Leto IV., štev. 107 V Lfu&iH&ra, četrtek dno 10. julija 1923 foSiTuna tiav8;»"rmi«. Posamatna Stav. stan« 1*80 Din btHal« 06 ♦ »hitro). SUne mesečno 12-60 Dm (t inozemstvo SS'— „ neobvezne Oglasi po tarifa. Uredništvo: icfc)oM6«mi cesta fe.i6/l IMm St. 72. ifjai Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko Upravništvo: L!ubt|ana, Protonov« ni. St. M. Telet «. SS Podružnico: Uajrl!>ur, Barvarska aLL Tei.it. 28. Cotlr., Aleksandrama * Račun pri |>oStn. čakat, zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 18. Jnllja. Na včerajšnji skupni seji politične, finančne in ekonomske komisije ori-Jentalne konference t Lausannu so bila formalno zaključena dolgotrajna mirovna pogajanja s Turčijo. Dc-legati držav so si čestitali na doseženem nspehu ter določili, da bo mirovna pogodba slovesno podpisana dne 84. ju- Lausannska pogodba pravzaprav zaključuje ono epoho, ki je pričela i podpisom versajskega miru. 2 njo je Sele izvržena likvidacija, vsaj proviso-rična, onih opomnlh potresov v nafil neposredni bližini na Iztoku, kl so ce pričeli t vstopom Turčiio v vojna Nesporno Je lausannska pogodba lanu velikega turškega uspeha. Po katastrofi leta 1918. je veljalo med velikimi In malimi zmagovalci kot političen aksiom, da mora Turek Izginiti It Evrope ln da mn gre le najskromnejša eksistenca v kotu Male Azije. Danes Je Turčija zopet evropska drŽava, čeravno Je po oosegu znatno zreduotrana ta tn onstran Dardanel. Tradicij onalna turfika diplomacija, H % največjo umetnostjo zavlačuje razgovore, skušajoč pri tem Izrabiti kakršnekoli slučajnosti v Izboljšanje ito Je ga položaja, je tudi to pot uspela. Turčija st j« tekom časa znatno la-boljšala svojo policijo. Najprej« s« JI |e posrečilo potom separatnega dogovora s Francijo doseči ne le Isdatne teritorialne konoestje v Klllklji ln Siriji, marveč tudi bistveno dvigniti svoj ogled v Evropi. Od tega (asa dalje se vrstijo njeni nadaljnl uspehi. Zmaga njenega orožja proti Orkom jI je prinesla pridobitev Smlme ln lapadno-maloazijske obale ter eelo vzhadno Trakljo i Odrtaom (Adrijanopoljem), hkrati pa revizijo celotne mirovne pogodbe i antantnlmi silami, česar nI bila dotlej dosegla ie nobena od premaganih držav. Rasen uspehov napram Grkom v tal reviziji sicer nI nl-sakth teritorijalnih pridobitev — ln Turčija je bila v svetovni vojni Izgubi« dve tretjini svojega ozemlja —; telo M osni, kjer so bile turško i&ht»-rf najtrdovratnejie, Je Izvzet ts mirovne pogodb« in ga bodo obravnavali na rebul konferenci t AngUJo. Pač pa bfl« turfka diplomacij uspešnejša r gospodarskih ln političnih vpraSa-nllh. kjer Je dosegi« znatne konoeslje, u jo morejo voditi do popolne uresničitve njenega glavnega cfljai gospo-larsk« tn politične osam osvojitve ta Dbnove sedanje Turčijo, oproičenje evropskega varultva. Z lausann. uspehi so dani temelji tej modemi turški polltflri ta v tem pogledu moramo kon-Statirati, da j« položaj Turčije med vsemi premaganimi državami najugodnejši. To nI br« pomen« n na«. Turčija l celim svojim moloazlisklm terltorl-lem spada v politični krog Evrope. Kajti Mala Azija ie po svoji legi pravzaprav Se del Evrope. S svojo severno rtranjo tvori južni okvir Črnega mor-|a, ob katerem ležijo tri evropske države, ta katerega vrata, Bospor ta Dardanele, drži v svojih rokah. Glavni rlohod v moderni svet vodi ii Male Azije preko Smlrne ta Egejskega morja; slednje pa le hkrati morje, ob katerem leži Grčija, naša južna soseda, ln kamor stremita Jugoslavija ta Bolgarska. Orno morje, ožine ta Egejsko morje, to Je predel, na katerem oe bodo ie stikali, prepletali, pa tudi krl-EaJi Interesi Rusije. Rumnnile, Bolgarske, Jugoslavije, Grčije in Turčije, — v kakšni obliki ta smeri ter v kakih kombinacijah, to je že drugo poglavje. Da si je tedaj Turčija reSil« Smlmo ter ožine s Carigradom ta vzhodno Trakljo, ta da si je priborila v bistvu osnove svo£ politični In gospodarski samostojnosti, je velikega pomena tadl na nas. Tudi naša diplomacija bo morda le v bližnji bodočnosti vodila račun o tem tadlrektnem sosedu. PRED VESELIM DOOODKOM V KRALJEVSKI HIŠI. V septembra porodi kraljica. Uradno obvestilo. Beograd, 18. tulila r. (Uradno.) Pred-*ednlštvo ministrskega sveta Je prejelo sledeče obvestilo lx pisarne Njegovega Veličanstva kralja: tSpodal podpisani to Pregledal danet Nltno Veličanstvo kra-lllco Marijo In našli, da I* Njeno Vtlt-lanstvo kraljica noseča nepolnih 7 mest-cev. Nosečnost It popolnoma normalni to je obče slan/e vrlo dobro. Beograd, 16. julija 1923 ob 4. popoldne. Profesor dr. Dimitrije Antlč, dr. L. Kocn, dr. L. Draškovič. (Iz pisarne kabineta ministrskega sveta.) Ukrepi proii Radiču? BEJA MIK. SVETA. - RADIČ Beograd, 18. julija, t. Dane« popoldne od pol 17. ao pol 18. ee Je vrfflla v dvoru seja minlstrskp«a sveta pod predsedstvom kralja. Minister za Izenačenje zakonov g. Trifkovič je refe-rintl o uradniškem zakona, minister pravde pa o vprašanju reparacij. Minister notranjih del Vujlčtč Je podal obširno poročilo o položaju v državi ter slasti o prilikah po sobotnem govoru Stjepann Hudiča, kl nI I« na naj-gršl način imjskal proti državi, temveč tudi blatil kraljico. Debate so se udeležili mnogi Člani kabineta In tudi ministrski predsednik Pašič. Sklenjeno Je blo, da naj se zahteva od Imunitetnega odbora, da ta ta teden napravlja ta sklepa o predlogu ministra pravd«, kl zahteva Izročitev Radlča sodišču. Nekateri člani kabineta so Izrazili pomislek«. Zvečer b« J« trdilo, da bo Radid te v soboto aretiran In Izročen sodišču. Daljša razprava se Je vršila tudi o zunanjepolitični vprašanjih ter zlasti o konforend v Sina JI ta o reškem vprašanju. Kralj le podpisal ukas, s katerim m Imenuje za sastopnika ministrskega predsednik« Poliča, kl potuj« v Inozemstvo, gosp. Trifkovič, tor m je no- BO V SOBOTA ARETIRAJ?* to poslovil od ministrov. Ob pol T. »ta se kralj ta kraljica odpeljala na Bled. Beograd, 18. Julija, p. Nocoj ob 0. se je vrfiil« v Beogradu skupščina srbske nacljonallstlčne organizacij«, kl Je zahtevala energične korake proti Radiču radi njegovih aJpidov na kraljevski dom. Govorila sta med drugimi ra-dlkalsk« poslanca Vojovič ta Pnvlovlč. RADIČ SNUDi ITALIJO. Rim, 18. Julija, s. .Olomale dl Rom«» objavila razgovor s Radi čem, kl Je gleda Italije ltjavil, da Hrvatska ne upa na nobeno Intervencijo, Čeprav Intervencija nI Izključena. Zame, ja rekel Radič, obstoji napak« Italije v tem, da le ostal« brez dejanj. Občudujem Italijane in docela raznmem njih prizadevanja, da si sajamčljo svojo strategič-no mejo. Prvotno nismo imeli ,>rav proti Italiji, danes st« se vlogi tsmo-njall. Kakor so čuvali Francozi nad usodo grfitvo, tako nai bi Itailbnl postopali proti nam. Najbolje bi bdo, da nam nudijo svojo pomoč ta i« to bi Jim ml nudili svojo večno sbsolutno nevtralltoto. Obstoj malih narodov sloni na njihovi nevtralnosti. Dobiček, kl bi ga It tega imata Italijo, ja napro- Razbit;e Radičevega bloka? KAKO JE RADIČ OPEHARIL KLERIKALCE - KLERIKALCI ZA PREKINJENJE ZVEZE Z RADIČEM. — SPAHO IN BLOK. — KAJ PRAVIJO ZAOREBšKI BLOKASL Beograd, 18. Jullis. p. V klerikalnem klubu traja ogorčenj«, da J« Radič s pred časno oblnrvo Markovega protokola povsem pokvaril blok al em situacijo. Klerikalci ugotavljalo, da Jih Je Radič pro-varfl: Poslal le v petek popoldne bneo-Javko drja Korošcu v Beograd (akorav-no J« vedel da J« dr. Korošec v Karlovih Varlh) ter sahtaval takojšen pristanek na objavo Markovega protokol«. Klerikalni klub J« sklenil, da ns objavo im pristan* ter )« takol telofonlčno obvestil vodstvo SLS v Ljubljani ter teie-graftčno tudi drja Korošca. Medtem pa Je Radič poslal v Llubllano ie posebnega kurtrla tn ravnotako drju Spahu, katerega Je sopet dal hilormlratl, da so klerikalci ta objavo. Prodno )« mogla SLS zavietl oflcljdno stališče, le bU protokol že v vseh blokaiklh redakcijah In klerikalcem nI preostalo drugega da so ga tudi oni oblavlll. V Informiranih političnih krogih m smatra kot gotovo d»Ittvo, da bodo U*- rtkalci ivtte t Radlčtm prekiniti t* ta It federalistični blok raiblt. Klerikalni prvaki to donet obvestiti radikal*, da obsojalo Rodlčevo taktiko bi sploh tkaiajo obnoviti ttart stik* i radlhaltklm rtti-mom. Radikalski Uttt i* vt{ dni n* napadalo kUrUtalet in tUufl «Samouprava» I* postalo napram nJim lako tlladna ln prlxan*slliva. Klerikalci obtožujejo Radlča tudi sicer nelojalnogs postopanja, čei da •! otrjuje sa njihovim hrbtom svoje potdctle v Sloveniji. V Javnoetl skrfajo klerikalni prvaki krizo Radičevega bloka ie prikriti i rosnimi Izjavami. Sem spada Izjava posl Sušnlka v današnjih .Norostih« o solidarnosti bloka. Tem Izjavam pa M ne veruj«. Zagreb, IS Julija, d. V Nokatklh krogih s« nocoj govori, da ao klerikalci pričeli nova pogajanja i radikali In da so pripravljeni vstopiti r vlado. Jugoslovanska debata v madžarskem parlamentu ZUNANJI MINISTER O ZUNANJEPOLITIČNIH ODNOSAJffl MA- DŽARSKE. BudlmpeAta. IS Jnflja. a Na današnji seji narodu« akapAčlne, J« mnenji minister larazil svoje obžalovanj«, da so M-kateri opotlolonalnl govorniki ponovili o<51 tke sovražnega Inozemstva, češ da za-nanja politika vlad« saradl tega nima uspeha in da s sosednimi državami ne more doeed gospodarskega dogovora, ker Madtanka nI demokratska driava. V resnioi pa Je Uadžaraka svobodnejša ln bolj demokratska država kot pa toeed n« države. Madžarska Je tadl Izpolnila svojo dollnost glede raioroževaoja. dojim njeni sosedje kljub pogodbam nočejo prifletl t raioroževanjem. Vprašanje internacij, kl ga Je nadel jugoslovanski zunanji minister, im mor« blU tapreka sa zbližan jo. V tntornaoljsklh taboriščih se namreč ne nahaja 140, temveč le 89 jugoslovanskih Internirano«v. Z Jugoslovanskim poslanikom s« Je ie sklenil dogovor, po katerem s« bodo ti aretirane! Izrodil pristojnim Jugoslovanskim oblastem. Dočim je mogoče s velesilami doseči sporazum, je to zelo težko s sosednimi državami. Da pa tndi to nI nemogoče, dokazuje razmerje do Avstrije. Vsem sosednim driavnm Je Madžarska ž« večkrat Izjavila svojo pripravljenost ne le uklentoi gospodarski dogovor, temveč po- gajati se o vt«h nerešenih vprašanjih tor Jih urediti. Kljub tema h al posrečilo niti pričoti pogajanja s Jugoslavijo tn En munljo. Z jugoslovansko vlado se J« dosegel le dogovor glede vprašanja opcijskega roka. 8 Češkoslovaško so se vršila pogajanja, podpisali so se že gotovi finančni dogovori In se bodo pogajanja še t« mesoo nadaljeval«. Idil bog s« v najvažnejših političnih vprašanjih, predvsem v manjšinskem vprašanja nI posrečilo najti vsaj podlago za pogajanja. Med pogoj ca mirne od-nošaje s soeedl ja brezdvomno eden najvažnejših pomirjen Jo Madžarske glede te. ga, da so madžarskim bratom, kl so prišli pod tujo oblast, zajamčeni pogoji za njihov gospodarski tn kulturni razvoj. Narodi ob Donavi ao navesani drug na drugega ln M morali zaradi tega najti pot k sporazumu. Zelo važno vprašanje Je zunanje posojilo. Po posameznih lijai voh je raavklno, da je tndi Češkoslovaška priSls do prepričanja, da je zunanje posojilo neobhodni pogoj za gospodarsko obnovo Madžarsike. Minister Izraža upanje, da bodo zapadno sile uporabile svoj vpliv pri sosedih Madžarske, da tl pri nujni ureditvi tega vprašanja ne bodo de lali težkoč. ZOPETNO PODRAŽENJE MADŽARSKIH IN NEMŠKIH ŽELEZNIC. Berlin, 18. julija, s. Po sklepa državnega železniškega sveta se bodo železniške pristolblne, kl so se 1. julija povijale za 100 procentov, od 1. avgusta zopet povišale za ISO do 300 procentov, tovorne pristojbine pa za 150 procentov. Budimpešta, 18. Jullla. s. Ravnateljstvo madžarskih državnih železnic |e sklenilo s 25. julijem povišati osebne ta-riie za 100. tovorne t>a za 50 orocentov. ITALIJANSKI MILIČNIKI NE VOLIJO. Rim, 18. Jullla. s. Zbornica la včeraj v speclelnl debati o volilni reformi na predlog vlade sprejela dodatek, po katerem člani milice, če so v službi, n« smejo voliti VDOVA CESARJA MAKSA NA SMRTNI POSTELJI. Bruselj, 18. lulija. s. Cesarica Cliar-lotte mehlkanska, vdova po cesarju Ma-kslmillanu umira na rradu Bouchos Finančni minister o uradniških plačah REDUKCIJA DOKLAD IN URADNlSTVA. — RAZMIŠLJANJA O DINARJU. — PRAGMAT1KA St UVELJAVI 1. OKTOBRA. Beograd, 16. Julija, r. Ma daaašnji ieji 1 uudi, a n« Vi), tor da to no tiskajo v«) je nadaljeval »akonodajni odbor dlskusi- ! novSanloe račun drtavv. Jo o uradniškem sakoou b »kur poseb I Valuta se nikdar nn^lo ne popravlja, no o glavi IV* kl govori o plačah ln do- : posebno ne po velikih perturbacijab, kladah. Po »ahtevi po«l. 8veto/arJa Pri I kakor je to bila svetovna vojn.. So bo. blčevl&a J« povzel po pročitanja »aplsnl 'jJat« Anglija ni uspela, da popravi pn ka beseda minister flnaoo dr. 8toJadlno- vojni poviro^ono oslabljenje svoje v.« vlč, da objasnl svoj« stališče. Minister J« luto. Pri nos pa je ie manj verjetno, dj med ostalim rekt£ bi mog.l dinar sopet dobiti predvojna •Država Izdaja dane« sa svoj* name- vrednost, posebno ko Izgubljeni term ičonoe na plačah 400 milijonov Din ln ac innh 20 odst. kakor v Angliji torn< nn dravinjskih dakladah okrog vsote več 1500 do 1600 odst. Bojmen oolh, kl 2.200,000.000 Din, skupni izdatki a plač« ln doklado znašajo torej 1000,000.000 dinarjev. Vse to se troti za nradnlstvo civilnega reda. Po novem zakonu bi bili Izdatki za plače 1.03ft.000.000 Din. Tej vsoti je treba dodati doklade 2.200.000.000 Din, « Je treba odbiti doklad* za deco 150,000.000 Din. Skupni izdatek sa uredništvo po novem bi znaial 8.680,000.000 Din, to j« 800,000.000 Din več nego dane«. To vsoto 900,000.000 Din Je treba reduolrati. ker bi se mogle nove plače uveljaviti tele s L oktobrom, te je v dragi četrtini proračunskega leta. Diferenca znaša 145 inlHjoaor Din ta kot red nI vUjl tsdalek hi se v bodžet m lato 1984/85 poetavila vsota 788 milijonov. Minister opozarja na svojo izjave v de-bati e dvanajstlnah, da je sa novi bud-iei rezerviraj vsoto od 400 milijonov. Ker sa več nima pokritja tn ker n« namerava potom drugih sredstev zahtevati pokritja, ostane uuno še en način, k> Je, ds dragtnjske doklade reducirajo. Popravek materijslnega stanja aradnl-Stva — Je nadaljeval minister — M >la irr e«ti na edini način, namreč potom redakcij«. V kolikor M lrvrti redukcija osobja, v toliko bomo mofU povečati mlBliJo, da prlilatno v težko finančno si« tuncljo, ako o*vojlmo ta zakonski pred« log In M se dinar hitro popravljal ni upravičena. Za tak slučaj im* zakon U< vestno ventilne sigurnosti, kl so v rokah finančnega ministra. Taki ventili *o predvsem znižanje draginjskih doklad, uktnjenj« resnih bencflcij, uvedb* dav« k* na aradniike plače ln spremembv »akona sameg*. I*d*tko z« nove plače bodo po ministrovem mnenja pokrili povečini monopolni dohodki (300 mll!