KatoIIčk cerkven list. Danica iihaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti t« celo leto 4 gld. 60 kr., za po V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold., ako __dan poprej. leta 2 gld. 40kr., ca Četert leta 1 gld. 30kr. zadtne na ta dan praznik , izide Danic a Tečaj XXV. V Ljubljani 17. vel. travna 1872. List 20. MM. Mirti — predmet verne pobožnosti in ker španskega sivtjenja krasota. Men« pa Bog varuj , da hi se z drugim hvalil, kot s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa." Galač. 6, 14. Kakor sveta Cerkev povsod pri stavljenji ali zidanji vež in hiš Božjih, pri svetih obredih, pri molitvah, blagoslovih in pri deljenji svetili zakramentov vpotrebuje znamnje križa, ter vse začenja in skončava s tim častivrednim znamenjem: tako so tudi pervi kristjanje ne le znamnjali se s svetim križem, temuč okraševali so z njim svoje cerkve in hiše, knjigo, oblačila, svete podobe in druge lepotije, kakor nam to spričujejo starodavni iz grobov mučeniških izkopani spominki. Da je v starodavnih časih že križ bil glavna krasota cerkev in altarjev kcrščanskih, se sklepati sme na pr. že iz besedi sv. aposteljna Pavla: „0 nespametni Galačani, kdo vas je premotil, da niste pokorni resnici, §red kterih očmi je bil Jezus Kristus popisan, kakor a bi bil med vami križan!" (Gal. 3, 1.) Verjetno je, da so ob času Laktancijevem v navadi bili križi, ker on o mučenji Kristusovem takole popčva: Kdor koli prideš do pr&ga srednjega templja, Tukaj obstoj, poglej! Nekriv za tvojo pregreho Sem terpel; zato Me v sercu, v duhu ohrani! Bil sem jaz, ki vsrailil sem se pregrenke nesreče Človeštva, prišel na križ.............. Glej roke z žeblji pribite, terdo napete ; Glej v strani rano silovito, kri 'z nje tekočo, In prebodcne noge, glej ude života kervave! Laktancij. *) Po hišah križ imeti, ta običaj prihaja iz prav starega časa. Sveti Janez Zlatousti piše: »Povsod, v hišah, na tergih, v samoti itd. je križ v slavi." Andrej, nadškof Kretiški, imenuje križ ,.hišino brarabo." Tako spričuje Rufin, „da so poganski obrazi na durih, oblokih in stenah v Aleksanariji zamenjani bili s križi." Tako piše tudi blaženi Nil na prokonsula Olimfiadorskega, „da so na vseh stanovališčih križi (vstavljeni v sporainj smerti Kristusove". Tudi sv. Janez Damascenski spominja na križe, kteri sc nahajajo po hišah, v počivališčih, na ulicah itd. Kmali je prišlo tudi v navado na cestah in javnih *) Lactantius Firmianus (Lucius Caecilius), latinsk cerkveni očak, rojen v 3. stoletji po Kristusu od neverskih staršev, učitelj govorništva v Nikomediji v Bitiniji, je umeri v Trier-u leta 300. Zavoljo lepe pisave so ga imenovali keršanskega Cicerona. V svojih „Iustitutiones divinae" je skazoval, kako keršanstvo v resnici zedinja in v soglasje povraea filozofijo in vero. Sedmeri zvezki njegovih »Institationes" so dosegli že čez 100 natisov, odkar je tiskarstvo iznajdeno. tergoviščih križ postavljati kot znamnje viteštva ali zmage. — Kadar je pod cesarjem Konstantinom Velikim poganstvo premagano bilo nravno in deržavno, tedaj jc sam pobožni ta cesar znamnje svetega križa vstavil "najprej na vojaške zastave, potem pa je za tri včlike terge glavnega mesta Carigrada iz medi ukazal vliti tri velike križe: pervi je bil pozlačen in je stal na zmagoslavnih vratih tergovišča, drugi na porfirovem stebru na tergu »ljubezen do bližnjega" imenovanem, tretji na marmorni sohi ali stebru na krušnem tergu. (Euseb. hist. cap. 32.) Evzebij hvali tega cesarja, da je na mesto poganskih stolpov na cestah staviti velel križe. Običaj ta je bil splošenj tako, da je sveti Janez Zlatousti v neki pridigi reči mogel: da skoro na vsakem mestu more človek viditi, v kakem češčenji je sveti križ na javnih tergih. To je najprej znamenjalo zmago kerščanstva nad poganstvom, jo toraj znamenje zmage, kakor so naše zastave in obhoje ali procesije j tudi se je svetu kazalo tako spoznavanje kerščanske vere; po tem so hotli dati kristjanje glavnemu mestu in celi deržavi namesti poprejšnjega poganskega obraz in pomen kerščanski, kjer je tam, kjer so prej podobe tnalikovske spominjale na pagansko nevero, povzdignjen bil zdaj sveti križ. Naposled so s češčenjera svetega križa hotli oživiti in raznčtiti vero in pobožnost kerščanskemu ljudstvu, in podeliti očitnim mestom in celi okolici novo krasoto kerščanskega življenja. Konstantin si je izbral križ za deržavsko zastavo (vexillum ad crucis formam, quod Romani labarum voca-baut), ktero zastavo si je Julijan odpadnik zastonj prizadeval odstraniti; prejšnji znak hudodeltiikov je postal znak gospodovanja in blišča kraljevskega. Po tolikih zmagah svetega križa nimamo se čuditi, da je križ pri vseh očitnih obhodih in sprevodih sprem-Ijevan bil s prižganimi voščenicami ali voščenimi svečami. Ze ob času svetega Janeza Zlatoustega je križ pervo mesto imel pri obhodih ali procesijah, kteri je bil vložen z zlatimi biseri in dragim kamnjem, in se jc nosil vselej najnaprej. Bila je to zastava nebeškega kralja. Tako je bil za najstarejših časov običaj cerkve staviti v križevi podobi. Surij v življenji svetega Porfirija (26. svečana) govori, da je cesarica Evdoksija po tem svetniku v Gazi na mestu, kjer je pred tim stal hram poganski, postaviti dala oerkev knstjausko, ktera jc imela križevo podobo. Ravno to spričuje častitljivi Beda o cerkvi v Si-hemu, v ktere sredi je bil Jakobov vodnjak, iz kterega je Samarijanka vode dajala Gospodu. Zlasti so verhovi in veže cerkvene s križi zaljšali se v najstarejših Časih. Ze cerkev verh Oljske gore je imela križ, spričuje sveti Jeronira , kadar piše : „Patibulo Domini coruscante ac radiante Anastasi ejus de Oliveti quoque monte fulgere vexillum." (In c. 1. Sop^ior.) Da je ta križ a čudeži oslav-ljen bil, piše Kodren. Da so križi tudi na mestnih vratih pripravljeni bili, spominja Gregor Turški. Poleg Kodrena je na zlatih vratih mesta Carigrada bil križ, kteri je v nekem viharju se poderl. Nadškof Kretiški Andrej pravi, da je križ „stražnik in mesta branitelj." Kot znamnje Božjega varstva so zgodaj že križe postavljali na morskih ladijah. Svedok ali priča tega je sveti Janez Zlatousti, kteri vidoma o tem spričuje, da se križ oslavlja „na morji, na ladijah in na o^trovih." Sveti Efrcm pravi, da je križ „kermitclj plavajočih na morji", in sveti Ambrozij , da (tisti srečno končajo vožnjo po morji, kteri imajo na svoji „ladiji križ pred seboj." Od davnih časov so obleke redovniške olepsevale se s križi. Pahomij je svojim učencem na obleko narediti rekel rudeče križe. Sveti Dorotej opisuje oblačila mnihov ter pravi, da vsakteri na svojih ramenih ima križ. V življenji svetega Štefana mlajšega se pripoveduje o nekem sleparju Gregorju, kteri se je oblekel v mniško opravo in je šel k Konštantinu Kopronimu, pa