo .e te mali oglasi. il „ ad(ovor tar manlpulacljska pristojbina (i DIdV ( clob «s > Dobro stalno službo » pisarni Industrijskega podjetja dubl gospod ali gospodična s primernim kapitalom. Ponudbe z navedbo višine kapitala pod ..Dobra stalua služba" na upravo ,,Jutra". 16334 Samostojen knjigovodja organizator, samo prvovrstna moč. če možno brez družine, s kavcijo, se išče za večje podjetje. Plača dobra, stanovanje ln razsvetljava prosta. Ponudbe na upravo Jutra" pod ..Organizator". 1 16321 Vajenca -a sobosllkarsko in pleskarsko obrt. sprejme tvrdka Brata Rožič v LJubljani, Vegova ulica 8. 15758 Boljše pridno dekle ee išče k dvema otrokoma ' starosti 9 let, ki zaa neko liko šivati in b! opravljala lahka domača del; Kune, LJubljana, Knafljeva ulica i. 15396 Medvode, dne 20. junija 1924. Tvrdki ,JUHAH», * « o. z. LJUBLJANA. Vaš izdelek daje jedem, zlasti juhi. prijeten okus; kdor se ga privadi, ga težko pogreša. Zelo ugodno učinkuje tudi na apetit m prebavo. Poizkus, napraviti iz vode, juhine zelenjave in «JUHANA» brez mesa okusno juho, se je popolnoma posrečil *JUHAN» se z mirno vestjo lahko povsod priporoča tn je pod-_ jetju le čestitati, da se mu je posrečilo, pripraviti domač izdelek, ki nadkriljtije do sedaj pri nas vpeljane. S spoštovanjem Julija Jaklič, voditeljica gospodinjskih tečajev. Izgubila se je na ccsti Medvode-Kranj bro z brlljanti ln 2 amarag-daira. Najditelj se prosi, da Jo odda v upravi ..Jutra' proti nagradi. 16355 Razstavljalcem .velesejma naznanjam, da imam vedno na razpolago dekoracij ske rastline, lavorie, palme in droge rastline v odkup in na posodo. Poizve se v cvetličarni VIKTOR KOiiSIKA, Kongresni trg 3. 4161,'a Najstarejša slovenska pleskarska ln lldar-ska delavnloa \m BRiGELl Dunajska cesta 16 ae priporoča, t« (zvi£ltev lofita Cece zmenit. Britvice Mem. Gillette in britve, ae sprejmejo v elektr orušenje v drogerlji Anton Kane. Ljub ljana. 2idovska 1. 1092 Javna dražba stoječe otave na Kodeljevem posestvu v Mestnem logu, se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob 9. dopoldne. 16336 ■P^zno sobo i uporabo kuhinje, v mestu, Išče mirna stranka. — Plača dobro in tudi drugače gre v vseh oži rib na roko. Ponudbe pod ..Soba 1111" na upravo ..Jutra". 1-4805 Btekisnice za vkuhavanje sadja in pcvrtnice so najbollie in najcenejše. 30 Glavna zaloga za vso državo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam se dobč Zupančeve knjige ..Konzervl-raaje sadja in povrtnin za domačo uporabo" v si' venski in hrvatski izdaji. ===== Gospodinje, naročite! ===== Moško kolo dobro ohranjeno, se poceni Josiplna . P™da. Naslov povo uprava Juira . I60IO (iščejo) Izurjena šivilja vešča vseh damskih toalet, se priporoča cenjenim damam. Ure tudi na dom. — Dopise pod ,,Izurjena 5" na Upravo „Jutra". 16001 Absolventinja drž. dvorazr. trg. šole z večletno prakso v trgovini, želi primerne Blužbe. — Ponudbe je poslati pod značko ..Trgovčeva hči" na upravo ..Jutra". 16215 Mlad trg. pomočnik ledaj prost, IšSo mesta v kakem večjem kraju Slovenije v trgovini s špecerijskim blagom. Nastopi lahko takoj. Cenjene pouudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Marljiv 20". 16222 Pohištvo (spalnica) popolnoma nova. temnordeča, se ceno proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 16328 Vinogradniki, pozor! Prodam devet vinskih sodrv (Lagerfasser) od 1300 do 2500 litrov. Sodi so še zelo novi, vsi v najboljšem stanju. Iste tudi zamenjam zh belo vino. Cenjene ponudbe na upr. ..Jutra" pod šitro , .Lagerfasser". 16312 Večji bukov gozd ' za sečnjo, kupim. Cenjene ponudbe pod ..Bukov gozd" na upravo ..Jutra". 