KATEDRA
MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
Namesto uvodnika
Pri tolikih časopisih, ki izhajajo, se je bilo pravzaprav težko odločiti še za enega. Veliko smo o tem premišljevali, razpravljali na sejah in se pogovarjali z drugimi tovariši, dokler nismo na 5. redni seji Odbora ZŠJ na mariborskih višjih šolah sklenili: potrebno je glasilo, naša katedra.
Zakaj?
Razlogov je več, ugovora pa skoraj nobenega, vsaj v Mariboru ne. V zapisniku Odbora ZSJ v Mariboru je pomemben predvsem en razlog: namen časopisa je močnejša povezava med študenti, rednimi in izrednimi, razgi-banje družbeno-političnega, kulturnega in družabnega življenja mariborskih študentov in — če bo uspelo — tudi ostalih mariborskih prebivalcev.
Res je, samo 3000 nas je: 800 rednih in 2200 izrednih študentov. Toda mladi smo, polni misli, mladih misli! In zakaj bi naj naša mišljenja, naši problemi, uspehi in neuspehi ostali last posameznikov ali posameznih skupin? Naj bodo gledanja in dejavnost predmet razprav, izpodbud ali kritik vseh nas študentov in vse naše družbene skupnosti.
Študijski program na vseh šolah je izredno zahteven, obsežen in terja od študentov mnogo naporov in jim jemlje mnogo časa, tako da za medsebojne sestanke ni skoraj možnosti. Spoznavamo se v šoli, na cesti, toda to so le bežna srečanja; svojih razmišljanj, mnenj in j pogledov si tako nismo mogli razložiti. I
Razumljivo je, da tudi Mariborčani \ nimajo vpogleda v naše, tako študijsko kakor tudi organizacijsko delo ter naše življenje sploh. S tem časopisom bo to omogočeno.
Za vse študente bo poleg splošnih informacij zelo zanimiva in potrebna tudi stran objav, kjer bodo šole objavljale vsa svoja sporočila. Tudi upravam šol bo naše glasilo v veliko pomoč. Tako bodo izredni študentje lahko prebrali vsa obvestila v enem časopisu in jim jih ne bo treba loviti iz vseh mogočih virov.
To je nekaj razlogov, ki so nas pripravili do tega, da smo ustanovili svoj časopis, čeprav izdajajo naši kolegi v Ljubljani, ki so tudi samostojna organizacija, že časopis. Slišali smo predloge, da bi se vključili v ljubljanski časopis; ker pa bi bila potrebna v ta namen skoraj ista finančna sredstva, smo morali upoštevati dejstvo, da je Maribor močno industrijsko mesto in ima lepe perspektive tudi kot univerzitetno mesto in mu je torej potreben lasten študentski časopis in novinarski kader.
Tako smo se odločili za ustanovitev lastnega časopisa, ki naj bo katedra vseh naših prizadevanj — pri katerih, j kot smo prepričani, nas bodo podprli 1 vsi mariborski študentje s prispevki, predlogi in mnenji.
Sodelovanje
pri učnih programih
Mika Tripalo na okrajni mladinski konferenci v Mariboru - 14 študentov-delegatov - študent izvoljen v okrajni komite in sekretariat okrajnega komiteja LMS - ZŠJ je kolektivni član LMJ - Naš razgovor s predsednikom CK LMJ Miko Tripalom
MARIBOR 3. MARCA 1961 LETO L ŠTEV. 1
IZ VSEBINE:
Anketa
Reforma glasbenega šolstva Dolar in rubelj Ni opravičila Študent izdal skripta Šport
Šole sporočajo Vpis
DNEVNI RED:
1. SVEČANA OTVORITEV IN POZDRAVNI GOVORI
2. REFERAT
— Naloge organizacije LMS v okraju in njen nadaljnji razvoj.
3. DELO PO KOMISIJAH
— V vseh komisijah so sodelovali tudi študentje. Zanimive in obsežne razprave so poudarile:
• potrebna je povezava med klubom mladih proizvajalcev in mladih zadružnikov s študenti. Študenti bi s tem spoznali praktične izkušnje, klubom pa nudili teoretično podlago,
• nujno je sodelovanje pri izdelavi učnih programov, ker bi programi verjetno pridobili na sodobnosti in praktičnosti,
• potrebno je idejno-vzgojno usmerjanje učnih programov,
• zaželeno je večje sodelovanje v šolskih odborih,
• skrbeti je treba za obsežno in pravočasno obveščanje o delu šolskih odborov,
• bodoča počitniška praksa bi naj potekala s sodelovanjem kluba mladih proizvajalcev in mladih zadružnikov,
• pri idejno-vzgojnem delu je treba iskati novih in neposrednih oblik,
• še bolj kot doslej razširiti idejno in vzgojno delo, kajti mladina dobiva z razvojem demokracije vedno nove naloge,
0 Marksistična tribuna kot idejno-vzgojna tribuna mora čimprej in čim obsežneje zajeti izobraževanje mladih ljudi,
• društvena dejavnost naj se razvije na vseh interesnih področjih mladine,
0 društvena dejavnost naj bo bolj elastična kot doslej in naj zajame čim širši krog mladine,
0 obveščanje mladine mora biti temeljitejše in hitrejše.
4. RAZPRAVA O POROČILIH OK LMS MARIBOR, KOMISIJ KONFERENCE IN SKLEPI
Sodeloval je tudi predsednik CK LMJ Mika Tripalo. Uvodoma je poudaril, da je treba pri delu z mladino upoštevati vsestranost in da je lahko področje dela
gato. Mladina si mora predvsem sama prizadevati, da bodo njene želje upoštevane, da bo dosegla določen vpliv pri odločanju pri važnih družbenih vprašanjih in podobno. Dejal je, da predstavlja Ljudska mladina v našem
vprašanje je bilo, ali bomo samostojni in ali bi naj bili vezani na Univerzitetni odbor v Ljubljani — nam je Mika Tripalo odgovoril, da ta razmerja danes sicer še niso urejena, da pa je v današnji dobi, v dobi čim večje decentra-
Tudi študentje smo bili na okrajni mladinski konferenci
List iz 4	uredniškega koledarja
8 marec	
družbenem življenju prav tako močno zavestno silo, kot so Zveza komunistov, Socialistična zveza, sindikalne organizacije in tako dalje. Vsako podcenjevanje mladine lahko zato samo škoduje skupnim prizadevanjem.
_r
5. POROČILO REVIZIJSKE KOMISIJE
6. RAZREŠITEV OK LMS MARIBOR IN REVIZIJSKE KOMISIJE
7. VOLITVE
— Za predsednika OK LMS Maribor je bil ponpvno izvoljen Zoran Sti-plošck, za sekretarja pa Roman Tan-cer. V okrajni komite je bil izvoljen tudi en študent in na prvi seji komiteja izvoljen tudi v sekretariat okrajnega komiteja.
8. ZAKLJUČKI KONFERENCE
— Delegati so poslali dve pozdravni brzojavki: predsedniku Titu in predsedniku IS LRS Mihi Marinku, protestno pismo v zvezi z umorom predsednika Lumumbc pa so poslali VS Organizacije združenih narodov.
Razgovor s predsednikom CK LMJ Mikom Tripalom
V odmoru konference smo zaprosili predsednika CK LMJ Mika Tripalo, sekretarja ideološke komisije Vujčiča in novega predsednika OK LMS Maribor Zorana Stiploška za razgovor s predstavniki naše mariborske študentske organizacije. Razgovor je bil zelo prisrčen in informativen.
Ko smo govorili o odnosu naše organizacije do naših kolegov v Ljubljani —
lizacije samostojnost — vsaj praktična samostojnost — samo pohvalna, zato je tudi naš časopis, je dejal Mika Tripalo, (naši ljubljanski kolegi so nam ga namreč prijateljsko in tudi uradno odsvetovali) v tej dobi samo stvar napredka, saj bomo tako zadostili težnji čim boljšega in širšega informiranja ljudi, in predstavlja s tem torej tudi način oblikovanja človeka.
Mika Tripalo nam je tudi objasnil, kakšen je novi predlog o štipendijah oziroma štipendiranju. Štipendije bodo verjetno v obliki posojila kakšnega finančnega organa, mogoče banke, s tem da študentom, ki bi šolo ali fakulteto opravili z odličnim ali prav dobrim uspehom, ne bi bilo treba vračati štipendije. Izposojevalna doba in višina štipendije bi bili poljubni.
AKCIJA ZA POMOČ ALŽIRSKIM OTROKOM
Sedmo leto osvobodilnega boja alžirskega naroda je zahtevalo že ogromne žrtve: 1 milijon mrtvih, 700.000 v koncentracijskih taboriščih in 400.000 v izgnanstvu. Begunci, med katerimi je več kot polovica otrok izpod 12 let, nimajo osnovnih potrebščin za življenjski obstoj — mnogi niti kruha. Vsak dan umre veliko otrok od lakote in bolezni.
Potrebna jim je nujna pomoč.
TOVARIŠ!
Pridruži se tej človekoljubni akciji!
Rešimo življenje alžirskim otrokom!
Iz dela naših organizacij
Tesna povezava s FAGV v Ljubljani
Študentski odbor je v tesni povezavi s študentskim odborom agronomske fakultete v Ljubljani, s katerim skupno rešujejo razne probleme, predvsem v zvezi s potrebnimi učili, strokovno literaturo, specializacijo itd. Odbora sta imela dva skupna sestanka, in sicer enega v Mariboru in enega v Ljubljani. Na sestanku vseh študentov šole so razpravljali o zakonu o visokem šolstvu, referent je bil direktor šole ing. Josip-Butinar. Ustanovljeni so bili trije sveti oddelkov, ki jih sestavljajo po trije člani. Iz teh se je formiral svet letnika, ki ima 7 članov: 6 študentov in 1 profesor. Na šoli so že začeli zbirati prijave za študentovsko delovno brigado;, do sedaj se je prijavilo že 14 študentov, prijave pa še zbirajo. Ideološko politična komisija je organizirala svobodno katedro, v okviru katere bodo organizirali predavanja o aktualnih strokovnih vprašanjih. Športna komisija je uredila telovadnico, ki je študentom dvakrat tedensko na razpolago.
Študijski problemi
Študentska organizacija na šoli se je predvsem osredotočila na izdajanje skript in druge neposredne študijske naloge. Nekaterim študentom so pomagali reševati socialne težave.
organizacij pa so obljubili študentom vso pomoč.
Bančni oddelek na šoli pa je organiziral strokovno ekskurzijo v Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu.
študijski krožki
Študentsko organizacijo so ustanovili 8. aprila minulega leta. Zaradi neobičajne strukture študentov, članov ZSJ (saj je bilo preko 90 odstotkov vseh študentov v rednem delovnem odnosu), je bilo delo študentske organizacije zelo otežkočeno in se je osredotočilo pred-vsem_ na organizacijska vprašanja. Združenje je organiziralo seminar iz matematike, kajti mnogi med slušatelji že več let niso hodili v šolo ali pa niso imeli primerne' predizobrazbe. Seminar so vodili honorarni predavatelji — največ profesorji. Pozneje so organizirali še seminarje za strojno risanje, fiziko in statiko. Pri organizaciji seminarjev je organizaciji povzročalo velike težave finančno vprašanje, saj je bilo predavatelje treba plačati. Zato so sklenili izdati brošuro z navodili za računanje z logaritmičnim računalom, ki bo koristila študentom in tudi drugim. Z oglasi v brošuri bi naj rešili finančno vprašanje tiska. Brošuro je napisal študent Marjan Logar.