je bil oropan rodovniških oblačil, in sneli so mu tudi križ. Sveti Kfrem piše, da razbojnik, kadar vidi mnihov, pade na kolena in moli, ker oni vselej križ nosijo na sebi. Tako so nosili innihi pokrivalo za na glavo ozalj-šano s križem, kar se dans še nahaja pri armenskih mnihih. In to je znano, da obredne oblačila so znam-njane z mnogimi križi , kteri običaj vzlasti gospoduje pri nezedinjenih gerkih. Tudi sicer so kristjanje križ nosili seboj, vzlasti mučenci, da so tim pogumniše korakali v smert, tako sveti Prokar, kteri je pod Genzc-rikon dosegel palmo mučeništva, in premnogi drugi. Za kraljev francoskih Karolcev in saksonskih cesarjev je bilo v navadi, križ postaviti iz hvaležnosti za prejete dobrote v cerkvi ali na mestu, kjer je kdo prejel kako posebno dobroto, kakor nam pripoveduje častitljivi Beda, f iregor Turonski in spisatelj čudežev svetega Urha. Od časa Konštantina Velikega so peneze ali denarje značili s križem. Od tod so ime dobili naši krajcarji in španjolski kruciati. Tako so s križem poznam-njani bili tudi gerbi kraljevski. Križ se je posebej rabil pri častnem sprejemanji škofov, kraljev, cesarjev in drugih znamenitih oseb. Kadar je sveti Portir vernil se v Carigrad, so ga prebi-vavci sprejeli s petjem, psalmi in s križem. Iz pregnanstva vračajočega se škofa Cezarija so spremljali meščani s križi iu gorečimi plamenicami ali baklami. Tako sprejetje so prebivavci carigrajski pripravili bili svetemu papežu Janezu in tako so bili sprejeti poslanci papeža ilormizda. Kadar je puščavnik Evfemij odpravljal sc v puščavo, zbral se je ljud k njemu s križi in svetilnami. Papeža Hadrijan in Leon sta Karolu Velikemu, prihajočemu v Rim, naproti poslala križev, svetinj in mestnih ztistav. Običaj , cesarjem in kraljem nasproti hoditi s križem, je zgodaj postal tako splošenj, da jc sveta Cerkev v ta ramen naredila lastne obrede. Škofom križ prednašati, ta običaj izvira iz časov Gregorja Velikega. Tako je bila stara navada že, prisegati na križ. Kadar je Pelagij obdolžen bil pri papežu Vigiliju, da je deležen vražništva, se je tega knvičenia očistil s prisego na križ in evangelij. Ko je sveti Maksim mnogo Monotelctov, med njimi tudi Teodozija škofa Cezaren-skega, pripravil k pravi veri in spreobernil, so le ti prisegali na kriz, potem na evangelij, prisegali so na po- dobe Kristusove in njegove Matere, da bodo stanovitni ostali v katoliški veri. V cerkveni zgodovini o VIII. zboru proti Fociju se Sripoveduje, da so v Carigradu zbrani škofje v spominj, a s Focijem nobenega tovarštva in porazumenja nimajo in imeti nočejo, to pisano spoznanje položili na križ. Velika kazen je čakala tistih, kteri so na križ opravljeno prisego prelomili. Tako vidimo sveti križ skozi vse čase do dans v veliki častitosti, na vežah božjih in zastavah, na oltarjih in tergih itd. Povsod se sveti obraz križanega našega Zveličarja. Vzhodnji kristjanje še zdaj svojim otrokom na čelu z razbeljenim železom vtiskujejo znamnje svetega križa. To se godi za to, ker Mohamedani dostikrat kradejo kristjanske otroke, da bi iz njih dobili si sužnjev in izredili si jih v turški veri; ker so pa sovražniki križa, to je znamenja kristjanskega, toraj nočejo ne otroka ne sužnja takega, kteri bi križevo znamnje nosil na čelu ali sicer na svojem obrazu. M*obo£no*ii za «r. Očeta. (Izročeno.) Slavni odbor bratovšine sv. Mihaela na Dunaju je misel zbudil in po avstrijskih Škofijah razglas naznanil, da bi se to poletje (in sicer od 2. julija, t. j. Mariinega obiskani a, do 15. avgusta, t. j. Mariinega vnebovzetja) napravili sprevodi na božje pota Matere Božje s tim namenom, da bi Gospod Bog v svojem neskončnem usmiljenji konec storil stiskam sv. Očeta in naše sv. Cerkve ter avstrijanskim narodom zopet dodelil mir in edinost. Kolikor je do sedaj znano, se bodo sprevodi tako-lc verstili: V dunajski veliki škofiji je ukazal kardinal Ravšer, da se podd od bratovščine sv. Mihaela napravljeni sprevod pod vodstvom škofa in velikega namestnika v Pottenstein-u k „ Marij i Tolažnici" v stiski. Začne se ta sprevod 6. julija v veliki cerkvi sv. Štefana in se tam 8. julija sklene. Veliki škof vabijo duhovščino, naj spodbuduje verne k vdeležitvi tega sprevoda, ali pa, kjer bi to ne bilo lahko mogoče, naj napravijo med 6—7. nedeljo po Binkoštih svoj lastni sprevod na kako bližnjo božjo pot Matere Božje. Po solnograški, linški in št. hipoliški škofiji sc bodo po povelji dotičnih škofov napravile take^ slovesne procesije na božje pota M. D. — Kardinal Švarcenberg iz Prage bo vodil mesca julija sam tako procesijo v št. Marjeto, ter je vsim župnikom ukazal tisti čas take sprevode napraviti, in je tudi druge škofije k temu spodbudoval. V sekovski škofiji bo mil. škof peljal procesijo 15. avgusta v Ma-rija-Celje. V lavantinski škofiji pojdejo sprevodi nekaj v Marija-Celje , nekaj po druzih Marijnih božjih potih ter bo eno milostljivi škof sam vodil. V Galiciji bo napravil Premiselski škof procesijo na Marijno božjo pot svoje škofije. Na Ogerskem pojde procesija iz velikega mesta Buda-Pešte 2. julija na imenitno božjo pot k „Mariji v puščavi", in tudi po drugih škofijah se snujejo priprave za enake početja. V Dalmacii se bodo procesije zavoljo vročine napravile že mesca majnika. — Gotovo tudi naša škofija, kjer verni toliko goreče Marijo častč in za sv. Očeta toliko molijo, v tem spod-budljivem in potrebnem početji ne bo zastala za drugimi. (Za ljubljansko škofijo so milostni visoko častitljivi knez in škof naročili katoliški družbi, da naj osnuje in vravna to pobožnost, in v kratkem bode družba razglasila svoj nasvet. Vr.) Želeti bi bilo, da bi se to do-veršilo še pred žetvo, ko imajo ljudje še bolj čas, in bi se napravile velikanske procesije k Materi Božji po posameznih okrajinah, ena poglavitna nar bolj slovesna pa iz središča naše škofije in dežele iz bole Ljubljane na kako božjo pot. Vdeležitev bo gotovo velikanska, sad in vspeh gotov. Sv* cerkev — sveta gostilna. V vsaeem še tako majhnem mestu najdeš tri hiše: gostilnico, mestno hišo in Božjo hišo ali cerkev. Gostil-nica je za telo, mestna hiša za pamest, to je, da se v njej le pametne reči obdelujejo, Božja hiša pa je za dušo. Mesto z imenovanimi hišami je čhvek. Gostilna je slaba poželjivost, mestna hiša je njegova naravna ali svetna modrost in pamet, Božja niša pa i e njegova vera, cerkev. Ljudje pa imajo navadno le avčniši, poželjivost in svetno modrost; tretje hiše sv. vere pa jim primanjkuje. Grešni človek potuje po nevarnem potu, ker gren stori človeka nesrečnega, kar lahko vsaki dan vidimo. Na svojem popotvanji proti večnosti grešnik težko butaro nosi, ker slaba včst ga teži. Grešnik se na svojem potu vtrudi, pride bolezen, smert, in nazadnje večno pogubljenje. — Navadni popotnik, potujoč po nevarnem