16300 Hiša z vrtom v Ljubljani, se takoj kupi. Naslov pove uprava „Jutra" 1510S Posestvo hiša. vrt, sadonosnlk, njiva itd., ugodno za obrtnike ali zasebnike, proda Jože Mat5až Skioptikon trg Mozirje. Sobo išče gospodična. — ponudbe na upravo pod ..Mir". 16386 s separatnim vhodom, souporabo kuhinje, solnčna lega, tudi lahko opremljena, sc odda mirnemu zakonskemu paru brez otrok. — Plača se polletno naprej. — Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Uselitev 15. avgusta". 16379 Na stanovanje vso oskrbo, se sprejmeta ] dve boljši gospodični. Naslov pove uprava „Jutra" 16363 Sobo s hrano Išče dijak v LJubljani. — Ponudbo z navedbo ceue pod ..Sam" na podružnico Jutra r Mariboru. 16357 DAMA 567/a so najbitrejo moderno in okusno počeše z uporabo bo]e, mastila, lakove, štak, emajle, kietove i jamačno čiati firnis najbolje kakvoče nude EDIC-ZANKL Mm MARIBOR, p družn.ca. družba z o. z. LJUBLJANA, centrala. NOVI SAD, skladišta. Pesniški zbirki Fr. Zbašnik - PESMI - Vez. 21 Din, broš. 9 Din pošt. 1-50 Dia A. Debeljak SOLNCE in -SENCE- Vez. 15 Din, broš. 9 Din pošt. l '2b Din TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana M Cenjene ..Jutra" 16350 Stavbni delovodja * večletno prakso, želi pre-meuiti mesto. Cenj. ponudbe pod ..Stavbni delovodja" na upravo ..Jutra". 15397 Kot natakarica f5če mesta starejša In zanesljiva. za čas velesejma, event. tudi staluo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Zanesljiva 30". 15395 popolnoma nov. prodam. — Naslov je pustiti v upravi ..Jutra" pod ..Skioptlkon". Znižane cene otroških vozičkov, dvokoles, malih pomožnih motorčkov ter raznih motocikljev, šivalnih strojev in pneuma-tlke - Tribuna, F. B. L.. Ljubljana. Karlovska c. 4. Sprejemajo se v popolno popravo za emajllranje z ognjem, poniklanje dvoko-lesa. otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tUdI na obroke. Ceniki franko. 15770 Stanovanje v novi hiši, 2 sobi, kuhinja, klet, pritikllue. elektrika tn vodovod, se odda mirni stranki s 1. septembrom. — Naslov pove uprava ..Jutra" 16330 Stanovanje na periferiji mesta Maribor, če mogoče z vrtom se vzame v najem. Event. se vzame tudi v zakup majhna hišica ali vila. na prijaznem prostoru. Ponudbe naj se pošljejo na upravo ..Jutra ' v Ma-lboru do 24. t. m. pod šifre „Dom". 16298 Na ljublj. veleseimu lSče mesta mlad deček. Dopise je poslati pud značko ..Heliiama" na upr. ..Jutra". 16367 Prodajalka mešane stroke, išče mesta s j takojšnjim nastopom. — Po- | nudbe pod ..Prodajalka" ua podružnico ..Jutra" v Celju 163G6 Absolventinja državne dvorazredne trgovske šole, vešča slov. ln nemškega jezika. Išče mesta. — i Naslov pove uprava ..Jutra" | 163 09 Pleteno pohištvo za vrt. verande, čakalnice in otročje sobe, ima v zalogi v veliki izberi Rudolf Radovan. Krekov trg 7. — Dobavljam pletene rolo za okna v vsaki velikosti. 15302 Damsko kolo skoraj novo. ceno naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra" 16393 Dve dijakinji se sprejme na stanovanje in hrano v bližin! llceja, realne gimnazije in obrtne šolo. Ponudbe pod ..Dobro nadzorstvo" na upravo .Jutra'. Zamenjam stanovanje v sredini mesta, obstoječe lz 3 sob ln pritikltn za enakega. — Pouudbe"na upravo ..Jutra" pod ..Zamenjava' . 15101 Zamenja se v Ljubljani lepo stanovanje, obstoječe lz dveh sob, kuhinje in pritlklin. za približno enako v Mariboru a:t okolici. Ponudbe na upravo .,Jutra" v Mariboru. 16350 Lokal za trgovino z majhnim sta-i novanjem — na prometnem kraju na deželi ob farni cerkvi — vzamem v najem. — Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Trgovina". 