^ Edini slovenski dnevnik | ► :: v Zedinjenih državah :: i > i f Velja za vse leto ... $3.00 i i i > Ima nad 8000 naročnikov, i > i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 5 ^ The only Slovenian daily ^ :: in the United States :: £ J Issued every day except fc : Sundays and Holidays : * TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. 1 ** " . ....■.,.. ^.ii - HO. 188. — 6TEV. 188. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 10, 1912. — SOBOTA, 10. VEL. SRPANA, 1912. VOLUME XX. — LETNIK XX. Iz delavskega sveta. Strajk v Va. se šiii. —o- V Paint Creek premogarskem o-kraju je pustilo delo nadaljnih 1600 prempgarskih delavcev, i -o- j VOJAŠTVO ZAHTEVANO. ' -o- Tobačni delavci iz/ojevali zmago. Strajk čevljarjev. Železnice kr šijo delavske postave. Charleston, Va.. 9. avg. — V Boomer je danes pustilo de|«» na-•laljtiih 1500 premogarjev, ter se | ri.Jnižili štrajkarje,,, v Paint 1'reek premoganskem okraju. — Lastniki rovov zatrjujejo. ora. in trga ne je iierif Fayette eountya takoj o hrtu I ua guvernerja 'ilaskrnriu. «Jh mu f*»«lje "vtve, e***>. da se jr hati ne-1111» ov. Ker m» dela vri pribil jeni bivali v tuš«h pretnogan»kdi Sar »nov Je pričakovati. ,|a jih iz^enejo ir. «egli zvišanje platin »»oljše delavske JHtgoje. položaj v toha*-ni induatriji je sedaj «i -». kakor je t»il tekom zadnjih 5 let. Lyn, Man. a v* — Okoli y»ki plaei 4:16.50 in iipeljav** deveturiiega delavnika litijski uradniki so rekli danes. • da st- pridruži strajkarjem naj br Ae »VKl podplatarjev. Trenton. N J., 9. avg. — <;ia vni pravdnik je vložil danes v tukajšnjem zveznem sodišču tožbo proti Central železniej v New .ier*e\ radi kršenja zveznih de-, lavakih poatav. • Požiga* ec. Greenfield. Mass. 9. avg. — Tu kajenje ni *i policijskemu načelniku je neki Bernard C. Murray, sin | rejšrijega požarnega komisarja v Hardford. Conn., priznal, da je v zadnjih štirih mesecih v hotelih in v javnih poslopjih v ( onnectieutu najmanj trideset* k i at zanetil ogenj. Skupna škoda cenijo na četrt milijona dolarjev. Lep konzul. San Francisco, ('al.. avg. — Nadsodnik Trabuee« je včeraj iz gnal iz dežele konzula republiki i Columbia. Louisa Moliuo. ker jej bil spravil v promet ponarejene j čeke. oiinana priporočamo. Vožnje Ustke je dobiti pri FR. 8AKSER, 89 Cortlandt St., New York. Predsednik Taft se poslužil pravice vete. Vetiral je predlogo za znižanje carine na volno, ker ne odgovarja izvidu tarifne komisije. IZ SENATNE ZBORNICE. —o— Senat je sprejel predlogo, ki dovoljuje našim ladjam prosto vožnjo skozi panamski prekop. --------o- Washington, D. C.. 9. avg — Predsednik Taft je vetiral danes Underwood- La Folettejevo predlogo. ki je zahtevala znižanje ea-rine na volno. Svoj veto. katerega je bilo pričakovati, utemeljuje s t«-m. da je predloga identi-rua 7 ono. katero j»' vetiral že j preteklo leto. Predlojja ne odgovarja i/.vidu tarifne k »misije, bi tedaj škodovala volneni industri-i ji t.-r p<»v7ro»"-ila. da l»i postalo n» tK<»'-»" delaveev Jtr»-z kruha, ak" hi j»o>.t;«lH j»o-tava -^u je poslal Taft |M»slanie<». v kate.; ri prosi, naj -e ne odhodi pr»*j.! { r n- l«i'l letošnja ! letina žita v Združenih državah j nadkrilila ono v preteklem letu. Letošnja letina bo bogatejša, ka-! kor povprečna letina v zadnjih desetih let i h. Ako ne nastopijo nepričakovane okolnosti. bodo }♦• tošnji pridelki zaznamovali mar 1 m kateri rekord. letošnji pridelek žita eeuijo na; L'. H11. »H "».<* N« hušljev. na j Ve«-ji v j ?t!'ul iviui d«j/.»'l»*. razun l»-t ll^W. in 1!M(i Leta 1!«>»; pridelali na.jv.M k"ni/» nmiie - -J J7 i««» INKI l.„šl|ev Pn.M. k p>. ili. . . kil teretr;f e<-|jij-, |j;« tN p^ti največji te j kom zadnjih dvajset Jot Pridelek o\ 35,000.000 j mi»Ij, v. kar je enako najbogatejši dosedanji letini leta 1910. Pridelek krompirja eeuijo letos na •i71.000.000 bušljev. i„ zaostaja ' samo za letom ko j,, znaša; pridelek 389.000.0r-i vo in ker se ' /' h : ni« • pokorijo t«-ru zahtevam Vlaki vozijo v tako kratkih pre de.jkih in s tako naglico, da so j uesrt ee skoraj neizogibne. Washington, D. C.. 9. avg. — Glavni inšpektor H. \V. Belknap j je vložil danes meddržavni pro jinetni komisiji svoje poročilo o! železniški nesreči, ki se je pripe 1 • tila dne b. maja na New Orleans-in Northeastern železnici blizu Estabuchic. Miss, in zahtevala 9 smrtnih žrtev, medtem, ko je za-' dobilo 56 potnikov več ali manj teške poškodbe. Nesreča se je pripetila vslen!iki mu jr izrazil glob »ko ob/-«! .vanje turške vlade, da je bilo po n»-dol žnem umorjenih toliko Ro!c-'»v>v. Vlada je sklenila kaznovati krivce in ukreniti vse potrebno, da kaj takega v prihodnje n<* v. j mogoče. Odbor za edinost m napredek je ot.vonl v Solunu svoj glavni stan. Antwerpen. Belgija. 9 tr. -Tukajšnje pristaniške obl isti >o pridržale nemški parnik fl r-inia", ker je imel na krovu vojno kontrobando za Tur* ijo Veliko množino nabojev, smodnika in drugih razstrelil so najdli v vrečah z rižem. Carigrad. Turčija. 9. avg — Danes zgodaj zjutraj je pregnal kakih deset sekund trajaj'" hud potres prebivalce na uli<*e Hiše je hudo razrukalo. a škod. ni ravno velika. V Chorlu oh adrianopolj-ki /e-. Iezniški progi se je pa pri potre snih sunkih prevrnila petrolejka, kar je povzročilo velikanski požar. Tristo hiš je že razdejanih, požar že vedno divja. Prava pijana krava. Washington, P C.. 9. avg. — ! Poljedelski department se je da-j nes prepričal, da se znu napiti tudi sicer popolnoma krepostna in čednostna krava. Neki farmer iz Virginije je namreč d« f .irt-mentu sporočil, da je bil opazil pri neki svoji kravi pred kratkim neprijetne znake, katere v navadnem človeškem življenju ozna- u-jemo kot' "popolno pijanost". | Poljedelski department je prišel | po dolgih debatah do sklepa, da I je krava najbrž pr^uneto prigovarjala koruznim štorom, ki so že pričeli vret i. Na pila se je torej surovega "Bourbon wlnskeyja". Denarje v staro domovino pošiljaM«; 50 kron..........za $ 10.35 100 kron..........za 20.50 S DO kron.......... za 41.00 500 kron..........za 102.50 1000 kron..........za 204.00 5000 kron..........za ^ 1018.00 Poitarin» je všteta pri teh ivo* t&h. Doma ie nekazan« ivote popolnoma izplačajo br*x nnarjm odbitka. Nai* denarne poliljatv« fspla* 6uje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11 do 12 dneh. Denarje nam poilatl j« aajprl* tlčneje do $50.00 v gotovini ▼ prit poročenem ali registriranem pismo, ved je metke po Domeeti« Postal Money Order all pa New« York Bank Draft. FKANK IAKIIB •8 Cortlandt St., Mew York; If. Ta «104 SI. Olair 4m, M. I, , K UMORU IGRALCA ROSENTHALA. Photos by American Press Association. Možje, ki so bili aretirani, ker so osumljeni, da so se udeležili umora Rosenthala, so na potu k sodišču in nazaj v ječo vse storili, da se skrijejo neštevilnim fotografom. To vidimo na sliki pri številkah 2 in 5, številka 2 je Dago Frank, št. 5 pa Jack Sullivan, št. 1 je priča Sam Paul; št. 3 policijski komisar Dougherty in št. 4 John W. Eari, pravni svetovalec poročnika Beckerja. GLAS NABODA, 10. VEL, SRPANA, 1912. Mynheer van Zoonten. Iz spominov starega potoval ca. Za "Glas Naroda" priredil G. P. Odpluli «nio iz pristanišča Honghong. Kapitan našega kondorja' je imel obilo posla, da je spravil paruik iz labirinta, ki so ga tvorile v luki najrazličnejše ladije, parniki in čolni. Med par-niki vseh možnih narodov so se gibale kitajske džunke in majhni čolni, pri pogledu na koje je moj potni tovariš rekel, da bi bilo u-mestno iti k zavarovalnemu agentu. predno bi se človek izročil takemu trhlemu čolnu. Udobno sva sedela pod senco na promenadnem krovu, opazovala odtod bujno življenje in vrvenje v luki ter se pomenkovala o napredku Ilongkonga v zadnjih petdesetih letih, odkar je pod an-gl*^ko nadvlado. V trenutku, ko je naš 'Kondor' zavil v severno smer, se je prikazala pri vhodu stopnjic, vodečih v kajute, plava nekega Ilolandca. ki je bil z nami vred stopil v Hongkongu na krov. Mož je že v luki obrnil najinu pozornost nase. Prišla sva namreč zelo zgodaj na krov. prižgala si pipice ter zrla na vrste hiš v Ilongkougu. Tedaj nas je jel zanimati majhen čoln, ki se je vedno bolj in bolj prikazoval v nemirnem vrvenju luk<\ Sredi te orehove lupine pa je sedel belo oblečen človek velike in inočne postave: naš Ilolan-dee. Oziral se je na levo, zmerjal prevoznika, gledal je na desno ter zopet zmerjal, obračal se je na zaj in zopet naprej in pri tem se je zibal čoln tako nemirno, da je imel prevoznik-Kitajec veliko posla, tla je obvaroval sebe in potnika neprostc oljne kopeli. Midva sva se morala smejati. Nasprotje med veliko, krepko postavo in nervoznim nemirom je kaj komično učinkovalo. Konečno je čoln dospel do "Kondorja" iu nervozni mož nama je izginil iz vidika. Ko pa je stopal Holandec sedaj po promenadnem krovu, ni bilo na njem nič več opaziti prejšnega nemira. Ravno nasprotno: tako zlo/no je korakal, da ga je moral vsakdo smatrati za človeka, ki gleda vsem skrbem tega sveta po vsem mirno v oči. Ta mir je pa Ilolandca naenkrat zapustil. Od nasprotne strani je prišel po promenadnem krovu neki steward. Bil je Kitajec. Kakor hitro ga je zagledal Holandec. Mynheer van Zoonten. se je oprijel ograje ter obledel. Kilajski steward je prišel bliž je. Ko je stopal mimu Ilolandca. sva zapazila, da je iz poševnih oči sina nebeškega cesarstva švignil prikrit pogled na postavo Ilolandca. Bil je le kratek trenutek, a dogodek nam je zadostoval, da se je vzbudila misel, da se ta dva poznata. Tudi nisva dvomila, da je prikazen tega Kitajca vzbudila v Holandcu le neprijetne spomine. Kitajec je nadaljeval svojo p in Mynheer van Zoonten je kmalu nato izginil v svojo kabino, ki je imela vhod na promenadnem krovu. Madva sta postala radovedna. Prihodnji dan sva pa izvedela no\ ico, ki je najino radovednost spremenila v največje začudenje. Pri nekem pogovoru s kapitanom je ta pripomnil, da je Mynheer van Zooten najbrž nekoliko ekscentričen človek. "Sedim danes v svoji kabini,' je pripovedoval, "ker me močno trkanje na vrata vzdrami iz premišljevanja. Na moj poziv je stopil v kabino Holandec. Takoj sem zapazil, da se mu je nekaj pripetilo. Delal se je popolnoma mirnega, a tekom |»ogovora sem zapazil. da je bil ta mir le prisiljen. Ali si morete misliti, da graja potnik kapitana glede posadke! Dvajset let že služim, a kaj tace-ga se mi še ni pripetilo! — Med drugimi ljudmi sem v Ilongkougu najel tudi kitajskega steAar-da. Težko je dobiti ljudi, vsakdo je lahko zadovoljen, ako more dobiti zadostno število. In sedaj mi hoče ta Holandec dokazati da je Kitajec velikanski lopov in sle par. Seveda sem dolžan varovati koristi družbe, a možakarju sem vendar povedal dosti jasno, da sem jaz gospodar na lad i ji. Ko sem konečno vprašal Ilolandca. iz kakih vzrokov smatra Kitajca za takega lopova, je prišel mož v zadrego ter je molčal. Najlepše pa pride sedaj. — Holandec je stal nekaj časa na mestu ter me nato vprašal, ako bi ne mogel dobiti Kitajca za svojega osebnega flražaja. Kar trd sem poetalj — & ' A .....I Najprvo ga imenuje največjega j] lopova in nato ga hoče vzeti vit službo! — Premišljal sem o stva-! l ri. Vidva, gospoda in Mynheer U van Zoonten ste edini belci na S krovu. Zakaj bi ne napravil Ho- < landcu te usluge! — Obljubil mi: je poljubno svoto, ki bi jo zalite- h val za posebno službo in pri po- h mnil je tudi, da bo nagradil vrhu Ji tega Kitajca še posebej. Vboge-j« mu vragu bi gotovo ne inogel na- ] praviti večjega veselja. Kar se ti- j če van Zoontna: zelo lahko mi je < bilo zadovoljiti svojega potnika. Kupčija je bila kmalu sklenjena. | In sedaj se vam nudi čudni pri- L zor, da streže bogatemu, eksklu-zivnemu Mynheer ju "največji-lopov in slepar". Zdi se mi, da ne i spadam več v ta moderni čas!" Veliko bolj kot kapitan sva bi-' la začudena midva. Spomnila sva j ; se čudnega srečanja na promc- j nadnem krovu, o kojem kapitan ni ničesar vedel, strahu Ilolandca! in zavratnega pogleda Kitajca.!' Razmišljala sva ter zavračala j-mnenje za mnenjem, dokler sva j konečno izpreoidela, da ni lahko j i priti tej skrivnosti na sled. Vsled tega sva obrnila pozor-1 nost na druge stvari ter prepusti-j Ja Mvnheerja varstvu in oskrbi novo najetega strežaja. * * I * Popoldne istega dne nama jej i prišel Holandec zopet pred oči. | Stopil je ravno iz svoje kabine. V j' rokah ie držal veliko innueno. zi-. . „ .. j' I mnogimi pečati opremljeno -pis j mo. S tem je stopal na gornji krov proti kabini blagajnika. Ko • . . ! je prišel v bližino blagajuikove kabine, se je prikazal naenkrat, kot zrasel iz tal, njegov sluga, ki-i i tajski steward, Ching Wu. Holandec ga je poklical k sebi ter mu j rekel nekaj besed. Midva sva mu tudi sledila na gornji krov ter sva stala v neposredni bližini čudovitega para. Holandec je ravno hotel odpreti vrata blagajuikove kabine, kar so | se ta odprla ter je stopil ven Robertson, blagajnik. "Mister Robertson." ga je la j koj nagovoril Holandec, "hotel sem vam izročiti svojo gotovino i nekako 150.000 dolarjev, da jo i spravite." S temi besedami mu je pomolil rumeni zavitek. Dočim sem jaz pazno zasledoval prizor, mi je šepnil prijatelj v uho: "Ali ni neprevidno od tega Ilolandca, da kaže tako javno svoje premoženje?" Pri teh besedah je pokazal na postavo Kitajca. Oči tega so kot zamaknjene polivale na rumenem ovitku. Nehote mi je prišla misel, da bo ta človek v prihodnjem trenutku planil na blagajnika ter mu iztrgal kuverto. Vendar se ni nič pripetilo. Napetost je izginila iz Kitajca in bil je kot poprej. Holandec je z blagajnikom uredil zadevo ter šel nato v kadilno dvorano, dočim se je napotil sluga v kabino svojega gospoda. Dogodek je le pripomogel, da je postala oseba Holandca še bolj tajinstvena. Gotovo je bila izročitev denarja blagajniku delo previdnosti. dasiravno parobrodne [družbe v slučaju morebitne izgube nočejo plačati odškodnine. Naše začudenje je vzbudilo le dejstvo. da je bil tako javno izročil denar. Konečno celo v navzočnosti Kitajca. kojega se je bil tako prestrašil in kateremu bi tudi jaz ne zaupal niti na tri korake! * * * Trije dnevi so potekli, odkar je j "Kondor" zapustil Hongkong. J Dospeli smo ua poti v Shanghai v morsko ožino med Azijo in otokom Formozo. Vreme smo imeli krasno. Sicer je večkrat deževalo, a dež nam je dobrodošel, ker se ui bilo treba bati tajfuna, ki tako zelo ogroža plovbo v teh krajih. Opomniti moram v naprej — hva-1 la Bogu — da nas je na celi poti j obvarovalo nebo takega viharja. V pričet ku potovanja je bil Holandec nekako osamljen, pozneje smo pa večkrat sedeli skupaj v kadilnem salonu. Herman van Zoonten je bil veletržec iz Bata-vije. ki je potoval v kupčijskih poslih v Shanghai in Hongkong. | Med pogovorom sva večkrat skuhala napeljati pogovor na njegovega slugo t hing Wu. On pa se je znal našim vprašanjem vedno |spretno umikati. Le enkrat je