potu, noseč težko breme, ko se utrudi, poiše si gostilne, stopi vanjo, se poživi in na zadnje plača poštev. Ali mar utrujeni, zdelani grešnik ne najde gostilne, prenočišča? V resnici, Kristus je vstanovil gostilno, napis ima: „Pri dobrem Pastirju." Nad durmi se bere: „Pri-dite k meni vsi obloženi in betežni, jest vas bom poživil !" Preglejmo grešnika in gostilno pri „Dobrem pastirju." Kerčmar ima svoje sovražnike; ti sovražniki ljudi od gostilne pode, rekoč: Ne hodite v to kerčmo, po-išite si druge! Enako se godi grešniku, ki bi rad začel pokoro delati in spokorno živeti. Gospodar odvrača gospodinjo, prijatelj prijatelja. Popotniku dostikrat ne dopado napis na gostilni, gostilna mu je previsoka, v gostilni mu je ali pretiho ali pa je prevelik šunder. Zakaj pa nebi napis sv. Cerkve: „Pri dobrem pastirji" grešniku dopadel? Kristus je potreben za vse, za bogate, revne, učene in neučene. V cerkvi sicer ni veselja, kakor v kacem gledišu; je pa ono veselje, ki ga svet ne more dati, je pravi notranji, serčni mir. Popotnik gre dostikrat le mimo gostilne dalje, gostilnik pa žalostno za njim gleda. Enako žalostno gleda Jezus za grešnikom, ki v cerkev iti noče. O Bog! koliko jih je, ki za časa Božje službe mimo cerkve hodijo, v cerkev pa ne gredo. Zastonj „dobri Pastir" miloserčno za njimi gleda predobro veuoČ, da hite v svoje pogubljenje. Popotnik gre v gostilno, če ravno ima mnogo zaprek premagati, ker njega potreba sili, ker bi brez jedi omagal. Enako gre popotnik grešnik v cerkev, in Če začne pridno v cerkev k „Dobremu pastirju" hoditi, blagor mu! Na potu je spokornosti. Popotnik stopivši na tujem v gostilno rad sliši, da ga gostilnik poduči zarad daljnega popotovanja, kakor mu je hoditi, da bo srečno svoj namen dosegel. Vse to dobi popotni grešnik v Božji hiši, v sveti gostilni pri „Dobrem pastirju". Tu prejme podučenje, kaj ima storiti, česa se varovati, ako hoče večno srečen biti. Lahko se ondi v molitvi z Bogom pogovarja, dobiva polajšanje, seree se začne mečiti, enako popotniku v gostilni postane z Bogom zgovoren, svoj nesrečni stan spoznava, obžalovati začne svoj greh. Iz gostilne odhajočemu popotniku gostilnik dolg povč in popotnik mora plačati. Popotni grešnik dobi tudi v gostilni v cerkvi pri „Dobrein pastirju" poštev; toda ni mu treba plačevati, ima še le svoj velik dobiček, zadobi odpušenje grehov, mir in pokoj vesti, veselje in tolažbo serca, ker postane prijatelj Božji. Ali ni tedaj cerkev prava gostilna? Da bi ljudje v hišo Božjo, v cerkev, v gostilno k „Dobremu pastirju" rajši zahajali, tudi boljše čase bi imeli nego so sedanji, ko svet le posvetne gostilne ljubi. Sitar. Mi in oni. Bog je dal človeku razum, da naj rabi mišljenje ter spoznava resnice, ki so mu potrebne v življenju. Ljudje rabijo to prelepo moč, dobro ved6, kaj vstreza njihovemu sercu, kaj bi bilo dobro za zložnost, kaj bi zadostilo njihove j željnosti po vži vanji, bistro vedo poiskati sredstev, da bi si vse to pridobili in prisvojili, — toda eno pozabijo in sicer eno, edino potrebno, vse moči svojega razuma napenjajo, da bi si naredili srečno časnost; toda kaj malo mislijo, kako bi si pripravili srečno večnost; premišljujejo, kako bi vstregli prevzetnosti, častilakoinnosti in poželjivosti, nimajo pa Časa oberniti misel na dušno lepoto, dušno moč in slavo: zato jih je pa tudi le malo, kteri bi se globokeje pečali s sveto cerkvijo, voditeljico v večnost; ker bi pečaje se ž njo in njenimi zahtevami morali časnosti dati ves drugačen obraz, zakreniti jo na ozko, ternjevo pot, zato se jim cerkev nekako nadležna zdi, kolikor manj mislijo na njo, tem ljubše jim je, začenja se jim merzeti do nje in poprimejo se radi vsacega, tudi ne-dozdevnega vzroka, le da bi to svojo mlačnost do cerkve in počasno odvračevanje od nje vsaj sami pred sabo j zagovarjali. Ne gledajo, koliko vzroki tehtajo, ne vživajo uma tako, kakor sploh v svojem delovanju za življenje, zadovoljujejo se s plitvim pogledom. In če se ukljub vsemu svojemu uinovanju v življenju tolikanj motijo, ali se ne bodo tolikanj laglje motili tu, kjer še misliti nečejo in je vendar pravo spoznati veliko težje, kakor pri razmerah vsakdanjega življenja; zato dobijo sicer veliko denarja in menijo, da so bogati; toda reveži samo ponarejene stotake imajo in berački so, vredni največega milovanja. Tacega napačnega denarja, ki ga bi sicer lahko kot tacega spoznali , ko bi le kolikaj misliti hoteli, je dandanes silo veliko. Poglejmo nekoliko le en lažnjiv stotak. Ta lažnjivec je ugovor: „Katoličani in posebno duhovni, so sami nevedneži!" To je slep cekin, za kterega se je že prepogostokrat prodala ljubezen do cerkve, kupilo sovraštvo do nje. „Hes, sami so novedneži; — ne, taka družba mi ni ljuba, merzi se mi nevednost in nevednost goječe društvo." V tem pomenu modruje taki mlačnež , ne potrudi sc pa svoj razum nekoliko napeti in premisliti, Če se po pravici katoličanom in posebej duhovnom nevednost očita. Sum do te ter-ditve bi moralo vzbuditi to le premišljevanje: a) Katoličani so se učili v ravno istih šolah, nižjih in višjih, kakGr njihovi nasprotniki, latinske, bogoslovsko in viši šole so doveršili s prav dobrim, z izverstnim vspchoin, morda z boljim od unih, ki jim zdaj nevednost očitajo; oni so sloveči zdravniki — tedaj bi se jim ne mogla ravno nevednost očitati, vsaj po pogledu na te djanske skušnje ne; in če se jih vkljub temu mnogo s tem očitnnjem vjame, moramo reči, da se pregre&e nad svojim razumom, ker verujejo, ne poinisle, če jc to verjetno, ali ne. b) Kako je to, da naši sovražniki katoliške duhovne psujejo za tako nevedne, dokler so res pravi, katoliški duhovni; ali če kteri prestopi v nasprotni tabor, je pa kar hipoma učen, razsvitljen, se mu po vsem svetu v cerkvi sovražnih glasilih himne prepevajo, mu vsi prešinjeni njegove učenosti podpisujejo zaupnice ter bi ga radi v njih zagrebli? Ktero solnce mu je prejšno tmino tako naglo razgrnilo? Ali se je morda v njegovej glavi čudež naredil? In ako bi se tak odpadenec zopet skesano nazaj povernil v cerkev, zopet bi bili časniki polni njegove „neumnosti!" Ta nedoslednost vendar kaže, da očitanje n e v e d n o s ti j e l e 1 i m a n i c a za take, kteri nočejo misliti, kaj je resnica, kaj se vjema z djan-skimi razmerami,'kaj ne? c) Kdor kaj misli, moral mi bo priterditi, da vsaka nevednost ni ravno sramotna, marsiktera je kar naravnost častna. Mislimo si popačenega človeka, izvedenega v odertiji revnih, v porabljanju pripomočkov, da bi dosegel svoje slabe nakane, izvedenega v mesenem živi i eni u, s kterim jih toliko v nesrečo spravi, v spletkah, gladkem, zapeljivem govorjenju? Ali se bo mar smel s to svojo vednostjo ponašati? In ali bi bilo človeštvo srečno, ko bi bili vsi v teh inenacih strokah izvedenci? Silo veliko