16391 Trgovina s stanovanjem, v bližini Ljubljane, se takoj odda. — Dopise pod šifro ..Trgovina s stanovanjem" na upravo Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna flela kakor tndi za barvanie sivih las z «L'0real Hene», tudi v modnih barvah M. Fodkrajšek frizer za damo in gospode, St. Fetra cesta 32. Tvornice: LJUBLJANA - MEDVGDE. Priporočamo Knjigo Dr. Jos.Tičar Opisi važnih nalcz-liivih bolezni z navodili za nego bolnikov, S slikami. Cena s poštnino vred 20 Din 60 p. Naroča se pri Tiskovni 'zadrugi v Ljubljani. Prešernova al. 5 LuVliu u ui Za priročno uporabo ( priredil M. Kostanjevec ! Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrngi Ljubljana v oficirskem domu ljubljanske garnizije se odda na javni licitaciji, ki'se vrši 18. t. m. ob 9. uri v oficirskem domu v Ljubljani (kasarna Vojvode Mišica). — Ponudbeniki imajo položiti kavcijo 10.000 dinarjev. — Od strani oficirskega doma stavljajo se restavra-terju na razpolago: potrabni prostori z inventarjem in razsvetljavo. — Podrobna pojasnila daje kapetan Koprivec (komanda Dravske divizijske oblasti: nZvezda", 2. nadstropje), vsak dau od 16 do 17. ure. 4170/a Zahirala, Za vse traosko izraženo globoko sožalje in sočutje povodom smrti našega predobrega, nepozabnega, soproga in očeta, gospoda Pozor, krojači (ce) Pod zelo ugodnimi pogoji fn nizki ceni se proda 6ledeče: 3 šivalni stroji ..Sinser", 2 stoječa salonska ogledala, 1 stoječ nikelnast obešalnik, 1 glinasta peč Itd VpraSa se v trgovini Dvorni trg 3. 1G361 Sobo s separatnim vbodom, v bližini cerkve sv. Petra, Išče privatni uradnik s 1. septembrom. Ponudbe na upr. ,,Jutra." pod „§t. 7883". 15406 Mesto blarrajničarke začetnice, išče trg. izobražena gospodična z dežele, z znanjem slov., nemškega in it.aiijan. jezika. Gre par me secev brezplačno. — Cenjene ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod »Zanesljiva". 16271 Prodajalka z dežele izurjena v špeceril. stroki, zmožna več Jezikov, želJ preceniti mesto. Ore tudi 1 ineser na preizkušnjo. Cenj. Ponudbe na upravo »Jutra' FM ..Zmožna". 163 14 Gospcdiena isčs sobo za takoj v sredini mest?. — Cena postranska at\ar. — Ponudbe na upravo ..Jutra" ped oglasno St. 15405. Prodajalka z dobrim učnim in od trg. izdanim izpričevalom, j želi mesta v trgovini meša- i blaga, stekla ln žele?.-nlr.e ali v pisarni. Zmožna 5e slovenske in nemške koro-fcpondence ter knjigovodstva. Dopise na upravo ,.Jutra" pod šifro „18, nastop takoj" 13376 Trgovski pomočnik - Cenjene ponudbe e približnim popP> som ponudnlce, pod značko „Lepa bodočnost 24" na upr. ^ ,,Jutra". 16387 Družabnika za trgovino deželnih pridelkov, se sprejme. Ponudbe na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod »Veletrgovina'. 16125 Opozarjamo na Zakon s eGIosiiii in sroski samoupravi ki se naroča pri Tiskovni zadrugi v L;ublianl ter velja s poStuino vred Din 6 50. transportnega kontrolorja državne železnice se tem p<5tem vscin najsrčnejše zahvaljujemo, posebno g. ravnatelju Borku iu visi^mu centralnemu infcoektor;a Vidicu, kakor tudi vsem ostalim za njih številno častno sprem-tvo na njegovi zadnji poti iu za poklonjeue krasne vence in šopke. — Iskrena zahvala tudi g?, pevetm za njih ginljive žab stiuke. Ljubljana-Spod. Šiška, dne 11. avgusta 1924. Žalujoči: ostali. Prinrosta prazna soba se išče za zakonski par hrez otrok, ki je pripravljen hiši pri delu Mici Fink. Vegova čez dvorišče. 18383 50—100.000 Din noso'i1a išče na novo zidano nišo z delavnico ter majhnim posestvom proti 20 odst. obre-stlm in vknjltho na prvo mesto, za dobo dveh. let. — Cenjene ponudbe pod rna^ko ..Sigurnost" na upr. .Jutra'. 