TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telelou št. 552.
LJUBLJANA, 26. februarja 1927.
552.
ŠTEV. 23.
Dr. Windischerjev večer.
Torkova številka našega lista je bila posvečena g. dr. Franu Windischerju,
o	priliki petdesetletnice njegovega rojstva. Hoteli smo s tem podčrtati pomen jubileja moža, ki si je pridobil za naše narodno gospodarstvo že toliko nevenljiivih zaslug, da ga moremo imenovati že sedaj, ko je dosegel še komaj 50. leto, najzaslužnejšim slovenskim gospodarjem. Ni važnejšega gospodarskega dogodka, ni pomembnejše akcije na gospodarskem polju v povojnem času, koja ne bi bila zvezana z dr. Windischerjevim imenom. Mirne duše lahko'trdimo, da nosijo vsa naša gospodarska stremljenja 'izza prevrata dr. Windischerjevo marko. To mora danes priznati vsak gospodar, priznati bo moral to brezpogojno tudi vsak, kdor bo objektivno pisal zgodovino našega gospodarstva.
Jubilej dr. Windischerja je našel obilen odmev tudi v uglednejših časopisih Beograda in Zagreba in izjava zastopnika zagrebških gospodarskih krogov, da se obračajo tajniki zbornic pri razmotrivanju najtežjih gospodarskih problemov za svet v Ljubljano k dr. Windischerju, so priznanja, koja morajo biti po pravici v ponos ne samo gospodarskim krogom, ampak vsakemu Slovencu. Toliko bolj ponosno pa je ob takih priznanjih naše uredništvo, koje ima čast šteti jubilanta med svoje najpožrtvovalnejše sodelavce. Dr. Windischer stoji naši redakciji vedno z očetovsko roko ob strani, ljubeznivo ji pomaga, jo vodi z nasveti in je nje najboljši steber. Zato smemo biti danes, ko smo ravnokar čuli ne samo iz slovenske, ampak tudi iz celokupne jugoelovenske javnosti talko laskave besede odkritega priznanja, posebno ponosni tudi mi.
Toda jubilant ni samo naš, najdeš ga med pobomiki modemih kulturnih in socialnih stremljenj. V ponos si je štel, da so mu dcžle prve čestitke k petdesetletnici iz delavskih vrst. Ni to slučajno. On sam mož dela, saj je bil že na gimnaziji, ko je ostal brez očeta, navezan samo na to, kar si je pridobil z lastnim delom, ceni delo, spoštuje žulj a ve roke delavca in ima vedno najboljše razumevanje za njegove težnje. Globoko teoretično in bogato praktično znanje, njegov ženijalen instinkt in dalekovidnost, mu pomagajo reševati tudi tam, kjer si stoje interesi v diametralnem nasprotstvu, tudi najbolj zapletene probleme z občudovanja vredno lahkoto. Samo njegovemu taktu in njegovi fconcilijantnostt se moramo zahvaliti, da obstoja med slovenskimi gospodarskimi krogi ona solidarnost, za kojo nas zavidajo vse druge pokrajine.
Trgovsko društvo »Merkur« je priredilo svojemu predsedniku dr. Win-lBcherju prošlo sredo časten večer. a 3e bila ta prireditev nekaj PP? r kar v Ljubljani še nismo ! f : ^ najmočnejših kapitanov nase industrije, najstarej&ih vodij treov-^va in organizatorjev do najmlajših Pomočnikov m nastavljencev, vse je f »lo zastopano. V neprisiljenem in odkritosrčnem veselju, je družba, kakor a bi bila ena sama družina, vi najlepži 'r1 Predstavljala živo sliko gospodar^ s«ega solidarizma — plod dela našega | ' anta- Poklonit se je prišel jubi-7«^^® zastopnik junaške naše vojske, velikega župana, mesta Ljubljane, raznih trgovskih zvez, društev, gremijev m zadrug.
Ob 9. uri je vstopu v dvorano, ki je bila ze nabito polna, jubilant z gospo
.soprogo in gospodično hčerko. Družba jih je sprejela z burnimi, dolgimi ovacijami.
Podpredsednik društva »Merkur; g. Jos. J. K a v č i č je pozdravil goste ter predvsem preoital kopico brzojavnih pozdravov, koje je dobilo društvo od najrazličnejših oseb. Nato je v izbranih besedah orisal življenje in delovanje jubilanta. * Poudarjal je zlasti njegove velike zasluge za razvoj trgovine, obrti in industrije. Ob koncu svojega govora je, vihamo pozdravljen, čestital slavljencu ter izrazil željo, da mu bi bilo dano delovati še dolga leta v ponos svojemu narodu. Podpredsednik g. Kavčič je nato kot domačin in organizator celega večera naznanil, da se je priglasila cela vrsta govornikov.
V	imenu odsotnega g. velikega župana je čestital jubilantu načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Marn. Čestitke zagrebških gospodarskih krogov je prinesel generalni tajnik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice g. dr. A. Čuvaj. V svojem pozdravnem govoru je poudarjal, da je ta jubilej ne samo slovenski praznik, ampak, da se slavlju pridružujejo gospodarski krogi cele države, ker cenijo jubilanta povsod kot izrednega strokovnjaka. Vsi občudujejo solidari-zem slovenskih gospodarskih krogov, ki je delo jubilanta, in želijo, da bi mogli v tem slediti Sloveniji. Njegove končne čestitke jubilantu so spremljali navzoči z burnimi aplavzi. Magi-stratni ravnatelj gosp. dr. Miljutin Zarnik je pozdravil slavljenca v imenu mestne občine ljubljanske; v imenu sokolske župe gosp. K a j z e 1. Tajnik Zveze industrialcev gospod ing. š u k 1 j e je pozdravil slavljenca z besedami, ki so našle močan odmev po vsej dvorani. Za njim je čestital v imenu Zveze obrtnih zadrug načelnik gosp. Eng. Franchetti in v imenu ljubljanskega gremija trgovcev gosp. Iv. G r e g o r c. Z izbranimi besedami, poudarjajoč zasluge jubilanta za ljubljanski velesejem, je čestital predsednik gosp. F. Bonač. Tajnik zbornice g. Ivan M o h o r i č je pozdravil jubilanta v imenu tajništva zbornice. Govoril je o uspešnem 28-letnem delovanju jubilanta v zbornici ter o njegovi bratski naklonjenosti napram kolegom. Sklenil je z željo, da bi ostal jubilant še dolga leta na čelu zborničnega urada. Sledile so čestitke tajnika ljubljanske borze g. dr. M. D o b r i 1 e, ravnatelja Trgovske akademije g. dr. L. B o h m a, načelnika Zveze gostilničarskih zadrug g. J. K a v č i č a. V imenu štajerske industrije in posebej zlasti v imenu Kranjske industrijske družbe in Tovarne za dušik iz Ruš je čestital ravnatelj g. A. K r e j c i. Sledile so nato čestitke Slovenskega obrtniškega društva, ki jih je tolmačil predsednik društva g. J. R e b e k , ter čestitka ravnatelja Srednje tehnične sole g. dr. R e i s n e r j a , ki je zakl jučil vrsto govornikov.