< Jonov) din*rjev ln vilek od tsk* (100 milijonov dln*rjov). Po*L Ljub* Davidov td Je n*gla. šal, d* sogUš* s določeno plačo oficir. Jev, zahteva p*, da se d* orednlkom plačo v Isti višini. Posl. Moško vi Je. vlč (teralj.) se pridmiuje njegovim lz< vajaujom. Posl. Voja Marinkovič v ob« seinsm govoru očrt* stanje n*ie valuta z osirom na kupno moč dln*rj* ln s t*ni v rverf uradniške plače. Sistem plač U moral biti zasnov*n n* mnogo jasnejši ln cnoitivnejil podlagi. Posl. 9eč«nrv poudari*, d* finančni minister nima dovolj dohodkov s* pokritje navedenih Izdatkov ter bo more! iskati novih virov sa pokrit)«. Soj* J« bil* nato sskljnčen*. Prihodnja m vrli jutri prejemke onema uredništvu, kl ostane.; popoldne. Tl dve stvari M torej ne moreta raadvo- I Beojred, 18. JuH)*. r. Vlada Je fkle. jltl ena od druge. Vprafrmje draginjskih nO*, d* stopi nov* nrsdnlJV« pragmsH« doklad je vobče vezano na popravek valute. Ako se vzorna, da m dinar popravi aH da s« eene SMJenskih potreb-ičln znižajo, potom J« tudi stvarne povišanje večje. Oni, kl so govorih proti velOrlm plačam, »o se badl da se dinar naglo ne popravi in da plačo preveč n« obremenijo drlavni budže«. V tem pogledu Je minister večji optimist nego pesimist. Kakor veste smo usta rili nadaljnjo Inflacijo papirnatih novčanic (Sve-toaar Pribičevič: To J« napravil Komar Železnllarska pragmatlka Odgovornost namcičeticev ta Škodo. Beograd, 18. lulija. p. Danes dopoldne |« bila sels sekcij« sa proučevanje predloga zakona o železniškem osobjn. V glavnem so razpravi]ali o disciplinarnih odredbah. Na predlog dr. Kumanu-dlja In dr. Vas« Jovaoovtča J* bila v ČL 48. sprejeta nastopna stlllzaclla: .Država odgovarja za škodo, kl Jo napravijo železniški uslužbenci privatnikom. Ministrstvo saobračaja bo zahtevalo odškodnino od vseh uslužbencev, za katere Ja morala država dati odškodnino privatnim osebam, In tudi za ono škodo, kl so |o tl uslužbenci napravili državi. V enem In drugem slučaju se more znhtervatl po-vratek škode od železnlčarsklh uslužbencev samo takrat, ako so to škodo namenoma napravili. Za to ugotovitev se bo uvod k) disciplinarno postopanje po disciplinarnem sodišču, ld bo določilo vsoto, kl se Ims plačati za škodo od železniških nameščencev.« ODGODITEV ZAKONA O SREDNJIH ŠOLAH. Beograd, 18. lulija. p. Danes dopoldne bi se morala sestati sekcija za proučevanje zakona o srednjih šolah. Začetkom sej pa le predsednik sekclle dr. Vola Janllč naznanil, da se se|a odgodl, ter nI navedel razlogov. Prihodnja seja pa se bo sklicala pismenim potom. V političnih krogih menijo, da se mora ta od-godltev sploh smatrati kot odgodltev dela na tem zakona AngleSfcS odgovor sestavlien London, 18. Inlljs. s. Lord Curzon Je že Izdelal načrt angleškega odgovora, kl se bo oblavll, če ostane spremno pismo, ki se bavl zlasti s vprašanjem pasivnega odpora, tajno. Za danes napovedana seja ministrskega sveta se je v zadnjem trenotku odgo-dila na Jutri, ker se hoče ministrskemu svetu dati priložnost, da orouči 5e pred kn v veljavo 1. oktobre i. I. Tedaj ae snU.jo dreglnlsk-j doklade uradnikov Istočasno s onim! oficirjev. STALNOST URADNlSTVA SE UKINE ZA TRI LETA. Beograd. 18. Julij*. Vlada Je sklenila, da se v prehodnih narsdbah uradniške pragmatlkc določi ukinjanje stalnost! urednlitv* za tri leta. V tem času se bodo pcnrlonirali uredniki po starem zakonu. (Oz. odpuščali na osnovi SI. 7(v srbakog« uredniškega zakon*.) odpoštllaMJo posameznim državam noto s spremnim pismom, kl |o Je včerai Izgotovll lord Curzon. Spremno pismo s« ne bo oblavllo pač pa nota sama, tn sicer v trenotku, ko »e bo odpoilals Nemčiji. Zaradi pogajanl o tej noti lord Curzon n« bo mogel podpisati Isusannske rntrov-tu pogodb«. V dobro Informiranih krofih sa tilav-11», da s« bo angleški odgovor na nem ško noto ter spremno pismo v glavnem bavllo s tremi vprašani i namreč z vprašanjem pasivnega odpora, z določitvijo nemške reparacllske vsote ln z določitvijo lamstev. Inozemske borze 18. julija. CURIIL Berlin 0.0023, Newyork 572J0, London 26.28, P*rU 33.45, Milan 24.55, Pr»y* 17.125, Budimpešta 0.06, Bukarešt* 295, Beograd 6.05, SoflJ* 5.15, Varšav* 0.0045, Dun*j 0.0081. TRST. Beograd 24.80 — 25, P*ri> 136.25—136.75, London 107—107.20, Nevyork 23.25—23.35, Curih 405-40. Borlln 0.0095—0.0011, Praga 69.75—70.21 Dunaj 0.032—0.033, dinarji 24.80—25.10, dolarji 23.20—23J0, ear. franki (20) 89—89-50. DUNAJ. Beograd 750—734. Berlin 0.2550—0.2750, Budimpešta 6.70—6.80, Bukarešta 363—365, London 324.900 do 325.900, Milan 3009—3021, Newyork 70.935—71.185, Pariz 4097—411 J, Prepi 2123—2133, Sofija 636—640, Varšava 0.53—0.55, Curih 12.345—12.395, dolarji 70.560-70.960, Ure 2975—2995, dinarji 741-747. PRAGA. Dunai 4.44, Borlln 1.29, Rim 142, Budimpešta 34, Pariz 194.75, London 152.75, Newyork 33.225, Curih 580.75, Boograd 35.75. LONDON. Beograd 420—440, Berilu 1.275.000—1.300.000, Newyork 459 dr 459.12, P*riz 78.50—78.55, Curih 26.2* do 26.29, Rim 106.5—106.6, Praga 153 do 153.50, Dunaj 320.000-325.000. NEW YORK. Beograd 106.25, Lon-don 459.25, Pariz 583.75, Berlin 0.03.^ Rim 433, Curih 1747, Praga 299.75. Du. nai 0.14. Budimpešta lJi. Narodna skwol$ns! r. Beograd, 18. julija. Na današnji seji narodne skupščine I« minister pravde zahteval, da se izro« M sodišču klerikalni poslanec Pušeujak radi številnih tožb, ki so naperjene pro« ti njemu radi razžaljenja časti. Predlog >e bi izročen imunitetnemu odboru. Na« lo se je nadaljevala specijalna debata o zakonskem predlogu o ustrojstvu voj« »ke in mornarice. Na vrsto je prišel IV. Jel, ki govori o poveljstvu in upravi armade v mirnem In vojnem času. Po kratkem govoru posl. Lnziča (zemlj.) )e bil IV. del, ki vsebuje člene 198,—216. sprejet Pri V. delu, ki govori o civilnih državnih uradnikih v službi armade in ki vsebuje čl. 217—226. so govorili posl. Gostinčar (kier.) ln I.azič (zemlj.). Tu. di ta del je bil sprejet Nato se je vršila razprava o VI. delu, ki govori o materijalnih obveznostih in vsebuje čL 227.-253. Posl. Komljeno« vič govori o ukinitvi olajšav parobrod« nim družbam. Zemlj. Lazlč kritizira oni del vojnega zakona, kl govori o voza« stvu, a posL Agatanovič o preskrbova. nju vojske z živinsko vprego. Vojni minister Je izjavil, da sprejme predlog posl Laziča, da se v čl. 244. črta 2. to. fka in v čl. 248. unesejo nekatere sti« liatične Izpremembe. Proti členom, kl govore o vozaratvu so glasovali demo. krati in zemljoradniki. Pri VII. delu, ki vsebuje ČL 254.—260. je zahteval posl. Pucelj, da se odredi koliko času mora. to vojaki vežbati in da vežbanje prene. ha s 30. letom. Po govoru posl. Nema« niča (kier.) je vojni minister Izjavil, da ne obstoja bojazen, da bodo rezervni vojaki drugega in tretjega poziva po> klicani na orožno vajo, ker že 5 let od njedinjenja niso bili poklicani niti re> zervisti prvega poziva. Pri glasovanju je bil tudi ta del sprejet. Pri VIII. delu, kl vsebuje čl. 261. do 503. ln ki govori o plačah, sta govorila posl. Vesenjak In Kujundžič (dem.). Tudi ta del Je bil sprojet. Seja je bila nato zaključena in se vrši prihodnja ju« tri ob pol 9. uri dopoldne. Bojazen predi rcsJo mornarico Triaiki dnevnik «Era Nuova» je ne-■favno posnel po italijanski reviji »Eserclto e Marina« zanimiv članek o naši mornarici. Iz celega sestavka odseva strah pred razvojem jugoslovanske mornarice. Izvajanja se glase v bi-st -u tako-le: Kakor so se pomorske države vznemirile leta 1864., ko so je ob bitki pri Helgolanda pojavila nova pomorska država Avstrija, tako so se 1. 1918., po zlomu avstro - ogrske monarhije uplašill italijanski pomorski krogi, ko je na palubi ladjo »Viribus Unitis« linijski kapitan Janko Vučkovič izjavil, da avstrijske flote ni več in da stopa na njeno mesto jugoslovanska mornarica. »Avstrijska uniforma, dasi prenaro-fana,» piše dalje list. »pokriva še vedno rame dobrega in žilavega moštva. To so rame potomcev uskoških gusarjev, ki so dolgo povzročali skrbi bene-Ski republiki. To so nasledniki in vnuki Senjčanov in Kraljevičanov, ki so se dolga leta borili okolu Paga in Hva-ra proti nadvladi in ambicijoznim podjetjem cesarjev. Seme j» torej dobro in se ga nikakor ne sme podcenjevati. Danes je jugoslovanska mornarica pod vplivom Zagreba, Ljubljane in Splita, t. j. ona jo sovražno razpoložena napram Italiji. Naravni položaj dalmatinske obale je kakor nalašč pripraven za mornariško borbo, kajti planinski obronki v Dalmaciji so ustvarjeni tudi za boj s kopnega. Današnja jugoslovanska mornarica te ne obstoji iz velikega števila edi-nic. Toda pot generala Le Ti on da v Jugoslavijo tudi v tem oziru marsikaj pojasnjuje. Projektirana oficirska šola v Gružu in podoficirski tečaji v Šibe-•viku jasno izpričujejo, da namerava Jugoslavija prevzeti dedščino bivše Avstro - Ogrske na morju.« Politične kMh '+' Strašno! Vclesrbskt radikalski »Balkan« poroča, da so korakale skozi Zemun tri ali šliri čete vojakov In pele pesem z relrenotn: «Da živi Jugoslavl-|a«. Mesto da bl bil «Balkan» vesel, da nnšl vojaki pojejo domoljubne pesmi, lih prav surovo napada, češ, Jugoslavija niti faktično niti moralno ne obstoja, ter za-teva od oficirjev, da volakom take pesmi prepovejo! »Balkan« seveda mora za-strupljevatl vodnjake, kakor Jih zastrupljajo nlegovl radtčcvskl, frankoVskl In klerikalni tovariši. Pa se bodo vsi skupaj še prav zelo morali privaditi pesmi: Da živi Jugoslavilal + Ubogi klerikalci. V obupni obrambi proti obtožbam, da so s svojo nesrečno politiko prizadejali slovenskim Interesom ogromno škodo, so klerikalci popolnoma izgubili duševno ravnovesje. Včerajšnji »Slovenec« klavrno priznava, da je radikalsdto-radlčevsko-klerlkalno me-šeiarstvo samega sebe ogoljufalo In Izigralo, smatra pa, da bl se bilo medsebojno oclganjenje končalo z mnogo manj šo blamažo, da nI teh preklicanih demokratov. Prevarani prevaranti pravijo, da niso vedeli, da eksistira močna demokratska stranka, kl noče dopustiti, da se Igralo federallsti z našo državo kakor nekdo z mehom I »Ceil polki zavratnlh demokratskih mačk« so snedll g. Brejcu pokrajinskega namestnika, prevrnili kašo klerikalnih naklepov, polovlU skromne klerikalne miške, kl so že tako pridno glodale vse, kar Je pri nas naprednega ln poštenega — res človek mora razumeti srčno ogorčenje »Slovenca«, kl se bridko pritožuje nad »demokratskimi zahrbt-ncžl« ter pravi: vseh neuspehov klerikalne stranke so krivi demokrati! Ordl demokrati, kl klerikalcem prav nič ne privoščilo! — Objava Markovega protokola slejkoprtrj klerikalne prvake hudo peče. DolžIJo Radiča, da Je postopal povsem nelojalno. Radič Jo namreč tri dni pred nameravano publikacijo sporočil svoi sklep dr. Korošcu v Beograd In ga naprosil, da poda naziranje, kl ga zastopa v tem pogledu vodstvu SLS. Ker pa dr. Korošca tačas nI bilo v Beogradu (kar le Radič dobro vedel), Je brzojavka odprl dr. Hohnjec kl |e nato sklical selo, na kateri so bili izraženi tehtni pomisleki proti publikaciji protokola. Kllub temu pa Je Radič protokol oblavll. + Energični ukrepi proti Radiču? Nekateri poluslužbeni režimski listi lnpa — blokaško novlnstvo objavljajo vesti, da se le vlada odločila na ostre ukrepe proti Radiču. Baje ie Pašič že tudi na to pristal. Zagrebški blokaškl večernikl napovedujejo sledeče postopanje: Držav no pravdnlštvo bo zahtevalo Izročitev Radiča radi njegovega sobotnega govora. Parlamentarni imunitetni odbor bo ZAHTEVAJTE »JUTRO« V VSEH JAVNIH LOKALIH. sklenil, da se Radič izroči sodišču. Radikali trdijo, da dosedanja vohunska preiskava v Zagrebu kompromitira mnoge blokaške pristaše ln tudi satnega Radiča. Vlada želi, da dobi ves materljal preiskave v svoje roke, zato se drži preiskava v največji tajnosti. Toda že na osnovi dosedanjih rezultatov, se da Izvesti proces. Zahteva po Izročitvi Radiča bo že danes predana parlamentu ln imunitetni odbor bo še danes popoldne ali Jutri o njej sklepal. Radič bo potem v soboto aretiran. Vse te podrobnosti vč blokaškl »Večer«, kl jih objavlja pod velikimi naslovi: «Vlada zahteva aretacijo Radiča. Pašič pristal na aretacijo. Preiskava v Zagrebu. Pripravlja se monstre proces.« Sedaj treba počakati, kako bo s starim pravilom, da se napovedane ro-volucije — ne vršijo. + V radikalnem klubu vre. Zagrebški listi poročalo, da je v radikalskcm klubu nastopila zelo kritična situacija radi uradniškega vprašanja ln regulacije vojaške službe. Razdvojenost Je popolna; opozicija, ki šteje 20 poslancev, preti celo z odcepom in se je tako učvrstila, da pričenja z odkrito akcijo proti vladi in večini radikalskega kluba. Uglednejši člani kluba z Gjuričičem na čelu se vneto trudijo, da oslabijo predestinirane di-sidente, toda njihov trud ostaja zaenkrat brezuspešen. Olavnl uporniki so Mlhajlo Rankovlč, Nastas Petrovič In Ilija Ml-hajlovič. Interesantno je, da je bl! Rankovlč že počaščen z anonimnim pismom, kl pre« s smrtjo nJemu te njegovim tovarišem, ako bo uradniški zakon sprejet tako okrnjen kakor o mm ne paktlrajo niti v klubu. Nekateri rfillkalskl poslanci so novinarjem Izjavlllf da le položaj v klubu nevzdržen ln da ga Je treba naj-rlgorozneje razčistiti. + Radič ln Oagllardl gotovo nista prijatelja. Dopisnik »Politike« Je govoril naprej z Oagllardllem o Radiču In ta ni našel dobre besede za Radiča, potem Je pa dopisnik govoril z Radičem o Oagll-ardiju In ta Je naravnost opozarjal Srbe na tega človeka, kl Je zelo pameten In zato zelo nevaren. To le zanimivo, ker Radič In Oagllardl sta včasih skupaj delala, sedaj so pa medsebojno tako obre-kujeta! Radič kaže v svojem razgovoru naravnost nekak strah pred Oagllardl-Jem In pravi, da ga Je njegov nemoteni povratek v Zagreb bolj lznenadll, kakor ako M bilo razglašeno nad Zagrebom — obsedno stanje! Interesantne reči bomo še doživeli, ko se bodo začeli vojskovati med sabo razni Radlčl, OagllardlJI, Franki, Stlpetičl In podobni možje! -f O novi koaliciji razpravlja zagrebški »Hrvat«; piše, da le objava protokola, kl Jo politični krogi smatrajo za oll-clelno preklnlenje med radikalci hi radičevci, vzbudila akcllo za obnovo radlkal-sko-demokratske koalicije. Radikalci sa-nil ne morejo odločno Izstopiti proti Radiču, ker so vezani z zunanlo sltuacllo In pa s puntam v lastnem klubu. Računajo torej z edino možnostjo, da v slučaju odcepa klubove opozicije paktlrajo z demokrati ln zemljoradniki. Demokratski krogi menilo, da se bo situacija Iz-premeniia že tekom dveh