Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40.Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
GLAS ILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3,1879.
združenju je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J»
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 23. maja (May) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 21.
Splošno glasovanje.
V zadnji izdaji “Glasila” je bila priobčena glasovnica za splošno glasovanje o dodatku k ustavi društva “Francisco Ferrer”. Na čelu glasovnice je bilo jasno povedano, da v smislu pravil traja splošno glasovanje le šest tednov. Iz tega sledi, da so seje krajevnih društev tekom teh šestih tednov, ko se vrši splošni glasovanje, zelo važne za vsakega člana in članico. Vsakega člana (ice), ki je zdrav in ga nezadržuje delo, ali ni preoddaljen od društvenega sedeža, veže sveta dolžnost, da se udeleži seje in odda svoj glas po svojem prepričanju za alt proti predlogu.
Predlog je bil štirikrat priobčen v “Glasilu,” ako vpoštevamo glasovnico. Društva in posamezni bratje so v “Glasilu” za in proti izrekli svoje mnenje o predlogu; torej si je vsakdo lahko vstvaril svoje prepričanje o predlogu, da ve, kako naj glasuje. Pri splošnem glasovanju se ne sme gledati na osebno zamero ali prijateljstvo. Vsak elan(ica) ima po u-stavi “Slovenske narodne podporne jednote” pravico, da o vsaki točkit ki je na splošnem glasovanju, s svojim glasom izreče, kako sodi o nji. Kdor misli, da bi predlog škodoval jednoti in je o tem prepričan, glasuje proti predlogu, naobratno pa vsakdo glasuje za predlog, ki je prepričan, da bo koristil jednoti.
Naša. podporna organizacija je na zadnji konvenciji uvedla pravo direktne zakonod.-if, tem se je SNPJ. postavila na ljudsko stališče. Člani in članice imajo pravico potom iniciative staviti predloge in potom splošnega glasovanja odločiti o njih. Zadnjega splošnega glasovanja se je udeležilo komaj nad % članov in članic. To dokazuje, da se članstvo ni po-služilo v isti meri svoje pravice, kakor bi se moralo, da se izve pra-<' vo mnenje vsega članstva. Marsikdo je Ostal doma, misleč: “Ej, bodo že drugi opravili mesto mene.” Ko je bilo splošno glasovanje končano, se je pa marsikdo, ki se ni udeležil splošnega glasovanja, jezil, ker izid splošnega glasovanja, ni bil tak, kakor si ga je želel. Vsakdo, ki ne pride na sejo, dasiravno bi lahko prišel, in se ne udeleži splošnega glasovanja, oropa sam sebe prostovoljno svojih pravic. Ta brezbrižnost pri splošnem glasovanju mora prenehati, da se izve pravo mnenje članstva. Vsakdo si naj-misli, da se mora udeležiti splošnega glasovanja, ker drugače bo mogoče izid splošnega glasovanja proti njegovi volji.
Bratom in. sestram priporočamo, da agitarijo od ust do ust, da bodo seje, na katerih se bo glasovalo o dodatku k ustavi društva “Francisco Ferrer,” obiskane v polnem številu. Mlačnim in brezbrižnim članom (icam) naj bratje in sestre razložijo, da je v interesu jednote in vseh krajevnih društev, ako vsi člani pri splošnem glasovanju oddajo svoje glasove. Kdor ne glasuje, pa bi lahko glasoval, je vrgel svoj glas proč, in prizna, da je zadovoljen, ako manjšina vlada večino.
Splošno glasovanje se vrši v smislu VII. člena ustave naše jednote. Ta člen naj se prečita, predno se začne s splošnim glasovanjem, da se ne bodo delale napake in spolnile glasovnice nepravilno. Nepravilno glasovanje ali nepravilno spolnjena glasovnica povzroči, da glasovi društva, ki je glasovalo nepravilno ali spisalo nepravilno glasovnico, ki jo je poslalo br. gl. tajniku, niso šteti pri splošnem glasovanju, kar provzroči dostikrat nepotrebno razburjenje. Da se ne zvrši kaj takega, je dobro, da se pred splošnim glasoanjem prečita člen VII. (stran 9, 10 in 11) naše ustave in
se strogo postopa in ravna po njem.
Bratje in sestre! Udeležite se splošnega glasovanja in glasujte po svojem prepričanju!
Žrtve militarizma.
“Vse za vero, dom cesarja”, pojejo narodne izdajice tudi med Jugoslovani v avstro-ogrski monarhiji. Vse je treba žrtvovati za blagor domovine, katere ne poznamo, katere nimamo; vse žrtvovati za “domovino”, katera — namesto bi nam bila dobra, skrbna in ljubezniva mati — je zločesta mačeha .uničevalka in morilka svojih otrok, ki se dan na dan žrtvujejo za njen blagor.
Militaristična zver, rak-rana na telesu človeške družbe, zahteva vsak dan novih in neštevilnejših žrtev; mlade in nadebudne eksistence uničujejo na raznovrstne načine, ugonablja napredek naroda, kulture in postavlja na beraško palico tisoče in tisoče kmeti-Ških in delavskih družin. Nešte-vilno onemoglih in siromašnih roditeljev gine od lakote in bede iz-gubivši svoje edince, edino upanje in edino podporo svojih starih let. Preklinjajoči kapitalistični sistem korumpirane človeške družbe zapirajo ovenele oči in čakajo, da jih milostljivi sosedje po-neso v grob.
Ali to še ni zadosti.
Ne le bombe, šrapneli in svinčenke morijo vaše sinove, o matere in očetje. Militaristični moloh ima tudi druga sredstva za ubi-. janje. To ubijanje je strašnejše, nevarnejše od najnevarnejših bomb, šrapnelov in svinčenk. Ta sredstva so: železna disciplina”; strah pred kaznijo za najmanjši prestopek; šikaniranje in nečloveško postopanje višjih napram nižjim. Za primer hočem navesti samo dva slučaja, ki sta se dogodila v zagrebškem garnizijskem zaporu meseca marca t. 1.
Dva prostaka s hrvatskega Zagorja sta prišla v konflikt z vojaškimi predpisi in sta bila pripeljana v garnizijski zapor v Zagreb.
Prvi, infanterist Novosel, pripadajoč IV. bataljonu pešpolka štev. 96. v Karlovcu, je zaostal in prišel prekasno v vojašnico. Predali so ga vojnemu sodišču v Zagrebu, kjer je v preiskovalnem zaporu ležal en mesec in bil obsojen na deset tednov težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem dvakrat na teden. Ta moderni justični škandal in brutalna obsodba za neznaten in brezpomemben prestopek je reveža zadela kakor strela z vedrega neba. Vštevši še nečloveško postopanje g. profosa, glad in nehigi-jenični prostori, postelje in jedilno orodje je mladi človek prišel do zaključka, da življenje ni vred no življenja; da v teku treh let je v nevarnosti, da bi moral dve preživeti v grozni katakombi in zraven tega po končanem triletju služiti še naprej, pa je sklenil končati svoje življenje. V vojaških zaporih najprimernejše sred stvo za samomor je zastrupi j en -je. Zastrupiti se je lahko s šibica-mi, na razpolago je “gomma-ra-bicha” in — nikotin. Mladi Novosel se je poslužil vsega: od vsake stvari je vzel stanovito količino in v oseminštiridesetih urah je vzel slovo od tega sveta ter se preselil na drugi svet. — Seveda, vojaški zdravniki so konštatirali, da je smrt nastala vsled pljučnice.
Drugi, topničar Dežnič, pripadajoč topničarskemu polku štev. 37 v Zagrebu, je bil obtožen, da je dvovinarske novce razpečaval za desetvinarske. V preiskovalnem zaporu je bil en mesec; avdi-tor ga je strašil, da bo dobil sedem do osem mesecev, fant se je prestrašil in končal tek svojega življenja na enak način kakor
Novosel, ne da bi čakal na obsodbo. V treh dneh je tudi on vzel slovo iz doline solza, ter se preselil tja, kamor militaristična hijena ne seže s svojimi kremplji. Tudi o tem slučaju so uniformirani sinovi Eskulapa konštatirali smrt vsled prehlajenja in z zelo čudnimi simptomi . . .
Žalostno, tužno je gledati, o-stanke dveh mladih bitij ležečih' na mrtvaškem odru; pred nekaj dnevi sta bila čvrsta, zdrava, polna življenja, up in tolažba roditeljev, danes ležita na zagrebškem “Mirogoju”. V pomladni cvetoči dobi svojega življenja padla sta nepokvarjena in njiju ime je registrirano v registru strašnega in groznega militarizma: Nr. ta in ta; Nr. ta in ta: umrla na . . . vsled . . . itd. itd.
Inozemstvo.
—	“Reichsposta” na Dunaju
je prinesla vest, da so Esad pašo umorili v Tirani. O tem so izvedeli najprvo Albanci v Trstu. Tirana je mesto, kamor se je umaknil Esed paša, ko je Skader izročil Črnogorcem. Y tem mestu je osnoval provizorično vlado.
—	V Londonu so se sešli poslaniki balkanskih zaveznikov in Turčije, da razpravljajo o pogojih za mir. Poslanike je pozdravil sir Edvard Grey, britski minister za zunanja dela.
Nikakor ni gotovo, da bi zastopniki še ta teden podpisali u-vodne točke mirovne pogodbe. Zastopnika Srbije in Grčije še nista v to pooblaščena. Splošno se »di, da vladi obeh držav nalašč zavlačujeta stvar, da bi bolgarske čete ostale pred Čataldžo, ker se balkanski zavezniki še niso zedinili, kako naj razdele osvojeno o-zemlje. Vsekakor so pa velesile pripravljene, da prisilijo Srbijo in Grčijo podpisati uvodne točke.
“Daily Croniele” izjavlja, da je popolnoma opravičen sum, da sta Srbija in Grčija napravili pogodbo proti Bolgariji zavoljo razdelitve osvojenega ozemlja.
Avstrija in Italija sta poslali vsaka po eno bojno ladjo pred Drač v Albaniji.
— Blizo Santa Rose v Mehiki se je vršila krvava bitka med vladnimi četami in vstaši, ki je trajala 60 ur. Na strani vstašev je mrtev indijanski glavar Luils Bule, na vladni strani je pa ranjen Medina Barron, zapovednik čet. Na obeh straneh je padlo nad pet sto mož.
Carranga, governer province Coahuile je izdal proklamaeijo, v kateri pravi, da bodo Huerta in tovariši, kakor hitro pridejo vsta-šem v pest, sojeni po zakonu z dne 25. januarja 1862, ki je v ljudstvu poznan kot “Maksimiljanov zakon.” Po tem zakonu se kaznuje vsakega s smrtjo, ki je vprizpril revolucijo proti ustavni oblasti ali ogrožal življenje ministra ali katerega člana vlade, ali je pa skušal provzročiti upad tuje .vojaške sile. Po tem zakonu so obsodili Maksimiljana na smrt.
—	Iz ukaza, ki ga je izdalo avstrijsko vojno ministrstvo za odpust rezervistov, je spoznati, da avstrijska vlada noče popolnoma demobilizirati armade.
Petnajsti in šestnajsti vojaški zbor, ki sta v Hercegovini in Dalmaciji, ostaneta, kakor sta. Vsi rezervisti ostanejo še nadalje pod orožjem.
V vojaških zborih od 1. do 14. so poslali le letnika 1909 in 1908 domov, letnika 1910 in 1911 sta pa ostala deloma pod orožjem.
—	Iz Ženeve v Švici poročajo, da hoče srbski kralj Peter odložiti krono, ko se sklene mir. V Ženevi so izvedeli za to novico, ko je tje dospel poslanec Petra, da zanj najame prilično stanovanje. Kraljeva sinova Aleksander in
Jurij, sta bila tu vzgojena. Peter ima tu mnogo starih znancev in prijateljev še izza dobe, ko se je po svetu klatil kakor pregnanec.
— Pri Sidi Garbi v Tripolitani-ji je prišlo do hude bitke med Ta-ljani in Arabci. Zgube so bile na obeh straneh velike.
General Ganbretti, poveljnik taljanskih čet v Derni, je s svojimi četami naskočil arabsko taborišče, katerega je z naskokom vzel. Komaj so bili Talijani v taborišču, so jih od vseh strani obkolili Arabci. Talijani so z velikimi žrtvami komaj obdržali svojo pridobljeno postojanko. Poročilo molči o izgubah, kar dokazuje, da so morale biti velike.
Še marsikateri talijanski vojak bo padel, preden bo talijanska vlada lahko trdila, da je osvojila Tripolitanijo.
-— Francoska zbornica je s 3T5
glasovi proti 241 odobrila postopanje vlade, ki je pridržala tre-tjoletnike pod orožjem, mesto da bi jih odslovila kot rezerviste.
Poslanec Laehand je ostro ožigosal postopanja vlade. Vprašal je, kje 'mislijo spraviti rekrute pod streho, ker so sedanje vojašnice prava gnjezda za jetiko.
— Iz Monakovega poročajo, da dvojni morilec Strasser, ki je u-strelil pruskega majorja Lewin-skega in policaja Pollendera, ni blazen in je popolnoma pri zdravi pameti. Po zvršenem zločinu je rekel 'Strasser, da je hotel zvrši-ti samomor. Ker bi ni hotel sam na drugi svet, je hotel s seboj vzeti,še eno “veliko glavo.” V pruskem generalsteblarju je videl osebo, ki jo je iskal.
— V Šen Čan Tingu v zapad-nem Tonanu na Kitajskem so sežgali 67 kmetovalcev, ker so se zoperstavili vojaštvu, ki je imel0 nalog, da uniči makove nasade. Iz inaka se prideluje opij. Kmetovalci so bili utaborjeni v neki hiši, ki so jo vojaki naskočili in zapalili.
— Vlada v republiki Ekuador je proglasila obsedno stanje. Vlada se je odločila za ta korak, ker se boji vstaje. Ako bo kaj pomagalo, pa ostane odprto vprašanje.
— Pacifiški ocean se je razlil v panamski prekop. Porabili so 37,-750 funtov dinamita, da so razstrelili zadnji zadržek južno od mirafloreskih izatvornic.
Razstrelba je popolnoma vspe-la. Potresni sunek se je čutil do Panama Cityja.
Ameriške vesti.
— Še ena rudniška katastrofa ni pozabljena, že prihaja v javnost poročilo o drugi nezgodi, ki je tirjala zopet večje število človeških življenj. Iz Belle Valleyja, O. poročajo, da je v rudniku Imperial, ki je lastnina O’Gara Coal družbe, eksplozija plinov umorila do 16 rudarjev. Po pivi raz-strelbi je šla rešilna ekspedicija pogumno v rudnik, da reši ponesrečene rudarje. Komaj je bila rešilna ekspedicija v rudniku, se je dogodila druga eksplozija, ki je uničila življenje vseh ¡rešiteljev. Drugi dan je šla zopet rešilna ekspedicija v rudnik in našla je člane prve ekspedicije poldrugo miljo od uhoda v hodniku.
— Pretresljiva družinska drama se je odigrala v St. Paulu, Minn. Neki Curl je bil obtožen radi zlorabe pošte. Proti varščini so ga spustili na svobodo. Pisal je svoji nevesti v Kansas City, da naj pride v St. Paul, da se z njo poroči. Takoj po prihodu neveste je Curl spolnil dano besedo. Dva dni po poroki se je mlada zakonska dvojica odločila, da gre
prostovoljno v smrt. Zaprla sta se v sobo in Curl je ustrelil sebe, njegova soproga pa sebe. Ko so udrli v sobo. so našli Curla mrtvega, njegovo soprogo pa umirajočo. Mlada vdova je drugi dan po samomora izjavila:	“Včeraj
sem hotela umreti, ko sem izvedela, da je moj Jakob mrtev. Vse sem storila radi npega. Toliko sem pretrpela . . .” Tu so jo pa zdravniki prekinili in (zabranili tovoriti težko ranjeni ženi.
— Iz Springfielda poročajo, da so zaprli Fay D. Slateja, urednika časnika “Mount Auburn Tribune”, ker je osumljen, da je ustrelil župana v Mount Aubur-nu. Urednik trdi, da se je samokres sprožil proti njegovi volji. Oba sta baje živela v večletnem medsebojnem prepiru.
— W. J. Bryan, minister za notranje zadeve je na shodu družbe za propagando svetovnega miru v Washingtonu ostro napadel v daljšem govoru časnike, ki raj-še priobčujejo napise nad članki in dnevnimi vestmi z debelimi in kričečimi črkami, mesto da bi po: ročali resnico. Nadalje je okrcal tudi tiste “patriote”, ki hujskajo narode za vojno.
— V bližini Leavittsburga, O.
je osebni vlak Baltimore-Ohio železnice zadel v avtomobil. Štiri osebe so bile vbite, ena pa težko ranjena.
Pri Fond du Lac, Wis. je vlak Chicago-Northwestern železnice zadel v avtomobil, v katerem je sedel zdravnik M. A. Hoffman s svojo šestletno hčerko. Zdravnik je bil takoj mrtev, hčerka pa težko ranjena.
—	Največja strojarska tvrdka na svetu, Pfister in Vogel v Milwaukee, je radi spremembe v carini, ki bi škodila usnjarski obrti, znižala delovni čas od deset na osem ur dnevno. Ta nanedba bo zadela približno pet sto delavcev. V slučaju, da niso delavci zadovoljni z znižanim delovnim časom, bo pa tvrdka skrčila število delavcev. To trdi tvrdka.
V resnici je pa drugače. Tovarne za usnje so danes združene med seboj, kakor so v zvezi med seboj tovarne drazih industrij. Blaga za svtovni trg se vseeno dosti izdela, ako ena ali draga tovarna skrči število delavcev, ali pa zniža delovni čas. Vsak podjetnik pa Stremi za tem, da država z visoko carino varuje njegove izdelke, ker mora konsument plačati v tem slučaju poleg svetovne cene še visoko carino tovarnarju za njegov izdelek. Ako je omenjena tvrdka znižala delovnik in se sklicuje pri tem, da je to storila vsled znižane carine, je to navaden kapitalističen manever, s katerim se hoče doseči, da bi delavci protestirali proti znižanju carine.
—	V San Francisco, Cal. je dospelo minoli teden štiri sto tisoč zmrznjenega govejega mesa iz Avstralije. Po pogodbi se mora to meso prodajati z majhnim dobičkom. V slučaju, da se krši to pogodbo, bo Avstralija sama prevzela razpečavanje mesa v Zdr. državah.
Transatlantska družba je naročila štiri velike parnike, ki so o-premljeni z aparati za hladilnice, da bo z njimi prevažala meso iz Avstralije v Zdr. države.
— V Kansas Cityju, Kans. so zaprli sedem voznikov, ki so pripeljali pivo iz države Missouri, na podlagi Webbovega zakona, ki prepoveduje prevoz opojnih pijač v take kraje, v katerih je prohibicija.
Koncem minolega tedna se je vršila prva obravnava, pri kateri so zmagali pivovarnarji. Mestni sodnik je oprostil voznika L. Segelbauma.
— Hamilton Lewis, zvezni senator za državo Illinois, je v senatu predložil ¡zakonsko predlogo, po kateri naj bi se uravnale in določile minimalne plače za delavce in delavke v vseh industri jah, ki se pečajo z meddržavno trgovino, ali ki uživajo privilegije od zvezne vlade.
— Na predlog pomožnega državnega pravdnika Forda v Los Angelesu je sodnik Wood, ob času predsednik najvišjega sodišča, zbrisal iz sodnijskega koledarja obtožnico proti Clarence S. Dar-rowu, znanemu delavskemu odvetniku. Po tem odloku lahko o-krajni državni tajnik postavi obtožnico na sodnijski koledar, ke-dar se mu zljubi.
Splošno se pa sodi, da je afera popolnoma končana. Darrow je stal dvakrat pred porotniki. Prvič so ga porotniki po kratkem posvetovanju popolnoma oprostili. Drugič se pa niso mogli zediniti na pravorek po 40 urnem posvetovanju.
— Kapitalistom v Patersonu, N. Y. se je posrečilo, da je gonja proti voditeljem stavke tekstilnih delavcev vsaj deloma vspela. Quinlan, ki je bil obtožen, da je v družbi W. D. Haywooda, Elizabete Flyn, Karla Tresca in Adol. Lessiga hujskal stavkujoče delavce k puntu, je bil od porote poznan krivim. Pri prvi obravnavi se porotniki niso mogli zediniti na pravorek. Quinlana lahko obsodijo od enega do sedmih let. Sodba še ni izrečena.
Delavci v Patersonu bodo najbrž proglasili splošno stavko, ako kapitalisti ne bodo odnehali s svojo gonjo proti voditeljem stavke.
:— V Buffalu se organizirajo mesarski pomočniki in klavniški delavci. Zanimanje za organizacijo je veliko. Dolgo časa so jih podjetniki tlačili in izsesavali. Za to čimdalje bolj prihaja spoznanje, da je v organizaciji tista sila, s katero si lahko izvojujejo človeške razmere v delavnici.
— Čikaški milj on ar, John T. Pirie, ki je bil solastnik velike trgovine v New Yorku, je zapustil približno 12 miljonov dolarjev. Premoženje bodo delili trije sinovi in tri hčere, četrti sin Allan bo dobil le 1000 dolarjev.
“Vbogi miljonar, kako težko je moral delati, da si je “prihranil” 12 miljonov dolarjev, ker smo po naukih modernega ameriškega slovenskega Aristotela vsi delavci: miljonarji in proletarci. IKdo ve, koliko let je vbogi siromak živel na tem grešnem svetu, da je spravil tako vsoto na kup. Gotovo je bil starejši od Metuza-lema. To bi najložje povedal naš Aristotel.
— Stavka cestnoželezniških
vslužbencev v Cincinnatiju, O. je končana. V glavnih točkah je zmagala unija.
— V Harbor Springs, Mich. je
O. Fergusonova vpričo svoje 14-letne hčerke ustrelila svojega soproga. Po storjenem zločinu je še sebi pognala kroglo skozi glavo.
— Proti znižanju carine ne protestirajo le domači tovarnarji, temveč prihajajo protesti tudi iz inozemstva. Pri zveznem državnem uradu so dobili ugovore proti posameznim točkam v carinski predlogi iz Anglije, Nemčije, Francije, Italije in Avstralije. Neka francoska trgovska dražba povdarja, da bo vsled nove carinske predloge, ako bo sprejeta, hudo prizadeta francoska trgovina.