V drugem semestru so prav tako organizirali več študijskih krožkov, ki so jih tokrat vodili študenti sami in le pri nekaterih so pomagali profesorji. Z novim semestrom se je tudi zelo spremenila struktura slušateljev. Študenti so sedaj večinoma mladi, še nezaposleni, ki imajo več časa in volje do dela v študentski organizaciji.
Pojavil pa se je nov problem — vključevanje izrednih študentov v študentsko organizacijo, vendar tega študentska organizacija še ni uspela rešiti.
UNIVERZA MEDNARODNEGA PRIJATELJSTVA
Na Univerzo mednarodnega prijateljstva v Moskvi se je prijavilo 25.000 kandidatov iz 70 držav. Sprejeli pa so le 500 študentov, ki sedaj obiskujejo tečaj ruskega jezika. Predvidevajo, da bo v tem letu študiralo na tej univerzi okoli 4000 do 5000 študentov.
Izredna skupščina mariborskih študentov
Razširjeni odbor višjih šol
Pomanjkanje prostorov
VTS ... večinoma mladi
»V ZAČETKU SMO IMELI VELIKE TEŽAVE,« pravijo na VSŠ. To je tudi razumljivo, saj so običajno tudi drugod največje težave v prvem letu delovanja. Prostorov še nimajo, vendar se je na šoli razvilo tesno sodelovanje med študenti, upravo šole in profesorji. Skupno rešujejo študijske probleme. Nekateri profesorji so že napisali skripta, drugi pa jih še pišejo. V bolnišnici so si uredili svoj inštitut, kjer imajo vsa učila in lahko tam tudi študirajo. Študentska organizacija tesno sodeluje z ZK in Delavsko univerzo v splošni bolnici, kjer poslušajo študentje strokovna in politična predavanja. Med študenti je tudi mnogo zanimanja za predavanja v okviru marksistične tribune.
Na VKŠ imajo ciklostil
Novembra 1960 je bila ustanovna skupščina Odbora mariborskih višjih šol. Skupščina, ki so jo sestavljali delegati Združenj študentov na posameznih višjih šolah, je izvolila 11 članov odbora. Poleg teh voljenih članov odbora so po svojem položaju člani odbora tudi predsedniki združenj. Kmalu je odbor prišel do ugotovitve, da ima toliko področij dejavnosti in toliko dela, da so bili posamezni člani odbora preobremenjeni in da bi jih organizacijsko delo oviralo pri študiranju.
Zaradi tega se je pokazala nujnost, razširiti odbor na 15 članov, tako da bi na področjih, kjer je delo obsežnejše, lahko delala vsaj dva tovariša in bi delo tako razdelili.
Skoraj v istem času je Odbor ZŠJ mariborskih višjih šol ostal brez dveh članov: Silvester Derganc je moral v bolnišnico, Marko Dular pa je moral zapustiti Višjo komercialno šolo.
Vsi ti pojavi so zahtevali sklic izredne skupščine, ki naj seznani člane Zveze študentov z dosedanjim delom odbora in z razlogi Dularjevega odhoda. Na izredni skupščini naj bi izvolili tudi nove člane Odbora ZŠJ mariborskih višjih šol.
Skupščina, ki se je je udeležilo okoli 80 delegatov združenj, predstavniki profesorjev in predstavniki OK L MS, je bila 25. januarja in je zasedala nekaj nad 2 uri. Vodil jo je podpredsednik odbora Salko Bajramagič.
Poročilo o delu odbora je prečital Vlado Golob. Pri drugi točki je skupščina obravnavala žalostni primer bivšega predsednika Dularja. Predstavnik Združenja študentov na VKŠ Lojze Vrtačnik je povedal, zakaj je moral Dular zapustiti Višjo komercialno šolo: falzi-ficiral je potrdilo o opravljenih izpitih z Ekonomske fakultete v Ljubljani, s katerim se je hotel izogniti polaganju treh izpitov, ki so mu še manjkali, da bi izpolnil pogoje za vpis v četrti semester. Četudi je treba priznati, da je bil Dular ves čas, kar je bil v Mariboru, zelo delaven, sta vendar osnovna organizacija ZK na VKŠ in Združenje študentov na VKŠ sklenila, da Dular ne more biti več njun član.
Ob tem se je v razpravi pojavil tudi problem preobremenjenosti funkcionarjev. Med razpravo k prvi točki in pa pod točko razno je izredna skupščina obravnavala še nekaj problemov iz tekočega dela odbora in posameznih združenj: anketo, podporo socialno šibkim kolegom, namen in naloge našega časopisa, brigado mariborskih študentov.
Izredna skupščina je izvolila 5 novih članov odbora, tako da sedaj sestavljajo Odbor ZŠJ mariborskih višjih šol naslednji tovariši:	Franc Anderlič
(VAŠ), Salko Bajramagič (VSŠ), Janez Dolinar (VTŠ), Vekoslav Fekonja (VPŠ), Vlado Golob (VKŠ), Štefan Horvat (VAŠ), Marko Jordan (VTŠ), Alojz Krivec (VKŠ), Mustafa Kubaševič (VSŠ),
Marjan Logar (VTŠ), Savo Mihajlovič (VAŠ), Marjan Simič (VKŠ), Aco Stankovič (VSŠ), Ljudmila Valant (VPŠ) in Franjo Vizjak (VKŠ). Torej so v odboru zastopani iz Višje komercialne šole 4 odborniki, iz Višje tehniške šole, agronomske in stomatološke šole po 3 odborniki in iz Višje pravne šole 2 odbornika.
Odbor bo deloval v sedmih komisijah:
• za idejno-vzgojna
• socialno-ekonomska
• študijska
• kulturna
• športna vprašanja
• komisija za mednarodne stike in
• komisija za tisk in propagando
Delo v komisijah
Na redni skupščini Študentske organizacije na šoli 17. novembra lani so se študentje dogovorili za smernice bodočega dela, ki se bo odvijalo predvsem preko komisij, katerim bi naj bili v pomoč oddelčni sveti. Na sestankih posameznih oddelkov — prisostvovali so jim tudi predstojniki oddelkov — so obravnavali specifične probleme oddelkov, se seznanili s predmetniki oddelkov in izvolili oddelčne svete.
Študijska komisija je redno sodelovala pri pregledovanju skript, poleg tega je organizirala seminar iz politične ekonomije za prvi letnik. Uspelo ji je tudi pridobiti prosto predavalnico za študijsko sobo, kjer lahko študentje v miru študirajo.
Športna komisija je organizirala v mesecu decembru simultanko znanega šahista velemojstra Bore Ivkova in mojstrskega kandidata Lea Guzla, v januarju pa znanega mariborskega šahista profesorja dr. Nemca.
Od oddelčnih svetov je posebno dobro deloval oddelčni svet oddelka za turizem in gostinstvo, ki je pripravil s svojim predstojnikom posvetovanje o problemih študija in o bodočnosti absolventov tega oddelka. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki Turistične zveze LRS, Gostinske zbornice LRS, Kompasa in Okrajne turistične podzveze. Pogovor je bil obojestransko zelo koristen. Predstavniki turističnih
Seminar Okrajne delavske univerze za mladinske predavatelje, ki je obsegal 35 ur predavanj in praktičnega dela, je v štirih dneh od 4. do 8. februarja seznanil 27 udeležencev iz vsega mariborskega okraja z osnovnim znanjem, ki je potrebno predavateljem pri delu z mladino. Udeležili so se ga tudi štirje študentje mariborskih višjih šol
Mariborski študentje v luči rezultatov ankete
Spol, leta, stanovanja in...
Ustanovna skupščina Odbora mariborskih višjih šol je sklenila, da je treba takoj izvesti anketo, ki bi obravnavala predvsem socialno-ekonomsko problematiko in bi naj pokazala, kakšni so objektivni študijski pogoji mariborskih študentov. Razen tega bi naj an-Tceta dala odgovor na vprašanje, ali je smiselno ustanavljanje športnega društva mariborskih študentov.
Anketo so izvedla v teku meseca decembra vsa združenja na mariborskih višjih šolah. Odgovore na postavljena vprašanja smo dobili samo od dobrih ■dveh tretjin rednih slušateljev. Najbolje so se odrezali agronomi, kjer so v anketi sodelovali skoraj vsi (89 anketiranih), za njimi pravniki (22 od 28 ali 78,75 °/o), potem stomatologi (75 od 100 — 75 %), mnogo slabši je bil uspeh na komercialni, kjer je odgovorilo le 183 •od 296 anketiranih, to je 63,12 %, in na tehniški višji šoli s komaj 201 odgovorom od 341 rednih študentov, kar pomeni 58,9 «/o. Opravičilo bi najbrž lahko iskali v dejstvu, da je drugi semester sestavljen skoraj izključno iz študentov v rednem delovnem razmerju, ki poleg študija opravljajo svojo redno službo.
Med 575 slušatelji, ki jih je zajela naša anketa, je kar 423 moških, kar predstavlja 73,5 %. Razmerja po šolah so zelo različna: najvišji odstotek moškega spola je anketa pokazala seveda na višji tehniški šoli — 88,5% — naj-
več žensk pa je na višji komercialni — 41 %, in na višji stomatološki — 40 %.
Od 18 do 46 let
Lahko bi bili očetje in sinovi, a vendar smo kolegi! Najstarejši — Ziga B. z Višje komercialne šole — je celo bivši sošolec svojega sedanjega profesorja. Vendar ni edini, ki ima že čez 40 let; še kakšnih deset jih je v tej starosti in na vsaki šoli lahko najdemo katerega. Tudi naslednje generacije so močno zastopane:
Kdo bi si mislil, da so tudi med moškimi takšni, ki ne marajo priznati, koliko so stari! Kar 25 je takih, ki niso hoteli navesti tega podatka.
Še nekaj statističnih številk za primerjavo in za razumevanje grafikona:
• največ študentov je rojenih leta 1941 — 108, in leta 1940 — 80, potem pa so na vrsti že oni med leti 1931 do 1935, ki jih je 79;
• najmanj študentov je na pravni (22 anketiranih) in prav ti dosegajo na j višjo povprečno starost — 26,3 leta;
• v povprečni starosti so najnižji stomatologi in komercialisti s 23,5 leta;
• povprečna starost tehnikov bi bila verjetno precej višja, če bi sodelovali vsi študenti drugega letnika, tako pa znaša le 24,1 leta;
• najnatančnejšo in najbolj okroglo številko so dosegli agronomi — točno 25 let.
Premajhna študentov v SZDL
Dne 8. in 9. februarja je bila v občini Center dvodnevna občinska konferenca SZDL, na kateri je sodelovalo 266 delegatov. Med njimi so bili tudi trije Mudentje mariborskih višjih šol, dva od njih sta prisostvovala konferenci kot člana krajevnih odborov, eden pa je kot delegat občinskega komiteja LMS Center predstavljal študentsko organizacijo.
Po referatu predsednika tovariša Kuštrina je konferenca delala v dveh komisijah, ena je razpravljala o problemih delavskega in družbenega samoupravljanja, druga pa o idejno-politični problematiki.
Med diskutanti v delu komisije, ki se je ukvarjala z vlogo socialistične zveze pri razvijanju komunalnega sistema, sta bila tudi prof. Crnkovič in Marjan Regent z Višje komercialne šole, ki sta poudarila potrebo po še tesnejšem sodelovanju med mariborskimi višjimi šolami in gospodarskimi organizacijami, ki bi morale nuditi vso pomoč tudi študentski organizaciji. Konferenca je sprejela tudi to problematiko med svoje sklepe.
