255
Obletnice
ČETRT STOLETJA DEJAVNOSTI
INŠTITUTA ZA BIOMEDICINSKO
INFORMATIKO MEDICINSKE
FAKULTETE
Štefan Adamič
Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) je kot najmlajša
enota Medicinske fakultete (MF) v šolskem letu 1976/77 začel
s poukom biomedicinske informatike, z letom 1977 pa urejati
našo nacionalno medicinsko bibliografsko bazo Biomedici-
na Slovenica (BS). Tako je pred četrt stoletja IBMI začel ure-
sničevati program pedagoškega, raziskovalnega in strokov-
nega dela, ki mu ga je ob ustanovitvi dobra tri leta pred tem
postavila fakulteta in ki je še danes osnova njegovih pro-
gramov.
Zametki teh dejavnosti pa so nekaj starejši. Center za informa-
tiko v biomedicini pri MF, ki ga je vodil prof. M. Kališnik, je
zbiral in analiziral podatke o slovenski medicinski literaturi.
Pripravljal je dokumentacijske kartice, ki jih je v letih 1972/76
objavljal Zdravstveni vestnik. Prof. Bojan Pirc je že nekaj let
vodil pouk medicinske statistike. Spremembe pa je bilo čutiti
tudi v okolici MF. V Kliničnem centru (KC) se je oblikoval
Center za računalniško obdelavo podatkov, pri Zdravstveni
skupnosti je nastal Zdravstveni informacijski center (začetek
informacijskega sistema Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije – ZZZS), Univerza v Ljubljani pa je ustanavljala svoj
Računalniški center. Računalništvo, znanilec prihajajoče in-
formacijske družbe, se je torej že začelo uveljavljati tudi pri
nas. To spoznanje je leta 1973 vodilo MF k ustanovitvi IBMI.
Do začetka njegovega delovanja pa je bilo treba še dosti truda
in preteklo je kar nekaj časa. IBMI je bil namreč ob ustanovitvi
brez rednih sodelavcev, brez lastnih prostorov (v treh letih se
je moral seliti kar trikrat), brez nujne opreme in brez rednih
finančnih virov.
Ob vztrajnih naporih fakultete so se težave postopno urejale.
Leta 1975 je inštitut dobil nekaj sistemiziranih delovnih mest
in prvo računalniško opremo: kartični terminal z luknjalni-
kom in vrstičnim tiskalnikom. Proti koncu leta 1976 je prido-
bil tudi stalne prostore na podstrešju nad dekanatom, Vrazov
trg 2. Takratna Raziskovalna skupnost je začela financirati nje-
gove programe na področju znanstvenega informiranja, kar
je omogočilo angažiranje novih sodelavcev. Tako so bili zago-
tovljeni temeljni materialni pogoji za normalno delovanje in-
štituta. Obenem se je v tem času jasno izkristalizirala osnovna
usmeritev inštituta znotraj obširnega področja medicinske in-
formatike. Inštitut se je usmeril na obdelavo in analizo podat-
kov in informacij, ki izhajajo iz pedagoškega in raziskovalne-
ga dela v medicini oziroma so zanju potrebne. Tako se je raz-
vil (a) program znanstvenega informiranja in komuniciranja,
ki je v zadnjem času dopolnjen s programom vrednotenja raz-
iskovalne uspešnosti, in (b) program biostatističnih analiz raz-
iskovalnih podatkov. Ker oba programa temeljita na sodobni
računalniški in komunikacijski tehnologiji, ki se izredno na-
glo razvija, je naloga inštituta tudi (c) program spremljanja
razvoja računalništva, prilagajanja lastnih programov novim
tehnološkim možnostim in nujnega usklajevanja razvoja ra-
čunalništva na fakulteti in skrb za osrednje omrežje in opre-
mo ter povezave z drugimi omrežji.
Skozi preteklo poltretje desetletje se je inštitut vztrajno razvi-
jal kljub velikim težavam, ki so razvoj spremljale. Te so bile
delno plod izjemnega razvoja računalniške tehnologije, ki je
terjala stalno prilagajanje programov novim, boljšim, vendar
dražjim rešitvam. Poleg tega ima inštitut iz pedagoškega pro-
grama MF zagotovljen denar le za slabo polovico svojih delav-
cev in mora sredstva za ostale pridobiti s projekti. Pri tem pa je
IBMI edina enota MF, ki za fakulteto opravlja kar nekaj nalog.