Po nazoru mednarodno zdrulže-nih kapitalistov naj bi ameriško ljudstvo služilo kapitalistom vseh narodov za molzno kravico.
DOPISI.
s*
East Helena, Mont.
Imenovano mestece se nahaja na prostrani planjavi, kakih pet milj vzhodno od mesta Helena, ki je glavno mesto države Montana. Easthelenski Slovenci za-posljeni so ponajveč v tamošnji topilnici, ki je znana kot ena najbolj nezdravih v Zed. Državah, nekteri pa imajo tudi saloone, prodajalne, mesnice, farme itd. Z društvi so dobro preskrbljeni. Poleg društva ‘Slovenski lovec’ S. N. P. J. imajo še društvo J. S. K. J., potem S. S. P. Z., sv. Barbare in K. S. K. J. V čast jim služi, da je skoro vsak zavarovan pri kakem društvu, nekteri pa še pri večih. Značilno je, kako strupena je tamkajšna topilnica. Malokteri baje zdrži nepretrgano pri delu več ko mesec dni, nakar mu je treba kak teden počivati, da zopet okreva. Sicer pa to ni čudno. Nekemu farmerju, ki ima svojo farmo blizu topilnice, poginilo je že več konj, samo vsled dima. Nekega lepega dne prodajal sem dolg čas po cesti, oddaljeni kakih par sto korakov od topilnice, oster veter prinesel mi je malo dima pod nos, pa bi se bil skoro zadušil zunaj na prostem; davil sem se in kašljal, da sem bil ves solzen in komaj sem se rešil za varno obzidje najbližjega saloona, kjer sem še pol ure dihal kot preganjana kokoš. Velika dobrota, za easthelenčane je regiment vetrov, ki ima svojo garnizijo nekje v bližini; on jim pometa ceste in čisti ozračje 364 dni v letu, sicer bi se vsi podušili. Jaz pa se le njihove dobrote nikakor nisem mogel privaditi in vedno obhajal me je nek skriven strah pred njo; to mi boste lahko verjeli, če vam povem, da tehtava oba. z Miss Bakso samo nekaj čeiz poldrug sto liber in v avijatiki nimava še nobene skušnje!
Tamkajšni Slovenci so vrlo prijazni, gostoljubni in po navadi vedno dobre volje, kteri dajo dostikrat duška v lepih pesmih, tako jasnih in glasnih, da bi njih zvoki predrli oblake in prišli pred nebeški prestol, če bi bilo le nekoliko bližje, tako pa razprše komaj sivotčrne oblake, ki se dvigajo iz dimnikov tamkajšne topilnice. Niti do laboratorija toče, ki jo mesijo gospe copernice ne dosežejo.
Ali ste že slišali kdaj, da bi bil petek pred četrtkom? Gotovo še ne, jaz sem ga našel pa že v sredo in sicer sem ga našel na fino urejeni farmi dobro miljo 'iz East Helene. Včasih sem se bal petka, zdaj pa nič več, ker znam, da na farmi g. Petka se ni treba niko-mu postiti, ker je vedno na razpolago dovolj slastnih klobas, okusne šunke, finega naravnega vina in nebroj drugih delikates. V podzemeljski ječi prepirajo se jezične kure, kot razborite sufra-getke, ter se iz same jeze in zavisti skušajo, ktera bo zlegla več jajec, v posebni kabini žvrgoli nebroj drobnih piščancev iz kte-rih hoče Mrs. Petek vzgojiti krdelo ljubeznjivih “spring či-ken’’, v ogradi valjajo se debelu-hasti pujski, po planjavi pa. se preganjajo Čade, Rumenke, Plav-ke. Zelenke, Sivke in Maroge, Ki dajejo toliko slastnega mleka, da ga g. Petek komaj razvozi različnim strankam v Heleni in E. Heleni. V resnici, dobra farma na pravem mestu je neizčrpen vir dohodkov, seveda treba je na nji pa tudi pravih delavcev. Tudi jaz sem želel postati farmer in sem v to svrho že barantal z nekim easthelenskim kurjim poglavarjem za jajca in kokoši pa se, žal, ni sva mogla pogoditi; jaz sem njemu obetal premalo prstanov in ur, on pa meni1 premalo jajec in kur. Ostala sva torej vsak pri svojem.
Na 24. dan aprila praznujejo v domovini zelenega Jurija; v East Heleni pa je ta dan veličastni praznik pometanja in pobiranja starih, zarjavelih škatelj. Pa ne da bi kdo mislil pri tem na one nesrečne zarjavele device v srpanu, koje nekteri suroveži tudi imenujejo1 stare škatlje, ne takih ni v E. Heleni (nektere počaka komaj sweet sixteen, pa že sfrči), ampak ta sveti praznik je določen za pobiranje pravih pločevinastih ali lesenih starih škatelj, Copat, polomljenih samokolnic in druge take drobnjave, ki se celo leto dolgočasi okoli voglov, ta dan pa se odpelje v kre-
matorij in sežge kot izraelski kozliček za grehe vseh. Zdelo se mi je, kot da je prišel drugi Janez Krstnik in zaklical East-helenčanom: “Pripravite pot gospodu, vsaka dolina naj se napolni in vsak grič naj se zniža, kar je krivo bodi ravno in kjer je grudasto bodi gladka pot.” Y'se trgovine so bile zaprte in vse je ropotalo z lopatami, grabljami in samokolnicami. Pozneje sem zvedel, da ta novodobni Janez Krstnik ni bil nihče drugi, kot njegovo veličastvo mestni šerif. Njegov glas ni bil glas vpijočega v puščavi. Ko sem proti večeru stopil na ulico, začudil sem se na ves glas: “Saprament, was ist denn dass?” Tako lepa je bila E. Helena, da je skoro nisem spoznal.
Glede slovenskih cvetk so me Easthelenčani imenitno vlekli za nos. Pravili so mi, da jih je pol ducata, a nihče me ni hotel nikjer vpeljati in predstaviti, sam jih pa nisem našel; videl sem samo eno, ki se šele razvija, kot rožni popek in to daleč zunaj na farmi. Pač videl sem še eno* pa ravno v zadnjem trenutku, ko sem stopal na karo, da se odpeljem. Propal sem kapitalno v Butte, zato sem pa več sreče pričakoval v E. Heleni, Pa je že tako, kakor pravi tisti pregovor: “Those who1 trust to luck, are always unlucky!” Yes, zavistni so Easthelenčani in ljubosumni, pa saj ni čudno. Komaj par tednov je minilo, kar je nekdo, ki ima več uspeha in sreče, kot jaz uklenil v zakonske verige gospi-co Mary Strainer in jo odpeljal nekam v pelinove pragozde države Wyoming. To vpoštevajoč, jim njih ljubosumnosti, ki jo imajo do vsacega tujca, niti malo ne zamerim. Pa še na neko napako oziroma razvado bi rad opozoril tamkajšne rojake, ali pravzaprav rojakinje, ktero naj odpravijo, ako mogoče. Ta razvada je, da sušijo vseh vrst perilo, kar na prostem! Ko sem takole v poznih jutranjih urah “inšpiciral” mesto, opazil sem zdaj na tej, zdaj na drugi vrvi viseti par ženskih hlač in srajc, ki so grozno nediskretno vihrale v jutranjem vetriču. Kot starega “pečlarja” me je vedno rdečica oblila, zakrival sem si oči in molil spokorni psalm, pa “ne vpelji nas v skušnjavo: pa vse ni nič pomagalo, skušnjava je prihrumela, kot rjoveč lev . . . Zakrohotal sem se, pa šel domov . . . Skušnjave so izginile, kakor morska megla pred vzhajajočim solncem. Ko bom jaz župan easthelenski1, izdal bom pragmatično sankcijo ali pa ferman, da se bodo morale take stvari sušiti na podstrešju!
A. J. Terbovec.
Brooklyn, N. Y.
Zadnjič sem prišel v dotiko z raznimi znanci in prijatelji in po-gogovor se je zasukal na ustanovitev soc. kluba. Komaj se je to vprašanje sprožilo, se je pričelo razpravljati o socializmu. Tu so silila vsakovrstna vprašanja na dan, od katerih mnoga niso bila niti v stiku s socializmom. Dobro pa je, da se včasi vrše taki pogovori, ker se izve, kako nekateri sodijo o socializmu in kaj si vse predočijo pod socialističnimi nauki in socialistično stranko.
Zelo. priljubljen ugovor je, da bi se socialisti ne smeli mešati v verske zadeve. Kolikor je meni znano, se socialistična stranka, ki je sprejela v svoj program socializem, še nikdar ni umešavala kot stranka v verske nauke. V soc. stranki, kakor v vsaki drugi politični Istranki so pripadniki raznih ver* in svobodomisleci. Ako pobijajo verske nauke raznih ver in če so svobodomisleci še socialisti, takrat nasprotniki radi zavpijejo: “Glejte socialisti so brez-zverei!” Nevem, zakaj nasprotniki socializma ne očitajo tega demokratom in republikancem, ker je med njimi še več svobodomislecev — vsaj med voditelji, —• kakor med socialisti. Do danes še ni bil noben predsednik Zd. držav izvoljen, ako ni bil prostozidar (framason), vendar so jih pa v cerkvah priporočali, da naj jih volijo, ko so kandidirali. V nekaterih cerkvah so celo molili zanje, da bi bili izvoljeni. Ako socialistično časopisje pribije v javnosti hudodelstvo kakšnega duhovnika katerekoli vere, je s tem izvršilo svojo dolžnoist. Vzemite
n.	pr. v roke kapitalističen časnik in našli bodete v njem, da se poroča o vsakem delavcu, ki je ukra-
del košček kruha, da bi sebi in svoji deci otešil glad. Ako proti-delavski list poročajo o vsakem delavcu, ki je zvršil najmanjši prestopek, potem nevem, zakaj ne bi smeli socialistični ali delavski listi poračati o duhovniku, ki je zvršil kakšno hudodelstvo.
Samoposebi se razume, ako duhovni nastopajo proti socializmu, da jim socialisti ne ostanejo odgovora dolžni. Socialist biti se ne pravi, da moraš ponižno prenesti, ako te napadajo duhovniki in podtikajo socialistom, da hočejo uvesti delitev, prosto ljubezen itd. V takem slučaju je treba duhovnikom odgovoriti tako glasno, da jim dolgo zveni odgovor v ušesih. Socialisti teo proglasili vero za privatni stvar. Naj še duhovniki vseh ver proglase socializem za privatno stvar, pa se ne bo nihče vtikal med nje. Kedar pa duhovniki skušajo z lažmi odvrniti ljudstvo od socializma in mu priporočajo, da naj potrpežljivo prenaša vse muke, ako ga kapitalisti in razni drugi oderuhi in sleparji odirajo in izkoriščajo, potem pa veže socialiste dolžnost, da razkrinkajo te vrste ljudske prijatelje. Iz tega sledi, da bi se noben socialist ne brigal za duhovnike, ako bi ne napadali socializma ip pripodočali ljudstvu, da naj svoje tr-plenje mirno prinaša.
Nemogoče je v kratkem dopisu povedati, kaj hočejo socialisti in kaj je socializem. Svoj dopis sem omejil le na vprašanje, ako sme socialist nastopiti proti verskim naukom ali pa proti duhovnom, kedar z zofizmi napadajo socializem ali pa ljudstvu priporočajo, naj, voli zopet izkoriščevalce v postavodajne zbore.
Kdor hoče spoznati nauke socialistov, mora citati njih knjige in spise. Kakor se socializem ne more stisniti v kratek dopis, ravnotako se ne more obdelati v nekaj ur trajajočem govoru, ves socialističen nauk. Danes je slovenska social, literatura že tako obsežna, da se lahko vsak slovenski delavec pouči iz nje o naukih in ciljih socializma. Knjige stanejo denar. Skoraj nemogoče je posameznemu delavcu nabaviti si vse knjige in brošurice o socializmu. Zato je bolje, da se delavci organizirajo v socialističnem klubu. Tako tei lahko napravijo lepo knjižnico z vsem spisi o socializmu, ki so izšli v slovenskem jeziku. Vsakdo, ki je član kluba ima priliko, da se pouči o socializmu, ker ima pravico do klubove knjižnice. O prečitanem gradivu se lahko razpravlja na klubovih sejah, da se pride še do jasnejših pojmov o socializmu.
Vse se danes organizira. Država je organizacija, cerkev, pevska društva, podporne jednote, telovadna društva so organizacije. Treba je, da se delavec organizira tudi v svoj dobrobit v politični organizaciji, iPosamezen delavec neopravi nič proti organizirani sili kapitala. Ako se pa delavci združimo v socialističnih klubih, se učimo drug od druzega, lahko nastopamo proti kapitaliznm in zmagujemo. Posamezno palico se lahko zlomi, butare palic pa ne zlomi najkrepkejši korenjak.
Ako zdravniki in odvetniki nvi-devajo potrebo organizacije, da varujejo svoje interese, zakaj bi se delavci ne organizirali, da varujejo svoje koristi?
V organizaciji se seznanimo o vsem, kar se godi v stranki. V zvezi z drugimi klubi sklepamo, kdo bo naš mestni svetovalec ali pa naš zastopnik v postavodajni zbornici. V organizaciji -sklepamo o vsem, kar koristi delavcem in se združeni borimo proti vsem, kar nam škodi. Zato pa v organizacijo !
F. Kramaršič.
Chicago, Ul.
Veseli in slavni dan se približuje za Slovence v Chicagi in okolici. Dve leti je minolo, odkar je društvo “Slovenski dom” razvilo svojo zastavo. Bila je zelo1 zanimiva slavnost. In taka slavnost se nam obeta v nedeljo dne 25. maja, ko bo društvo “Slavija”, štev. 1. razvilo svojo zastavo. Na zadnji slavnosti je bilo mnogo občinstva. Dolga povorka se je razvila v lepem redu in zastave slovenskih društev so plapolale visoko v zraku, oznanjujoče bratsko ljubezen na tuji zemlji.
Upam, da bo tudi v nedeljo udeležba tako velika, kakor je bila na zadnji slavnosti. Pokažimo svoje bratcko solidarnost: eden za vse, vsi za enega. Posebno
opozarjam brate društva “Narodni vitezi”, štev. 39, da se slavnosti udeleže v največjem številu, ker je naše društvo sklenilo, da se slavnosti udeleži korporativno. Na zadnji seji smo zaključili, da se ob pol ene popoldne zberemo pri br. John Košičku, So. Centre ave., blizo 18. ceste. Bodite vsi pravočasno na mestu in prinesite s seboj društvene regalije.
Nadalje priporočam bratom, da naj se bolj številno udeležujejo društvenih sej. Prihodnja seja se vrši v soboto dne 7. junija. Udeležite se te seje vsi, ker je na splošnem glasovanju predlog društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje. Bratje naprej za S. N. P. J.! Naprej do zmage!
John Koren, zapisnikar.
East Palestine, Ohio.
Že zopet prihajam z majhnim dopisom v javnost. V našo naselbino prihaja zadnje čase smrt bolj pogostoma s svojo neizprosno koso. Dasiravno je naša naselbina majhna, smo letos izgubili že štiri društvenike: dva iz moškega in dva iz otročjega oddelka. Poleg smo izgubili tudi nekaj novorojenčkov. Dne 13. maja je umrl obiteilji F. Kostnih dva in pol leta stari sinček. Bil je pri otročjem oddelku društva “Slovan”, štev. 55 S. N. P. J. in društva sv. Barbare, štev. 49. V imenu društva izrekam rodbini F. Kostnik naše sožalje.
Žalostni slučaj nam nudi dokaz, da so podporna društva prepotrebna. Smrt ne izbira in se ne ozira na starost. Mlad ali star, nihče neve ure ne dneva svoje smrti. Stariši, ki še niste zavarovali svojih otrok, ne odlašajte z zavarovanjem svojih otrok.
Predsednik, štev. 55.
Dunlo, Pa.
Malo se sliši iz naše napredne naselbine, dasiravno se tupatam prigodi kaj novega.
Po kratki in mučni bolezni je preminol dobroznani rojak John Boršnar. Dne 11. maja so ga spremili člani društva J. K. J. Dunlo, Pa., sedaj Lloydell, Pa., katerega je bil član, in društva “Zorisla-va” S. D. P. Z. k zadnjemu počitku. Društva sta odkorakala od hiše žalosti v lepem redu na pokopališče. Bodi mu lahka tuja zemljica.
Letos je imela majhna naselbina mnogo smrtnih slučajev. Devet smo jih izročili materi zemlji in še vedno se počutimo bolj slabe kot zdrave.
Gospa Štorklja je tudi letos preobložena z delom. Življenje odhaja od nas, a novo1 se zopet rodi. Naštel bi lahko lepo število obiskov Štorklje, pa mi tega prostor ne dopušče. O meniti hočem le- zadnji slučaj. Pretekli teden se je nakrat oglasila n adomu br. Jakoba Nagliča in mu pustila skrivaj čvrstega in zalega sinčka, častitamo!
Delavske razmere so kakor drugod. Razlika je na prostorih. Nekdo /asluži več, drugi zopet manj. Kakor se dela sedaj, se rinemo počasi naprej.
Na društvenem polju smo jako napredni. Imamo mnogo društev, ki so podružnice raznih jednot in zvez. Vsakdo ima priliko, da se zavaruje za slučaj bolezni in smrti. Nekaj jih je pa vendar tukaj, ki so pomilovanja vredni, dasiravno sebe prištevajo razumnim možem: nasprotni so podpornim organizacijam. Nepotrebno je, pregovarjati se s takimi ljudmi. Zanje veljajo edino besede Krista: “Oče odpusti jim, saj nevedo, kaj delajo!
Lud. Zaman.
Herminie, Pa.
Društvo “Prostomisleci”, štev. 87, prav dobro napreduje in se razvija. Društvo šteje danes nad sto članov. Žal, da kruta smrt nikdar ne praznuje. Letos smo izgubili tri brate iz naše srede, ki so bili zelo delavni na polju napredka in ljudske prosvete. Zadnji je ponesrečil br, Feliks Komarske-vič, dne prvega maja. Ko je sna-žil stranski hodnik, je pozabil postaviti ogibališče na drug tir.
Nakrat so pridedrali notri vozovi in ga vbili na mestu. Pokopali smo ga dne 4. maja na irvin-skem pokopališču. Pogreba so se udeležili vsi člani našega društva in pevci so v zadnji pozdrav zapeli genljivo nagrobnico, ki je segla vsem navzočim do srca. Bodi mu lahka tuja gruda!
Društvo ‘ ‘ Prostomisleci ’ oziroma pevski zbor “Sokol”, katerega člani so člani našega podpornega društva goji tudi petje. Pevski zbor uči g. A. Volk, ki je tekom enega leta tako dobro iz-vežbal svoje pevce, da zbor lahko nastopi javno in zapoje razne krasne pesmi.
Poduk v petju je zvezan s stroški. Zato je društvo “Prostomisleci” sklenilo, da priredi veselico v korist pevskemu zboru. Veselica se bo vršila dne 29. maja zvečer v “Društveni dvorani”. Začetek točno ob pol sedmih. Vstopnina za moške 50c, ženske so vstopnine proste. Na veselico vabimo najuljudnejše vsa tukaj-šna in bližnja slovenska društva, kakor tudi vse ostalo tukajšne in okoličansko 'slovensko občinstvo.
Na svidenje dne 29. maja.
Jos. Bric.
Jacksville, Kans.
Združena društva sv. Barbare, štev. 41, 44, 47 in 59 so sprejela na, skupnjem zborovanju dne 11. maja v Jacksville, Kans. naslednjo resolucijo.
“Kot člani podporne organizacije sv. Barbare ,z znakom krampa in lopate, se zavedamo, da smo si potom organizacije zboljšali svoj delavski položaj in dobili moč, da se lahko svobodno politično organiziramo.
Žato vedno in povsod podpiramo le unijske podjetja, podpiramo in čitamo le napredne unijske liste. Glasilo sv. Barbare kot ne-unijski list nima za nas nobenega pomena. Da storimo svojo dolžnost kot prijatelji napredka, bodemo od prihodnje konvencije sv. Barbare zahtevali odločno u-nijski list kot glasilo društva sv. Barbare.
Sprejme se, da se resolucija priobči v “Glasilu” SNPJ., ‘Proletarcu” in “Glasu Svobode.” I
Peter Medosh, predsednik.
Jaco-b Selak, tajnik.
John Kerne, zapisnikar.
Ladysmith, B. C.
Tukajšni premogarji smo na štrajku že od 17. septembra lanskega leta. Združili smo se v u-niji “U. M. W. of A.”; naši baroni pa nam niso privolil organizacije. Tukajšni kapitalisti so ravno tistega kalibra kakor v Združenih državah: vsi so proti nam. Po vseh kapitaliških časnikih so pisali, da potrebujejo toliko in toliko premogarjev, in be-sedečili o dobri plači sedem dolarjev na dan, da ni štrajka, da šo premogokopi varni, in druge take reči, da bi dobili skebov. In res so dobili nekaj Taljanov. Zaslužili so pa sedem Taljanov — 7 dolarjev na dan. Med temi je tudi Slovenec iz Primorskega, po imenu Josip Šebelja. Pa kaj se je zgodilo prvega maja, ko smo praznovali delavski praznik? Združili smo se vsi premogarji, kar nas je na tem otoku. Imeli smo prav dobre govornike in dne 2. maja so vsi odložili krampe in lopate in pristopili v naše vrste. Vsi ti premoDfarji so iz naše okolice, iz Nanaimo, South Wellinton in Jingle Pot. Zdaj je tukaj splošen štrajk. Tudi strojevodje so zapustili svoje delo in se pridružili nam V enem dnevu je v Nanaimo pristopilo 700 članov k “U. M. W. of A.” Slovencem in Hrvatom priporočam: proč od Vankouver Island, dokler je tukaj štrajk! Ko bode štrajk končan, bom natančno poročal o vsem v našem “Glasilu”. Kako se bode izteklo.