Med prvimi diskutanti komisije za organizacijska in idejno politična vprašanja je bil tudi predstavnik mariborskih študentov Matjaž Mulej. Govoril je o dosedanjem delu Zveze študentov v Mariboru in nakazal tudi možnosti za reševanje problemov, s katerimi se srečuje pri svojem delu študentska organizacija. (O njegovem predlogu glede stanovanj za študente pišemo v članku o anketi Odbora ZSJ mariborskih višjih šol.) Drugi važni problem, ki se ga je tudi dotaknil, leži v ugotovitvi: življenjski stroški mariborskih študentov se sučejo, tudi če upoštevamo samo nujne izdatke za hrano, za stanovanje (ki so natančneje obdelani v poročilu o anketi — op. %ir.), skripta, cigarete itd. okoli 10 tisočakov. Štipendije pa znašajo okoli 8000 dinarjev. To razliko premagujejo naši študentje v glavnem tako, da se odpovedujejo zajtrku. »Mislim,« je nadaljeval Matjaž Mulej, »da je vsakomur jasen kvarni vpliv takega početja. Vendar je to mnogokrat edina možnost. Honorarno zaposlitev, ki ne bi bistveno motila pri študijskem delti, je zelo težko najti, še toliko težje pa je zaradi izredno zahtevnega tempa študija na naših višjih šolah. Za študente bi bila najugodnejša takšna rešitev, kot so jo našli v Ljubljani: subvencije. To je stalna finančna pomoč; dobivajo pa jo študentje, ki imajo tako nizke dohodke, da bi morali ali sploh
opustiti študij ali pa biti več lačni kot siti. Kriterij je precej strog in — kar je seveda močno narobe — pogosto tog. Želeli bi to togost malo sprostiti, da se ne bi dogajali tudi pri nas primeri, ko so nekateri izgubili pomoč, ker so imeli morda dve sto dinarjev dohodkov preko določene meje. Preračunaval sem, koliko bi potrebovali sredstev, da bi pomagali najnujnejšim primerom v letošnjem koledarskem letu. Mislim, da bi z milijončkom vse pokrili.«
Dalje je Matjaž Mulej govoril o sodelovanju med. Zvezo študentov in SZDL. Ugotovil je, da je vključenih v Socialistično zvezo okoli 65 odstotkov študentov. Tukaj bi bila potrebna akcija SZDL, ker študentje niso apolitični, pač pa pogosto ne vedo, kje bi se naj vključili. Poleg tega pa je tudi potrebno dvigniti sedanji odstotek tistih študentov, ki sodelujejo v krajevnih odborih SZDL. Dijakov in študentov je namreč za sedaj v teh organih samo 15 ali 3 odstotkov. »V nasprotju s tem pa je treba poudariti, da je bilo sodelovanje med študentsko in mladinsko organizacijo zelo uspešno. Imeli smo pa stike samo z Okrajnim komitejem LMS, medtem ko z Občinskim komitejem še nismo našli pravega stika,« je zaključil Matjaž Mulej.
Po zaključku dela komisij so delegati na plenarnem sestanku sprejeli vrsto sklepov in izvolili nov 55-članski občinski odbor, v katerem pa, žal, zopet ni nobenega študenta in samo eden tovariš iz občinskega komiteja LMS.
Vsak deseti stanuje izven Maribora
Morda bo kdo rekel, da to niti ni tako visoka številka. Vendar je zadeva malce drugačna: četudi prebiva kar polovica študentov v neposredni bližini šole in jim pot k predavanjem in vajam ne jemlje niti pol ure dnevno, je tudi mnogo takih, ki izgubijo vsak dan po nekaj ur, če hočejo domov in zopet v šolo.
Tu se pojavlja že prvi problem — menda še najmanj pereč od vseh: študentom, ki ne morejo domov po dvakrat na dan in imajo razdrobljena predavanja, je treba najti prostor, kjer se
najemnine. Cena, ki odpade od celotne najemnine na posteljo, na kateri se je udomačil študent, bi nam šele prikazala, kakšna je razlika v pogojih študija. Seveda nihče ne odda sobe, če se mu to ne splača — a to se največkrat prav krepko splača. Pristojni organi se bodo najbrž morali v bodoče še bolj spoprijeti s to zadevo, da bi prišli do prave rešitve.
Naš predlog za najbolj ugodno roditev (ki smo jo že povedali na občinski konferenci SZDL občine Maribor-Cen-ter) bi bil tak:
Število študentov v Mariboru se veča iz leta v leto. Vse te (samo letos jeseni računamo na 500 novih slušateljev) bo treba spraviti pod streho. V Ljubljani imajo Študentsko naselje. Taka koncentracija ima določene prednosti, vendar povzroča tudi določene težave. Poleg tega je tudi znano dejstvo, da je gradnja takega naselja zelo draga reč. Zato se nam zdi primernejša drugačna oblika reševanja problema: Odbor ZŠJ mariborskih višjih šol naj bi v vsakem
d, 4500
do 1000
do 2500
... Sobe za študente so zelo drage
bodo v vmesnem času lahko učili. Problem ni toliko hrana kakor učni prostor. študijska Čitalnica je premajhna in zrak v njej je takšen, da bi morda lahko zahtevali le od kemikov in agronomov-živinorejcev, da se nanj privadijo. Za zdaj bo najbrž treba reševati ta problem individualno, po posameznih šolah.
Tudi preko 70 kilometrov...
Tako smo že pri novem problemu, ki ga je pokazala anketa. Naši študentje se vozijo na predavanja z vseh koncev z avtobusi, z vlakom, s kolesi, tu in tam ima kateri celo svoj motor ali avto. Velika večina mora premagovati krajše razdalje »vsega do 30 km«, so pa tudi študentje, ki se vozijo z Raven in iz Središča, in to vsak dan — več kot tri četrt predavanj hodijo poslušat! Učijo se na vlaku... Drugače ne gre: ali so na predavanju ali na vlaku. Toda v tem položaju niso zato, ker bi ne marali stanovati v Mariboru, ali morda zato, ker se raje vozijo, kot bi šli stanovat z doma k tujim. Ne, to gotovo ni vzrok, le ...
... Sobe so zelo drage
Za ilustracijo takoj tole: kurjena soba z dvema posteljama in s souporabo kopalnice, vendar z lastno posteljnino vrže gospodinji 16 tisočakov, postelja s še kom v sobi velja torej 8000 dinarjev. Saj je tovariš podnajemnik že bil v službi in ima štipendijo v višini osnovne plače, naj torej plača! Stanovanja so draga..-, kje pa naj jemljem? pravijo nekateri. Ne vsi, bodimo srečni, nekateri pa vendar. Najcenejša ležišča so po 800 do 1000 dinarjev v barakah.
Še eno skrajnost bi radi nakazali, toda res samo nakazali: imamo namreč primer sobe s 13 študenti! Kako se boš v takšni sobi učil?! Seveda smemo kar na slepo reči — bodo pač popadali, saj ne morejo vsi diplomirati! Toda dandanes potrebujemo toliko strokovnjakov, da je treba vsakomur, ki je željan znanja, nuditi vse pogoje za redno štu-diranje.
Še kratek komentar k naslovu tega poglavja:
• najobičajnejše tarife za posteljo se gibljejo okoli treh, štirih tisočakov; tako vsoto je napisala dobra polovica anketiranih, pri četrtini se giblje ta številka pri dveh tisočakih, vsak dvajseti pa plača celo čez 5000 din;
• škoda, da nihče izmed onih, ki stanujejo pri starših, ni navedel višine
novozgrajenem objektu dobil v najem eno ali, če je mogoče, dve stanovanji v celoti. V takšno dvoinpolsobno stanovanje bi lahko namestili 8 študentov: 2 bi spala v manjši, po 3 pa v večjih sobah. Prostor za kuhinjo in jedilni kot bi lahko uporabljali tudi kot učilnico. Kaj vse bi s tem dosegli? Močno bi omilili podnajemniško izkoriščanje, saj bi vseh 8 sonajemnikov plačalo samo normalno najemnino. Močno bi se znižala cena stanovanj za študente, saj bi plačali samo eno osmino običajne najemnine. Obenem bi tudi močno padli gradbeni stroški, saj bi znašali po grobi kalkulaciji samo eno četrtino stroškov, ki bi nastali z gradnjo Študentskega naselja. Seveda bi morali Zveza študentov, Stanovanjske skupnosti in hišni sveti pomagati in prevzeti zelo pomembno vlogo, da se ta zasnova ne bi izrodila.
Klet, podstrešje, baroka in vlaga
Ko so v Mariboru začele nastajati višje šole, so skeptiki trdili med drugim tudi to, da ni dovolj stanovanjskih možnosti, kjer bi lahko nastanili študente. Združenje študentov na Višji komercialni šoli je izvedlo ob vpisu v zimski semester svojo, lahko bi rekli, lokalno anketo. Podatki iz te ankete so dali slutiti, da so se naši študentje dobro znašli in da ni tako hudo težko najti streho nad glavo. Po tedanjih podatkih je imel neugodne stanovanjske pogoje (po štiri ali več sostanovalcev, vlažno sobo itd.) le vsak osmi študent, od katerih je tožil o vlažni sobi le vsak dvanajsti.
Anketa odbora mariborskih višjih šol je pokazala malce drugačno sliko:
• še vedno je sicer dobra polovica takih, ki se lahko pohvalijo s sončno in tudi s toplo sobo;
• izredno pa je poskočilo število tistih, ki se pritožujejo, da so njihove sobe vlažne: 77 študentov ali vsak 12. mariborski študent stanuje torej v vlažni sobi!
в precej visoko je tudi število študentov v podstrešnih sobah (121), vendar ta številka najbrž ne bo povsem držala, saj na primer navajajo agronomi, da stanuje vseh 89 anketiranih v podstrešnih sobah;
• pojavili so se tudi prvi primeri prebivanja v kletnih prostorih.
Prihodnjič: Življenjski stroški in štipendije
Matjaž Mulej: »Mislim, da bi z milijončkom vse pokrili!«
Pastorka med šolami?
Preoblikovanje glasbeno-vzgojne dejavnosti
. ... glasbena vzgoja v glasbenih zavodih je le privilegij za razmeroma malo število mladih ljudi, večinoma zainteresiranih staršev...
Šesta višja šola v Mariboru bo Višja pedagoška, ki bo imela glasbeni oddelek. Glasbeno šolstvo pa v obliki, kakršno je, ne ustreza več našemu družbenemu sistemu, naši skupnosti. In mogoče bomo v Mariboru . . .
Glasbeno vzgojna dejavnost se je po osvoboditvi izredno razmahnila. Naše glasbeno-vzgojne ustanove so v primerjavi s predvojnimi leti bistveno razširile obseg glasbenega šolanja ter dosegle pri tem nedvomno kvaliteto. Prav ta izredna afirmacija narekuje potrebo, da glasbenemu šolstvu naložimo nove, širše in zahtevnejše naloge, ki bodo v skladu z izrednim kvantitetnim razvojem ostalih disciplin izobraževanja in tesneje povezane s potrebami sodobne družbe in sodobnega človeka. Težnja po preobrazbi glasbeno-vzgojne dejavnosti se čedalje intenzivneje uveljavlja na mnogih posvetovanjih mariborskih glasbenih pedagogov in drugih kulturnih delavcev v okviru Zveze kulturnih delavcev, Društva glasbenih pedagogov, Svetih Svobode in prosvetnih organov. Reforma naj bi zajela predvsem splošno glasbeno šolstvo, kjer že nekaj let občutimo precejšnje pomanjkljivosti, nesorazmerja in vrzeli.
Osnovne šole, glasbene šole
Glasbeno-vzgojna dejavnost v Mariboru je zaupana osnovnim šolam, društvenim glasbenim šolam in državnim glasbenim šolam.