tednov, medtem ko drugI smatrajo, da se to ne bo zgodilo pred Jesenjo. + Srbsko sporočilo Nemcem. Na nedavni članek »Deutsches Volksblatt»-a o stališču nemške stranke napram napovedanemu Radlčevomu pokretu med vojvodinskimi Nemci odgovarja novosad-skl srbsko-nadonallstičnl organ »Srba-dl]a»: Naj si zapomnijo naši Nemci, da je srbski narod pripravljen uničiti vsako razdiralno delo s katerekoli strani. Brez pardona bo zazvenelo vsakomur po glavi, kdor bl skušal na račun srbskega naroda delati politične kombinacije. Od na. šlh Nemcev upravičeno zahtevamo, da ostanejo v mejah lojalnosti, kajti sicer bodo tnorall sebi pripisati posledice, kl jim Jih utegne prizadeti upravičeni srbski gnev. + Frankovska nesramnost. Bivši general baron Sarkotlč na Dunaju Je nedavno napisal izdajalsko brošuro o revolucionarnem gibanju v Jugoslaviji. V njej svetuje Radiču, naj se požurl z revolucijo, sicer ga bo lastni narod obesil. Ole-de tega pozivanja se Je, kakor znano Radič nedavno še precej trezno izjavil. Toda frankovsko glasilo »Pravaš« Je smatralo potrebno, da vzame barona Sar-kotlča v zaščito In piše o nlem, da Je goreč hrvatski patriot In dlčnl sin hrvatskega naroda, za čigar čast, prava in in terese se še danes vneto bori. Sarkotlče-vo babsburgovsko Junkerstvo tn njegova najpodlcjša robota proti naši državi — to je za frankovce patriotizem! Se spomenik mu postavijo — živemu — če bo šlo tako dalje. Spori Ittrila : Cakovečkl S. K. Cirila Je sklenila za 15. t m. prijateljsko tekmo s Cakovečkhn S. K. Tekma se vrši ob 18. na Igrišču Ilirije. CšK Je eden prvih klubov hrvatske province. Ze več let Ima prvenstvo 8. župe Zagreb, nogom. pod-saveza. CSK. vzdržuje letos živahne stike s slovenskimi klubi, ki so mu skoro vselej podlegli, tako n. pr. Maribor z 1 : 4, Rapid z 1 : S, Jadran z 2 : 6. CSK goji temperamentno, zelo eiektno madžarsko Igro, kl Jo Je pridobil po svojih članih — visokošolclh v Budimpešti. — Tekma proti Illrlll Je prvo gostovanje CSK v Ljubljani. Oostje nastopijo s kom pletnlm I. moštvom ter bodo za Ilirijo, ki momentano ni v najsolidnejšl formi, trd oreh. Kombinirano moštvo dunajskega S. K. Vlenne Igra v soboto In nedeljo dve tekmi proti Primorju. LNP. Je dal Prl-morju, ki Je kakor znano kaznovano z enomesečno zabrano igre, dovoljenle, da sme Igrati ti tekmi, ki Ju Je sklenilo, še preden Je bila Izrečena kazen. Pr odprodaja vstopnic v trafiki Sever, članske ln dijaške vstopnice le v predprodaJL Še nekatere nedeljske nogometne tekme: Subotlca: Unlrea : Bačka 3 : 2. Dva gola za Unlreo sta rezultlrala lz enajstmetrovk. Novi Sad: MAK. : Železničarji (Zagreb) 4 : 0. Uvedba nogometnega proleslonallz-ma v AvstrilL Na sestanku dunajskih prvorazrednih klubov, ki se Je vršil nedavno, Je bilo sklenjeno, da se uvede tudi v Avstriji nogometni profeslonallzem. Izvoljen |e bil posebni odbor, kl naj uredi to zadevo. Sklenjeno Je bilo, da pri prvenstvenih tekmah prvorazrednih klubov ne smejo Igrati več kot trije InozemcI. Karenčna doba za Inozemce traja šest mosecev. To pa ne velja za one, kl so bili prijavljeni pred 1. julijem. Te določbe stopijo v veljavo šele tedaj, ko Jih potrdi glavna skupščina. Dopisi Po svetu - Serum proti ošpicam. »Echo de Pariš« poroča, da je dobila akademija znanosti obvestilo, po katerem sta dva francoska zdravnika iznašla prohibitivno cep ljcnie proti ošpicam. — Komunizem v stalni kapitulaciji. Ruski komunisti so šli že močno na desno in gredo vedno bolj, tako da od njihovega komunizma kmalu ne bo več veliko ostalo. Sedaj poročajo iz Moskve, da je Krasin predložil Bvetu ljudskih komisarjev memorandum, v katerem predlaga kot veliko nujnost priznanje dolgov carsko in poznejše, prodboljševiške Rusije, ker sicer Rusija nikdar ne dobi priznanja de jure, kakor jo sploh nemogoče dvigniti rusko trgovino brez to regulacijo odnošajev z zapadom. Rusko gospodarstvo so ne moro dvigniti brez pomoči tujih kapitalistov, na to pomoč so pa niti misliti ne more dokler >e i") priznajo dolgovi. Novo kcsaliite v Liubliani Saj Je neverjetno: LJubljana doslej sploh nI imela kopališča. Kolezija, ki Jo le pokojni Jakob Smole z veliko vnemo preurejal ln razšlr'al, je bila vendarle luža, polna zdravju opasnlh in prav neokusnih primesi. Skrajno primitivna Kolezija navadno brez prh in vedno brez zadostnega števila kabin, je bila v vsakem, zlasti pa hlgljenskem In konfortnem pogledu, uprav kričeč simbol vaščansklh ljubljanskih razmer. Ootovo Je, da se Je Ljubljana vzllc vodnemu bogastvu okoli sebe morala voziti aH hoditi kopat v Savo. Toda daleč, zamudno In s stroški zvezano je bilo kopanje bodisi za Ježlco, v Savljah ali celo v Lazah. Ako bl bila Ljubljana podjetna In moderna, bi kajpada že davno imela cestno železnico do Save Iti na nji prav Idealno kopališče. Le malomcšča-nu se zdi razdalja tned LJubljano In Sa vo velika; velemeščan smatra take razdalje za »mačji skok«. Ako bl v kopalni dobi vozila po železniškem tiru električna železnica, bl LJ«bl)ana lahko Imela v Uzah prekrasno kopališče ln vlaki bl vozli tja In sem vsaki dve uri. Podjetje bi se biezdvomno sijajno obnašalo za kooei ln za železnico. Toda med nami pač ni vellkomestne podjetnosti. Zato smo hvaležni, da sc je končno uresničila že dolgo gojena želja, da dobimo na Ljubljanici vsaj skromno leseno, a lično kopališče. Ustrezalo bo hlgijensklm zahtevam ln nudilo kopalcem ugodnosti, kakršnih smo pogrešali doslej. Vozili se bomo tja s cestno železnico. Lahko boš Izstopil na začetku Dolenjske cesto ali pod Vojaškim streliščem. Od konca Karlovskega mostu po Ižanski cesti korakaš pred botaničnim vrtom, do-speš preko prvega mostička do hiše št. 20, kreneš s ceste na desno In si v približno 10 minutah v kopališču. Ako se voziš do Vojaškega strelisča, kreneš v Orlovo ulico ln dospeš peš v približno 5 minutah do kopališča. Od Ižanske ceste do Ljubljanice ie Jedva 250 m. Teren le Jako pripraven. Na brežlnl stoji poslopje Iz opeke In z lesenim ogrod jem; v njem bo spodaj buffet, proti vodni strani pa prhe (za moške posebej in ženske posebej). To poslopje bkratu loči moški kopalni oddelek od ženskega. Na njegovi levi strani bo okoli 30 kabin za ženske, na desni pa okoli 40 kabin za moške. Ob koncu teh kabin bo po ena skupna garderoba za ženske ln skupna garderoba za moške. Pred kabinami bodo nekoliko nad te- ležlšča za renom primerno nagnjena solnčne ln zračne kopeli. Kopali se bomo v dveh plavajočih lesenih bazenih; zgornji bazen bo prltkej-ši ln bo imel oddelek za deco ln mladino; spodnji, večji In globlji bazen pa Je določen za plavalce. Vsak bazen nosi po en okvir, kl plava na sodih. Bazena sta pritrjena na močni žični vrvi ln zasidrana na pilotih. Okvira bosta pomostena z oskoblaniinl deskami ln bosta služIla kot hodnika, ograjena na obeh straneh. S skakalnih desk pa bo mogoče tudi naravnost v reko. Ket je voda na tem mestu do 8 m globoka, bodo skakali ln plavali le zares vešči plavalci Dohod v bazena bo z ležišč po mostič-klh, kl bodo prcgibljlvi. Kopališče je prav lepo sltulTano; na levi se zeleni Krimsko gorovlc, na desni Orad, v ospredju zelena brežlna, Izza katere priteka bolj na desno Mali graben in še bolj na desni leži poslopje Športnega kluba. Vsa naprava Je zelo praktično zasnovana In nadejamo se, da bo tudi skrbno izvedena. Baje se kopališče otvori koncem t. m. ter se tesarska, betonska ln zidarska dola povečujejo. Dala izvršujeta tvrdki Iv. Zakotnik In Ljubljanska gradbena družba TACEN POD ŠMARNO GORO. Naši ljudje, uniformirani v gasilskih in orlov-sklh oblekah, so že natihoma peli na-grobnloo našemu edinemu naprednemu pevskemu društvu »Zarja«. Rimski patri jotje so ustanovili svoj pevski zbor pod vodstvom edino Blomškarice-učiteljice namenom, da ubijejo »Zarjo«. Toda ne eno in ne drugo se jim ni posrečilo, kajti »Zarja« je ostala takšna, kakršna je, ker se njeni člani predobro zavedajo svojo vzvišene naloge. Poudarjamo pv da »Zarja« uživa velik ugled med naprednim občinstvom, kor vidno napredijo 6 svojim izbornim pevtkim materii.om, ki jo v spretnih rokah našega nadučitelja Da pokaže »Zarja« javnosti svoje uspehe in zmožnosti, prirodi za napredno jav nost dne 15. avgusta vrtno veselico i lastni režiji na vrtu gospe Cirmanove v St. Vidu nad Ljubljano, ki nam ga je brozplačno odstopila. Tem potom obve Sčamo sorodna napredna društva, da nas omenjenega dne morilno podpro z mnogoštevilnim obiskom, da pokažemo našim inkvizitorskim nasprotnikom solidarni na stop v dosego svojih narodno-kulturnih oiljev. SLIVNICA PRI CELJU. Tukaj je umrl upokojeni poštni sel g. Martin Mastnak po dolgi mučni bolezni. V avgustu lela 1922 je zaprosil za z vi Sanje doklad — njegova pokojnina z dokladami je znašala 81 K 80 vin. — rešenje prošnje pa se je zavlačevalo celo leto, tako da je dobil tri dni pred smrtjo enkratni podporni prispevek, ko se mu že ni mogla več nuditi pomoč. KONJICE. »Mannergesangsverein Go-nobitz« je vabil za soboto dne 14. julija 1923 svoje člane in druge konjiške in okoliške nemčurje na »Sommerlioderta-fel«, ki jo je nameraval prirediti v gostilni Filipitsch, s posebnimi tiskanimi vabili z motom: »Fest und wacker, nimmer mud klingt dos Deutschen Sang im Sild«. Na programu so bile razne izzivalne nem ške pesmi, kakor: Rausche, rausehe dcut tsches Lied, vom Norden bia zum Slld«. To prireditev so preložili na 21. julija, ker jim je železničarsko godbeno društvo »Drava« sodelovanje odpovedalo. Godba »Drava« je bila naročena po zasebniku, a ne v imenu »Mllnnergesangsvereina«. Čim je društvo »Drava« to izvedelo, je seveda takoj odpovedalo sodelovanje. Opozarjamo tudi druga godbena društva, naj se ne puste po zasebnikih zapeljati k sodelovanju na tej izzivalni prireditvi. Tukajšnja politična oblast je v interesu javnega miru in reda dne 12. julija to izzivalno prireditev prepovedala. A glej! Nemčurji so se takoj obrnili telegiafično na poslanca Schauerja v Beograd za intervencijo. Takoj drugi dan je že izdal sam notranji minister Vujičič ukaz, katerim razveljavlja odlok okrajnega gla varstva ln Nemcem dovoljuje prireditev. NI čuda, da Nemcem in nemčurjem vsak dan bolj raste greben. Opaža se, da je v zadnjem času zopet priromala lz Avstrije s praznimi želodci različna predvojna zalega, da pripomore k čim številnejši udo-ložbi s svojo navzočnostjo. So to različni Rest, MayerhoIerjl ln drugI. Predobro so So spominjamo Časa, ko so zabranje-vnli ti nemškutarji v našem trgu navadne prireditve in celo povzročili, da se je morala sneti slovenska zastava z Narodnega doma. Rotimo našo centralno vlado, naj preneha preko domačih oblasti z izdajo dovoljenj sllčne demonstrativne prireditve, kajti časa naše ootrpežlji- ' ros ti je polna! Spored kongresa jugoslovanskega učitelj, stva v Ljubljani Zborovanja bodo trajala tri dnL V ns< doljo dne 6. avgusta se vrH ob 8. m dopoldne v mestni posvetovalnici na mt. glstratu soja Glavnega odbora Udruženji jugoslov. učiteljstva. v katorem so po. leg boograjskega vodBtva tudi po trtj» zastopniki pokrajin in sicer Iz Hrvatske^ Slovenijo, Dalmacijo, Bosne ln Hereego. vine, Cme gore ln poverjefilštva 1» Srbije. Popoldne istega dne se vrši zborovanje Glavnega odbora In delegatov vseli pokrajinskih sekcij Udruženja, na katerem bodo navzoči vsi prodsednlkl okraj, nih učiteljskih društev in po en delegat od vsakega društva. To bo torej delegacija, na kateri bodo delegati lz vse države. Delegacija bo zborovala v veliki dvo. rani hotela Union. V pondeljek dne t avgusta se vrši v veliki dvorani botela Union ob 8. uri III. državna učiteljski skupščina Udruženja jugoslovenskega učiteljstva. Skupščina bo zborovala ve« dan. Na skupščini se bodo reševala organizacijska, notranja vprašanja UJU is celo državo. V torek dne 7. avgusta ?« vrši ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union n. kongres Udruženja jugoslovenskega učiteljstva. Prvi kongres se je vršil leta 1920 v Beogradu, ob ustanovitvi UJU. Kongresi se vrše vsako tretje Is to, drž. učit. skupščine pa redno vsak« leto. Trije vtopljeni duhovniki najdeni V torek dopoldne in zvečer so našli v Dravi od vtopljenih duhovnikov tri, in sicer župnika Baznika od Sv. Trojice v Halozah, novomašnika Ribiča in nazadnje župnika Volčiča iz Brezna. O bogoslovcu Držečniku še ni sledu. Najprej so našli župnika Baznika. Njegovo truplo jo opazil brodnik Httttel v torek dopoldne okrog 10., ko je pla valo po Dravi pod postajo Sv. Lov renca na PohoTju. župnik je bil brez suknje, ki si jo je bil slekel najbri! v smrtni borbi, da bi bil lažjL V žepih je imel še dve uri, zlato t in srebrno, ter tisoč dinarjev. Glavo je imel pre-cej obtolčeno. Ko so ga s težavo spravili na obrežje, so šli iskat Se ostale žrtve ter so kakih 800 metrov nižje oh 18. res našli na neki nasipini novomašnika Ribiča, ki je bil tudi močno obtolčen po glavi. Pri župniku Volčiču se je bridko uresničil ljudski pregovor, da gre do tretjega rado. Na istem mestu, kjer je našel sedaj usodno smrt, je namreč župnik žo dvakrat ponesročil. Prvikrat se je hotel v noči z nekim sopotnikom sam prepeljati čez Dravo, pa se jima je sredi reke čoln utrgal, toda % silnim naporom sta se oba rešila. Pri drugi priliki pa jo padel Volčič v Dravo, iz katere so ga takrat rešili. Ko so šli zadnjič ponesrečeni duhsv-niki opolnoči na brod, je bil z njimi tudi župnik Ivan Kapler od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Ta pa ni hotel v čoln in je tako ušel gotovi smrti. Župnik Bazilik in novomašnik Ribic bosta pokopana danes v četrtek na pokopališču pri Mariji v Puščavi, župnik Volčič pa v soboto zjutraj v Breznem- Spijonski tipi V zagrobški špijonažni aferi, o kateri smo poročali že v torek, se pred stavljajo javnosti zanimivi tipi. Raz-ven Danice Ambrožič, izredno nadarjenega dekleta, ki je svoje sposobnosti stavilo v izdajniško službo, je se drugi udeleženec, bosanski musliman Sulejman Avdagič. vzbudil mnogo pozornosti. On je agent, lastnik reklamnega časopisa »Omnia«, posredoval«" za varietetske službe, don Juan, ljubitelj nedoletnih deklet in špijon. Svoje pustolovščine je pričel že zgodaj ko je bil še dijak na Dunaju, kjer je včasih prišel na promenado bos in go-logiav, drugi dan pa je iz avtomobilu v laku in klaku meril uboge pešce. Predstavljal se je kot egiptski princ, pozval k sijajnim večerjam razne prave iztočne prince, ki so potem seveda morali plačati to zabavo iz lastnegi žepa. Predaval je tudi o fakirjih, o arabski liriki, hašišu in še drugih takih stvareh in je kos skoro vsem evropskim jezikom. Preiskava je ugotovila, da je kot »princ iz iztoka« cel) imel pristop — na dunajskem dvoru Svetovna vojna ga je zatekla v av strijski prestolnici, kjer so ga post?