Tem potom se tudi zahvalimo vsi člani društva “Orel”, štev. 109.. vsem bratom in sestram, ki so nam priskočili na pomoč. Darovala so sledeča društva:
“Šmarnica” štev. 24. $8; dr. “Jadranska Vila”, štev. 178. $3.50; dr. “Sokol”, štev. 20. $8.25; dr. “Valvazor”, štev. 163. $2.00; dr. Jutranja zora”, štev. 54. $2.65; dr. “Rožna dolina”, štev. 92. $6.00: dr. “ Slovenski lovec”, štev. 143. $3.00; dr. “Živila Iliria”, štev. 115. $5.00; dr. “Jutranja Zora”, štev. 108.	$2.50;
dr. “V Boj”, štev. 53. $5.00; dr. “Gorenjec”, štev. 46. $5.00; dr. “Danica”, štev. 44. $3.50; dr. “Narodni dom”, štev. 51. $4.45; dr. “Edinost”, štev. 12. $13.05; dr. “Jutranja zvezda”, štev. 41. $3.70; dr. “Zvezda”, štev. 52. $6.00; dr. “Bratska sloga”, štev. 62. $5.00; dr. “Bratstvo”, štev. 77. $3.80; dr. “Popotnik”, štev. 30. $4.00; dr. “Ljubezen”, štev. 134. $10.00: dr. “Solnce”, štev. 81. $10.00; dr. “Dolenjec”, štev.
$5.00; Šdr. ‘Slovenec”, štev. 75 $12.70; dr. “Bratje svobode”, št 26. $5.00; dr. “Triglav”, štev. 82. $7.25; dr. Planinski glas, štev. 180 $3.00; dr. “Spoznanje”, štev. 72, $5.00; dr. Slovenski narod”, štev 153. $4.05: dr. “Dobro došli”* štev. 79. $5.00; dr. Slovenija, štev! 41. $5.70; dr. “Glas naroda”, št. 89. $5.80; dr. “Svobodomiselci” štev. 169. $5.15; dr. “Sokol”, štev” 11. $5.00; dr. “Slov.”, štev. 56! $3.00; dr. “Novo leto”, Piney Fork. $6.20; dr. “Francisco Ferrer, štev. 131. $3.60; dr. “France-Prešeren”, štev. 34	$2.10; dr.
“Illinois”, štev.'47.	$3.00; dr.
“Vrtni raj”, štev. 174.	$3.40;
dr. “Delavec”, štev. 8. $2.10 ii| dr. “Slovenec”, Racine, Wis $2.60.
Hvala vsem darovalcem, ki stenam s prostovoljnimi doneski prišli na pomoč. Tudi mi hočemo imeti odprte roke, kadar bodemo-zopet v boljših razemrah, ko izvo-iujemo naše delavske pravice.
Jos. Pečjak, tajnik.
Cleveland, Ohio,
Društvo “Naprej”, št. 5 S. N. P. J. je na svoji redni mesečni seji dne 4. maja 1913 imel-o poleg drugih poročil razne pritožbe od strani bratov, povodom kojih so odločno zahtevali protest:
1.	) Proti neresničnim poročilom “Clevelandske Amerike” št.
34	med drugim (debelo tiskano): “Predsednik S. N. P. J. je bil v Clevelandu ob priliku seje dr. “Primož. Trubar” tepen.”
2.	) Da se povodom osebnih sovraštev izživlja društvo “Naprej” št. 5 kot indirektno sredstvo prepira in nemira v Clevelandu ?!
3.	) Pomil ju jemo vse brate, ki so se dali po raznih okoliščinah nekaterih oseb zapeljati do dejstva, koje izrabljajo sovražniki naše ponosne jednote.
Razlogi:
1.	) S pričami lahko dokažemo, da predsdnik S. N. P. J. ni bil tepen. Dokaz temu:
Predsednik društva, pod koje-ga vodstvom se je vršila burna seja, se je dva dni pozneje izrazil v nekem lokalu- na St. Olair med drugim sledeče: “To smo jim pokazal, kaj smo pr’ “Primož Trubar”. Gu uruštva Naprej so letel’ dol’ po “štengah”! Železnikar je imel cvirn, jo je k oj popihal ; če pa gl. predsednik ne bi bil molčal, bi jih dobil. Ko pa bi prišel na sejo Potokar ali Verder-bar, bi bila gvišn’ tepena.” — Tu torej ne opažamo nobenega fatka rokoborbe; pač pa žalostno zaslepljenost nekaterih članov, ki se dajo zapeljati po nekaterih osebah, ki skušajo ruvati proti mogočni trdnjavi S. N. P. J. vsled korupcije nekaterih izdajic. če se člani društva št. 126. izgovarjajo, da so nekateri člani društva “Naprej” delali nemir in prepir ter krvavi manever; kako pridejo člani gl. odbora do tega, da se nad njimi izreka krvava odsodba osebne mržnosti nekaterih, če so bili slednji že zaslišani ali ne.
2.	) Član društva št. 126 S. N. P. J. piše v “Clev. Ameriki” št.
35	dobesedno . . ., da bi se potem na sejah vedno- prepirali, kakor se pri njih društvu št. 5. kjer je večni polom. — To je pa res muhasto! Seje pri društvu “Naprej” se vrše dokaj mirno v najlepšem redu, kar lahko spričajo člani bratskih društev. Zadnjo sejo, to je po krvavi noči so nas posetili trije bratje ob priliki konvencije S. D. P. Z. kakor tudi mešan zbor brez posebne operacije. To lahko zadostuje začasno, da je naše društvo napadeno direktno, brez temeljitih razlogov.
Če se društva rada pobahajo s svojim napredkom, tako i naše lahko napiše precejšno zgodovino in poleg tega že lahko prezre slične epizode, kot hrabro prestane in danes (v zadnji seji dne 4. maja 9 novopristoplih) lahko postavimo močno postojansko po številu 380 članov v boj za narod in napredek pod zastavo slavne jednote. Vkljub temu ni društvo še nikdar napovedalo oddelkom spopadov napram manjšim oddelkom, vsaj ne uradno. Za posamezne člane pa, ki se upajo razširjati svojo filozofijo ali astronomijo, ni društvo odgovorno zanje.
Društvo “Naprej” (kakor vsako društvo), ko voli svoje uradnike, gleda nato, da kot taki izpolnjujejo svoje dolžnosti v društvenem delokrogu; za njih privatne nastope pa ni odgovorno, če se kateri član, v korist društva ali
jednote skaže profesorja ali učenjaka, ga spoštujemo;, nikar ga pa ne moramo za vreči, če se mu ponesreči delo ter postane bedak mesto učenjaka. Društvo ne izključuje članov iz jednote- (še manj drugih društev). Voli delegate ob času konvencije, nikakor pa jim ne more dati v žep mandata za glavnega odbornika. Obratno pa društvo neposrednim potom, to je potom delegatov, ki naj bi bili res cvet društva, ki zastopajo, neoziraje se na osebne koristi, članstvo ter izražajo njih težnje in želje na skupnem zborovanju, voli indirektno glavne odbornike. Varuje in brani njih čast na vseh pristojnih mestih.
3.) Ostro posvari pa člane, ki bi se drznili napadati slavno jedno-to, ali pa kratiti čast glavnim odbornikom, ki so v stiki s težavnim njih poslom. Za večje prestopke pa ima dolžnost jih prijaviti glavnemu odboru.
Prizadeti bratje odborniki S. N. P. J. naj blagovolijo s tem sprejeti skromno zadoščenje.
Razburjene člane, ki so grešili zoper jednotina pravila, priporočamo milostni sodbi po izreku: “Odpusti jim...”
Za društvo “Naprej” št. 5. 'S. N. P. J. zapisal
Anton Peterlin,
tajnik.
Za pravo vsebino odgovorna: Andrew Bogataj, Karol Rogel.
Opomba. Protest je bil čitan na jednotini seji dne 20. maja. Seja se je izrekla, da se ga priobči v “Glasilu”.
Naznanila in vabila.
Chicago, 111.
Članom društva “Slavija” št.
I.	! V petek dne 23. maja t. 1. ob 8. zvečer, se vrši izvanredna seja v “Narodni dvorani.” Zaključiti imamo še več važnih stvari tikajočih se slavnosti in pohoda; želeti je, da se kar mogoče v obilnem številu udeležite te važne seje.
Nadalje opozarjam člane našega društva, da vas dolžnost veže, da se vsi do zadnjega člana udeležite pohoda in veselice .pri razvitju naše nove društvene zastave, dne 25. maja t. 1. v Pilsen Au-ditorium dvorani na 1657—61 Blue Island Ave. Vsak član mora biti omenjega dne v dvorani točno ob 12:30 minut popoldne. Vsak član se mora javiti pri društvenem tajniku v dvorani; po zaključku društvene seje z dne
II.	maja t. 1. plača $1.00 in dobi za $1.00 listkov.
Obednem se upiše vsakega <v knjigo in stem za beleži, kdo je bil navzoč pri slavnosti. Vsak član naj prinese s seboj društveno regalijo; kdor je še nima, jo lahko kijpi v dvorani pri društvenem tajniku. Vsak član naj u-pošteva to naznanilo in s tem prihrani sebi in društvu nepotrebnega dela.
Pri tej priliki še enkrat najul-judneje povabim vse slovensko občinstvo v Chicagi in okolici, da se udeleži naše slavnosti.
J. Žvanut, zapisnikar.
Orient, Pa.
Opozarjam člane društva “Slomški delavec”, štev. 85, da se ij zanesljivo udeleže prihodnje je dne 1. junija. Na tej seji mo-mo rešiti mnogo važnih točk, ikor tudi točko glede društvene stave. Vsakdo, ki se zanima napredek in, razvoj društva, se ) gotovo odzval temu obvestilu prišel na sejo.
John Volk, taj.
Cleveland, Ohio.
Z dnem enajstega maja sem odstopil 'od tajništva. Vse stvari, ki se tičejo tajništva naj se pošiljajo novoizvoljenemu tajniku;: ■Jakob Fabjančič, 2741 Comercial Rd.	Mike Erjavec.
Brooklyn, N. Y.
Društvo “Bratska zveza” štev. 140 priredi dne prvega junija t. 1. svoj piknik v navadnih prosto rih na Naspethu.Dolžnost veže vse člane in članice, da delajo z vsemi svojimi močmi, da bo piknik vspel vsestransko.
Na veselico vabimo vsa društva v New Yorku. P oisebno pa apeliramo na naše bratsko društvo “Slovenija”, štev. 56, da nas po-seti v polnem številu na našem pikniku, za kar že naprej obljubimo, da bodemo tudi vrnili bratski obisk.
Na pikniku bo kegljanje. Darovi so lepi: I. $10, II. $5, III. $3, IV. škatlja unijskih smotk.
Začetek točno ob dveh popoldne. Godba pod vodstvom profe sorja Vinterja.
Za obilno udeležbo se priporoča najuljudnejše.
društvo ‘Bratska zveza’, št. 140
Huntington, Ark.
Za društvo “Dolenjec”, štev. 67 je bil izvoljen predsednikom Frank Zajec, B. 243; tajnikom Karel Petrič, B. 204; blagajnikom Anton Medved B. 136. Vsi v Huntington, Ark.
Karol Petrič, tajnik.
Fitz Henry, Pa.
Društvo “Svobodomisleci”, št. 169 priredi dne 31. maja veliko veselico z raznovrstno zabavo, na katero vabi najuljudnejše vsa sosedna slovenska društva.
F. Juvan, tajnik.
La Salle, 111.
Društvo “Jutranja Zora”, štev. 103 priredi dne 29. maja zvečer v dvorani I. Miklavčiča plesno veselico. Začetek točno ob sedmih zvečer. Na veselico vabimo vsa tukajšna slov. društva, sploh vse občinstvo.
Cisti dobiček bo vporabilo društvo za nakup delnic “Slovenskega doma”, ki nam je gotovo ne-obhodno potreben. Zemljišče je že kupljeno. Ako bomo složno nastopili vsi za gradnjo doma, se bo kmalu na tem zemljišču dvigoval kviško naš dom, kulturno središče Slovencev v La Sallu. Delujmo z združenimi močmi, pa bomo imeli kmalu svoj dom, ki ga iz srca želimo vsi.
ODBOR.
društvenih sej in poroča vestno o stanju bolnikov, ker društvo lahko sklepa pravilno o bolniški podpori le po izjavi bolniških obiskovalcev. Ako kateri bolniških obiskovalcev ne more priti na sejo, naj sporoči svoje poročilo o stanju bolnika pismeno, ali pa ustmeno po katerem drugem bratu. Kdor se ne bo ravnal po tem navodilu, bo kaznovan v smislu pravil.
Frank Limoni, predsednik.
Radley, Kans.
Dne prvega junija se vrši v “Avstrijski dvorani” v Fronte-nacu, Kans. seja zastavnega odbora. Začetek točno ob dveh popoldne.
Dolžnost vsakega zastavnega zastopnika je, da se seje udeleži, ker bo društvo “Spoznanje” poročalo o izidu zastavne veselice, ki se je vršila dne prvega maja. Tudi zastavni blagajnik naj se zanesljivo udeleži, ker je ostalo nekaj čistega prebitka. Na svidenje dne 1. junija!
Fr. Rugelj tajnik štev. 72.
Lorain, O.
Naznanjam vsem članom društva “Bled”, štev. 17, da je v interesu društva, ako se prihodnje seje dne 25. maja zanesljivo udeleže vsi člani. Na dnevnem redu imamo važne točke, ki morajo biti rešene na tej seji.
člani, ki ne plačajo asesmenta tekom d\eh mesecev, se jih suspendira v smislu pravil.
Frank Dugar, tajnik.
La Salle, 111.
Delniška družba ‘ ‘ Slovenski dom” priredi v nedeljo dne prvega junija veliki piknik na mestnem dirkališču (race traek) v ko rist družbine blagajne. Začetek ob eni popoldne.
Družba vabi najuljudnejše na piknik vsa tukajšna in okoličan-ska slovenska društva, sploh vse tukajšne Slovence in Slovenke. Cisti prebitek se bo vporabil za gradnjo, “Slovenskega doma”, ki je danes živa potreba za našo obširno slovensko naselbino. Družba je kupila najlepše prazno stav bišče na vogalu prve in Crossat ceste, da posivimo na njem svojo stavbo.
Slovenci in Slovenke v La Sal-lu in okolici! Zdaj nas veže dolžnost, da zastavimo vse svoje sile, da bo stalo čim preje poslopje, na katerem bo blestel napis “Slovenski dom”. Dne prvega junija pohitimo vsi do zadnjega na izlet. Zabave ne bo manjkalo in nobenemu ne bo žal, da se je udeležil izleta. Na veselo svidenje na izletu !
Odbor dražbe po L. Zevniku.
Cleveland, O.
Opozarjam vse brate in sestre društva “Lipa”, štev. 129., da se naj zanesljivo udeleže veselice društva “Slovenski sokol” dne 30. maja (Decoration day) v dvorani Johna Grdina. Zberemo se ob pol dveh popoldne ravnotam. Bratje ne pozabite, da ste sklenili na seji dne 10. maja, da se udeležite veselice.
Dalje priporočam bratom in sestram, da prečitajo glasovnico za splošno glasovanje, ki je bila priobčena v “Glasilu” dne 16. maja. Vsakdo naj dobro razmišlja o tem, ali je za dva razreda ali ne. Glasovali bomo na prihodnji seji, katere se naj vsakdo udeleži, da bo oddal svoj glas za ali proti. Zelo važno je, da vsakdo s svojim glasom izreče svoje prepričanje.	Charles Penko,
tajnik.
La SaHe, 111.
Društvo “Sokol”, štev. 98. je sklenilo na zadnji redni seji, da se korporativno udeleži izleta, ki ga priredi delniška družba za “Slovenski dom” dne 1. junija, člani našega društva se zberemo ob pol eni popoldne v navadnih zborovalnih prostorih.
Apeliram na vse člane našega društva, da se bolj redno udeležujejo rednih mesečnih sej. Posebno važna bo seja dne osmega junija, ker bomo glasovali o predlogu društva “Francisco Ferrer”.
Ignatz Volk, tajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
Cleveland, O.
Društvo “Naprej”, štev. 5 je sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 4. maja, da se udeleži veselice, ki jo priredi društvo “Slovenski sokol” dne 30. maja (praznik kinčanja grobov) v dvorani John Grdina. Začetek ob dveh popoldne.
Mnogo članov “Slovenskega sokola” je v našem društvu. Zato apeliram na brate, da se polnoštevilno udeleže veselice.
Anton Peterlin, tajnik.
Milwaukee, Wis.
Ker je dolžnost vsakega člana da se tekom treh mesecev v smislu pravil udeleži ene mesečne seje, je društvo “Sloga”, štev. 16 sklenilo, cla bo vsaka tretja me sečna seja glavna seja. Te seje se bodo vršile v mesecih marcu, juniju, septembru in decembru. Član, ki bo izostal od zgoraj na vedenih sej, ne da bi se opravičil z važnim vzrokom, bo plačal 25 c v društveno blagajno. Na teh sejah se bo razpravljalo o naboli važnih društvenih in jednotinih zadevah.
Posebno se opozarja bolniški odbor, da se bolj redno udeležuje
— Zasačena tatinska družba.
Fr. Bratniku, posestniku iz Gor. Lepevasi, izginil je po n'oči iz svinjskega hleva dobro rejen prašič. Sled je peljala v gozd. I-meli so na sumu cigane, a ta sum se je kmalu obrnil dragam. V hiši Gorenca in Cerovška v Dolenjih Dulah in Ivanjdolu se je tačas pilo in jedlo pozno v noč. Meso so tudi razpečavali. V kleti Corenca so našli mizo, na kateri so razrezali prašiča, še vso krvavo. Zagovarjali so se, da so klali zajca. Ker pa zajec nima toliko krvi, so zaprli Janeza, Franceta, Marijo ml. in starejšo in Jožefo Cerovšek iz Ivanjdola in Jožefa in Antona Gorenca iz Spod. Dule v okrajno sodišče v Krškem. Med tem časom se je za Gorenčevo hišo izsledil izkopani drob prašiča. To mesto so tatovi posuli s pepelom, da bi sled zakrili. Dalje se je dognalo, da sta Marija Cerovšek ml. in star. pokradli v družbi drugih moških — v moške obleke oblečeni — pri Herzogu več kokoši, Martinu Božiču čebelne panje. Mihi Skrabcu iz Vel. Trnja več rjuh, Martinu Kerm iz Ivanjdola 500 kron, Jožefi Arh iz Leskovca svinjskega mesa in več drugih stvari. Francetu Pavlin v Zenju obleke, uro, daljnogled itd. Pri hišni preiskavi se je našlo mnogo reči, katere izhajajo od tatvin, storjenih skozi leto dni in se gospodarji teh reči do sedaj niso našli — kakor puška dvocevka, kateri so skrajšali kopišče, čebelnih panjev, 5 kg bakrenega vitrijola, več Škarij za trte, briz-galnic in drugih premakljivih stvari. Pri tem je tudi več dragih sosedov osumljenih. Najbrže presega cena ukradenih reči 20001 K. zato bo imelo porotne sodišče
govoriti. Sedaj je taokraj zopet varen pred to tatinsko drhaljo.
—	Kurji tatovi pod ključem.
Veliko razburjenje so povzročali' med prebivalstvom po Jesenicah in Savi že več let kurji tatovi. V noči, od 18. na 19. t. m. so bile zopet pokradene kokoši pri Jelenu na Savi in en domač zajec. Že večkrat so bili tukajšnji orožniki prav pošteno potegnjeni glede kurjih tatov. Zdaj se jim je posrečilo, da so aretirali pravega krivca, tovarniškega delavca Hu-berja in njegovo ženo, doma s Hrvaškega. Pri hišni preiskavi so dobili ukradene kokoši in še živega zajca, več kilogramov v to varni nakradenega papirja, mnogo perila in še več dragih stvari. Za nepošteno ravnanje se že pokorita Huber in žena v kranjskogorskem zaporu.
—	Nesreča vsled streljanja z možnarji. Pri neki poroki v Dra-gomiju pri Domžalah so streljali z možnarjem. Ponesrečil se je pri tem Janez Kokalj, po domače Strmoletov. Zdrobilo mu je desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Drakonska obsodba. Obsodbe novomeškega okrožnega sodišča so glede skrajne strogosti znane v vsej Avstriji. Ampak kaj takega se še ni kmalo pripetilo, kakor v temle slučaju: V Črnomlju je bil vojaški nabor. Vsak otrok ve, da so posebno kmečki fantje ob takih prilikah čez mero korajžni. Iti na nabor in biti pijan, to je grda, ampak stara navada. Tako se ga je tudi Matija Mavrin iz Griča pri Dobličah nekoliko preveč nalezel, ko je šel na nabor. Ko se fantje tam napol nagi stali v vrsti, da drugega za drugim preiščejo, je Mavrin uganjal burke in izstopil iz vrste. Pri fantih pa je bil orožnik iz Vinice, da vzdržuje red. Držeč službeno knjigo v roki, na katerih je nekemu županu nekaj pisal, je Mavrina opozoril, naj bo miren in naj gre nazaj v vrsto. Fant pa se je nekaj obotavljal, nakar ga orožnik prime za vrat (po Mav-rinovi izpovedbi ) hoteč ga potisniti nazaj. Fantu se je to malo preveč zdelo in zamahne proti o-rožniku hoteč se ga ubraniti. Pri tem je orožniku padla; čelada raz glave. Fanta so aretirali in tirali pred okrožno sodišče. Tu je sodnikom povedal, da o kaki javni nasilnosti in namena orožniku o-nemogočiti službo, ne more biti govora, ker vendar nag fant, tudi če je pijan, ni tako neumen, da bi se resno lotil oboroženega o-rožnika. Tudi navzoči kanclist Weis je kot priča izpovedal, da fant ni mogel imeti namena orožniku onemogočiti službo. Niti o-rožnik sam tega; ni mogel z gotovostjo potrditi. In vendar je bil fant za sunek proti orožniku obsojen na 1 mesec ječe. V Avstriji sta policaj in orožnik svetnika. Kdor se njiju le s prstom dotakne, mora za pokoro v ječo. Blažena Avstrija, ki imaš žive svetnike v tej dobi brezverstva!
—	Smrtna nezgoda v vevški papirnici. V veški tovarni se je dogodila strašna nesreča. Delavec Anton Marolt, po domače Tr-škan, je dajal jermen na transmisijo. Slučajno je dal jermen na transmisijo napačno, nakar ga je jermen zagrabil za noge in ga s toliko silo zavrtel okolo, da je Maroltu glavo odtrgalo, vijak se mu je zaril v telo in ga tudi po prsih raztrgal in razmesaril. Marolt je bil takoj mrtev.