tacih zveden-cev je na ljubljanskem gradu in v cnacih »častnih" hišah, šc več, jih je pa prostih, toda le v nesrečo vsem, kterim koli sc približajo. Kako bi bil svet srečen, ko bi bil v vsem tem neveden (priprost), koliko bi bilo manj zdihljcjcv, koliko manj solzd! Katoliška cerkev pa ravno to nevednost uči, za to nevednost dela z vsemi svojimi močmi in le to obžaluje, da ne napreduje tako kakor želi, da ni že davno vsega sveta pokopala v to nevednost. In če se jej iz tega ozira očita nevednost, ali ne boš pritcrdil, da je ta nevednost častna? d) A morda se katoličanom očita nevednost le oziroma na vednost njihovih nasprotnikov; za to vednostjo bi bili tako daleč zastali, da se morajo neved-neži imenovati. »Razum, kaj pa ti k temu praviš?" »Iz tega, kar mi naznanjajo oči in ušesa, moram sklepati, da je tu stvar ravno narobe!" Kar se tiče naravnega znanja, katoličani vse to vedč, kakor njihovi nasprotniki, le s tem razločkom, da se katoličani varujejo mnogoterih napačnih sklepov, kakoršne mnogi nasprotni učenjaki dozdevno iz teh naravnih znanj izpelju-lejo. Le en sam izgled nej podlim. Katoliški in protikato-liški učenjak oba občudujeta velikansko svetovje, preiskujeta neizmerne prostore, iščeta postav, zakonov, po kterih sc to svetovje suče, oba sta izvedenca v fiziki, kemiji, astronomiji. Toda katoliški učenjak ostane pri tem, kar vidi, kar skusi, on bere zakone in njihovo ae-lovanje, ter izvjija na tc opazke se naslanjajoče sklepe. A zoperkatoliški pa poskoči čez pravo mejo in začne terditi: ti zakoni so večni i. dr. ter na zadnje terdi stoječ (?) na svoje j podlagi, da ni Boga, da ni njega, ki bi bil stvaril te zakone! Toda vprašam, ali res to bere iz svetovja? On, ki pravi, da se postavlja le na tla skušnje, naj nam pove, kdaj ga je ta skušnja učila, da to kar jc, bi moralo biti večno, bi ne moglo v času nastati? Skušnja ga le uči, da dokler segaj0. poizvedbe človeškega rodu, jc svetovje zmiraj isto in se šc suče po istih zakonih! To in nič več ne more on viditi s svojega stališča. On maha s svojimi terditvami le po zraku —- ter očita katoličanom nevednost zato, ker sc deržč v naravno odločenih in določenih mejah. Toda, kdo je tu neveden? Mar tisti, ki ostane v mejah naravnih in toraj pri resnici, ali oni, ki jih preskoči, ki jih zapusti ter hoče imeti v njihovem !-rogu, česar nimajo? — Enaka jc tudi pri najvažnejih, najtežjih vprašanjih, pri vprašanjih o duši, o človeku, sploh o svetu in njegovem začetku. Katoličani vse dobro vemo, kaj terdijo nasprotniki o tem; ali še več vemo kakor nasprotniki sami; nam je namreč prav natanko znano, da so te terditve napačne, iu sicer zato, ker so nekaj same sebi, nekaj drugim razvidnim resnicam nasprotne. Naši zaničevalci pa nc vejo, kaj katoliška cerkev uči, vsaj vsih naukov v nji ho vej notranji zvezi, njihove j globokosti in visokosti ne poznajo. To se n. pr. vidi pri nauku o nezmotljivosti papeževi : naj jo katoliški škofje še tako natanko razlagajo, naj jo katol. učenjaki še tolikokrat razkladajo ; vse je zastonj, oni se nočejo podučiti, mar jo razkladajo po svoje, podtikujejojej tak obseg, da jc res smešna: toda pri t. m delu osmešijo sami sebe. Oni namreč, mahajo po taki nezmotljivosti, nc tepejo ka- toliške cerkve,ampak svojo lastno domišljijo, ki si take nesmiselnosti zloži. In tako bi lahko še mnogo cnacih zgledov našteli — to njihovo ravnanje bi lahko vsak misleči človek spoznal, a kdor noče gledati pa noče in ni se čuditi, da zadene ob nerodno nastavljen kamen, ter pade. Iz vsega rečenega pa sledi, da pri« mčrjavaje vednost katoličanov in njihovih nasprotnikov smo primorani pripoznati, da katoličani veliko v e Č vedo od protikatoličanov. Ker katoličani vedo 1) vse, kar je znano unim, zraven paše napačnosti nasprot-niških terditev, in 2) znane so jim lepote naukov, nasprotniki pa jih ne poznajo, k večemu sem ter tje vjamejo kak žark, a ne morejo prenašati njegovega svita, enako, kakor je nadležna bolnemu očesu lepa dnevna luč, tako prijetna zdravim. Koliko veljave ima toraj očitanje nevednosti? Kakor megla pred vzhajajočim solncera, enako zgine ta terditev pred globljim pogledom. Zato te prosim, sedanji svet, misli nekoliko, rabi prelepi dar, svoj razum, in sramoval se boš opazivši, kako si prezirajo tehtne razloge zabredel od vere, od katoliške cerkve, sledeč le praznim penam, sicer lepo pisanim, toda nič vrednim, k večemu v igračo otrokom. A. J. Slava jezuitom l Vesoljnemu svetu je znano, in stokrat je neoveržljivo dokazano za slehernega, kdor resnico ljubi, koliko važnost in kako mnogoversten vpliv ima jezuitovski red žo čez tri sto lčt v cerkveno, znanstveno in tudi druž-binsko življenje. Pravi steber so bili ves čas katoliški cerkvi in družbi. Kjer koli so bivali, so katoliško zavest ali obudili ali ohranili med priprostim ljudstvom in visokimi oblastniki; ni je vednosti, v kteri bi se ne bili kot izverstniki odlikovali; vzlasti jih v izreji mladosti do sedaj nihče ni prekosil. Resnično in spolnjeno je, kar je pap. Pavel III. govoril, ko je njihove Statute prebral, namreč: »Zares, tu biva duh božji! pobožna gorečnost očetov bo dajala stiskani cerkvi hrambo in slavo." In vendar je imela ta slavna družba ob vsih časih toliko sovražnikov, in več kakor kedaj jih ima dan današnji, ki se od dne do dne množe m se zaletujejo v ta steber, da bi ga poderli, kakor bi hotli z novim zatiranjem praznovati stoletnico pervega zatrenja 1. 1773. Kdo pa so bili in so še zagrizeni nasprotniki jezuitov? Sploh so vsi nasprotniki kut. cerkvo tudi sovražniki jezuitov ; kajti ta red je izrastel prav iz oserčja in bistva kat. cerkve; zato so sploh cerkveni sovražniki tudi nasprotniki tega reda, namreč neverniki in prostomavtarji, ki so se zakleli, kerš. vero zatreti, po imenu kristjani in lažilibcralci, vsa derhal judovskih in brezverskih materij alisto v , kterim je vse katoliško tem v peti in zlasti ta red prav po satansko čertijo, besno napadajo, hinavsko obrekujejo, ljudstvo in vlade zoper njega šuntajo, in se v ta namen slehernega še tako napčnega sredstva poprijemajo. — Ravno je prihrumel ta vihar zoper je-zuitovsko družbo iz pruskih deželi tudi v avstrijanske, in že je več pseudo-raedrih mestnih svetov in po libe-ralskih časnikih zmotenih srenj svoje prošnje vložilo zoper jezuite, kterih po duhu in djanii prav nič ne poznajo. Le njih voditelji dobro ved6, da, dokler stoji ta steber kat. cerkve, s svojimi brezvernimi naklepi nič no opravijo, ter sc nc d& vkoreniniti brezverska šola, ne okužiti zakonsko in družinsko kerš. življenje, nc omajati veljava rimske cerkve in ljubezen do sv. Očeta. In dasiravno imajo ti sovražniki jezuitovske družbe na jeziku svobodo in enakopravnost za vse vere in nauke; dasiravno so se jezuiti v poslednjih vojskah izverstno vedli: vendar jih ti liberalni vitezi naše liberalne dobe le kot hudodelnike zatirajo in v pregnanstvo silijo; prav kakor Iškarijot išejo priložnosti, jih izdati. Tudi laž-njivi „Tagblatt" ie začel vnovič zoper nje divjati. Ni namen tin verstic, donašati celo apologijo ali celo zgodovino tega reda; to bi bilo preobširno in zastonj; saj bi nasprotniki ne sprejeli resnice, ktera je njihovim naklepom nasprot; ne ljubijo luči, ker so njih dela hudobne. Navoditi hočemo le nektere izreke in misli slavnih veljakov in zlasti tudi pervakov nekatoliških včr, iz kterih se bo očitno vidilo, da izverstni učenjaki različnih narodov in ver so vse bolj pravično sodili o tem slavnem redu, da tedaj le strast in nevednost, hudobija in enostranost more talco krivično ves izverstni red obsoditi, kakor je to storil pretekli vek in namerja naša doba. Zaslišimo le nektere izreke slavnih mož o jezuit družbi. Učeni Hugon Grocij piše :„ Velika je njihova veljava pri ljudstvu zavolj njih svetosti in nesamopridne izreje mladosti". Bako Verulam: ,,Kar zadeva izrejo, se sme kratko reči: Obiši njih šole! Zmed vsega, kar se sicer nahaja, ne najdeš nič boljšega". Izverstni Leibniz pravi: „Da imajo jezuiti toliko sovražnikov med svojimi domačimi verniki, pride veči del od todi, ker se pred drugimi odlikujejo in slovč". Celo neverni Voltaire piše: „Kaj sem videl skozi 7 let?.. Truda polno, zmerno, izverstno življenje; — vse ure razdeljene med šolsko in redovno delovanje. Vzamem 1000 prič, in nihče me ne bo laži obdolžil. Nič se ne najde bolj krivičnega in ostudnega od tega, jih dolžiti premehke, razuzdane nravnosti. Bogotajec Lalande govori: ,,Ime jezuit je ljubo mojemu sercu, mojemn umu, in moji hvaležnosti ... iz-verstna, čuda vredna družba 30000 mož, ki se neprenehoma in brez samoprida pečajo s podučevanjem, pridigo vanj em in misijonstvom, z vsim človeštvu ljubim in koristnim delovanjem. Tiha samotnost, zmernost, za-tajvanje sebe jih edini v prečudno družbo za vednost in čednost, jih dela viteze vere in človečanstva". Carinja Katarina II jc rekla: „V druzih deželah jih niso mogli nikjer nadomestiti; čemu toraj odpravljati nje, ki se izreji, tedaj očitnemu blagru žertvujejo". Protestant dr. K o e 11 e r piše: „SIehernemu pravemu protestantu so jezuiti desetkrat ljubši, kakor novopagan-ski neverniki". Slavni Janez Miiller pravi: „Kmalo po njih za-trenji se je pokazalo, da je padla splošna hramba vse veljave". Kralj Henrik IV: „Ne najdem jezuitovskih nasprotnikov med poštenimi, dobrimi kristjani, ampak med svojimi libertini; tem so tem v peti. Znani J. Gorres pravi: „Vse sovraštvo do cerkve so zvernili na jezuite, kakor je bil Jezus obložen z grehi vsega sveta; vsak paglavec na nje kamne meče in pljuje, (češ) oni so vse zadolžili, so brezno vse hudobije". In izverstni Mohler piše: „V tem redu se je zedi-nilo kmalo vse, kar ima katol. cerkev izverstnega; oni so pravi antiprotestantje, zato se na nje zliva vse sovraštvo. V tadanji sili časa se je mogla zbuditi posebna moč; to se je zgodilo v jezuitih, in zato jim je svet hvalo dolžan". Abraham as. Klara: „Kaj je bolj hvale vredno, kakor jezuitovska družba ? Ognjeni oblak so imeli Izraelci; tak ognjen oblak jo bil Ignacij (Ognjoslav), ki jih jo veliko tisuč rešil egiptovske temote. Primerja jih dalje orehovem drevesu; čira več sadu ima, tem bolj paglavci vanj krepeli mečejo". In še (sedaj nesrečni) Michelis piše leta 181)5: „Jezusov red je velicega zgodovinskega pomena; onima nezmerne zasluge za cerkev, veliko pravico do hva- ležnosti katol. Nemčije. Popolnoma sem prepričan, da je novo vstanovitev tega reaa v cerkvi terjala vesoljna zgodovinska pravica in da vsi nemški katoličani so v prid zavarovane vestne svobode dolžni porok biti za vstavni obstanek tega reda". •) Tako slavijo ta izverstni red učeni različnih vekov, narodov in ver. Še sto in sto tacih zgledov bi se moglo v slavo jezuitovski družbi navoditi. Da pa ne utrudimo s posameznimi izreki, zaslišimo še sodbo nemškega učenjaka in deržavnika, ki jc spisal 1. 1853 celo knjigo o tem redu in njegovih zaslugah. Luteranski skrivni deržavni svetovalec dr. Lorenc H. Fischer je 1. 1853 nabiral in pojasnoval vse tožbe zoper jezuite in jih priobčil v bukvah z naslovom: „0b-sojenje jezuitov iz stališča zgodovinske kritike, očitnega prava in zdrave pameti" (Lipica, Hotfmann). To je on vse skupaj spravil in naznanil, kar so si kedaj zmislili naj hujši sovražniki jezuitov. In kaj se je pokazalo iz tega preiskovanja? Ta protestant sam je tako le razložil : Tako je tedaj doveršena vsa versta tožba, in h koncu se vidi, da no zoper jezuite družbe Jezusove, ne zoper djanje njenih udov se ne d d dokazati kako nasprotno ravnanje zoper deželske ali nravske poatave, nc iz pre-tečenih časov ne iz sedanjih. Po vsem tem preiskovanji se ne bojim, v sveati si, da sem popolnoma dober protestant, svojega živega prepričanja s tim le naznaniti : 1. Jezuitovski red je, brez ozira na versko stališče, v svojem principu prečudna in spoštovanja vredna nravna naprava, kteri ne moremo nobene druge primerjati. — Družba, ktera ideji ali vzoru — delati za čast Božjo v zveličanjo ljudi — se zato odpovedati vsemu pozcraelj-skerau veselju in vžitku, vsi častiželjnosti in osebni svobodi — v to vedno delati celo z nevarnostjo življenja -— ktera (pravim) hoče edino le temu [posvečevati svoje življenje, zasluži spoštovanje celo tistih, kteri po svojem verskem stališču ne odobrujejo načina, po kterem ta družba dela za to blago delo pobožnosti. 2. Ker je po načelih njihove cerkve prava vera le v katoliški cerkvi ter se oa nje ne moro ločiti, spričuje 3<)0 lčt tej družbi, da od svoje perve dolžnosti in zaveze nikdar ni odstopila, čo so tuui bili kteri posamezni udje nestanovitni in so v človeški slabosti padli. Take zmote posameznih celi družbi podtikati in jo zato obsoditi, je krivično pred stolom zgodovinsko sodbe. 3. Kar zadeva družbino delovanje v našem času, ga ne more nihče obsoditi, kdor poznd in prav presodi sedanje stanje, da je sedanja verska mlačnost med ljudstvom poglavitni vzrok razpada in puntanja zoper vsa-košno oblast v deržavnem, občinskem in družinskem življenji, da toraj vsako sredstvo, ktero vero in pobožnost oživlja in vterja, naj pride od ktero verske strani koli, zasluži posebno podporo vsih vlad, ktere niso napčne misli, da bodo s tim svojo veljavo in pravice rešile, ako sc deloma znebe vladarske oblasti. 4. Ker se mora v jezuitovskera redu in njegovi delavnosti tako sredstvo spoznati, ktero s sv^io pridnostjo za poži vije vanje vere med vsimi stanovi vsim nevarnim naklepom sovražne stranke pot zapera in zavera: je to vzrok, da jim tako djanje nakopava hudo sovraštvo vsih tistih, ki so očitno ali skrivaj na strani teh sovražnikov. 