Nato se je julbilant z izbranimi besedami, kakor da bi bila vsaka posebej izklesana, zahvalil za čestitke. Njegov govor bomo skušali, v kolikor nam bo to mogoče, reproducirati in ga objaviti v prihodnji številki.
Podpredsednik »Merkurja« gosp. Kavčič, vidno zadovoljen nad odlično uspelim večerom, je zaključil ofici-elni del, »Merkurjev« orkester in pevski zbor sta zategnila prireditev do pozno v noč. Naj bo prireditev v vseh njenih podrobnostih, pomembnosti in prisrčnosti jubilantu dokaz velikega spoštovanja in simpatij, koje uživa v vsej naši javnosti!
1.	M.:
Neorganiziranost izvozne trgovine.
Na otvoriiveni seji ljubljanske oblastne skupščine je veliki župan v svojem poročilu o stanju posameznih panog gospodarstva na dveh krajih konstatiral, da naša ekspori-na trgovina ni organizirana. Če bi bil šel dalje, bi bil to moral ugotoviti tudi glede naše importne trgovine. Osem let je že preteklo, toda naši trgovci in importerji so po ogromni večini še istotako ponižni klijenti tržaških in dunajskih posredovalcev, kakor so bili v časih predvojne Avstrije. Nikjer ne opažamo niti najmanjšega pokreta, niti interesa in volje za smotreno organizacijo eks-porta.
Sicer pa to pri razdrapanih razmerah v naši trgovini skoro ne more biii drugače, ako pomislimo, da šteje mala Slovenija kar 1570 trgovcev L lesom, 750 trgovcev 7. živino, 650 trgovcev z deželnimi pridelki in 260 trgovcev s sadjem ter 430 trgovcev z vinom. Od teh tvrdk se nad ena tretjina poizkuša udejstvovati z najprimitivnejšimi sredstvi in brez najpotrebnejših predpogojev v eks-poriu. Efekt tega početja je, da kvarijo ne samo domači trg in cen pri nakupu, temveč da odvzemajo tudi organizirani eksportni trgovini vsako možnost reelnega poslovanja in zaslužka.
Veliki župan se je dotaknil v svojem referatu posebno eksportne trgovine vina in sadja. Priznati moramo, da ima žalibog prav, da pa je k sedanjim neugodnim razmeram v naši eksportni trgovini v znatni meri
prispevalo na eni strani pomanjkanje inicijative v naših denarnih zavodih in posredniških podjetjih, na drugi strani pa nebroj upravnih pogreškov, ki ovirajo našo organizirano eksportno trgovino v toliki meri, da rastočih neprilik v sedanji splošni depresiji ne more zmago-,vati.
2e dve leti se neprestano borimo in opozarjamo na potrebo uvedbe reekspedicije za eksportno trgovino, na potrebo revizije odnosno popolne likvidacije izvoznih carin in taksnih stroškov za izvoz blaga, toda vsa ta prizadevanja so zaman. V ministrstvu trgovine in industrije se je lani izdeloval velikopotezni program za saniranje krize, — program v glavnem teoretičnega značaja — namesto, da bi se pristopilo k praktičnemu delu. Sedaj pa vse delo sploh počiva in je izvozna trgovina prepuščena sama sebi.
Uradna konštatacija velikega župana ob priliki otvarjanja oblastne skupščine je za naše trgovstvo fatalna in prav bi bilo, da bi se jo slišalo preko foruma te skupščine, ki v prvem času najbrže ne bo- u stanju s svojim pospeševalnim delom na izpremembo teh razmer izdatneje uplivali. Prevelika svoboda, ki jo omogočuje naš obrtni red in katero so v povojni dobi eksportne tehnike nevešči ljudje skušali izkoristiti, nastopajoč kot eksporterji, ni done-sla ugodnih rezultatov, namreč nam je le pokvarila soliden in dober trgovinski sloves. Naredbenim potom se tu ne da mnogo izpremeniti, niti pomagati, zato je potrebno, da privatna inicijativa poseže vmes in izvede organizacijo eksportne trgovine.
Pospeševanje trgovine in industrije v Ljubljanski
oblasti.
Mimogrede se je v svojem poročilu pri otvoritvi oblastne skupščine v Ljubljana, v katere delokrog spada tudi pospeševanje obrti in industrije, veliki župan dotaknil tudi vprašanja strokovnega šolstva in domače industrije. Toda navedbe tega referata so tako splošne, medle in nezadostne, da ne nudijo nobenega vpogleda v dejansko stanje našega strokovnega šolstva ter njegove potrebe. Oblastna skupščina si zato sploh ne more napraviti slike o zahtevah te panoge ter o gospodarski važnosti obstoječih zavodov, ki se morajo vseskoz boriti z nezadostnimi sredstvi, da bi vršili svojo nalogo tako, kakor to zahtevajo interesi našega gospodarstva. Za danes se omejujemo na objavo sedanjega poročila in se bomo v prihodnjih številkah vrnili na stvarni odgovor na njegova izvajanja. Poročilo se glasi:
Obrtno strokovno šolstvo je v državni upravi in pod nadzorstvom oddelka za trgovino in industrijo pri velikem županu. V Ljubljanski oblasti so sledeče strokovne šole: Trgovska akademija, Srednja tehniška šola z 11 oddelki, Dvorazredna trgovska šola, Osrednji zavod za ženski domači obrt, vsi v Ljubljani, dalje Puškarska šola v Kranju, Pletarska šola v Radovljici, Šola za obrtno risanje in Ženska obrtna šola, obe v Kastvu, ter Krojaška, čevljarska in mizarska šola s pravico javnosti na Salezijanskem zavodu na Rakovniku. Slednjič so meščansko-gospodinjske šole v Ljubljani, v šiški, v Trbovljah in na Jesenicah.
Za pospeševanje obrta obstoji v Ljubljani Urad za pospeševanje obrti,
ki ga je ustanovil deželni odbor kranjski in katerega je prevzela država. — Vsled nezadostnih kreditov pa ta zavod ne more vršiti onih nalog, za katere je bil ustanovljen.
Stanje domače industrije.
Domača industrija je v oblasti precej razvita, toda še premalo. Najbolje je razvito čipkarstvo s sorodnimi strokami. Na čelu te panoge stroji Osrednji zavod za žensko domačo obrt, daljo so čipkarske šole v Železnikih, v Polhovem gradcu, v Žireh, Zagorju, Banjaluki in na Jesenicah. Vrše se tudi potovalni čipkarski poučni tečaji, ki so zelo dobro obiskani. Pri čipkarstvu je zaposlenih in udeleženih okrog
20.000	moči.