Končno je informatika področje, kjer najbolj primanjkuje do-
brih kadrov. Inštitut ima zato težave, saj je ob skromnih do-
hodkih, ki jih inštitut lahko zagotavlja, le težko obdržati kvali-
tetne sodelavce. Težave pa na srečo vsaj nekoliko blaži razu-
mevanje vodstva MF, ki po svojih močeh vsestransko podpira
razvoj inštituta.
Znanstveno informiranje
Na področju znanstvenega informiranja inštitut tesno sode-
luje s Centralno medicinsko knjižnico MF (CMK) in njegov
program znanstvenega informiranja je pravzaprav nadgrad-
nja programa CMK. Domače informacije inštitut posreduje v
obliki računalniške baze Bomedicina Slovenica (BS). V njej
so zbrane tudi bibliografije MF, KC in še nekaterih medicin-
skih raziskovalnih institucij, ki so po zakonu obvezne za
raziskovalne institucije. Mednarodne informacije, ki so za
razvoj naše medicine še pomembnejše, pa je zagotovil z
računalniško povezavo na Nemški inštitut za medicinsko do-
kumentiranje in informiranje (DIMDI). Povezava z linijo na
klic, ki je stekla leta1979, je bila prva te vrste v takratni Jugosla-
viji in je našim strokovnjakom omogočila dostop do podat-
kov o najnovejši medicinski literaturi ustrezne vsebine. Ta
povezava je postopno izgubljala pomen, ko so bibliografske
baze postale dostopne na internetu. BS je leta 1995 postala
temelj sistema za podporo pri ocenjevanju raziskovalne uspe-
šnosti v medicini. V njem je BS povezana z registrom razisko-
valcev, z bazo Science Citation Index in še nekaterimi drugi-
mi bazami, tako da za vsakega raziskovalca nudi podatke o
številu in kvaliteti njegovih objav, o njihovi citiranosti in o
njegovih drugih znanstvenih dosežkih. Na zahtevo Ministrst-
va za znanost inštitut podatke iz BS prenaša tudi v bibliografi-
jo raziskovalcev sistema COBISS.
Znanstveno informiranje je tudi pomemben del pedagoške-
ga programa inštituta tako na dodiplomski kot tudi na podi-
plomski ravni. Študentje spoznajo klasične, tiskane vire znan-
stvenih informacij in sodobne metode dostopa do njih, sezna-
nijo pa se tudi z možnostmi, ki jih nudi elektronsko znanstve-
no informiranje. Sodelavci IBMI predavajo o sodobnih meto-
dah informiranja in računalniškega komuniciranja tudi na Od-
delku za bibliotekarstvo in informacijske znanosti Filozofske
fakultete naše univerze.
Raziskovalno delo na področju znanstvenega informiranja se
je v začetku omejilo predvsem na raziskave značilnosti slo-
venskega medicinskega jezika in postopke gradnje tekstov-
nih zbirk, predvsem avtomatskega indeksiranja besedil. Po-
zneje so se raziskave usmerile tudi v bibliometrične raziskave
dosežkov naših raziskovalcev in medicinskih znanstvenih
institucij. V zadnjem času pa so raziskave usmerjene k proble-
mom, povezanimi z odkrivanjem medicinskega znanja z ana-
lizo bibliografskih baz po metodi podatkovnega rudarjenja.
Biostatistika
Strokovna dejavnost inštituta na tem področju, ki naj bi zago-
tavljala svetovanje pri načrtovanju raziskav in pomoč pri
analizi dobljenih rezultatov, se je ves čas odvijala znotraj
okvira, ki ga določajo velike potrebe naših medicinskih zna-
nosti na eni in skromne kadrovske možnosti inštituta na
drugi strani. V teh razmerah je inštitut predvsem skušal zago-
toviti fakulteti in drugim medicinskim raziskovalnim institu-
cijam dostop do biostatističnih računalniških programov. Ne-
posredno biostatistično pomoč je inštitut lahko nudil le izje-
moma. V zadnjem času se inštitut trudi ob pomoči zdravstva
in zlasti slovenske farmacevtske industrije pridobiti sredstva
za vzpostavitev biostatističnega centra, ki bi te dejavnosti
postavil na raven, kot jo terja razvojna raven naše medicine in
farmacevtske industrije. Poleg tega so delavci inštituta aktiv-
ZDRAV VESTN 2002; 71: 255–68
256 ZDRAV VESTN 2002; 71
no in intenzivno vključeni v nastajanje novega podiplomske-
ga študija Statistika, ki naj bi bil tudi vir novih tovrstnih ka-
drov za delo na področju medicine.