—	Izpred deželnega sodišča. Anton Hudorovič, 621etni cigan, pristojen v Št. Peter, je prišel v Dolenjo vas pri Polhovem grad-cu. Tu se je seznanil s posestnikom Francetom Krivino, ki je znan izposojevalec denarja. Tega je cigan nalagal, da ima kupljeno posestvo in 8 glav živine, nagovarjal ga je za posojilo' ter mu obljubil visoke obresti. Hudorovič sam priznava, da ga je za več kot za ,800 K opeharil.
Ni se pa moglo ciganu dokazati, da bi bil Krvini iz skrinje na kasti ukradel 300 K. Tudi glede prestopka vlačuganja in beračenja ga je sodišče oprostilo, pač pa je bil obsojen zaradi goljufije na 6 mesecev težke ječe. Tolpa ciganov obojega spola je prišla pred razpravno dvorano protestirat proti Hudorovičevi obsodbi.
—	Zopet ogenj v Studenem pri Postojni. Pogorelo je Janezu Milavcu v Studenem št. 15 vse gospodarsko poslopje. Kasneje je pogorelo sosedu Lovrencu Bizjaku št. 16 vse gospodarsko poslopje, mnogo sena in en prašič. Go-
spodar je v Ameriki. K sreči je deževalo in je bila na mestu domača požarna bramba, ki ima dobro novo brizgalno. Vremenu in požrtvovalnenm delu gasilnega društva se le zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ki ima večinoma še hiše krite s slamo. Kako je o-genj nastal, ni znano. Sumi se, da je to storila zlobna roka, tako zadnjič, tako tudi sedaj. To tem bolj, ker se je neznanec, popotnik, zadnjič izrazil, da boste i-meli zopet ogenj čez 14 dni. Oba Pogorelca sta bila zavarovana za majhne vsote.
—	Najden zaklad. Iz Cerkelj poročajo: Nenadna sreča je doletela posestnika Ivana Galjota iz Cerkelj št. 48. p. d. Kneta. Kp je prišel zjutraj v živinski hlev, je dobil 30 cekinov v jaslih. Podgana, je preluknjala ponoči zid, v katerem se je nahajala lesena o-mariea in iz nje so padli cekini v jasli. Najmlajši cekin ima letnico 1568, najstarejši pa 1614. Šest jih je velikih kakor naši goldinarji, dragi pa so po obliki podobni sedanjim 20kronskim cekinom. Ti manjši cekini imajo različne letnice. Imena kraljev so: Vence-slaj, Ferdinand, Sigismund, kralj poljski, in Ivan, kralj ogrski. E-den ima napis: Mihael, škof sol-nograški. Dva cekina imata pa turški napis. Kakor vse kaže, je moral biti denar prinesen z Ogrske in ga je dotični lastnik bržkone zazidal iz strahu pred Turki. Hiša Knetova je sploh zgodovinska. Še pred par leti se je videla na njej podoba konja; z letnico 1508, katera je pa izginila ob predelavi hišnega poslopja. Knet je dobil v gnoju še tri cekine isti dan, tako da je sedaj v posesti 33 cekinov. Dobival je pa že dlje časa med gnojem take rumenjake, a le mislil, da je čisto navaden “pleh”, in se ni brigal zanj. Knet je nesel cekine pokazat v ljubljansik muzej.
—	Posledice izseljevanja v A-
meriko. Iz Novega mesta poročajo: Izseljevanje naših Dolenjcev v Ameriko pripravlja popolen preobrat tudi v družinskem življenju. Mož gre v Ameriko, pušča doma ženo s kopico otrok in zadolženim posestvom. Vsa teža skrbi za dom in preživljanje pade edinole na ženo. Primorana je puščati otroke doma samim sebi brez varstva. Naravno, je, da ie zgodi čim dalje več nesreč. Zakonite določbe za varstvo otrok so pri nas prišle v velik konflikt same proti sebi. Takrat, ko so te določbe sklepali, ni bilo še izseljevanja, kakor je danes. Zakon zahteva varstvo otrok, na drugi strani pa brezobzirno kaznuje nemarnost staršev. To je v redu! Ampak zakon ne upošteva sedanjih razmer, nastalih vsled izseljevanja. Vzemimo za zgled ta slučaj: Marija Ajdič iz Dol. Kamenja je po odhodu moža v Ameriko ostala z dvema nedoraslima otrokoma sama na zadolženem posestvu. Mož ji ničesar ne pošlje, sama mora skrbeti za družino. Nekega dne gre svoje polje obdelovat. Otroka pusti doma na zakurjeni peči. V peči pa so se med tem vnela drva, in razpoke peči je odhajal dim, otrok na peči se je obžgal in v dimu skoro, za dušil. Prišla je še pravočasno pomoč, da ni nastala še večja nesreča. Zakon je zahteval kaznovanje matere, ker je otroka prepustila brez varstva v hiši. Ves zagovor, da v danih razmerah ni bilo mogoče drugače ravnati, matere ni obvaroval pred kaznijo. Dobila je tri dni zapora. Proti tej razsodbi se je pritožila na vzklie-no sodišče. Kako tu poznajo socialne razmere,’ naj služijo v dokaz sledeče slike:	Obtoženka:
Kaj sem hotela drugega, mož nas je pustil, šel je v Ameriko, jaz se sama mučim doma,da preživim otroka. Predsednik: Zakaj pa ste vzeli takega moža, ki gre v A-meriko ? Zena začudena: Gospod, kaj sem jaz takrat vedela, da me bo potem ko bodo otroci, pustil in šel. Predsednik: Zakaj pa niste otroka izročili v varstvo služkinje? Žena: Še za drugo primanjkuje denarja, kako si naj še služkinjo. držim, ki bi bila samo pri otrocih. Predsednik:	Zakaj pa,
če ste že sami, niste vzeli otroka s seboj na delo? Žena: Zato, ker je bilo takrat za otroka premraz, da bi bil pri meni. (Nesreča se je namreč zgodila še marca meseca.) Predsednik- Pa hišo ste zaprli, kaj bi otrok naredil, če bi n. pr. udarila strela, pa bi otrok ne mogel vun iz zaklenjene hiše. Zena: Hiše vendar ne morem pu-
stiti odprte. Nesreča pa se vedno lahko zgodi. Doslej sem zaupala slučaju, da se še ni nikoli nič hudega pripetilo otroku. — Senat se je podal k posvetovanj,u ko je državni pravdnik v smislu prve obsodbe predlagal, da se vzklic obtoženke kot neutemeljen zavrne. Kar je bilo naprej pričakovali, se je zgodilo: Vzklicno sodišče je zavrnilo vzklic in prvo obsodbo potrdilo. Žena bo morala obsedeti 3 dni. Dobro! To zahteva zakon ! Ali zdaj nastane drugo vprašanje. Kaj pa nudi zakon v tem slučaju za varstvo otrok, ko bo mati vsled tridneve kazni v zaporu sploh odtegnjena varstvu dveh malih otrok? Modrost avstrijskih sodnikov presega vse meje — namreč norcev v blaznici!
ŠTAJERSKO.
—	Vlom v mariborsko okrajno glavarstvo. Ponoči so neznani zlo činci-vohuni vlomili v urade mariborskega okrajnega glavarstva. Prebrskali so pisarne okrajnega tajnika Koudelka, komisarja barona Neugebauerja in oficijala Babiča. Razbrskali so vse važnejše listine in jih gotovo več prepisali, odnesli baje niso nič drugega kot par revolverjev, nekaj malega denarja z miznice Koudelka. Sumi se, da so se vohuni ukradli čez dvorišče v okrajno glavarstvo ali pa so «e zvečer priplazili v dvorišče. Ponoči so “pridno delali”, ker so pokurili mnogo luči. Zdaj je vojaška komisija vse natančno preiskala. Uvedena je stroga preiskava. Vlom je zelo zagoneten.
—	Samomor vojaka. Iz Mari. bora poročajo: Poddesetnik Pet, Lampauer iz Ivnice, ki služi dru go leto pri 47. pehotnem polku, je izostal po1 noči brez dovoljenja iz vojašnice. Lampauer je bil dodeljen kadru in bi bil moral drugi dan dopoldne oditi k ostremu streljanju na strelišče v Rotwein. Ker ga ni bilo tje, so odposlali infanterista, da ga poišče. Srečal ga je na potu, a Lampauer ni hotel iti na strelišče. Nato' so odposlali patruljo, ki ga pa ni več našla. Pozneje so ga našli v gozdu, a že mrtvega. Iz strahu pred kaznijo se je ustrelil s službeno puško v srce.
—	Vlom. Neznani vlomilec je hotel izprazniti občinsko blagajno v Petrovčah. Ker ga je pa slišal občinski sluga, ko je odpiral železno blagajno, je prišel še ravno pravi čas, vlomilec jo je popihal skozi okno. V naglici je odnesel 90 kron.
KOROŠKO.
—	Poštna tatvina. V zadnjem
času so pogrešili večkrat zaboje, ki so bili oddani na pošto v Borovljah. Zaboji so vsebovali puške in orožje. Slučajno pa je izvedel puškar Ogris v Borovljah, ki je vsled te tatvine najbolj o-škodovan, da je mnogo orožja njegovega izdelka v graški zastavljalnici. Ukradeno blago je vredno 1576 K. Preiskava je dognala, da je zastavil neki železniški invalid Andrašek. Ta je izpovedal, da mu je dajal orožje, ki ga je nosil v zastavnico, poštni uslužbenec Franc Klug. Klug je tatvino priznal, izgovarjal se je z revščino in je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe.
—	Umor. Rudar Janez Podpeč nik, katerega so imeli vsi delavci, stari in mladi zaradi njegove prijaznosti in veselosti, prav radi, je postal žrtev umora. Prišel je v gostilno k Škrubeju, kjer so bili tudi njegovi tovariši ¿n štirje vozniki. Vozniki, ki že od nekdaj niso posebni prijatelji rudarjev, so začeli zbadati rudarje. Nekaj rudarjev in vozniki so kmalu na to odšli iz gostilne. Podpečnik je ostal še v sobi. Naenkrat je pa zaslišal klice na pomoč in odšel hitro ven. Ko pa je prišel ven, ga je pa eden voznikov tako zgra bil in zagnal ob tla, da je obležal nezavesten. Na tleh ga je še davil; dokler ni Podpečnik izdihnil Baje ga je umoril najstarejši od voznikov, 601eten mož. Orožniki so aretirali že vse štiri.
—	Samomor iz obupa. Iz Beljaka poročajo: Ustrelil se je v beljaški okolici žagar Valentin Čavušnik. Dejanje je storil iz obupa, ker je živel v največji bedi. Zapušča sedem nedoraslih otrok, katerim je pred šestimi tedni u-mrla mati.
GLASILO
Slovt>iu>K6 Narodne Podporne Jedrne
iz.ii»¡j» r.e<ln»Bfco-
LA8TN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: £821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Velja m v»e leto 81.00.
O K O A N o» th»
¿LOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
leaned weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chieaf", Hi.
Subscription, 81.00 per year.
Mnogoumori v rudniški industriji.
Ko so učinki strašne nezgode v * Cincinnati rudniku v Pennsvlva-niji pretresli ves kulturni svet, smo čijtali v kapitalističnih dnev-nkh, da so raizstrellbo provzročili razstrelivni plini. Pod vestjo se je glasilo, da je bil rudnik opremljen z vsemi varnostnimi napravami, in da družbe ne zadene naj manjša krivda. Bila je to običajna izjava, ki jo čitamo vselej, kadar se v rudniku pripeti kakšna večja katastrofa, ki vzbudi javno vest, da prične ljudstvo zahtevati kaznovanje krivcev ali pa varnostnih naprav.
Po sodbi izvedencev bi se zadnja rudniška katastrofa prav lah ko preprečila. Plini so bili le vzrok razstlelbe, učinek je pa provzročil premogov prah. Ako bi družba močila premogov prah, bi bilo nemogoče, da bi se dogodila eksplozija s takim strahovitim učinkom. Pa tudi naprave za umeten prepih v slučaju katastrof ni bilo v rudniku. Ako bi bile v rudniku take naprave, bi se bil marskdo rešil, ki je tako podlegel strupenim plinom.
Ako sodimo po zgodovini rudnika Cincinnati, tedaj smo na jasnem, da je ta rudnik prava past za rudarje. Prva razstrelba z groznim učinkom se je v tem rud niku dogodila pred 30. leti. Druga razstrelba, ki je uničila mnogo človeških življenj in napravila mnogo škode v rudniku, se je pripetila pred desetimi leti. V vseh treh slučajih so po oficielni izjavi plini provzročili razstrelbo.
Že s temi izjavami je jasno dokazana krivda družbe. V rudniku, v katerem se nabirajo plini v toliki množini, da lahko prov-zročijo razstrelbo in tako ogrožajo življenje rudarjev, je dolžnost družbe, da z dobrim prepihom odstranjuje nabirajoče pline in skrbi za dober in svež zrak v rud niku. Ker se pa plini včasih nabirajo v stranskih duplinah pod stropom, odkoder jih včasih tudi dober prepih ne odžene, je dolžnost družbe, da moči premogov prali in tako lokalizira razstrelbo, ako se plin slučajno vname.
Družba ni storila prav nič, da-siravno sta se že dve nezgodi do-sroili v rudniku, da bi bilo življenje rudarjev varno pred raz-strelbami. Nekaj je pa 4družha le vendar zvršila. Komaj je silen pok, ki je bil zvezan s podzemeljskim sunkom, naznanil, da se je globoko pod zemljo dogodilo nekaj strašnega, groznega, je družba zaprosila, da se ji pošlje na pomoč oddelek državnih policajev na konju. Kedar “visoki” gospodje prosijo, je to ukaz. Pen-nsylvanjski kozaki so bili dve uri po nesreči že na mestu, najbrž za to,. da bi ne udarila srčna bolest mater in sirot na uho gospodov ravnateljev, ki so baje tako mehkega srca, da ne prenesejo solz žen in otrok.
Življenje delavca v Ameriki ni vredno piškavega oreha. Saj drugače bi bilo nemogoče, da je bilo v zadnjem letu na delu umorjenih 2360 rudarjev v Ameriki. To je štirikrat toliko, kot v kateri drugi državi na svetu, dasiravno' Zdr. države ne producirajo največ premoga. Naobratno se pa naša država lahiko ponaša z največjim številom katastrof in nesreč.
Ali je mogoče sploh drugače? Ko se je zvršil strašen zločin v
rudniku Cherry, 111. je gorelo dve uri, predno so dali rudarjem, ki so delali nič hudega sluteč pod zemljo, varnostno znamenje za ogenj. Bilo je prepozno in nad tri sto rudarjev je našlo žalostno smrt,, mesto da bi se rešili. In ta zločin je ostal nekaznovan. Niti eden ravnateljev ni bil obtožen radi tega mnogoumora.
Javno mnenje v Ameriki hitro po-zalbi na take dogodke, rudarska organizacija pa še ni tako močna, da bi napravila tako močan pritisek tam, kjer je treba, da bi organizacija izvolila varnostne uradnike iz svoje srede, ki bi strogo pazili na to, da so v vseh rudnikih varnostne naprave izvedene do pičice. Tndi svojo politično moč izrabljajo rudarji premalo, da bi vladajoči razred prisilili, da bi malo višje cenil rudarje, kakor jih ceni dandanes.
Da se take nezgode na altarju po žrtvah hrepeneči pošasti — kapitalizma odpravijo, morajo rudarji utrditi svojo strokovno organizacijo na znotraj in razširiti na zunaj. Organizirati se morajo politično v soc. stranki, to je delavski, ako hočejo pridobiti toliko vpliva v zakonodajnih zbornicah, da se bodo upoštevale njih zahteve in skrbelo za varnost njih življenja.
Rudarji morajo sami shrbetd, da se odpravi današnji malomarni način pri pridobivanju premoga in drugih rudnin. Da se to doseže, pa morajo biti skrajno dobro organizirani strokovno in politično, ker kapitalistični zastopniki v postavodajnib zborih in premogarski baroni cenijo moč rudarjev le po njih organizaciji.
Sveta dolžnost veže zategadelj vsakega rudarja, da dela z vsemi svojimi močmi za spopolnitev svoje strokovne organizacije. V združenju je moč, pojedinec pa ne šteje nič. Vcepite si ta rek v srce in pojdite na delo. Organizirajte in zopet organizirajte! Zbirajte svoje tovariše pod zastavo razredno zavedne strokovne in politične organizacije, pa bo prišel dan, ko bodo onemogočene take nezgode kot v rudniku Cincinnati.
2360 vaših umorjenih tovariševi v zadnjem letu vas kliče ua delo!
Kapitalistično poljedelstvo v Argentiniji.
Pod tem naslovom je Emesto F. Dredenov napisal članek v “International Socialist Review’, ki ie zelo podučljiv za vsakega, ki se hoče naseliti v Argentiniji, zaeno pa odkriva kako kapitalizem osvojuje poljedelstvo.
Naseljevanje v Argentiniji se vrši povsem drugače kakor v severni Ameriki. Pri nas so se naseljevali ljudje, ko je bil kapitalizem še v povojih. Kdor je pred mnogimi leti prišel v deželo in je imel dvoje zdravih rok, je lahko odšel proti zapadu, kjer je dobil zemljišče zastonj, na katerem si je postavil svoi dom. V Argentiniji še danes nista dve tretjini obljudeni. Vzlic temu pa vsakdo ostane siromašen delavec, ako tudi s seboj prinese dvoje pridnih in močnih rok. Danes pošiljajo velike zemljiščne družbe, ki so v zvezi z železniškimi družbami, svoje agente proti zapadu, ki pod kupijo državne uradnike in dobijo gromna zemljišča Skoraj zastonj. Ko je sleparska kupčija izvršena, zgrade preko prisleparje-nega zemljišča železnico. Zemljišče se potem razdeli v večje in manjše parcele, katere prodajo potom javne dražbe onemu, ki je največ ponudil zanje. Zemljiščne družbe se pos.lužijo vsakovrstnih sleparskih sredstev, da poženejo cene kviško. Ako se posreči malemu poljedelcu kupiti manjše posestvo, tedaj skoro gotovo podleže konkurenci veleposestnikov, ki so opremljeni z boljšimi tehničnimi sredstvi za poljedelstvo, ali pa dobro organizirani politiki cen za poljski pridelek, ki jo vodijo razni oderuhi in prekupčevalci.
Vsled tega se vzdrže le ogromna veleposestva, ki ob času setve iu žetve potrebujejo množice delavcev, s katerimi ravnajo kakor s sužnji. Po zimi so seveda ti delavci brez dela in nihče se ne briga zanje, kaj bodo jedli in s čim se oblačili.
V dobi setve in žetve nastanijo delavce v beraških kočah, ki nimajo oken. Del mezde pridrže veleposestniki do časa, ko je pote-
kla delovna pogodba. Žensk sploh ni na teh latifudijah. Veleposestniki sprejmejo v delo le moške. Na ta način razdražijo družine. Zato je pa na vsaki dragi ali tretji železniški postaji hiša z belimi sužnjicami, ki je včasi edino poslopje poleg policajske postaje.
V	navadi je še neki dragi kapitalistični izkoriščevalni sistem. Zemljišča, ki obsegajo od 200 do 1000 akrov oddajajo najemnikom v najem, ki morajo polovico najemnine plačati naprej in katere veleposetniki tako silno izžemajo, da je zadnje čase nastalo med njimi stavkovno gibanje. Temu gibanju so se pridružili tudi najemniki, katerih pogodba je veljavna še za več let. Pridružili so se gibanju, ker v resnici nimajo kaj izgubiti.
Da se izkoriščanje vrši tem popolnejše in koristonosnejše za kapitalistične oderahe, so nastale velike zemljiščne dražbe, od katerih lastujejo tri, ki so bile ustanovljene pred kratkem, dvanajst milj ono v akrov sveta. *) Na tčh latifudijah se dela s stroji. V letu 1912 je znašala vrednost uvoženih poljskih strojev v Argentini-jo šest miljonov dolarjev.
Mednarodni vojni hujskači.
Mednarodna vlojna hujskarija je letos dosegla svoj vrhunec. Nemčija, ki je najbolj pod vplivom vojnih hujskačev, je pomnožila svojo stalno- armado na 800,-000 mož. Ta armada naj bi se še pomnožila za 280,000 mož in sicer 60 tisoč na leto. Tu ne gre za vprašanje, ako- bo Nemčija dobila toliko sposobnega človeškega materiala, da bi lahko njena stalna armada štela nad en mi-ljon mož. Marveč je fakt, da ima Nemčija že danes v mirnem času skoraj en miljon ljudi obore-ženih, ako k armadi na suhem prištejemo še mornarico.
Kako se je to doseglo? Nemška država živi s svojimi sosedi v mira in vendar ima v mirnem času tako veliko armado, kakor jo je imela pred 43. leti v francosko-nemški vojni na bojišču. Kaj je vendar Nemčijo pritiralo do blazne tekme v oboroževanju? Nič drazega kakor sistematično hujskanje, ki so ga netili mednarodno organizirani patriotieni tovarnarji za orožje.
Socialist Liebknecht je v nemškem državnem zbora tej mednarodno organizirani patriotieni drhali, ki se ob vsaki priliki ponaša s svojim domovinoljubljem, potegnil krinko raz obraz. Dokazal je, da so tovarnarji imeli zarotniško zvezo, da so s popolnoma lažnjivimi in iz trte izvitimi vestmi v časnikih hujskali narod proti narodu.
V	francoskih listih so hujskali zoper Nemčijo, v nemških pa zoper Francijo.
Tovarnarji za orožje se lahko ponašajo s svojim domoljubljem. V slučaju vojne ne riskirajo niti toliko, da bi dobili “nahod”, kaj še le svoje malovredne telo izpostavili puškam in topovom. Vojna pomeni za to gospodo profit, za ljudstvo pa nesrečo in gorje. Banketi kapitalistov danes ne- končajo, ako se ne govoriči iu besediči o “narodnem imetku”, katerega je treba braniti z življenjem in krvjoi. Vse take govorance na banketih so dobro premišljene in imajo namen: usiliti ljudstvu nove puške in topove, drednotke in zrakoplovne ladje, pomnožiti armado tako visoko, da bo nosilo orožje vse, kar leze in gre.