Druge panoge domače industrije so košarstvo, cdn. pletarstvo, in lončarstvo. Za pivo panogo imamo šoli v Ljubljani in Radovljici, za lončarstvo pa izborno keramično šolo na Srednji tehnični šoli. Želeti bi bilo, da bi se tudi modemi način lončarstva, ki ga goji ta šola, udomačil na deželi, da bo domače prebivalstvo kos tudi tovarniški konkurenci. Veliko nazadovanje je opažati pri domači industriji za lesno obrt, suho robo, sita, sode hi zobotrebce, tudi domača industrija Za izdelovanje glavnikov, krtač in žeb-Ijarska industrija je zelo nazadovala, ker ne more več konkurirati s tovarniškimi izdelki. Domača industrija slamnikov in čevljev pa se je naslonila na tovarne in veletrgovce ter dobro uspela.
Tajski promet.
Važna gospodarska panoga za naBo
oblast je tudi pospeševanje tujskega prometa, ki ga goji Zveza za tujski promet v Sloveniji, ob sodelovanju Zimsko-sportne zveze in Slovenskega planinskega društva in sicer brez državne subvencije. Slednjič naj omenim tudi kot važno gospodarsko ustanovo za povzdigo našega obrta in industrije Ljubljanska velesejem.
Seja trgovcev s špecerijskim blagom na drobno v Ljubljani.
G remi j trgovcev v Ljubljani, sekcija trgovcev s špecerijskim blagom na drobno, je imela v četrtek dne 24. t. m. širši sestanek, na katerem se je razpravljalo o ureditvi enotnih cen in o uredbi zapiranja in odpiranja trgovskih obratov, ter o poslovanju Gospodarske poslovalnice državnih železnic.
Sestanek je otvoril načelnik sekcije trgovec in dvor. dobavitelj g. A.Ver-b i č , ki je uvodoma z zadovoljstvom ugotovil številno udeležbo, kar dokazuje, da je našla ideja po ustanovitvi posebne sekcije v okvirju Gremdja med članstvom brez izjeme zanimanje in toplo priznanje.
Občutna gospodarska kriza, v kateri se nahajajo skoro vse stroke naše trgovine, zavzema vedno večji obseg in škoduje od dneva do dneva občutneje posameznim trgovskim strokam. Pri nas so bile do zadnjega časa te stroke neorganizirane in so trgovci delali vsak po svoje, dasiravno vidimo pri današnjih poslovnih razmerah neob-hodno potrebo čim tesnejšega sodelovanja vseh trgovcev iste stroke v cilju obrambe in pospeševanja interesov. Gremijalno načelstvo je, upoštevajoč važnost ustanovitve posameznih sekci j, dalo pobudo, da se članstvo organizira po strokovnih sekcijah, ki naj bodo v svojem poslovanju popolnoma samostojne, katerih sklepe ima pa odobriti gremijalno načelstvo. Počasi je vendar zmagalo »poznanje, da so take sekcije danes izrednega pomena, ne le v svrho poglobitve gremlijalnega organi-zatoričnega delovanja, kojega mora odbor po gremijalnih statutih vršiti, temveč je tudi v interesu zdrave kupčije, da morejo posamezne stroke Medsebojno obravnavati vsa tudi najtežja vprašanja.
Mi vidimo, da so se po vsej državi z Ozirom na potrebo skupnega delovanja ustanovile različne sekcije in da je njihovo delovanje zelo povoljno, ter da so pokazale znatne uspehe. Narodna Banka v Beogradu sama polaga naj-vecjo važnost ustanovitvi sekcij z ozirom na podelovanje kreditov. Pri ljubljanskem grenki ju so se do sedaj ustanovile različne sekcije, med katerimi je najglavnejša sekcija trgovcev z ma-nufaktumim blagom na debelo, ki je pritegnila v svoj delokrog tudi ostale engrosiste iz Slovenije. Načelnik sekcije je veletržec g. J. Medved. Nadalje so tudi zelo važne: sekcija veletrgovcev z deželnimi pridelki, koje načelnik je veletržec g. J. Pogačnik; sekcija trgovcev z manufaktumim bla-modnim blagom z načelnikom g. F. Fabianijem in podnačelnikom g. J.- K e 11 e j e m ; sekcija trgovcev s špecerijskim blagom na drobno, načelnik g. A. Verbič, podnačelnik g. Pavlin; sekcija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, načelnik g. Kastelic itd. V vseh sekcijah se deluje v prospeh posameznih strok, bodisi to v carinskih, davčnih in vseh strokovnih ozirih. Predvsem pa imajo sekcije namen, da skušajo urediti nezdrave razmere, ki vladajo danes pri pogojih za nakup in plačilo bla-
g£l-	-XI-
Vse sekcije sklicujejo svoje setanke redno najmanj vsakih 14 dni; zlasti so bili važni zadnji sestanki posameznih strok, na katerih se je razpravljalo glede napovedi dohodnine za leto 1927. Danes imamo že drugo vprašanje, ki globoko poseza v interese trgovcev-hišnih posestnikov z ozirom na zadnji predpis hišno-najemninskega davka.
Za včerajšnji sestanek sekcije špeceristov je vladalo izredno zanimanje. Zveza trgovskih gremijov je poslala sekciji v izjavo-načrt uredb« o zapirali jp. in odpiranju trgovskih obratov, ki ■ga je izdelalo ministrstvo trgovine in
industrije. Tozadevno je gremijalni taj. nik g. Šmuc uvodoma omenil vse dosedanje težkoče, ki so ovirale ureditev tega vprašanja. Tozadevno so se vršili zadnje dve leti pri Gremiju razni sestanki, toda še nismo prišli do pozitivnega rezultata. Gremijalni tajnik je podal navzočim izčrpno poročilo
o	novi uredbi, nakar se je razvila živahna debata. Po predlogih posameznih članov, se je takoj uvidelo, da je to vprašanje za špecerijsko stroko najbolj občutljivo in to z ozirom na različne lokalne potrebe konzumentov.
Po daljši diskusiji je bil sprejet predlog, da se določi čas odpiranja ob
7.,	istotako, da naj se trgovine zapirajo ob 7. zvečer z opoldanskim odbitkom. Ker daje nova uredba velikemu županu pooblastilo, da uredi zapiranje in odpiranje trgovskih obratov v sporazumu z Zbornico za trgovino, obrt in industrijo po zaslišanju Gremija, se bo končnoveljavno določil čas odpira-ranja in zapiranja v posameznih okrajih v sporazumu z velikim županom, ko bo uredba stopila v veljavo.
Glede uvedbe enotnih cen za nekatere živi jenske potrebščine, koje je določila, strogo upoštevajoč tržne razmere, sekcija, konstatira g. načelnik Verbič, da se je tozadevno ta akcija, ki je v začetku naletela pri nekaterih članih na absolutno nerazumevanje, popolnoma posrečila.
Kot zadnja točka sekcije se je obravnavalo poslovanske Gospodarske poslovalnice državne železnice. 0 poslovanju te naprave so se cule ostre kritike. Tozadevno je podal gremijalni tajnik obširno poročilo, ki se je vzelo na znanje.