pri-«Šio par pojasnjevalnih besed iz njegovih ust, ki nam pa niso o-svetile skrivnostnega slučaja. "Lopov je napravil name tak čuden utis," je rekel, "da sem sklenil vzeti ga v svojo službo." Te besede je spremljal prikrit us me v. Zakaj je zaposlil Kitajca, nam 'je na vsak način ostala skrivnost.' . i Rumenokožec je prišel vsako ju-; tro ob osmih na krov, stopil v ka-j bino svojega gospoda, ki se bil še vedno notri ter je čez kake četrt are izginil, nakar ga ni bilo celi dan na izpregled. Blagajnik nama je pripovedo-j val. da hodi Ching Wu vsako jutro mimo njegove kabine, kar je bilo povsem nepotrebno. Veselila ■ sva se. da izkazuje Kitajec svojo hvaležnost na ta način, da se briga za premoženje svojega gospodarja. Dogodki prihodnjih dni so naju poučil, da je bila stvar popolnoma drugačna. * _ * * Bilo je sedmi dan našega potovanja, dan prihoda v Shanghai. Ležali smo še v posteljah, ko smo zaslišali pred vratmi živahno govorjenje. llitro se s prijateljem oblečeva ter hitiva ven. Pri hiti nam nasproti neki steward. Kar sva iz ust tega moža izvedela, naju je zelo vznemirilo. "Blagajnik je ležal $anes zju-tvraj nezavesten v svoji' kabini. Najbrž jo hotel nekdo pri njem vlomiti. Sedaj je zdravnik pri njem." Seveda sva hitro pobitila po stopnjicah proti kabini zdravnika, ki je ležala poleg kabine blagajnika, katerega so takoj prenesli v zdravnikovo sobo. Zdravnik je izjavil, da je nesrečnega moža nekdo s težkim predmetom udaril po glavi ter ga omamil. Kapitan je takoj uvedel preiskavo. Kot navadno je sluga Ilolandca prišel malo pred osmo uro na krov ter izginil v kabino gospodarja. Crez četrt ure se je zopet prikazal. Za njim pa je stopil Herman van Zoonten na krov. Holandec seveda še ničesar ni vedel o tem dogodku ter je mirno naročil svojo kavo. Steward, ki mu je> stregel, je bil zelo vesel, da je mogel bogatemu Holandcu prvi sporočiti to novico. Herman van Zoontten ga je mirno poslušal, pil svojo kavo ter mrmral v zobe besede, ki so se nekako glasile: "Sem si mislil kaj takega. "Nato je vprašal stewar-da : "Ali je zdravnik pri ponesrečencu? Kaka je poškodba?" Prvo vprašanje je steward potrdil. na drugo pa ni vedel odgovora. Končno se je Holandec dvignil ter šel na gornji krov, kjer se je zdravnik še vedno pečal z nezavestnim blagajnikom. Nato pa je van Zoonten s kapilanom vred vstopil v blagajnikovo kabino, kjer ga je ta z izrazi obžalovanja obvestil, da je izginil njegov kuvert, vsebujoč $150.000. Obenem ga je prosil, naj v interesu razjas-njenja stvari ničesar ne omeni o tem dogodku. Holandec je poslušal to poročilo z največjo brezbrižnostjo ter odgovoril kapitanu le te besede: "Seveda molčim." Naju je zazeblo. Ta brezbrižnost Holandca je bila naravnost grozna. Da, mislila sva. da je možakar prismuknjen. Meksikanski dolar, ki je v južni Kini splošno v rabi, je vreden pol amerikanskega dolarja. To bi bila torej izguba $75.000. In možakar iz Batavije se je delal, kot da ga cela stvar prav nič ne briga! Dočim je hitel "Kondor" proti pristanišču Shanghai, se je vršila na krovu preiskava. Blagajnik še vedno ni prišel k zavesti in radi tega je bil kapitan navezan na sama domnevanja. Čim bolj smo se bližali obrežju, tem nemirnejša je postajala voda in končno je jel pihati močau zapadnik. Kapitan je stal ravno s Holand-cem pri kabini slednjega, ko mu je neki steward naznanil, da je prišel blagajnik zopet k zavesti. Kapitan je takoj pohitel k njemu. Ni trajalo dolgo in zopet je prišel na krov ter jel razburjeno govoriti z gospodom van Zoonten. Posledica tega pogovora je bila, da so odšli trije možje v notra njost ladije z naročilom, da primejo in svežejo Kitajca Ching Wu. Kitajca pa ni bilo nikjer. In tedaj se je pričelo veliko iskanje. Od najvišje točke do skladišč ni ostal niti eden kotiček preiskan. Naenkrat pa je zazvenei glasen krik. Prizor, ki se je v tem trenutku nud:l našim očem, je bil grozovit. Na krov je pritekel Ching Wu s tako spačenim obrazom, da ga ni bilo moči spoznati. V desnici je držal dolg nož, v levici pa — rumeni ovitek, ki je vseboval van Zoontenovo gotovino Za njim so hoteli drugi častniki in par mož posadke. Lov se je nadaljeval do konca krova. Tam je moral Kitajec obstati. Obrnil se je. Zasledovalci so prihajali bližje in bližje. Kar je sledilo sedaj, je bilo delo trenutka. Kitajec, ki ni videl drugega izhoda iz zagate, je stopil na ograjo ter z glasnim krikom v prihodnjem trenutku izgi-jnil v globočino. Paruik je takoj obstal. Kapitan na poveljniškem mostiču je bil uren človek. Tedaj pa je stopil Holandec na [ površje. i "Naj lopov le mirno utone," je izaklical kapitanu. "Svoj denar i imam tukaj." Pri teh besedah je segel v suknjo ter privlekel iz nje listnico, katero je pomolil kapitanu. Nagnili smo se čez ograjo. Kitajec je liitro plaval proti daljni j zemlji. Zadonela so povelja. A predno i se je posrečilo spustiti čoln v j morje, je plavae glasno in presunljivo zakričal. Zasledovala sta ga dva morska volka. Nekaj trenutkov pozneje je izginil — za vselej. * * "Kondor" je plul proti svojemu cilju kot da se ni nič zgodilo. Gori v kapitanovi kabini smo sedeli Holandec, moj prijatelj in jaz pri mizi. Holandec je položil svojo listnico na mizo ter pričel: "Dolžan sem vam pojasnila gospoda. Predno sem prišel na krov 'Kondorja", da se odpeljem v Shanghai, sem se moral nekaj dni muditi v Hongkongu. Od tam sem naredil kratko potovanje v Kanton. V ! Kantonu nisem imel opraviti le v levropejskem mestnem delu. pot me je vodila v notranje mestne 'dele. Pri teh vožnjah po vmaza-nih. ozkih ulicah sem večkrat za-| pazil nekega človeka, kojega pozornost je bila očividno veljala i moji osebi. V pričetku se nisem j dosti zmenil zanj. ker mi je pa 1 vrag vedno in vedno prihajal | nred oči, sem vedel, da me ta mo žakar zasleduje. Večkrat sem litel Kitajca prijeti, a kadar se mi je mudila prilika za to. je dečko vedno brez sledu izginil. Postal sem nemiren. Ker sem imel dosti denarja pri sebi, se mi je zdela stvar nevarna. Ko sem konečno zapustil Kanton sem se prav od srca oddahnil. Lahko si predstavljate moj strah, ko mi je skrivnostni človek v Hongkongu zopet prišel pred oči. In to ravno v trenutku, ko sem , stopil iz poslopja bančne filialke, I kjer sem precej zvišal svojo gotovino. Da ima ta Kitajec poselijo ne in nikakor poštene namene, mi je bilo jasno. Čudim se pa. da ga ( tekom poznejših petih dni nisem več videl. Da me pa ni izpustil iz ( oča, o tem sem bil prepričan. Po svoji naravi sem miren, celo fleg-matičen človek, a teh pet dni v ^ Hongkongu je resno ogrožalo moje živce. Najrajše bi pobegnil. Zadrževali so me le nad vse važni posli. Na misel si je prišel prizor, ki se je bil nudil meni in prijatelju ' v hongkongski luki: razburjeni ' Mynheer v majhnem, ziba jočem j se eolničku. "Šele v trenutku, ko sem čutil tla "Kondorja" pod svojimi nogami s*'m se oddahnil," je nadaljeval Holandec. "To zadovolj-• stvo pa ni trajalo dolgo. K:ijti prvi, ko sem ga srečal na parniku. ; je bil skrivnostni Kitajec v obleki stewarda. Mislil sem, da se po-greznem v zemljo. Tega dela povesti nočem obširno pripovedovati. V svojem razburjenju, gospod kapitan, sem vam delal sitnosti, za kar vas sedaj prosim oprošče-nja. Ker vse moje pritožbe niso imele vspeha, sem prišel v veliko zadrego. Čudovito je, kako oster je postal moj duh pri tej živčni napetosti. Gotovo ste se čudili ' moji prošnji, ako smem vzeti Kitajca v svoja službo. To sem pa storil radi varnosti, da sem mogel i vraga lažje opazovati. Nato sem ' j vredil stvar tako, da je bil Kitajec navzoč, ko sem blagajniku iz-• ročil kuvert, ki je navidezno vseboval moje premoženje. Bil sem gotov, da je Kitajec pre varjen. Seveda, ako bi bil vedel, da se bo ; vrag drznil napasti celo blagajni-1 ka, bi bil stvar drugače prikrojil. Vse ostalo S^este sami." V tem trenutku je vstopil v so-I bo zdravnik. ^ "Robertson je zopet pri zavesti," je rekel. "Natančno sem ga preiskal in mislim, da ni nič hudega, izvzemši majhno prasko na , glavi." "Hvala Bogu!" je vzkliknil Holandec. Kapitan je najprvo hotel strogo i nastopiti proti van Zoontenu. Ko-■ nečno pa je izprevidel, da bi imel > napad na potnika za družbo še veliko večje posledice. Ker je bil LONG CUT FjU TOBACCO Najboljši mČking1 lili Bogat, popoln, LQNGCuT[^p§|g Chewing1 m"1 dolgo rezani tobak t'I oc* Pričetka v 25. letih !ji»|!| do konca ■ liii ■ ZA KAJENJE II NAREJEN V IN ŽVEČENJE IP NEW YORK" NI NAJVEČJI ZAVITEK — TODA JE NAJBOLJŠA VRSTA Jamčeno, da je popolnoma svež.—Pozi nn datum^na pečati. NAPRODAJ POVSOD. THE AMERICAN TOBAjCCO COMPANY j ___'______ A. J. KRASHOWITZ Oakford Ave.? Richwood, W. Vet. trgovina t mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo trnih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI, ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte ! domačo obrt to je svojega rojaka. SVOJI K SVOJIM! i«. torej rešen kapital in blagajnik! izven nevarnosti, je stalo kmalu j par steklenic na mizi. Pri drugi steklenici je izročil i Herman van Zoonten kapitanu ček ,za $500 kot odškodnino bla-1 gajniku, ki je že prihodnji dan zopet opravljal svojo službo. POZOR! Onim, katere veže še vojaška dolžnost! Vsi oni, kateri ste služili v starem kraju pri vojakih, in ste se ! pozneje izselili v Ameriko, dobili , ste od vojaške oblasti dovoljenje j za izselitev samo za par let, nakar se vas zopet lahko pokliče na orožno vajo. Ker se pa veliko rojakov v od oblasti določenem času ne more povrniti radi same o-rožne vaje, dovoljeno jim je pro-, siti za oprostitev iste,,katere je vsaki oprošeen, toda ne za dalje j kot za eno leto; drugo leto pa mo- i ra zopet prositi za oprostitev. Torej vsi oni rojaki, kateri morate prositi za oprostitev orožne vaje, in kateri iz kateregakoli vzroka ne delate prošnje sami, vam isto preskrbimo tudi mi, samo nam blagovolite poslati vojaško knjižico in pozivnico. če isto že imate, drugače pa samo knjižico, ^ter -1*1.50 za poštne stroške in naše delo. Izdelujemo tudi pooblastila in posredujemo dedščino itd. iz sta-; rega kraja. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City, j v »« «- »X- *« » m vr m - »a ■>- »v »* - M v. M<-*tr JMt M v • ZA SAMO i DOLAR DOBIVATE " < i LAS NARODA" SKOZI •1 MESECE VSAK DAN. Društvene tiskovine! 1 f ^si+s's^s-ssj'ssbl* *^ *^^^ * T ISOČE * * % - zahval ima naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi- ne od slovenskih društev po celi Ame--i -nki. 181 MILIJONE * % ****** tiskovin je že naredila naša tiskarna {***«? za Slovence po celi Ameriki. Pravila, 0 ****** pisemski papir; zdravniška spričevala ****** kuverte vseh mer in barv, sploh izde- ** i** * lujemo vse mogoče tiskovine po naj-nižjih cenah. Točna in vestna postrež-****** Slovenci, naročajte svoje tisko- ****** v'ne v slovenski unijski tiskarni. ^kg Clevelandska Amerika, 6119 ST" CLAIR AVE. CAES CLEVELAND, O. Vprašajte za. cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja. -:- ... GLAS NARODA, 10. VEL. SRPANA, 1912. Rim. Spisal Emile Zola. "Takoj boste videli vse," je dejal Narcisse. "Toda vstopiva tu sem, da si malo oddahneva. Semkaj so prinesli iz sosedne galerije natftlonjaee /a lepe dame, ki rade posedajo, da jih ljudje vidijo in ljubijo. * Salon je bil jako velik in stene so bile pokrite z najčudovitejšim genoveskim baržunom; bil je star žamet z bledim atlasovim dnom in 7. žai*e»"-imi evetlieami, katerih /.elr-na, modra in rdef-a barva je božansko pobledela in dobila mehko, velo nianso starih ljubezenskih cvet lie. Na stebrienih mizah, v steklenih omarah so bile najdragocenejše umetnine, kar jih je bilo v palači: Omarice iz slouove kosti, poslikane in pozlačene lesene rezbarije, srebrniua — ce* kup čudežev. Na mnogoštevilnih sedežih j*1 bilo res že dosti dam, ki so s.* hotele umakniti množici; posedale so v malih skupinah, se smejale in kramljale z maloštevilnimi možmi, ki so bili odkrili ta prijazni kot galanterije. Lepšega pogleda ni bilo misliti, kakor v živahni luči svetilk te kakor svila mehke, gole rame, ti gibčni tilniki, po katerih so se vili plavi in rjavi lasje. liole roke so kakor ži-ve evetliee iz mesa in krvi vstajale iz dražestne zmesi nežnih toa-i let. Počasi so se gibale pahljače, da se je povečal ogenj dragoeene-ka kamenja, in sapa, ki so jo de-lale, je razširala nekakšno žensko dišavo, pomešano z vonjem vijolic. "Kj, naš dobri prijatf-lj, monsi-njor Nani!" ji- zaklieal Nareisse. "Tain doli pozdravlja soprogo avstrijskega veleposlanika /' i "im je Nani opazil duhovnika' in nj< Lf.»v« ga tovariša, je krenil k njima in \si trije so stopili v pre-i zidek k oknu. da bi se v miru kaj1 pomenili. Prelat je bil od krasne slavnost i v/.hičen in se je smehljal, ali sredi t. h bohotnih ram si je ohranil jasni mir s trajnim ; oklepom nedolžnosti odete duše, kakor da jih ni niti videl. "O, moj ljubi sin, kako me veseli. da Vas zopet vidim!" je de-1 jal Pierru. "No, kaj pravite o na-j šem Rimu, kadar prireja slavno-j eti V" "Monsinjor, prekrasen je!'7 JY.-l.it je ginjen govoril o veli-! ki pobožnosti Celije in se delal, j kakor da m- vidi pri knezu in kitf-ginji nikogar druzega kakor zvesti- | > r is t ase Vatikana, ki ga hočejo počastiti s sijajno slav-| nostjo. Dozdevno ni niti vedel, daj imata priti kralj in kraljica. Po-lt-ni je dejal nenadoma: "Moj ljubi sin, ves dan sem! mislil na V;is. Da, slišal som, da; sti- obiskali Nji-ga eminenco kar-j dinala Sanguinettija zaradi svo-| jega proi i sa. No, kako Vas je i sprejel " prav po očetovsko. Začetkom mi ji* dal razumeti, da je v zadregi, ki-r je varuh Lourda, ko sem odhajal, je bil pa nadvse ljubezniv. Obljubil mi je takorekoč svojo pomoč — s tako nežnostjo, da sem bil ginjen." "Hi-s.nično. i^oj ljubi sin! Sieef pa si- ne čudim. Njega eminenca j«' tako dober!'* "In priznati moram, monsi-njor, il.i sem se vrnil lahkega sr-ea in poln nade. Zdi se mi, da je moj proees zdaj že napol dobljen." "To j.» zelo naravno. To razumem.