OSNOVNE ŠOLE bi po programu morale dati splošno glasbeno izobrazbo, približati glasbo vsakemu otroku, ustvariti široko osnovo za razvoj amaterizma itd. To so brez dvoma zelo obsežne in zahtevne naloge, katerih realizacija terja kvalificiran, dinamičen in sposoben kader, instrumente, sodobna audio-vizualna sredstva, prostor, čas ter predvsem obilo razumevanja in podpore s strani vodstva šole in celotnega kolektiva. Večina osnovnih šol ne zmore niti dela teh predpogojev, nobena šola pa ne vseh. Glasbena vzgoja je na nekaterih šolah prava pastorka in ne uživa nikakršne avtoritete.
Ponekod se zavedajo vzgojne vrednosti glasbe in občutijo potrebo po intenzivnejši glasbeno-vzgojni dejavnosti — nimajo pa kvalificiranih moči in si ne znajo pomagati. V višjih razredih osnovne šole se sicer že kažejo konture sodobne glasbene vzgoje, ko od »petja« in suhoparnega teoretiziranja že polagoma prehajajo v naprednejše in moderne oblike glasbene vzgoje s pomočjo sodobnih vzgojnih metod solfeggia, šolskega (Orffovega) instrumentarija in poslušanja glasbe. Taka stremljenja obstajajo, žal, le na nekaterih šolah in nikakor niso obvezna za vse šole in vse pedagoge.
GLASBENE ŠOLE imajo nalogo šolati instrumentaliste in pripravljati kadre. To nalogo izvršujejo vestno in po predpisih — ali bolje rečeno: delujejo v ozkem šolskem okviru in točno v okviru svojega ozkega programa in se tako nikakor ne morejo zavzemati za razvoj glasbeno-estetske vzgoje v širino. Kapaciteta glasbenih šol je zaradi individualnega šolanja sorazmerno izredno majhna, saj je za šolanje na primer 100 otrok potrebnih 6 pedago-gov-strokovnjakov, ki so za te otroke angažirani okrog 6 let! Program šole obsega le šolanje na kakšnem klasičnem instrumentu, ki terja od otroka izredne dispozicije, izredno vztrajnost in velike napore. Vsled svoje perfekcije je študij klasičnega instrumenta za večino otrok prezahteven in predolgotrajen v odnosu na spremenjene življenjske pogoje otroka in njegovih staršev. Samo s šolanjem na klasičnih instrumentih je danes nemogoče vzgojiti množico ljubiteljev glasbe. Zelo problematična je tudi vzgoja amaterjev na teh instrumentih. Zaradi svojih majhnih kapacitet glasbene šole niso zainteresirane na večjem dotoku otrok in se zato poslužujejo poostrenih kriterijev pri sprejemu (ozka starostna meja itd.), ocenjevanju in izpolnjevanju učnega programa, ki je v resnici prikrojen na nekaj izrazito nadarjenih otrok z vsemi potrebnimi dispozicijami. Tako se zgodi, da mnogo nadarjenih otrok
ostane zunaj vrat glasbene šole, po drugi strani pa se dogaja, da le redki vzdržijo in dokončajo šolanje. Mnogi odpadejo prej, ne da bi postali vsaj amaterji — saj takšnega programa šola nima.
Nesorazmerja, protislovja, uspeh
Sistem glasbenega šolstva se je v Mariboru v glavnem porajal in izoblikoval neorganizirano in samoniklo, nekako sam od sebe. Tako je nastala izključno selektivna nižja glasbena šola pri SGŠ, ki je edina šola takega tipa v Jugoslaviji. Praksa je pokazala, da je šola nekaj let po vojni dobro funkcionirala, pozneje pa ni dala večjih praktičnih rezultatov, saj je dotok učencev s te šole na SGŠ minimalen in celo stalno upada. Tak sistem selektivnosti nima realne osnove. Izbor in usmerjanja na strokovno SGŠ mora potekati na mnogo širši podlagi in organizirano iz vseh mariborskih glasbenih šol.
Kot protiutež selektivni glasbeni šoli, ki je šolala le »izbrane« otroke, so društva Svobode na lastno pobudo osnovala društvene glasbene šole. S temi so vsaj začasno zamašila vrzel v sistemu glasbenega šolstva. Danes društvene glasbene šole šolajo dvakrat več otrok kakor državne glasbene šole, vsako leto pa še vedno odklonijo vsaj po 300 novih kandidatov. Program teh šol obsega šolanje amaterjev. Vprašanje je, kako morejo to nalogo izpolnjevati, če so po zunanji formi, oddelčni strukturi in učnih načrtih točna kopija državnih glasbenih šol, delujejo pa v mnogo slabših pogojih (kader, prostor, instrumenti, arhiv not itd.). Vzgoja amaterjev prav tako terja svojo specifično oddelčno strukturo, kvalificirane učne moči, prostor, specifične učne načrte, oblike de-
Lani so izšla na VTŠ kratka skripta z naslovom »Logaritmično računalo«. Res je, da je na vseh višjih šolah v Mariboru izšlo že ogromno skript, mnogo obsežnejših kot teh 14 strani navodil, vendar so prav te strani za nas zanimive.
Zakaj? Sestavil jih je Marjan Logar,
Marjan Logar: »Nekaj je seveda mojega ...«
študent elektro-oddelka VTŠ. Obiskal sem ga na domu in mu zastavil nekaj vprašanj.
»Kako si prišel na idejo izdati skripta?«
javnosti itd. Dejavnost teh šol velja kot drugovrstna, brez kadra, prostorov in večjih materialnih sredstev pa svoje avtoritete tudi nikoli ne bodo mogle dvigniti.
Še večjo anarhijo v glasbeno-vzgojni dejavnosti povzročajo razne privatne šole, ki v večini primerov uganjajo pravi primitivizem. Tudi te »šole« bodo nujno zlo vse dotlej, dokler javne glasbene ustanove ne bodo sposobne absorbirati vseh ukaželjnih otrok.
Za glasbeno vzgojo predšolske dece je zelo malo storjenega. Posamezni poskusi sicer obstojajo, vendar pomenijo le kapljo v morju potreb in možnosti — posebno danes, ko družba ustanavlja množico ustanov za varstvo otrok v okviru stanovanjskih skupnosti.
Za glasbeno izobrazbo odraslih praktično ne skrbi nihče. Veliko število članov raznih amaterskih in poklicnih godb, orkestrov in zborov praktično nima večjih možnosti za strokovno izobrazbo in izpopolnjevanje.
Zabavna in jazz glasba sta prepuščeni sami sebi. Velika večina naše mladine, ki ni zajeta v glasbenem šolstvu, nima privzgojenih nikakršnih estetskih meril, da bi znala kritično ocenjevati vse, kar zraste na tem področju. To obliko glasbenega doživljanja bi morali že zdavnaj kanalizirati in s spretnimi vzgojnimi metodami izkoristiti za razvijanje glasbenega znanja in okusa.
Perspektive
Ze površna analiza sedanjega stanja glasbenega šolstva v Mariboru nas torej opozarja, da to stanje nikakor ni zadovoljivo in ne nudi posebnih perspektiv v nadaljnjem razvoju. To stanje narekuje potrebo, da organsko spojimo vse probleme glasbene vzgoje in rešujemo problematiko glasbene vzgoje kompleksno, to je glasbeno vzgojo na osnovnih šolah, nižje glasbeno šolstvo ter srednje in višje glasbeno šolstvo. Potrebno je sestaviti dobre načrte perspektivno, za daljšo dobo vnaprej in te načrte postopoma tudi realizirati. V zvezi s formalnim, vsebinskim in programskim preoblikovanjem splošnega
»Lani sem imel v Ljubljani velike težave z logaritmičnim računalom. Na elektrotehniški fakulteti so me naučili uporabljati računalo najprej sošolci, ki so prišli iz srednje tehniške šole. Po prvem semestru, ko je bila ustanovljena v Mariboru VTŠ, sem se vrnil v Maribor. Tukaj sem opazil, da so mnogi študenti naleteli na iste težave. Zato sem pričel misliti na izdajo takšnega priročnika. Stopil sem v stik z .Metalno', ki mi je kasneje tudi pomagala pri izdaji.«
»Ali si imel še kakšne druge težave v zvezi z izdajo navodil?«
»Da, s formatom. Hotel sem izdati brošurico na A-5 formatu. Zaradi prevelikih stroškov — pri formatu A-5 velja list 300 dinarjev — sem spremenil prvotni namen in izdal priročnik na formatu A-4, za katerega velja list le 100 dinarjev.«
»Ali so navodila popolnoma tvoje delo? «
»Nekaj je seveda mojega, večinoma pa sem se naslanjal na razne nemške reklamne prospekte tovarn, ki delajo ta računala. Za Absnova navodila sem zvedel šele, ko so moja skripta že izšla.«
»V koliko izvodih si izdal priročnik in koliko te je veljal izvod?«
»Navodila smo tiskali v tisoč izvodih, po 100 dinarjev izvod.«
»Ali ni nekoliko pretirana cena 100 dinarjev za samo 14 strani?«
»Mogoče, toda to ni moja krivda. Bilo je premalo reklamnih oglasov, da bi krili vse stroške. Samo ovojni list me je veljal pri vsakem izvodu 35 dinarjev.«
»Ali nameravaš izdati še kaj podobnega?«
»Ne — vsaj zdaj še ne. Lahko pa bi ta skripta izpopolnil za uporabo računala pri praktični matematiki.«
Študenti pišejo skripta
Izšla so navodila za uporabo logaritmičnega računala
Srednja glasbena šola
glasbenega šolstva v Mariboru čaka glasbene pedagoge še obsežno teoretično in raziskovalno delo ter rešitev celega kompleksa organizacijskih, strokovnih, metodično-dialektičnih, psiholoških in pedagoških problemov.
Reforma naj bi zajela predvsem splošno glasbeno šolstvo, odpravila čim več nesorazmerij, protislovij in vrzeli v sistemu, ohranila vso pozitivno dediščino oziroma vse izredno uspešne in pozitivne elemente sedanjih glasbenih šol ter postopoma izoblikovala enotno in sodobno glasbeno vzgojno ustanovo v vsaki občini, ki bo sposobna na svojem območju usmerjati in uravnavati vso glasbeno-vzgojno dejavnost.
— Z ozirom na širše naloge glasbenih šol, nove oblike dejavnosti, prilagajanje družbenim potrebam, koordinacijo vzgojnih naporov, navezovanje najtesnejšega kontakta z množico predšolske dece, šolske dece in odraslih je potrebno glasbene šole preformi-rati v centre za glasbeno vzgojo.
— Center za glasbeno vzgojo vzgaja predvsem ljubitelje glasbe in skrbi za glasbeno vzgojo predšolske in šolske dece, srednješolske mladine in študentov, za glasbeno izobraževanje odraslih in za glasbeno šolanje izrazito nadarjenih otrok.
— Center za glasbeno vzgojo formira v svojem okviru za vsako skupino oziroma vrsto gojencev posebej odgovarjajoče oblike dejavnosti, in sicer:
1. glasbeni vrtec za predšolsko deco (v okviru stanovanjskih skupnosti);
2. krožke za glasbeno vzgojo šolske dece (v okviru osnovnih šol);
3. posebno šolo za izrazito nadarjene otroke (v okviru sedanjih glasbenih šol);
4. društva prijateljev glasbe (v okviru srednjih šol za glasbeno vzgojo srednješolske mladine);
5. glasbeno izobraževalno šolo za odrasle (v okviru sedanjih glasbenih šol);
6. klube ljubiteljev zabavne in Jazz glasbe (v okviru KUD, Svobod) za glasbeno estetsko vzgojo ljubiteljev zabavne in jazz glasbe.