Pouk biostatistike na MF je zelo intenziven na dodiplomski in
še zlasti v okviru različnih oblik podiplomskega študija. Inšti-
tut skrbi za pouk biostatistike tudi na Visoki šoli za zdravstvo
naše univerze. V okvir podiplomskega pedagoškega dela so-
dijo tudi številni nasveti študentom ob pripravi disertacij, ma-
gistrskih in diplomskih nalog, ki ga opravljajo sodelavci inšti-
tuta. Prav dejstvo, da inštitut sodeluje pri številnih doktoratih
in magisterijih, sam pa ima le nekaj mentorstev, predvsem so-
delavcev samega inštituta, kaže, da njegovo delo na tem pod-
ročju ni ustrezno ovrednoteno.
Poleg sodelovanja v številnih kliničnih raziskavah z načrtova-
njem raziskav in biostatističnimi analizami njenih razultatov
so se v zadnjem desetletju močno razvile tudi temeljne raz-
iskave biostatističnih problemov. Pri tem je inštitut razvil in-
tenzivno sodelovanje z nekaterimi sorodnimi centri v ZDA
(University of California San Diego in University of Virginia,
Charlotteville), Avstriji (Vienna University), Angliji (University
of Lancaster) in Franciji (INSERM).
Računalništvo
IBMI je že od začetka intenzivno spremljal razvoj računalništ-
va, saj na njem slonijo vsa orodja za pedagoško, raziskovalno
in strokovno delo v informatiki. Poleg tega ga je MF zadolžila
za usklajevanje razvoja računalništva na celotni fakulteti in
mu naložila skrb za skupno računalniško opremo. Izredno
dinamičen razvoj te tehnologije je terjal stalne spremembe.
Kartični terminal, ki je bil z najeto linijo povezan z računalni-
kom Cyber na Republiškem računskem centru, je bil nekaj
časa edina računalniška oprema na fakulteti. Ko je leta 1987
fakulteta kartični terminal zamenjala z računalnikom Micro-
Vax z več terminali, je to pomenilo novo kvaliteto pri izvaja-
nju vseh programov. Računalnik, katerega zmogljivosti so bi-
le medtem že občutno povečane, je bil leta 1989 vključen v
računalniško omrežje Decnet. Osebni računalniki, ki so temu
kmalu sledili, pa so odprli nove možnosti in postavili nove
zahteve. V kratkem času so posamezne enote fakultete prene-
sle svoje poslovanje na osebne računalnike. Ko se je pokazala
možnost povezave z mednarodnim računalniškim omrežjem,
je inštitut izdelal načrt optične povezave vseh enot MF, KC,
Onkološkega inštituta in Zavoda za transfuzijo krvi. Ob izdat-
ni podpori omenjenih institucij, Ministrstva za znanost in teh-
nologijo ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje je bil načrt
leta 1993 v celoti izpeljan in vse enote MF so dobile dostop do
informacijskih virov MF in do svetovnega medmrežja. Hkrati
je inštitut uvajal in razvijal sodobne storitve za uporabnike.
Začetki elektronske pošte segajo v drugo polovico osemdese-
tih let, spletni strežnik je bil postavljen leta 1994 in leta 1996
povezan z BS. Leto kasneje je bila nameščena tudi multimedij-
ska knjižnica. Število uporabnikov je že konec devetdesetih
let preseglo 2000. Med njimi je največ študentov medicine in
zdravnikov.
Ker je bilo treba delavce MF in KC seznaniti z novo tehnologi-
jo, je inštitut oblikoval Izobraževalni tim MF in KC, v katerem
sodelujejo računalniški strokovnjaki z različnih enot obeh ome-
njenih institucij, in leta 1990 organiziral prve tečaje v na novo
opremljeni računalniški učilnici. Doslej je bilo na teh tečajih
več kot štiri tisoč delavcev MF, KC in še nekaterih drugih me-
dicinskih institucij.