-vili k cenzuri, da sc okoristijo z nje govim znanjem jezikov. Pri nežnem spolu je imel vedno srečo, in posebno veliko uspehov v krogih dunajske aristokracije. Po vojni je »začel novo življenje«, to se pravi nove avanture v Sarajevu. kjer je izdajal reklamni list »Telal-Redakcijo je porabil za prireditev velikih orgij, katerim pa je policija ns pravila konec. Ker je bilo nato gospo dinu Sulejmanu postalo dolgčas v Sa rajevu, se je preselil v Zagreb, kjer zopet ustanovil reklamni list pod ime nom «Omnia». Vos to seveda ni neslo toliko, da bi mogel razuzdani Turč» zadovoljiti svoje nemale potrebe i" zato se je poprijel končno tudi dcblc kanosnega, čeprav umazanega posla — gpljooaže. Plačilo pa mu odmeri vojno sodišče. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. Prttoffa &Tutrv,h A. 107 &n* 19. fuTtfa 1929. Socijalna politika Zavarovanje vojnih invalidov ,V strokovnem glasilu »Unija« je pri-»bčeoo pismo Invalidov, naslovljeno na okrožni urad u zavarovanja delavcev. ,V pismu je Izraženo ogorčenje nad dejetvom, da se invalidom odrekajo da-jatfti katere za namezdno delavstvo določa zakon o zavarovanju delavcev. Btvar Je tako važna, da jo je treba vsestransko razčistiti in ugotoviti, v koliko Je postopanje instituoij za socialno zavv rovanje pravno in socialno utemoljeno. Zakon o socialnem zavarovanju Je delo aaglioe, bres resnega pred&tudija ia brez sodelovanja poklicanih SinitelJev, zato je v njom polno nejasnosti, pomanjkljlvo-fiti ta nasprotujočih si določil. Zakon kriči po nujni novelizaoijl. katera naj ostvari ▼ vseh ozlrih po polen zakon, ne urno ▼ tehničnem, ampak tudi v socialnem ozlru. Izvajanje soo. zavaror&nja po sedanjem zakonu nosi v sebi nevarnost« da se dvigne proti zakonu preoster odpor sovražnikov soo. zavarovanja In da se zruš' Se to, kar Je bilo dosedaj koristnega in socialnega ustvarjeno. Slab socialni zakon Je najhujši sovražnik modernega soe. političnega udsjstvo ranja v državi. Razširjeno mnenje, da jo vsak zakon poosebljena strogost, ki naj brzda zahteve in kretnje zomljanov z neizprosno strogostjo la kl raj« odreka lo JemlJo, kakor pa priznava ln daje, Je krivo, da se v praksi vojne invalide morda izvzema od dobrot soo. zavarovanja. — Pravim morda, ker j« ▼ časih splošne nestrp Dosti in nepoznan ja zakonitih predpisov mogoče« da gori omenjeno pismo sloni Ba napačnih informacijah in domnevah. Vendar pa nam uit. pismo daje povod, ia na podlagi zakona podamo avoje mnenje o socialnem zavarovanja vojnih Invalidov. Zakon zavaruje v načelu vse osebe, ki tvoje duševne ali telesne sile dajejo v najem. Torej vse v namezdnom ali plač-nem razmerju stoječe osebe so obvezno »»varovane za slučaj bolezni in nezgod. Zakon glede zavarovalne obveznosti ne dela razlike med polnimi delavnimi sila-ml in zmanjšanimi delavnimi silami. Edini kriterij za zavarovalno obveznost Je delovno razmerje, kl Je ustvarjeno na katerikoli prazni ali dejanski podlagi Posebno ni merodajno zdravstveno stanje zavarovanoa v trenutku ustvaritve delovnega razmerja. To more biti edluo-Je merodajno za višino zavarovančevega zaslužka ia v zvezi s tem za višino prispevkov in dajatev ln podpor. Morebitna Invalid Iteta zavarovanca v trenutku, ko M ustvarja zavarovalna obveznost, more torej vplivati le na vsebino zavarovanja, nikakor pa ne na pravno obveznost zavarovanja. Socialno zavarovanje je eurogat zasebne Jamstvene dolžnosti in cmo nosi v sebi prvine zasebnega prava. Po tom pravu delodajalcev v trenutku ustvaritve delovnega (pogodbenega) razmerja do delojemalca prevzema nase dolžnost za gotove dajatve in podpore, katere mora tv slučaju bolezni ali nezgode realizirati napram delavcem. Ta zasebno pravna dolžnost je z zakonom o soc. zavarovanju soclalizirana ln je prešla na jamstveno skupnost vseh delodajalcev, kateri to soclalizirano dolžnost realizirajo potom institucij soc. zavarovanja. — Ako zakon, kl to dolžnost ustvarja in njeno praktično izvrševanje ureja, ne ustvarja posebnih izjemnih določil, je Jasno, da vsebina socialnega zavarovanja ne more biti manjša kakor pa je vsebina zasebne jamstvene dolžnosti, ki jo eksistenčna tudi napram boleznim in napakam, ki so bile v osebi drugega pogodbenika (delavca. nameščenca), le pred ustvaritvijo delovnega razmerja ln katerih zasebno pravni predpisi o jamstveni dolžnosti ne izključujejo. Ako bi zakon o socialnem zavarovanju hotel Izključiti katerekoli stare bolezni in napake, kl so latentao tičale v osebi zavarovanca le pred nastopom zavarovalne obveznosti bi moral zakon to izrecno poudariti In ustvariti Izrecne Izjeme. To Je glode vojnih invalMov tudi Izrecno storil češki zakon o soolataom zavarovanju. kl sicer vojne Invalide Jemlje v popolno zaščito ln oskrbo v slučaju ka taregakoli obolenja v času zavarovalnega razmerja, kl pa dopuMa regres napram emrju za Izdatke ln stroške, kl to nastali soo. zavarovalnim institucijam za zdravljenje (no tudi za druge zakonite (denarne) dajatve) bolezni, zaradi katerih Je bila zavarovancem priznana vojna Invalidnost Invalidne bolezni in napake onih vojnih invalidov, kl stopijo v namozdno raz merje la v takem izvršujejo pridobitno delo, so ustaljeno, stabilizirane In ako se po dolgih letih zopet pojavijo, je njih erupcijo v znatni meri povzročilo namozdno razmerje, pridobitno delo — in za vse bolezni in nezgode, kl se pojavijo v namezdnem razmerju, Jo podan zavarovalni slučaj po predpisih zakona o socljalnem zavarovanju. Iz razloga, da je vojna invalidnost po dališl dobi stabilizirana, torej rizlko zmanjšan, je češki zakon regresno pravioo »ocijalnih zavarovanj institucij napram državi omejil na dobo treh let od dne, ko je stopil za. kon v veljavo. bgtnnira (taotfla giwJ« vojnih bwuli-dor. kakor Jih Ima a. pr. AofU zakon, v naAem zakonu manjkajo in eo radi tega vsi vojni Invalidi, kl dajejo svojo telesne In duševno sila v najem, za vse slučaje obolenja zavarovani po določilih zakona o socljalnem zavarovanju ln Imajo pravioo do Istih dajatev In podpor, kakor neinvalldi. Vsaka druga praksa U bila protizakonita In neeo-olj&lna. Za zdravljenj« vojnih Invalidov skrbi tudi Invalidski zakon, a to seveda le za bolezen ln napak«, radi katerih jim Je bila priznana vojna invalidnost Tako imajo vojni invalidi pravioo do zdravljenja Iz naslova dveh zakonov. To ne-eocijalno liberalnost J« treba odstraniti. Mogoče s« da to doseči navadnim pogodbenim potom med državo ta osrednjim zavodom za zavarovanje delavcev, pri čemur p« js treba paziti aa dejstvo, da se vojnim invalidom zagotovi Isti način zdravljenja s Istimi udobnostmi, kakor vo predviden« v zakona za ostal« dolave«. V praksi naj ae vojni Invalidi (Me Golo«! zakona o sooljalnem zavarovanju ta to pri vseh obolenjih. Refundacije stroškov naj uredi uprava socljalnlh zavarovalnih Institucij. Bona dela v Splita. Zaradi velike nezaposlenosti, ki vlada v Dalmaciji ln na otokih. J« ministrstvo za socialno politiko ustanovilo V Bplltu državno borzo dela. To Je prva borza t« vrst« T oell Dalmaciji. Nal delegat na mednarodnem kon gresu antlalkohollkov. Koncem mcseca avgusta se bo vršil v Koponhagnu XVII. mednarodni kongres antlaikoholikor. Tudi naša vlada je prejela povabilo, da določi za ta kongres svojega delegata. Sokolstvo Razvitje naraščajskega prapora v Zagorju Sokolsko društvo v Zagorju, kl Je eno najstarejših sokolskih društev v Sloveniji, Je razvilo preteklo nedeljo svojemu naraščaju lep praporček, ob« enem pa se Je vrill okrožni zlet posavskega okrožja Celjske sokolske župe. V Zagorju se je zbralo ta dan lepo Ste« vilo Sokolstva lz društev Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Žalec ln Celje, pa tu« di li Ljubljanske sokolske župe I so do« Sli gostje Iz Litije, Vač ln Moravč. Do« poldne so se vršile Izkušnje za javno to« lovadbo, po obedu pa je odkorakalo So« kolstvo na kolodvor k sprejemu gostov, kl so dospeli s popoldanskim vlakom. Iz kolodvora je odkorakala lmpozantna četa Sokolstva — na čelu mu zagorska rudniška godba — pred Sokoiski dom v Zagorje, kjer s« Je takoj Izvršilo sloves« no razvitje naraščajskega prapora. Društveni starosta br. Kolbe je po« zdravil zbrano Sokolstvo ter' župnega in saveznega zastopnika, nato je v daljšem govoru pojasnil pomen prapora za so« kolski naraščaj in mu tolmačil naloge, kl jih zasleduje sokolska misel. Kumica s. Poljšakova je razvila prapor s krat« kim nagovorom ter ga izročila mlademu praporščaku, ki ga jo ponosno dvignil iu pozval zbrano sokolsko mladino, da po« loži prisego zvestobe svojemu novemu praporu. Krepko so odmevale besede mladih Sokolov, ki so jih ponavljali za svojim praporščakom. Mladi prapor se je pobratil s starimi prapori in godba je zaigrala državno himno. Nato je br. sta« rosta izročil bivšemu dolgoletnemu sta« rosti in zaslužnemu sokolskemu delavcu br. Poljšaku, župnemu podstarosti, lepo Izdelano častno diplomo kot dobrotvor« nemu članu, za kar ga je društvo v znak zaslug izvolilo. Br. Poljšak se je zahva« lili in zagotovil, da hoče tudi v bodoče ostati zvest delavec za napredek sokol« ske misli. Ko sta pozdravila zbrano So« MD«| p« (e vnrca aa droga a Coija. Za« gorsko sokolsko društvo ima neka) prav dobrih telovadcev na orodju, kl BI pri vztrajnem vežbanju lahko dosegli prvo« vrstno uspehe. Lepo uspeli zlet posavskega okrožja in prisrčno slavje Sokolskega društva v Zagorju bo dalo Zagorcem nove vztraj« nos ti za sokolsko delo, ki lina v kraju mnogo nasprotnikov pa tudi dobrih so« kolsklh delavcev. Jubilej Sokola vLjutomeru Sokolsko društvo v Ljutomeru praz« nujo letos 201etnlco svojega obstoja. L. 1903. je nopozabnl br. dr. Chloupek Ka« roi ustanovil kot tretje društvo na blv« šem Štajerskem Murskega Sokola. Ro« Jen Ceh ta bojevnik za narodne pravic« je storil zavednim prebivalcem Murske« ga polja največje delo i to ustanovitvi« Jo. - Iz Murskega Sokola ]e Črpalo svoje sile vse, kar druži dane« Mursko sokol« sko okrožje. Društvo Je v najhujših ča« slh vzdržalo pritisk nemških oblasti ln uspešno razširjalo narodno zavest v ee« li okolici. Na rojstnem domu Illrca Stanka Vraza j« društvo prvič korpora« tivno stopilo pred javnost ob priliki stoletnic« rojstva tega Jugoslovana. L«ta 1913. Je amrl ustanovitelj br. dr. Chloupek, vodstvo društva Je provzel ln odbržal do danes s presledkom dveh let br. Joško Rajh. Zadnji nastop dru« Itva J« bil oni na usodni Vidovdan 1914. v Rušah. V vojni Je društvo doletela ista oso« da, kakor vsa sokolska društva. Mnogo članov društva Je v legijah pomagalo rušiti državo, proti kateri se je bojeva« lo predvojno in medvojno Sokolstvo. Starosta Joško Rajh je bil dolgo časa v zaporu v Gradcu. To ps ga je samo spodbudilo, ds v svoji funkciji še sedaj z malokomu lastno energijo deluje za razširjenj« Sokolstva na Murskem po« lju. Tudi on slavi z društvom.jubllan. tom 201etnico dela ta boja. Društvo j« po vojni vnovič oživelo in je danes eno prvih po delavnosti na Štajerskem. Ste« je nad 300 članov, izmed teh 40 telovo« dečlh lu 100 naraščaja in deco. Tolo« vadno življenje je v rokah bratov: Mls« ja Antona, Stajnko Franja, Velnar Jo« žeta in Tonota ln Lubej Franja. Vseh 6 oddelkov vadi redno po 3—3krat na teden. Društvo je ustanovilo novo društvo v Križevclh ln odsek v Razkritju v Me« djlmurju, pripravlja pa ustanovitev sa nova sokolska gnezda pri Sv. Jurja ob Sčavnlcl, Veržeju ln Mali NodelJL Dni« štvo je steber, ob katerega se opirata novi društvi v Murski Soboti ln v Gor« nji Radgoni. Društvo dela vztrajno na zgraditvi lastnega doma. Posrečilo se mu je do« kolstvo le br. dt. Itemplhsr v imenu žn« p« In br. Bajželj v imenu saveza, se Je razvilo Sokolstvo v dolgo povorko, kl Je korakala do Topilo ln nazaj burno po« zdravljana od občinstva, kl jo trosilo cvetje ln vence na Sokolstvo. V povor« ki je bilo 113 članov v kroju, 66 članic 96 moškega ln 42 ženskega naraščaja ter 123 moške ln 108 ženske dece. Ob 4. popoldne se je vršila na telova. dlšču za Sokolskim domom javna telo« vadba pod vodstvom okrajnega načel« ulka br. Razpotnlka. 52 članov Je lzva« Jalo župne prosto vaje, o3 teh so bile prve tri dobre, 4. pa je glede skladnosti odpovedala, treba bi bilo nekaj več sku« šenj, kar velja tudi za ostale oddelke, izvzemši moški naraščaj. Moške dece Je nastopilo 92 s prostimi vajami, kl so šle ^ dobro, dokaj boljše nego njim sledeče i biti najkrasnejše stavbišče ob meščan« vaje z zastavicami, kl jih je izvajala ženska deca, 79 po številu. Pri teh sta bili skladnost ln kritje pogrešeni, kar pa Je odpustljivo, ker pri neznosni vro« čini, kl je vladala ves dan, je bilo do« bro, da so deklice sploh vzdržale. Cla« niče (54) so delale vaje s kljL Rajalni nastop k vajam bi bil lahko odpadel, enako tudi obilo govorjenje med nasto« pom, s čimer so članice pokazale pre« malo discipline in pazljivosti. Vaje sa« me so bile zadovoljive, treba pa jc še več skupnega vežbanja. Proste vaje žen« skega naraščaja so bile dobre. Članice iz Zagorja so izvedle devetko brezhib« no. Prav dobra sta bila nastopa moške« ga naraščaja «Mladi vojaki« in ženske dece »Skrjanček poje«, oba iz Litije. Najboljši nastop vseh oddelkov so bile proste vaje moškega naraščaja (69). Strumna in točna izvedba je navdušila občinstvo, kl je mlade telovadce burno pozdravljalo. Tudi njih pohod je bil čvrst in lep, vse kaže, da bodo to še dobri telovadci. Pri orodni telovadbi sta nastopili vrsti na drogu in bradlji iz Zagorja, vrsta iz Celja s skokom ob pa« lici in kombinirana vrsta na bradlji, po« ski ioli, na katerem se bo že v bližnji dobi dvigal ponosen sokoiski dom, po« leg njega pa letno telovadišče, dovolj veliko za največje nastope. Gledališki odsek je priredil samo zadnja 3 leta nad 60 gledaliških predstav. Ta odsek ima svojo zgodovino tesno zvezano z življenjem bratov: M. Muršeca, dr, Grossmanna, Jože Pcrneta, dr. T. Tura« ta, dr. M. Gabra in R. Ogrina. Na mo« dernem gledališkem odru v novi stavbi bo njegovo delo še bolj uspešno. Društvo slavi svojo 201etnlco dno 4. in 5. avgusta z akademijo, obhodom, veliko javno telovadbo zvezano z ljud« sko veselico v logu br. Seršena, ki je bil vedno marljiv odbornik ln dobrotnik. Takrat se zbere v Ljutomeru napred no prebivalstvo Murskega polja in Prekmurja, da slavi skupaj to redko slavje, da pobudo za novo delo, prine« se nove kamne k stavbi ln manifestira za posokoljenje teh krajev. Pridite pa tudi vsi drugi, ki čutite in delate z nami za iste cilje. Odbor. rfovd focotao 6ru*i,e. "V! t«, dne 15. t. m. se