Želimo ljubljanskemu trgovstvu pri njegovem delovanju v sekcijah največjega uspeha, ker je le v skupnem ter složnem delu dana možnost uspešne zaščite stanovskih interesov. Vsak začetek je težak, borba zahteva mnogo truda in požrtvovalnosti, od posameznih voditeljev pa zgubo na dragocenem' času, vendar pred tem ne sme niiliče kloniti, ker le to more voditi trgovstvo do rezultatov, ki bodo vsemu stanu v dobro.
Finančni problem ljubljanske oblastne samouprave.
(Konec.)
Dasi predvidevajo vse dosedaj navedene naredbe likvidacijo deželne imovi-ne, se ta likvidacija dosedaj ni izvršila, ker ni bilo dosedaj zakonitim potom odločeno, kdo je pravni naslednik dežele Kranjske. Zato se j© ta imovina v posebnem odseku notranjega oddelka pri velikem županu oskrbovala popolnoma ločeno od državnega imetja in postavljen je bil za to imovino sosvet kot posvetovalni organ velikega župana. Imovina bivše dežele Kranjske ni bila. dosedaj nikdar odsvojena in je bivša dežela Kranjska tudi v zemljiški knjigi še vedno vknjižena na svojih nekdanjih nepremičninah.
Po sklepu Narodne in deželne vlade je bil en del deželne imovine prepuščen državi v upravljanje, toda nekvamo vprašanju lastninske pravice, ki je bila v vsakem primeru pridržana imovini bivše dežele Kranjske.
V državni upravi so sedaj:
1. Posestvo na Robežu, graščina na Mali Loki in v Cešnjicah ter Grmska šola.
2. Deželni dobrodelni zavodi, t. j. deželna bolnica v Ljubljami in umobolnica na Studencu.
3. Deželni muzej.
4. Deželno gledališče.
5. Prisilna delavnica.
6. Brambovska vojašnica.
7. Deželni dvorec
8. Mostovi čez Savo v Krškem in Radečah, most pri Sv. Jakobu, most v Podnartu.
V oskrbi odseka za likvidacijo deželne imovine pa so ostale deželne elektrarne na Završnici in v Bohinju in nekaj zemljišč ob Savi nad Medvodami, ki so bila svoj čas kupljena v svrho električnih naprav, končno razni fondi, od katerih naj omenim Melioracijski zaklad v znesku 982.776-60 Din, garancijski zaklad za nakup krav v Švici v znesku 234.610 Din, rezervni zaklad za povzdigo živinoreje v znesku 270.472 Din, garancijski zaklad
dolenjskih železnic v znesku 457.335 85 dinarjev, sanačni sklad za pridobitne in gospodarske zadruge v znesku 134350 dinarjev, zaklad za reorganizacijo muzeja v znesku 37.727 dinarjev, skupno narjev. Dežela Kranjska pa ima tudi dolgove, ki prekašajo po vsej priliki vrednost te imovine, razen tega je treba upoštevati tudi še težkoče, ki se porajajo vsled razdelitve deželne imovine nekdanje dežele Kranjske med našo državo in Italijo.
Z uravnavo Sore se je pričelo spomladi leta 1914, a se je moralo vsled vojne prekiniti ter počiva še sedaj, ker se financiranje teh del deloma radi nerazumevanja prebivalstva ni moglo doseči. Vsled zadnjih poplav pa je Selška Sora odtrgala in odnesla mnogo rodovitnega sveta posebno na Bukovškem polju.
Od manjših vodotokov omenjam uravnavo Glinšice in Tržanca, nadalje Grada-ščice nad Kolezijo, Škoieljce v občini Šmarje, Radovne v Sp. Gorjah, potoka Račiča v Zg. Gorjah. Izvršil se je tudi po-izkus odvajanja voda na Cerkniškem jezeru. Uspeh teh del se'bo dal presoditi šele po večletnem točnem opazovanju.
Glede vodne preskrbe so se izvršila po prevratu: reservoir na Velikem Osolniku, občina Turjak, obnovil se je vodovod za vas Studor v Bohinju in zajetje studencev za vasi Zlebej, Curilo in Rakovec, občana Božjakovo pri Metliki. Zgradil se je vodovod za vas Slatno, občina Begunje na Gorenjskem, napajališče za Ranjdol pri Kočevju in Kapnjica na Trebeljnem. Sedaj se gradijo vodovodi za Rateče in za Boh. Srednjo vas, za Velike Lašče, reservoir za Osredek, občina Rob, popravlja se črnomaljski vodovod. Na svoje stroške so zgradile občine Trbovlje in Zagorje obsežne vodovode, v Tržiču se je vodovod na stroške predilnice temeljito prenovil. Končno so si zgradili vaščani v Grahovem, občina Cerknica, na svoje stroške vodovod.
Zgradba hudournikov.
Strahovite povodnji in uime v letih 1922 v Selški dolini, 1924 v Polhovem Gradcu, Ločnici in okolici, leta 1925 v Ži-reli in leta 1926 ziopet v Polhovem Gradcu, Žireh, v dolini Poljanske Sore, v Ko-lrrski dolini, v gornji Savski dolini so se pa pokazale nujno potrebne zgradbe hudournikov. Škodo, ki so jo povzročile te povodnji, se ceni nad 100,000.000 dinarjev. Radi nezadostnih kreditov se dosedaj ni moglo izvršiti nobeno obsežnejše delo. Kolikor pa se je izvršilo, je dokazalo, da je ravno zgradba hudournikov odvrnila velik del opustošenja.
Zagradbena dela so se doslej po prevratu izvršila: v Zelimljah, nad Dobrovo in v okolici Polhovega Gradca, v občini Žiri, v Selcih in nad Železniki, v Boh. Srednji vasi, Boh. Beli, Kernici, Kranjski gori in Ratečah, v Lokah v Kamniškem okraju, v Hrastniku itd.
Za ta regulačna dela se je izdalo v letih 1918 do 1927 7,000.000 Din, melioracije in vodovode v letih 1921 do 1927 2,530.000 dinarjev, za zgradbe hudournikov pa
3.000.000 dinarjev.
Za regulačna dela na Savi, Ljubljanici, Kamniški Bistrici, Sori, Gradaščici in Malem grabnu bi bilo potrebno 80,000.000 dinarjev. — Za zagradbo hudournikov
5.000.000, za vodovode 15,000.000, skupaj
100.000.000 dinarjev.
NAŠICE-ZAVIDOVIC.
Tovarna tanina in parna žaga d. d. v Našicah (Slavonija) je kupila vse delnice delniške družbe Gregersem-gozdna industrija v Zavidoviču v Bosni; kupni znesek je znašal 4 milijone švicarskih frankov. Delniška glavnica d. d. Gregersen znaša 7 milijonov dinarjev in je razdeljena v
150.000	delnic po 50 Din nominala. Tvrdka ima v Zavidoviču velik obrat s 50 km industrijske železnice, moderno parno žago in več milijonov metrov bukovega in jelovega lesa.