*' Nani se je še vedno smehljal, i Lahek odsev ironije je poostril njegovo tino, duhovito smehljanji'. ali tako diskretno, da ni bilo; čutiti vboda. Po kratkem molku je enostavno dodal: "Ni-sre. a je le, da je kongrega-eija indeksa predvčerajšnjim obsodila Vašo knjigo. Sešla se je nalašč na tajnikov poziv, in pojutrišnjem s«- predloži sodba celo Njega svetosti na podpis." Pierre ga je omamljen pogledal. < 'i* bi se bila podrla stara palača nad njegovo glavo, ga ne bi bilo tako pobilo. Torej je končano! Potovanje v Rim, eksperiment. ki ga je hotel tukaj poizkusiti. se torej zaključuje s tem porazom, ki se mu naznanja tako nenadoma, ravno na veselici! In niti zagovarjati se ni mogel, izgubil je čas. ne da bi bil našel koga. da bi bil mogel govoriti z njim. da bi bil mogel zastopati pred njim svojo zadevo! Srd se je dvigal v njem in ni se mogel premagati, da ne bi bil polglasno in grenko dejal: "Oh. kako so me imeli za nor-ea! Ta kardinal, ki mi je še danes dopoldne dejal: C'e je Bog z Vami, Vas reši, celo proti naši volji! ... Da, da, zdaj razumem; igral se je z besedami, želel mi je le nesrečo, da bi mi pokora pridobila nebesa. Da se vdam! O, tega ne morem, tega š? ne morem! Preveč mi napolnjuje togota in pečal srce!'' Nani je radovedno poslušal; študiral ga je. 4 4 Ali ljubi moj sin, saj ni še nič odločeno, dokler ne podpiše Sveti oče. Pred sabo imate še jutršnji in celo pojutršnji dan. ('udež se še vedno lahko zgodi." In med tem, ko je Nareisse, v dolge vratove in otroške prsi zaljubljeni estetik, opazoval dame, ga je od vedel na stran in mu je dejal s pridušeni mglasom: "Cujte me, povedati Yam imam nekaj, kar je popolna skrivnost. Poiščite me med kotiljonom za trenotek v ogledalni dvorani. Vam bova lahko v miru govorila."' Pierre je za odgovor pokimal: prelat se je disc ret no odstranil in se izgubil med množieo. Ali v duhovnikovih ušesih je šumelo. Nič več ni mogel upati. Kaj naj bi storil v enem dnevu, ko je izgubil tri mesece, ne da bi bil mogel doseči vsaj toliko, da bi ga bil papež sprejel? V svoji oinotiei je naenkrat zaslišal Nareissa, ki je govoril o umetnosti. 4'Čuditi se mora človek, kako se je žensko telo popačilo v naših strašnih demokratičnih časih. Debelo je in strašno vsakdanje. Poglejte, tu okrog nas ni ne ene, ki bi imela floret insko črto, male prsi, vitki, kraljevski vrat..." Obmolknil je za hip, potem pa je zaklieal: <40, tam je ena, ki je še precej čedna — ona plavka z razčesani-nii lasmi... ona tam, ki je pravkar monsinjor Fornaro stopil k njej." Resnično, že nekaj časa je hodil monsinjor Frtrnazo z Ijubez-njivim obrazom osvojevalca od lepotice do lepotice. Ta večer je bil videti krasen s svojo visoko i dekorativno postavo, s svojim cvetočim licem, s svojo zmagovito ljubeznivostjo. O njem se niso raznašale nikakršne dvomljive govorice; smatrali so ga enostavno za galantnega preiata, ki se je dobro počutil v ženski družbi. Tu-patam je postal, pokramljal, se sklonil čez golo ramo, se je slučajno dotaknil, vdihnil njen vonj z vlažnimi ustnicami in s smehom v očeh, kakor v nekakšni pobožni izhičenosti. Opazil je Nareissa, katerega je vr asi sreča val, pa mu je prišel naproti. Mladi mož ga je moral pozdraviti. ^ j % "Počutite li se dobro monsinjor, odkar sem imel Čast, da sem Vas videl pri poslaništvu?" 4'O, jako dobro, jako dobro. Čarobna slavnost, kajne?" Pierre se je poklonil. To je bil mož. čigar poročilo je povzročilo obsodbo njegove knjige. Ali zameril mu je predvsem laskajoči obrazi i n pa zlagane obljube, s katerimi ga je opsipal, ko ga je bil tako ljubeznivo sprejel. Zviti prelat je moral čuditi, da je že zvedel za sodbo kongregacije. Zdelo se mu je torej bolj dostojno, da se dela, kakor da ga ni spoznal, pa je tudi le smehljaje pokimal. * "Ne. koliko ljudi!" je ponavljal. 44Pa kakšne krasne dame! V tem salonu se človek kmalu ne bo več mogel geniti." Zdaj so bili že vsi sedeži zasedeni od dam, in v tem parfemu vijolic, ki ga je razgreval vonj plavih in rjavih tilnikov, je človeku že sapo jemalo. Pahljače so se živahneje gibale, iz naraščajočega zmedenega šuma se je dvigal jasen smeh in v neverjetnem tru-šču pomenkov so se venomer slišale enake besede. Nedvomno je prišla pravkar kakšna vest, se pojavila kakšna govorica, ki je šla od ust do ust i ngnala skupino v mrzlično razburjenost. Monsinjor Fornaro, ki je bil popolnoma poučen, je hotel sam povedati, kar se še ni glasno izreklo. 4'Ali veste, zaradi česa se razvnemajo dame?" 4'Zaradi zdravja Svetega oče-' ta?" je vprašal Pierre v svojem nemiru. 4'Ali se je njegovo stanje nocoj poslabšalo?" Kdor ni radoveden, ne doživi razočaranja.* Znani gledališki igralec se pelje v električni. Nasproti mu sedeč gladko obrit človek ga neprenehoma ogleduje. Radi tega obnašanja radoveden vpraša igralec pred izstopom neznanca: 4'Oprostite, ste li vi morda tudi gledališki igralec?" "Ne, baje le tako neumno izgledam," glasil se je odgovor. Diamaot nesreče. Zgodovinska črtica. Za "Glas Naroda" priredil G. P. Med neživimi stvarmi, katere je človeško praznoverje spravljalo v zvezo z nepreračunljivo usodo, so igrali še v starem veku dragi kameni veliko vlogo. Razlagamo si to lahko, ker so redki in ker se jih smatra vsled bleska in krasote za čuda stvarstva. V največ slučajih jih smatrajo za nositelje sreče in le opal, ki blesti v najrazličnejših barvah, je poleg biser ja dragulja, koji pripisujejo slabe lastnosti, ki prinaša posestnikom nesrečo. V osemnajstem stoletju, ko je zelo prevladovalo praznoverje, so eelo iztakniii, da ima vsaki mesec svoj ''kamen", katerega je treba nositi pri sebi, ker prinaša srečo in varuje človeka zla. Vendar so že od nekdaj na svetu dragi kameni, o katerih je bilo vse prepričano, da je nanje navezano pro- j kletstvo in da prinašajo posestni-1 kom zgolj nesrečo. Ne smemo se I čuditi, da gre v takih slučajih j vedno za eksernplarje izvanredne dragocenosti, ker je le pri takih! mogoče zasledovati njihovo zgo-1 dovino skozi desetletja ali stolet- j ja. Najzanimivejša primera takega kamena nesreče je slavni modri diamant, o katerem hočemo tukaj govoriti. Sedaj je v rokah gospoda Edwarda McLean, milijonarja v Washingtonu. Kar pa je ta ame-rikanski milijonar kupil za $300,-000 je razmeroma le majhen del onega slavnega modrega diamanta, ki je že pred 200 leti redno prinašal nesrečo vsakemu, ki je bil njegov lastnik, ali pa onemu, ki ga je le kratek čas nosil kot nakit neprecenljive vrednosti. Zgodovino tega diamanta je moči zasledovati do leta 1G42, ko ga je neki Tavernier kupil v Indiji. Tehtal je takrat — neobru-šen — 112 in pol karat.ov. Ko so ga potem obrusili, je pa tehtal 67 karatov. Dasiravno so poznali veliko večje diamante, je veljal t;i radi redke modrikaste barve za dragocenost prve vrste. Vreden je bil tedanjega najslavnejšega kralja Ludvika XIV. ki je sedel na francoskem prestolu. Ta je bil namreč kupil leta 18f>8 modri diamant in s tem se je pričela povest o nesrečah. Ludovika XIV. sicer ni zadela nobena nesreča — pač pa lepo Madamede Mainte-non, kateri je bil kralj podaril to dragocenost. Ta je bila prepričana da je jela zvezda njene sreče bledeti onega dne, ko je prvič nosila sloviti modri diamant. Za njo je bil veliki finančnik Fouquet, ki je občutil pogubo-nosno moč diamanta. Imel je na dvoru tak vpliv, da si je mogel iz zakladnice izposoditi to dragocenost. Neposredno nato pa je izgubil milost svojega kralja in vrgli so ga v ječo. Nesrečna kraljica Antoinetta, ki je zelo ljubila dragulje in radi tega tudi modri diamant, je končala svoje življenje pod giljotino. Prineesinja Lamballe, ki je imela večkrat na vratu ta usodni nakit, je na žalosten način končala svoje življenje pod pestmi pariške druhali. Poznejša zgodovina modrega diamanta je nejasna, ker je bil leta 1702 ukraden in veliko ljudi je mnenja, da se še danes ne ve, kje da se nahaja. Verjetno pa je, da je modri diamant identičen z dvema diamantoma, ki sta se prikazala 40 let pozneje, kojih eden je bil v posesti zadnjega vojvode Braunschweig. O tem zadnjem ne morem ničesar posebnega povedati, pač pa o drugem, ki je svojemu slovesu, odkar je bil zopet znan, delal vso čast. Izročili so ga rokam nekega brusilca diamantov v Amsterdamu, ki naj bi ga razreza 1 v več delov. Nesrečni mož pa je imel pokvarjenega jsina, ki je diamant ukradel svojemu očetu ter tako povzročil njegov propad. Mladi-stni tat- pa se je sam usmrtil, ko je videl, kaj je bil napravil. Neki Francoz pa, kateremu je bil poprej izročil diamant, ni mogel spraviti diamanta v denar ter je doslovno poginil radi pomanjkanja in lakote. Poznejši posestnik modrega diamanta je bil Henry Hope in od tedaj se imenuje ta kamen le Ho-pe-diamant. Lepa Miss May Hope v koje posest je pozneje prišel vsodni diamant, pripisuje vso svojo nesrečo temu pogubonosnemu kamenu. Ta pa je sedaj zelo hitro menjaval gospodarje. Neki newvor- ški trgovee, ki je v dnevih sijaja kupil ta diamant, je tekom nekaterih tednov po nakupu ižgubil vse, kar je imel. Kamen je pa kupil bogat ruski knez, ki ga je večkrat posudil neki lepi francoski igralki. Knez pa je postal nekega dne ljubosumen ter je igralko nekega večera na cesti ustrelil. Ravno isti večer je nosila sloviti modri diamant. Pariški borzijanee, ki je pozneje kupil ta nesrečni kamen, je znorel in neki grški juvelir, poznejši posestnik, je padel z ženo, in otroci v propad ter se ubil. Abdul Ha mid, v času nakupa ' vladar vseh pravovernih, je moral biti ali zelo malo prazno veren ali pa nepoučen o zgodovini diamanta, ko se je odločil, da priklopi to dragocenost, svojim zakladom. Da mu modri diamant ni prinesel sreče, je znana stvar. In še danes je marsikdo mnenja, da bi Abdul Hamid še danes sedel na turškem i prestolu, ako bi se bil varoval te-; ga usodnega kamena. Zadnji v vrsti žrtev Hope diamanta je bil bogat Španec. I'tonil je nekaj mesecev po nakupu. Ako nosi danes soproga Edwarda McLean na svojih prsih ta u-sodni kras, gotovo ne zasluži toliko zavisti kot pa občudovanja svojih sovrstnic, kajti le malo jih je, ki bi se drznile nositi diamant s tako skrivnostno in usodepolno predzgodovino. „ _ _ . j. ( Kako sem lovil defrav-danta. Spisal Peter Scherer. —o— Bil sem od nekdaj pristaš rafi-niranih kriminalističnih teorij slovitega Sherlock Holmesa. Le moji prirojeni bojazni pred hrupom v javnosti je bilo pripisati, da nisem še nikoli nobenega onih velikili 44slučajev" bliskovito razjasnil. Ob zadnji veliki bančni tatvini v Berolinu mi je pa pošla moja potrpežljivost. To ne sme iti tako dalje! Pomislite 260.000 K. Holmesova teorija zahteva za začetek popolno b rezu del ežn ost detektiva napram dogodku. Pre-bravši časniško poročilo, mora mojster ležati razleknjen, z apatičnim obrazom na zofi, kaditi iz kratke pipe in strmeti v strop. Kupil sem si torej kratko angleško pipo in po kratkem lirka-nju in kašljanju je šlo prav dobro. Prvi dan po razglašen ju tatvine sem kuril in bulil sedem ur v strop in ni me poparilo, ko sem pri večernem izprehodu zvedel, da tat še ni prijet. Dobra stvar rabi svoj čas! sem si misiil sam pri sebi. . . Moji možgani so začeli razburjeni vsled kajenja in strmenja v strop iskati defravdanta. Poklical sem telefonu-no svojega prijatelja Gulkeja ter ga prosil, naj pride takoj v nujni zadevi k meni. — Ko je Gulke vstopil, sem mu ponudil roko, in rekel: "Sedi. Watson..." Gulke je za trenotek osupnil, potem se je pa z re-signiranim obrazom usedel. Jaz sem nadaljeval: "Zal mi je, Watson Gulke, da je tvoj želodec v neredu; ti bi moral iti vsak dan, tako kakor danes, malo črez polje na izprehod — to bi ti dobro delo!" 44Ampak od kod ti veš — za božjo voljo...", je jecljal Gulke, in videl sem z zadoščenjem, da so se mu redki, okoli pleše drapirani lasje, polagoma, toda sigurno jezili. Tako preplašen je postal Gulke vsled moje nadnaravne bistroumnosti. Pasel sem se — kakor je to storil Sherlok Holmes ob takih prilikah vedno napram dr. Watsonu — za trenotek na njegovi grozi, potem sem pa rekel s prijaznim smehljajem: 44Na tvojem desnem črevlju je sveža zemlja — torej si bil na polju!" » "Gulke je sklenil roke, oči so se mu malo. izbulile in začel je jecljati: 44Hudirja, hudirja — res je! Toda zakaj pokvarjen želodec?" "Ti kadiš lahko cigaro, Gulke, to duham." Uničen se je zgrudil Gulke na stol in me opazoval plaho od vseh strani. Nato je začel govoriti o dnevnih dogodkih. Seveda je prišla velika bančna tatvina prva na vrsto. — Jaz sem kadil, se smehljal in molčal. Gulke je pripovedoval: "V stanovanju tega lopova so našli pismo njegove ljubiee — Frida ji je ime..." Pri teh besedah se je vršila v meni izprememba. Jasno sem čutil, da je prišel kritični trenotek, v katerem se vrši v možganih pra-) , ...............* T — "" — — — —~ — Hf^SfW V Vi* Vj. V;!.* Kgf V^.- ■ P i l TISOČERI LJUDJE smatrajo SE\EROVA ZDRAVILA za NAJBOLJŠA. fr _•___ I Vsi ljudje, • posebno tisti, ki ao srednje starosti, bi se mo-i rali varovati proti obistnim in jetrnim n^prili-i kam Napadejo vap, ko jih najmanj pričakujete in nare pet lako, Me>i New Yo» Kom Chica^t i> iaoadora vsati !..n štirje v^ak* Med New Yorkom Si Loimom jtJtrozHpado u, dnevni promet; Med lokaliiimi točkami . rirofen ir pripraven promet Nadal,ne informacije g edt .ož njih cen, odhoda in prihoda tlakn> Itd ,-e dobe pH lokalnih agentih ali pa pri n^^^^nmgf A CuUrn. rotneta n»dz< rnik pni. ! NAZNANILO. j j Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo j od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... " 44 " 12.00 Slivovka...... " " " 12.00 I Cognac....... " 44 4t 12.00 \ Kneipovo grenko vino 44 44 6.00 | Cena na galone. Slivovka galona $2.75 Tropinjevec 44 2.75 Cognac 44 2.75 Whiskey 44 2 . 00 Vino domače rdeče 44 .40c. Ako bi kdo izmed rojakom rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA. Za obila. naročila se priporočat, The Ohio Brandy Distilling Co. i 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, O. JA EDINA SLOVENSKA TVROKA.; ppfij ZASTAVE, REG ALU E. ZNAKE, ICAPE ^H PEČATE IN VSE POTREBŠČINE Jls ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Jj/Cj KI Oe!o prve vrst«, nlzk«. T II F. KERŽE t&. 2616 S. LAWNIJAI .b AVK., OHICAOOJIU. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ, / __QLAS_ NARODA, 10. VEL. SRPANA, 1912. "3LAS NARODA"' (8lov*nlc LJaily.i Owned and published by the rflovenle Publil«-Jj in praznikov. "UUAS NARODA" ("Voice of the People") fcMMd every dav, ex» < pt baiidaye and Holidays. Sutiacription yearly $3.00 advertiMrrwnt* on Hgrcamant. Dopi i brez polpisa in osobnoati ae ne parthnejo. Denar naj s-e blagovoli počil;ati po — Money Order. Pn epretnrmbi kraja naroTnikov Kieimo, da .