Je vrHl ustanovni ob« čnl zbor »Sokola« Rakek«Uneo. Kot od« poslanca župo I. Ljubljana sta so ude« ležila istega br. Vovk in Capuder; kot odposlanec obmejnega okrožja br. Rib« nikar lz Cerknice. Zborovanje jc otvo« ril ta vodil br. Rlbarlč lz Unca. Izvoljen jo bil sledeči odbor: Starosta Gnezda Fran, podstarosta Deklova Edvard, na« čelnik Doleno Josip, blagajnik Rlbarlč Simon, tajnik Kandare Ivan, matrikar Vrabec Alojzij, odborniki: Puntar Fran, Puntar Ivan, Lenarčič Josip, Mršek Ma« tija, Ivanili Matija, s. Kune Ivanka, na« mestnika: Prudii Jernej ln Gabrquja Alojzij, raj. pregl.: Valjovec Ivan, One« zda Fran, prosv. ref. Brajnlk Jožef, de« legata: Zavrinlk Alojzij ln Kandare Ivan. Ustanovitve se je udeležilo nad sto oaeb. Želimo veliko uspeha in na< p redka našeura »Sokolu« ob Italijanski meji. Sokol Ložka dolina. Sokolsko dru« štvo v Loiki dolini — znani klerikalni trdnjavi — s« kljub klerikalni protiagi. tadjl krepko razvija. V kratkem pri* čnemo ■ zgradbo, oziroma prenovi Je« njem Sokolskega doma. Z dobro volja in mislijo na vzvišene ln svete sokolske Ideje it upamo premagati vse ovire. Prvi korak Je storjen — temeljni ka« men položen; postavili so nam ga gg., oziroma bratje Franjo Dolence Iz Škofje Ix>ke, Joško Javornik lz Žalno, L«on Schauta Iz Snežnika, Lado Premrov lz Martinjaka, MIlan Lah lz Lola, Joža Kajfež lz Kočevja ln Karol Kovač li Starega trga, kateri so nabrali dne 5. julija t. L pri br. Kovaču v Starem trgu v ta namen znesek 2810 Din in 500 lir ter nam obljubili tudi izdatno nadslb no pomoč. Za ta velikodušni dar jim izreka odbor najtoplejšo bratsko za« hvalo in upa, da tudi na druga napredna ln za Sokolstvo vneta srca ne bo po< trkal zastonj. Pokazati moramo številnim tukajšnjim nasprotnikom, io bol; pa našemu kletema sovragu, na katere ga najskrajnejši meji se nahajamo, da smo še tukaj, da ne spimo in da smo pripravljeni za naše ideje v okrilju močne In mile nam majke Jugoslavije žrt« vovatl vse. Koliko smo v zadnjem let" napredovali, pokažemo tudi dne 22. t. m., ko priredimo na letnem telovadiš?" v Starem trgu Javno telovadbo z veliko vrtno veselico, pri kateri sodeluje god« ba Sokola II iz Ljubljane. Tudi naši na« sprotnlkl prirede dne 15. t. m. tuksj orlovski tabor Iz cele Slovenije ter se zi ta dan marljivo pripravljajo. Bratje So< kolil Pokazati jim moramo, da nam ni« so dorasli ln da jih v vsakem ozir> nadkriljujemol Zdravol Sokolsko društvo v Medvodah pri. rodi 22. t. m. javni nastop z vrtno ve. sellco v senčnih prostorih brata Bohir-ca. Vabimo vsa bratska društva ln So-kolstvu naklonjeno občinstvo, da se čim številnejše udeleži. Zvoza z vlaki Jako ugodna. Statistični odsek Sokoltkaga dru. Itva v LJubljani (Narodni dom) naznanja, da bo posloval do preklica samo v torkih In petkih od 19.—20. v društveni odborov! sobi v Narodnem domu. Prosimo vse, ki žele Informacije aH plačati članarino, da sc točno drž« teh odsekovih uradnih ur. Sokoiski dom v Žalcu. V tekočem društvenem letu se »Sokol« v Žalcu ie« po razvija. Ta pojav je v prvi vrsti po« sledlca metodičnega sokolskega dela v tclovadnld. Po dva« do trikrat na teden sc zbira v šolski telovadnici menjaje pet oddelkov moške ta ženske dece, moškem ga naraščaja, članov ln članic. Zlasti slednje so se temeljito izvežbale v vajah s kiji ter so poleg moškega narn« ščaja častno naBtopale na okrožnem so. kolskem zletu v Šoštanju 8. t. m. Zato postaja danes šolska telovadnica že pretesna in odbor se je oprijel znova nn> loge, da si postavi v doglednem času Sokoiski dom. Zato se jc konstituiral v okviru društva »Gradbeni odsek«, ki vodi vse priprave za skorajšnjo reaiiza. Na igralskem kongresu v Splitu (Dalie.) Predno preidem na delovanje kongresa fr poročam o uspehu predstav, nal vam napišem samo malo zanimivosti Iz Splita, toda nobenih geografskih, temveč samo nekaj zgolj osebnih vtisov. Znano Je, da Je Split poleg Dubrovnika naše najlepše dalmatinsko mesto. Mesta te vrste se ceni po legi, okolici ta kopališču. In Split Je lahko ponosen na vse troje ta še na marsikaj druzega. Kako se ti razveseli oko ta srce, ko si zapustil za sabo ona primorska gnezda iužne Dalmacije, visoko nad obalo ležeča kakor Betlehem nad Jaslicami, brez vsakega zelenja! Vsaj za Slovenca Je gora brez zelenja nekaj žalostnega. Redke oljke ta smokve ta komaj vidni vinogradi ti ne morelo slike poživetl. Split sam pa Ima že prec) zasajeno okolico, od katere naj Imenujem samo krasno zeleno brdo Marjan med dvema morlema nad mestom. Proti notra.Jostl Dalmaclle ga zapira sivi pusti Kite. Pa pojdemo raje po ulici! Saj poznate te ozke primorske ulice, ln kako jih hnenulejo. Glavni ta najlepši trg n! večll kot naš Turjaški trg, pa nosi ponosno Ime »Narodni trg«, oni krasni prostor med palačami ob molu, kl pa tudi nI nič večji, Ima pa že orjaško Ime »Botlče-va pollana«. Videl sem košček ulice, podobne naši »ŠtudentovskU, kl se šopiri s napisom »Širina«. Seveda ie to v Splitu, v mestu burje ta vročine, popolnoma razumlltvo. Zeradbe bo krasne, vse Iz re. zanega kamena, sama benečanska kultura. Najbolj slikovite so partije hiš ta zgradb, ki leže v nekdanji Dioklecijanovi palači, o kateri bomo govorili pozneje. Tu samo to, da le med štirimi glavnimi zidovi te ogromne stavbe 465 katastral-nlh parcel ta da je vanjo vzidanih 265 hiš z nad 3000 prebivalci, en samostan, 5 cerkva in celo en trg. Glavni ta nal-starejši de! Splita je vzidan v Dioklecijanovo palačo. Dopoldan |e mnogo življenja, po kosilu pa zapro trgovine, ki se otvarjajo šele ob 3, celo ob 4. pop. In dobiš še ob 9. aH 10. uri zvečer karkoli hočeš, na|slbo pri mesarju ali peku. Ponočno življenje Je zelo živahno, splitska večerna promenada na obali ali »Nar. trgu«, pa naravnost nekaj posebnega, Splltčanl so Iskri, živahni ta naravni ljudje z odločnim Južnim temperamentom. Našemu človeku se zde v začetku malo čudni, toda ko Jih spozna, mu gotovo Impouirajo t! gosparl ta lepe, vitke patrlcijke. (Zato se nI čudi ti, da s? ljubljanski flllster zgraža nad našltnl živahnimi dalmatinskimi študenti v L|ubl|anl, modem Jugoslovan, kl le bil vsaj enkTat v Dalmaciji, Jih bo razumel, celo vesel bo, da so zanesli nekaj južna-ške živahnost! v to mesto tradlclle ta sta-rošegnlh dolgočasnežev. Komur to povojno naše, z južnimi elementi osveženo živ llenle ne prlja, naj zabavlja čez balkani-zem In nal se s prvim vlakom odpelje v Pensionlstenstadt Qraz — če mu Je do mira!) Ceno v Splitu niso pretirane. Vlnoplvec bo boli vesel, ker dobi za 7 — 8 Din pr-vovrstneea dalmatimca. olvopivcc pa mani ker stane liter sarajevskega piva 10 Din, toda Je izdatno ta zares prvovrstno. Od vin, med katerimi se najbolj ceni slavno viško vino z otoka Visa, nal omenim slav nega »proseko«. To le 1z posušenih jagod »pečeno« vino, marsikatero staro nad 10 let ln stane liter v gostilni 50 — 60 Din. Ce naročiš četrt vina, ti prtaeso poleg njega še pol litra vode in velik kozarec. Čudil! se boste, da je v Splitu nad 200 Slovencev. To so podjetniki, obrtnik! in uradniki. Kot starino splitskih Slovencev naj omenim trgovca z zlatnino In urami gospoda Kvedra, brata Zofke Kvedrove. Rad se postav!, da le že 15 let v Splitu. »Moja palača Je ona na obali, gotovo ste Jo takoj opazili, ona nasproti palače Jadranske banke, vsakomur mora past! v oči«. In grem drugI dan pogledat: na oba II so same ogromne stavbe, toda urarja nI najti nikjer. »Nasproti »Jadranske banke« na obali«, ie de|a!. In res zagledam končno tik morla na samem ličen zidan paviljon ček, napram kateremu le oni Vrhniške klobasame na Vodnikovem trgu prava palača. — Zelo popularen med splitskim! meščani Je g. Finžgar z Brez!) na Oorenjskem, dasi nima pravzaprav posla ta opravka z nobeno živo dušo v Splitu: on Je ravnatelj pogrebnega zavo-voda ta oskrbnik pokopališča. Vprašal som njegovega 4 letnega sinčka Boruta: »Ali s! še Slovenec ali pa že Dalmatl-nec?» Pa ml odgovor! nakratko: »Jaz sem Borut.« Kakor bi orjak z loparjem udaril po moli separatistični kranjščlnl! In nisem ga več izpraševal. — Eden na|-bolj markantnih osobnosli med splitskimi Siovend le gotovo kioar Poruzzl. Ou le profesor na obrtni šoli, gotovo ste či-tall pred leti o nJem Zorčev članek v »Zvonu«. Uživa v Splitu največjo simpatije, toda si zelo, zelo želi na Slovensko ... Kar le gospodov bančnih uradnikov, se iim godi prav tako slabo kot pri nas, kar pa |e državnih uradnikov pa prav tako sijajno, da niti ne vedo, da so v Splitu, mislijo, da so na Slovenskem. — Pozabiti ne smem omeniti našega Sokola Derganca, ki Ima trgovino z barvami »Derganc & Span. Prav pridno sodeluje pri splitskem Sokolu. V splošnem se lahko trdi, da so Splltčanl zdrav narod, rasen ta zelo nadlona-len. Sa| le Split središče «Or|une», katere prvoboritelj je sam pesnik Mirko Ko-rolija, dramaturg Nar. gledališča v Splitu. In kdor pomisli, kako blizu ie nasprotna italijanska obala, kako plovejo po naš! Adriji mogočne ladje pod laškim! zastavami, kdor gleda osupel nad našo malo, llllputansko ratno mornarico, ta bo razumel, zakaj se Je ravno v Dalmaciji osno vala »Orjuna«, kl Ima gotovo ravno med T narodom vzvišen in Idealen pomen. 'Va.sno le splitsko morsko kopališče »Bačvicc«. Od obali vozi tja vsakih pet minut avtobus, kl stane za osebo 2, 3, 5, Din, po tem ali se voziš po dnevi, zvečer aH ponoči. Najlepše kopel! so dopoldan od 10. — 1. ure. Nad Bačvlcaml le že cela kolonija krasnih novih vil. Videl sem med nllml mogočno novo hišo z napisom: »To hišo le zgradil I. J., ki se Je s poštenim delom preživljal 20 let v Ameriki, pa se vrnil v domačo mesto rad! vzgoje svollh otrok...« V pristanišču oa radi mornarskega štraika nI mno- go življenja. Edine barke, kl predstavlja-|o promet, so otočanske ladjice, kl dova-žajo z bližnjih otokov v mesto vino, olje. sadje (Jabolka ln grozdje |e že zrelo) M predvsem drva. To so drobna drva, našim »butaram« podobna, pa so 2 leti suha ta zelo Izdatna. Od pristanišča do ku čeve hiše jih prenašalo osli. Vldd sei i enega teh pridnih živalic (ali se vam n zdi čudno, da vsak potopisec Južnih pi -kraiin omenja gotovo osla — kot da 2i\i ta dolgoušec samo v južnih krajih?!), kako je težko obložen tekel po ulld svt -Jo znano pot po lastni modrosti. Na ok1 :i pa le Imel svolo malo kareto cestni po-metač, kl le v bližini pobiral konlskc otl-padke. Naš osliček, da si prihrani p;r stopta), so na oglu brzo okTcne ta p. i tem prevrne z muko nabrane odpad!. , svojega predpostavljenega višjega razri da. Kako se Je |el dret! cestni pometaC Kako le drlo skupa) mlado in staro! Končno Je prisopihal na lice mesta tir" lastnik osla ln gledal prepaden na Ir lostnl dogodek. Psovke so letele sem tja, dokler nI bil lastnik prlmoran pr vest! svolega osla, kl |o medtem nič hn dega sluteč pridno maha! svojo pot, n;s za| no žalostni kraj ta ga vpričo razln Jene množice pretepst!. Cestni pomet je bil zadovoljen, lastnik tudi In občir stvo tudi. Po prestani kazni se naš os! ček pridno vzdigne na svolo pot In pri prlčan som, da nI vedel, zakaj le bil topen. Pa tega na|brž tudi Hudle, kl niso osli, niso vedeli. Toda to le. že tak red v državi: Osel, Izkazu! spoštovanje prM konjsko mrhn, pa če so to tudi samo nlenl odpadki! Btjo tega ftaTeKosefttega n»M», z« kar mu bo hvaležna prihodnja generacija, ki bo uživala trud svojih sokolskih ve« teranov. Gradbeni odsek je sklical v nlnulem tednu prvi sestanek vsega 'alskegit Sokolstva. In žc na tem veče« ru se je nabralo 35 knmenov po 100 d i« narjev. Ideja Ee hitro Siri ter jo našla najprijaznejši oaztv v vsen slojih žto« mačega prebivalstvu. ?.c danes vemo, da dobi Žalski Sokol obilo darovanega lesa, kamenja, peska, opeke, tako da se društvo nadeja, da bo temeljna vsota 1000 kamenov po 100 Din zadostovala, tla sc prične s stavbo prve savinjske sokolske trdnjave. Iz življenja m sveta as' Sovjetski dfjamanti Varšavska »Svoboda« poroča, da ]e ,ke pisatelje, ki ne producirajo litera. ture «za pouk in zabavo«. Otrok je nje« rau objekt globokega razmišljanja. Zato ustvarja, kadar piše za deco; to nepo« )itno izpričuje njegova najnovejša knji« ?,a »Slepi Blavčki«. 2ival je Siroku predmet sočutja in asmiljenja. Nanjo prenaša pisatelj vsa svoja čustva. Človek jc v »Slepih 8lav> čkih» postavljen navidez v ozadje. A iaš to ga toliko krepkeje podčrtava. Mnogo bridke ironije in brez Števila ldržanih solz je v teh otroških nove. lah in črticah. Zbirko otvarja skica »Slepi slavčki«. Tu tvori snov za črtico ono grozno ljudsko neusmiljenje z živalmi, zlasti s ptiči. Slavčkom izderejo oči, da bi slepi lepše peli. Ko pa ljubljeni gozdarjev -in izgubi vid, spozna njegov kruti oče kaj pomeni živeti v večni temi. Z enako ranjenim srcem kot uvodni -Slepi slavčki® so obdelani tudi ostali • osi, «Kustor», zgodba o psičku in «Bc« iinka», snov o mački. Presune te «13ra« :na», revež konj, ki mora od jutra do večera vleči vrtiljak in služiti gospodar« iu v petek in svetek do poslednje tro« lie žc iztrošene življenjske sile. Najlepša pa je v Sirokovi zbirki «Dlv« i;j rncaz., vzeta s tako resnično tragiko ■ i življenja, da te spreleta zona kadar jo čitaš. Ta spis je klasično berivo in bi sc moral takoj uvrstiti v naše či« Unke. »Slepe slavčke« zaključuje «Gož». Tudi za dozdevno ostudno kačo je na« iel Širok toplih tonov. Gož pade v \odnjak in se trudi, da bi prišel zopet ua solnce, v svobodo. Ne posreči se mu. Pomoč sc ne obnese ln siromak go2 inora žalostno poginiti v vlažni vodnja : ovl temi nc da bi sc uresničile njego ve sanje o življenju. Dobra knjiga s solidno umetniško vrednostjo so «Slepi slavčki«. Kirel Si« rok je v tej zbirki storil velik korak n:-.« prej in mi želimo publikaciji čimprej dopolnila. Mogoče jc pisateljeva zgod« j c« jerebicah »Trinajst obešenih*, pri« .