• * *
STABILIZACIJA LEJA.
Rumunska narodna banka je imela občni zbor in je na zborovanju izjavil guverner banke, da mora iniciativa za stabilizacijo leja iziti od vlade, ne pa od banke. Banka se zaveže, da bo napravila vse potrebno, da zabrani nadaljno kolebanje lejevega tečaja, kar je praktično isto kot stabilizacija. Več članov kabinete je imelo posvetovanje s finančnim ministrom in so se zavzemali za to, naj bi se
lej stabiliziral na zurichški pariteti treh švicarskih frankov. Stabilizacija je odvisna od zaključitve posojila v Nemčiji v znesku 200 milijonov zlatih mark. — Drugi krogi pa so za to, da se lej še dvigne, čeprav je že dosedanji dvig povzročil v eksportnih krogih veliko vznemirjenje, ker so šli pridelki v ceni zelo nazaj; zlasti cena pšenice je naravnost katastrofalno padla.
* * *
HAMBURG - TRST.
Od 16. do 18. februarja so se vršila na Semmeringu ponovna pogajanja Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in družb Donava—Sava—Adrija z zastopniki nemških državnih železnic glede tarifnega boja med Hamburgom in Trstom. To vprašanje so v septembru 1926 v Hamburgu provizorično uredili, s čimer se od 1. januarja naprej dotedaj veljavne določbe za eno leto suspendirajo. V pogajanjih na Semmeringu so bili stavljeni obojestranski predlogi za končno rešitev tega vprašanja in so >jih temeljito pretresali. Sklenili so, da bodo v skupnih računskih preiskavah ugotovili izvedljivost teh predlogov in da bodo tako dobili podlago za nadaljna pogajanja. Vsled izrednih težkoč in dalekosežnega pomena te zadeve se niso .mogli zediniti na končnoveljavne ukrepe. Bo še dolgo časa treba, preden bo zadeva končana.
* ♦ *
NEMŠKA INDUSTRIJA IN MUSSOLINI.
Nemški veleinduatrialec Thyssen je na povabilo Mussolinija prišel v Rim. Z njim vred sta prišla generalni ravnatelj nemške železne industrije Vttgler, ki smo o njem že večkrat pisali. Govorijo samo o nekakšnemu obisku dvorljivosti, a je zraven najbrž tudi vprašanje pristopa Italije k mednarodnemu jeklenemu kartelu. Tudi obris italijansko-nemške trgovske pogodbe bo prišel na razgovor.
Trgovina.
Za izvoznike suhih gob. Tvrdka v Bor-deauxu želi prevzeti zastopništvo za razpečavanje posušenega povrtja, gob, sadja itd. Naslov dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Semenj v Solunu. Mednarodni semenj v Solunu se otvori letoa 18. septembra. Trajal bo 15 dni.
Velesejem v Parizu. Za velesejem v Parizu, ki se vrši od 14. do 29. maja 1927, dobijo posetniki velesejma legitimacije, ki opravičujejo do enkratnega vstopa po znižani vstopnini 1.50 fr., v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo.
Vinska trgovina v splitski oblasti. Po poročilu splitskega velikega župana se je vinska trgovina v splitski oblasti v prošlem mesecu slabo razvijala. Razprodale so se samo manjše količine vina v okolici Splita in na otokih srednje Dalmacije Cene v.inu so čvrste. Po vrsti in kraju se plačajo bela vina od 32 do 38, opolo od 30 do 37, a črna vina 27.50 do 35 dinarjev po vol % alkohola.
Na konferenci srednjeevropskih Sitnih borz na Dunaju, ki se je vršila te dni, se je končno redigiral načrt donavskega kontrakta za žita1 prameit. Za dva meseca se bodo zastopniki teh borz še enkrat sestali na Dunaju, da dovedejo do konca posvetovanja o kontraktu za žitni promet po Donavi in ae zedinijo glede časa, kdaj naj stopi kontrakt v veljavo. Obenem se bodo vršila posvetovanja o na. črtu pravil za delegacijo srednjeevropskih in južnoevropskih b orz.N ačrt bo izr delala praška blagovna borza.
Trgovcem, ki imajo posla pri francoskih sodiščih, se priporoča odvetnik dr. G. Hom, Pariš, Asničres 10, Rue du chemim vert, koji je rojen v Osjeku in je bil diplomiran na Dunaju in v Parizu.
Zastopstvo v S. Frančiško za zapadno stran Zedinjenih držav in Kanado bi prevzela tvrdka Herman Virde — San Frančiško — 117 Fourth Street, ter prosi, da se ji pošljejo ceniki in katalogi.
Eksport poljskega sladkorja. V kampanji 1925/26 so eksportirali iz Poljske
261.000	ton sladkorja proti 210.000 tonam v kampanji 1924/25. Eksport kampanje 1926/27 cenijo na okroglo 300.000 ton; ta številka ni pretirana, ker so že v prvih treh mesecih letošnje kampanje eksportirali 122.000 ton. Najvažnejši prodajni trgi poljskega sladkorja so okoli Baltskega morja, tako švedska, Finska, Estonska, Latvija in Litva, dalje pa Anglija, Holandija, Francija in Britanska Indija.
Industrija.
Poljska tekstilna industrija. Tekom preteklega leta se je položaj tekstilne industrije v Lodžu zelo zboljšal Število delavcev je naraslo od 88.000 v januarju na 135.000 v decembru. V industriji bombaža je delalo na koncu leta 40 tovarn in samo 8 ne, v volneni industriji je bilo razmerje 31 in 11, v trikotažni pa obratno 3 in 5. V laneni industriji je bila 1 to-varna vse leto v obratu in je zaposlovala 2000 delavcev, za 20 odstotkov več kot leto prej. Tudi industrija jute s 3 tovarnami je kazala na koncu leta zvišano število delavcev. Pri tem je šel pa'tekstilni eksport v primeri s prejšnjim letom močno nazaj. Torej je zboljšanje v položaju tekstilne industrije edinole posledica zvišane nakupne moči doma na Poljskem. Trenutno pa pač položaj ni več tako dober kot pred dvema mesecema, ker je sprejemna moč domačega trga višek menda že prekoračila.
Elektrifikacija ogrskih državnih železnic. Ogrska vlada je sklenila z angleško skupino Talbot pogodbo o napravi velike električne centrale za proizvajanje električne sile v svrho elektrifikacije državnih železnic in v svrho preskrbe dežele z elektriko. Centralo bodo napravili pri Budimpešti. Večino materiala, strojev itd. bosta dali ogrski družbi Ganz-Danu-bius in Ganz-elektrame; česar ne bodo mogli dobaviti doma, to bodo naročili na Angleškem. Gradba nove električne centrale bo trajala nekako pet let. Prva električna železnica bo vozila dz Budimpešte do avstrijske meje. Z delom bodo začeli ž© to. pomlad. Premogovniki v Tobisu so prevzeli preskrbo s premogom za ves čas gradbe. — Pri tej priliki omenimo, da je elektrifikacija avstrijskih in italijanskih železnic že zelo napredovala.