Tako kot hujskajo mednarodni organizirani hujskači v Nemčiji in Franciji, tako netijo sovraštvo na umeten način med narodi tudi drugod. V Kaliforniji so nahujskali ondotne državljane proti Japoncem. Samoposebi se razume, da bodo hujskali na Japonskem ljudstvo proti Ame-rikancem. Na ta način bodo a-meriški in japonski kapitalisti, ki izdelujejo moderna morilna sredstva dobili naročila za smodnik, puške, topove, idrednotke itd. Gradili bo-doi močne trdnjave in skušali pomnožiti stalno armado na suhem in mornarico. Na ta način izsesava pest premetenih japonskih in amerikanskih kapi-
*) To je, 18,750 štirjaških milj ali šesti del Avstrije z Bosno in Hercegovino in brez Ogrske.
talistov ameriško in japonsko ljudstvo, poleg se pa smeje ljudstvu, ki se da opehariti na tak lahek način in verjame vse doi pičice, kar je tiskano v rumenem kapitalističnem časopisju.
Vsled dobro mednarodno organiziranega vojnega hujskanja je na stotine! miljonov dolarjev naloženih v tovarnah za orožje, smodnik, ladjedelnicah za bojne ladje in dragih podjetjih, v katerih izdelujejo za vojaštvo in mornarico potrebne reči. Lastniki in upravitelji teh miljonov se inte-resirajot, da jim naloženi miljo-ni nosijo lep dobiček. Svoj ogromen kapital in vpliv izrabljajo, da se množi nevarnost za vojno, ki je potrebna, da ¡se v njih podjetjih dela s polno paro. V i-menu patriotizma oznanujejo narodno sovraštvo v vseh državah, da se ljudstvo ne upira vojaškemu bremenu. Povsod podkupujejo patriotje za obresti in profit časnikarje, da pišejo njim v prilog. Celo delavce skušajo korumpira-ti za vojno hujskarijo s tem, da jih učijo, da je v interesu delavstva, ako se množi armado in mornarico. “Ali orožarne in ladjedelnice ne dajo -dela?” ,se glasi sirenska pesem podkupljenih časnikarjev.
Le tiho! Delo bi koristilo mnogo, mnogo več človeštvu, ako bi mesto orožja in bojnih ladij, gradili železnice., mostove, ceste, prekope, obdelavah neobdelano zemljo' izdelovati orodje in zvrše-vali draga dela, ki so potrebna za udobno življenje.
Ako množimo oboroževalno silo, tedaj vstvarjamo vojno nevarnost: pripravljamo se, da nekega dne uničimo vse, kar je stalo mnogo človeškega dela. Dobiček od množeče oboroževalne sile imajo le delničarji, ki imajo svoje miljone naložene, v potrebščinah za vojno. Delničarji pri takih podjetjih so bankirji, zakonodajalci, visoki cerkveni knezi in lastniki velikih kapitalističnih dnevnikov. Vsi, ti gospodje so zelo “patriotieni” in pospešujejo organizacijo “mladeniške hrambe”, veteranskih društev, ker s tem vstvarjajo agitatorje za ‘patriotizem,’ ki jim nese.
Dokler bodo od vojn in oboroževanja imeli kapitalisti dobiček, dokler bodo ljudstva pijana patriotizma se dala ščuvati drag proti drugemu, dokler bo kapitalizem tlačil narode k tlom, dotlej se ne bo uresničil sen miroljubnih ljudi, ki žele, da bi se meč spremenil v plug.
Hvaležen mora biti vsakdo sredi- te šovinistične- gonje, da je socialist Liebknecht v nemškem državnem zbora razkrinkal mednarodno organizirane hujskače. A-ko taka odkritja ne povzročijo splošnega razoboroženja. vendar pa vsaj narodom odpirajo oči, da spoznajo, kakšno nevarno; igro i-gra z njimi -pest milj onar jev in miljaderjev in tako kličejo narode k vzajemnemu delu, da preprečijo spletk^ mednarodno organiziranih Bogatih zločincev, ki se trudijo, da bi. s klanjem narodov pomnožili svoj imetek.
Kakšen učinek imajo taka razkritja, dokazuje sestanek francoskih in nemških poslancev, ki so prihiteli na klic Švice v Bern, da se omeji blazno oboroževanje.
Kaj pripovedujete kitajske pisemske znamke.
S koncem leta 1911 je bila kitajska pošta, stara natančno- 50 let, kajti ustanovitev pošte s seli, ki so jo pozneje spremenili v cesarsko kitajsko -pošto, seza natančno do leta 1861. Sedemnajst let pozneje, leta 187S, -so prišle v promet prve kitajske znamke in od tega časa se je rodila velika množina novih kitajskih znamk, ki pripovedujejo mnogo skrivnosti. O teh skrivnostih ve povedati angleški strokovnjak marsikaj doslej še neznanega, čudovite riz-be starih kitajskih znamk so znane slehernemu nabiralcu. Predočn-jejo nam zmaje z glavami velblodov, z jelenovimi rogovi, z zajčjimi očmi, s kravjimi ušesi, z luskinami krapov in s sokoljimi očmi. Vsaka noga -strašnega zmaja je oborežena s petimi kremplji. To dokazuje, da so bile znamke izdelane s cesarjevinn dovoljenjem, kajti necesarski zmaji smejo imeti samo po štiri kremplje na nogah. Za te znamke so prvič uporabljali popir z vodnim zna-
menjem in to vodno znamenje je kitajski simbol j-injang, ki izraža dvoje temeljnih sil narave, moško in žensko. To obliko so ohranile znamke do leta 1894, ko je obhajala cesarica vdova svoj šestdesetletnico, so izdali jubilejne znamke. O teh znamkah, ki imajo tudi v podo-bljen simbol jinjang, pripoveduje angleški strokovnjak tajinstveno zgodbo. Rizbe za znamke je narisal nastavljenee 'sels-ke pošte, gospod de Villard. Komaj je narisal načrte za nove znamke, so- ga že poslali v Tibet, odkoder se ni nikdar več vrnil in nikdo ni več slišal o njem. Kaj je bil njegov zločin? Villard je rabil za svoje rizbe škrlatasto barvo in ker je na Kitajskem ta barva cesarska, so smatrali Kitajci rabo te barve toliko kakor za veleizdajstvo. Jubilejne znamke 1. 1894 imajo jako mnogo kitajskih simbolov. Na njih vidimo simbol šu, ki vpodoblja dolgo življenje in simbol vuzu, ki vpodoblja petero blagoslovov življenja: dolgo življenje, zdravje, bogastvo, krepo-st in lahko smrt. Leta 1896 so končno ustanovili kitajsko cesarsko pošto, katere organizacija izvira največ od Roberta Harta. Obenem so odpravili način starega računanja in ga nadomestili s sedanjim. Prve znamke novoustanovljene cesarske pošte so izšle avgusta 1897. Dvoje izmed njih, v vrednosti pet in petindvajset kron, predočujeta simbol divje gosi, ki nam-igava na kitajsko legendo. Vjet kitajski poslanik je navezal gosi pismo na peroti. Gos je letela proti jugu in jo je ustrelil sam cesar na lovu. Tak je zvedel, kjer je njegov poslanik vjet, in ga je oprostil. Razen mnogih rednih znamk ima Kitajska tudi nekaj izrednih. Leta 1903 mi prispel pravočasno v Fučav parnik, ki je vozil znamke: zadržali so ga bili hudi viharji. Poštnemu ravnatelju pa so bile pošle znamke, ki bi jih bil imel pripeljati par-
nik.	V zadregi je torej dal v sredi poševno prerezati znamke po dva centa in natisniti nanje besedo 1 cent. Te nenavadne znamke nabiralci jako cenijo.
Kitajska republika bo tudi tukaj pometla starimi nazori in šegami.
Vsakdo naj uživa koristi S. IV. P. J.
Vsak Slovenec ali Slovenka v Ameriki, naj .bo deležen koristi naše -vrle, napredne “Slovenske narodne podporne jednote.” Ta misel naj navdaja vsakega brata in sestro, pa bomo kmalu popravili, kar smo zamudili pri snovanju podpornih jednot in zvez.
V ameriških Slovencih je zadnje čase opažati važno gibanje za -združitev vseh naprednih jednot in zvez. Da nam to gibanje prinese združitev, bo treba rešiti še marsikatero važno vprašanje. Vseeno bo pa prišlo do združitve prejalislej, ker imamo v svoji sredi dobre agitatorje, ki so delali in delajo še danes za -združitev. Tudi v splošnem prodira spoznanje čimdalje bolj, da je obstanek za neizdružene jednote in zveze nemogoč v sistemu, ki so ga vstvarili kapitalistični gospodje, ki nas osrečujejo z ubožnicami- v mestih in farmami za siromake. Še hujše bi bilo za ameriške Slovence, posebno za trpine, ki garajo v ameriških peklih, da niso prvi agitatorji pričeli agitirati za snovanje podpornih organizacij. Marskatero solzo so otrle podporne organizacije iz oči vdov in sirot.
Pot do združenja nam je odprla peta redna konvencija S. N. P. J. v Milwaukee, Storjen je bil prvi resen zaključek za združitev. Temu zaključku je sledil dodatek k ustavi društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje in posmrtnino. Z agitatorične-ga stališča je tndi ta predlog za združitev jednot in zvez velikega, pomena, ker dokazuje, da se lahko pri eni jednoti upeljn več razredov in da je nepotrebno, da bi bil kdo zavarovan pri dveh, treh ali več podpornih organizacijah. Tudi člani dragih jednot in zvez so pričeli delati na to, da se združenje jednot in zvez uresniči v najkrajši dobi.
Z združenjem jednot in zvez bomo organizirali močno podporno organizacijo in ji osigurali obstanek. Prihranili bomo čas, ker ne bo treba nobenemu v mesecu
hoditi na dve ali tri seje. Znižali se bodo upravni stroški pri glavni upravi in društvih. Sodeč s tega stališča. mora vsak -zaveden 'Slovenec pozdravljati in priporočati združitev.
Seveda se mora zvršiti združitev na ta način, da ne bodo oškodovani stari člani, pijonirji jednot in zvez. Za take člane, ki so prekoračili 45. leto, bo tudi treba nekaj ukreniti. Dobivali naj bi e-nako bolniško podporo, za posmrtnino naj hi se določila le vsota $100, s katero bi se pokrili pogrebni troški. Plačevali naj bi a-sesment kakor mi sedaj, le raz-predelitev naj bi se spremenila > toliko, da bi šli večji doneski v bolniški in odškodninski sklad, manjši pa v posmrtninski. Na ta način bi zadovoljili mnogo naših rojakov, ki se danes ne morejo pridružiti naši organizaciji. Tako bi imel vsakdo priliko, da se pridruži podporni organizaciji.
Ako bo dodatek k ustavi osvojen po članih in članicah S. N. P. J., potem bomo imeli prvi in drugi razred ter -otročji oddelek. Ne vem zakaj ne bi ustanovili še enega razreda za tiste, ki so prekoračili 45. leto in jim tako- dali priliko, da se zavarujejo za bolniško podporo in dostojen pogreb.
Res je, da večina slovenskih na selniko-v prihaja v Ameriko, ko so še mladi in krepki. Naselniški zakon pa dovoljuje naseljevanje do 45. leta. Vsled tega prihajajo v deželo Slovenci, ki so stari krog 45. let. ali so pa to tudi že prekoračili. Socialna dolžnost nas pa veže, da tudi za te rojake storimo nekaj, jih pridružimo k pod pomi organizaciji in jih ne prepustimo samim sebi. Ako še tem rojakom omogočimo vstop v organizacijo, smo storili vse, kar je bilo v naši moči.
To naj bi se uredilo potom splošnega glasovanja še pred prihodnjo konvencijo, ker bi bilo tudi delegatom na bodoči konvenciji olajšano delo pri reševanju vprašanj -za o-bčno korist slovenskih naselnikov.
Pri organizatoričnem delu se ne smemo ozirati na desno in levo, še manj pa ozirati na sladke besede posameznikov, ki napeljava j o vodo na svoj mlin.
Ker nisem strokovnjak v zavarovalnih proračunih, ne morem izdelati zavarovalne lestvice, da bi lahko rekel, taka mora biti in ne drugačna. Zato priporočam moj načrt članom in članicam -v prevdarek, ker se bo gotovo kateri članov oglasil še z boljšim predlogom. Najboljše bi pa bilo, da se za ideje zavzame kakšno društvo in v podobi predloga izdela načrt, katerega bodo gotovo podpirala draga društva, kakor so podpirala predlog društva “Francisco Ferrer”.
Ako se to izvrši, potem je naša jednota med vsemi jednotami inozemcev, ako vpoštevamo število naseljenega ljudstva, najdo-vršenejša podporna organizacija.
_ _____ F. G.
16 tisoč človeških žrtev!
Italijanski izselniški urad naznanja časopisju, da je neka se-veroamerikanska dražba dodelala železniško progo skozi državi Matto Grosso in Amazones v Braziliji ob rekah Madejra in Mamo-ra. Delo je bilo izvršiti pod tako neugodnimi klimatičnimi n drugimi okolščinami, da od 300 najetih delavcev, ki so bili Nemci, niti eden ni ostal živ. Nemška vlada je morala takrat poseči vmes, da je preprečila nadaljno izseljevanje na ta kraj, nesreče in da je poskrbela za obhod delavcev, bi so bili že prišli v Brazilijo. To dejstvo je italijanski izseljeniški urad tudi razglasil, a vkljub temu ni mogel preprečiti tajnega nabiranja novih delavcev po Italiji. Tako se je zgodilo, da so mrli izseljenci na malariji in rameni mrzlici; na delu na progi, dolgi 330 kilometrov, je umrlo 16,000 delavcev, ne vštevši onih, ki so bolni zapustili delo in umrli !v bolnišnicah bližnjih mest. Ista delniška dražba bo gradila sedaj železniško progo na levem bregu reke Marmore na bolivianskem ozemlju. Italijanski izseljeniški tirad kar najresneje opominja vse oblasti, da preprečijo nabiranje delavcev, ker so agenti dražbe že odpotovali, da ulove čim več novih žrtev.
Prekinjeno delo
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
TR1NERS
USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
bitter-wine
(JSÉklLi
TdINEROVO
Horké VÍNO
H*""f*,,“'«db/JOSEPH TR'NER
616-622 S.Ashland A**-
| CHICAC.O. ILt
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
Slovenska Narodna
Podporna Jednota
Ustanovljena 9. aprila
' 1904
Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, IH. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, Ul. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Ona je govorila tako, ker je mislila, da je njen oče — kakor so se bili pomenili prej — o vsem že obvestil Viscontija. A ker je bilo temu vse ne>znano, ko je slišal sedaj tako goreče prositi in ni vedel zakaj, je najprej osupnil, za hip pa ga je obšlo usmiljenje in ljubezen. Bil je v zadregi, videvši da kraljica vseh njegovih mislij in njegovega srca kleči tu pred njim kot sužnja. Sklonil se je, da hi jo privzdignil in ji rekel ves razburjen: “Kaj delate? ... ne, jaz tega nikakor ne morem dovoliti, vstanite vendar; vi da bi tako klečali pred človeškim bitjem! vj!” — Toda ona se ni zganila, temveč, je povzdignila roke in ga nadalje prosila, upiraje vanj svo je objokane oči. To je Viscontija neizrečeno presunilo. Bilo mu je, kakor da bi v tej deklici videl zopet pred seboj njeno mater živo in pravo, ki je bila prav tako pad la pred njega na kolena in ga vzdihuje prosila toliko let poprej tisto noč, ko je bil prišel, da bi jo odvedel z očetovega doma. On se je čutil zamaknenega. Vzdignil je šiloma prosečo devico in jo peljal na neko stolico. Ona si je z obema rokama zakrivala obraz, ter vsled silne žalosti, srama in strahu je jokala neutolažljivo, in obil ne solze so jej pritekale izmed belih prstov. On se je ni upal dotakniti in jej ji prigovarjal: “Oh, povejte mi, kaj hočete, in kakor mi je drago upanje v moje večno izveličanje, vam prisezam, da storim po vaši želji vse, kar mi bo mogoče, tudi če bi imel pri tem izgubiti državo, življenje in svojo čast. Rešite me iz teh muk in povejte mi, kdo je tisti, katerega morem rešiti? ...”
“Lupo”, je vskliknila deklica vzdihuje!
“Kdo? tisti podložnik samostana sv. Ambroža, ki je obsojen na
njene nežne prsi ob razburkanih njegovih plule. Tedaj se ni mogel več premagovati, sklonil se je k njeni glavici in jo poljubil na če-
lo.	Biče je čutila tisti poljub, a se ni vznemirila bolj, kot če hi jo bil poljubil njen oče. Dvignila se je mirno, a iz oči rudečkastih še in mokrih od joka ter iz obraza še vedno preplašenga je odseval smehljaj nove radosti. Tako se je po spomladnem dežju med pretrganimi oblaki zopet kaže soktee s tem lepšim sijajem.
Slavni junak je bil v oblasti devojke. Marko je pristopil k mizi in stoje napisal nekaj vrstic opatu sv. Ambroža; s temi ga je prosil, veleval mu in pretil, naj hitro oprosti tistega Lupa, o katerem sta govorila nekaj dni poprej. Povezal je list s svilenim trakom, na kateri je udaril svoj pečat, naredil naslov in izročil Biči rekoč: “To pismo pošljite opa tu in Lupo bo izpuščen”.
“Bog vam poplača dobro delo katero ste storili, zabranjevaje prelivanje nedolžne krvi ter otira je neštevilne solze; cela njegova družina bo veidno molila za vas”, Tako rekši se je deklica obrnila da bi odšla.
“Biče!” je dejal tedaj Marko in jej namignil, naj se ustavi “prosim vas, ostanite še za tre notek. Pismo morete oddati še jutri zjutraj . . . Poslušajte me nocoj odidem jaz daleč . . . toda spomin na te trenotke . . . vaš spomin, Biče, verujte mi, ostane večno v mojem srcu
“Oh, tudi jaz nikdar ne poza bim velike dobrote, katero ste mi storili; molila bom za vas tudi jaz. . . In ko se sedaj domišljam kako sem se prej bala pred vas stopiti, si moram sama priznati, kako nepotreben je bil moj strah . . . Saj mi je pravila moja mati da ste dobrega, plemenitega srca.
‘Tedaj me vaiša mati ne sovra ži? mi je odpustila? ... in vi Biče, mi tudi odpuščate? ... in me ne sovražite?”
“Jaz? o, kaj pravite? . . . mo ja hvaležnost . . . spoštovanje’ Mi ne zadošča — to ni tisto
99
smrt?”
“Da, on je sin sokolarja moje-;
ga očeta, je brat moje ljubljene | česar si jaz želim od vas”, je zav dekle ... oh, da hi vi videli, ka-jpil Visconte, prijemši njeno -roko ko sta reveža obupana! ...” med svoje tresoče roke. “Čemu bi “Ne jokajte več, Lupo bo re- še nadalje zakrival? Vedite, Biče
šen, darujem ga vam . . . Oh, da bi tako mogel s svojo krvjo jedno teh vaših solza si kupiti! ... Ne več, Ermelinda! Ermelinda! . . . Oh, vi bi me kmalu zmotila! Biče, ne jokajte več, Lupo ne umrje”. “Rekli ste, da ne umrje?” “Da, in vam prisezam pri zveličanju svoje duše”.
Pri teh besedah se je deklica dvignila in stekla proti temu re-šeniku ter je hotela še jedenkrat poklekniti pred njega, da bi ga zahvalila. A ni mogla, ker on, prijemši jo, jo je šiloma vzdržal, in ona zbegana, ginjena, zmagana od prevelikega veselja, se je spustila v njegovo naročje. Marko je čutil, kako se mu je tresla v rokah tista draga osebica, kako so mu tekle po roki tople solze ove-seljene krasne deve, in kako so
da od tistega trenotka, ko sem vas prvič ugledal ... je moja uso da določena nepreklicno . . . Tu di jaz pričakujem iz vaših ust be sedo, ki bo za me življenje ali smrt”.
Deklica se je tresla vsa in se je vmočevala, da hi se mu izvila. A mahoma je Viscontu šinila neka druga misel v glavo; potihnil je in spustil njeno roko; obraz se mu je tako spremenil, da ni bil videti več poprejšnji, in po krat kem molku jo je vprašal z osor nim glasom:
“Povejte mi, ta Lupo je vendar oproda nekoga, katerega ste mi ravnokar imenovali?”
“Res, njegov oproda je”. “Njegov pravite, — čegav? “Njegov . . . tistega vašega bratranca . . . tistega viteza..
je odgovorila deklica, ne drzniv-ši se povedati imena.
“Povejte, čegav?” je ukazal on ojištro.
Ottorinov”, je rekla Biče in zarudela kot žrjavica.
‘Sedaj povejte mi, kako bi povedala spovedniku na smrtno uro”, je nadaljeval Marko z zamolklim in tresočim se glasom,
‘ ali ste mi prišla prosit milosti za Lupa zato, da bi -onemu ustregla?”
‘Prositi vas je imel moj oče”. ‘Ne prašam tega. Povejte mi to, ali vas je oni k temu pripravil?”
Da, tudi on je prosil mojega očeta, ker vedoč, da ste nevoljni ž njim, se ni upal ...”
A! vam je znana vsaka njegova tajnost! ... pa kedaj ste ga videla?”
Malo časa poprej, ko sem stopila v vašo hišo.”
In ga vidite vsaki dan, ni res ? in ste mu oh očala . . . srčno rada ... in iste zaljubljena va-nj — o povejte, povejte v božjem imenu! ’ ’
Biče vsa preplašena je molčala, “Tedaj vendar ne tajite?”
“Ne, ne tajim”, je izrekla deklica rahlo, “on . . . ima hiti moj ženin ’ ’.
Smrt in poljubljen j e !” je zarohnel Marko, popadel pismo, katero je imela v rokah, in se zagnal v-a-njo besen, kakor da bi jo hotel raztrgati.
Ubožici ¡ste se tresli koleni, zatemnilo se ji je pred očmi, in padla je nezavestna na tla.