-e nam tndi prejAnje vhIIhCio naznani, de. bitrfcje najdemo ua- lovnika. Dopiaom 'n pc^iljatvam naredite ta na tfov : "OI.AS NARODA" n Cortlandt St., New York City 1 Teleu-n 4».»7 Cortlandt. rEHWHfi Koncem tedna. ■—o—- Nekateri lastniki igralnic soj bkhiiih da zaprejo svoje lokale' - - dokler >edanji trubel ne bo' tone« n. * m * Roosevelt j- bil baje do solz ginjeii, ko je izvedel, da je bil imenovan. Ali je pričakoval od! evoje lastne stranke kaj dru-j ge„a . . | * Haitski pietjsednik Leconte je izgubil življenje pri požaru svoje palače. Kden redkih haitskih j predsednikov, ki so skoraj umrli J naravne smrti. * a Požar v 'predsedniški **pala-; či bail>kega predsednika je na-; stal po raz-trelbi smodnika, ka-i terega so imeli v kleti. Xo, pred-j sedniki one republike so že od' jaga dni sedali na sodčku sinod-i liika. * ^ * * Na Balkanu ie zopet vre -—j kadru poči. bo stresla vsa Ev-! ropa. * ^ * * Na zdar, pi osperiteta je tu! Pred štirimi tedni so bili v pro-1 nietn ponaiejeui pt-tdolarski ban-kovei s»-daj pa že taki po 20 dolarjev! * * * Abraham Lincoln je odprl za-j moreeiM "vrata upanja". Col.! Roosevelt««jim jih je pa pred nosom /nprI — kar je seveda do-' kaz, da je moderni Abraham! LincoUi. * ^ * soproga s ' I ilanieoni utoni-lega milijarderja Joiui Jacob A-j storja 'pričakuje štorkljiuega ob-! iska. »Streže ji šest izšolanih bol-i niških "strežajk, o zdravnikih niti govoriti ni treba. Tako prihaja f "narod" na svet ! * * * Cela rodbina je bila za strup-1 Ijeua s tribinami. Meso, ki so je jedli, je imelo strica Sama nad-! zorovalni znak. Torej so bile tri-j hine uradno garantirane! * * « • * /ene ne smejo opravljati nobe-' nega dela, pri katerem je treba stati, pravi platforma Roosevelto-ve stranke. In vendar je ravno ženskam najneprijetnejše, ako morajo — obsedeli! * •» * Tri 'velika presenečenja na en i dan: eol. Roosevelt je bil uomi-j niran na, svoji narodni konven- . ciji Roose v e 11 o vc e v, guverner i Wilson je izjavil, da sprejme no-) miuacijo za demokratsko predsedniško kandidaturo, in Rosen-thalo\*i morilci tudi včeraj niso' bili prijeti. j Ves newyorski policijski aparat išče enega domnevanib Ro- j senthalovih morilcev, takozvane-j ga "Daeo Franka". Mogoče na m • b® Nolicija hvaležna za sledeči 1 migljaj: poglejte nekoliko v u-j1 redništvo »"Narodnega Lažujiv-r ca"; urejuje ga — Dago Frank. J # ♦ * I Največja časnikarska lopovšči- s i na, ki je sploh" mogoča: newyorski _ hrvaški dnevnik '.Hrvatski ! Svijet ' (urednik Ivan Krešič) (nabira prostovoljne doneske za: podporo matere napadalca na ( hrvaškega bana, Jukica,-- katere- i ga sodijo sedaj v Zagrebu. Mati malo preveč rodoljubnega Juki-1 » ca se nahaja v veliki bedi, slu-! i I /iti zbog svoje visoke starosti ne t more. Omenjeni hrvaški dnevnik. I je tedaj z.ačel nabirati prosto-- ' j voljne doneske, in Hrvati v A-I meriki so darovali do sedaj že I I up-j i.oto $739.45. List je začel J nabirati doneske pred slabim > mesecem. In sedaj vprašuje Zot-f »ijevo "Narodno Trovilo: "Št a /je z dolarima?" in priobčuje neko pismo iz stare domovine, da so tam v strahu, da bi za Jukiče- II vo mati nabrani denar kje ostal j— seveda meni pri tem uredni- I stvo oziroma urednika "Hrvatskega Svijeta". Tako lopovsko . j sumničenje presega že vse meje. ■ i "Hrvatski Svijet " priohča red-' s no vsak dan darovalce in darovane zneske, da torej o kaki ne- ■ I poštenosti niti govora ne more r j biti. A to je "Dago Franku", u-s redniku Narodnega Trovila, vseeno. Samo da laže in obrekuje , iist. ki mu vedno gleda na prste, da ne more zopet na kak način oškodovati hrvaških delavcev, j kakor jih je že za $750.000. V svoji slepi jezi gre tako daleč, da ; ni zmožen več mirnega prevdar-Ika. "Hrv. Svijet " je namreč, ka-ikor omenjeno, začel nabirati de-| nar pred komaj enim mesecem. Predno so zvedeli za ta plemeniti j čin Hrvati v stari domovini, je I preteklo najmanj deset dni, in predno so izvedeli, da je prošnja j imela sploh kak vspeh, tudi naj-j manj petnajst. Kako more potem ' kdo pisati iz stare domovine Hr-! vaške, da ne vedo, zakaj ne pri-1 de za Jukičevi mater nabrani denar.' Strahovito se je s svojim j najnovejšim in ostudnim napa-: dom ureza 1 lopov. kateremu j sploh ni nič več sveto. Slovenske vesti in dopisi. —o— Osebna vest. — Naš rojak Pe-j ter Vogrič, lastnik saloona* na vogalu Graham Ave. in Stagg St. v Brooklvnu" N. Y., je dobil I te dni državljanske listine. Želimo mnogo sreče novemu državljanu Zed. držav, j Naš Gospodar je edini slovenski magazin v Ameriki. Izlraja na 'i'2 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1,00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o našem gibanju in zanimivosti 1/. vsega sveta. Naročaj ; se : Naš. Gospodar, liti 10 S. Lawn-1 I dale Ave.. Chicago, III. Urednik! tega posebno za naše kmetovalce jako priporočljivega in koristnega lista je g. Frank Kerže, bivši urednik "Glasila". Pomoč iz Amerike. — Pod tem zaglavjem piše dnevnik "Slovenski Narod'' v Ljubljani v eni; zadnjih številk: Pomoč iz Ameri-j ke. G. Alojzij Andolšek, tajnik L C. M. podružnice v New Yor-1 ku, je poslal zopet 200 kron. Ta j !znesek se je nabral iz vplačane članarine te podružnice na rednem letnem zborovanju, nekaj se je dobilo iz raznih naselbin v svr-ho pokritja družbenega deficita-in pri raznih prilikah, nabranih j j malih doneskov v proslavo iu j [spomin umrlega nam pesnika A-jškerca. G. Andolšek je skromen človek, želi, da se opusti razgla-1 sanje po listih o njegovem rodo-I ljubnem delovanju. Upamo, da ! nam ne zameri, da mu izrečemo j ponovno najlepšo zahvalo za nje- i ; povo izredno intenzivno iu smo-| treno delovanje v korist naši1 družbi. Poleg dela, katerega je! že storil, stavi nov nasvet, ki je! zelo praktičen, izvršljiv in obetal lepih sredstev iz Amerike za na-šo družbo. Izvrševanje tega na- j črta prevzel je sam. O samem na-' črtu in o uspehih poročamo pozneje. Slovenec-težak živi v neki naselbini v Ameriki, a se je javno zavezal, da bo daroval Ciril-Metodovi družbi vsak mesec en! dolar, dokler bo živ ja zdrav, j Svojo obljubo drži Takih požrtvovalnih rojakov nam je treba, : pa se ne bo treba družbi boriti j z deficiti. Hvala temu zvestemu! ; sinu naše domovine, hvala vsem' prijateljem C. M. družbe v Ame-;. : riki! Največja nesreča na morju se i je zgodila nedvomno dne 15. apr. t. L. ko se je potopil parnik "Ti-|tanic" in z njim nad poldrugi ti- 1 soč oseb. Ako človek premisli, da i] je bil parnik na svoji prvi vož-h nji, da je bil največji, kar jih jefi še videl svet, da je veljal za naj-'1 varnejšega, se cuje skoraj neverjetno, da ga je doletela ta usoda na prvi vožnji. O tej strahoviti nesreči je izšla pred kratkim slo-' venska knjižica, ki jo je spisal j in založil rojak Bert P. Lakner, 82 Cortlandt St.. New York, N. i Y. Knjižica vsebuje razun opisa j katastrofe in pretresljivih podrobnosti tudi več zanimivih opi-l sov o tvorbah ledenih gora, nevarnosti morja sploh, kako izgleda sedaj "Titanic" itd. Knjižica je jako zanimivo pisana, s štirinajstimi, istotako velezanimivimi slikami. Med temi je tudi ona rojaka Kamna s hčerko, edina Slovenca, ki sta se rešila. Knjižica; stane s poštnino vred (tudi za v staro domovino) 40 centov, kdor. pa vzame tri naenkrat skupaj, jih dobi za $1.00. Naročila je nasloviti na goraj navedeni naslov.! Steelton, Pa. — Veliko nas je Slovencev tu, a premrzli smo, da . hi kaj poročali v novine. Tu je umrl Štefan Mavser. Rojen je bil v Cel ovcu pri Semiču v Beli Krajini. V Ameriki se je pisal Štefani Krašovec. Zapušča soprogo, dva i j odrasla sina in eno hčer, ki je že omožena. V Ameriki je bil 25 let ^ ter je bil zaposlen pri Bias Furnace. Naj v miru počiva! Neki I ; človek je v dopisu poročal, da je j tukaj mala vas, Steelton. Dau-1 pliin Co.. Pa. Jaz pa pravim, da ! tukaj ni mala vas in da tudi boste ni naokoli, ker dela tu do 900 j delavcev, nevštevši one, kar jih i je v velikem officii. Tukaj ni bilo še nikoli take plače kot je sedaj. Ko smo prišli pred 22 leti sem v Steelton, smo zaslužili 10 in pol I centa na uro. Od 16. julija so nam pa povišali plačo od 13 na 15 centov. Navadni delavec dobi $1.50 na dan. V Openhard pa zaslužijo od 15 do 22 centov na u-! |ro. Dela je, hvala Bogu, dosti, •ker ima tovarna vedno dosti ua-j ločil. Iz West Virginije so privedli semkaj veliko črncev. Nekateri so že odšli, ker jim težko delo ni dišalo* Delo se torej lahko dobi. čeprav je dopisnik pi-;sal da je majhna vas. Večja je že kot Kaudija in še Žabja vas pri Novem mestu povrh. — Josip jPibernik. i Harriette, Mich. — Ker se sko-ro vsak dopis začenja, da še ni bilo slišati iz tega ali onega kra- j (ja. naj se pa še ta. Resnica je namreč, da še ni bilo nobenega j dopisa iz te najnovejše slovenske j naselbine. Najprej liočeva malo popisati kraj. Harriett-,! je malo i mesto, kjer imamo svojo pošto, j Oddaljeni smo od Harriette ne-j kateri poldrugo miljo, drugi zo-: pet malo več. Kraj in cela okoli-j ca je kaj prijazna, zrak takoj j zdrav, da se človeku kar širijo j iprsa. Kraj je valovit, to se pravi, j da so doline in majhni hribje. Vse je obrastlo in deloma obdelano. Imamo kaj izvrstno vodo, ker je polno studencev, tako da prav nič ne pogrešamo ne piva ne kake druge pijače. .Mi smo tukaj na farmah. Naselili smo se , letos pred dvema mesecema. Naselilo se nas je pet gospodarjev, pa smo takoj začeli polagoma obdelovati zemljo. V resnici smo mislili, tla je začetek hujši kot je. Obdelali smo že veliko akrov zeriilje in zasadili vse. Vse lepo raste, posebno pa krompir, za ka-terega je ta dežela najboljša na svetu. Neverjetno je. kakšni veliki grmi zrastejo iz nialegji koščka krompirja. Vsa njiva je zali-: ta in je taka kot vrt, kadar cvete. Pridelali ga bomo že letos sko ro vsak izmed nas' do tisoč' bušljev ali pa več. ker lepo raste in je zelo polu. Tako bomo dobili že iz teh par obdelanih akrov že prvo leto toliko povrnjenega, kot nas velja skoro cela farma 40 akrov. Postavili smo si vsi barake, katere bomo, ko mine sil-nejše delo, še malo popravili za zimo. Barake, kot jih imamo, nas stanejo zelo malo, saj je les zelo poceni. Za dober desetak, pa se stolče baraka. Midva sva si že postavila tudi skednje in hleve, spodaj za hlev, zgoraj pa seno. ! Kokoši imamo veliko, ker ti sko- j ro vsak teden pride katera s pi- ] ščeti. Par um ima konje, prešiče, « krave, pa nam takole skoro nič ] ne manjka. Pravijo, da je treba i v kmetijo vse }eto zalagati.. Mi smo pa že čez dva meseca imeli vse domače, da ne kupimo drugega kot meso in moko. Zado- j voljni smo vsi od prvega do zad- t njega. Kako bi tudi ne bili, saj 1 delamo enkrat po dolgih letih za- 1 se in ne več za druge. . Kar je j krog nas starih kmetij, so tako f lepo urejene, da je veselje. Go- ' spodarji imajo poslopja, ki so ve- i ljala po več tisoč dolarjev, pa 1 upamo, da bomo tudi mi enkrat r imeli to. Prihodnje »eto nas bode 5 veliko več. Vsak teden pride ka-i i teri pogledat, včasih po več, in j mi smo priče, da je do zdaj v res- j niči vsak kupil, Irdor je prišel.; Vsak gre okrog na«, pa se kaj po-! govorimo in povemo, kaj in ka- j ko. Sveta je še nekaj na razpola-' go. Kogar veseli, naj se obrne na Krže Mladiča v Chicagu. Kdor si j želi pomagati, naj kar gre. V res-1 i niči je treba nekaj ko raj že za za-; četek. Resnica pa je, da se člove-. ku težje zjbo zelo dobro zaslužilo. Vsak si prisluži kaj lahko v zimskih me-Msecih par sto dolarjev. Dela je .'tukaj dovolj, kdor hoče delati, j Kdor ne mara delati za druge, I j dela lahko zase na ta način, da • pobira po gozdu rdeče maline ali II borovnice, kar vse spravi lahko i v denar in zasluži prav lahko par ■! dolarjev na dan. Pel borovnic je -'tukaj jeden dolar in kako jih je ,;hitro nabranih! Maline so pa še i veliko dražje. Prej se je zaslužilo tudi pri obiranju črešenj. Pol in pol da farmer tukaj. Bušelj je i tri dolarje, torej se pri enem buš--llju zasluži poldrugi dolar. Sploh j je tukaj dovolj kruha, kdor hoče. • Seveda mi gledamo, da scistimo »! najprej naše kmetije. Cisti sekaj i lahko. V enem tednu par akrov gre prav lahko. Tukaj ima kup-. Ijen svet poleg nas najmanj še j štirideset rojakov, kateri so de-. j loma kupili letos, deloma lansko . leto. Vsak dau prihajajo novi. , j Dober teden nazaj jih je bilo se-j dem, pa so tudi vsi kupili. Tako J je prav, da slišite tudi od nas en-, j krat. Kogar torej veseli delo in i farma, kar korajžo. Čim prej j začnete, tem prej boste sami svo-iji, kakor smo danes mi. Pozdravljava vse citate)je Glasa Naroda, i John Eržen. Frank Margon. I Slike iz komisa ke Hrvaške. —o- Komisarske stvari. Komisar Čuvaj je odpotoval na dopust in mnogi dvomijo, da bi se — bodisi kot ban ali komisar — še povrnil v Zagreb. Odšel je v Gradec, kjer se nahaja njegova soproga, ki se po atentatu nikakor noče več vrniti na Hrvaško. Zanimivo je, da je Čuvaj odšel na dopust pred glavno razpravo proti Jukičn. drobil je preje na vsa usta, da bo.počitnice preživel v Samoboru, a sedaj pa je šel v Gradec. Pred odhodom je med uradništvom izvršil obširna premeščenja. Svojega zeta je postavil za podžupana v Po-žegi; obenem je preskrbel, da je brodska imovna občina glasovala za milijone njegovi banki. Svojemu rojaku dr. Zlatku Čuvaju je podelil odvetništvo v Veliki Gorici in malo dni nato pa še javno notarsko mesto. Preskrbuje se rodbina — oblasti bo skoro konec ! Še nekaj o obsodbi kaplana Cvr-koviča. Nedavno je počila vest, da je kaplan Cvrkovič obsojen in da je obsodbo v celem obsegu potrdil banski stol. Ta zaslužni duhovnik mora torej pet mesecev presedeti v ječi zato, ker je ljudstvo opozarjal ua mir in potrp-ljenje, veleč, da so odredbe komisa ri jat a jako stroge. Kako se vara ljudstvo. Komisarski časopisi na Hrvaškem in po njih tudi zunanji listi so poročali, da namerava Čuvaj ustanoviti .nov IV. deželno-vladni gospodarski odsek; s tem je hotel pokazati, kako skrbi za gospodarski napredek ljudstva. To je pa le slepljenje, kajti nov vladen odsek se more ustanoviti le zakonodajnim potom, t. j. sporazumno med hrvaškim in ogrskim saborom potom regnikolar-nih deputacii. j Krivice edincu največjega hrvaškega pesnika. Dušan Preradovič je sin naj-! večjega hrvaškega pesnika Petra j Preradovica. Bil je kapitan v vojni mornarici, a prigodila se mu je nesreča, da mu je ladja za-'dela na breg in moral je v pokoj. I Prišel je z družino v Zagreb ter dobil v deželnem arhivu službo z i200 K mesečne plače. Čuvaj pa :je Preradovica odpustil in oddal listo mesto enemu svojih proti mesečni plači 300 kron. Tankovestnost "najvišjih" na Hrvaškem. V Zagrebu se na vsa usta šepeta, da je Čuvaj vendarle zapleten v osnutje najnovejše banke, j pa naj se to še toliko de-jmentira. Znano je, da si hoče Čuvaj v tej banki osigu-i lati mastno mesto, ko se odtegne s političnega polja; saj so : tako poskrbele zase tudi nekatere druge prejšnje "visoke glave'7, med njimi ban Tomašič. Prej, predno je Čuvaj postal komisar. je bil do grla zadolžen. V Požegi n. pr., kjer je bil veliki župan, njegova soproga ni imela kredita niti za dva žepna robca. Cuvajevo nasilstvo proti hrvaškemu opozicij onalnemu .časopisju. Iz Zagreba poročajo, da namerava kralj, komisar Cava j prizadeti opozicijonalnemu časopisju odločilni udarec, ker se ga hoče do jeseni na vsak način spraviti s površja. \"a predlog Cuvajeve-ga zakonodajnega odbora bo sedaj prišla v veljavo naredba. ki bo za dolga leta vezala razvoj časopisja. Po tej naredbi se bodo smeli vsi uredniki, ki še niso iz gnani, proti katerim pa tečejo ti skovni procesi, postaviti z istočasnim zapornim ukazom pred posebno tiskovno sodišče, ki bo razsojalo o vsakem slučaju pose hej. Poleg tega se nameravajo ukreniti proti časopisju take od redbe. ki bodo vse opozicijonajnc časopisje direktno uničile. Milan Marjanovič izgnan. Zagrebška policija je obsodila književnika, in publicista Milana Marjanoviča kot bivšega izdajatelja "Vala" v zvezi s preiskavo zaradi atentata na Čuvaja na izgon iz Zagreba za 10 let. Marjanovič se je proti tej odločbi pritožil na vlado, ki mu je te dni iz ročila odlok, v katerem se v ce loti potrjuje policijska odredba Marjanovič je naslednji dan od potoval iz Zagreba. Gora McKinley osvojena. Dawson, 9. avg. — Štirje člani He rs c bel Parker ekspedieije, ki so preiskali iztočni greben gore McKinlev ter dospeli v višino 20,000 čevljev, le radi viharja niso mogli prav do vrha. V ponedeljek so se vrnili v Seattle. Ekspe-dicija je preiskala dosedaj še popolnoma nepoznane krajine Ter tudi dokazala, tla je mogoče dospeti na vrh gore McKinley od severne strani, črez Muldrow ledenik. Pameten ukrep. Albany, N. Y., 9. avg. — Da se prepreči zvišanje pristojbin, je zavrgla danes komisija za javni promet prošnjo Neodvisnih iu Bell-telefon družb, ki so bile poprosile za konsolidacijo. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Marko Zdelar iz Elizabeth, N. J., v Drganič; Anton Seretin iz Carbondale, Pa., v Koprivnico; Jurij Poje iz Sheridan, Wyo., v Kočevje; Kata Štefanič iz Me-Henrv, S. Dak., v Dragatuš; Mihael Polič iz Jerome, Ariz., v Delnice; Mara Vranek iz Alexandria. Pa., v Pitomače; Martin Znidaršič iz Mulberry, Kaus., v Sevnico; Ivan Turkovič iz Youngstown, O., v Koprivnico; Fran Golob iz Henry. W. Va., v Mirno; Jakob Perušek iz Henry, W. Va., v Podcerkev: Josip Le-ban iz Johnstown. Pa., v Srednje ; Alojzij Skočir iz Johnstown, Pa., v Veliko Loko; Franjo Pos-čič iz Vallhalla. N. Y., v Ruka-vac; Juro Tomaževič iz New York City v Zagreb; Vinko Rie-del iz Brooklvna, N. Y. v Dom- 1 zale; Mile Viikotič iz Lackawanna, N. Y., v Drljače; Jovo in Marija Banič iz Calumet, Mich., v Reko; Marija Cimeša iz Farm-ington, W. Va., v Zagreb; Josip Žveglič iz Helper, Utah,* v Sev-1 nico; Ivan Žlajpah iz Cleveland, O., v Ljubljano; Anton Alfiero-vie iz Salt Lake City, Utah, . v Trst; Vincenc Koreli iz Weaver, W. Va., v Trebnje; Josip Toma- Slo vensko katoliško B==—-■—g podp, društvo svete Barbare B a 2a Zedinjene drŽave Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Penn«ylv&ni»- ODBONNlKli ' Predsednik: MARTIN QERf'MAN, Box 638. Forest City F«. Podpredsednik: JOSEF PETERXEL, Box U6 Wlllock. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 7u7. Fcreut City Pa > II. tajnik:: ŠTEFAN ZABRlC, Box 608, Conemaugh. Pa. ' Blagajnik: MAHTIN MUHlC, Box 637, Forest City, P*. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 647 Forest City Pm. L nadzornik: IGNAC POOVASNIK, 4734 Hatfield St.. Plttsburfc P* n. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne Pa IU. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd'St., Ro« Bprin«s, ,Wj§ POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik perot. odbora: PAUL. OBREGAR, B> jkupljenih akrov. Pridi sam in 'poglej in se ne daj vabiti v kra-' | je. kateri niso za-te. ali pa med j i ljudi, kateri so tujci. Iščemo sa-i | mo pridnih rok. Sto dolarjev ta-i i kaj na vsakih 40 akrov, ostalo i j mesečno po 10 dolarjev. Ne boš; ;se kesal, kakor se ne kesajo listi,! t ki ao že letos naseljeni, ker bodo j i imeli že s prvim pridelkom zem-j ljo plačano. Ne zdihuj nad dra-| j gin j o in odiranjem, če si lahko j pomagaš. Torej pridi, ali pa piši. prej na lastnike: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Avenue, Chicago, 111. !_____________ NAŠ GOSPODAR, | edini slovenski magazin v Ame-i riki. Izhaja na 32 straneh vsak j mesec in velja za vse leto samo, $1.00. Prinaša podučne članke za I gospodarstvo, gospodinjstvo, le-! i pe povesti, razprave o naših gi-j j ban jih in zanimivosti iz celega, ! sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, ' | <10-8 v 2 d)___Chicago, 111. i ZAHVALA IN PRIPOROČILO, j1 Tem potom se najtopleje za-j^ bvaljujem Jugoslov. Katol. Jed-', noti, kakor tudi članom društva h sv. Jožefa štev. 89 v Gowanda, j N. Y., ki so mi tako točno izpla-i] čfili svoto $1030, ki sem jo imela i za dobiti od Jednote, in sicer $1000 kot smrtnino in $30 bolne , podpore za -Fran Rotarjem. Nadalje toplo priporočam Jugoslov. Kat. Jednoto in nje društva vsem rojakom širom Ameri- t ke, pri kateri se vsak lahko za- I varuje zraven smrtnine tudi za i vse druge slučaje bolezni in po- f škodb in katera tako točno in hi- s tro izplačuje vse svoje obvez- r nine. k S spoštovanjem udana c Ana Rotar. POTREBUJE SE delavce za izdelovanje dog. Max Fischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn (6—8 v d) NAZNANILO. Ker sedaj pošiljam vino in žga nje na drobno iu debelo le iz svo jega vinograda, zalo mi je naj priličneje, da dobim vsa naročila naravnost na mojo vinarno \ Santa Helena, Cal. Vino poiiljait tudi v posodah po 5 in 10 galon seveda mora vsakdo plačati $1 zč posodo. Lanski drožnik in tropinjevec 100 proof močan pošiljam 41 gčilone za $12, 10 galon za $25 ii, 50 galon drožuika za $105 iu 51 galon tropinjevca za $110. Ce kdo naroči 28 ^ralon vina. st poleg tega lahko prosto vožnje pripelje tudi 4'L. galune žganja Ive dor je že bil v Californiji mu je gotovo znano, da j«- vine iz S:mta Helena vinogradov sta no vi t ne je iu okusneje, kakor ka tero drugo. V slučaju, da me o sehno kedo izmed rojakov obišče lahko že iz postaje vidi moj na pis na distileriji. Za obila naročila se toplo pri poročava Stefan Jakše in sin S. .M. Jakše P. O. Box 161, Santa Helena, Cal ■—--------— ar Potrebuje se STROJARJE za delati v dvorišču in v strojar-ni pri čiščenju in strojenju kož. Dobra plača in stalno delo skozi celo leto. Nizka najemnina za o-žcujeiie. Pridite takoj! Procter, Ellison & Co., (5-8—9-9) - Elkland, Pa. NA PRODAJ ALI V NAJEM. Nudi se desetkrat boljša prilika kakor kmetija. Se proda ali pa da v najem s prosto najemnino za 3 mesece. Kdor se zanima, tiaj piše in pošljem mu pojasnila in sliko od poslopja. F. F. Ztior, P. O. Box 497, Pueblo, Colo. (8-10—8) ?0Z0R! Priporočam svojo novourejeno SEDLARNICO, cjer izdelujem vsakovrstne nove iOnjske oprave in popravljam »tare. Pri meni je dohiti blago /sakn vrste, popravlja se žiinni-?e, stole in zofe. Frank Pire, >816 St. Clair Ave., Cleveland, O. (10-13—8) NA PRODAJ e saloon z veliko dvorano za :borovanja. (Sedaj zboruje pet 1 ruštev.) Radi družinskih raz-ner se ga proda takoj. Vprašajte >ri: J. Redlich, Wine Bottler, 6 Warren St., New York City. IŠČEMO 00 premogarjev za stalno delo. )obra plača. Bear Run Coal & Coke Co __Sidney, Pa. NAZNANILO. Znana tvrdka za društvene po-rebščine F. Kerže Co., 2616 S. .awndale Ave., Chicago, 111., je sdala krasne nove cenike z mno-imi slikami. Cenike pošilja za-tonj. Katero društvo rabi kaj, aj se obrne do rečene tvrdke, atera drage volje pošlje takoj enik in da pojasnila na vse. (10-13—8) GLAS NAHODA, 10. VEL. SRPANA. 1912. Na obrežja Ljubljanice. Ljubljana s* je izpraznila. Prvi bo jo zapustili študentje in študentke. to je tisti element, ki polni vse nifSto z življenjem in daje vsemu uličnemu vrvenju barvo in značaj. Zdaj, ko jih ni več. ko ne slišimo več njih razburjenih pogovorov o znanstvenih problemih in nogometnih tekmah, o krivičnih profesorjih in hudih gospodinjah, zalijh igralkah in smešnih katehetih, ko več ne vidimo njih ognjevitt-ga in vender tako nedolžnega koketiranja, zdaj šele čutimo, kako majhna je Ljubljana brez dijaštva. Seveda občutimo to še bolj. ker so s študenti in študentkami vred odšle tudi različne rodu v ine na letovišča in je izginila velika večina najlepših ženskih klobukov. Celo Selenbur-gova uliea. ki je za Ljubijatio t<>. kar je /:< Pariz boulevard, za Dunaj K;»rjitnerea in za Trst korzo. je v večernih urah prazna. Smo pač v vroči sezoni, ko postane Ljubljana tako podobna Skotji Loki in Višnji &r«»ri. kjer po zanesljivih sporočilih m rjo ljudje sa mo vsled dolgočasja. Tudi Ljubljanico so izpraznili in s tem provzročili malo izpre-inembo v enoličnosti našega poletnega življenja. Odprli so Gruberjev kanal: i*- prav malo so ga odprli. « voda kar drvi po njem. da je Ljubljanična struga skoraj prazna. Pogled na Ljubljanico ni zdaj prav nič prijazen in samo z grozno misli človek na čas. ko bo izginilo še to matu umazane vode in bodo samo kanali zijali... A vendar je zdaj na Ljubljanico osredotočeno zanimanje vseh tislih, ki so morali ostati v mestu, ker nimajo ali ne denarja ali pa ne časa ali pa obojega da bi šli na letovišče. Struga je polna blata, kamnov in erepinj, toda kdor pride po obrežju ali čez kak most, vsak se ustavi in začne z j napeto pozornostjo gledati v stru- j go. Poetičen človek bi utegnil mi-! hliti, da iščejo ti ljudje slednje i po vod njega moža. ali da skušajol utegniti. kater»- izmed innogošte-1 \ili:ih fevljtv. ki leže \ vodi, je, imela na nogah Prešernova l r- j ska. ko je s povodnim možem ple- j bala svoj zadnji valček, toda ta | pozornost, posvečena Ljubljani-j rini strugi, ima ves drug in sicer j prozaičen izvor. Ka/.nesla se je namreč govorica, da je eden tistih1 dečkov, ki stikajo po vodi in via-! t"*ijo iz nje stare kast role in strga-; ne škarpelje. našel v vodi zlato uro. 1/. te govorice se je porodil v nekaj urah popoln roman o skrivnostnih zakladih, ki leže že sto-' let ja na dnu Ljubljanice. Po ljud-i bki govorici ne !«•/.«• v strugi samo; srebrne in zlate ure. nego tudi ve-; like množine starega denarja, be-uečanskega in turškega, cesarske-j ga in franeoskega, z demanti o-! krasen i meči, •zapestniee in prstani m ukradeni keiibi in monštran-j i-e. In to je vzrok, da stika mladina s tako vztrajnostjo po blatu \ strugi in da se vsak ustavi, kdor' gre po obrežju ali čez most in da gleda tako dolgo in tako pozorno v vodo, kajti vsak upa. da se mu zablišči izpod kamnja če že ne z demanti okrašen meč kakega turškega paše, pa vsaj kak prstan ali kaka zapestnica. Ker sem slovenski literat in imam torej mnogo časa. pa nit-denarja, sem šel tudi jaz te dni ua obrežje naše ljube Ljubljanice. < >d stare "cukerfabrike" pa gor do Marijinega kopališča sem korakal, počasi m dostojanstveno in sem gledal v vodo in imel v duhu dolge pogovore z boginjo srečo. Lepo sem ji pihal ua srce. (Jlej. sem ji rekel, slovenski literat sem, celo leto sem vsega sku-, pa j samo šest ur delal, ves ostali čas pa seui stradal. Ali nisem potreben. da bi se šel odpočit na Bled 1 Tam so zdaj ministri iu generali. ekcelenee torej vsake vrste, samo slovenskega literata, ki je vender med umstveniki tudi ekhcelenca. ni tam nobenega, kar za našo deželo pač ni častno. In | (?lej, sem ji dalje rekel, kako za-j doščeiije bi vladalo v vseh krogih, i 5e bi jaz na Bledu prav izdatno poniževal klerikalce, ki imajo občino v rokah pa so zdaj zaradi le-j tovisčarjev skrili svoje prepriča-1 nje. O, jaz bi te klerikalce prisilil, j ia bi javno zatajevali svojo lastno stranko in s posebnimi resolu-J ■ijami jo obsodili, kajti za leto ! liščarski cvenk store vse. Celo' uipnika bi prisilili, da bi v cerkvi! »oljubil kako okroglo žensko. Alij noreš zahtevati še kaj več? Tako sein govoril boginji sreče, i ili govoril sem zaman. Celo ta poganska boginja nima nič značaja, sie drugega nisem hotel, kakor I l& naj mi pokaže tisto monštran-. \ ' co, ki leži na dnu Ljubljanice, a j še te skromne želje mi ni izpolni- j la. dasi bi bil. jaz zadovoljen že j z nepristno monštranco. kajti v i denar bi jo že spravil, če ne drug-! je, pa pri dr. Mantuaniju, ki še! Šildkrote od človeške glave ne lo-, jči. še manj pa zna razločevati ' med pristno in nepristno mon-l štranco. Od iskanja v Ljubljaničini strugi pod blatom ležečih zakladov so me odvrnili ribiči, ki so se lotili i ribjega lova vprav vehomentno in j !so ujete ribe kar sproti prodajali, j i Dolgo sem jih gledal, te praktične može, ki niso tratili časa z is-' kanjeiu ur in prstanov, nego soj jpolovili. kar se je dalo dobiti. Ko i ! bi bili mi slovenski literatje tako jrazumni ljudje, kakor so ti ribiči,j i bi marsikateri izmed nas že lahko imel svojo vilo na liledu in bij I nam ne bilo treba se poniževati; 'pred boginjo sreče in založniki. Truden in naveličan sem se u-1 stavil pri starinarjih in sem koti j literat seveda ogledoval tiste! J *" špehe"ki jih imajo naprodaj.! i Nič posebnega ni bilo videti, sa-; ime jiiristične in beletristične spise. Toda vender — med knjigami j je tičala stara knjižura z oguljeno vezavo. Za dvajset vinarjev je i bila na prodaj in odštel sem ta1 jkapitaiček v tisti-nadi, da bom j knjišuro. ko jo prečitam, vsaj s' j Umi odstotki dobička prodal o-I skrbniku c. kr. zbirke špehov in j klasikov v poslopju II. državne i gimnazije. Knjižura je stara in nima več ne naslovnega lista, ne začetka in ne konca, pač pa je na platnicah z lepimi okroglimi črkami zapisa-j no "Helena Stibingerin Lavbach 1769.' Nekaka učna knjiga do-' i brili manir in lepega obnašanja je 'ia knjižura. Počasi sem šel svojo pot ob obrežju in listal v tej knjigi. ki je polna lepih naukov: "Pri obedu ne smeš svoji sosedi ponudili jabolka, v katero si že sani ugriznil — t V se ti začne pehati. ' reci svoji sosedi "z dovoljenjem" I— t V prinesejo na dvoru veličanstvu namerjeiio jerebico, morajo j kavalirji vstati in se jerebici spo-jštljivo prikloniti —" Take in enake nauke sem čital; ' v knjižici gredoč po obrežju in pri tem razmišljeval, kak«) zelo jej j moralo biti v letu 1769. v Ljub-; ljani v čislih lepo obnašanje, da si je Helena Stibingerin nabavila j posebno učno knjigo dobrih ma-i nir ter ji posvečala tako pozorno-i st. da si je še podčrtala odstavek i ;o pozdravljanju veličanstvu na- j merjene jerebice. In ker je Hele-I na Stibingerin dala za to knjižu-ro najmanj staro "cvancgarco". ! jaz pa sem jo dobil za dvajset vi-j , narjev. sem začel preudarjati, i kako hitro pada vrednost dobrih i manir. V tem trenotku se je pri: frančiškanskem mostu zaletel vame kolesar s tako silo, da me je' skoro podrl in sem se jaz komaj i vzdržal ua nogah. Prav čedno oblečen mlad gospod je to bil in dasi se um je mudilo naprej, ine je vendar mimogrede v vsi naglici i podučil, kako vrednost imajo do-! brc manire vsaj po njegovi sodbi.! Ta poduk mi je dal z besedami: "preklet vosu — inirkej — hudiči neumen'" — In že je izginil. Po-I snel sem iz teli besed, da dobre j manire dandanes še ticka niso i vredne. To ine je tako ujezilo, da sem vrgel za dvajset vinarjev kupljeno knjigo lepega obnašanja v Ljubljanico, saj so taki spomini ua nekdanje navade dandanes popolnoma nepotrebni, kajti da' ima moj kolesar silno mnogo somišljenikov o tem nič ne dvornim. | t e so časih pozdravljali še pečene jerebice — dandanes pa čedno oblečeni ljudje zmerjajo mirne pešce — potem učna knjiga Helene Stibingeriuove ne spada drugam. kakor v Ljubljaničino stru-i go, kjer leže v blatu še veliko več-j je dragocenosti, prstani in zapestnice. srebrne in zlate ure, meči in i monstrance. i Ljudje bodo še dolgo brskali' po Ljubljanici, iskali dragoceno-i sti in se zadovoljevali s kastrola- i 1 mi in klobuki, samo učne knjige o lepem vedenju se ne bo nihče i dotaknil. Alojzij Srebotnjak v"S.N."