— Center za glasbeno vzgojo se za obvladovanje, reguliranje in vodstvo vseh oblik dejavnosti poslužuje zavodskega načina dela in v ta namen organizira v svojem okviru strokovne kolegije z notranjimi in zunanjimi sodelavci, diskoteko, fonoteko, notni arhiv, študijsko biblioteko, instrumen-tarij, statistično službo itd.
— Center za glasbeno vzgojo uvaja za potrebe kontakta s starši otrok, vzgojnega svetovanja ali celo vzgoje staršev stalne oblike za to vrsto dejavnosti:	glasbeno vzgojno posvetovalnico, redne roditeljske sestanke, glasbeno vzgojna predavanja za starše, interne nastope gojencev, demonstracije metod itd.
Iz predloga mariborskega Društva glasbenih pedagogov sekretariatu Zveznega izvršnega sveta za kulturo in prosveto.
Srečko Grušovnik
NEUSPEL POSKUS
Prvi koncert s plošč iz ciklusa namenjenega popularizaciji klasične glasbe pri mladih, ki je bil v klubu Srednje glasbene šole v Novem Sadu, ni uspel v taki meri, kot so pričakovali. Plošče, ki so jih spremljala pomanjkljiva obvestila o komponistih in predvajanih delih, niso skoraj nikogar zainteresirale. Krivi so bili tudi verjetno profesorji, ki bi morali poskrbeti za kratko predavanje o mojstrih, katerih dela so predvajali. Profesorjev pa na ta koncert sploh ni bilo ...
Iz »Indeksa«
n ' :	'	*!v	izobraževanje	študentov«
Z ustanovitvijo višjih šol je Maribor postal center izobraževanja severovzhodne Slovenije. Novo ustanovljene šole imajo izreden pomen za ta del naše ožje domovine zaradi velikega števila mladih ljudi, ki bodo kmalu odšli v proizvodnjo in okrepili podjetja in ustanove z doma pridobljenim znanjem.
Pred nekaj leti se Maribor ni mogel pohvaliti s tolikšnim številom mladih ljudi. Ti so vselej progresivna sila v razvoju družbe in prav je, da se Maribor tega zaveda.
Do sedaj smo glede usposabljanja študentov v visokih šolah bili v glavnem navezani na Ljubljano. Samo dejstvo, da bo tudi Maribor v bližnji prihodnosti postal univerzitetno mesto, postavlja pred nas številne naloge, ki nikakor niso lahke. Nimamo tradicij kot ostala univerzitetna mesta, a tudi tam se morajo še danes pečati z mnogimi problemi, ki čakajo tudi nas.
Eden od najvažnejših problemov je v političnem izobraževanju mlade generacije in njenem usmerjanju v prakso s pravilnimi pojmi o našem družbenem sistemu, o sestavi in vlogi družbenih sil, ki ženejo in vodijo družbeno dogajanje.
Absolventi naših višjih šol se bodo vključili v proizvodnjo in bodo morali tam pokazati poleg strokovnega znanja tudi svojo zavest in privrženost dosežkom narodne revolucije. Intelektualec ni dolžan obvladati samo svoje strokovno območje, ampak mora imeti pravilne pojme o osnovnih družbenih in političnih dejavnostih. Le tako bo lahko pripomogel k hitrejšemu uresničenju teženj našega delovnega človeka. Razgledan mora biti v vseh vprašanjih smeri in nujnosti naše socialistične izgradnje. A tudi med študijem bi naj bili slušatelji novih šol važen činitelj v političnem in kulturnem življenju mesta.
Na pobudo Komiteja Zveze študentov višjih šol je bil ustanovljen »Center za marksistično izobraževanje študentov«. Njegov namen je nuditi študentom s predavanji osnovno orientacijo v perečih mednarodnih in domačih problemih. Predavali bodo profesorji mariborskih višjih šol, profesorji iz Ljubljane in znani politični, družbeni in znanstveni delavci iz Maribora in Ljubljane. Delovali bodo štirje kolegiji:
A. Socializem in kapitalizem sredi 20. stoletja
B. Zveza komunistov Jugoslavije
C. Vprašanja socialistične izgradnje Jugoslavije
D. Cerkev in religija
Zaradi pomanjkanja časa in ker je treba opraviti še vrsto organizacijskih
priprav, bodo kolegiji začeli z delom v drugem semestru (marec—maj), in sicer samo v kolegijih A in B. S predavanji v kolegijih C in D bodo začeli šele v zimskem semestru šolskega leta 1961-62.
Kjer stoji kol — tu bo bodoči obrat družbene prehrane
Predavanja bodo vsakih štirinajst dni na isti dan, ob isti uri in v istem prostoru.
Zaradi lažje organizacije je odbor s predsednikom prof. Mirkom Bračičem razposlal prijavnice na vse višje šole. Upamo, da bo prijav mnogo, saj vlada za predavanja marksistične tribune veliko zanimanje. Da bi dobili čim boljšo predstavo o delovanju tribune, smo naprosili za izjavo predsednika komisije za marksistično izobraževanje študentov prof. Mirka Bračiča. V krajšem pogovoru o pripravah za delo tribune nam je med ostalim povedal, da bo marksistična tribuna imela veliko vlogo v splošnem političnem in družbenem izobraževanju študentov. Slušatelji se morajo spoznati z dogodki znotraj in zunaj naših meja. Mladi ljudje morajo biti seznanjeni z vso našo preteklostjo in problematiko ter si jo tudi pravilno razlagati.
Na vprašanje, ali bodo predavanja podobna ljubljanskim, kjer tak center že dalj časa deluje, nam je prof. Bračič odgovoril, da bodo enako kvalitetna. Teme kolegijev so iste kakor v Ljubljani in bomo skušali dobiti zanje ljubljanske predavatelje. Po predavanjih bodo organizirali delo v seminarjih, kjer bodo lahko zainteresirani posebej zahtevali pojasnila in dodatne razlage. Seminarji bodo delovali po skupinah. Te bi naj vodili mariborski strokovnjaki ali pa absolventi višjih šol, ki so v posameznih temah dovolj dobro razgledani. Kot pripomoček jim bodo tudi magnetofonski posnetki predavanj. Prof. Bračič je prepričan, da bo največ zanimanja za temo v kolegiju A. Kolegij B bi naj prišel v poštev prvenstveno za mlade komuniste in tiste simpatizerje, ki bi se ga radi udeležili. Vendar bo dostop k predavanjem mogoč tudi za ostale, saj bo marksistična tribuna imela nalogo popestriti politično družbeno življenje v Mariboru.
M. B.
SUBOTICA UNIVERZITETNO MESTO
Subotica ima Ekonomsko fakulteto, Višjo elektro-tehniško šolo, Višjo tehniško-strojno šolo in Fakultetski center za izredno štu-diranje na Elektro-tehniški in Tehniški fakulteti v Beogradu.
VIŠJE ŠOLE V ZRENJANINU
Po Novem Sadu in Subotici je v Vojvodini tudi Zrenjanin dobil zdaj višje šole. Osnovali so Višjo tehniško-strojno in Višjo tehniško šolo.
DOLAR IN RUBELJ
Kako živijo študenti Columbijske in moskovske univerze?
»Komsomolskaja pravda« je objavila članek, v katerem primerja ekonomski in socialni položaj študentov na univerzi »Columbia« v New Yorku in študentov univerze »M. V. Lomonosova« v Moskvi. Zaradi zanimivosti objavljamo prevod tega članka tudi mi.
Ameriški časopis »New-York Journal American« je objavil pred kratkim podatke o materialnem položaju ameriških študentov. Kot primer so navedli študente z univerze »Columbia« v Nem Yorku. Menimo, da je zanimivo primerjati življenjske pogoje študentov omenjene univerze z življenjem in materialnimi razmerami naših sovjetskih študentov. Za to primerjavo smo izbrali moskovsko državno univerzo »M. V. Lomonosova«, ker je zaradi svojega pomena in vloge v našem sistemu izobraževanja enakovredna Columbijski univerzi v Nem Yorku.
Celotna vsota denarja, ki ga porabi posamezni študent Columbijske univerze, doseže v enem šolskem letu povprečno 2555 dolarjev, medtem ko porabi študent na moskovski univerzi v istem času 5200 rubljev. Če upoštevamo, da velja tečaj 10 rubljev za 1 dolar, vidimo, da študent moskovske univerze porabi za svoje vzdrževanje štirikrat manj.
»Več ko porabim — bolje živim,« pravijo običajno ameriški ekonomisti in sociologi, ki vzporejajo življenjski standard. Toda ta malomeščanski aforizem postane žalostno smešen, ko ga vzpore-dimo z dejanskim položajem. Oglejmo si tabelico, ki v odstotkih kaže strukturo porabe denarja moskovskih in nemgorških študentov.
	Študenti moskovske univerze	Študenti Columbijske univerze
Šolnina			47
Učbeniki	1	2,6
Stanovanje in komu-		
nalne usluge	7	20
Prehrana	63	22,4
Razno	29	8
100 100
V oči bode izredno visok odstotek (47 odstotkov — skoro polovica vse vsote), potreben za šolnino, ki znaša 1200 dolarjev. Ta vsota je za povprečno ameriško družino zelo visoka in razumljivo lahko ohladi v ljudeh še tako vročo željo za izobraževanjem. Toda pustimo raje omenjenemu ameriškemu listu, da izpelje zaključke.
»Šolnina je postala tako visoka, da si večina ne more dovoliti luksuza in svojim otrokom nuditi akademsko izobrazbo.«
V letnem proračunu moskovskega študenta takšne postavke sploh ni. Vse takšne stroške nosi država, ker je brezplačno šolanje zakonit izraz humanosti socializma.
Pojdimo dalje!
Najemnina v študentskem domu, pranje perila in uporaba telefona v skupnem hodniku velja študenta Columbijske univerze 500 dolarjev letno. To je več kakor tretjina njegovih izdatkov za življenje (če odbijemo šolnino). Moskovski študent porabi v iste namene le 300 rubljev letno, kar je 17-krat manj od izdatkov njegovega ameriškega kolega (če zopet preračunavamo po tečaju 1
dolar za 10 rubljev). V resnici je ta vsota seveda bolj simbolična, saj pokriva le minimalni del teh izdatkov za stanovanje in druge komunalne usluge (luč, kurjava, pranje perila, uporaba telefona, televizijskega sprejemnika, športnih rekvizitov), kajti razliko do polne vrednosti nadoknajuje družba.
Tretja važna postavka je prehrana. Po podatkih ameriškega lista tudi ta položaj ni preveč ugoden. Velik del študentov Columbijske univerze se hrani v najbolj cenenih bifejih Broadwaya (od 116. ulice dalje). Majhen kotlet z »vekcinom« velja 60 centov, skodelica kave 10 centov. Standardno kosilo velja že 2 dolarja in 30 centov. S preostalimi 855 dolarji (po odbitju šolnine, izdatkov za komunalne usluge in najemnine) si študent Columbijske univerze lahko privošči takšen »razkošen« opoldanski obrok le ob kakšnih večjih praznikih. Ostane jim — seveda — študentska restavracija. Toda, kot toži ameriški list, je kvaliteta hrane v skladu s cenami, to se pravi nizka in premalo kalorična.
Moskovski študent porabi dnevno za hrano le 12 rubljev. Velika študentska restavracija univerze v Moskvi dnevno pripravi 50 do 60 tisoč obrokov. Hrana je relativno bogata in raznovrstna: na jedilniku je 63 vrst hrane, cene pa se gibljejo od 3 rubljev 50 kopejk do 4 rubljev in 50 kopejk. Seveda ta cena ne krije vseh dejanskih stroškov prehrane. Zato tudi tu skupnost daje velike subvencije.
Ostane nam še zadnja kategorija: razno.