Nekaj trenutkov je Visconte gledal nanjo z divjim pogledom, desnica mu je nehote segla po bodalu — vendar je takoj pustil o-rožje, vtaknil onesveščeni pismo pod pas, stekel od tam, in po nekih skrivnih stopnicah naglo odšel na dvorišče. Čutil je v sebi nepremagljivo potrebo, da hi dihal na prostem, da bi se tam gibal in razpasel. Skočil je na konja, ko je bil pripravljen zanj, ker je imel odpotovati tisto noč, in ga je pognal v najidivjiši dir po prvi poti, ki je bila pred njim. Jeden sam izmed mnogih oprod, ki so ga imeli spremljevati, se je jedva mogel spustiti za njim, ker ga ni mogel dohajati, mu je sledil le od daleč. Takšen je bil tisti človek; ko ga je prevzela strast, se je tako silno razburil, da je pozabil na vsak pomislek in obzir.
Šel je, kakor da bi bežal pred zasledujočim sovražnikom; o, sovražnik je hi ž njim na konju, bil je v njem, v njegovih možganih in mu ni idal miru — jemal mu je d usek. Ker mu je med to strašno jezo v temi v obraz pihala mrzla ponočna sapa, se mu je zdelo, da čuti neko olajšanje. Dirjal je, kakor da bi bil zblaznel, okolo in okolo ni slišal drugega nego ropot konjskih kopit in žvižganje zraka, ki ga je on rezal z vso silo in ki mn je popihoval na čelu lase, mokre od potu.
Plemenita žival, katere gospodar ni več brzdal, s krvavečimi ledji. je skakala zdivjana, je dirjala sedaj na jedno sedaj na drugo stran. Zgubivši hojeno pot, je tekla po njivah in pašnikih, skakala čez jame in grme v goščavi, vedno v nevarnosti, da bi zadela z glavo oh kako drevo ali da bi se pogreznila v kako močvirje ali pa prevrgla v kak prepad. Jezdec, ki je s to divjo gonjo, s tem ’ nim vratolomnim telesnim gibanjem nekako mamil svojo duševno bol, ni nehal poganjati z glasom in z ostrogami, katere so ubogi živali vedno tičale v ledjih. V tej pijanosti svoje domišljije je želel pogrezniti se v zemljo, izginiti za vselej s sveta s konjem vred.
Dirjal in dirjal, dokler ni opazil, da je bil sam; oproda mu nam reč ni mogel dolgo slediti v 1 ■besnem teku. Slišal je, da je uboga žival stokala pod njim, videl jo je v svitlohi jutrnjega mraka vso v penah, v soparni megli, kr-Vavo ter pihajočo s široko odprtih nosnic gosto in vročo sapo. Tedaj je prijel vajeti in jo • na neki veliki pušči. Vzdignil je oči proti solncu, ki je ravno jalo, a ko ga je zagledal, se tožil, svetloba mu je bila zoprna, ker ga je zopet kazala ljudem in samemu sebi; nočna tema je bolj ugajala njegovi srčni bolesti; v temi se je njegov duh širom sprehajal in se zavzemal skrivnostnega občutka neskončnosti in večnosti, v katero se je želel potopiti.
(Dalje prihodnjič.)
KMETIJE NA PRODAJ!
Pred 5 leti je1 tukaj kupil rojak 5 akrov zemlje, katero je lepo očistil in napravil poslopje na nji. Sedaj jo želi prodati. Svet je na zelo lepem kraju. Zemljišča so na ravnem; poleg nje teče mala reka in tudi pristna pitna voda. Zemlja je dobra in rodovitna. Tu rastejo vse vrtne in poljske zelenjave, lepa prilika za kokošjo rejo in tudi za race, kar se tukaj prav lahko za dobro ceno proda. Na prodaj sta tukaj še dve drugi kmetiji. Toda tam je> cena bolj visoka, kmetiji sta krasno obdelani in posejani. Zimski čas pade tukaj jako malo snega, kar daje lepo priliko za rejo goveje živine, paše dosti vse na okrog po kom-panijskih prerijah prosto. Cena prvi kmetiji je $550 na letne obroke in sicer $150 se plača takoj, potem $100 na leto z 7% interesa. Na prodaj je tukaj tudi kos zemlje 2% akra, katera je ob jezeru; lepa prilika za ribji lov. Cena je $200. To priporočam posebno kakemu Slovencu, ki želi lepo in mirno samostojno življenje poleg lepega jezera. Za vsa pojasnila se je obrniti na naslov John Werdi-nek, Box 32, Birmingham, Wash. (Snohomish Co.)	(Advert.)
Spomladne zelenjadi.
Na hrano v spomladni sezoni se bi moralo bolj paziti kot se pazi. Posebno bi se moralo paziti na nezrele zelenjadi in jagode, ki vsebujejo preveč kiseka. Zelenjad se mora dobro kuhati in je zdrava za vsakogar, vendar ne da bi samo od nje živeli. Nekuhana zelenjad. in jagode postanejo lahko usodepolne za revmatizem in drisko. Kakor hitro opaziš to nepravilnost, rabi Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino, ki tako hrani zabrani skisati se v črevih. Ono izčisti telo ter ga vzdrži, da redno in pravilno deluje; daje tudi telesu čisto 'In zdravo kri. Dalo vam bo silo in moč in je dobro za želodčne in
črevesne bolezni. V lekarnah in Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Bode v živcih in glidih odstraniš takoj z Trinerjevim linimentom.
(Advertisement. )
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platmi trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
1913! SVETOVALEC 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranUnicah! — Kako postanem državljan. Naj-novejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave., New York, N. Y.
(Advertisement.)
x~x*x,x~xk~x**x~x-*x~x~x~x--x*-x~x-*x~X“X-<*x',x~x--x--x~x>^*<?
Frank Stonich,
brat zlatarjev Jaeoba in Johna Stonicha, se. priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRAN O!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez
| FRANK S X O IV I C H,
Y
tj! 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, TT.T.
*>-x~X"X~X“X**x~x-x*<*-x~X“X**x~x~x~x**5 x~:~x e~x**x~x~x~x~x~x
B. WEIS & CO.
Destilater in uvažalec
Trgovec z vinom in žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
1221 Blue Island A.v., Chicago, 111.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-- -..—- bolj varno. —
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo draite. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.	-:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotine seje, ki se je vršila 15. aprila v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Navzoči vsi.
Prečita se zapisnik prejšne seje In odobri. V razpravo pride vprašanje radi jednotinih sej. Odborniki so mnenja, da naj bodo od-borove seje na določen dan v mesecu, da bode vsakdo sam lahko vedel, kedaj je seja, ne da bi mu bilo treba pisati dopisnico. Brat tajnik pojasnuje, da se prihrani dosti troskov, ako ostanejo seje kot so sedaj, namreč po potrebi, — teden preje ali kasneje — ker odpadejo stroški za izvanredne Predlog stavljen in sprejet, da ostanejo seje za nedoločen dan, kot do sedaj.
Brat tajnik predloži cene treh tiskarn. Ker ni posebne razlike v cenah, se sklene, da se ostane pri “Narodni tiskarni’’ in da se naredi pogodbo vsaj za eno loto'. Predlog stavljen in sprejet, da se naj izvolita dva člana glavnega odbora, katera naj gresta z urednikom in upraviteljem k ravnatelju tiskarne zavoljo pogodbe. Predlagana in izvoljena sta bila br. Potokar in Skubic.
Brat tajnik predloži zadevo brata Keniča, bivšega zastopnika “Glasila” v Clevelandu. Prečita se tudi pismo brata Keniča. Brat upravitelj poroča, kaj je izvedel pri prejšnemu uredniku br. Krže-tu. Po razpravi, v kateri se ne more priti do zaključka, se sklene, da se pregleda zapisnik seje, na kateri se je razpravljalo o proviziji oglasov in predloži prihodnji seji.
Brat tajnik predloži zadevo sestre M. Livekove, članice društva štev. 2. Prečita se tudi pismo brata Kramaršiča. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet naj, se pri društvu voli porotni odbor, kateri naj zadevo dobro preišče.
Brat tajnik predloži zadevo društva štev. 126. Prečitajo se tudi pisma, v katerih so poročane vse liomatije pri omenjenem društvu. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se obvesti glavnega predsednika br. Miklavčiča in glavnega porotnika br. M. Železnikarja, ki sta v bližini, da zadevo preiščeta.
Brat tajnik predloži račun nekega zdravnika, ki zahteva ostalo svoto $25.00. Sklene se, da se mu izplača zahtevano vsoto.
Brat tajnik predloži povabilo društva* štev. 8., ki vabi glavni odbor na razvitje svoje zastave. Predlog stavljen in sprejet, da se povabilo vzame na znanje in da se vsakdo po možnosti udeleži slavnosti, pri svojem društvu, ne na kot glavni odbornik.
Brat tajnik predloži potem povabilo društva štev. 1., o katerem se sklene, kakor s prejšnim.
Brat tajnik predloži odgfovor od S. D. P. Z. iz Clevelanda.
Odgovor se glasi, da se njih organizacija ne more združiti, ker je ustanovljena le za državo Ohio.
Brat tajnik prečita odgovor tajnika od S. S. P, Z. iz Chicaga. Odgovor se glasi, da bode njih organizacija razpravljala o> združitvi na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila še to leto.
Brat tajnik predloži zadevo društva štev. 97. radi br. Škraba in Brenčiča, katerima se ni izplačala bolniška podpora, kjer sta bila oddaljena od svojega društva ;in nista prestopila k drugim društvom v njih bližini. Pa razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da naj društvo poroča kedaj sta se odstranila od društva. Za brata Brenčiča se sklene, da se mu za sedaj izplača $40.00 za drugo se počaka poročilo društva in potom nadalje ukrepa o stvari.
Brat tajnik poroča, da bi bilo nakaznico br. Mariča, člana društva štev. 86. Po danih podatkih se sklene, da se izplača.
Brat tajnik poroča, da bilo dobro naročiti tudi znake za članice, za katere vedno poprašujejo. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se jih naroči pet sto in se jih naj prodaja po 75c kos.
Brat tajnik vpraša, kako bode sedaj z jednotinim uradom, ker dosedanja pogodba se konča s 1. majem in sedaj je treba odločiti za bodoče. Predlog stavljen in sprejet, da naj še v prihodnje br. Verderbar oskrbuje urad za isto
ceno kot preje. Br. Verderbar se zadovolji z zaključkom.
Brat urednik vpraša, kaj naj stori z “Glasilom”, od katerega mora držati od vsake izdaje najmanj 6 izrisov, in z vsemi drugimi pismi, ki jih mora hraniti. Sklene se, da naj se najprvo poizve za prostor in potem sklepa.
Brat tajnik poroča, da nekatera društva zaostajajo z asesmen-tom in da je treba kaj ukreniti o tem. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, naj se da naznanilo v “Glasilo” ako katero društvo plača v dvanajstih mesecih trikrat prekasno asesment, se ga suspendira za en mesec.
Brat blagajnik poroča, da dosti čekov ni vrnenih nad letom dni in da je treba to urediti. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da stari čeki morajo biti vrneni v šestdesetih, sedanji pa v devetdesetih dneh. Seja zaključena od 12 uri po noči.
Joseph Kuhelj, zapisnikar.
IZ .URADA GL. TAJNIKA
Tajnikom (icam) ; krajevnih društev sem razposlal glasovnice za splošno glasovanje dne 16. maja. Ako kateri tajnikov (ic) ni prejel glasovnice, naj se nemudoma obrne na gl. urad in zahteva, da se mu pošlje glasovnico ali naj se pa posluži glasovnice iz “Glasila”, ki je ena in ista.
John Verderbar.
IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA.
Naznanjam vsem članom in članicam S. N. P. J., da sem se preselil. Moj novi naslov se glasi: Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn. Vse pritožbe, kakor druge v moj delokrog spadajoče stvari, naj se pošilja na novi naslov.
Anton Hrast.
Krajevna društva S. N. P. J. pozor!
Glasom sklepa jednotine seje z dne 15. aprila t. 1. bo vsako društvo suspendirano za mesec dni, ako bo tekom 12. mesecev plačalo trikrat asesment prekasno. Glej zapisnik jednotine seje z dne 15. aprila!
Razprava o jednoti.
Chicago, 111.
Nekateri bratje so v svojih dopisih priporočali, da naj se predlog društva “Francisco Ferrer” odloži, dokler se ne zvrši združitev vseh slovenskih naprednih in svobodomiselnih jednot, ker bi ta predlog, ako se go osvoji, nasprotoval združenja. To priporočilo je napačno in se naslanja na popolnoma krive zaključke.
Ako se člani in članice s splošnim glasovanjem izrečejo za predlog društva “Francisco Ferrer”, potem smo se približali združenju vseh naprednih, svobodomiselnih slovenskih jednot in zvez. Ako pride do združenja, bomo gotovo imeli več razredov: mogoče tri ali pa še štiri.
Kadar se bodo sešli gl. odbori naprednih svobodomiselnih ied-not in zvez v januarji! 1914. bodo že imeli dva razreda nri eni jednoti. Ako bodo uvideli potrebo več razredov, bodo na tej seji izdelali tozadevni načrt, katerega bodo predložili skupni konvenciji za združitev v odobrenje.
Na konferenci se ne bodo izdelale le lestvice za različne razrede, marveč bo konferenca izdelala tudi Donolen načrt: za združenje, nova pravila, vse kar je treba, da se združenje izvrši v splošno zadovoljnost.
Glavni odbor je pozval vse gl. odbore druzih svobodomiselnih podpornih organizacij na to posvetovanje. Kakor se čuje,’ so se nekateri gl. odbori že odzvali temu vabilu. Zdaj nepreostane dru-zega, da člani naše podporne organizacije kakor drugih organl-acij vsak v svojem glasilu, povedo jasno in določno svoje misli o združenju. Razprave je treba, in sicer javne razprave, da se izve mnenje, kako se naj to združenje izvrši.
Po mojem mnenju bi morali biti najmanj štiri razredi. Najnižji razred naj bi bil za tiste, ki so še le prišli v Ameriko v starosti od 45 do 55 leta. V tem razredu naj bi se izplačalo le sto dolarjev za pogrebne troške in dolar dnevno bolniške podpore. V nadaljnih treh razredih naj bi se izplačalo &600—$1000 in $1500 posmrtnine. Bolniška podpora naj bi bila en
dolar, dva in tri na dan. Vsakdo naj bi imel pravico, ako še ni prekoračil starostne meje, katero bo gotovo določila skupna konvencija, in zadostil vsem v smislu pravil, zavarovati se poljubno za bolniško podporo in posmrtnino. Vsak sklad naj se upravlja zase. Ako nastane primanjklaj v enem skladu, naj plačajo le tisti povišan asesment, ki so prizadeti. Glasilo naj bo lastnina organizacije, kakor, je danes pri S. N. P. J.
L.	P—k.
Lincoln, 111.
Društvo “Zagorski Zvonovi”, štev. 116 je razpravljalo na svoji mesečni seji o združenju jednot in zvez, kakor tudi o dvojnem zavarovanju. Ako se vse napredne jednote in zveze združijo v eni napredni organizaciji, potem bo tej organizaciji osiguran obstanek. Ideja je dobra in zdrava, zato želimo, da bi se uresničila.
Kadar pride na glasovanje dvojno ali trojno zavarovanje za slučaj bolezni ali smrti, naj vsakdo dobro premisli, kako bo glasoval. Vsak razred ima potem svoj sklad. Ako bi se pokazal v e-nem ali drugem primanjklaj, potem plačajo le člani enega razreda izvanreden prinos.
Vsakemu članu naj bo dovoljeno, da lahko pristopi v višji razred, ako prestane povoljno zdravniški preiskavo in plača pristopnino.ki je določena za višji razred.A-ko se bo člane izbiralo in gledalo na
to, da niso bili še nikdar bolni in nikdar dobili bolniške podpore, potem jih bo malo ali pa nič, ki bodo sposobni za višji razred. Vsi člani naj imajo enake pravice do višjega razreda, ker le tako nam je osiguran obstanek za bodočnosti.
Joseph Tičer, taj.
Fitz Henry, Pa.
Društvo “Svobodomisleci”, št. 169 je vzelo na zadnji seji v pretres predlog društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje. Društvo se popolnoma strinja z načrtom in so se nekateri bratje že zglasili za prvi razred, ako se ga bo uvedlo.
■F. Juvan, tajnik.
Frontenac, Kans.
Društvo “Celje”, štev. 27 podpira predlog društva “Francisco Ferrer” štev. 131 in povdarja, naj imajo vsi člani enake pravice do prvega razreda. Obenem pozi-vlje društvo gl. odbor, naj dela za združitev vseh ostalih podpornih organizacij z našo jednoto.
John Kerne, tajnik.
Razne vesti.
— Ob Pacifiku stavkajo brzojavni vslužbenci pri brezžičnem brzojavu. Odbor ‘Commercial Telegrapher’s’ unije je predložil vsem članom na splošno glasovanje, da se izrečejo, ali naj se proglasi splošno stavko in priskoči tako na'pomoč tovarišem, ki so v boju z Marconijevo družbo ob Pacifiku.
— V Grand Rapids, Midi. je
mestna uprava uvedla za mestne delavce osem urni delavnik in dva dolarja dnevne plače.
Izučeni delavci so v tem mestu zelo slabo plačani. V Oberbeckovi tovarni za pohištvo zaslužijo po $1.50 do $1.60 na dan.
— Iz Key Westa, Fla., je poletel na Kubo kubanski zrakoplo-vec A. Parla. Poleteti je hotel direktno v Havano. Na poti ga je zajel vihar in spustil se je na zemljo v luki Mariel, ki je oddaljena le 40. milj od Havane.
— Johnson, governer Kalifornije vzlic protestu Bryana zveznega državnega tajnika in predsednika Wilsona podpisal Japoncem sovražno Webbovo zakonsko predlogo. Predloga bo postala veljavna kot zakon po 90. dneh.
— Potopljen gozd. Iz Berlina poročaj»: V vasi Hofsten se je pretečeni teden potopil deset o-ralov obsegajoč gozd v globočino 15 m. Gozd je bil zasajen na produ. Po vaseh, ki so okolo prodaste zemlje, so slišali močno grmenje. Naenkrat se je začel svet sesedati in kos 10 oralov se je 'odločil od okolice in se pogrezal vedno glo-bokeje. Stene potopljenega gozda, ki so skoraj navpične, imajo silno veliko vode in več studencev je privrelo iz njih ter se izlivali v
kotlino. Nižja drevesa so bila kmalu popolnoma pokrita z vodo in le vrhovi večjih dreves so moleli iz vode. Kmalu nato pa ni voda več naraščala, kar je novo jezero dobilo podzemeljski iztok. Od blizu in daleč prihaja na tisoče radovednežev, ki z začudenjem zro ta pojav. Nekaj kilometrov proč se je pa dogodil nov čudež. Na njivah in travnikih, ki leže precej visoko, so se naenkrat pojavili močni studenci, ki so narasli v deročo reko in ta je poplavila vse bližnje ozemlje. Pro-dasto zemljo, na kateri se je potopil gozd in so nastali studenci, imenuje tamošnje ljudstvo že od davnih časov sveto morje. Geologi menijo, da je vzrok teh naturnih prikazov večletno izpodjedanje vode prav rahlih zemeljskih plasti.
— Stroški vojnih hujskarij. Z
Dunaja poročajo, da so veljale posebne vojaške odredbe od jeseni dalje 850 miljonov kron ($170
000.000). Toliko ie torej izmetala avstrijska vlada za prazen nič. 850 miljonov kron so veljale “posebne vojaške odredbe”, vpoklicani rezervisti pa so prezebali, stradali in umirali brez pomoči.
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka : Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Nori parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
linijske smodke najfinejše ka-
knvnsti z znaknm S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEATJ S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik
139 N. Dearbom St., Chicago, lil.
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importlrane in izdelane iz zelišč za okrepčan j e človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Siivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, TT.T.
Pozor!	Gostilničar!!! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troške. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK,
=	==< ADVOKAT)—	----
DR. PERO PERIČ
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACH MA N, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Največ ja slovanska tvornica za ZASTAVE, REG ALIJE, ENAKB, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski	'tTTiTiTR
in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar	*
se je ustanovila.
Klinilifp nri VIJIC umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-•aupujiv	11C13 ne podpornice, podpornice za izvene-
nenoge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno dilce. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse ortopedične potrebščin e, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po cenik!
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj, iz pristanišča.
Najbolši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
F. KORBEL BROS.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12tli Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fučck, manager.	Pišite v slovenskem.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
\
a w		¡a s
» 1	IZ GLAVNEGA URADA	5á « «
»!		S
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca aprila 1913.
Slavija, štev. 1. Zopet sprejet: Leo Zakrajšek, c. 11457. Prvi me see suspendovani: Alois Bahovec c. 4762, Ant. Pengal, c. 8866. Dru gi mesec suspendovan: A. Kola-rich, c. 8168. Novo pristopli: Ana Krašovec, c. 15695, Verona Ziglar, c. 15696, Jos. Konučar, c. 15697, Karl Baharič, c. 15698, J. Ziglar, e. 15699.
Triglav, štev. 2. Prvi mesec suspendovan: Pr. Ferenčak, c. 76-60. Izobčen: Henrik Radej, c. 11-721. Novo pristopil: Ant. Vene, e. 15700.
Adrija, štev. 3. Zopet sprejet: John Napotnik, c. 13476.
Bratstvo, štev. 4. Zopet sprejeti: Val. Katra, c. 10496, John Figas, c. 12234, Fr. Stainert, c. 13495. Prvi mesec suspendovani: Ant. Špan, c. 173, Julij Bogajev-ski, c. 960, Aug. Arcisevski, c. 4848, Vlad. Rogožinski, c. 5861, Fr. Sadlovski, c. 13479, Fr. Alič, c. 8298.	%
Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Jos. Auguštinelč, c. 2803, Karl Lapajne, c. 11574. Jakob Pužun, c. 7831, Martin Štrukelj, c. 10-881, Mike Zarnik, c. 11439, Ant. Nachtigal, c. 11725. Prvi mesec suspendovani: Fr. Kastelic, c, 40-58, Blaž Luznar, c. 11435, John Zalokar, c. 12242. Drugi mesec suspendovani:	Ant.	Bogolin, c.