Ameriški bombaž. Prvo cenitev o are-alu ameriškega bombaževega pridelka je i*dal Fairchild-trust. Za leto 1927 ceni z
mbažem obdelani areal na 4334 mili-acr6s ^ acre = 40'468 arov). Leta
1	J“6 j**1 je bilo 48,898.000. Definitivni areal je odvisen od nivoja cen v času setve. Tudi nakup gnojil je šel izdatno nazaj; leta 1926 je znašal 2.4 mil. ton, Za leto 1927 ga cenijo na 1.7 mil. ton. Vsi ti in še drugi znaki kažejo jasno tendenco producentov v U. S. A., da z vsemi sredstvi dosežejo omejitev pridelka in da s tem regulirajo cene.
Denarstvo.
Posojilo Poljske. Po listih je krožila
vest o pogajanjih poljske vlade glede
najetja velikega inozemskega posojila;
zlasti so omenjali Anglo-banko. Vse te
demontirajo. Stiki, v kateiih
ykda 2 inozemskimi fi-
se *^ejo edinole misije ^odpredsednka	^
S ^ P ° esorja Krzuzanowskyja, ki imata nalogo, da ,pmvita finančni načrt Poljske vlade v sklad z nasveti ameriškega finančnega izvedenca prof Kam-mererja.
Hranilne vloge na Ogrskem. Po prav-,ar Priobčeni statistiki so se hranilne . °8e Pri 13 budimpeštanskih vedebankah
?? P°štni hranilnici v januarju zopet
yT7^-wVi8nile> m 13'2 miL P^8 na
j . “ionov pengS;tekoče vloge so se pa dvignil© ^ 4 3 Qa ^ g milijonov pen-
mr./ f ,vlo^e so dosegle s tem 24.5% vlog od 3l..decembra l913, vloge na tekoči račun pa 40.5 odstotkov.
Carina.
Vprašanje carine prostega uvoza strojev. Iz Beograda javljajo, da namerava ministrstvo za trgovino in industrijo izvršiti neke spremembe v seznamu strojev, ki se izdelujejo v domači državi, in na podlagi zadnjih dognanj dovoliti olajšave okrog uvoza strojev iz inozemstva.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse člane lastnike avtomobilov, da poteče rok za vplačalo takse na vozila konec meseca februarja 1927. Na navedena vozila se pobira taksa ne glede na to, ali se rabijo in ali 90 uporabna. Za zamudna plačila se naloži lastniku vozila kazen v izmeri tri. — Načelstvo.
Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 8. marca 1927 od 8.. do 12. ure v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice). Stranke, ki žele o zadevah, katere zastopa zbornica, kaka pojasnila, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Glavna zaloga
F. $ IBENIK, Ljubljana.
RAZNO.
Nova konferenca Male antante se bo vršila tekom aprila na češkoslovaškem. Finančni minister dr. Perič je izjavil novinarjem, da je med zunanjimi ministri Male antante prišlo do sporazuma in da se sestanejo v aprilu v Bratislavi. Bratislava pa še ni končno veljavno določena za sedež konference. Radi tega bo imel razgovor s češkoslovaškim poslanikom dr. Šebo, da se uredi tudi to vprašanje.
Štrajk in železniške dividende. Londonska Severna železnica je objavila, da bo izplačala na prioritetne akcije % % di-vidende napram 5 odstotkom v lanskem letu. Na navadne akcije pa ne bo izplačala nobene dividende. Že za ono % je morala vzeti skoraj 7 milijonov funtov iz rezervnih fondov. S tem je končana štrajkovna bilanca štirih velikih železniških družb, kojih rezervni zakladi so se znižali skoraj za 18 milijonov funtov.
Lipski velesejm. Posetnikom lipskega velesejma nudi zastopstvo sejma v Ljubljani (tvrdka Stegu & Go., Gledališka ulica) naslednje informacije: Termini: splošni vzorčni velesejm od 6. do 12. marca, čevljarski in usnjarski velesejm od 6. do 9. marca, tekstilni velesejm od 6. do 9. marca, tehnični in stavbeni velesejm od 6. do 13. marca, obratno-tehnič-ni velesejm od 6. do 20. marca 1927. — Vizum: Nemški vizum je za obiskovalce lipskega velesejma brezplačen, če ga posreduje častno zastopstvo. Zaračunajo se samo poštni stroški za priporočeno pismo in se nam ima v to svrho poslati s potnim listom 15 Din. Avstrijski tran-zito-vizum je nepotreben in zadostuje, če se izkaže s sejmsko legitimacijo in potnim listom. — Sejmska legitimacija stane 40 Din, Kdor želi adresar, stane isti za splošni velesejm 40 Din, za tehnični ° J11’. 28 t6kstilni 7 Din. Adresarje se na'oči in plača pr] častnem zastopstvu, dobi se jih pa proti izmenjavi kupona v Lipskem na zbirališču Jugoslovanov, Katharinenstrasse 4/1. — Znižane vozne cene: Na vseh nemških državnih železnicah imajo obiskovalci lipskega velesejma 25% popust. Vozne listke, katere izdaja samo časitno zastopstvo, se mora nabaviti obenem z legitimacijo za tje in nazaj in imajo 17 dnevno veljavo in sicer za vožnjo v Lipsko od 3. do 9. marca ter za vožnjo iz Lipskega od 6. do 19. marca 1.1. Vožnja se lahko tja in nazaj po enkrat prekine. Listki iza vožnjo ^amo tja ali samo nazaj se ne izdajajo. Na jugoslovanskih železnicah je dovoljen baje tudi 25% popust, ni pa ministrstvo, izdalo še tozadevnega odloka. Povprečni stroški potovanja in bivanja v-.
Lipskem: Vožnja Ljubljana — Jesenice
— Rosenibaoh — Salzburg — Miinchen
— Leipzig in nazaj, III. razred 1040 Din, II. 'razred 1660 Din. Vožnja Ljubljana — Maribor — Linz — Praga — Bodenlbach
— Leipzig in nazaj, III. razred 1190 Din, II. razred 2110 Din. Vožnja Ljubljana — Maribor — Wien — Tesen — Leipzig in nazaj, III. razred 1280 Din, II. razred 2230 Din. — Za časa lipskega pomladnega velesejma se bodo izdajali pri »Wohnungsnachweis des Ledpziger Mess-anvtes, Leipzig-Hauptbahnhof« kuponi po z. M. 1.60, za katere se bode dobilo od
6.	do 12. marca pri >Messhauswirt-schaften« v notranjosti mesta ter od 6. do 20. marca na tehničnem velesejmu v jedilnih dvoranah dobro in zadostno kosilo oziroma večerjo. Prehrana in stanovanje se računa približno na 130 do 150 Din.
Ruski državni proračun za leto 1927.