•'ocena v zadnji dvojni številki letošnje« jjh tržfškesa hall»; in ti tekmujejo le v zunanii oorcml, filedc katere Ame« K polomu Jadranske banke v Trstu Iz Trsta nam poročalo, da se )e med ponesrečenimi delničarji začelo odločno gibanje, da se Izpodbile nezakoniti sklep občnega zbora Jadranske banke, s kojlm se je odpisal cel delniški kapital. Zahteva se, da se vsi sklepi občnega zbora razveljavilo In da se stavi pod obtožbo celokupni upravni svet In nadzorstvo. Obeti Jadranske banke, da bo ljubljanska posestrlna dala na razpolago lastne delnice, se jemljejo zelo skeptično. Vrh tega se tudi te delnice, ki se ta hip ocnljo na 25 do 30 lir komad, ne morejo smatrati za resno kompenzacijo strašne Izgube. Medtem |e upnlštvo ie nastopilo In so vloge večinoma že dvignjene. V slučaju konkurza bi torej v najskrajnejšem Izidu delničarji ne mogli Izgubiti več nego bi Izgubili po odpisu glaivnice, pač pa bi se lahko držali uprave, ki Je furtlmaškl uprl zorila celo transakcijo, da uide zasluženi kazni ln plačilu odškodnine, v katero bo lo morala vsaka sodnlja obsoditi. Niša dolžnost Je zabeležiti tudi obram-bene Izjave ljubljanske Jadranske banke. Ta prizna Izgubo okrog 40 mlUlonov Ur In trdi samo, da le ta Izguba že dalje čas obstojala teT se le radi tega večala sama od sebe. To se lahko verjame ali pa ne. V Izidu je pač vseeno. Podoba le,' da banka precej pretirava, dasi nam niti na misel ne pride braniti gg. Bogda-novlča In Kaiča. Vrh tega so vsej Javnosti znane škandalozne notranle razmere zavoda, kjer se nI vedelo, kdo pile, kdo plača. Vsakdo ve, da se le Izredno mnogo posodilo lastnim uradnikom ln vodstvu brez kritja ln pravilnih sklepov. Q. Kamenarovlč ne more taliti, da le Inka-slral sam ogromno kurzno razliko za velik zavol delnic Ternl Ve se tudi, da banka ne bi 1. 1919 mogla Izvršiti njegove želje, da se delnice prodajo, ker so bile založene drugod, a mož je enostavno segel v blagajno In si sam razsodil, kjer bi mogla odločiti samo sodnlja. Za obrambo g. Kalča je Kamenarovič potrosil 450.000 lir. Plačal le celo odvetnika dr. Samara, da je proglasil zasebno udeležbo banke proti lastnemu aktivnemu ravnatelju, ki stoji pod obtožbo. Kako pridejo delničarji do tega, da plačalo teh 450.000 lir? Za ustavitev kazenske preiskave proti Kamcnarovlču samemu Je bilo nekemu gospodu Izplačanih 100.000 Ur. Ali na) tudi ta znesek plačajo delničarji? In provizija lašlstovskl Cooperatlvl 3 ln pol miliiona lir? In kredit Borghl, kjer le udeležen g. Bogdano-vlč sam? 15 milijonov najmanj Je takih Izgub, ki prav nič ne spadalo ne na konverzijo kron, ne na »Besclielnlgungen« (ki pa niso Izgubljene). To vso bodo delničarji še lahko razčistili In zvrnili na prave rame. Ravno tako je znano, da že dve leti ni bilo nlkakih sej upravnega sveta. Pač pa se le, ko Je stvar začela smrdeti, umet no za nazaj sestavilo nekaj zapisnikov, ki so lih podpisali Intimni gospodje, vendar teh sej ni bilo nikoli ln se nanje upravni svetniki niso vabili. Lahko se reče, da oni, ld so podpisali te lalzllikate, tvorijo skupino, ki nosi gmotno odgovornost In od kolih so odškodnine Izterljive, dasi nihče od nilli svojih »prihrankov« ne zaupa lastnemu zavodu. »Goriška Straža*, glasilo primorskih klerikalcev, z dne 16. t. m. pravi k občnemu zboru tržaške Jadranske banke med drugim: Tržaške Jadranske banke nI več, temveč le še neki čisto Italijanski zavod, v čigar upravnem svetu in nadzorništvu ni niti enega primorskega Slovana več, temveč sami Italijani, med njimi tudi tržaški župan senator Pitac-co, ki bo predsednik banke. Pridali so tudi dva beograjska Srba, ker misli nova italijanska banka delati tudi z Jugoslavijo, In pa tistega generalnega ravnatelja Jadranske banke Kamenarovlča, ki je največ delal na to, da se znani milijoni izplačajo banki, ne pa zadrugam. Na občnem zboru se le pokazalo, da Jc ta zavod popolnoma propadel. Sklenjeno Je bilo z laškimi glasovi, da se odobre te strahovite bilance, ki Izkazujejo milijone ln milijone dvomljivih terlatev in z ničemer kritih menic, In da se bri«e vsa vred nost delnic. Odslel nimajo delnice bivše Jadranske banke v Trstu vrednosti niti enega centima. Sklenilo pa se le, da se Izdalo nove delnice po 200 lir ln da Ima vsak delničar pravico, da za vsako staro delnico vzame eno novo, seveda proti plačilu 200 lir za komad. Kot nekako mazilo se )e zagotovilo delničarjem tudi, da dobe — kedaj, še nI določeno — za vsako staro tržaško delnico po eno delnico beograjske Jadranske banke. Slaba tolažba) Te delnice namreč ne notirajo niti na beograjski, niti na zagrebški borzi, ker so silno »medle« In lezelo tako navzdol, da )lh skoro ni mogoče spraviti v denar. Tržaške Jadranske banke nI več, pač pa na . njenem mestu Italijanska banka, v kateri gospodarijo fašisti, ki so na občnem zboru nastopili z ogromnim Številom delnic — nad 40.000 (vseh delnic Je 75.000), dočim le bilo zastopanih po slovanskih delničarjih samo 2570 delnic. Tako le zavod prešel popolnoma v italijanske roke. Sušaškl «Primorski Novi list», (kon-greslstlčno glasilo) poroča z dne 17. t. m. k ItallianlzacIJi tržaške Jadranske banke med drugim nastopno: Pada v oči sodelovanje naših ministrov In ministrov n. r. v upravi nove Italljanlzlrane družbe, o čemer se bo gotovo mnogo razprav-llalo v naši Javnosti. Čudno Je vsekakor, da lugoslovenskl aktivni ministri sodelujejo v Italijanskem bančnem zavodu, katerega naloga Je finančno prodiranje, a potemtakem tudi gospodarsko zasužnje-vanje Jugoslavije In Balkana. Najžalost-nelše v celi stvari ie, ker Je s to Italija, nlzacljo težko pogodeno naše prebivalstvo Istre, Prtmorla in Dalmacije, ki Je Izgubilo veliki del, ako ne vse svoje prihranke. Ne moremo razumeti, da se to ni dalo preprečiti. Stanje hmeljskih nasadov (xn. In xm. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu) Žalec (Savinjska dolina). 15. Julija. Radi najlepšega poletnega vremena so se hmeljskl nasadi zadnjih 14 dni precel popravili. Vremenska razlika koncem meseca Junija Je povzročila, da rumenevajo spodnji listi, kar Je pa brezpomembno za letino. Letos se rastlina prav počasi pripravila na cvet ln tudi goldlng Je za 10 dni prepozno začel cveteti. Zaradi tega se bo tudi obiranje vršilo pozneje nego druga leta. Skoda, povzročena po mrčesu, zlasti po hmellskl ušlcl je neznatna. Društveno vodstvo. 2atec (Češkoslovaška), 13. julija. Celi teden Je bila troplčna vročina tn suša. Stanle nasadov se le nepričakovano In neverjetno poslabšalo. Ušice so se v zgor njih delih rastline In na mladih panogah tako strašno pomnožile, da hmeli zastaja v rasti Mnogo ie hmeljarjev, ki se pripravljalo že na tretje škroplletile. Ves položal le Iako kritičen. Ker so tudi krepki, zgodaj obrezani nasadi ogroženi, pozno obrezane pa uničuje vročina. Da se gTozeča katastrofa ustavi, bi moralo tako! začeti deževati; dnevi bi morali biti topli, pa ne vroči, noči pa tudi tople. Že danes Je gotova resnica, da bo letošnja množina tudi pri najugodnejšem vremenu veliko manjša od lanske. Razpoloženie na trgu le zelo čvrsto ln cene rastelo od ure do ure. Danes se plačuje od 2000 — 2050 Kč za 50 kg (ali 464 jugoslovanskih za 1 kg). Hmell lz leta 1921. pa po 1000 — 1700 Kč za 50 kg (ali 387 Jugoslovanskih kron za 1 kg). Hmell starejših letnikov pa po 600 — 900 Kč za 50 kg (ali 205 Jugoslovanskih kron za 1 kg). — Savez hmellarsklh društev v Zatcu. vagon oso; pomnoK 478; »T«, % gona 420. Otrobi: baški v papirnatih vre. čah 1 vagon 158. Tendenca nespretne- njena. Beograjska blagovna borza (18. t. m.) Tarščlca: pariteta Sraederevo, promptno, ponudba 330, povpraševanja 320, zaključek 320. Češplle: osmlce, etl-vlrane, franko Valjevo, ponudba 450; stotlnke, etlvlrane, franko Valjevo, po. nudba 400. Zagrebški žitni trg (18. t tn.) Po. stavno vojvodinska postaja notirajo: pšenica (76 — 77 kg) nova 360 — 375, stara 405 — 415, turščica žolta 290 -300, rž (71 — 72 kg) 325 — 335, iečmen za pivovarne stari 325 — 335, za krmo novi 260 — 275, oves stari 320 — 325. moka »0» 650 — 675, »2» 625 — 650, «4» 600 — 625, za knno 200 — 210, otro bi drobni 140 — 160, debeli 200. Tendenca mirna ustaljena. Zagrebški tedenski sejem (18. t ml Dogon srednji. Cene v glavnem nespremenjene. Notirajo za kg žive teže: voli domači L 13.5 — 14. II. 12 — 13, HI. 8 — 9.5, mlada živina 12 — 13, krave I. 11.5 — 12.5, II. 10.5 — 11, teleta I. 16.75 — 18.5, II. 16 — 16.5. IIL 15 — 15.5. bosanska živina L 11 — 12, II. 9 — 10.5, IIL 7 — 8, svinle I. 23 — 24, II. 21.25 -22.5, IIL 20 — 21.25. Krma: seno 62.5 -100, detelja 112.5 — 125, slama 75 ~ 100 Din za 100 kg. Celjski trg (15. t. m.) (lovedlna: v mesnicah I. 27, II. 23.50 — 26, na trg'. I. 25, II. 23, vampi In pljuča 12.50, Jetra In ledvice 22.50. lol 25. Teletlna: I. 25, II. 22 — 23.50. Svinjina: prašlčle meso I. 30, II. 28, slanina 38 — 40, amerlkan-ska mast 36, domača 42, šunka 55, pre kajeno meso 40 — 45. Klobase: hrenov, ke kg 30 — 35, sveže kranjske 50, suh« 75, salami 115. Perutnina: piščanec 20 — 25, kokoš In petelin 25 — 40. raca 30 _ 40, gos 100. Mleko 3.50 — 4, surovo maslo 50, čajno maslo 72, )a|co 1.21 — 1.50. Pijače: vino 13 — 15. noivo 8 -12, pivo 6.50 — 8, žganje 28 — 30. Kruh beli 7.50, črni 6.50. Sadle: marelice 20, črešnje 4 — 5, luščenl orehi 25 — 30. Specerllsko blago: kava Portorfico 68: Santos 48, Rio 44, sladkor v kristalu 25, v kockah 27, riž I. 13.50, U. 7.50, na-mlzno olje 32, bučno 40, testenine 15 21, milo 20 — 22. Moka: »00» 7.40, »0» 7.35, »2» 6.90, »4» 6.40, krušna 5.20, koruzna moka 3.80, zdrob 4.50, ajdova moka 7.50. 2lto: pšenica 480, rž 420, Ječmen 360, oves 400, koruza 340, fižol 550 — 700. Krma: sladko seno 100, polsladko 75, kislo seno in slama 50. Zelenjava: komad glavnate solate 0.50, kg zgodnjega zelja 7.50, karfljola ln špargljl 25, komad ohrovta 1 — 2, koleraba 0.5 — 1.50, kumare 10, grah In fižol v stročju krožnik 1.50, novi krompir 2.25. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (18-1, m.) Pšenica: stara baška, pariteta Zen-ta, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., 5 vagonov 410; baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 2 vagona 410 — 415; baška, 78 — 79 kg, 2 _ 3 odst., 1 vagon 415; baška nova, 78 — 79 kg, 1 — 2 odst., duplikat kasa, 10 vagonov 375 — 387.5; baška nova za avgust, duplikat kasa, 5 vagonov 380. Ječmen: baški, 66 kg, 1.5 vagona 290; baški 64 — 65 kg, 3 vagone 295. Oves: baški, 1.5 vagona 315 — 320. Turščica: baška, promptno, 2.5 vagona 300 — 310; baška bela, 2.5 vagona 317.5; baška, 25 — 30 odst. defektna, 2 vagona 350; ba-natska, 1 vagon 315. Moka: baška »0», oonudba 655: »2». ronudba 650: »5». 1 = Jadranska banka d. d. v Beogradu naznanja, da so pri njej deponirane lastne delnice, ki se bodo po provedenl «re-integracijl kapitala« tržaškega zavoda iz ročile vsem dosedanjim delničarjem Jadransko banke Trst r razmerju 1: L Ta objava je gotovo napredek, dasi manjka podpis. Ker so delnice Jadranske banke Beograd vredne 400 kron vsaj po norai-nalu, bi s tem plačala tukajšnja Jadranska banka k tržaški izgubi 30 milijonov kron. Iz te objave, o koje resničnosti s« dvomi, bi sledilo, da ima tukajšnja banka v portfelju vsaj 75.000 lastnih akcij, to Je njena Izkazana glavnica je neprijetno v dvom postavljena. Dosedaj ee j« čulo, da so emisije delnic uspele, naenkrat pa pride na dan nezdravo dejstvo, ki ga trdi banka sama, da ima v v lastni blagajni 75.000 svojih delnic. Ta stvar postaja bolj in bolj zanimiva. = Posledice poloma Jadranske banke Trstu. Delnice Banke 1 štedione za Primorje, ki so notirale pred 14 dnevi s 150 Din, so padle na zagrebški borzi na 115 Din. Ta zavod poseduje večjo množino delnic Jadranske banke. = Pred Inflacijo novčaole? Beograjsld listi poročajo, da bo imel glavni odboj Narodne banke v soboto sejo, na kateri se bo razpravljalo o dajanju sezonskih izvoznih kreditov v jeseni. Predloženo bo, da se poveča obtok bankovcev v notranjosti, da bi se odpravilo pomanjkanje denarja. Finančni minister dr. Stoja-dinovič bo seji prisostvoval tn bo najbr-že odklonil predlog o povečanju števil* novčanic. = Krediti denarnih zavodov prt Narodni banki na podlagi deviz. Nekoliko zagrebških denarnih zavodov se je obrnilo to dni na finančnega ministra s proS njo, da podvzame potrebne korake, da bi jim Narodna banka stavila potrebne vsote dinarjev na razpolago ▼ Ime kreditov na podlagi tujih deviz. Po ton) predlogu naj bi Narodna banka na pod Ligi 100 funtov šterlingov izdala 75 funtov šterlingov v dinarjih po dnevnem tečaju. Beograjsko »Vreme« poroča k temu, da je finančni minister zavrnil t:i predlog. List pripominja tudi, da prošnja zagrebških bank potrjuje domnevo, da je Zagreb poln tujih deviz in da. mu ne-dostaja domačega denarja. = VeHkl sejem v Beogradu. Kako' poročajo lz Beograda, je beograjska občina odstopila za sejmišče semlJISČe blizu Vajfertove pivovarne. Pripravljalni odbor je Izdela! pravila in bo imel Se ta teden sejo glede nadaljnjih priprav. Izdatki za sejem so preračunani na 20 milijonov, a čisti dobiček na 5 mUijon«« dinarjev. = 20 bilijonov nemških mark v obte ku. V prvem tednu julija je narasel obtok bankovcev v Nemčiji za 2950.7 (»-lliarde na 20.241.8 mlliiarde mark« ljubezenski roman iz najsramotnei-ie dobe Človeške zgodovine. VII. Estevan de Varga«. Nekako enajst let pred popisanimi dogodki je bil Alfonso Mahriaquex, se-viljskl nadškof, imenovan na visoko mesto glavnega takvizitorja v Kastill-«. Ze nekaj časa, še pod gospodstvom njegovih prednikov, si je dajala duška niržnja Spancev proti sv. sodišču z za-jotami, upori in javnimi ugovori. Ne-jtevilne pritožbe so bilo poslane pape-gu v Rim; toda vatikanska podkupljivost to fcraljovska lakomnost na eni !trani ln zločinski verski fanatizem, iBbltna vladoželjnost ter tudi maščevalnost nad vsakršno opozicijo na dru-pi strani so pokopale vse pritožbe. Papež in vladarji so ostali gluhi napram vsem obupnim tožbam narodov. Inkvizicija je divjala dalje, pokrila (Španijo z grmadami, trebila po mestih ln vaseh, morila može, žene, mladeniče in mladenke. Poljem so vzeli roke, H so jih obdelovale, obrtnikom strokovnjake in iz bogate viteške zemlje, U je ljubila umetnosti, svobodo in Bla ro, »o napravili ogromne grobnice, sramotno areno, v kateri so ljudje pogi-njali brez borbe, v kateri so zločinske roke skrunile najčistejša čela, ako je tako ukazal gnusni despot, ki je nosil krono iz plamena ta žezlo iz železa. A dočim je podla kraljeva politika dopuščala iz egoizma ln strahopetnosti pred Rimom vse t« zločine, so se dvigali plemeniti Spanci s srcem, polnim hrabrosti ta požrtvovalne ljubezni za svobodo proti vnebovpijofiim krivič-oostim inkvizicijskega sodišča. Med junaškimi branite,lji človeških Kvic je bilo mnogo plemenitih Kasti-icev, škofov ta članov kastiljansko ga državnega sveta. Toda odpor ni bil organiziran ter se je obračal zato le proti posameznim preveč predrznim in-kvlzltorjcm. Pred 20 leti je bil colo kralj Filip I. prislljer. odstaviti velike ga takvizltorja Desa ta njegovega po magafia Lusera, kordovanskega takvizitorja, ki sta v svoji zverski okrutno sti proglašala za krive prav vse obto žence. Kadar je kakšna Irfov inkvizicijo sredi strašnega mučenja ta napol mrtva priznala vse, V.nr so od nje zahtevali ter kazala kosanje ta se podredila vsakršnemu ponižanju, kl so ga ji naložili, bi bilo moralo inkvizicijsko sodišče obtoženca kaznovati le z globo. Toda grabežljiva Desa ta Luser sta celo v takih slučajih razsodila, da jo priznanje neiskreno ta kesanje laž-njivo. In celo take žrtve so po grozovitih mukah sežigall na grmadah ali jih obsojali na dosmrtno ječo; vse imetje pa so jim zaplenjali ter ga razdeljevali med cerkev ln vladarja. Mod odličnimi Španci, ki so Inkvizicijo mrzill, je bil tudi mlad Estevan de Vargas. Bil je potomec slavne stare mavrske obitelji, kl pa se je še pred osvobojonjem Granftde prostovoljno pokristjanila. Njegov oče, član kastlljanskega sveta, je pomagal s hrabrim odporom leta 1502. ustaviti besnenje nesramnega Luser ja proti kordovanskim prebivalcem. Kakor oče, je bil tudi mladi Estevan de Vargas ognjevit ta strasten, poleg toga pa tudi kot človek iep mož. Lice mu je bil > navadno mrko in tuino, a njegove črne oči so se čudovito posvetile pri vsakem duševnem razburjenju. Imel je visok Btaa, črne bujne laso ta v vedenju je kazal vse odlike člana obiteljl plemiške kulture. Estovan je bil katolik, ki je svoje življenje urejal strogo po čisti Kristusovi morali. Njegova filozofija je imeli dve načeli: dobrosrčnost ta lepoto. Njemu je bil Bog izraz najvišje usmiljenosti in dobrote napram grešnikom ta ljubeč oče napram vsem dobrim ta plemenitim bitjom. Zato ni čudno, da k* je osvojil Estevan srca dekleta, kakršna je bila Dolores. Njuni duši s ta si bili sorodni. Kakor Estevan je tudi Dolores mrzila vsako pretvarjanje, vsako hinavščlno in laž. Zato sta bila oba enaka protlv-nika inkvizicije ta takvizltorja Petra Arbuesa. Opctovano iu je gubornator svaril, naj bosta previdna v svojih besedah ta dejanjih, da ne spravita v nesrečo sebe ta njega. Poslušala sta ga ln se zatajevala kolikor mogoče. Toaa mladost je Iskrena, ln vsemu mestu je bilo znano, da sta pripravljena, čim nreje ostavlti domovino. vm. Manofina. Manrtamlento je čakal svoje Slane. Sedeč na zvrnjenem stebru je prešteval dve pesti dublonov. Hipoma jo vzkliknil: Manofina! Kakor zmerom prvi na mestu. Don Estevan de Vargas .je torej —?