11290, Jos. Černe, c. 12058, Mike Udovieh, c. 13329. Izobčeni: Fr. Sodnikar, c. 1438, John Nose, c. 11902, Fr. Klemenčič, c. ¡13117. Novo pristopli:	Vasil Dobričič,
c. 15701, Jos. Vidmar, c. 15702, Fr. Stopar, c. 15703, Fr. Žagar, c, 15704, Matt Marolt, c. 15705.
Bratstvo1, štev. 6. Novo pristopli: Georgei Oblak, c. 15706, Jak. Vertačnik, c. 15707, Musa Peri-novič, c. 15708, Thom. Bogataj, c. 15709.
Bratstvo Naprej, štev. 9. Zopet sprejeti:	John Kožuh, c. 4666,
Jos. Lubij, c. 15270, Fr. Lipovšek, c. 2624. Izobčen: Ant. Gon-dek. c. 726. Novo pristopila: Marija Homec, c. 15710.
Trdnjava, štev. 10. Zopet sprejet: Ant. Novak, c. 5027. Prvi me sec suspendovani: Ant. Hren, c. 12735, Matt Andretič. c. 13134. Izobčen: George Werčič, c. 3139. Novo pristopila Marija Knezo-vich, c. 15711.
Sokol. štev. 11. Izobčena: Fran čiška Sušnjar, c. 11302.
Edinost, štev. 12. Prvi mesec suspendovan: Fr. Turk, c. 6714. Novo pristopil: Jos. Peterlin, c. 15712.
Edinost, štev. 13. Zopet sprejeti : Jakob Kenda, c. 6291, Stef. Bistrica, c. 4658, Nick Bistrica, c. 9659, Ant. Moh, c. 9661, Martin Kalesnik. c6. 9662, Nick Pavlešič c. 11582, Nick Vidnjevič, c. 137-19. Prvi mesec suspendovani: Matt Gradišar, e. 2340, John Močan, c. 9668, John Košiča, c. 120-67, Stef. Stefanie, c. 12066, Nick Vidnjevič, c. 13719, Jos. Lamberger, c. 7827, Ant. Gartnar, c. 87-67. Drugi mesec suspendovani: Jakob Kaska, c. 6292, Rade Ja-kovič, c. 10898. Izobčen: Stefan Kolar, c. 12738.
Sloga, štev. 14. Zopet sprejeti: Peter Srmek. e. 10066, Stef. Sr-mek, c. 10904. Prvi mesec suspendovani: John Dolinar, c. 9884, B. Coban, c. 11307. Izobčen: Anton Novak, c. 5804. Novo pristopli: John Hladnik, c. 15713, Fr. Golob c. 15714, Fr. Vrtačnik, c. 15715, Jos. Popit. c. 15716, Ciril Krže, e. 15717, Val. Erznožnik, c. 15718, John Šuštar, c. 15719, Louis Tavčar, c. 15720.
Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: John Kutnar, c. 3408, Fr. Dolenc, c. 7681, Louis Zupančič, c. 12566, Fr. Perme, c. 11736, Ant. Bučar, c. 14124, Jakob Novak, c. 15026, John Kokotec, c. 13726. Prvi mesec suspendovani: And. Golob, c. (???) Jos. Pucelj, c. (??) Drugi mesec suspendovan: Fr. Grimšič, c. 6954. Izobčen: Louis Obid, c. 10671, Andro Bolf, c. 10810. Novo pristopli: Matt Waehetz, c. 15-721, Jos. Stanič, c. 15722, Karl Zetvnik, c. 15723, Louis Nosse, c. 15724.
Bled, štev. 17. Novo pristopil: Matt Rupčič, c. 617 in Rud. Paher c. 2857.
Orel, štev. 19. Zopet sprejeti: Fr. Golle, c. 1737, John Poženel, c. 4801.
Sokol, štev. 20. Zopet sprejeti: Adam Joseph, o. 3898, John Kal-čič, c. 658. Prvi mesec suspendovani: And. Lah, c. 6716, John Me-doš, c. 13508, Luka Nagode, e. 12987, Jos. Pešelj, c. 1294, Thom. Šega. c. 6855, Alois Skubic, c. 1Z-986, John Sterk, e. 13507, Stefan Medved, c. 4126. Drugi mesec su-snendovani: John Somrak, c.658. Izobčen:	John Stajer, c. 12406.
Novo pristopli: Jernej Bezlaj, c. 15725, Fr. Modic, c. 15726, Frank Zorman, c. 15727, John Movrin, c. 15728.
Orel, štev. 21. Drugi mesec suspendovani: Ant, Hibler, c. 2498, Matt Tomšič, c. 4990. Novo pristopli : Ant. Spelich, c. 15729, M. Štrumbelj, c. 15730, Ant. Mausar c. 15731, John Pirjatelj, c. 15732.
Danica, štev. 22. Zopet' sprejet: Jos. Panian, c. 7858. Prvi me sec suspendovan: John Bukovich c. 8567. Izobčen: Matt Petah, c. 14570. Novo pristopil: Peter Fri-ce, c. 15733.
Edinost, štev. 23. Novo pristopli: Amalija Prašnikar, c. 15734, Marija Založnik, c. 15735.
Šmarnica, štev. 24. Prvi mesec suspendovan: Jos. Ocepek, c. 11-59. Novo pristopil: John Keeshe, c. 15736.
Bratje Svobode, štev. 26. Novo pristopila :	Neža Galičič, c.
15737.
Celje, štev. 27. Zopet sprejet: John Jouvan, c. 15296. Prvi mesec suspendovan: M. Marčen, c 3227.
Novi Dom, štev. 28. Izobčen: Frank Šabac. c.. 904'0.
Domovina, štev. 29. Novo pristopli:	Ant. Zupančič, c. 15738
Silvester Sladič, c. 15739, Frank Leban, c. 15740, Frank Logar, c. 15741, Jos. Zabukovec, c. 15742, Albin Sladič, c. 15743.
Sava, štev. 32. Prvi mesec suspendovani: John Božič, c. 6524, Fr. Reven, c. 7327, Jos. Brezovec, c. 8673. Izobčeni: John Keržič, c. 5089, Jos. Zupančič, c. 661. Odstopil: Luka Krumpester, c. 13-928. Novo pristopil: John Sajovic, c. 15744.
Naš Dom, štev. 33. Zopet sprejeti: Jakob Medved, c. 8222, M. Maletič, c. 9680, Pet. Stanisalje-vič. c. 11331, K. Pisansky, c. 12-264, Alex Horvat, c. 13929, Mijo Kapela, c. 13930. Prvi mesec suspendovan:	George Dolinar, c.
14079. Izobčen. Fr. Pršak, c. 14-813. Odstopli: Ant. Žiberna, c, 7874, Mart. Jevnikar, c. 8223, M. Mariničih, c. 9215. Novo* pristopli: Jos. Maletič, c. 15745, George Trut, c. 15746, Pet. Zarkovič, c. 15747, Steve Plevel, c. 15748.
France Prešeren, štev. 34. Zopet sprejeta : Ida Robins, c. 5305. Novo pristopli:	John Urbas, c.
15749, Fr. Fabčič, c. 15750, Ant. Apih, c. 15751, Alois Metelko, c. 15752.
Zvestoba, štev. 35. Prvi mesec suspendovan: Jos. Januš, c. 7461.
Proletarec, štev. 37. Zopet spre jeit: George Galič, c. 7726, Alois Sinčič, c. 3936.
Ilirija, štev. 38. Prvi mesec suspendovan: John Blažič, c. 5010. Novo pristopli: Fr. Opalk, c. 15-753, Jos. Babieh, c. 15754', Paula Marinšek, c. 15755, Lud. Dragani 6, c. 15756.
Narodni Vitezi, štev. 39. Prvi melsec ¡suspendovani : Fr. Bahovec, c. 1910, Jera Bahovec, c. 25-54. Drugi mesec suspendovan: Ant. Filipčič, c. 9690.
Aurora, štev. 43. Prvi mesec suspendovan: Ant. Kostelc, c. 84-
29.	Novo pristopil: John Wintar c. 15757.
M.	Danica, štev. 44. Novo pristopli: Angela Hercog, c. 15758. Fr. Sivec, c. 15759.
Garenjec, štev. 46. Prvi mesec suspendovan :	Vine. Klešnik, c.
9890.
Illinois, štev. 47 Prvi mesec suspendovan: Dom. Hribar, c. 66 74. Odstopil: Ig. Stemberger, c. 13166. Novo pristopil: Louis La-mit, c. 15760.
Triglav, štev. 48. Novo' pristopli: Jos. Petelin, c. 15761, John Kostelc, c. 15762, Alois Pavlic, c. 15763, Fr. Svete, c. 15764.
Ljubljana, štev. 49. odstopil: John Doblekar, c. 11480. Novo pristopil: John Lemut, c. 15765.
Skala. štev. 50. Prvi mesec su spendovani: Vinc. Verhovnik, c. 4836, Val. Lužnik, c. 7473, Ant. Pirnat, c. 10657.
Narodni Dom, štev. 51. Novo pristopila: Jera Petrovčič, c. 15-766.
Zvezda, štev. 52. Novo pristopli: Fr. Frelih, c. 15767, And. Fr-lič, c. 15768, Marija Fajfar, c. 15769, Matt Fajdiga, c. 15770,
Filip Progar, c. 15771, Jak. Rojc, c. 15772.
V Boj, štev. 53. Zopet sprejet: Jos. Bavec, c. (???) Prvi mesec suspendovani: And. Pelan, c. ISSU Fr. Dobida, c. 11772, John Palčič, c. 11860. Drugi mesec suspendovani: John Skolav, c. (??) Jos. Cvenkel, c. 13538. Izobčen: Frank Ulle, e. 12276. Novo pri-stoDli:	John Skolarič, c. 15773,
Fr. Cimperman, c. 15774, John Žnidaršič, c. 15775.
Slovenija, štev. 56. Zopet sprejet: Wm. K. Nučič, c. 10550. Dru gi mesec suspendovan: Frid. Pakiž, c. 13076.
Planinar, štev. 57. Zopet sprejet: Frank Remec, c. 12278. Prvi mesec suspendovan: Martin Regina, c. 10124. Izobčeni: Joseph Krieber, c. 11139, Rud. Kuhar, e. 8743. Novo pristopila: Otilija Ko-shak, c. 15776.
Litija, štev. 58. Izobčen: Frank Widergar, c. 8354. Novo pristopil : Frank Benedičič, c. 15777.
Sparta, štev. 61. Zopet sprejet: Anton Bulgar, c 13513. Prvi mesec suspendovan: Alex. Dolhar, c. 4406. Novo pristopli: John Ocepek, c. 15778, Matt Sever, c. 15779 Joseph Lisjak, c. 15780, Matt Majerle, c. 15781.
Bratska Sloga, štev. 62. Zopet sprejeti : Anton Mušič, c. 11950, John Mervič, c. 10132. Prvi mesec suspendovani:	Peter Pavič,
c. 11616, Peter Barič, c. 8047, Lazo Vraneš, c. 12599, Marko Doli-nae, c. 13546, Frank Lesar, e 3718. Izobčen: Anton Gerznič, c. 11949, Joseph Mance, c. 13949. Odstopil : Anton Ozanič, c. 3031. Novo pristopil: Joseph Mišica, c. 15782.	i
Slovenska Zastava, štev. 64. Zopet sprejet : Mihael Korbar, c. 13950. Prvi mesec suspendovani : John Pinčelič, c. 7912, Anton Mo-čilnikar, c. 12602. Novo pristopil : Frank Kokalj, c. 15783.
Prvi Maj, štev. 65. Zopet sprejeti: Joseph Jaklič, e. 8196, Blaž Lenič, c. 4565. Drugi mesec suspendovan: John Lajne, c. 14604. Izobčen:	Frank Cvetkovič, c.
11492. Novo pristopli: Leopoldina Massa, c. 15784, Fred. Pukla-vitz, c. 15785, Stefan Arh, c. 15786 Matt Lipovšek, c. 15787, John Ve-hovc, c. 15788, Joseph Ramšak, c. 15789, Paul Eržen, c. 15790, Mihael Fele, c. 15791.
Napredek, štev. 69. Drugi mesec suspendovan: Tony Okorn, c. 15071. Novo pristopli: John Mau-rine. c. 15792. Peter Males, c. 15793.
Spoznanje, štev. 72. Prvi mesec suspendovani: Mihael Vosel, c. 7355, Karol Givdan, c. 6553. Izobčen: Frank Remšak, c. 10375. Novo pristopli: Frank Žagar, c. 15-794, Jacob Žagar, c. 15795.
Grozd, štev. 74. Novo pristopil: Matt Zaletel, c. 15796.
Slovenec, štev. 75. Novo (pristopli: Katarina Pleše, c. 15797, Joseph Vukonič, c. 15798.
Bratstvo, štev. 77. Prvi mesec suspendovan: Jernej Mikue, c. Drugi mesec suspendovani Johana Mrlak, c. Frank Mrlak c.
Dobrodošli, štey. 79. Prvi mesec suspendovian : Simon Miišče-vich, c. 15078. Novo pristopil: Nikolaj Dujmovič, c. 15799.
Svoboda, štev. 80. Prvi mesec suspendovani :	Mihael Frankov-
ski, c. 10385, Kosta Klarič, c. 5399, Martin Migda, c. 10387. Drugi mesec suspendovan: Geo. čebuhar, c. 5184.
Solnce, štev. 81. Izobčen: Srečko Jerbič, e. 7219. Novo pristopli: August Mlekuš, c. 15800, Andrej Stergulc, c. 15801.
Planina, štev. 83. Zopet sprejeti: Nick Dragičevih, c. 12124, Ge-co Borich, c 13770. Drugi mesec suspendovani :	Martin Bruketa,
c. 12122, Božo Mičetič, c. 12123.
Slovenski Delavec, štev. 85. Zopet sprejet: John Jeni,5, c. 13029. Prvi mesec suspendovan: Frank Reven, c. 14868. Odstopil: Martin Ka.ifež, c. 11159.
Slovenski Dom, štev. 86. Zopet vimesec suspendovan :	Mihael
Gorše, c. 5772, Anton Travst, c. 6892. Frank Velej, c. 12299. Drugi mesec suspendovan: Henry Vaj
da, c. 13773. Novo pristopil: Jacob Novak, c. 15802.
Prostomisleci, štev. 87. Novo pristopli: Frank Černuta, c. 15803 Marii Osolnik, c. 15804, Anton Widmar, c. 15805.
Dobri Bratje, štev. 88. Zopet sprejeta: Dora Pierce, c. 11797.
Glas Naroda, štev. 89. Prvi mesec suspendovan: Nick Vidoš, c. 14878. Novo pristopil: Mijo Ko-stelic, c. 15806.
Johnston City, štev. 91. Zopet sprejet: Anton Ružič, c. 7034.
Rožna Dolina, štev. 92. Drugi mesec suspendovan:	Joseph Go-
vekar, c. 1201. Novo pristopil: Matt Cukjati, c. 15807.
Zarja Svobode, štev. 93. Prvi mesec suspendovan: Alois Kau-šek, c. 10173.
Triglav', štev. 94. Zopet sprejeti: Helena Prosen, c. 11801, John Prosen, e. 11806, John Hrovat, c. 12821. Izobčen: Frank Andric, c. 12476. Novo pristopli: Karl Logar, c. 15808, Kostantin Dulapa, c. 15809, Matt čigola, e. 15810, Frančiška Jenih, c. 15811, Jenny Gabrovšek, c. 15812.
Lilija, štev. 95. Zopet sprejeti: Frank Kaučič, c. 6695, Peter Kranjc, e 8081, Frank Bauliha, c. 5433, Andro Senica, c. 3119, Mihael Stefanič, c. 10175. Prvi mesec suspendovani: Frank Makse, c. 6344, Joseph Kamnikar, c. 12134 Frančiška Makse, c. 13032, Katarina Zupančič, c. 15572. Novo pri stopil: Joseph Dornik, c. 15813.
Krim, štev. 97. Izobčeni: Joseph Tekavec, c. 8787, Janko Gapit, c. 14417. Novo pristopil: Peter Zakrajšek, c. 15814.
Sokol, štev. 98. Novo pristopli: Adam Čepuš, c. 15815, Josefa Bre-kan, c. 15816, John Trebušak, c. 15817.
Golobček, štev. 100. Izobčen: Andrej Boštjančič, c. 4270.
Trdnjava, štev. 101. Izobčen: John Novak, c. 9013. Novo pristopil: John Jurca, c. 15818.
Nada, štev. 102. Prvi mesec su-spendovane: Anna Voneovski, c. 11527, Magie Končan, c. 7960. Novo pristopila:	Louise Hren, c.
15819.
Jutranja Zora, štev. 103. Novo pristopila: Josepha Miklaučič, c.
15820.
Zavedne Slovenke, štev. 104. Drugi mesec suspendovana: Anna Rožič. c. 10228.
Prostost, štev. 106. Novo pristopil: Peter Jamnik, c. 15821.
Planinski Raj, štev. 107. Novo pristopli: Matt Ivanetič, c. 15 822, John Ivanetič, c. 15823, Thomas Cabrían, c. 15824, John Fu čak. c. 15825, (Andrej Matešič, c. 15826 sprejet ko predloži izkaz starosti).
Orel, štev. 109. Novo pristopli: Mihael Legac, c. 15827, Božo Sti-lin, e. 15828, Peter Stillin, c. 15 829, Matt Stillin, c. 15830.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti:	Luka Biondie, c
10743, Andrew Brajan, e. 13214, Frank Krajc, 9497, John Polič, c.
14221,	Gregor Yerban, c. 13417, Milan Vukučič, c. 14655, John Zgonc. c. 8939. Prvi mesec suspendovani: John Vidič, c. 10602, Frank Antončič, c. 9497, Frank Krajc, c. 9491, Joseph Antončič, c. 1101, Gregor Yerban, c. 10417, Frank Dobrovinc, c. 1450, Blaž Leo, c. 14062, Rudolph Košmerl, c. 10815, Alois Jordana, c. 13800, Matt Milenkovič, c. 13877, Matt Paver, c. 14652, Frank Sušenj, c.
14222,	Martin Rokovina, c. 14087 Izobčeni: Frank Breznik, c. 10-755, Matt Koludel, c. 13978, John Oblak, c. 13979. Novo pristopil Frank Serjak, c. 15831.
Zvezda, štev. 111. Zopet sprejeta: Neža Miklaučič, c. 9117. Novo pristopila: Frančiška Boben c. 15832.
Slovenski Sinovi, štev. 112. Prvi mesec suspendovani:	Anton
Šubek, c. 9157, August Godina c. 15832.
Mangart, štev. 113. Izobčeni: Blaž Fernet, e. 13406, M. Toma-zinčič, c. 14659. Odstopil: Sebastian Slapnik, c. 14440.
Živila Ilirija, štev. 114. Izobčen: Frank: Frank Oset, c. 10604.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Zopet sprejet: Mihael Likovič, c.
7531. Prvi mesec suspendovani: Jacob Jakša, c. 14446, Ludvik Prosen, c. 13984, Martin Plut, c. 7529. Matt Požek, e. 7533, Frank Sterniša, c. 1103, Joseph Stariha, c. 12645. Drugi mesec suspendovan: Rudolph Prosen, c. 13987. Izobčen: Geo. Wlepec, e. 14443. Novo pristopli: John Scamperle, c. 15833, Joseph Brenčič, c. 15834.
Novi Dom, štev. 117. Drugi mesec suspendovan Karl Coder, c. 14664. Novo pristopil :	George
Špehar, c. 15835.
Moška Jednakopravnost, štev 119. Novo pristopila: Anna Vidmar. c. 15836.
Gorenjec, štev. 120. Prvi suspendovan : Frank Riglar, c. 10437 Zveza 'Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejeti: Mihael Gonda, c. 8318, Andrej Hovorka c. 8320, Mihael Seman, c. 104-4, Frank Močilnik, c. 13227. Prvi mesec suspendovani:	Alois Ar
droina, c. 9766, Vincenc Černe, c
11829.	Drugi mesec suspendovani ; Frank Cigale, c. 14667, Martin Hovorka, c. 11407. Izobčeni: Alex. \ Ban, c. 14669, Joseph Kotar, c. 11896, Andrej Kondar, c. 12493.
Grozd, štev. 122. Zopet sprejet: Fr. Skubic, c. 9769. Prvi mesec suspendovan: Joseph Pleško, c. 8173. Izobčen:	John Sivec, c.
11830.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Prvi mesec suspendivani :	Ant.
Grmovšek, c. 8338, Silvester Lav-rich, e. 13598, Louis Nagode, c. 15124. Novo pristopli: Anton Drašler, c. 15837, John Vozelj, c. 15838.
Hibbing, štev. 125. Prvi mesec suspendovani:	George Mihelčič,
c. 12654, Val. Vodnik, c. 14678, Frank Perušek, c. 9507.	,
Narodne Slovenke, štev. 128. Zopet sprejeta: Ana Urbanec, c. 14007. Prvi mesec suspendovane : Katarina Thometz, c. 12876, Marija Glad, c. 8797. Novo pristople: Frančiška Briški, c. 15839, Frančiška Rački, c. 15840, Dala Tomac, c. 15841, Karolina Malnar, c. 15842, Frančiška Žagar, c. 15843, Mary Sustarich, c. 15844.
Lipa, štev. 129. Zapet sprejeti: Alojzija Kavšek, c. 11411, Frank Zupančič, e. 12170, John Jerman, J c. 6087, Anton Tekaučič, c. 8810. Prvi mesec suspendovani : Ig. Šušteršič, e. 5006, Mihael Habič, c. 8813, John Koren, c. 10844, Frank Glavan, e. 11533, Anton Sivec, c.
MMI—âÉâl
\/
Želodčne
bolezni.
Vsi zdravniki pravijo, da večina bolnikov imajo želodčne bolezni. Ne pustite, da vam želodec zboli ter pripravi pot za bolj razne bolezni, rabite
Severov
Želodčni
Grenčec
(Severa’s Stomach Bitters)
ier se vzdržujte zdravega. O-krepi želodec ter vredi prebavo. Povrne vam tudi zdravo slast.	Cena $1.00.
Revmatizem,
nevralgija, odrge, otekline, bolečine hromosti, otekle žleze, okoreli sklepi in mišice, pokostnice, krči, bolečine v hrbtu, prsih in bokih rabijo kako zdravilo za vnajno rabo
Severovo Gothardsko Olje
(Severa’s Gothard Oil)
se priporoča za zdravljenje gornjih in njim podobnih ne-prilik. Cena 50 centov.
V vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih Vaš lekarnar nima, jih lahko naročite od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Posebne cene za razprodajo kit in kron,
Kite iz pravih las
1%	unče	teže,	20	inč.	dolge. .. .$1.50
2	“	“	22	2.00
2	“	“	22%	“	“	....	2.50
2V2	“	“	22%	“	“	....	3.50
Krona, kakršno predstavlja slika je od $1.00—$1.50.
Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasuljsko obrt spadajoče predmete, kakor okraski, broške, glavniki itd.
Za odgovor je pridjati poštno znam ko za 2 c.
IVI . LEN ARD,
2202 SOUTH 40th AVENIJE,	CHICAGO, ILLINOIS.
iXN^X\XVi*NXS>^XV«V>X\X\XNNNNXVV>XSVC^WXNXSV«V*VWV*:
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščene može in mladeniče
v naj večji izberi in najboljše kakovosti
$7.50 *. $25.00
Vogal Blue Island Ave. in 18. ul.
Jelinek In Mayer vlastnlka
HOME SEEKERS’ EXCURSION, WAUSAUKEE, WIS.
Poseben vlak za slovenske naselnike, dne 30. maja 1913.
Na ta dan bode nad 10,000 akrov rodovitne zemlje v neposredni bližini cvetočega in prijaznega mesta Wausaukee razprodane samo Slovencem. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno kravo za dober začetek.
Kaj je Wausaukee, kaj so farme in kak je svet? Če hočete postati samostojni, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Chicage v Wausaukee, Wis.
Pridružite se rojakom, ki so že napovedali svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam primore priti do samostojnosti neodvisnega življanja na lastni zemlji.
A. Mantel, c. o. Grimmer Co., G. L. 133 W. Washington St., Chicago, 111.
13605 John Erbežnik e. 14013 Pru^i mesec susp. Vincenc Hribar c. 4308, Joseph Kocjan, c. 12656. Novo pristopli: Annie Penko, c. 15845, Prank Mayer, c. 15846, Andrej Krašovec, c. 15847, Frank Brecelni.c. c. 15848.
■ Francisco Ferrer, štev. 131. Zo-'.pet sprejeti: Frank Stonič, c. 41. 'M. Mariac'her, e. 8505, Ivan Vrba-;pac, c. 12345. Prvi mesec suspendovan: Frank Bratkovič. Drugi jnesec susp. Frank Bešenič, c 12-¿44. Odstopil: John Hočevar, c. .8969.
” Slovenski Napredek, štev. 132. .'Prvi mesec susnendovam: Jovo Vukovich, c. 6752, Jacob Zaplotnik, c. 12349.
- Balkan, štev. L)3. Zopet sprejeti: Geo. Grgurič, c. 9784, Louis Poje, c. 9980, John Kinkof, c. 10453. Prvi mesec suspendovani: 'Ig. Miklič, c. 9172, Frank Mausar, c. 11413, Mihael Mišmas, c. 12852. jOrugi mesec suspendovan, Frank pidmar, c. 12004. Izobčeni: Mi-jiael Muhič, c. 9169, Mary Muhič, e. 10454', Stefan Vidmar, c. 11670, .Mihael Hauptman, c. 11672. Novo ;pristopil: John Pozarelli, c. 15849 ;; Bratska Ljubezen, štev. 134. •Novo pristopli: Carl Habe, c 15-•850, Andrej Habe, c. 15851.
1 Michigan, štev. 136. Pr/i mesec suspendovani: Mihael Cernkovič, ,č. 9350 Andrej Testen, e. 7857, Joseph Črnkovič, c. 1469. Izobčeni : •Joseph Ratkovič, c. 13823, Sr-fan Polich, c. 14239. Odstopil: Nick ("Malrer, c. 9354. Novo pristopli: Mihael Maringo, c. 15852, Marijan Markarjevič, c. 15833 ( Napredne Slovenke, štev. 137. Prvi mesec suspendovane : Franja ßajovec, c. 12178, Marija Simič, C. 12180. Odstopila: Pavla Wahr, c. 10588. Novo pristople: Ivana Krebelj, c. 15854, Marija Kuret, c. 15855.
• Tabor, štev. 139. Novo pristopli: Anton Rojc, c. 15856, Frank Škerl. c. 15857.
. BratskaZveza, štev. 140. Zopet sprejet: Peter Verderbar, c. 14-472. Prvi mesec suspendovani: Paul Zelene, c. 3106, Frank Herbst, c. 14473. Drugi mesec su-•špendovan:	Martin Piršič, c.
14470.
; Brod na Kolpi, štev. 141. Prvi mesec suspendovan: Gabriel Klo-;bučar, c. 9568. Novo pristopil: jAnton Kuzele, e. 15858.
Mir, štev. 142. Zopet sprejet: John Urh, c. 9576. Novo pristopli :Frank Modrijan, c. 15859, Lov-rencOtrin, c. 15860, Silvester Ježek. c. 15861.
Slovenci in Horvati, štev. 144. Drugi mesec suspendovàn : Vinko Breberina, c. 12882. Odstopil: Joseph Počkaj, e. 12516.
Slavček, štev. 145. Novo pristopil: Louis Vidmar, c. 15862. 1
Kanarček, štev. 146. Novo pristopli: Joseph Kufrin, c. 15863, Matt Zupančič, c. 15864, Frank Rink. c. 15865.
Vodnikov Venec, štev. 147. Zopet sprejeti: Joseph Mestek, c. 8004. Anton Jerina c. 10019, Frank Škoda, e. 11228, Frank Gornik, c. 13268, Louis Straus, c. 14251. Prvi mesec suspendovani: Anton Jerina, c. 10019, Louis Erste, c. 10638, Jos. Sodar, c. 11229, L. Urbančič, c. 13646, A. Struno, c. 14489, John Retar, c. 15155. Drugi mesec suspendovan:	Va-
lentin Zbačnik, c. 12892. Novo pristopil: Joseph Lustik, c. 15866.
Zavedne Slovenke, štev. 149. Odstopila: Ana Kerin, c. 10247.
Bratje Edinost, štev. štev. 151. 'Drugi mesec suspendovan: Hohn jKosane, c. 12527. Izobčena: Amalija Tavornick, c. 11004. Novo ¡pristopila: Marija Korbar, c. 15-¡867.
• Slovenski Narod, štev. 153. ¡Zopet sprejet:	Matt Vittine, c.
¡11060. Prvi mesec suspendovani: 'Anton Drobnich, c. 10473, George Penich,, c. 14035. Izobčen: Alois Jaksetič, e. 10482. Novo pristopli: Alois Zupanc, c. 15868, Rud. Hrovat, c. 15869.
Gorjanec, štev. 154. Prvi mesec suspendovan: George Stepan, c. Vrtnica, štev. 155. Prvi mesec su-jspendovana: Terezija Grilc, c. 112022.
Bodočnost, štev. 157. Odstopli: Nick Glagovšek, e. 10670, Matt Močnik c., 21.99. Novo pristopil: Anton Bradelj, c. 15870.
.Vseslovani, štev. 161. Drugi mesec suspendovan: John Beber, c. 11078.
Valvazor, štev. 153. Novo pristopil: Mihael Nikoliš, c. 15871.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Odstople: Dragotina Božič, c. 13092, Marija Lešnik, c. 13096.
Lunder Adamič, štev. 165. Zopet: Matt Krofak, c. 11868. Prvi mesec suspendovani: Joseph Pa-savec, c. 11865, Frank Žele, c. 8084.
Slap Peričnik, štev. 166. Drugi mesec suspendovana:	Marija
Frank, c. 13848.
Slovenske Sestre, štev. 167. Prvi mesec suspendovane: Aloizi-ja Ružič, c. 11702, Lucija Žuzel, c. 12530.
Sinovi Slave, štev. 168. Novo pristopil: John Vidmajer, c. 15872
Svobodomisleci, štev. 169. Drugi mesec suspendovan:	Joseph
Urbanija, c. 9425. Novo pristopli: Anton Petan, c. 15873, Louis Resnik, c. 15874.
Dolenec, štev. 170. Izobčeni: Julijus Gruden, >c. 12038, Ivan Gruden, c. 13098.
Dobri Prijatelji, štev. 172. Zopet sprejet: Matt Jan, c. 12378. Prvi mesec suspendovani:	Matt
Kuna, e. 14499, Joseph Kezale, c. 13458, Matt Lunder, c. 14970.
Slava, štev. 173. Zopet sprejet: John Mayer, c. 14266. Drugi mesec suspendovani: Martin Fernec, c. 13274, Ciprian Benčina, c. 13-668. Novo pristopil: Vencel Hrovat, c. 15875.
Vrtni Raj, štev. 174. Zopet sprejet: Mat)t Hočevar, c. 7206.
McKinley, štev. 175. Novo pristopli: Joseph Strah, c. 15876, Louis Erchul, c. 15877.
Novo Leto, štev. 176. Novo pristopil: Frank Sedej, c. 15878.
Mars, štev. 177. Prvi mesec suspendovan: Frank Sulentič, c. 2463. Izobčeni: Paul Werciö, c. 11469, Marija Maček, c. 12917. Odstopil: Anton Pavkovič, c. 5340.
Jadranska Villa, štev. 178. Zopet sprejeti: Anton Samsa, c. 12-934, Anton Tomčič, c. 14275. Prvi mesec suspendovan: Frank Hvala. c. 12939. Novo pristopli: Blaž Papež, c. 15879, Anton Faganelj, c. 15980.
Lavdon, štev. 179. Novo pristopila : Ivana Lukežič, c. 15881.
Planinski Glad, štev. 180. Drugi mesec suspendovani:	August
Wodichek, c. 15174, Henry Wulch, c. 15176.
Dom in Svet, štev. 181. Prvi mesec suspendovan: John Godina, c. 13294. Drugi mesec suspendovana: Marija Zajec, c. 12435. Novo pristopli: John Juršič, c. 15882, Louis Kobe, c. 15883.
Slovanski Rudar, štev. 182. Zopet sprejet: Frank Zupančič, c. 11339. Prvi mesec suspendovan: Joseph Knap, c. 14936. Drugi mesec suspendovan: Anton Sterle, c. 13309.
Narodni Dom, štev. 183. Prvi mesec suspendovan: Dane Svilar, c. 13465. Izobčen : Felix Repotoč-nik, c. 9322.
Planinski Raj, štev. 185. Zopet sprejeti: Ivana Lampe, c. 14505, Marija Rent, c. 14567. Prvi mesec suspendovane: Marija Pernat, c. 13689, Terezija Ulle, c. 13864, Elizabeth Črnko, e, 14288. Drugi mesec suspendovane: Jožefa Sama, c. 13694, Ivana Gregorič, c. 13863
Jugoslovani, štev. 186. Zopet sprejet: Anton Perše, c. 1270. Prvi mesec suspendovani: Frank Muhič, c. 13875, Anton Štepec, c. 12183. Novo pristopli:	Jacob
Lindič, c. 15884, Frank Novak, c. 15885.
Sesterska Tnubezen štev. 187. Izobčena: Ana Smisek, c. 13884.
Pobratimija. štev. 188. Prvi mesec suspendovan: Mihael Andric, c — 1—
Boginje Svoboda, štev. 193. Zopet sprejet: Jacob Krašna, c. 14-538.
Cvetko, štev. 196. Izobčen: Charles Novak, c. 14760.
Ironton, štev. 197. Prvi mesec suspendovani: Janko Obradovič, c. 14770, John Tomac, c. 14773. Drugi mesec suspendovan: Nick Uremovič, c. 14771.
Složni Slovenci in Slovaci, št. 199. Drugi mesec suspendovan: Paul Bolha, c. 14999.
Pivka, štev. 201. Drugi mesec suspendovani:	Anton Krulc, c.
10078. Novo pristopli: John Ludvik, c. 15886, Carl Sinieco, e. 15887, Primož Phvlovec, c. 15888.
V Boj za Svobodo, štev. 203. Prvi mesec suspendovan: Martin Plut, e. 15236. Drugi mesec suspendovan: Anton Plut, c. 15237.
Kamnik, štev. 204. Novo’ pristopli: Joseph Zagore, c. 15889, Martin Zagorc, c. 15890, Alois Zagorc, c. 15891.
Novo društvo: Zvonček, štev. 206 v Gross, Kans. Pristopili so: Frank Antieh, 15892, Frank Gartner, c. 15893, Frank Romih, c.
15894, Jacob Galish, c. 15895, Charles Janc, c. 15896, John Majdič, c. 15897, Frank Kunstelj, c. 15898, John Kunstelj, c. 15899, Jernej Pozun, c. 15900, Frank Šetinc, c. 15901, Anna Gorenc, c. 15902, Fannie Leskošek, c. 15903, Antonija Šetinc, c. 15904, Matt Špan, c. 15905, Matt Guzics, c. 15906.
Novo društvo: Slovensko Hr-vatska Sloga, štev. 207, v Butte, Mont. Pristopili so: Mihael Papista, c. 15907, Marko Balkovec, c. 15908, Marko Kudašič, c. 15-909, Joseph Papa, c. 15910, Peter Žalec. c. 15911, George Puhek, c. 15912, George Brajdič, e. 15913, George Ilenich, c. 15914, JohnBa-rich, c. 15915, Nick Kružič, c. 15-916, Mihael Vouk, c. 15917.
PRESTOPILI SO.
Od dr. štev. 1. Alois Novina, c. 1264 k dr. štev. 94. Leo Zakrajšek, c. 11452 k dr. štev. 16. Felix Kramaršič, c. 6317 k dr. št. 140.
Od dr. štev. 6. Joseph Bayer, c. 2455 k dr.'štev. 90. Anton Vozelj, c. 4073 k dr. štev. 204.
Od dr. štev. 9. John Kožuih, c. 4666 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 14. Frank Šauš, c. 1510 k dr. štev. 131. Nick Nemanič, c. 5806 k dr,- štev. 198. John Gorjanc, c. 11305 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 16. John Dobnik, c. 10568 k dr. štev. 91.
Od dr. štev. 19. Anton Kravanja, c .8252 k dr. štev. 54.
Od dr. štev. 20. Anton Markič, c. 14802, Frank Barle, c. k dr. štev. 43. John Judnich, c. 3187 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 22. John Kosmač, e 1298 k dr. štev. 62.
Od dr. štev. 23. Matt Jurekovič, c. 4295 k dr. štev. 200.
Od dr. štev. 24. Martin Brišar, c. 4893 k dr. štev. 151.
Od dr. štev. 29. Peter Draksler, c. 1718 k dr. štev. 72.
Od dr. štev. 29. Frank Trušno-vič, c. 7523 k dr. štev. 52.
Od dr. štev. 32. Frank Rem-skar, e. 2538 k dr. štev. 17. Josef Kosmač, c. 8654 k dr. štev. '114.
Od dr. štev. 35. Anton Šular, c. 2383, John Šular, c. 14362 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 37. Dominic Werh-njak, c. 14151 k dr. štev. 97.
Od dr. štev. 38. Mary Omerza, c. 10798, Frank Omerza, c. 14823 k dr. štev. 2.
Od dr. štev. 39. Felix Namors, c. 2255, Annie Namors, c. 7962 k dr. štev. 1.
O ddr. štev. 41. Jacob Zajec, c. 13350 k dr. štev. 64. Rudolph Retar, c. 6865 k dr. štev. 87.
Od dr. štev. 43. John Mihelič, 9607 k dr. štev. 16.
Od dr. štev. 44. Joseph Zgonc, c. 2116 k dr. štev. 168.
Od dr. štev. 54. John Hervol, c. 547 k dr. štev. 7.
Od dr. štev. 57. Urban Mezek, c. 9710 k dr. štev. 112.
Od dr. štev. 61. John Kočevar, c. 14170 k dr. štev. 43.
O ddr. štev. 65. Karl Šauperl, c. 15344 k dr. štev. 92. Anna Kenda, c. 15347 k dr. štev. 187.
Od dr. štev. 66. Gregor Salamon, c. 3823 k dr. štev. 17.
Od dr. štev. 68. Ferd. Kramberger, e. 8262 k dr. štev. 49.
Od dr. štev. 69. Frank Rupert, c. 8459 k dr. štev. 20. Joseph Čampa, c. 9260 k dr. štev. 43.
Od dr. štev. 72. Joseph Opara, e. 8412 kr dr. štev. 27.
Od dr. štev. 79. John Trošel, e. 8921, Rudolph Jazbec, c. 12613 k dr. štev. 57.
Od dr. štev. 80. Matt Ješevar, c. 14196 k dr. štev. 29.
Od dr. štev. 83. Alois Paternoster, c. 6556 k dr. štev. 154. Ilija Balich, c. 11158 k dr. štev. 132.
Od dr. štev. 85. John Jeničh, c. 13782, Frank Janič, e. 14859 k dr. štev. 94. Joseph Ižanc, c. 107-58 k dr. štev. 165.
Od dr. štev. 87. Alois Bric, c. 1024, John Hrobst, c. 863, John Piers, c. 2396, Paul L. Stolpa, c. 1643, Anton Planinšek, c. 10134, Joseph Božič, c. 10764, Krist Voiko c. 10765, Sebastian Jerič, c. 10769, Leo Stok, c. 10700, Frank ¡Strojan, c. 10771, Anton Vidic, c. 10773, Frank Nemec, c. 10774, Val. Dreshar, c. 10775, Alois Pei-er, c. 10776, Lukas Pierš, c. 107-78, Katarina Božič, c. 10781, Martin Flesek, c. 12127, Joseph Tomažič, c. 1223,,Ciril Turlan, cert. 10766 k dr. štev. 200. Martin Ze-leznsky, c. 14620, John Sreber-njak, c. 11969 k dr. štev. 7. Joseph Radišek, c. 11972 k dr. štev.
165. Victor Krasna, c. 13196 k dr. štev. 134.
Od dr. štev. 91. Joseph Oblak, c. 8443 k dr. štev. 13. John Oblak, c. 9685 k dr. štev. 52.
Od dr. štev. 92. Joseph Zorc, c. 4215 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 94. Frank Zupančič, c. 9940 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 95. John Martinčič, e. 4784 k dr. štev. 171.
Od dr. štev. 96. Jacob Zaverl, c. 6444 k dr. štev. 57.
Od dr. štev. 97. Anton Potočnik, c. 9796 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 100. Frank Boh, c. 7140 k dr. štev. 198.
Od dr. štev. 103. Marija Košir, c. 9264 k dr. štev. 2. Margaret Goldman, c. 6815 k dr. štev. 98.
Od dr. štev. 104. Annie Zallar, e. 12144 k dr. štev. 198.
Od. dr. štev. 104. Annie Zallar, c. 12144 k dr. štev. 198.
Od dr. štev. 108. Anna Judnich, c. 12830 k dr. štev. 110.
Od dr. štev. 110. Matt Mihelieh, c. 11523 k dr. štev. 16.
Od dr. štev. 115. Joseph Primožič, c. 8745 k dr. štev. 57. Anton Brunovič, c. 679 k dr. štev. 21.
Od dr. štev. 116. John Kaučič, c. 1726 k dr. štev. 6.
Od dr. štev. 117. Matt Kravanja, c. 14663 k dr. štev. 165. Jernej Jakoš, c. 7862 k dr. štev. 96.
Od dr. štev. 124. Anton Ostanek, c. 11213 k dr. štev. 126. Joseph Resnik, c. 13675, Fr. Vaui-tar, c. 14677 k dr. štev. 29.
Od dr. štev. 126. Frank Močilnik, c. 13227 k dr. štev. 121.
Or dr. štev. 138. Frank Žele, c. 15141 k dr. štev. 26. Anton Martinčič, e. 11892 k dr. štev. 6.
Od dr. štev. 114. Lovrenc Furlan, c. 9797 k dr. štev. 146.
Od dr. štev. 145. Frank Novak, c. 6044, Peter Perenič, c. 14707, Jos. Božič, c. 15421 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 151. Jacob Košir, c. 9265 k dr. štev. 52.
Od dr. štev. 153. Thomas Pe-trich, c. 13452 k dr. štev. 121. Bernard Doblekar, c. 2442 k dr. štev. 49.
Od dr. štev. 154. Alois Kašček, c. 14199 k dr. štev. 12.
Od dr. štev. 169. Matt Kallan, c. 14040 k dr. štev. 165.
Od dr. štev. 173. Joseph Gregorič, c. 9839 k dr. štev. 5.
Od dr. štev. 175. Paulina Kazina, c. 15171 k dr. štev. 111.
Od dr. štev. 176. Matt Drmota, c. 214 k dr. štev. 6. Jacob Vujčič, c. 14112 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 177. John Gerkman, c. 9321 k dr. štev. 81.
Od dr. štev. 180. Peter Prašnikar, c. 13284 k dr. štev. 169.
Od dr. štev. 181. John Keglo-viič, c. 14508 k dr. štev. 173.
Od dr. štev. 182. John Mohar, c. 14058 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 21. Anton Stare, c. 15203 k dr. štev. 201.
KJE JE FRANC NEDELJA?
Pred 7. leti je bival nekje v Chicago, 111. Doma je iz Radeč pri Zidanem mestu na Delenskem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve zanj, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi, kot bivši prijatelj. Franc Lipo-glavek, doma iz Boštenja, sedaj naslov št. 20 — 36th Street, Milwaukee, Wis. (Advertisement.)
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Prodajam
Concord vino sodček od -- $20.
Catabia...... $30.
Tropinovo žganje, galona. . . $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Clair Ave., Cleveland. 0,
VSA KATERI SE BOJUJE ZA
NEBO
--*ork tip~— =t
CIGARETE
Vsaki prodajalec produ več
NEBO
CIGARET vsaki dan.
| Farme Farme Farme
♦j. Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, X zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko j? dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in A Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od mas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviiko.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, III. |
< ►
% NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
f
T T
f
f
T
f
Narodna Tiskarna
2146*50 Blue Island Jfve., Chicago, Iti,
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	;;
f
f
f
f
T
?
f
T
f

I FRANK J. PETRU
S	JAVNI NOTAR
na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
n ulice, stavbin-društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko atavbinsko In posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinako in posojilno društvo.
Benatky-«vo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinako ”	”	”
Unijsko stavbinako ”	”	•*
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljen« leta 1900
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pe> čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VESPE.	CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale An. Sklop, Illinois