Tudi v prihodnje inštituta ne čakajo spokojni časi, saj se raču-
nalniška in komunikacijska tehnologija še naprej razvijata, in-
formacijske potrebe MF pa so vse bolj pestre in zahtevnejše.
Mladi, vendar že izkušeni strokovnjaki inštituta s sposobnim
predstojnikom, ki uživa njihovo zaupanje, bodo prav gotovo
kos vsem izzivom, ki jih čakajo. Še naprej pa bo potrebna
izdatna podpora vodstva MF in vseh institucij, ki programe
IBMI potrebujejo in financirajo.
Jubileji
EDVARD GLASER –
OB OSEMDESETLETNICI
Viljem Brumec
V preteklih dneh je praznoval 80-letnico rojstva prof. dr. Ed-
vard Glaser, specialist transfuziologije, dolgoletni predstojnik
oddelka za transfuziologijo in imunohematologijo Splošne bol-
nišnice v Mariboru. Njegovo življenje in delo sta izjemno mno-
goplastni. Povsem izpolnjuje maksimo znamenitega zdravni-
ka Nothnagla, »Samo dober človek je lahko dober zdravnik«,
je vrhunski strokovnjak, raziskovalec, univerzitetni profesor,
ugledna javna osebnost, izjemni družinski oče, človek in pri-
jatelj, ki ga odlikujejo strpnost, uglajenost in vedrina.
Rodil se je 5. februarja 1922 v Mariboru, kjer je leta 1946 matu-
riral. Preživel je grozote druge svetovne vojne. Študij je začel
leta 1946 na medicinski fakulteti v Zagrebu in bil leta 1952
promoviran za doktorja medicine. Po končanem stažu je bil
razporejen na transfuzijsko postajo bolnišnice v Mariboru, le-
ta 1962 je postal njen predstojnik. Leta 1964 je opravil speciali-
stični izpit v Beogradu in postal prvi specialist transfuziologi-
je v Sloveniji. Naslednje leto je bila postaja preimenovana v
oddelek za transfuzijo krvi in leta 1973 v oddelek za transfuzi-
ologijo in imunohematologijo, kar je bil rezultat odlične stro-
kovne dejavnosti jubilanta. Imenovan je bil za primarija (1966),
leta 1976 si je kot prvi slovenski transfuziolog pridobil aka-
demski naslov doktorja znanosti z disertacijo Preučevanje raz-
širjenosti hepatitis B antigena in podtipov v zaprtih in polza-
prtih kolektivih. Leto kasneje je bil izvoljen za docenta in leta
1982 za izrednega profesorja imunohematologije na medicin-
ski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1993 se je upokojil.
Z izjemno zavzetostjo in odličnim vodenjem je oddelek pre-
rasel v učni oddelek, ne samo za Slovenijo, marveč tudi za
druge republike tedanje Jugoslavije. Sproti je jubilant uvajal
novosti s področja organizacije, diagnosticiranja in zdravlje-
nja, med važnejšimi so: serološka diagnostika hepatitisa B in
C, tipizacija HLA, novi koagulacijski testi in antikoagulacijska
terapija, sodobna sterilizacija in uporaba plastičnih sistemov
za enkratno uporabo, komponentna terapija (1965), terapevt-
ska plazmafereza, citofereza in izmenjalne transfuzije pri odra-
slih bolnikih, pranje eritrocitov in priprava trombocitne pla-
zme v silikoniziranih steklenicah (1966), sodelovanje pri in-
trauterinih fetalnih transfuzijah (1968), forenzična hemoge-
netika, priprava krvnih pripravkov v zaprtem sistemu, diagno-
sticiranje tumorskih označevalcev, testiranje vsake doze krvi
AHIV (1985), priprava prečiščenega in virusno inaktiviranega
koncentrata F VIII (ki ga iz sveže zamrznjene plazme, zbrane
v Sloveniji, izdelujejo na Dunaju), ureditev sodobnega centra
za hlajenje in zamrzovanje krvi in krvnih komponent, infor-