Tudi tu položaj ameriških študentov ni zaviden. »New-York Journal American« piše, da znaša ta izdatek 7,8 od-
stotkov ali 200 dolarjev od skupne vsote, ki je potrebna za šolanje v enem letu. Po trditvi ameriških ekonomistov je potrebno letno 120 dolarjev, da se človek »povprečno in relativno dobro obleče in obuje«. Recimo, da je tako. Ali lahko tako študent uporabi v te namene toliko, če ga velja na primer samo striženje 1,5 do 2 dolarja, ena vožnja z avtobusom ali tramvajem 15 centov (to je 100 dolarjev letno, pod pogojem, da se človek pelje enkrat dnevno), vstopnica za kino pa velja tudi 90 centov.
Študentov univerze v Moskvi takšni problemi ne tarejo, ker dobijo vse to brezplačno v svojih društvenih prostorih, ki so — mimogrede rečeno — izredno opremljeni. Seveda igrajo tudi tukaj glavno (in edino) vlogo dotacije skupnosti.
Poudarimo naj še na koncu, da ogromna večina študentov univerze v Moskvi dobiva štipendije (90 odstotkov), medtem ko je štipendija v ZDA redek pojav (a tudi štipendije so majhne). Zaradi tega večina ameriških študentov porabi dosti časa in energije za iskanje in opravljanje različnih služb, da bi se preživljali (otroci bogatih staršev seveda tega ne delajo). Zato tudi ni redko, da ameriški študent v teh razmerah podaljša študij ali pa se zadolži. Potem pa potrebuje — po pisanju ameriških listov — 5 do 10 let, preden poravna vse dolgove. Tak položaj ameriških študentov je ameriški list pripravil do zelo pesimističnih in alarmantnih zaključkov, kot na primer: »Rdeči dobivajo bitko ,možgan‘!«
Lepo priznanje! Nam ne preostane drugega, kot da soglašamo.
(Komsomolskaja pravda)
S
Razgovor ob dveh
Tudi izredni
Do sedaj tako na medicinski kot tudi na stomatološki fakulteti ni bil mogoč izreden študij- ali pa je bil tako težaven in zato redek, da o njem sploh ni bilo potrebno govoriti. Vzroke, da izrednim študentom študij na teh fakultetah ni bil mogoč, je treba iskati v samem načinu študija. Zdravstvenega delavca ni mogoče vzgojiti in strokovno usposobiti, če poleg teorije ne obvlada tudi praktičnega dela študija. Na obeh teh fakultetah pa sloni študij v glavnem na praktičnem delu, ki ni samo pripomoček za lažje razumevanje študijske materije, ampak je obvezen del študija, saj si ne moremo zamisliti dobrega zdravstvenega strokovnjaka brez praktičnega znanja.
Poskušali so že z izrednim študijem, vendar do danes ti poskusi niso prinesli nobenih razveseljivih rezultatov. Izredni študenti so v delovnem razmerju in imajo navadno še vrsto drugih skrbi, ki jih redni slušatelji ne poznajo. Obiskovanje vaj, ki so ne samo pogoste, temveč tudi precej zahtevne v zvezi s teoretičnim znanjem, ni lahko, posebno če upoštevamo, da še redni slušatelji pogosto ne vedo, kako bi si razdelili čas. Za prakso je treba tudi pripraviti material, ki ga morajo slušatelji nato smotrno izkoristiti. Na vaje je treba prihajati teoretično dobro pripravljen. Sam študij obsega precejšnje področje in preden študent vse to obvlada, se mora v polni meri in z vsemi silami zavzeti za delo.
Zdravstveni položaj ni pri nas niti najmanj ugoden. Pomanjkanje zdravstvenih delavcev je več kakor očitno. V zobozdravstvu pa je položaj tak, da je že skrajni čas, ko moramo okrepiti vrste zobnih terapevtov.
Zaradi tega je skupnost omogočila v Mariboru ustanovitev Višje stomatološke šole. Tukaj so skrbno in s precejšnjim razumevanjem razmislili o možnostih za izreden študij. V Mariboru in po vsej naši domovini je precej takih ljudi, ki bi se prav radi usposobili za zdravstvene delavce, ne morejo pa redno študirati. Precej je tudi takih, ki so zaposleni kot srednji zdravstveni kader in bi radi izpopolnili svoje znanje. Zaradi tega je višja stomatološka šola v Mariboru dovolila vpis tudi izrednim slušateljem. To pomeni vsekakor izreden korak naprej v izobraževanju visokih kadrov.
Da bo študij potekal po učnem načrtu, je ravnateljstvo šole skrbno pripravilo načrt dela izrednega študija, tako da nikakor ne bo zaostajal za rednim. Izrednim slušateljem so omogočili tako študirati in opravljati izpite v skladu z njihovimi možnostmi. Poudariti moramo, da bodo lahko tudi izredni slušatelji končali študij v istem roku kakor redni, in to z vsemi vajami.
Na šoli je sedaj vpisanih sedemdeset izrednih slušateljev iz vseh koncev naše ožje domovine. Tem je omogočen študij tako, da jih šola tekoče obvešča o vsem delu na šoli, jim pošilja skripta in druge učne pripomočke. Izredni slušatelji, ki so doma iz Maribora, z rednimi študenti obiskujejo vaje. Večina ostalih, ki niso iz Maribora, pa bodo obiskovali vaje in seminarje v semestralnih počitnicah in v času rednih dopustov, to je poleti. Te vaje bodo zaporedoma šti-
rinajst ali dvajset dni in bo v tem času mogoče doseči vse, kar so med šolskim letom dosegli redni slušatelji.
Tako si torej lahko tudi izredni slušatelji pridobijo isto znanje, kot ga imajo redni, in tudi uspešno opravljajo izpite. Tako je Višja stomatološka šola v Mariboru našla pot, ki bo omogočila številnim ljudem strokovno izpopolnitev na področju, na katerem do sedaj zaposlenim ni bilo mogoče študirati.
MEDNARODNO ŠTUDENTSKO TEKMOVANJE V FOTOGRAFIJI
Mednarodna študentska konferenca 1957 je ustanovila Mednarodni odbor za kulturno dejavnost (IBCA), da bi se razvilo študentsko sodelovanje tudi na kulturnem področju.
Ta odbor je konec lanskega leta razpisal fotografsko tekmovanje, ki traja do 1. decembra 1961. Obsega dve kategoriji:
— študentsko življenje
— družba, v kateri živimo
Sodeluje lahko vsak študent, vpisan
na katerikoli visoki šoli na svetu. Pošlje lahko največ 6 fotografij, ki naj bodo velike približno 13 X 18 cm. Lahko so barvne ali črno-bele. Vse ostale informacije dobite v uredništvu našega časopisa.
REKLAMA NA PRAVI NASLOV
V lepo aranžiranem oknu prodajalne konfekcije v Novem Sadu so razstavljene žametne hlače v različnih kričečih barvah, zelo široke in brez »štulpn«. Poleg cene pa je na pritrjenem listku še napisano: »ZA ŠTUDENTE«!
S kolegom fotoreporterjem sva se dogovorila, da bova prvega študenta, ki nama pride ob drugi uri popoldne naproti, povabila na kratek razgovor. Blizu splošno znane brezalkoholne restavracije »Soča« sva zagledala v sivem plašču mlajšega moža, ki je hitel po ulici z aktovko v roki, ne da bi se zmenil za mimoidoče. Spogledala sva se — da bo to gotovo študent — in stopila bliže, se predstavila in pričela s pogovorom.
V: Vas smemo prositi za ime, priimek, starost in katero višjo šolo obiskujete?
O: Ime mi je Božo Sega, enaindvajset, študent Višje tehniške, oddelek za strojništvo.
V: Zakaj ste se odločili za študij v Mariboru in ne na primer v Ljubljani?
O: Imam več razlogov za to odločitev, predvsem pa zaradi denarja. Draga hrana in drago stanovanje sta bila zame glavni problem v Ljubljani, kjer sem bil vpisan v prvi semester na strojni fakulteti. Razlog, da sem presedlal, je bila tudi želja priti čim prej do poklica. Razen tega — če bom hotel s študijem nadaljevati, imam še vedno to možnost.
V: Ali bi mi lahko povedali kakšno pomanjkljivost na VT šoli?
O: Da, predvsem popoldanska predavanja, ki se zavlečejo včasih pozno v noč. Zaradi tega zjutraj težko vstajam, tako da mi ostane za študij relativno malo časa.
V: In koliko ur študirate dnevno?
O: Pet do šest.
V: Kaj pa možnosti za izvenšolsko delo?
O: Zelo rad telovadim, seveda kolikor mi dopušča čas. V okviru tega tudi
obiskujem kino, gledališče, pa še včasih zaplešem.
V: In vaše želje?
O: Želim si, da bi se Maribor razvil v čim močnejši študentski center, zase pa, da bi imel kar največ uspeha pri izpitih, tako da ne bi razočaral tistih, ki mi dajejo štipendijo ...
w
... zjutraj težko vstajam
Klub	mariborskih	štu
Sedanji Klub mariborskih študentov (KMŠ) je bil ustanovljen januarja 1953 z nazivom Mariborski akademski klub. Nastal je kot rezultat potreb in želja mariborskih visokošolcev, ki študirajo izven Maribora, da bi lažje skupaj načrtno delovali, povezovali študij s prakso in s krepitvijo socialistične zavesti med svojimi člani sodelovali pri izoblikovanju dela bodoče mariborske inteligence. Klub mariborskih študentov dela v sklopu ZŠJ in je vzel v svoj program negovanje in razvijanje politične, kulturne, socialne, športne in družabne dejavnosti. Klub nadaljuje pot, ki so jo januarja 1920 pričeli napredno usmerjeni člani Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru.
KMŠ se že dalj časa trudi pritegniti v svoje vrste vse študente iz Maribora in okolice. Prej togo organizacijsko obliko je klub z ustanovitvijo sekcij v Zagrebu, Lenartu in v Slovenski Bistrici močno izboljšal. Zlasti študentje iz okoliških krajev so se le stežka vključevali v delo kluba, kar je v toliko gotovo razumljivo, kolikor je njihov glavni interes ostal doma v občini. Z ustanovitvijo sekcij pa lahko zdaj de-
Dopis iz Ljubljane
lajo v okviru KMŠ tudi na družbenem in kulturnem področju lastne občine. "Medtem ko se je klub naslanjal doslej na ves mariborski okraj in družbene organizacije mariborskega okraja, je zdaj tudi v Mariboru začel ustanavljati sekcije kluba v posameznih občinah. Ker bodo komune v glavnem sprejemale v službo strokovnjake po končanem študiju, je prav, da sprejmejo nase tudi del odgovornosti za razvoj študentov svojega področja, zlasti štipendistov občine in gospodarskih organizacij s področja občine. Prav tako pa je dolžnost vsakega študenta, da spremlja razvoj in napredek svoje komune in ji pri razvoju — kolikor lahko — pomaga. Prav ta odnos med komuno in družbenimi organizacijami občine na eni strani ter študenti na drugi strani bi naj predstavljale na novo ustanovljene sekcije oziroma odbori sekcij KMŠ. Takšno povezovanje bi naj povečalo zanimanje študentov do dogajanja v komuni in služilo boljši povezavi študentov z delovnimi ljudmi.
V Ljubljani se mariborski študentje doslej skorajda niso imeli kje sestajati. Tako seveda ni bilo mogoče uspešno
»Veste, fantje, šel bi v to šolo ali tečaj, o katerem toliko govorite, toda star sem že in kdo bo naučil starega konja voziti.«
Večkrat lahko slišimo podobne besede v službenih in neslužbenih pogovorih, ko govorimo o dopolnjevalnem izobraževanju — strokovnem ali splošnem — odraslih ljudi. Toda prav izobraževanje odraslih je danes stvar, za katero se vnemajo in trudijo mnoge družbene organizacije — od prosvetnih do profesionalnih, sindikalnih in političnih.