| i Glavni dobitek rokodelskega po-| močnika. \z Berolina se javlja: Neki u-j bogi potujoči rokodelski pomoč-j t nik je ua svojem potovanju po j jSpesartu prodal nekemu kroš-j ! njarju svoje zadnje vrednostno , j imetje, srečko zadnje avstrijske; : državne loterije. Srečka je bila izžrebana in srečni kupec je za- { del 60,000 kron._J "GLAS NARODA" JE EDINI1 SLOVENSKI DNEVNIK v zde. j drž. naroČite se nanj. i = Cenik knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York. N. Y. MOLIT VENIKI: DUŠNA PAŠA, vezana $—.80 z zlato obrezo 1.— POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano —.85 SVETA URA, zlata obreza fino vezana 1.20 SVETI ROŽNI VENEC, —.50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano 1.—' VRTEC NEBEŠKI, ▼ platno vezano • —.40j i POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan —.25 Abecednik nemški —.25 Ahnov nemško angleški tolmač, —.50 j Evangelij, vezan —.501 jDomači zdravnik —.50 i Nove kuharske bukve, vez. —.80' Nemščina brez učitelja —.50 j Grundriss der slovenischen Sprache, vezan 1.— ; Hitri računar, vezaa —.40 Angleščina brez učitelja —.40 j Mala pesmarica —.30, i i jAngl. slov. in slov. angl. j slovar —.40 j j Prva nemška vadnica —.40 Katekizem, mali —.15 veliki —.40 Pesmarica Glasbene Matice, fino vezana 1.25 Prva računica, —.30 Slovar slovenako-nemški (Ja* nežič - Bartel) nova izdaja, 2.50 ] Slovar nemško-slovenski (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja 2.50 Zgodbe s v. pisma, atare in nove zaveze, vezane —.50 i žirovnik, narodne pesmi, ve-i zane, I., II., III. in IV. zvezek, Tsaki po —.50 ; ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: ! Andrej Hofer, _.20 i Avstrijska ekspedicija, —.20 Avstrijski junaki, broš. -—.70 ' vezan _,90 i Baron Trenk, # —.20 Bele noči---, —.20 ! Belgrajski biser, —.15 ! Beneška vedeževalka, ;—.20 'Beračeve skrivnosti, sto zvezkov, 6._ Beračica ;—.20 I Boj za pravico, —.35 'Božični darovi, —.15 i Bucek v strahu, burka — 25 Burska vojska, —.25 i Car in tesar —.30 j Cerkvica na skali, —.15 Cesar Fran Josip, —.20 Človek in pol 1._ Črni bratje —.201 Ciganova osveta, —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— Cvetke, —.20 Cas je zlato, —.25 Darinka ni&la Črnogorka, —.20 Deteljica, življenje treh kranj. bratov —.20 Dama-s kameljami 1.— Deset let v peklu —.30 Doma in na tujem —-20 Dobrota in hvaležnost —.60 Dve povesti, —20 Dve čudapolni pravljici, —.20 Erazem Predjamski —.20 Evstahija, dobra hči •—-20 Fabiola —.35 Fra Diavolo, —.25 Friderik Baraga, —.35 George Stephenson, oče železnic, —.25 Golobček in kanarček, —.20 Godčevski katekizem, —.20 Grof Radecki, —.20 Grofica beračica, sto zvezkov 4.— Hedvika, banditova nevest —.20 Hildegarda, —.20 Hirlanda, —20 Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek po —-20 Izdajavee —-35 Islandski ribič 1-— Izlet v Carigrad —20 Izdajalca domovine, —.20 Ivan Resnicoljub, —.20 Izanami, mala Japonka, —-20 Izidor, pobožni kmet, —.20 Izgubljena sreča —-20 Jama nad Dobrušo, —.20 Jaromil, —-20 Jazbec pred sodnijo, —-50 Jetnikovi otroci, —50 Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kaj se je Makaru sanjalo —.20 Kako postanemo stari, —-30 Kako se je pijanec izpreobr- ail —60 Kar Bog stori je vse prav, —.15 Kraljevič in berač —-25 Kraljica Draga, —-20 Krištof Kolumb, —-20 Križem sveta —-35 Krvava osveta —-20 Krvava noč v Ljubljani, —.40 Lažnjivi Klju^ec, —20 Leban, sto beril, —-20 Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka, 5.— Mali vseznalec, »—.20 Marija v zarji slave —-35 Marija hči polkova, —-20 May: Eri, — 20 Mir božji, —-70 Mladim srcem —-35 Mirko Poštenjakov!5, —20 Musolino Mlinarjev Janez —-35 Na krivih potih, —35 Na jutrovem —-35 Na preriji, r —-20 Naseljenci, —-20 Naselnikova hči, —-20 Naš dom 4 zv. L Navihanei — Navodilo ,za spisov an je raznih pisem, —-75 Nedolžnost preganjana in po- veličana, —20 Nezgoda na Palavann, —20 Nikolaj Zrinski —-20 TALIJA: Cigani, —.40 Županova Micka, —.20 ! Prvi ples. —.20 i V Ljubljano jo dajmo, —.20 j Brat Sckol, —.20 Dve tašči, —.20 i Bratranec, —.20 I Nemški ne znajo, —.20 Putifarka, —.20 Doktor Hriftar, —.20 Pot do srca, —.20 V medenih dneh, —.20 Raztresenca,- —.20 Idealna tašča, —.20 Starinarica, —.20 j Revček Andre jeek —.40 t RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, hu-moristične, božične, novoletne in velikonočne po —.03 ducat po —.30 Razglednice: Narodna noša in mesta Ljubljane, ducat —.35 Razglednice z 10 slikami mesta New Yorka 5c --------—J--------- Razne svete podobe po —.05 ducat —.33 Album mesta New York ■ krasnimi slikami mesta, —.85 ZEMLJEVIDI: Zmljevid Avstro - Ogrske, mali —.10 veliki —.25 j Zemljevid Kranjske dežele, mali —.10 Zemljevid Združenih drža?, —.25 I Zemljevid Evrope vezan —.50 Zemljevid Gorenjske z novo bohinjsko in tržiško železnico, —.25 Zemljevid celega sveta —.25 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, O-hio, Pennsylvania in West Virginia vsak 25c koinad. OPOMBA: Naročilom je prilo-! žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pil vseh teh cenah že vračoiu*. Sedaj je čas da kupite farmo. Želimo da kupite farmo v onem letnem času ko se morete najboljše prepričati, kaj in kako more na dotični zemlji rasti. Meseca avgusta je za to najboljši čas, ker v tem mesecu dozore različne vrst*- žita. kct pšenica, rž, ječmen, In koruza, dočim se proso in ajda najlepše razvijata. V avgustu dozori tudi sadje: maline, zgodnje vrste jabolk in slive. Avgusta so v najboljši rasti krompir in druge rastline z gomolji ln vse vrste sočivja. Prepozno je že da bi videli, kako raste trava in detelja na naših bujnih senožetih, ker je prva košnja že pri kraju. Videli pa bodete polne svisli in kupe sena, katerega niso mogli spraviti v prenapolnjene svisli. — Povedli vas bomo v okolico Ashlanda, pokazali vam bomo farme, seznanili vas bomo z vašimi rojaki, ki so že tam naseljeni in z amerikanskirni farmerji, ki žive v teh krajili že deset, 15 ali 30 let. Vprašajte jih, kar želite, da spoznate gospodarske razmere v teh krajih iti ako vam bo se vsv po volji, kar boste videli in čuli, potem kupite farmo. Sigurni pa smo. da boste tam kupili zemljo, ko boste zvedeli vse, kar vas je zanimalo. Mnogi odidejo pogledat farme v druge kraje preje predno pridejo sem. kupijo pa tu in ne drugje, kar je najboljši dokaz, da so zemlja in gospodarske razmere krog Ashlanda veliko boljše kot drugod, ker bi sicer ljudje ne kupovali tukaj zemlje. Ako torej nameravate ku piti farmo, ali sedaj ali pozneje, pišite nam po vzorce našega glasila "Goods Colonist". Pošljemo vam jih brezplačno ter vam Jih bomo pošiljali vedno, kakor hitro izide nova številka. Ta list vas seznani z gospodarskimi razmerami v teh krajih, kar bo velike koristi za vas, kadar se enkrat naselite v teh krajih. I The James W. Good Company, Ashland, Wis. _._ 1 Phon* 346. f j Hi , „/W wkih Crt. ^ 1 VT POŠILJA denar v «tar kraj saacsljive g SgfBgP^ in polteno i UPRAVLJA vse v notarski posel ipada* ječa dela. F Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt S t.. Hew York. ■ že»*ke roke. Ziiani so tudi elek-^r^Vii prižigalniki za smodke, ki se precej razširjajo. Triumf na :polju elektricitete pa je gotovo dosegla pred vsemi iznajdba |električnih odej. Te odeje so od 'zunaj videti kot zelo debelo vol-,nato blago, ki je popolnoma gibljivo. V svoji notranjosti pa je 'odeja prepletena z žicami, ki jih • segreva električni tok in tako nudi odeja človeku umetno gorko-'to. Nadalje so iznašli aparate za kuhanje jajc, ki obenem tudi s posebnim znamenjem dajejo signal, kdaj so jajca dovolj kvihana. [Kuhinja, ki ima vse te tehnične pridobitve izvedene, je gotovo v ivsakem oziru praktična in higi-jenična. Garancije pa seveda tudi taka kuhinja ne bode mogla nik-dar dati. da bo nudila vedno o-1 kusne jedi. Zadnje bo ostalo od-j visno vedno le od gospodinje ali ; od njene kuharice. ZDRAVJE. ; Kako se malim otrokom priuči grgranje. Kako zelo potrebno je, da se naši malčki privadijo že v kolikor mogoče nežnej mladosti u-jinetnosti grgranja, uvidijo matere navadno šele trakrat, ko zro resnosti bolezni svojega ljubljen- j |eka v oko in v obupu vi jejo roke' za dragoceno njegovo življenje,) nad katerim že čuva smrtni an-i gel. Tako težavno, kakor si'pred-j stavljajo mlade matere, to delo tvendar ni, treba je le ljubeznjive ivstrajnosti in otročiček bode kma- > lu pokazal svojo umetnost. Mati! se vsede vzame otroka naročje, tako, da leži vznak, in jo gleda, potem 11111 smehljaje z grlom izgovarja rrrrr tako dolgo, da jo jjaine posnemati z rrrrr, nakar; mu hipno vlije čajevo žličico vo-j de v usteea, katero grgra s svojim rrrrr in jo slednjič pogoltne, 'kar mu pa čisto nič ne škoduje. V začetku se bode malček malo davil in nakremžil, če pa razume mamica se lepo smejati, ga pri dobri volji ohraniti in hvaliti njegovo umetnost, bode mali pored-j než tudi dobrovoljno zahteval' "še enkrat, še enkrat", tako dol-' go. da bode znal. Ko bode svoj j rrrrr brez napake grgral, mu ma-j mica ukaže vodo izpljuniti, kar i (bode tudi naredil, ako mu bode j glavico v istem trenutku nagnila, j ko bode izgovarjal zadnji rrrrr. Kako vesel bo malček, ko bo vi-;del ljubo mamico, kako je vesela jin se smeje njegovi umetnosti, d.i [se bo igraje priučil grgranju, posebno ee ga mamica nazadnje pohvali in razveseli s kako lepo! igračo. Ob času davice ali druge vrat- j ne bolezni pa bode potem malček J sam pomagal zdraviti in ljubljeni svoji mamici odvzel mnogo skrbi in strahu. Zato naj nobena mati ne zamudi svoje male že v prvem J letu rojstva privaditi te veievaž-. ne umetnosti. se gospodinje. ''Kuharica stoji ob ognjišču in zavrti mal vzmet. S to malo kretnjo je izvršila vse težavne mani-puiacije, ki so bile prej potrebne, da se je pristavilo juho k ognju. Še mal zavrtljaj in čez nekaj časa že začne vreti v električnem loncu. Brez šuma in nevidno delujejo skrivnostne sile, ki opravijo vse to. kar je preje plapolajoči in prasketajoči pre-mogovi ogenj v veliki odprtini ognjišča. Ta ko se pričenja neko poglavje v knjigi, ki jo je nedavno izdal nemški pisatelj Arthur Furs t pod naslovom *'Die Wunder um uns". Knjiga je zanimiva, t ujino. kaj piše nadalje o kuhinji bodočnosti: Kuharica v električni kuhinji more pripraviti kosilo z belimi glacč rokavicami, akoravuo navsezadnje pripravlja jedi z istim umazanim premogom, kakor njena tovarišiea v nekdanji kuhinji. Samo da jo moderni princip raz delitve dt-la varuje pred tem, da lii sama metala premog v štedilnik ter ga s težavo vnela. Ta težki trud odvzami dami spretni kurjač v električni centrali; ta vlači zanjo skupaj premog, ki ga meče v kotel in neguje ogenj, toči tudi znoj, ki ga je prej potila kuharica pri vročem štedilniku. Sila plapolajočega plamena se potem, ko spremeni vodo v paro in goni razne stroje, napelje po svetlih žicah v električne kuhinje in več kilometrov daleč od plamena je juha ''pri ognju'*. Živila, ki se lahko in hitro pripravijo. kakor kava ali čaj. se morejo skuhati na belopogrnjeni mizi sami, in električna industrija nudi že na razpolago kavne in tajile posode, ki se razlikujejo ,»d navadnih samovarjev samo v tem, da so zvezane z lestencem nad jedilno mizo po bakreni žici, ki dovaja električni tok. Toda tudi v onih domačih gospodarstvih, kjer se vsled še vedno znatnih stroških ne uporablja električnega kuhanja, se bodo ra-;li posluževali aparatov, ki služijo za to, da se z njimi ohranjajo jedi tople. Poleg kuhalnih plošč, na katerih zavre v posodah voda, izdeluje industrija tudi plošče, ki iajejo samo toliko toplote, kolikor je potrebno, da se jedi nanje postavljene ne shlade. Na teh ploščah* jed ne more vreti nikdar. Zelo pripraven aparat je elek-irični samovar. Postavi se ga direktno pod vodovod in nudi, kakor hitro se odpre pipo. po kratkem času popolnoma vrelo vodo. Seveda ta naprava ni poceni, ker »e Jtij hitro proizvajauo gorkoto porabi tudi mnogo. Naravnost idealno orodje za gospodinjstvo je tudi električni likalnik. Izdelujejo jih v vsakovrstnih velikostih. oil velikanskih, 20 funtov e/kih, do najmanjših v velikosti JUGOSLOVANSKO PODPORNOZDRUŽENJE "SLOGA" Ustanovljeno 9. oktobra 1911. -i Inkorporirano 16. decembra 1911. v Milwaukee, Wisconsin. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Ropp. 450 Soth Pierce St., Milwaukee. Wis. Podpredsednik: Frank Zakraišek, 1115 N. 8th St. Shebovgan. Wis Tainik: Frank Matitz, 311 Madison St , Milwaukee, Wis Blagajnik: Frank Banko, 504S National Ave West Allis, Wis. NADZORNI ODBOR: 0 Predsednik: John Ermenc, 28$ Grove St., Milwaukee. Wis. 2. nadzornik: Matevž Strglic, 415 Florida St., Milwaukee, \\*ia 3. nadzornik: Tnton Tominšek, 2S3 Reed St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: 1. porotnik: Matijaz Šimenc, 444 Park St., Milwaukee. Wis 2. porotnik: Frank Robida, 111* Franklin St.. Port Washington, Wis. 3 porotnik: Frank Podlinšek, 2&S* Clinton St., Milwaukee Wis VRHOVNI ZDRAVNIK: P. Langland, M. D., Ofice 30J» Stumpf & Langhoff Bldg , Telephone: Scott 8203. Račun od 1. aprila 1912 = do 30. junija 1912. a________D O H O T K_I ____I Z L> A l K. I | St«iU čU.« ia d»>< ! ■ s I S I - TJ I 'c * I i 2 i -i : -sh : -S- ~ešS -s s -s 1 2 s c 2- • -3 i c P. ® .2 — e I g o — M -- 3. i! S « —= rt i s i s- H < II is? i i if i : i |§ il s i ! 3 | ž j s i j r J 05 ** j s - r i - « 1 M2i 16 6012.V 751 3-2 9H : 31 6u 40 4711 | 125 u?;«. m 241 •2 1H2 j 8 11 75 1 75 1 l'50 ; o 161 27 j 27 44 3 101) : i ; 8 75! 75 ll 1 1^0)50 76 j 76 37 37 4 92! 2U 11 50 3 126; 50 21 j 2|j- 35 1 ' 36 o 7l| 12! 1 50 2 25 5 50 2 &4-25 27 I 27 21 lil 22 6 4! 1 j I J 90 : 4jiK) j I__i__I 8] 8 1100 oŠ 93 75 5 25 1 25 44lŠ0 39 5u I34u55| TiJT 747 | 378 1 3 388 DOHOTKI: ^ -Asesraent , 1100.CO Pristopnina 56 00 lzvanredni naklad ji3 75 Potni in prestopni iisti 5.25 Premembe oporok 1.25 Znaki in vplačilne knižice 44 SO Zaostali dolg 3»-50 Skupaj 1340 55 IZDATKI: # Bolniška podpora 622.00 Za izgubo persta iz usmrtnine n" "0 Za pogreb iz usmrtnine 76.00 StroSki glavnega' odbora bi> du Skupai 806.59 Ostanek 533.S6 Prenos od meseca marca 6150 28 v gotovonini 6684.24 DENAR NALOŽEN. Xa German Amerikan Banku 3S23 27 Na Marchal Isllei Banku 26.50.30 Na čekovnem računu 71.07 Xe vrnenih čekov 124.05 N'a rokah plav. blagajnika 15 55 V jrotovini 6684.24 NI SPOZNAL VZROKA. GLAS NARODA. 10. VEL. SEP ANA, 1912. ' ---1 ---—---'-------—--— r W^JMVV-var^vr-> ZA SMEH IN KRATEK ČAS. SLAB POKLON. :L.; ... da žena vedno poljubi. kadar prideš do- , • - i ■■'i'., vti-ri :.• /atu. «la i/ve. če st-ru bil v gostilni". Ni razumel. Znižana globa za tujce. V iVrolin so prišli angleški dija-ki. ki so tam marsikaj doživeli. Kden i/.med njih je pravil svojim j tovarišem: "Včeraj sem morali plačati tri marke globe. Vsi so ti a naenkrat vprašali: "Zakaj?'' "Sel sem če/ železniški tir. In čuvaj mi je rekel, da je to poceni, j Plača se tri marke za en tir. a jaž sem sel čez šest tirov. Toda ker .