« »Zdrav to svoboden, kakor midva,« je dejal guapo, ki se je držal pod pazduho lepe Culevrlne •Sveti Ivan!« jo viknll glavar. »mar ga nisi našel? — ali ti le ušel?« »Ne, imel sem ga pred seboj ... borila sva se. Mojstrski borileo je ta vrli plemič, a . . .» »Taka sramota! Razorožil te je . . . pobegniti si moral?« j« strmel glavar in vznemirjen poskočil. »Nikakor ne. Promtelil sem si: nočem ga ubiti! Ubijal ne bom sploh več in tu vračam aro, ki sem jo prejel. Ilkratu javljam, da izstopam iz te bratovščine.« »Tristo vragov, mar si zblaznel, Manofina?« Be je zadri glavar. »Nisem blazen, nego som čisto zdravih možganov,« je odvrnil guapo, »Toda ta obrt se mi ie pristudila. Plačan morileo nočem biti več. Naj nosi vsak zase svojo kožo na trg! SIcer pa sta Estevan ta Dolores ena duša ln eno srce. Ako smo rešili Dolores, ne morem pogubljati Estevanal Tudi v naših nožih mora biti nekaj doslednosti.« »Nam ni5 mari doslednost ali nedo-Blodnoat!« se je drl Mandamlento. »Nam gre za zaslužek ln za čsat! Odgovornost nosijo naročniki.« »S tem so ne strinjam več ta prav zato Izstopam,« Je izjavil ponovno Manofina. »A kaj praviš ti, Culevrina?« s« je obrnil glavar k dekletu. »Tudi jaz izstopam iz bratovščine ž njim vred,« je odgovorila Culevrina ta bo držala ljubimca. »Sam satan vaju je obsedel!« je godrnjal glavar. »Izdajalca! Izdajalca sta!« Medtem so prihajali od vseh strani guapl, chivatl, kobertere, serene ta razna sodrga. »Kaj to pomeni?« so vzklikali. »Kdo je Izdajalec?« »Tale-dva,« Je odgovoril Mandamlento; tale-dva najvažnejšega naročila nista Izvršila te» Izstopata celo iz naše družbe. Nesreča in sramota! Nesreča, ker izgubljamo dva mojstra, — sramota, kor smo Izgubili svoj sloves poštonjakov ln mož-besed. Kaj poreče zdaj plemenita gospoda o naši Gardu-niji? Kaj si bo mislila duhovščina, naši naročniki? Kaj store poslej domini-kancl, ki so nam polnili žepe z duhlo-ni? — Po vsi Andaluziji na,s hodo imeli za sleparje ln neznačajne šeme! Primerjali nas bodo z alguasili (redarji), ki so plačani, da love lopove, a zapirajo samo poštenjake, ali s fratri, ki groze s peklom in hudičem, a ne verujejo sploh ničesar ... O tovariSI,« se je razgreval glavar nad lastnimi besedami vedno huje, »ali si morete predstavljati, kako se raztogoti gospod inkvizitor, ko zve, da Estevan de Vargas še živi? Gotovo je, da Izgubimo njegovo vsemogočno pokroviteljstvo, familiari nas polove in pozapro ter večinoma pomor6. O Manofina, posledice tvojega dojanja so lahko za nas vse naravnost strašne! Premisli se In prekllčl kar si mi rekel!« Tolpe se je polastila največja razburjenost. Vse je kričalo na Manofino: »Prekliči! Saj nisi noreči Ne smeš iti od nas! No bodi izdajaloel« Kar sem rekel, smn rekel!« je odgovarjal guapo. Vse zaman . . . midva odhajava,« je odgovorila Culevrina. Izdajalec si! Fej te bodli« je zakričal mlad guapo. Nisem,« je dejal Manofina. »Denar sem vrnil . . . naročila pa nisem izvršil, ker mi Je omrzelo ta ne maram več vaše družbo. Pošteno iu odkrito se odrekam vseh časti, pravic ln zaslužka. In s tem je opravljeno vse med nami.« »A mi te poprej še kaznujemo!« s« jc drl mladi guapo. »Na razpolago som vam. Kar kaznujte me! —1 Toda onemu, ki se me hoče lotiti, svetujem, naj Be poprej iz-povo ln skesa svojih grehov. Ker pri kraljevi bradi prisegam, zdravih kosti ne odnesol« Manofina je prijel xa roč svojega bodala ln tndi Culevrina je sogla v svoj žep. Pripravljena sta bila na vse. Toda nihče se ni upal začeti boja. Le mladi fuapo je stopil prav blizu Manoftae hi zustll z najdrznejšim roganjem bese-dico: »Strahopetool« A že v naslednjem'trenotku je mkvft guapo strmoglavil na tla. Manofina mu e izpodnesel noge in ga pahnil hkratu daleč od sebe. Takoj je zabliskalo v zraku dvajset bodal. A Manofina si je že ovil levico s svojim plaščem in vihtel v deBnlei dolg nož. Istočasno se je Culevrina oprla s hrbtom ob Manofinin hrbet, si takisto o vila levico s svojo mantiljo in z bodalom v desnici čakala žarečih oči, kdo ji naskoči fanta zahrbtno. Toda nihče se ni premaknil. Le mla. di guapo so je preklinjajo in ves besen pobiral s tal ter se nato kakor stekel volk zaletel proti Manoflni. Toda na splošno Iznenadenje »e je znova zakotalil po tleh. Dovolj!« jo viknil glavar. »Taka borba jo za izkušenega guapa nedostojna. Manofina, ne morem dvomiti, da daš začetniku moško zadoščenje.« Vsakoršno, ako ga želi! Toda po pravilih!« jo dejal Manofina. »A Culevrina ti hoče pomagati!« »o ugovarjali tovariši. »Culevrina bo mirovala,« je reko! guapo. »Najin račun poravnava lahko siuna.« »Stran tovariši! Vsi noži v nožnice'. • je zapovedal Mandamionto. Družba se je stisnila k stenam, na sredo dvorane pa sta stopila borilej. Primerjala sta svoja noža, ali sta popolnoma Iste dol žine in moči, si skrbnoje ovlla levici In se postavila s skrčeno desno ta na tegnjeno levo nogo v primerni oddalje nosti nasproti. V tisti dobi so v Španiji tudi ljudj« is najnižjih slojev, izmečok ljudstva, tatovi, razbojniki in bivši kaznjenci v borbah kazali toliko poštenost in viteško velikodušnost, da bi človek strmel. Menda nI primera, da bi tak človek ranil nasprotnika, ki je izjavil, da se ne more ali noče boriti ve?. Zgodilo se je, da je ostal borilec brez ovite levice; nasprotnik je razparal svoj plaSČ in odstopil tokmecu polovico; ako se je smatral močnejšega, pa mu je vrgel celo vos Bvoj plašč in se branil :iam r, neovito roko. (Dalje prihodnftS.) Priporočamo knjigo Dr. Jos. Tičar, Nalezljive bolezni. Opiai važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov, S slikami Gena s poštnino vred 20 Din 50 p. HaroBa se pri Tiskovni zadrugi y Ljubljani, Prešernoia ulica 84. s so o» sa »a asa ae eh mo aa on na on na ■ lanmi POBTIsA v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. | Trgovci dobijo primeren popust. Zastopniki se iščejo. J Prodajni urad Portlandskega cementa, Ljubljano, Dunajska cesta 31. in«« B283 Lesni strokovnjak z velikim krogom dobrih odjemalcev in najboljšimi referencami išče zastopstvo sposobnih dobaviteljev. Posebno za tekoče večje postavke drv za kurjavo, namenjenih v Švico. 3796 Ponudbe po;! IH 33S1 na 5ciiwe!zRP flnnonzsn 3.- B. St., Ballen. KcIof lioče sposn&ti mesta in kraje v Hrvatski, Bosni, Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji itd., naj naroči Zemljepisni pregled. II. del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tudi zemljevid, podroben popis našo države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Naroča sa pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Na dan 27. jufa ove godine w IS časova prfje podne održače se u kancelariji Intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani druga lavna lasmena licitacija za nabavku i isporuku intendantskom slaga-Lištu u Ljubljani 6000 kilograma čisteg, pšeničnog, belog brašna tipa „0" po uslovima, koji se mogu videti svakog dana u kancelariji pomenute intendanture. Kaucija 5 °/0 polaže se na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani u gotovom novcu ili vrednostnim pa-plrlma po čl. 88. zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije. Iz hancelarije intendanture tank divizijske oblasti E. broj 11.020 dne 16. jula 1923. godine u Ljubljani. Delniška glavnica Din 50,000,000'- in rezerve preko Din 12,500.000'- Podrnžsiices Beograd, Bjeiovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Saraievo, Sombor, Sušak, Sibenik, Šabec, Vršac, Wien Ekspoziture t Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d, d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35. Izvriuje vse bančne posle najkulantneje. 40 Kamnvtm imo ■ tmk mw m tmrato 00 »««• *-, «wto melo. se sprejme takoj. — Ponudbe pod «Kranj 119* na upr. »Jutra*. 6188 UCENBC 6180 /.». trgovino mešanega blaga, * dobrimi lolakiml ia-iiričerall, pošten In idrar, m »prejme m takoj. — St Oriveo. trgovina mešanega blaga, Ormot ob _Dr* rt_ TOVARNA reffle podjetje, ban&d ar vod, kl hoče Imeti pridnega. zmotnega uradnika, knjigovodjo - korespondenta več Jezikov, naj Izvoli pisati upravi »Jutra* pod »Stalno mesto*. Nastop takoj. 6168 UPOKOJEN 6146 DRŽAVNI URADNIK S4 let star, zmožen slovenščine. nemščine ter deloma Italijanščine, išče primerne službe, tudi na det»11 Ponudbe pod »Upokojenec* na podr. »Jutra*, Maribor. DEČEK 6284 petnajstletni, močan. I« nekoliko vajen tolarskega dela ter ima posebno veselje In spretnost r tej stroki IMe mesta kot učenec. Naslov: Anton Plaveo, LoperHoe, potu Ormož. PBRFEKTNA KUHARICA srednje starosti s večletnimi Izpričevali, Uče mesto k bolj« družini; gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Poštena* na podr. »Jutra*, Oelje. 6282 BLBKTRO - MEHANIK vešč slovenskega, erbo-hrratakega. nemškega in deloma italijanskega jezika. liče primerne iluibe. Sel bi eventualno kot skladiščnik, vajen Je tndi pt sarnišklh poslov. Cenj. ponudbe na upr. »Jutra* pod r Elektrotehnik*. 6224 TRGOVSKI POMOČNIK vojaščine pro«, IMe mesta r trgovini spooerije, dellkatese ali mešanega blaga. Kedektira tudi na mesto skladiščnika. — Ponudbo aprejma ln naelov pove upr. »Jutra* pod »Za. neelljv pomočnik*. 6328 ZEI8TRIEDBR šestkratna povečava. • fu-teralom, skoraj nor, prodam ta 600 Din. NmIov. »Ltooa 947* poštnoležeče, Jurklošter pri Laikem. OOSTILNI8KI 6186 ŠTEDILNIK brez kahelj, 160X116 cm. ▼ rabljenem stanja. te kn-pL Ponudbe na spravo »Jutra* pod »Štedilnik št. 6165*. DVA ČEVLJARSKA 8TR0JA naprodaj. Jernej Kajak, čevlju, Blorenjgndeo. 6810 I.OV8K1 PES 688* samica. 6 mesecev star, naprodaj. Velkavrh. Kole-drorska nllea UAL PAPIRNATE VREČE dobro ob rut Jene. kupim. Valjčni mlin Weinberger, Zagorje. 1162 MOTORNO KOLO D. K. W„ močnejša tip«, prod«. Naator pore npr. »Jutra*. 6889 PSA 6887 M« aH taksa. Otte kjri, starega do 1 leta. kupim. Kdor proda, naj se Javi ml naelov: Rustanovič, Koroška Bela. Javomlk. VENTILATOR električni, 80 do 60 em premera, dobro ohranjen tn delujoč, kupimo. Natančne ponudbe na »poštni predal It. 44, Ljubljana. 6826 KLAVIR 6881 črni kratek, zelo dobro ohranjen, se proda. Nsakrr por« npr. »Jutra*. TRGOVSKA H18A dobroldočo pekarijo r" Industrijskem mesta Sloveniji naprodaj. Ozira se samo na kapitalistične re-flektante. Ponudbe naj m poli jo to na npr. »Jutra* pod »Trgovska htta*. 6142 NAJUGODNEJŠA PRILIKA sa ttaJrap drv. Vsled pomanjkanja proatora oddajam po znatno znižani ceni drva. trda In mehka (od rezki od žage in parket) r vsaki množini. Pri večjem naročilu se dostavijo drva tudi na dom. — Iran Slika, tovarna parket In parna laga. Ljubljana. Metelkova ulioa 4, tetefon it. S44. 8271 .»LACILNI NATAKAR ki govori 7 jezikov, Išče mesto. Cenj. ponudbe na npr. »Jutra* pod »Stra-nae>. 6214 NATAKARICA Izvežbana, Išče službe, najraje r kakem letovišču ali r Ljubljani. Gre tudi v kavarno. Cenj. ponudbe ood »Poštena 9798* na upr. »Jutra*. 6202 MESTA UČENKE v kaki trgovini, išče 151et-ua deklica z zadostno šolsko izobrazbo. Imeti bi mo-ala stanovanje ln hrano in bi opravljala tudi druga dela. Ponudbe pod »Učenka* na upr. »Jutra*. 6326 SLUŽBO PODURADNIKA ali sluge iščem. Imam izpit za nižje obrtne šole, znam slovenski, hrvatski, nem škl, govorim prav dobro italijansko. Najraje v kak! banki, tudi kavcijo lahko položim. Naslov pri upravi »Jutra*. 6888 ™ VRSTNI KROCLMČgtA: »ECMUTEEE NOVOSTI 1-ffCREC (1V&&3ANA B4LAČA □♦KRHD.BK- LEPA VILA s vrtom pod ugodnimi pogoji naprodaj. Informacije samo r nedeljo 21 t. m. ob t. ul popoldne r Ptuju, Ljutomerska oesta K. 6188 ENODRUŽINSKA HISA nora. t vrtom, vodovod r hI H, stanovanje L septembra pro«to, se proda. Več se poizve r RibnUU allei št §0L Nori Vodmat. 6828 DVODRUŽINSKA HISA s vrtom, se radi preselitve proda. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje posostnlk. Maribor, Kejžar jeva mlloa 28. 6816 KUPIM BBTVN1CO ali lokal, ali zamenjam stanovanje r Celju a dobroldočo brivnloo. Posredovanje plačam. Naalort Odvetnik Rakun, Celja. 6288 TROOVINA 6888 Z mešanim blagom, zelo dobroldoča, r lepem krajo. M odda. Takoj potreben kapital 40.000 Din. — Posebno ugodno sa mlajšega samca. Ponudbe na npr. cJntra* pod »Redka prilika*. VELIKA GOSTILNA s velikim dvoriščem, krasne kleti, veliki salon, 8ez 1000 kvadratnih metrov notranjega proeton. aa v tako obrt ad tovarno pripraven, M uradi bolezni sa 10 milijonov kron proda. Plamene ponudbe pod »Deset mllltooov* na podr. »Jutra*, Maribor. 