16377 reoistrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. vaTlTca' 8/1, Vjf AftUl '"l^ll itllltl^ (llif ^ Okrogel les smrekov, Upov in topolov, gost, malo grfast In povsem s'.ih. Be kupi. - Ponudbe s ceno postavno oddajna železniška postala pod znamko ,,Povsem suh" na opravo ..Jutra". 16240 Pisalni stre] dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo ..Julra" pod ..Mars". 13107 Stare:še dekle fcl samostojno dobro kuba, varCna v gospodinjstvi, šče »talne službe- — Ponudbe na naslov : Marija Kuhar. poŠta n.icinvt. SJovealia. 1S3&0 i Bukovo oglje suho, vilano in suha bukova drva v vsaki množini, kupim takoj proti takrtjSnleniu plačilu. — Ponudbe s ceno tranko meja vagon p"d Slfro ..Ooiji." tjj, unravo ..Jutra". 16388 Soba s tremi posteljami, se odda Naslov pove uprava ,.Jutra" 16391 Soho za diiaka Iščem v bltllni TržaSke ceste — Event. dim sam posteljno perilo. Cenjene ponudbe pnd , ..Stanovanje br« hrane' na upravo ..Jutra". 16362 Zamen iam stanovanje dveh sob. kubinle In Jedilne shrambe v pritličju, z večjim v mestu. Naslov pove uprnv* ! ..Jutra". 16378 «Mš» Le ti si vsebina mojega življenja. — Stalno pri Tebi. Tvoja 163S5 sprejema »Kotiček« Mesečna roba se »če za taknj, oziroma koncem meseca. Ponudb« na upravo ..Jutra" cod Slfro ..Soba 16300 Neizmerno Te ljubi večno Tvoja —. Zakaj molčiš? 163S4 Mladenič ki ima veselje do kmetijstva. se želi prlienitl na kako dobro posestvo z Din 30.000 z dekletom 17-23 let. Vdova nl izključena. — Prednost imajo poleg posestva. gostiina-trgoilna na deželi. Ponudbe, če je mogoče s sliko, ki so na zahtevo vrne, pod Šifro ..Dežela 10" oa uorava .Jutra". 16S23 i vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. 1853a HBfflHPJJS^"- Peridicus = « JUTRO* št. 190 ~ 8 Sreda 13. Vili, 1924 Roman po ustnih, pisanih in tiskanih pirih §3«®'» cDa ste pustinar in dolgočasnež, čeprav ste mladi... Da je gospod župnik za deset Svetlinov in da vi bržčas sploh nikoli ne postanete župnik, gospod župnik pa da prav gotovo postane se kanonik ali prošt. Prav Hudi sva bili nanjo z Nežo in povedali sva ji svoje mnenje. Kakšno mnenje? Kako si se upala ugovarjati gospodični Malki?» tem bolj* bo zate... Morda ne bova govorila več, Micika. A vsaj ne toliko in sama, kakor danes. Bolje je za naju oba. Zbogom !> Vzel je klobuk in odšel. Hotel je govoriti takoj z Zdrazbo. Razložiti mu je hotel svoj doživljaj pri Grudnovih, obenem pa na nedvoumen način odkloniti nastavljeno past. Jasno mu je bilo, da sta mu župnik in Malka poslala neumno zaljubljeno dekle samo zato, da bi ga ujela, in potem imela popolnoma v oblasti. Svoj greh hočeta prikriti z mojim! Sokrivca jima je treba. A v njem ga ne dobita. Hitel je v župnišče. Na levi strani obširne veže je ležala kuhinja. Stara Neža je že sedela za mizico in obedovala, dekla pa ie pomivala posodo. Obed gospode je torej že minil. ,-Ali je gospod župnik v pisarni?» je vprašal Svetlin. Ne. So šli spat.* je odgovorila Neža nekam žalostna. «Naro- lki?> . , •. , _ , rvv^oiJ *i'i so'naj jih ne budimo... Imeli so vse dopoldne ljudi: «No, saj smo se vse tri smejale m se nismo kregate. Povedale -"jo, naj] sinjega vedenja in govorjenja. smo si pa le, kar smo mislile. «Ti si se torej potegnila zame?> «Da, pa tudi Neža se je.» «Pa kaj si rekla? In kaj je rekla Neža?* Saj ga tudi ni. To je le starodavna pravljica, Neža.> c Joj, loj. gospod kaplan, kakšne brezverske besede! Preklicali "boste morali na prižnici, kar se sinoči zagrešili, in ker ste pametni, popravite, kar se vam je zareklo.> c Ali misli tak preklic zahtevati gospod župnik? Kje ste slišali, da se to pričakuje cd mene?» | Gospodična Malka je pravila tukajle in je rekla, da, ako te^a prostovoljno v nedeljo ne storite, vas gospod župnik k temu prisili ali pa vas naznani samemu gospodu knezoškoiu.