5. Zato so tudi poglavitni vekači zoper jezuite med načelniki (glavarji) puntarskimi, kterim se je pridružila še cela versta manjših duhov, nemško- (in sedaj staro ) katoličanov, slabih časnikarjev, in ker jo v nekterih krajih že stara presoja (lažnjiva misel) zoper jezuite, sc *) lte. Ravno to pa je silno žalostna prikazen naše dobe, da taka puntarska sila in prederznost povsod ostraši še veljavne in podučene može, kteri bi zamogli s avojo veljavno besedo ae krepko ustaviti takim zmotam in napčne-mu mnenju. Tako se ljudstvo zapelje in krivični spisi ga zmotijo, resnica in zavernitev mu pa dostikrat ne pride do ušes. 7. Slehern, kteri se ponaša s avojim nemškim rodom, naj zato dobro premiali, kaj nam je pridobilo pri druzih narodih alavno ime: „deutsche Biederkeit", namreč to, da smo vse mirno preiskovali, vestno presojevali, in zvesto ravnali. Ne prederznem ae svoje zasebne misli o jezuitih komu vsil«»vati: vendar smem slehernemu, kteri zoper ves red zavoljo očitnega napčncga mnenja tako hitro sodi, vprašanje na serce položiti: ali si je kedaj prizadeval zastran tacih obdolževanj čisto resnico zve-diti, in še le po zvestem preiskovanji soditi? Ako tega ni storil in misli, da sme ljudsko mnenje imeti za resnico, ga spomnim neke enake ljudske sodbe, namreč o Kristusu. Sodnik, ki je poznal nedolžnost, je rekel: Zares, ne najdem krivice nad tera človekom. Ljudstvo pa je zavpilo : Križaj ga, križaj ga ! Tako govori Juteranski deržavnik po natanki in vestni preiskavi. Škoda, da ta knjižica ni več natisnjena; zakaj ne — je očitno. K koncu le še vprašanje dostavimo: Čigava sodba je bolj veljavna, in pravična, naštetih učenjakov, ki ao natanko vse preiskovali in jezuitom slavo peli, ali pa današnjih liberalakih pritlikavcev, ki v svoji slepi strasti in plitvi enostranski vednosti slavni red čertijo in čer-nijo, zlasti zato, ker je njihovim brezverskim naklepom na poti? Neenostranska zgodovina je že davnej odgovorila in tudi sedanjost glasno odgovarja slehernemu, kdor je še sposoben za resnico in pravico. Vsakteri tedaj, kdor ima še serce za resnico in dobro reč, se sme z dobro vestjo in brez straha pridružiti našemu nadu-Šenemu klicu: Slava jezuitom! —a—. Ogled po Siovensštem in dopisi. Iz Ijiibljane. Osemdesellftni rojstni dan Pija IX preteklo sredo je bil častitljiv dan za vesoljno Cerkev, Častitljiv dan po vsem svetu. To je bil dan veselja in upanja za prave katoličane, dan zamerze in obupljivosti za sovražnike sv. Cerkve, kteri Piju skoro neprenehoma smert napovedujejo, pa ga le ne morejo spraviti izmed živih. Po več cerkvah, nekaj tudi v Ljubljani, so imeli zjutraj posebno sv. mašo za prečastitljivega namestnika Kristusovega, in obe katoliški družbi ste ravno tisti dan telegratično naznanili svoje goreče vošila sv. Očetu v Rim. Pri Šmarnicah, pri kterih sa med drugim tudi za sv. Očeta moli, so vse ljubljanske cerkve napolnovane, kakor je čutiti, precej bolj kakor druge leta. V mescu mainiku, v Marijnem mescu, je zagledal svitlobo svetA veliki papež, ki je prejel ime „ M ari j a" in ki je zopet Mariji toliko čast skazal z razglašen jem njenega neomadežanega spočetja. Ima pa Ja-n ez Marija v resnici prav posebno pomoč Marije N e o m a d e ž a n e. Koliko veliko mla jših od n jega, ki so bili njegovi nasprotniki, ki so njegove smerti željno čakali, je pred njim umerlo! Koliko že zdaj samo v Rimu, odkar so se Rima polastili! Terdno se zanašamo, da Pii Mari ja bode na prošnje svoje nebeške pomočnice živel še delj kot veliko njegovih sovražnikov, da bode doživel tudi zmago nad peklom in njegovimi služabniki. Pij IX, mučenec na stolu sv. Petra, je tedaj doživel osemdeseto leto svojega življenja, doživel petdeaeto leto svojega mašništva, doživel celo Petrove leta kakor papež na rimakem stolu. Kako je to imenitno in častitljivo ! Bog živi še mnogo in prav mnogo let Pija IX, našega prečastitljivega papeža, velikega mučenca 19. stoletja, v veri nezmotljivega Kristusovega namestnika! Živi ga v veselje in zveličanje Slovencev in vesoljnega aveta! Te dni smo poslali do apostoljskega poročnika na Dunaj tudi darorove za sv. Očeta, namreč zamenieno v avstr. veljavo 474 gld., kar je bilo v ta namen darovanega mesca listop. 1871. Bog plačaj dobrotnikom, ki se spominjajo namestnika Kristusovega v njegovi ječi. Preeastili o. Salez|j Volčič, okrajni definitor, bivši provincijal itd. itd., so se po nalogi iz Rima te dni zopet podali kakor „general-vizitator" na obiskovanje dveh provincij seratinskega reda. Pervič bodo obiskali češko-moravsko okrajino sv. Vaclava z 19 samostani, in potlej okrajino galiških frančiškanov „Žalostne M. B." z 9 samostani. Bog daj srečno popotvati in zdravo poverniti ae našemu še v starosti mnogodelavnemu preč. g. rojaku. Varite sc slepijstcv! — Iz teržaškega okraja imamo naznanilo, da neki „Fr. Tr." v R. pri Terstu je že mar-sikterega osleparil, pa nobenemu pomagal, namreč kakor zdravnik z nekakim „rotenjem" in „magnetizmom". V zavezi je neki tudi a Kranjskimi opravniki, od koder ae mu bogati bolniki naznanjajo v omenjeni namen. Pazite toraj, Kranjci in Slovenci aploh! Pred nekimi tedni je pa „Slov. Gospodar" svaril pred brusačem, ki zanikarne britve po 5 gld. prodaja, ki so le malo vredne. Šel je menda iz Štajerskega proti zidanemu moatu. Varite ae ljudje, goljufov je veliko ! Trojni anti-kristovi predhodniki so posebno nevarni: eni zalezvajo vaš denar, ki ga že tako malo imate; — drugi vašo čednost; zopet drugi tudi vašo vero. S Kostanjevice na Dolenskem.*) Več dopisov že smo brali od tod, kteri niso bili nič kaj veseli. Nai jaz kai bolj veselega dopišem. Ne morem s terpeti, da bi nekoliko ne popisal naših krasnih „Šmarnic", za ktere sc imamo zahvaliti našima verlima v. č. gg. duhovnoma. Verli in goreči naš g. kaplan F. K. je v čast naši dobri Materi Mariji naš veliki altar tako krasno in umetno ozaljšal, da ga skoraj ta mesec ni več razločiti; ves je prenovljen s svečami in šopki, kterih naša mila mladina vesela donaša. Pač je lepo viditi, kako mali šolarčki pritekajo in lepih cvetic nosijo Mariji v dar! V sredi vel. altarja je postavljena prav umetno izdelana podoba Marije Device, ozaljšuje jo lepo belo zagrinjalo, nad kterim je z velikimi čerkami pomenljiv napis. Spodej so sveče v oboku nataknjene, da se vidi kakor da bi Marija stala v gorečem polmescu, tudi pri oknjih prezbiterije so nad rudečimi zagrinjali primerni napisi. Čuditi se mora človek, kako je vse lepo in kako veličansko. Ne morem zamolčati, kako veličastno smo tudi pri nas obhajali veseli dan 13. maja, t. j. 801etni rojstni dan našega sv. Očeta Pija IX. Tudi pri tej slovesnosti se je zopet pokazalo, kaj vneti duhovni za povzdigo sv. vere storiti zamoreio. Zjutraj ob treh lepo zbrano zapojo zvonovi iz vi-aocih lin, in naenkrat se strelj razlega po naši lepi okolici, in to veličastno gerraenje možnarjev se je zopet ponavljalo pri slovesni sv. maši, pri kteri se je jako veliko pobožnih farmanov zbralo in tako združeno za rešenje sv. Očeta, za spreobernjenjc grešnikov Vsegamogočnega prosilo. Kaj ginljivo je'bilo viditi, ko je po sveti maši naša mladina in tudi veliko odrašenih pristopilo k mizi •) Že v zadregi nekoliko obkrajSano. Vr. Gospodovi in sad sv. Obhajila v namen sv. Očetu darovalo, naj jim Bog dneve britkosti in terpljenja polajša, jih še mnogo let ohrani in jim da kmalo zmago sv. cerkve doživeti. Popoldan smo v ta namen imeli pete litaniie Matere Božje. I)a smo pa tudi svečanosti tega dneva še nekoliko bolj povikšali, smo bili v cerkev dve prav lepi podobi sv. Očeta postavili, pod kterima so naslednji napisi in sicer na pervem: Slava Piju IX! Papežu Marijncmu, Očetu našemu, ki so nad 53 let mašnik, skoraj 20 let papež, in 13. maja 1. 