Mnenje, da je »starega konja težko naučiti voziti«, je pri večini ljudi že prepričanje in mnogi so prepričani, da sta le detinstvo in mladost »zlata doba« učenja. Tisti pedagoški, kulturni in društveni javni delavci, k: so v interesu izobraževanja odraslih to mnenje pobijali, dolgo niso imeli na razpolago boljših znanstvenih argumentov, s katerimi bi ovrgli omenjeno stališče. Šele pred nedavnim, ko je vprašanje učenja v starosti začelo zanimati razne znanstvene discipline, so začeli zbirati znan-
Leta niso opravičilo
stveni material, ki bi naj temeljito osvetlil ta problem.
Splošni zaključki, ki jih lahko dobimo iz niza podatkov, so približno takile:
Na sploh velja, da leta med 20. in 25. predstavljajo tisto obdobje v človekovem življenju, ko neha telesna in duševna rast, leta med 50. in 55. pa da so začetek sorazmerno naglega upadanja. Seveda nastopajo velike individualne razlike.
Skoraj točna bi naj bila ocena, da padanje duševnih funkcij med 25. in 50. do 55. letom znaša letno približno 1 do 1,50 °/o od njihove maksimalne kapacitete; skoraj prav tako je točno, da je ta pad v začetku blažji, kasneje pa vedno hitrejši. Zato problem starosti ni v tem, da bi duševne sposobnosti bile premajhne, temveč v tem, da starejši ljudje običajno niso dovolj motivirani — da bi namreč svoje obstoječe duševne kapacitete aktivizirali in jih tako obvarovali pred prerano »zarjave-lostjo«.
Upadanje posebno duševnih sposobnosti, do katerega pride gotovo v poz-
nejših letih, pa ne zmanjšuje bistveno sposobnosti učenja, ker so za učenje tudi bistveno važne izkušnje, a te nabira človek skozi vse življenje. Ce ima torej mladost to prednost, da je vital-nejša in elastičnejša, je prednost zrelih let v izkušnjah, ki obilno kompenzirajo morebitne izgube drugih sposobnosti.
Zato je vprašanje aktivnosti in učenja v kasnejših letih prvenstveno vprašanje interesa, a ne telesnih in duševnih kapacitet. In zato je tudi potrebno pri delu z odraslimi v prvi vrsti najti poti in načinov, da jih za nekaj zainteresiramo in izkoristimo njihove strokovne in življenjske izkušnje, tako da rezultat ne bo izostal.
Zaradi vsega tega se lahko v celoti strinjamo z mnenjem E. L. Thorndi-keja, enega najbolj znanih psihologov, ki se bavijo s tem problemom: »... da se nikomur pod 45. letom starosti ni treba izogibati poskusom, kjer bi se naučil vsega, kar želi vedeti in delati, niti mu ni treba izkoriščati svojih let za izgovor, da se ni naučil tega, kar bi se iz bilo katerega razloga moral naučiti.«
delati, kar se je občutno poznalo tudi v dejavnosti kluba. Tako je KMŠ ob vsem razumevanju za potrebe in s finančnimi sredstvi OLO Maribor z letošnjim letom dobil v Ljubljani lastne klubske prostore, ki jih bo meseca marca že pričel uporabljati. Klubski prostori bodo na razpolago članom vseh treh študentskih klubov s področja mariborskega okraja. Prepotrebna čitalnica bo služila tudi za sestanke, predavanja in družabno življenje. Tako bo zdaj klub lahko znatno povečal aktivnost in zajel širši krog študentov. V klubskih prostorih se bodo študenti lahko še pogosteje srečavali z najuglednejšimi predstavniki družbenih organizacij okraja in občin mariborskega okraja, elastičneje sodelovali s štipendijskimi komisijami itd. Razen tega bo sčasoma urejena knjižnica z deli potrebnimi pri študiju.
Zunanji izraz dejavnosti KMŠ se kaže predvsem v raznih prireditvah, ki jih klub organizira v Mariboru in okolici s sodelovanjem domačih in tujih kulturnih in športnih študentskih skupin. Februarskemu kulturnemu tednu bo sledilo gostovanje folklorne skupine iz Makedonije. Obenem se klub trudi ustvariti možnosti za prenos vsaj enega dela mednarodnega študentskega festivala, ki bo jeseni v Ljubljani, tudi v Maribor, Tako bi lahko seznanili mariborsko javnost tudi z dejavnostjo inozemskih študentskih organizacij. V počastitev 20. obletnice vstaje slovenskega naroda nameravajo študentje KMŠ organizirati študentski pohod po poteh partizanskih borb za svobodo.
Vse to le površno osvetljuje probleme, s katerimi se bavi KMŠ. Odkar je postal Maribor visokošolsko mesto, teži KMŠ k čim plodnejšemu sodelovanju s študenti višjih šol Maribora. Člani kluba želijo, da bi se dejavnost mariborskih študentov, ki študirajo izven Maribora, in študentov, ki študirajo v Mariboru, kazala v skupnih akcijah. Tako bi skupno seznanjali delovne množice Maribora z dejavnostjo vseh študentov. Stik med obojimi bi naj zajemal vsa možna področja sodelovanja, tako študijsko, kot politično-ideološko, kulturno, športno in družabno življenje.
Naši cilji in vloga pri vzgoji naše mlade inteligence so isti in tako bo tudi družbena dejavnost vseh mariborskih študentov in KMŠ brez dvoma plodnejša, če bomo nastopali skupno.
B. T.
...p zdtacam tafresu
Študentovski športni klub
V Mariboru so že precej razpravljali o ustanovitvi samostojnega športnega društva, ki bi vljučevalo vse študente-športnike. Med nami je mnogo športnikov, ki tekmujejo v raznih športnih klubih v Mariboru. Vprašanje je sedaj, ali naj ustanovimo samostojen študentski športni klub ali pa naj štu-denti-športnikl ostanejo še naprej v društvih, kjer trenirajo sedaj.
Res je, da bo študentski športni klub verjetno zašel v velike finančne težave, še večji problem pa bo, kje bi dobili primerna igrišča in prostore. S pomočjo vseh višjih šol in oblasti bi se dali rešiti tudi ti dve vprašanji, ker lahko upamo, da bo študentski športni klub opravičil svoj obstoj in namen — vključiti v svoje vrste čimveč študentov.
In kaj mislijo o samostojnem študentskem športnem klubu:
PROFESOR MIRO BRAClC: Predlagam, da študentje višjih šol ustanovijo samostojen športni klub. Gospodarske organizacije bi naj dotirale ta športni klub s finančnimi sredstvi, tako da bi Maribor dobil boljši kader na področju športne dejavnosti.
ŠTUDENT IGNAC KRUMPAK: Ze kongres telesne kulture je začrtal pot športu, ko je naglasil, da ni glavno težišče na klubih, ki niso čisto amaterski, ampak naj bi prenesli telesno kulturo na šole in univerze. Po gimnazijah že delujejo športni aktivi, kar je zelo pozitivno, saj bomo le na ta način dobili pravo športno mladino. Ko pa ta mladina pride na univerzo, nima nobene prave oblike športnega udejstvovanja. Vprašanje je sedaj, kaj naj mi naredimo v tem pogledu, ker tudi pri nas ne bo več dolgo, ko bodo univerze uvedle tako obliko. Zato predlagam, da bi ustanovili študentski športni klub. Po mojem mnenju se ne more nihče
izgovarjati na izpite in da nima časa, ker dobro vem, da ima vsak izmed nas študentov vsaj dve uri prostega časa, ki ga po navadi zabije na oslovskih vogalih ali pa v kavarni.
šah
V sredini meseca decembra je na svoji turneji po Sloveniji obiskal tudi Maribor znani jugoslovanski šahist Bora Ivkov. V dvorani VKŠ je velemojster Ivkov predaval študentom najprej o šahovski olimpiadi v Leipzigu, hkrati pa je predvajal tudi film o olimpiadi, nadalje o portoroškem turnirju, turnirju kandidatov na Bledu in o dvoboju Jugoslavija — SSSR. Po predavanju je odigral velemojster proti 30 mariborskim študentom simultanko in zmagal z rezultatom 25:5. Velemojstru je nudil najmočnejši odpor študent VKŠ Franc Bezjak, ki je edini velemojstra tudi premagal. Remizirali so Emil Kovše, Janko Mirkovič, Jovan Cvijanovič, Silva Kos, Marija Rižner, Vinko Falanger in Vojko Tvojrmoč. Istočasno je igral simultanko tudi mojstrski kandidat Leo Guzel in zmagal z rezultatom 15,5:4,5. Zmagala sta Maks Božnik in Karel Coj-ter, remizirali pa so Franc Čeh, Boris Zidanšek, Andrej Ratko, Marijan Bibi-janko in Ferdo Rip.
Znani mariborski šahist in profesor na VKŠ dr. Nemec je igral v sredini meseca januarja simultanko proti 15 študentom VKŠ in zmagal z rezultatom 9,5:5,5. Zmagali so Celer, Podjavoršek in Rituper, remizirali pa Bezjak, Steve-lič in Krumpak.
Vodna
skupnost
porečja
Drave
čestita vsem ženam ob 8. mareu
šole sporočajo
IZREDNIM ŠTUDENTOM VIŠJE TEHNIŠKE ŠOLE V MARIBORU
Torek:
Gospodarsko pravo ob 8. uri Kabinet III.
1. Na VTŠ so uvedene na sedežu šole (Smetanova 18) redne govorilne ure s predstojniki, profesorji in asistenti, in to vsako prvo in vsako tretjo soboto v mesecu od 13. do 14. ure, razen v mesecih juliju in avgustu.
V katerih predavalnicah oziroma kabinetih bodo govorilne ure za posamezne predmete, bo razvidno iz objave na oglasni deski VTŠ.
Z uvedbo govorilnih ur bomo skušali omogočiti izrednim slušateljem stalnejši kontakt s šolo.
2. Izredni študentje lahko opravljajo izpite vsak mesec med 20. in 25. razen julija in avgusta.
Za vsak izpit posebej morajo študentje oddati oziroma poslati na predpisanem obrazcu prijavo k izpitu med 25. in zadnjim dnem vsakega meseca v sekretariatu VTŠ.
3. Tisti izredni študentje, ki še niso dopolnili 27. leta starosti in niso odslužili vojaškega roka, so pa sposobni za službo v JLA, morajo enako kot redni slušatelji opravljati izpite iz predvojaške vzgoje.
Sekretariat VTŠ
Četrtek:
Gospodarsko pravo ob 8. uri — Kabinet III.
Politična ekonomija ob 10. uri — Predavalnica I. (za I. in II. letnik)
Zunanja trgovina FLRJ ob 10. uri — Kabinet I.
Predvojaška vzgoja II. (ženske) ob 15. uri — Mladinska soba.
Petek:
Ekonomika FLRJ ob 10. uri — Predavalnica II.
Denar ob 10. uri — Kabinet I. Finance II. ob 10. uri — Kabinet I.
Predvojaška vzgoja II. (ženske) ob 8. uri — Mladinska soba.
Sobota:
Osnove knjigovodstva ob 10.30
— Predavalnica I.
Gospodarska matematika ob
10. uri — Predavalnica II. Gospodarska geografija ob 8. uri
— Predavalnica IV.
Predvojaška vzgoja II. (ženske) ob 15. uri — Predavalnica IV.