•ti! iujce ... so mi napravili niž-jo globo. Nepričakovan odgovor. Tuj gospod vpraša pred frančiškansko cerkvijo Jitrmana: "Prosila. kje pa je pošta ?" Jurnii'n, ki hudo jeclja, mu od-»'ivori : "P-p-p-pa r-r-av-no ni-in-nii-uc v-vpra-vprašale; č-č-č-če b-!»-li \ vpra-vprašali k-k-koga d-1 dr di ii/i-g.t, h b-bli ž-ž-ž-že t tam.' Po šoli. Malček: "Ata, danes so nam pravili v šoli gospod učitj, da pohajamo ljudje od opic«'. Ali je to res.'" Ata ' ki je prišel ravno nekaj \injen domov : "Ti že ti. jaz j»a n«*, to dobro v«* i n. i "Zakaj si•• tako žalostna, gospodična " "Ah ua dirkaiišč>i s mu izgubila "No. /.akaj pa niste šli bolj po- HUDOMUSNEZ. "Ali pijejo krave vedno toliko vode?" - % ! 1/. t« -a lahko izpre vidite. zakaj je mleko vedno tako vodeno. Točen odgovor. TVpi: "Papa. zakaj so pa črne jagode bele .'" Oče: "Zato. ker so še zelene." Lčitelj: "Janezek, ali veš kam človeka pijančevanje pripelje.'"' .lainv.ek: "V gostilno." V ZRCALU ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA. Obrekovanje ženskega spola. Hudomušne/ je o moderni ženski zapisal tole krivo očitanje: "Ženska je samo tedaj srečna, če more vtakniti noge v preozko v-butev. glavo pa v preširok klobuk." Iz parlamentarnih govorov. Pomanjkanje in draginja mesa izliaja predvsem iz tega. ker se ljudje ne množe sorazmerno sorazmerno z živino. Jako važna pn-noga poljedelstva je torej reja živine. kateri se imam tudi jaz čast prištevati. Da. gospoda moja. če varujemo (mi) živino, varujemo tudi Sebe. * * * Po mnogih blodnjah sem prišel slednjič na gnojnico, ki me je do-sedaj popolnoma zadovoljila ; tudi maslen smrdljiv gnoj mora vsakega človeka napolniti z veseljem. bro. t Tehten vzrok, g^r r- IpkV. S\ -rr • I • v < v^m jI "No. gospod Mernik, ali je tudi vas prignalo lepo vreme na prosto.' Kje pa je v asa ljuba go-S]»a ?'' "Saj sem šel vendar na izpre-hod. 2. Umrla llelena Tomaž, cert. št- bila z;< J 600.00. K Jnliioti je pristopila lota 190«. Bolni brat Ivan Borštnar. cert. št->v. 1 10P90 (lan društva sv. Barbare. Stev i>.* v HellwfKxl. I*a. Boleha na neozdravljivo boleznijo vnetje kosti in zlomljene noge. prej«'I odpravnino $ 200.00 z prejemom katere jp prenehal biti Clan. Bolni brat Josip Plan k o. cert. Stev. ,"?C-99. Clan »lruStav sv. Barbare Stev t" v Aspen, i"»»lorado. boleha vsled ponenrec-e- s nja v i >rem »igo kopu prejel pod|M>re | 100 1 do dne 22 julija l~ta 1912 1 Bolni brat Mihael Drnovšek cert. i Atev 3S2K. Clan drufttva sv Marija Zvez- 1 da štev 32 v Black Diamond. Wash., t>«i- i lelut vsled in »škod be v razstreH>i, prejel j podpore $92 "" do dne 1 julija leta l!»la. « Bolni l>rat Ivan Fran< •■!, cert. Stev i H5?i, glede na oseba prepričanja. Za to l»i morale { d. i«.v: ti vse Jednote in Zveze, vsa d r u.š -t vi« in vs>- stranke ti" (rlede na barvo. ! vsaj smo vendar v potrebi vsi enaki. Slovenska sirotišnica \ Ameriki se mora 1 vri-: ničti. i i Geo. L. Orozich. cl tijnlk. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Delavsko gibanje. Din* "-'»v julija -><• j»* z ju/ip-tra kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko Slovenci v in Bolgarov. 25 Makedoncev in Hrvatov j*- prišlo pa nazaj. 14 Hrvatov n»- je odpeljalo v liiomo*t. Svetovnoznano periodično Cerkniško jezero se je skoraj popolnoma posušilo. I/.lciniki. letoviščar-ji. turisti, zlast. pa* dijaki, imajo sedaj najlepšo priliko, si ogledat i čudovite jame in duplin«* eerkni-šk«*«ra j"/.«ra. kakoi *' * * i i orjaške prnioi'i' in miuatit ičn** jame v Skoeijanu pri < Vrkniei. Nagla smrt. Te dni (»opoldne j»-prišla k zasetuiiei Frančiški Kra uiarjevi v S|iid**ntovski uliei št. 7 v Ljubljani leta 1 W>. v Babnein vrtu rojena ter v Preddvor pri Kranju pristojna samska šivilja Marija l»uil»arjeva ter jela tožiti da ji je »labo in prosila, da se nekoliko odpočije. kar ji je Kra-marjeva dovolila. Ko se je pozneje zgrudila na tla. so jo položili! ua posteljo, kjer popoldne izdihnila. Na liet> mesta došli poli-evijski zdravnik gosp. dr. lii u*t , je konštatiral. da je Lombarjevoi zadela Vsled preobilo za v žit e pija-' če srčna kap in odredil, da so njeno truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Iz maščevanja. Pred nekako šti-j rimi meseci so se nekaj sporekli! \ gostilni Alojzija Gorenca v Ar-1 oško«lovala. da je moral iti v Itolnišnico. Žabkar sicer napadalcev ni gftoznaS v -temni noči, t o« i a na sumu ima Hoži«'a in Fab-jančiča, ker ve. da se r«>di g«>rje iz goifja. Zagoneten ogenj. Neki mož se ie vaedel pred kratkim v "mali oddelek dolenjskega vlaka, kjer je bil čisto sam. Dotičnik ni kadilec in tudi vžiga I k* ni imel s seboj. Skozi okno sklonjen, je opazoval ^ življenje na peronu. Nenadoma mu zasmrdi, kakor bi s«- palilo izlije. No. pa to s«* ititt ni nič čn«i-neoa z«lelo. saj je na kolodvoru \ >•• polno najraznovrstnejšega 'lima Takoj nato opazil oblaček «lima. ki je veslal vsled prepiha mimo njegove trlave iz notrajno-sti njegovega železničn«*ga voza. Hkreiic se. jia 11: nikjer nikogar, j 1'edaj pa le sleče suknjič in ga otipfjc na vseh straneh, pa ni nič sumljivega. Končno seže š«* v žepe svojega suknjiča in s«' opeče v roko. V levem žepu j«* namreč tb*l papir in podloga suknjiča. Zapa-, liti je zamogla J»* iskra o«l stroja.' \>vaka druga možnost je izkljuee-j na. izpisani slučaj je pač menda z«*lo!noči po eesti v Mladatičih pri Moknuiogu ^fUetni kmečki' fantje Frane Z'ire. Frane He-povž ter Frane Rus iz Mladotičev. Srečali so se s Vinceiicijein Žitnikom iz II rast ovca. Seveda niso mogli iti drug mimo neznani zlikovci v eni zadnjih noči vlomili v trgovino Ivana Šporina. Odnesli so iz blagajne precej denarja ter muo-£o drugega blaga. Vlomilcev še ' niso dobili. Požigalec. Iz Rogatca: Dne 16. julija je zgorela v Nego v i pri Ro-j t?ateu koča Jožefa Kodušeka, v j kateri ni nihče stanoval. Sedaj j s«' je izkazalo. (|5, je Kodušek kočo zažgal sam. da bi prišel v [►osest zavarovalne vsote 1500 K. Kodušek je šele pred kratkim pustil komaj kvečjemu 400 kron iredno kočo visoko zavarovati. PožigaIca so zaprli. Težka kolesarska nesreča. Iz foljčjui: Neko nedeljo se je zgo-lila Mizii Poljčan težka kolesarska nesreča. Več kolesarjev se je peljalo iz Rogatca proti Poljča-nam. Tik Poljčan, kjer pelje cesta precej strmo navzdol, sta se peljala v polnem diru kolesarja Zakarija in Heidinger. Enemu je na od dežja polzki cesti kolo spodrsnilo in sta se vsled tega riba zavrnila. Zaharija si je pri padcu izbil več zob in »lobil tudi j precej poškodb po telesu. Heidin-1 ger pa je hudo poškodovan brez zavesti obležal na cesti. Spravili so ga takoj s prvim vlakom v .Maribor. Ko so prišli v Maribor, še vedno ni prišel k zavesti. Sedaj leži v opasnem stanju v bolnišnici. Otroka po nesprevidnosti ob-strelila svojega očeta. Iz Neuda-na na Srednjem Štajerskem poročajo: Dva otroka tovarniškega delavca Janeza Feigelna sta se v sobi igrala z nabito pištolo. Med tem je v sobo stopil njun oče. Naenkrat je počil strel ter zadel o-četa v desno stran trebuha. Oče se j»- težko ranjen zgrudil na tla v krvi. Spravili so ga takoj v bolnišnico v Gradec. lina lia štirih mestih prestreljeno črevo. Nad ozdravljenjem dvomijo. Iz Kozjega. V Vodicah je ustrelil 11 letni sin kineta Romiha. Jo-ž". svojega enoletnega bratca Mi-haela. Vzel je nabito očetovo puško s stene in nameril v šali na bratca. Puška se je sprožila in krogla je otroku predrla glavo. Bil .te na mestu mrtev. ROJAKI NAROČAJTE SV NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI [N NAJCENEJŠI DNEVNIK. V Loki pri Zidanem mostu sta i ukradla dva uzmoviča posestniku r Dobošku 450 K denarja. Prišla i sta ponoči skozi nezaklenjena hiš-- na vrata v hišo in grozila kmetu, i ki ju je zaslišal, da ga ustrelita. 1 Jako se gane. ~ I KOROŠKO. j Stavka delavcev v tovarni v . jLimerčah — izgredi delavcev. V j tovarni za žganje v Limercah so •. | pričeli delavci s stavko. V Celov-. |eu se je vršil vsled tega v hotelu . j pri Groinerju shod delavcev orožništvo iz Ziljske doline v Beljak. kjer so jih zaprli. Oba sta elegantno oblečena kot turista in ; si nadevata napačna imena. Pri njih so zaplenili veliko sumljivih L skic in fotografij avstrijskih utrdb ob koroški meji. IŠČE SE | cnože za delo v tovarnah in pn nakladanju ter skladanju lesa Stalno delo skozi celo leto. Na slov: I. Stephenson Co. Trustees, ' (16—5 v d) Wells, Micii Kje je moj mož IGNAC KLAD-: NIK? Dne 80. junija t, 1. je zapustil svojo družino v Westmoreland City, pri Manor, Pa. i Omenjenemu se je zmešal raz- i mil in odšel od tukaj brez vsakega vzroka. Prosim cenjene! rojake, če ga kedp zapazi, da ; ga vroči mestnemu čuvaju iti ! potem meni poroča. Pozna se ga lahko. Star je 38 let in je 5' čevljev in 8 pab'ev visok, širokega obraza in tudi precej ši rokih p rs: lase ima blede in brke obrite, na bradi pod ustnico j ima vdano kožo. da izgleda, ka-J kor bi X imel luknjico, govori dobro slovenski in nemški jezik. govori skozi nos. S seboj ima plačilne knjižice od dru-. št v a sv. Barbare štev. 20 in od: društva Bratoljub stev. 7 S. N. P. -I., ("laridge. Pa. Prosim cenjene rojake, če ga zapazijo, da ga vroče policiji. Cula sem. da se nahaja nekje v Black-j born. Pa. Rojake prosim, da mi; pomagajo, za kar bodem zelo hvaležna. — Mrs. Mary Klad-nik. Box 361. Claridge" Pa. IŠČE SE delavce za delo v jeklartiah. Mo-; derna stanovanja. Primerne cene i jest vinam. Zdravo podnebje — mala vas okrožena 8 gozdovi in griči. Delo jc v prostornih in zračnih topilnicah, odprtih plantažah i in valjalnicah. Primerna plača d«'-lu, ki ga kdo opravlja. Podrobno-1 .sti dobite, če pišete na: STEELTON DAUPHIN CO, Steelton, Dauphin Co., Pa. (3.-16-8)___j Iščem svojega prijatelja MIHAELA VIDMAR. Pred dvema ( letoma sva delala v Hiawatha, Utah, od tam sva šla skupaj v j Scofield, Utah, in iz Scofield pa j v Weir City, Kansas. Tukaj je bil štiri meseee. Meseca febru-i arja lanskega leta je odpotoval nazaj v državo Utah. Enkrat! mi je pisal iz Hiawatha, Utah, nakar sem mu jaz pisal štiri- [ krat, toda nisem dobil nobene-' ga odgovora. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njegov na- \ slov, da mi ga naznani, ali najbolje je, če se mi sam javi. — John Podboy, R. R. 1, Box 103, i Weir City, Kansas. (9-13—8) Iščem svojega brata FRANKA' SCHAFHALTER. Nahaja se! menda nekje v Chicagu, III. Poročati mu imam več važnih' novic iz starega kraja. Kedorj izmed rojakov ve zanj, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— Marv Schafhalter. 717 Market j St., Waukegan, III. (9-12—8) ^——^_ Kje je ANDREJ TURK, doma iz Hudega vrha. po domače An-žičkov? Pred 4. leti je bil v Minnesoti. Za njegov naslov bi rad zvedel: Jacob Turk. 1306 E. 55th St., Cleveland, Ohio. (8-10—8) - ^iDltfg-Affipm Linfil | R«l*l prolioorraiiiki prum-t I* NEW Y0RKA do KAMBURCA i preko PLYMOUTH ia CHERBUKG i dubro poznatimi parniki na dva vijaka: Kaiserlr. Aucuilt Victoria, America, Cinclnnal Clavclanl, Presicent Lincoln. President Grunt, Ptonsyhtnii, Patricia. Pretoria ltd. Veliki moderni parniki nudi. o najbolje« mlobno* xa primer«« cmuf. nefr»-k .aijivu Kuhinja In postrežba. Opremljeni so z vnemi modernimi aparati. Odhod Iz New York«! ! AMERIKA — odpluje lr>. avp;. 11 dopol 1 PENNSYLVANIA — odpl. 17 avgusta 12 rffc a a a" a a ^ — sobo in dobra domača hrana pa nizkih cenah. "fiLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TRI DOLARJE. .NAROČITE SE NANJ! C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANT1QUE. Hrunc ^kfl ptirobrodna druiba. Direktna črta do Ha vre. Pariza, ovice, Inomo3ta in Ljubljane. PoAtnl Bkapre*i parnlkl «o»! a PROVENCF" /LA3AVOIF/* "LA LORRAINE" "FRWCE" n* TUcka ftadv*Ttimk» ntdnvljakt n« Satiri vii-V« Poštni pamlkl »o « "CHICAGO" "LA T0URANE" "R0CHAMBEAU" "NIAGARA" Ob*«* ajieicija: 19 STATE STREET, NEW YORK., .^corner r earl St., Chc*cbr«.yfh iiuiidius r«rsiki odplajtjo od sedij naprej redno ob četrtkih i* pristaniil* tta*. 57 ;North River id ob lobttiib pa iz priitiiiiči 84 Norih Rivt-r, N. Y. •LA LORRAINE 15- avg. li'l»*LA LORRAINE 5. sept. IH12 t FRANCE 22. avg. 1912 fERANCE 12.sept. 1!M2 •LA PROVENCE 29. avg. 1912 LA PROVENCE 19. sept. 1912 POSESNA PLOVITBA V EAVRS: Parnik '('HB'ACO ndl s pom. ~> 7 dne 17. avg. ob uri popol. Parnik LA TOI'RAINE odpl. s pom .">7 dne :tl. avg. <>b pop. Paruik 'NIACiAKA odpl. s pom. si. 7 dne 7. srpt. ob popol. • i ia:ki » jv ■ i •»• »»>«• rnl 'rr r Jc 11» Jr« ■ akc Parniki z križem 'irnjr po štiri viialia t r. J irr Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, 5 | | vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsili znakov f B 'I m naredi dotienika nesposobnega /:> delo, utrujenega in slabega. to!^ Taka bolezen prihaja navadno vsi. <1 kakega nereda prebavo. Za-more nastati radi bolezni v želod u. jetrali ali črevesih, slabi krvi ' ^ijliHBl slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila, f kakor na primer pilule, dceoti ali močne žganja, toda brez vsakega } I vspelia. To kar one potrebu jejo je to znano zdravilo, ktero vpliva ? iliKj IZČISTI CELO TELO !N > 1MB '.MM8 KREPI CELO TELO. r ■■!! NAREDI BOGATO KRI, .J ^KB^L UREDI PREBAVO. i To r-dravilo, ktero morejo' rabiti vsi člani družine in ktero vi morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano igBraHMi TRINERJEVO Ir^P^AMERISKO ELIXIR GRENKO VINO, ^ ^ ELlXIRV^v ■ To naravno zdravilo, kt« -o j»- narejeno iz grenkih zelišč ir ? Brudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno inoč B B^ Re:tM'uos'i'1 prebavnih organov, kteri so temelj zdravja celega J Btelcsa. To zdravilo morate rabit pri J v <0 B BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, J /VgS^^fl ZAPRTI JI IN NJE POSLEDICI, l d VEČKRATNEM GLAVOBOL JU, 1 X REUMATIČNIH NAPADIH, * S* % NEURALGIJI IN NERV0ZN0STI, * TPI!mevo MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, i HORKE VINO KOLIKIH IN KRČIH, i M -----8 VZDIGAVANJU IN K0VCANJU J ^KUrtd ^JOSEPH TRINER I | Ave. I'lii pr> vseli takih boleznih, pri kliprih je znak bolezni, izguba loka l Ij^^Bn^^g^^ V LEKARNAH. JOSEPH TRINER, i 1333-1333 SO. ASHUND AVE., CHICAGO, III. i i i t * i _________ ^ ____ ^ _ ^ i yitt. »Sr. r'- fit Jftl Ir\ .*ftt Jftt J&.Jftt Jftt IfS. J^l JitJSt^Sl JŽ5t Hnt >5l jit. J&» Slov. Delavska f|p^t Podporna Zveza VstanoTljcn* dne 16. zvgusla 1908. Inkorporirana 22. aprfla 1 903 v državi Pennsylvania, s sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URADNIKI: % Predalnik M lil A KI. ROVANREK. R K r> Nn 1 Con«m»dfK T>o4frftd««REJ ROMHAt.', 166> E 33r<1 St. I-oraln. Ohio POROTNIKI: I porotnik: JOSIP SVOBODA, «3« Mapi" Ave. Jobn*t.'»o. P» TI porotnik: ANTON PINTAR. Bo* 204. Moon Run. Pa TT1 porotnik MIHAEL. KRIVEC. Box S24. Trlfnero. Co»r. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A- II BRALLIEH, Grove St Con-maugh. Pa e»n1»n« 4rufttv&. oziroma njih uradniki, »o ttlju'ln-j pr«»A»»nt. po Mita H denar narnvnoft na blagajnika in nikogar diug"ga. vse 4opia* i>» na glavnega tajnika V siu^ajo, da opatluo dm*tv*nl talnlkl t»rl poročilih ali ■plot) kjrnlbndl v poro- ilih »-1.-.» n<-f(a tajnika kake pomanjkljivosti, naj »n n»nnjdfiin naznanijo na urad tajniki, da v pritiodnj« po pravi. Dr:jfttv»no glasilo: "GLAS NARODA". rt T A a UAOnn< i n TTBT snnlVl Gorolomov. Portret, naslika! ga bolgarski Ivan Vazov. --o- U " C Dalj*.) "Nisi li razumela komedij*'.' Kaj sem hotrl!!" nadaljuj«* *»<»-rnlomov. "Trt-ba je bilo »»»koliko UHstiašiti lega skopuha. K«'ve/.. On »i je žare* mislil, da si str»-/.»_-ui pt» življenju. Ljudje, kakor sem jaz. umirajo !•» za ideale. Srdaj sva preskrbljena. Zinajda Maiv.-jevna; dobivala bodeva |m» Iihi frankov na niesee retino in bn-z moledovanja. (V ne. Inkaj je re-\olver!" In zuovir se sjuisli v glasen smeh. Drkliea jra oeitaje poglftia. "To ni bil»» U-po od tebe. I\i-liajot Pet rov ie!" "Kakoišna klada — takšen klin." "Vsejeduo. on je tvoj «•<••». "Za-uie ne obstoj" v**e taki predsodki. Zinajda Matvejevna: preti menoj so vsi I juti je enaki; ni roda. sjM»la. niti stan»sti. (ti dim s*-, kaki» obstoj- nie«l na m« nekateri preživeli nazori. "(V* ne kot oeeta. toda ko rednika moral bi ua -poštovat On te je vzretlil in oduojil!" !"••< deva si n»«rt» **l stvar tiee naših svetih prineipo\ In vedi. - prikratenj«»m daljš-podpore mi j" postavil oee ovite na pot. Neinogoee bi mi bdo. i> vršiti s\oj«» misijo na Holgai (»kejii. ker 1»i ne bil tlobro )»ri pravi jen na njo." "No. ti si torej bitje brez si ca", jeee šaljivo bi 7. veselim smehom na lieu kursistka. * Moje srce tiee samo lebi. mo-ja Ziuoeka"*. ji o«lvrne on »fž»o "Ti si iierazb»«'-ijiva tovaii.»iea mojega življenja, moj angelj po krovitelj... Ali veš uapntvila si kaj ngotlen vtis na oeeta." "Ali les.'** vsklikne dekliea urno ter zaidi. "Hotel sem tra prositi blag»> slova. toda ti umazani de mi rji s«' to zabranili." "Za Boga. ne povej mu ničesar. dokler ne prideva ua Bolgar sko!" "Ugodim ti. Zinaida Matvejevna !" Gorolomov je lagal in laž ni izvabljala ni najmanjše rdečice na njegovo liee. Lagal je tako lahko, kakor lahko je pozabljal na svoje odurne iu mrzke prestopke. Bil je popolnoma brez vesti. Vsaka blaga eustva. prirojena mladini, so bila tuja njegovi duši. V njej je vladalo samo slavohbpje. Njegovo src pokvarjeno v rani mladosti, ni bilo sposobno za kako dobro ganutje. zlasti če oi:o ni bilo spojeno z. njegovo osebnostjo. Pri rod a ga je kaznovala, ker mu je odvzela sveto čutilo ljub"7iii. ki bi bilo s; o-oboo. preporoditi in ohlago-»oditi njegovega duha. Toda š* dok« i orožne j še je bilo to. da jr flopriuašal vsakovrstne prestopke s prepriča njeni, tla ima prav in s polno zavestjo lastne dostoi-nosti. Da, »e vee, sposoben je bil. privabiti nase največjo nevoljo razžaljene iirilol/noHti ter se še delati p» i tem tiedolžneg;t. Ta maska um je posebno ugajala; dobro je poznal njeno eeiio. Zinajda Matvejevna <» njem zapeljana. 1'redstavil se ji je l»il kol trpin /.a svobodo. 7. ganljivimi besedami ji je opisai dve leti svojega mueeništva v ječi... <_)g-llje|,o ji je govoril o tej veliki itb ji. kateri je baje posvetil vse svoje življenje. De i ><> mn kar gorele... Ona je vitiela v njem -\oj ideal in zabredla v njegovo mrežo, kakor tinii ona pr\a bla-Sjorotlna dekliea. Ziuajtla Matvejevna je sprejela 11 jego\ predlog in že skoro leto dni sla živela skupaj. Verjela-je njegovi obljubi. da pojde r njo kot s svojo r.\-Konsko ženo na Bolgarsko, dasi 'brez ]»or«»ke; da host a tam izda-'ia!a soeijalistieen easopis "l ni-/an . okrog katerega se /bero se mlade moči v deželi. Bila ;e '.aslepljeiia. Pa še današnja bnr-' oa k'imetli ja z. neetmn j.- dvigni-|ia ' roroloinova \ njenih oeeh. T<-j »oti/.me. s katerimi je tiorolomov ipravieeval svojo brezsreiiost. bi-a l»i smatrala pri vsakem dru- 111 za s« ifi zi u e. toda pri njem so >e ji «in i kazali kot pravcato »>-gledalo idealne njegove duše. " Pa naša ! mu je rekla zav/e-'a. "meni so všee tvoje skrajno->ti. ki te povznašajo nad druge ipiostake S tvojimi rezkimi. «*;a-! robnimi črtami si zares intere-'santeii ko hi bil š(- bogve kak podlež!" je dostavila ter ga než no božala po lieu. "Pred vsem so idejili. Zinajda Mat vejevna !" "Ali je potlačevan vaš narod?" "Da. z groznim despot iz-mom!'' •■Pov^j mi. prosim te. ali imate pri vas agrarno gibanje'.' delavsko vprašanje.'"* vpraša kur sistka. "Nimamo jih. toda treba jih ie zbuditi... Naš narod je suženj ea ko je v malih posestnikov . popov, žandarjev." In kaj. Pa na jot Petrovič, kaj učiniš. kadar prideva na Bolgarski) in ti ponudijo službo.'" je vprašala kursistka. Gorolomov j<» razžaljen pogleda. ' Kako mi moreš staviti. Zina. podobna vprašanja ? Ali morem jaz pot at i uš na telesu svojega naroda! Nisem bedak, tla bi hodil na Bolgarsko iskat službe i:i blaženosti! Da. jaz povzdignem svoj glas za poteptano pravico naroda, zbudim zaspane njegove moči in eneržijo ter proizvem novo. veliko revolucijo, katera mu prinese resnično svobodo. Lažejo namreč oni. kateri govore, tla je on svoboden: suženj je kakor poprej in jaz ga vzdramini k novemu življenju. To. kar je doprinesel vaš Aleksander II. z milijoni svojih bajonetov, to isto doprinese Gorolomov z močjo svobodne besede, z nenasprotljivim čarom svojega "Fragana"!" Pri teh besedah, s katerimi je Gorolomov ponosno postavil svoje ime v vrsto z imenom Carja-Osvoboditelja, se je lice domišlje- 1 * V/oliU #i lojjn vin« I r-» tgnrij«*. Jfe^gfc MaHJa Orlll Hrota|» hfit. ti. * po..............70c. ^BhHSm^ Cm o vino po ........Wlc. TSBB^fflOn^^F** l>Totaih 4 ga Ione «a. ...................911.(9 Brinjevac steklenic ca...... ........ti ZOO JHHBf 4 e%l. (vodtek) ta............. .. .fit.M Lm obilno nančbo «e prt poroča V MARIJA ORIL-L. «308 St. Cleir A v«., IN. E., O i- ANDKfJ BOMHA.GR. r»teri j.- oil nn.* poofilttAOea po ■tinti rirtiMičuioo za (-rta« Naroda • «.n izdavati prav uveljavil® potr | '•» r tZH rojaktini toplo prip' ! 'H'ihi apo8t.fiv KDjeiii i npr»,w»ijitvo N»for"ti iznada- « «A> ninin zarast kakort-i.^ .. . .-»-H»i nn ev^tii > i bilo. txi k»t«. uMnnr -.n u a .-.ti iu iJoIk iwi• r »nic- n ■ (Kip jitnitiin jo in n«- l»»i< re* iTpaiiali .«« ne —i>el! Haviu uku OQb?.k:m t 6 tcdnlf ifurJ brki popoln <.<>n ,> it- '< i j- hu.iix m i "i.*h 'r» » <■ rtn< b i>f.i>olnprT.». o*- lmvlm.kur;au**H«-a ' ra lavirr. potn<> ikitc in oi*-w iHiool-tomn of'irin>jn I m j»- m r«snil]'t> ihiitun JAKOB VAHClC, e. O Box -iS C1»"H—id. O NAZNA-NiLO Rojakom v državah Ohio in Pennsylvania naznanjamo, da jib bo obiskal naš zastopnik, gnspoo Za vsebino tujih ogl^sow ni od«o vorno na npruvništv« . no nr»Klniptvn OGLAS. Velika izbera sloven-1 skih grafofonskih plošč, in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur, verižic in najrazličnejše zlatnine in srebrninine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošlje-j mo zastonj in poštnine oprost! - A J. TF.RBOVEC & CO.' - i 1622 Arapahoe St,, Denver, Colo, i ___________i XgZj HEt!*' eQyfJ sf^L! ; Za 1 dolar dobivate sleherni dan "GLAS NARODA"i i • i skozi štiri mesece, j i Po dnevniku "Glas Naroda" j izveste najprej vse dnevne j novosti in vesti iz stare i domovine. t Kdor še ni naročen, naj : to takoj stori! "Glas Naroda" I 82 Cortlandt New York. N. Y. j ■rAa, rjflflo nAS^ nfAr, <-*n^A valea nekako zasvetilo, kar ga je še bolj prikupilo Zinajdi .Matve-, jevni. In stal je pred njo raven, z ošabnim pogledom ter se lieho-! te spominjal Napoleona I. i.. Napočil je dan 6. septembra. Mnogim se je izbruh v Bolgarski zdel podoben tliiiamitni bombi. katero je kdo položil pod njeno bodočnost. Toda proglas zjedinjenja Bol-,: garske je bil sprejet povsod z na j vdušenjem. Samo Gorolomov ga je sprejel z grozo. On ni imel niti . slutnje preti to revolucijo, ki bi ga bila utegnila dvigniti kaj vi-,! so ko v očeh naroda. Z zavistjo je i prečital imena odličnjakov. ki so 1 se prosla\ ili na ta znameniti dan. » Pa š.- poročali' mu niso o tem! 1 Podleži! Mislijo nemara, da je i postala revolucija njihov mono- I pol! ' 1 ; Ni mogel daijc ostati v Curihu. £ Ne vsled ljubezni do roditeljev. > marveč vsled za\isti in častiželj- < nosti je sklenil oditi tjekaj. kjer > se mor. proslaviti tudi on. Toda ( jedna si \ ar mn je napravljala i sitnobo: strah pred opolčencem t Xe«leljko\ini. očetom Marice. Nje- ^ mu na srečo so prinašali časopisi,* same prijetne novice. Revolucijo ( je proizvehi opozieija; stranka,1 ki je imela v rokah oblast, je. bila 1 skoro popolnoma potlačena in u- 1 pičena. K poslednji je pripadal tudi njegov oče in Nedelj kov. pa t tudi mi sam, dokler se ni spri z i uredništvom. Torej je sklenil, od- I iti nemudoma. ' Vimii ludi odlaša- ' ti.' Odposlal je svojo fotografijo I v neki iluslrovan časopis, pred- i stavil se kot elan plovdivskega i revolneijskega komiteta. nato p;i I se poslo\ il z osuplo in jokajočo ; se Zinajdo Matvej* vno ter. v/.em-ši s seboj zgodovino francoske revolucije. odpeljai se proti Bolgarski. Zločin mn je bil zaprl vanjo i vrata, revolucija pa mn jih je od prhi. i * * * V Plovuivn v prvih dnevih revolucije so bila lla zanj zares kaj > ugodna, ugodnejša, nego je priča- ► koval. Anarhija je kar cvetela. - Sodišča so bila prazna, polnile pa (Dalje pri ' ■ i so se ječe; stranka, ki je prišla j na površje, je na vrhuncu svoje! slave padla ter bila razpeta dh • križ. Ni bilo več "zjedinjencev" j in "zjedinjenih". marveč tlačite-Iji in potlačevani. V Goroloniovi glavi je oživela v spominu fran-: coska revolucija in njeni junaki.. Po njegovem mnenju mogla bit bila plovdivska revolucija lahko: postati podobna francoski in pro-: slaviti se z bolgarskimi Rober-pieriovci in Dantouovci._ Gorolomov se je vrgel v naroč-' je patriotični tolpi, katero je pre-j strojil ter jo imenoval "jakobin-i sko legijo". Bila je sestavljena iz krčemskih in jetniških junakov. iz capinov brez podstrešja j in brez imena, prišedših semkaj; bogve odkod. iz. proguanih gim-i nazijaleev, skratka: iz človeških j plev. Bili so med njimi tudi idea-1 listi. Vsa ta raznobarvna sodrgaj se je spremenila v rešitelje dotno-i vine, oblekla se v rdeče srajce,1 dela si na glavo velike klobuke! z rdečini dnom in debelini levom nd spredaj. (Ovenčani lev je bol-i garski državni grb.) Bili so tudi taki. ki so nosili nekako gledališko opravo, drugi pa so bili oboroženi s "soparni" (palicami). Gorolomov sam. kot voditelj te legije. Se je odičil z velikim belim peresom, ki si ga je pripel na visoki volneni klobuk. "-Jakobinska legija". posnemajoča francoske jakobinee. si ni postavila za smoter svojega delovanja. braniti domovino pred vuanjim sovražnikom, marveč izkoreniniti notranje. Ker pa takih ni bilo. nadomeščala je rojaliste in žirondiste ona padla stranka, ki se j«- jeduoglasno strinjala z zjedinjenjeui. V shajališče jakobinske 1 eg i j e je služila krčma "Markovo Koleno"' blizu mest-iiega vrta. Ta m so se vršila vri-ščeča posvetovanja "jakobin-cev glasili se ognjeni govori proti "izdajalcem". "Markovo Koleno" je postalo nekak "Gomile de salut publique* . kjer so sklepali, čegjivo štaettno imajo po noči oropati in komu polomiti kosti. Razume se. prva kazen je nadomeščala konfiskacije francoske revolucije, druga pa — guilotino. ihodnjic.) ► 1 ► NAZNANILO. 1 ^ Bratom Slovcncem in Hr- A * v atom naznanjam razprodaj« i ^ svojega naravnega vina do- A L macoga pridelka. Cona be- ^ ^ Jeni u vinu je 45 centov ga- ^ L Iona; ru Ječ emu ali črnemu ( T vinu pa 35 pt. galona z po- ^ ^ sodo vred. Manjših naroČil ^ od 28 galon ne sprejmem. Z P naruciiom pošljite poloxnoo ^ ^ denarja v naprej in ostanek * P -e plača pri .-.prejemu vina. ^ r Za obilna naročila p* to- ^ P plo priporov«, posestnik vi- ^ V oeg^rada i ► FRANK STEFAmCH. < ^ R r. 7 hox 124. Presno, Tal ^ ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SKO ZI 4 MESECE VSAK DAN RED STAR LINE. Plovltba m»d N»w Yorkom In Antw»rpom Redna tedenska zveza potom postnih paraikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 tor 12,1»5 too 12.185 ton —I2.018twi ZEELAND 17185 ton. Kr»tka in idobn* pot ta potnifceugrtko, dlOTeiuko, arr«tn«o in Galicijo, kajti mi»d Antwerpom is imenovanimi df>ietami |e dvojn« direktna le esnigka sveaa'! Posabno »e sfcihi t« ndoiino^t pu«.uiaov ateokrorla. TrelM rair«d oDitoll otaUb kabin ta 2 4, A in H potnikom' tm. nadaljne iaror.«kcife, m v<>i«e listka o' rnlti te (a n»- »BO STAR LirNE, '»IVHTnoton.D. c ' ^^E^m - s.r^Tds^c^. sZ^TTLFwisH N W '"Z'l^r.tl'^ 1121 So. 3rd St^t. " st-A mx. WASH. MINNEAPOLIS MINk J 131» w.lnnt »tr-**.t »on Str««« H__, __ PHILADELPHIA PA.. »T.LOUV.MO. WNT?WUWll. t H*tBm Pamatno -1^1» oni. ki V7.«m<> za ysetovalca j J iL-vJ^J, MATIJA SKENDER, I f B I o V e n s k i r» n t n r 1*»^ Il r « V (J n I k j o ///l ^^ /\\\ Ameriko m stari kraj jUJ) 5241 Butler St.. Pittiburgh, Pa. * ' yW^KvW^W^ Prejema in IH^Inložbe. polnomooi. vojaške prošnie. | 0 ^^f f/\ 't,,Dne i" Prodajne. URovore in vte drtine notarske in orav- ! 1 V \ Jjfar /] »JniSke dirIb. Za pri delu o5ko.lovan®Utiri» dobro ndškodnin-->, f V \ re »e pravočasno nuni olirnet«". Na aodniji v rittubiirg-hu ima I 1 \ WtH iam^PTinP la eotovost in nntanrno d«*l<>van;e v=eh bto- f ^-VkJ^fi^^ ih notaraVih poslov. , ^ VAŽNO & 1. za pošiljalce denarjev v staro domovino Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino i naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljala denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati aii drafte, ali Money Ordre, ali | gotove novce; za privatne ceke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v goto- j vini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. ' Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno [ postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST., ---—NEW YORK, N. Y. ! S0 Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. 30 I A. v « t s* o ■■ A m f r i k a n $ k u crU (iaipnprevnejša in najcencjša parobrodna Črta iz Sltvenne m Hrvat* Novi parni k na dv* vijaka 'Maktha Washikgton"- Pagulema vožnja med New Yorkom, Trstom in tCetsSk Cene voznih listov is Hew Torka st DL mnJ m i ' V« ipodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAUBA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, 1 OCEANIA. I KAISER FRANC JOSEF I. . odpluje dne 27. julija 1912. TRSTA............................................$35.(0 UTGBLJAKE.................................... 35tft0 REKE."/............——........................... 35.(C ZAGSEBA......................................... 85.21 KARLOVOA.................................... 1» Umrtkm WukUgtoa itaM fS.M r*. II. RAZRED'do TRSTA ali REKE: Martha Washington $65.0Q. druffl 160 do IfiS Pheloa Bros. & Cn„ Gen. Agents, 2 Washington Str^t mew york