V	ruskem osrednjem izvršilnem odboru je ljudski komisar za finančne zadeve Brjuhanov predložil državni proračun za leto 1927. Naglašal je, da je za državni proračun posebno karakteristično to dejstvo, da so bile zvišane vse postavke za industrializacijo države. Predvideni do-hodki znašajo 4960 milijonov rubljev, dočim so znašali v prejšnjem letu samo 3850 milijonov rubljev. Proračun predvideva za 4856 milijonov rubljev izdatkov, torej za celo milijardo več kot v letu 1926. Izdatki za gospodarske svrhe znašajo 2725 milijonov, dočim je bilo v preteklem letu izdanih v ta namen samo 1821 milijonov rubljev. V kulturne in socijalne svrhe je proračun določil 922 milijonov, lani pa samo 633 milijonov. Dohodke v proračunu tvorijo: neposredni davki 768 milijonov, posredni 1368 miljonov, cariname 173 milijonov, dohodki iz industrijskih trgov in bančnih podjetij pa 278 milijonov rubljev. Notranji državni dolg je znašal 1. januarja .750 milijonov lani pa 440 milijonov rubljev.
Drobne vesti. — Obtok bankovcev v
Nemčiji v znesku treh milijard in 49 milijonov mark je imel 15. februarja 60.2% kritja v zlatu, 66.7% pa v zlatu in devizah. — V tednu od 9. do 16. t. m. so odposlali Angleži za 945.000 funtov zlata; v Ameriko jih je šlo 601.000 — V preteklem letu je prodala Jugoslavija v Francijo za 117,750.000 frankov blaga, kupila je pa od Francije za 118,841.000 frankov. — Po razdružitvi poljskega kartela nafte prihaja na vrsto poljski premogovni kartel. Provizorij traja do konca marca, pa ga najbrž ne bodo podaljšali, in se bo kartel razdružil. — Na Poljskem so napravili lani 327.520 ton surovega železa (leta 1925 314.560 ton), 788.540 ton jekla (782.260 ton) in 570.340 ton valjanega blaga (585.840). Prodali so pa v inozemstvo 20.850 ton železa vseh vrst, 582 ton tračnic in 26.400 ton pločevine. - Bilanca nemške zunanje trgovine se je v januarju nadalje (poslabšala; v decembru je znašala pasivnost 228 milijonov mark, v januarju 295 milijonov. — Poljaki so eksportirali v januarju za 114.8 mil. zlatov blaga, uvozni so pa za 107.7 milijonov; aktivnost
1 mil- je dosti manjša kot je bila v Prejšnjih mesecih. - Ogrska deželna osrednja hranilnica ima 1,240.000 pen-go čistega dobička in bo razdelala 10% ^stotno dividendo. Lani so razdelili -500.000 pengtt, letos jih bodo 900.000. — Centralna hranilnica dunajske občine je sklenila, da bo obrestovala vloge z vsakdanjo odpovedjo po 4%, vloge, ki so vezane za dva meseca, pa po 4V, %.
Tečaj ogrskega vojnega posojila je padel za 50%, — Na Češkoslovaškem Je v obtoku za 6400 milijonov bankovcev; to je najnižja številka, odkar republika obstoji. — Francoska banka je obrestno mero za predujme na vrednostne papirje znižala od 8 na 7%; menična obrestna mera 5% % je ostala nespremenjena.
Po svetu. Češki bakreni industriji se ne godi dobro; v zadnjem času dela s 50 do 55 odstotno kapaciteto, dočim dela nemška bakrena industrija z 80 do 85 odstotno kapaciteto. Neugodni položaj na Češkem je deloma tudi posledica majhnega stavbnega delovanja. — Brzojavka avstralske vlade na Mednarodni polje-delski zavod v Rimu pravi, da se je Le-, tina v Avstraliji zelo ugodno zaključila. Dala -je 44,600.000 met: stotov, to je 15% ve« kot v letu prej in 22% več kot v povprečnosti zadnjih petih let. — 8‘p6mo£.
jo vlade so ustanovili v Južni Afriki (Kapsko mesto) jekleni in železni trust.
V	bližini mesta Pretoria ima trust največje južnoafriške železne rudnike, kojih rudno vsebino cenijo na 20 milijonov ton in kojih železna vsebina je baje 48-odstotna. — Trgovska zbornica v Manchestru bo otvorila statistično pisarno za bombaževo trgovino. Opozarjajo, da je angleška bombaževa industrija doslej na pomanjkanju informacij o položaju na svetovnih trgih zelo ‘trpela. Mislijo na sodelovanje z zbornicami inozemstva in dominionov. — Automobilna tvrdka Daimler Benz bo zvišala glavnioo za 12 milijonov mark. Nove delnice bodo ponudili starim delničarjem v razmerju 3:1. — Nemški narodni dohodki znašajo 42 milijard mark, povprečni dohodki so večji kot pred vojsko; na Nemškem je 3923 milijonarjev. Dohodki Nemčije v januarju so znašali 763 in pol milijona mark in so za 22 milijonov prekoračili dohodke dosedanjega rekordnega meseca, lanskega oktobra. Tekoče računsko leto pravijo, da se bo zaključilo z lepim prebitkom. — Nemčija se je z Italijo, Belgijo in Francijo na novo dogovorila glede dobave reparacijskega lesa. Italiji, ki ga drugod bolj poceni dobi, ga sploh ne bo dobavila več, Belgiji in Franciji pa v zmanjšani meri. — Poljska sladkorna industrija likvidira tovarno za tovarno, veliko tovarn nakupi inozemski kar pital. — Lani je nakopala Poljska 314 tisoč ton železne rude, leta 1925 pa 212 tisoč ton. — V decembru so izvozili Poljaki 1,067.000 ton premoga, v januarju
997.000	ton. Na koncu januarja so znašal e zaloge 718.000 ton. — Tudi Ameri-kanci so ceno umetne svile zvišali, in sicer za 5 kvalitet 3 do 5 cents za angleški funt. — Češkoslovaška je podpisala novo trgovsko pogodbo s Švico. — Nemška skupina mednarodne trgovske zbornice ima že 350 članov. Na prvem njenem občnem zboru je govoril tudi znani angleški gospodarski strokovnjak Artur Balfour, predsednik angleške skupine. Na govor se povrnemo v posebnem članku. — Rumuni so mižali eksportno takso za sladkorno peso od 22% vrednosti na 100 lejev za vagon. — Z ozirom na neugodni položaj industrije špirita v Ru-muniji so sklenili olajšanje izvoz^; gospodarski svet je predlagal ministrskemu svetu, naj se izvozna taksa sploh odpravi. Hkrati so znižali izvozno takso za slanino od 20 na 5 lejev za 1 kg in za sladje od 10.000 na 4.000 lejev za vagon.