RAZPORED IZPITOV V IZREDNIH IZPITNIH ROKIH NA VKŠ (MAREC, APRIL, MAJ)
Izredni izpitni rok je vsak prvi teden v mesecu. Izpitni rok v mesecu marcu je od 6. do 11. marca. Rok za prijave je do 28. februarja 1961.
Izpitni rok v mesecu aprilu je od 3. do 8. aprila. Rok za prijave je do 25. marca 1961.
Izpitni rok v mesecu maju je od 8. do 13. maja. Rok za prijave je do 30. aprila 1961.
Izpiti iz predmetov: »Komercialno poslovanje« ter »Temeljni pojmi o državi in pravu« v razporedu niso določeni po dnevih, ker zaradi obremenjenosti profesorjev ni mogoče naprej predvideti točen čas izpitov. Zato se naj slušatelji prijavijo v predpisanem roku. Z običajnim razporedom pa bodo pravočasno obveščeni o dnevu in času izpita, ki bo v času izrednega izpitnega roka.
Izpiti v izrednem izpitnem roku bodo po naslednjem razporedu:
Pismeni del izpita iz tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski) bo zadnjo soboto pred izrednim izpitnim rokom v predavalnici II. ob 9. uri (4. marca, 1. aprila, 6. maja).
Izpit iz predmeta »Ekonomika podjetij« bo ob četrtkih 16. marca, 13. aprila in 18. maja 1961 ob 10. uri v predavalnici I.
Ravnatelj Tine Lah
tovarna
čevljev
maribor
nudi pestro izbiro čevljev za vsakogar
>
OBVESTILO ŠTUDENTOM VIŠJE STOMATOLOŠKE ŠOLE V MARIBORU
Vpis rednih študentov v II. semester Višje stomatološke šole v Mariboru bo v času od 1. do 4. marca 1961, dnevno od 8. do 12. ure.
Za izredne študente iz Maribora, ki so vključeni v ciklus rednih vaj, bo vpis v II. semester dne
3.	marca 1961 v popoldanskem času, od 15. do 18. ure.
Redna predavanja v II. semestru prično dne 6. marca 1961 ob 8. uri v predavalnici Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru.
Tajništvo VSŠ
ČESTITA
SVOJIM ODJEMALKAM OB 8. MARCU
IN SE TOPLO PRIPOROČA
Nekaj humorja za šalo . . .
Študent pri fotografu
HUMOR IZ NAŠIH VRST
Iz veselja, da je položil pogoje, se ga je Janez malo nasekal. Mehkih kolen je šel iz gostilne. Ta trenutek je pripeljal mimo taksi. Ustavil ga je, vstopil in se opotekel proti drugim vratom, da se je znašel na cesti.
— Sila ste —, pravi tedaj šoferju, — blazno hitro ste peljali. Koliko sem pa dolžan? —
Oče: — Ako napraviš pogoje, plačam vse tvoje dolgove.
Sin-študent: — Tako, ali se naj torej učim samo za svoje upnike?
"S
Študentske sobe za tisoč dinarjev
Danko Novak:
Гч
VPI
Naš beograjski kolega Danko Novak je v »Ježu« opisal svoje težave ob vpisu v drugi semester — in ker sočustvujemo z njim, objavljamo to zgodbico tudi mi. . .
anes zjutraj me je vprašala gospodinja:
— Ali veste, Danko, koliki je danes?
Najprej sem se prestrašil, potem pa, ko sem se spomnil, da sem za ta mesec že plačal sobo in da je že sredi februarja, sem dejal pomirjeno:
— Zakaj vprašujete?
— Zdi se mi, da bi bil čas za vpis v semester...
— Saj je še čas!
— Motite se, mladenič. Tako vsi mislijo prvo leto. Ali ste že kupili formularje?
— Jutri jih bom kupil.
— Prav, če jih jutri pokupite v knjigarnah, toda potem potrebujete še dva dni, dokler jih ne izpolnite in odgovorite na vsa vprašanja!
Kri mi je zledenela v žilah.
— Zaboga, gospa Rada, menda vendar ne bom moral odgovarjati ponovno na vsa tista vprašanja kot pri vpisu na fakulteto?
— Morate, sinko!
Začel sem jecljati:
— Ali zopet o socialnem poreklu staršev ... In o tem, kje stanujem... in kje sti?
— Toda čemu jih to zanima?
— Gotovo raziskujejo vpliv študentske menze na mlade intelektualce ...
Nisem več vzdržal.
— Koliko časa, za vraga, me bodo preganjali ti kilometrski formularji?
— Do konca študija, dragi moj. Ni tako lahko priti do kvalifikacije. Če bi tega ne bilo, bi vsi navalili na univerzo. Poznam nekoga, kateremu so rekli, da jem ... Zakaj?
— Ha, morda ste od junija nehali je-
formularjev ni izpolnil čitljivo in da jih mora ponovno izpolniti... Revež je zaradi tega opustil študij, čeprav je bil tik pred diplomskim! Danes pa prenaša vreče na savskem pristanišču ...
Vdal sem se.
V neki knjigarni sem kupil formularje, semestralni list, v drugi dve prijavnici, vplačal DOZ, dobil potrdilo o plačevanju v Podporni fond, mimogrede so mi stisnili v roke še nekaj pisanih vprašalnih pol in kolkov, potem pa — sem se vrgel na delo.
Garal sem predano in s poletom kot bruc, ko se pripravlja na izpit iz pred-vojaške vzgoje, s katerim bo začel na univerzi, in se mu zdi, da je od tega odvisna vsa njegova usoda. Zvečer je bilo vse gotovo.
Naslednjega dne sem sredi drhali z izpolnjenimi formularji v rokah juri-šal po stopnicah stare fakultetne stavbe, ki je pod posebno zaščito države kot zgodovinska redkost. V ozkem hodniku je pred okenci vladal še hujši kaos kot v Sodobnem gledališču.
Skoro sem se prebil do vrat, ko se je nenadoma dostojanstveno pojavil slu-žitelj in se izprsil:
— Umakni se, inteligenca!
Nekaj deklet je od strahu prebledelo.
— Ne boj se, kolega, takoj bo odšel, mi je šepnil nekdo.
— Kam?
— Prodajat študentom formularje po dvojni ceni...
— Kako?
— Tako — enostavno: kupuje jih v knjigarni po pet dinarjev, tukaj pa jih prodaja po kovača. No, pravi zelenec si, da tega ne veš ...
V tisti stiski se ni treba čuditi, če sem pozelenel, toda množica me je že na ramenih odnesla v administrativno svetišče te hiše, kjer so nas razveseljene uslužbenke pričakale s prisrčnimi vzkliki:
— Stoj! Kam bezljate!
— Ne tlači svojega nosu pod pult!
... Vse nadaljnje se je razvijalo kot v kakšni domači filmski komediji, kjer nihče ne ve, kdo pije in kdo plača! Skozi vrata pa so na prekrasnih krilih lebdeli drug za drugim v sobo bodoči filozofi, esteti, književniki in profesorji ... v rokah vihteč svoje prijave.
V tej splošni zmedi mi je nekdo mimogrede prislinil pečat še na čelo.
Tako sem, po predpisih overjen, zletel v drugi semester.
Izdaja: Zveza študentov Jugoslavije — Odbor višjih šoi v Mariboru, Gregorčičeva 30. Založnik: Založba Obzorja, Maribor, Maistrova 5. V uredniškem odboru so: Stanko Gojčič, Vlado Golob, Stanko Grasselli, Bruno Mekina, Matjaž Mulej, Ivo Štrakl. Odgovarja in urejuje: Vlado Golob. Uredništvo: Maribor, Gregorčičeva ulica 30. Tiska: Mariborska tiskarna, Maribor. Izhaja mesečno. Cena izvoda 30 din. Poštnina plačana v gotovini. Tekoči račun: 604-702-1-167. Rokopisov ne vračamo.
»Dajmo ji diplomo in jo vzemimo za sekretarko.«
... in malo zares!
Iz »Livarja«, časopisa Mariborske livarne
Vsem članom kolektiva sporočamo žalostno vest, da je po kratki in mučni borbi z ekonomskimi enotami preminil cenjeni in mnogokrat zaželeni naš ljubljeni
DOBIČEK
(Višek)
Od dragega pokojnika smo se poslovili 3. septembra 1960. Ob slovesu se ga še enkrat spominjamo, saj smo ga vselej, kadar je prišel med nas, sprejeli z odprtimi rokami. Vsem, ki so kakorkoli prispevali za njegovo nam prijetno in veselo družbo, lepa hvala!
Zaposlenim ostalim iskreno sožalje!
Pojdimo tiho mimo tega.
NAGRADNI NATEČAJ
Uganite, kaj predstavlja ta slika znanega slovenskega slikarja in kakšen bi naj bil naslov slike.
Odgovore pošljite do 15. marca na naslov »Katedra«, uredništvo Gregorčičeva ulica 30. Trije pravilni odgovori bodo nagrajeni s po 500 dinarji.
»Študiram z deklico.«
»Jaz tudi še nisem položil nobenega izpita.«
Dolgoletni absolvent književnosti je pisal očetu: »Zopet moram nadaljevati študij, ker to, kar sem se do sedaj naučil, ne velja več. Izšel je novi pravopis in moram zopet od začetka.«
Človek se uči, dokler je živ. Študent živi, ko se ne uči.
SONCE NA IZPITU!
Padlo je 15. februarja 1961 ob 8.04!
OČITEK
»Vidiš, kakšen si! Zaradi nje si štirikrat odstopil od izpita, zaradi mene pa samo dvakrat.«
Vodoravno: 1. slavni nemški fizik in kemik (Walter), 7. stopnjevanje (v poetiki), 14. svetovnoznani rudnik živega srebra v Španiji, 16. človek v pozni življenjski dobi, 17. lakota, 18. oranje, 20. jezero na Finskem, 21. francoski depar-tement (glavno mesto Bourg), 22. naj-tragičnejši lik iz starogrških dram, 24. državni proračun, 25. francoski pripovednik — Gustave (»Gospa Bovaryje-va«), 27. reka v južnoitalijanski pokrajini Lukaniji, 29. mesto v Indokini ob reki Mekong, 30. tonovski način, 32. na rudah bogata srbska gora, 34. vzdevek Goethejeve matere, 35. predal v bančni zakladnici, 36. živalski krog, 38. zmes azbesta in cementa za pokrivanje streh,
40. ime sovjetskega državnika Mikojana,
41. selekcija, izbor.
Navpično: 1. divja gorska plemena v Asamu (lovci na glave), 2. popularni ameriški pianist in vodja slovitega orkestra (Duke), 3. domača zdravilna rast-
lina, 4. predlog, 5. smučarsko društvo (kr.), 8. znak za »loco sigilli«, 9. hoditi, 10. sloviti francoski slikar, soutemelji-telj impresionizma — Edouard (»Zajtrk na prostem«), 11. grški didaktični pesnik, avtor pesnitve »Phainomena«, 12. kamenina, 13. starogrško ime za pripadnika nomadov v jugovzhodni Evropi in centralni Aziji, 15. astma, 19. industrijski kraj v Savinjski dolini, 22. staroslovansko pivo, 23. starorimski hišni bogovi, 25. konec (lat.), 26. začetnice slov. pisatelja in publicista (Komedija sedanjosti), 27. v današnji metriki na-glašeni del stopice, 28. žensko ime, 30. v rimskem bajeslovju duhovi umrlih svojcev, 31. časovne enote (tudi reka v podzemlju v bajeslovju), 33. kratice jugoslovanskega civilnega letalstva, 35. pripadnik jugoslovanskega naroda, 37. srbohrvatski predlog, 39. začetnici velikega francoskega naturalista (»Germi-nal«).