1. SOletni starček. Bog jim skoraj zmago sv. Cerkve gledat daj, In enkrat priti v sveti raj. Pri drugi: Deb' se pač vse oživelo In nad zvezde zadonelo: Blagor Piju našemu Očetu! Blagor, blagor, blagor Bog jim daj! Tako vidiš, dragi čitatelj, da ni pri nas tako liberalno", kakor bi si utegnil kdo misliti iz nekterih dopisov v Tagblattu , kteri so naša duhovna tako hudobno gerdili. Prošnja za pogorelce. V križevo sredo , to je 8. maja, je po nezadostni previdnosti pri razstreljanji kamnov se ogenj vnel, in v malem času je 13v hiš z vsimi poslopji, nekterim do čistega pogorelo. Ze pred so bili iz vasi Studenca nar bolj revni, in zdaj so postali popolnoma siromaki. Pičli živež z obleko vred je zgorel, ker ljudje so bili veči del na polju, in tako zlasti pervi, kjer je ogenj vstal, celo nič niso rešili. Ubogi nimajo ne kuhe, ne posode , ne zerna žita. Dobro je, da so bili že fižol posadili. Sadja ne bo nič, čeravno je lepo kazalo; marsikteri si je denar za žito izposodil na sadje, zdaj pa je vse opaljcno. Pet bol jših kmetov je bilo zavarovanih, llevšina je strašna. Pod milim nebom morajo nekteri s svojo na pol golo družino prebivati ter čakajo jokajoč pomoči usmiljenih ljudi. Na Dolenskem že tako vse strada. Prosim toraj vse, in tudi slavno kat. družbo v imenu mojih ubogih nesrečnih pogorelcev za mile darove; reveži so veliki, naj bodo posebni milosti priporočeni. Tudi jest s cerkvijo vred sem bil v nevarnosti; ako bi bila burja potegnila, cela vas, farovž in cerkev, vse bi bilo pogorelo. Bog bodi sto- in stokrat zahvaljen, da nas je obvaroval še te nesreče! Bližajo se imenitni in veseli prazniki, ali Bogu se sinili! za nas bodo žalostni, kjer ni druzega kot jok in zdihovanje slišati. Bog se nas usmili in pa usmiljeni ljudje! Na Studencu, 11. majnika 1^72. Mih. S o s, fajmošter. Pristave k. Na to pisanje sem precej poslal zadnjih 20 gl. 30 kr., kar je bilo še iz zbirk za stradajoče. Upam pa, da bodo dobrotni Slovenci skoraj tudi za te nesrečne brate še kaj storili. Naj bodo vsim usmiljenim sereem goreče priporočeni. Sej vsak ve, da milošnja je eno naj lepših in naj zaslužljivših dobrih del. Vr. tlasgteci po svetu* Poljsko. Govori in obravnava se sadaj o pomirjenji med liusi in Poljaki. To prašanje je velike tehtnosti zarad nasledkov v deželskem in duhovskem oziru. Poljski izšel j ci se menda v velikem številu po vračajo iz pregnanstva v Varšavo, in v Petrogradu se dogovarjajo za popolno pomirjenjc s Polici. Kakor piše „Ruski mir," saUaj ondi bivajo naj odličniše varšavske veleumnosti ter „inteligencijc." Memogrede deželske nasledke takega pomerjenia je vredno, da zavernemo pozor na sad v oziru na katoliško vero. Zanašati se je, da bode Rus tudi v verskem oziru odjenjaval od mnogo očitanega samosilstva in dovolil Poljakom saj nekoliko verske svobode, če tudi se ie bati, da utegne v začetku ta svoboda biti bolj v besedi kakor pa v resnici. Vsakako bode naloga katoličanom ta, da katoliško resnico, ki ima že sama nepremagljivo moč, podpirajo še prav posebno z vedo in inteligencijo. Študirati, pisati, pojasnovati in delati po duhovno na vso moč je treba zlasti katoličanom, kteri prihajajo z razkolci v tesnejo dotiko. Slomšekova bra-tovšina ss. Cirila in Metoda spolnujc svojo nalogo že veliko let zvesto, spolnuje naj jo z molitvijo toliko go-rečniše zdaj, da luč spoznanja posije toliko hitreje nad nesrečne in v veri slabo poaučene brate v velikem ruskem carstvu in na Turškem. *) Pomirjenje Poljcev z Rusi utegne marsikterim poljskim velikašem in vročim narodnjakom za njih katoličanstvo nevarno biti; toda pomisliti bode Poljakom tudi to, da le katoliška vera jih zamore obvarovati, da ostanejo kakor narod Poljei; — ako se v veri porušijo ter razkolci postanejo, se bode utopila v rusovstvu tudi njihova narodnost. Se ve, da ta nagib je le za slabo, v veri ne vrtrjene; pravi nagib je za moža edina katoliška resnica ter zveličavnost v katoliški Cerkvi. Komur ni na tem ležeče, da bo zveličan sam in njegova deržina po smerti, takemu je malo pomagati. LaŽIljivi llrejdorir tudi v Ameriki osramoten. Ta nesramnež iz Lipsijc (Leipzig) se je v neki brošuri nedavno lagal, daje med vsimi evropejskirai mesti v Rimu naj več nezakonskih otrok in naj več morij. Liberaluhi so kaj zvesto za njim laži trosili po svojih časnikih, papeža in katoličane kajfali; toda kmali so bili katoliški časnikarji DreydorlTove gerdobne obrekovanja odkrili, n. pr. „Vaterland," — 6. apr. pa ima Baltim. „Volksztg." spis z napisom: „Zahlen eutscheiden, dass die deutschen Intidels frechc Liigncr sind." V tem spisu so overžene nesramne obrekovanja in dokazano je, da v oziru na „pankerstvo" so ravno nektere nemške mesta naj bogatejše, laške pa v zadnji versti, v naj nevgodniši kategoriji je 21 nemških, v naj vgodniši 0 italijanskih mest. — Pisarskim ciganom verjeti naj se tedaj sleherni varuje; ti ljudje pačijo zgodovino, kaze občinsko mnenje, kaze vse pošteno, oni počenjajo satanovo delo, ker so njegovi sužuji. — (Volksztg. zlasti citira: Otto llaus-ners: Vergl. Statistik von Europ.) I M'. K- preuss, nekdaj protestanški zasebni bogoslov-ski učitelj na berlinski univerzi, je v „Liter:;r. Hand-\veiser-ji" 9. sušca 1872 naznanil, da sc je l.grud. 1871. odpovedal profesorstvu na luteranski „Konkordia-Cole-giji v St Louisu v Ameriki, 26. pros. 1872 pa prestopil v katoliško Cerkev. Ob enem preklicuje svoje učene dela, ki jih je spisal še kakor protestant: v oziru na ne-omadežano spočetje, — o opravičenji grešnika, — do škofa v Paderbornu, in o trienškem cerkvenem zboru. Tacega moža prestop in spreobernjenje je pač tehtno, kakor tudi veljavno njegovo spričevanje. Iz Ljubljane. Na vošila poslane po predsedniku in podpredsedniku sv. Očetu za osemdeseti rojstni god v Rim je prejela katoliška družba naslednji ljubeznjivi odgovor: Sv. Oče nainanujejo zahvalo katoliški