> vTako... Kje pa je gospodična Malka? Cemu se vtika v reči. ki ji niso prav nič mari?» rftsi^ ne zaslužim Pomislili nista, da sta obenem gospodično I •"Vprašajte jo! Meni pa ne zamerite - vedno sem vas M^fS StSevSpokrivicigospoda župnika m gospoda branila . Na vrtu je »J*» J^gl Torkarja. Gotovo vama je zamerila.* j . SveOhi je nekaj inpov premikal Potem «rNaj! Čemu je grdila vas? Medve sva govorili golo resnico.-ua po.sce zupr,kovo zaupnico Pove y da je njen nacr z .Samo to mi še povej, Micika: mar si hodila tudi v mestne : pregled.* in da ne mara. da b. prihajala Micika v kaplan,,o., Sole da znaš tako gladko povedati svoje misli?? Sel je po hodniku in raznih ovmkih na dvorišče j %a STsem dvakrat v Ljubljani. Hodila sem v dekliško j Iiazsežna planota tik za župnilčem, posuta s peskom, je bila «olo poznefe pa s*m se učila - or Slonu, kuhati. Hotela sem ! proti ozadju zaprta z visokim zidom poraslim z geste bršlji-se namreč onmžiti^ sem zaroko razdrla.* ; m,m; na desni so bili dolgi hlevi za konje m govejo zmno, na So, pa se le še omožiš. škoda bi te bilo, da bi se postarala levi je stalo poslopje za Ha,o, s eljo, kot farovika kuharica. A verjemi: čim prej zapustiš farovž, j kleti, in poleg skedenj; za njmu se je razširjal veuk vrt za .^^Mai^-ujiLi^iji^...^^^ MJ^iIIMIIHMFIIIIII zelenjavo, sočivje, vse grede obrobljene z ribizljem, pušpanom in rožnimi grmi. Cvetlic je bilo videti povsod. Ob zidu so rasle hruške in jablane in po kotih košati španski bezgi. Svetlin je zagledal Malko na vrtu ob bezgu tik ob zidu. Na stolu je sedela s knjigo v roki in ni opazila bližajočega se kaplana, dokler je ni ogovoril. je vzkliknila, :Tikov3kt sveti! premog, priznano prvovrstne kakovosti. FinI Trboveljski premog iz rudnikov Laško, Hrastnik, Trbovlje, iibojskt premog. Ve-i teajelil ilgnit ia kosoveo. lepo izbran; dalje ! bekova drva, cela, žagana, sekana, in mehka. Za solidno in točno postrežbo se jamči. 4067/a i i S C I Za dober načrt lepakov za našo novo «VOLTA» - žarnico plačamo kot prvo nagrado . . . Din 1000-— „ drugo „ ...» 750-— „ tretjo „ . . . „ 400-— Lepak mora izraziti, da so naše nove „Volta"-žarnice izvrstne kakovosti, da so kot domači proizvod iste vrednosti kot proizvodi inozemske j konkurence in da se odlikujejo posebno po § . izvanredno majhai eporabi tok«, * ^ dolgotrajni trpežno&ti zelo močni jakosti svetlobe in najnižji ceni. Načrte je vposlati do 31. avgusta 1924. z navedbo imena in natančnega naslova. Za tri najboljše načrte izplačale se bodo gorenje nagrade. „VOLTA", d, d. domača tovarna električnih žarnic MARIBOR. 4175 a Tiskarna za umetniška m navadna dela v eno- ali večbarvni žzvesibi Moderno opremljena kr*jigovezcka Izdelovanje trgovskih knjig V Ljubljani, Miklošičeva cesta 16 9Pl------------3 lier je ta način zidanja najccnejSi in najpraktič-nejši, vlada za to največje zanimanje. VpraSaite pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETTO 3IK, Ing. Viktor Aooctto in drug. Ljubljana, Tabor 3. 4126'a Lastni paviljon na sejmišču!!! POZOR! POZOR! KfllPiS vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dotavo Prodain! arad šEntJanžkgga prsniogovnllsa AND. JAKIL __LJubljana, Krekov trg 10 1018 a PODRUŽNICE: u y i i Maribor Novo meste Rakek Slovanjgradec i Slovenska Bistrica Žnmr. vrvrr' ~'—r omauKttaHKBKKanK^narr^ t * I SIS M, CESTA št. 4 lastni stavbi) HAFSTJkL in EIIlEfB Bia 18r300.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantnefe. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 138, 146, 458 EKSPOZITURE: Konjice Weža - Dravograd