—	Znamenita češka tvrdka Ringhoffer se pogaja z egiptovsko vlado o dobavi 1000 železniških vagonov za egiptske železnice. Poleg Ringhofferja se poteguje za dobavo cela vrsta svetovnih tvrdk, med njimi tudi nekaj angleških, in je pričakovati hude konkurence. — Rumu-nija bo dobila od Nemčije posojilo v znesku 200 milijonov zlatih lejev; 40 milijonov bodo dali Nemci v gotovini, za 160 milijonov bodo pa dobavili železniški in drugi materijal. Posojilo bo 5 odstotno; ker gre pa dobava na temelju 8 odstotkov, nastane obrestna diferenca 3% v dobro rumunske vlade. Tako poroča ruinunski uradni list. — Velika obilica denarja sili ogrske denarne zavode, da se pričenjajo pečati v obilni meri z lom-bardno trgovino. Veled tega pada tozadevna obrestna mera in se izvajajo lom-bardne kupčije že po 7 do 7%%. —
21.	t. m. so se sestali v Parizu člani su-perfosfatnega dogovora. — Nemška zveza surovega železa je sklenila, da ostane cena za marec nespremenjena. — Na Ogrskem se je pričel boj med producenti surove pese in med sladkornimi tovarnarji; tovarnarji zahtevajo, naj se prodaja pesa po isti ecni kot lani, producenti pa zahtevajo višjo ceno.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. marca t 1. ponudbe za dobavo 15 m* borovih plohov, raznega pisarniškega materiala in 18 m* desk; do 4. * marca 1.1. glede dobave svinčenih zalivk, raznih čopičev, 400 kg črne oljnate barve, 200 kg terpentina in raz-
nega platna; do 4. marca t. 1. nakup 2422 komadov starih električnih žarnic.
—	Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe za dobavo raznega železa, vijakov itd. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe za dobavo 1 atlas-jermena, do 8. marca t. 1. pa za dobavo 1 motorne drezine. — Direkcija dižavnega rudnika v Velenju sprejema
do 14. marca t 1. ponudbe za dobavo 100 kub. metrov plohov.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
Cene kožam na sarajevskem trgu. Na
sarajevskem trgu se je plačevalo krzno, po poročilu sarajevske zbornice z dne
22.	t. in.: zlata kuna Din 1000—1050; vidra 450, lisica 300, jazbec 60, mačka 70,
volk 100, zajec 25, veverica Din 30, vse za komad. Goveja težka in ložja koža, surova in suha, se je plačevala po Din 12, kozja in ovčja pa po Din 20 za
1	kg.
Cone živini v Marselju. V Marselju na klavnici so notirale za živino, računajoč za 100 kg žive teže, naslednje cene: Voli in krave I. 750—780 fr., II. 650—720 fr.; ovni in ovce I. 1050—1200 fr., II. 900 do 1000 fr; teleta I. 1350—1500 fr., II. 1000 do 110 fr.; jagnjeta I. 1050—1150 fr.,
II.	950—1000 fr.; domače svinje 1190 do 1250 frankov..-Cene za plemenite kovine v Parizu. V Parizu so dne 5. t. m. kotirale cene za plemenite kovine, račnajoč za 1 kg čistega metala:, Zlato pri nakupu 16.350 fr., pri prodaji 17.200 fr.; srebro pri nakupu 500 fr., pri prodaji 570 fr.; platina pri nakupu 82.500 fr., pri predaji 87.500 fr.; iridium pri prodaji 150.000 fr.; iridirana platina 25% 104.650 fr.; srebrni nitrat 387 frankov.
n mi v
" tali
najugodnejši kuofiiski trg v Evropil
Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. 1600 blagovnih skupin iz vseh strok.
Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva
STEGU IN DRUGI
LJUBLJANA. Gledališka ul. 8. Teleion 925.
NSO C*
*
t'0
>
vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana
nudi
najfineiši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in higijenično najmoder-® neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr.
Veletrgovina |
v Ljubljani
prlporola
Špecerijsko
blago
raznovrstno Spanje, moko In deielno pri« delko. • Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSarna za kavo in mlin za diSave z električnim obratom. Ceniki na razpolago I
Vse vrste trgovske knjige kot: amerikan-skl Journal!, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Flor 1J anska ullCfi St. 14
knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov fn trnovskih knjig.
Na veliko 1
Na malo l
12. dunajski idnaroi semenj
13. do 19. marca 1927.
(Tehnični semenj: 13. do 20. marca.)
Mednarodna razstava avtomobilov in motornih
koles.
Posebna poljska razstava.
Tehnične novosti in iznajdbe. — Reklamna razstava. Razstava poljedelskih vzorcev.
»Domača žival.«
(Razstava za rejo in negovanje živine.)
Razstava za hraniva in živila.
Vizuma za potni lisi ni ireba! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje.
Precejšnje vozne olajšave na jugoslovenskih, ogrskih, češkoslovaških in avstrijskih železnicah, na donavskih in jadranskih parobrodih. Ogrski prehodni vizum kratkim potom pri prestopu meje. — Skozi ČSR ni treba prehodnega vizuma. Sejmske izkaznice po Din 40.— pri
Wiener Messe A. G. Wien VIL,
ter pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr, konzulat, Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8; Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
j TRIKO PERILO
: Ba molke, Sene In otroke, t volna v resnih barvah, rokavice, : nogavice, dokolenlce, nahrbt-I nlkl 20 šolarje in lovce, dežniki, • Idoli, šlfonl, žepni robci, palice,vilice,noil, 1 škarje, potrebščino za filvtlje, l krojaCe, Čevljarje, brivce edino te pri tvrdki
NaJbolJSi šivalni stroj in kolo
Je edino le
Josip Peteline i
 _   _ _ «
Ljubljana
bil mu Prelernovega spomenika.
Najnlija cene!	Mn	ve	iko	In	malo!
O
9
NOGAVICE
razne vrste, vezenino, naramnice, vezalke, žepne robce »er drugo galanterijsko in kratko blago nudi tvrdka
OSVALD DOBEIC
LJUBLJANA pbed Škofijo štev. is m
SV. JAKOBA THQ STEV. 9 Na debelo) Enllnne cene!
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št 552 n
Rafun pri pošt. Eek. lav. št 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovinezatrgo-vino, industrijo in urade; časopise, kniige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. Ud.
Lastna knjigoveznica.
Veletrgovina
kolonijalne in Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih diSav in rudninske vode
Talna In solidna postroSba!
Zahtevajte ceniki
3 m 9
ae*
3 50
O	9
za dom, obrt m Industrijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen.
Veiletna garancija j
Dolinica za popravila.
Nizka cona, tudi ea obroka.
Josip Peteline
>> Ljubljana
Jllzu Prelernovega spomenike.
p l J1111 . i >
Naročajte in širite povsod TRGpVSKI
— LIST! —
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
t......«■«««- *tEd.on.c*,
.--.'.—mv-m-z mis n X«  ~ iillra.
Stanje vloženega denarja nad Ž50 milijonov dinarjev
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor indi na teh, račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje slasti za vloflg proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje moooCe obresti.
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
Ureja dr. IVAM PLS9S. - Za ftgmboiadartrffrko d. d. MEU* tat tetoJsteVa in tttarja: A. SBVBR, Ljnbijana.