družbi v LJubljani la njene vošila in vse is eerra blagoslovijo. kardinal AntonellL *) A!i l>i ne bilo dobro v tej bratovšini odsek napraviti, kteri bi dajal na svitlo bukvice. s kterimi bi se pojasnovale zmote ter se delalo za povernitev nezedinjeucev v katoliško ( erkev v Katoliško politiŠKO društvo pa je na svoje vošilo, poslano po predsedniku gosp. ar. J. Sterbencu, dobilo enako vesel in častin odgovor: Tvoje daljnopisno naznanilo je bilo sv. Očetu prav prav drago, in oni družbo iz globočine serca blagoslovijo. J. kardinal Antonelli. Katoliška (Iružha si je napravila prelepo zastavo, ktera bo 2G. maja ob 5 popoldne v nunski cerkvi blagoslovljena. Ljubljanske gospodičine, ki so lepo delo doveršile, so si pridobile veliko zaslugo za kat. družbo. Bog jim plačaj njih trud in gorečnost! Kako se Tagblatt umiva. — Tagblattu se je zljubilo svoj undanji strastni in krivični napad na nunske šole še lepšati in opravičevati. Ta je pa spet lepa! Okajfal je bil nune, kako da so „unnatiirlich", tedaj nekaki spački, da se odrejajo deklice v njih šolah „svetohlinsko", „brezmiselno," da ne o veri in ne o življenji no dobe nič pravega zapopadka, da včasi tudi neus milj eno z njimi delajo; pital je poštene redovnice z „wunderglaubige Nonnen", s pripo-vedovavkami „von "VVundergeschichten;" rogejim kazal z „Br.:iute des Himmels", s „Kneclitung d u r c h die Oberin", „Du ckmause rei", „lebendig hinter den Mauern begraben;" njih poklic mu je »from-mer Wahn", „geistige Beschriinktheit", samostanstvo pa „nicht mehr zeitgemasses Institut" itd. Ko je Danica na luč postavila njegovo srovost in laži, se je pa po-hulil, češ, da je pisal „čisto objektivno" ali priprosto, brez strasti in enostranosti! Ali ste že vidili tako nedolžno jagnje, kakor je ljubljanski Tagblatt? In kaj poreče toliko v samostanih izučenih ljubljanskih in drugodnih gospd, gospodičin, gospodinj itd., ki so po Tagblattovem modrovanju blezo ;,svetohlin-stvo" domu prinesle in brez glave domu prišle? Skoraj vse ljubljansko ženstvo je vživalo odrejo v samostanu; je tedaj vse svetohlinsko in brezmiselno! Po pravici se razodeva nejevolja od prav veljavne strani zoper tagblattovsko lažnjivost in neolikanost. Poglejte pa smešno Tagblattovo vojskovanje. Potem ko je sam tako hrastovo pisal, kakor smo unkrat in danes omenili, pa Danici prilastuje kdo vč kake „ Wutausbriiche, wi»tendes Geberden ..." Prašam odkrito-serčne čitatelje: ali ste res kaj tacega brali v odgovoru do Tagblatta v zadnji Danici? Berite še enkrat, in povejte, koliko unc sramožljivosti ima še Tagbl.? Molčimo o njegovem zmerjanj duhovnov, za ktere nima več lepega imena, temuč dostikrat ropotd in z gerdimi besedami rohni po šegi „Karsthansovi" im „Bauernkriege" o Lutrovem času.*) Druga lastnost njegovega vojskovanja ni nič veči hvale vredna. Tiho kakor miška seje ognil glavnih over-ženj v našem odgovoru in menil je, da bo s citiranjem nekterih izterganih stavkov iz Danice skupljene pšice otresel. Ali misliš, da je svet slep? In koga ne bo smeh lomil, kako se je ta junak v pomanjkanji orožja ,,ad nem" celo v nedolžnega nunskega kateheta zaletel na-natolcevaje, da so od tam strele letele na njega! Ako so pa že od nekdaj nunske šole preblago učilišče do malega vse ženske mladine ljubljanskega mesta, ter ne hodi jo kar samo otroci v šolo, temuč tudi starši in ljudje vsih stanov v velikih množicah k spraševanjem, in so sploh deržine s samostanom v znanji in zvezi, je pač misliti, da še drugi razun samostanskih duhovnov o samostanu in njegovih šolah vedo kaj, in pa kai boljega, kakor mnogi tagblattarji iz lažnjivih in ob rek 1 j i-v i h „ro: umov". •) 01. Bolanden's Schriften, 1. in 2. zvez. 1872. (Pri Klern.) Kar tiče sposobnost in zmožnost za žensko odrejo in uk, pristavimo še to, da nune se vsemu spraševanju in skušnjam podveržejo, kakor drugo učiliško osebstvo; ako tedaj bi nunske šole zaterli, bila bi to očitna krivica in znamnje, da je nastalo očitno preganjanje kloštrov, kakor na Laškem. K sreči pa dozdaj še nimajo ,,Ubriko-vavci" razločiti, kdo je zmožen za učenje in kdo ne. Zlata vredna je Tagblattova doslednost, ako se namreč „zmešniava" na zlato tehtnico deva. Zakaj unkrat je zabavljal zoper žensko odrejo in vodstvo v nunskih šolah; zdaj pa nune miluje, da imajo pravoverne katoliške duhovne za svetovalce in vodnike, „die vom Geiste der Intoleranz und Infallibilitat befangen sind." Ako še pristavimo, da Tagblatt kloštre imenuje, „die letzten Schlupfwinkel des klerikalen Regimentes" potlej vsak vidi, da se je čuk vjel in pokazalo seje vse njegovo perje. Duhovni v kloštrih naj bodo puntarji zoper papeža, „dollingerjanarji", nune pa „dollingerjanke," potlej bo-deta Tagblatt in pa kaki časniški j ud morda že še kako z njimi poterpela. Poterjenja prejetih darov. Ravno ko smo dokončali tretji sprevod prošnjega tedna, nam doide 40 gld. iz zbirk Zg. Danice in nehote sem se spominjal evangeljske besede: „Kdor prosi, prejme!" Veselih sere hvaležni zdihi naj bodo vsim blagim dariteljem nekoliko povračilo za njihovo ljubezen! Marija, rajska Šmarnica, naj vam blagoslov izprosi! V Postojni 10. maja 1872. Jan. Hofstetter, dekan. Iz Harij, 10. maja. — Za poslanih 20 gl. za naše reveže: Bog poverni vsim dobrotnikom! Obdarovani hvaležno zanje molijo. An t. Ponikvar, ekspozit. V imenu revežev vsim dobrotnikom serčno zahvalo naznanjam za 40 gld., ktere ste rai dali v razdeljenje med stradajoče. Naj jim Bog obilno povrača. — Ker je f)a pri nas velika revšina zavoljo slabe lanske vinske etine, zato bi prosil še kaj pomoči, ako bi bilo mogoče. Pri sv. Duhu 12. maja 1872. Mart. Zagorjan, župnik. Hvaležno poterdim, da sem poslanih 30 gold. za reveže Radeške fare prejel in razdelil. Obdarovani bojo {>ri šmarnicah, ktere se pri nas močno obiskujejo, mo-ili za vse dobrotnike. Če imate še kaj denarja, ne pozabite tukajšnih revežev. V Radečah 15. maja 1872. A. Pavlič, fajm. nuhorsHe spremembe. V ljubljanski škofiji. Č. g. Fr. Cirar, kapitelski vikarij v Novem mestu, gre začasno v pokojj na njegovo mesto pride č. g.^Jurij Jarc, kapi. v Št. Mihelu pri Novem mestu; v Stt Miliel č. g. Jan. V i r a n t iz Ternovega na Notranj. Čast. g. Ign. Okom, lok. pod Lipo, je dobil senožeško faro , in lokalija podlipska je razpisana 11. maja. Č. g. Maks. Rumpler, fajm. na Lipoglavu, gre v pokoj in fara je razpisana 13. maja. Dobrotni darovi. Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Fara Srednja vas v Bohinu 17 gld. — Z Zalega loga 1 gld. Za sv. Očeta. Neka oseba iz Leš 1 gld. 90 kr. G. A. Sm. 2 gld. — Hči K. Koš... prosi blagoslova za srečno zadnjo uro svojega Očeta 1 gl. Iz št. Vida pri 1 pavi 36 gl. z zaznam, nameni prejel. (Za „B. gr." in „Jutr." oddal v kn. šk. pis. Vr.) Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.