6161 71 BEOGRAJSKI TROOVEC akademsko izobražen, 86 let stvar, rojen v Vojvodini, premožen. IMe znanja r Sloveniji r svrho ženitve s Inteligentnim, do-padljlrlm dekletom ali vdoro t odgovarjajočo dota SBko ln pisma poslati na Itfro: «U medju-sobnom razumevanju je sreča* na npr. »Jutra*. 6197 KATERI GOSPOD bi Ml voljen odzvati M simpatični gospodični. Nemško govoreči, tudi stanju gospodje Imajo prednost Pisma poslati pod »Mlada Stajerka* na upr. »Jutra*. 6819 KJBf 6297 tista Je derojka. Id offl upirala Js r m*. Tam doli r Skorji Loki. na veselici sokolski. Vljudno prosi se našlo vček poslati pod «Ju-trovekl drorček* na npr. »Jutra*. MLAD POSESTNIK ee želi r svrho tonit ve seznaniti s gospodično ali vdovo s posestvom. — Ponudbe na podr. »Jutra*, Maribor pod »Mlad po-leetnlk*. 6816 KAMAOlfURI Duševno osumljeni gospod, želi koroa pondenčnoga znanja (slovensko ali nemško) z visoko naobraieno damo r ivrho zbllžanja medsebojnih duševnih stikov. Ponudbe pod »Rosenkreu-ter*. na npr. »Jutra*. 6276 MLAD OROŽNIK se želi r rvriio ženitve seznaniti z 20 do 26 let staro gospodično lz poštene pro testanske obitelji. Ce mogoče s pohištvom In nekoliko dote. Tndi rdo četudi a lirljenjem. Oe misliš resno, oglasi se pod »Mladenka r obupu 227* na npr. »Jutra*. 6208 IMBTNIK dobrooosnlh podjetij In lepega posestva, ogleden In vsestransko priljubljen, vdoreo brez otrok, 86 let star, bi vsled nastalih razmer rad povečal podjetje ln »s preselil T drag kraj. Zelo dobrosrčen in ljubeznjfr želi znanja % foeploo aH rtoro, St toMI i otrokom, idrar« In do-1 bre nararet z večjim pre- j motenjem «11 posestvom r svrho takojšnje ženitve. — Resne, neanonlmne ponudbe Je nasloviti »Misterija liv-ljenja* na upr. »Jutra*. KOMET 6061 Je najbollše, najcenejše tekoče čistilo ta parkete ln llnoleum. Domač proizvod, brez duha. Otročje lahko delo In minimalna poraba. Dobi se r vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga Aleksander Wlslak. LJubljana. Gospoeretska eesta. MIŠJI TIFUS — BACILI so najboljto sredstvo sa pokončavanje hišnih mlšl, podgan In poljskih mi K. Dobiva se r lekarni P. Karelt, Gosposvettka eesta t LJublJonL 6011 KDOR POSODI ____ou ln posestniku 40.000 Din proti vknjitbi, mo plačam visoke obresti. Cenj. ponudb« pod »Kredit* na npr. »Jutra*. 6S17 NOŽNA STRUŽNICA se zamenja u trausmlsij-sko stružnico. Ponudbe na: Aoto-Florjan81& Ljubljana. 8317 KAKO NAROČIŠ »Mali oglas* »Jutra*? — V pismo napiši kdaj, kolikokrat In kaj želiš, da se tlaka kot Troj »MALI OGLAS*. Za prvih 20 besed tega oglasa moraš na-prej poslati 6 Din, za rovko besedo od dvajset« naprej pa 60 par. Lahko plačal tudi r znamkah, ki Jih priložil pismu. Dopisnico mesto pisma ptfi, 6e pošlje! Istočasno po položnici denar. Naslov r vseh slučajih: Uprava »Jutra* f LJubljani. — Ker prihaja na »Male oglase* »Jutra* navadno veliko ponudb, Je najbolj pripravno, Ae navedel r svojem oglasu natančen naslov, na katerega TI naj pošiljajo ponudbe. ENONADSTROPNO HI 80 na prometnem krajo, električna rassretljara in pitna roda r hi It, prodam. Oena po dogorora. Naslov se poli v« r npr. cjntra*. 6288 PRODAM HI80 popolnoma noro (rilo), varen pol orala zemljišča, takoj. Oddaljenost pol ure od Celja, leži na Jako lepem prostoru. Poizve se pri brivca in iasničarju Koštomaju r Celju. 6296 ZICNE MREŽE za ograje vrtov, drevesnic, kurjih dvorišč, preprežke oken ln lin, vsakovrstne žične tkanine lz železne, pocinkane ln medne žtoe za tehnično ln industrijsko uporabo ter elastične posteljne mreže na lesenem okvirju različnih velikosti izdeluje in priporoča: Evgen Ivane, tovarna ličnih tkanin in pletenin, Sodražiea, Dolenjsko. 8286 POSESTVO NAPRODAJ r Izmeri 6 oralov zemlje, njive, travnika in ladonos-nika. Hiša ln gospodarsko poslopje, vse r dobrem stanju, ob okrajni eestl, 20 minut od kolodvora St. Jurij. Cena se izve pri Anton Leskovšek, St Jurij ob Juž. železnici 84. 6! TRGOVSKI POMOČNIK ,nlad, agtlen, vešč mešane stroke, želi menjati sedanje mesto. Naslov pove upr. »Jutra* pod šifro »Agllna moč*. 0809 RAZNIH VREČ uporabnih za embalažo, se proda r večjih mnotinah. Istotam se proda konjska oprema ln skoro nor za-pravljlvček za 8000 Din. Naelov v upr. »Jutra*. 6208 EKVIPAŽO konje, prvovrstne vozove, oprava sedla, gosposka ln damska. prodam. Naslov pove upr. »Jutra*. 6174 MEBLOVANO SOBO v oentru, s posebnim vhodom. po možnosti s hrano, išče boljši gospod. Pismene ponudbe na upr. »Jutra* pod »Goepod*. 6279 SV Ml GOBt o 7ANK1 DAGNINO -CILJI.. L^/kov^J Več železnih oken N proda v velikosti 860x160. Ključavničarstvo JOS. WEIBL Slo mikov* ulica 4. Sprejme te 8877 icarsD NA STANOVANJE In hrano se sprejme gospod takoj. 8oba s posebnim vhodom. Poizve ae v npr. »Jutra*. 6847 ČEVLJARSKI 6311 PRIKROJEVALEC soliden, vesten delavec, vešč tudi najfinejšega dela. se sprejme. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Josip Peganc, Laško. GOSPODIČNA 6813 srednjih let, želi službo za gospodinjo v mestu ali ua deželi. Ponudbe na Marija Bratuša, Studence pri Mariboru, Pobrebžju 7. t- ZACETNICA Išče službo. Zna slovensko nI nemško stenografijo, strojepisje. Absolvirala je meščansko šolo in knjigovodski tečaj. Ponudbe pod »Začetnica* na podružnico »Jutra*, Maribor. 6812 DVOJE NATAKARIC donašalk, se sprejme v restavracij na glavnem kolodvoru v Liubliani. 6818 KLUB-OARNITURE dlrane. otomane. žimnice in drugo pohištvo naj :ene-je pri Erman & Arhar, mizarstvo, St Vid pri Ljubljani 4. 6961 MOTOCIKL 4 HP., z 2 prestavama, v brezhibnem stanju, se zaradi odpotovanja po jako ugodni ceni proda. Naelov v upr. »Jutra*. 6278 STANOVANJB zamenjam z dvema sobama ln kuhinjo na prometnem kraju r Trbovljah, posebno pripravna za obrtnike, z enakim stanovanjem r kakem trgu ali večjem kraju. Naslov pove upr. »Jutra*. 6291 k strojnemu oddelku za kekse. Ponudbe s prepisom izpričeval je poslati na tvornico keksa A. Vldlo, Jesenice, Gorenjsko. Razglas. Občina Sv. Pavel pri Preboldu odda svojo gostilno In mesarijo sa dobo treh let v aaknp s 1. februarjem 1924. i enonadstropno hišo, vrtom, mesnico, ledenico, hlevi itd. Gostilna je tik farne cerkve, ob okrajni cesti, t živahnem ln prometnem kraju, pol nre od kolodvora, i električno razsvetljavo. — Ofertalne ponudbe se sprejemajo do 15. avgusta 1923. Natančnejl pogoji se zvedo vsak ponedeljek ali četrtek pri županstvu. 8879 p Pristni, navavnl g i malinov sok § — § H ■ sladkorjem vkuhan m e | po 21 dinarjev za kg | i nudi lekarna dr. O. PIOCOLI t S 5 Ljubljani, Dunajska o«rta. g Si inrnmimiiiTmninmfmmiimiiituraininif ii ii itmnniuS H Ali ste že poslali na- 0 l roCnlno za »Jutro" l Objave X Pokorska slava 14. artBeriJsk«« polka. Komandant 16. artilerijskega. ^ ka r LJubljani se tam potom najtoptgj, zahvaljuje vsem p. t gostom (gosp^i za poslane čestitke za pukovtko sUtj dne 6. junija 1928, ta Je sromlcskl ^ ko so baterije tega polka prmrat »topi. le na »Ooaposvetako polje* prilikom ^ roške ofenzive 1919. lota. Posebno pa rata najlskrenejšo zahvalo aledsein p. t gospodom (gospem), ki »o r doki, Iskrene simpatije napram naši hrabri voj, ski blagovolili poslati darila r doosrja, oziroma naturall)^ sa poboljšan je hranj vojakom ln to: ravnateljstvu tovorni »Globus* na Vrhniki, g. Petni Btepicu, g. Ivano Knezu. g. Dimitriji Markovi^ ravnateljstva pivovarne »Union*, goip, Franca Krapeta. g. Iranu Ujovion, j, Francu Ravnikarju, g. B«rti KobaL j. dr. Edo Slajmaijo, g. dr. Ota Fettioh«, rsl r LJubljani. X Kranjska podružnica & P. D. otvori ▼ nedeljo do« 28. Julija 1988 nor« zgrajene prostora v Valvasorjevi kofi, Dopoldne blagoslovljen)« norih protto, ror, popoldne proata planinska zaban, Za jedi In pljate kar najbolj*« praska ljeno, radar prosi odbor p. n. posetolli naj prlneMjo po 1 kossroo t seboj. X Prostovoljno gasilno dru Uro Tkal. nlc« ▼ Prebolda (Sar. doilna) obhaja I«, to« svojo 60-letnkjo ter namerava isto rveSano proslaviti. Slavnost se rrH di, 26. avgusta 1928, na kar rti bližnja in daljnja društva le danes opozarjamo, tn prosimo, da m pri arojlh prireditvah u našo slaroost ozirajo. X Oospodlnje, U «o Imele dijake a stanovanja, opozarjamo, da rabi Udri. len Je jugoslovanskega nčiteljstra za dat re od 4. do S. argosta 1988 ved prao 61U proti plačila za učitelje in nSteljl« kl pridejo na kongres Jogosloranskep uči tel jetra r LJubljani. Prenočišča ji prijariti r pislarnl Udruženja JugosL nff,-teljstra r LJubljani, USHelJska tiskam L nadstropje i navedbo, koliko sob Ii koliko postelj je na razpolago. X Klub trgov»Jdth akademikov v LJ» bi Jani sporoča trojim Sanom, It M a me ravan* poučna ekskurzija r Srbijo vrti početkom airgnsta. 01aij(ee), h m nameravajo potovanja udeležiti, posebno oni, U »o pripravljeni sprejeti r t« svrho Izdane nabiralne pole, naj te takoj jarljo. Prijar« sprejema In dajt »rent pojasnila Franjo Zalar, Reeljera ettu It 26, H nadstr. X Oddaja novega kopališča In bafttt ob Ljubljanici v najem. Mestna občili! ljubljanska bo oddala novozgrajeno kopališče ob LJobljanlol poleg Ižanske e» ste r najem najviijsma ponudnika. Ponudbe to vložiti zapečaten« do dne 25. julija opoldne pri mestnem goepodarskan uradu In morajo obsegati: vse poduk? tn dokazila o oeebi prosilčerl posebno glede domovinstva, neoporečnosti ln u-posobljenostt Dalje rodbinske in premo-lenjske razmere ter končno najemnim z označbo karoije, katero bi pred pravu mom treba založiti Mestna občina si pri drži pravico oddati kopališče v najem tu di drugemu ln ne najvišjemu ponudniki Prevzem se fana Izvršiti koncem julij) 1928. Zajedno bo oddala r tem kopalilČJ bufet lastnika gostilniške in krčmarik? koncesije ali pa onemu, ki si bo preskr bel tako koncesijo r zakup. Pogoji, ka kor pri oddaji kopališča. Pripominja pt se, da se lahko odda kopališče ln pa bii-fet eni In isti osebi r zakup. X Pozabljen je bil dne 8. julija nraf it lisičje kože, vredon okrog 2000 kron r vlaku, ki pelje lz Rogatca na Grobehc ob 12.16. Odda se naj proti nagradi g«' spe Anici Zda.no, Kozje, Štajersko. X Našla ee Je v LJubljani zlata zapestnica. Dobi se pri Podgornlkn (poštno ravnateljstvo) v dopoldanskih urat. X Izgubljena Oseba, ki Je našla v nedeljo dne 16. julija v gostilni pri »Kovaču* r Tomačevem klobuk, te prosi, di ga prinese nazaj na lice mesta, za k&t dobi nagrado. V. K. BANJA dobro ohranjena, lesena, t železnimi obroči, se proda. Pripravna je za kopanje in pranje. Poizve se Doktor Zarnikova ulioa 9/II., desno. 6269 KDOR RABI 6286 7% državno Investicijsko posojilo za kavcijo ali kaj sličnega, ga prodam po kurzn Din 100:80. Naslov oove upr. »Jutra*,- VELIKI LOKAL pripraven za kavarno, gostilno. restavracijo ali za trgovino, s stanovanjem ali brez stanovanja, se odda za več let. Ponudbe na Franjo Korent, Maribor. Smetanova ulioa 48. 8618 LOKAL 6271 v sredini Ljubljane, se zamenja za stanovanje. Ponudbe z označbo sob In ullee na upr. »Jutra* pod »Zamena*. GOSTILNO 6287 na prometnem kraju vzame v najem in položi kavcijo zakonski par brez otrok. Mož je obrtnik. Naslov v unr »Jutra*. { C f } 1 ■ f 1 f ! I i l Sienkiewiczevi romani v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki Se izhaja ▼ snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman u „Z ognjeni in meceni katerega dve slovenski izdaji sta bili Se davno razprodani. Vsak snopič velja s poBtnlno vred 9 Din. Do sedaj je izSlo osem snopičev. Naročniki naj poSiljajo naročnino in naj se priglašajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54« \s\ f f M T8 Vft S' P" ■ i li. Vi laJ W MOŽ POD POSTELJO. Pravi oa ima navadno oči zavrtane, gedaj pa so sodno počitnice, iti Pravica jo na obe oči zaspala. Le na slavni številki 28. se £e vršijo turneji in dvoboji in se reparira čast. če prideš tako-lo okrog poldneva tjj, — joj, kako soparno! Vzduh je fioln izpariri vseh jutranjih obiskovalcev in čisto natančno ti pove nos, koliko parov box-calf ali drugih čevljov jo korakalo po trnjevih potih Kasti. Vos je pri tem najhuje užaljen in ne >iajde nič pravice, dokler ne pobegne jdtod. fudi včeraj opoldne — koliko lepšo p v Lazah, na Jožici ali celo v Bohinju! Vroče je bilo, bogme. In gospa Dolinarjeva si je popravljala izrezek ••voje bluze, da dobi nekaj več zraka. Gospa Dolinarjeva jo vsa rdeča v lice, n si naglo pahlja olajšiini hlad. Okna ■o odprta, skozi nje prihaja s prašne ceste peklenska vročina. Po sodnikovih licah polzi znoj, zapisnikar belo jjeda. Le obtoži teljica Bregarjeva je menda zadovoljna. Neprestano govori in kuri svojemu temperamentu. Bregarica je 8e brhka, tako nekako med 25 in 45 leti. Natančno nisem slišal. Zapisnikarju je povedala te podatke bolj notlho. Pravzaprav sitna reč, katero treba irediti. Bregarica je vdova. Pa se fuje, da so jo sosede zalotilo. Vrata ie pozabila zakleniti iu oni tuji moža kar, ki je bil na obisku, je baje naglo ilezel pod posteljo, da so se videlo le njegove bole nogavice in rjavi čevlji Gospa Dolinarjeva je tudi nekaj vedela o tej stvari. Sodnikovi poskusi na poravnavo so potekli zato brezuspešno. »Poravnam se naj! Seveda! Od moževe smrti sem vdova, samo vdova! ;2enska je rekla: »Udola«). Vedno le vdova!» —• »Joj, kako je občutljiva! Jenske vendar rečemo marsikaj! Bolj hi se morale razumeti med seboj!» -Da, sedaj govorite tako! Pa ste ga li videli pod mojo posteljo? Niste ga! In če bl ga bili, kaj vas pa briga! Sa iadi jaz molčim, kadar . . .« Sodnik: • Včeraj smo imeli 28 stopinj. Danes še več. Kaj pravite, Bregarjeva?, Dolina rica: »Gospa Bregarica, niste me prav razumeli . . .» Bregarica: »Jej, jej, seseda, če bi, pravim, če bi, ali bi potem iu pustila vrata odklenjena?« Sodnik No, seveda ne. Kdor nima drugih -krhi . . . Kaj naj vam rečem?« Bregarica: »Povejte Dolinarici, da možakar ni bil pod mojo poste!!o!» Sodnik: »Se veda ne! Sploh ga ni videla!« Itd. Vsi kimajo veselo. Dolinarica izjavi, da ne veruje, da bi bil neznanec pod poste o, Bregarica je zadovoljna, sodnik in apisnikar tudi. Odvetnika iz previd nosti nista odprla ust. Popoldne smo bili vsi v Lazah. le neznanca ni bilo, finega, za katerega smo sporazumno ugotovili, da ni bil pod posteljo. H. H m * Kralj in kraljica dospeta danes na Bled. Kakor nam poročajo iz Beograda, sta včeraj popoldne kralj in kraljica odpotovala na Bled. Dvorski vlak prispe v Ljubljano danes zjutraj nkrog osmo uro ter vozi od tu do Lesc, odkoder se kralj in kraljica v avtomobilu odpeljeta v vilo »Suvo-bor«. Oficijelni sprejemi se nikjer ne vršijo. PaSld v Parizu. Kakor smo že ja-rili, potuje gosp. Pašič koncem mesena julija v Pariz. Iz Beograda poročajo, da je njegovo potovanje v zvezi s pripravami za slavnostni sprejem naše kraljevske dvojice v Parizu. * Spomenik Franu Mnlgaju. Dne maja prihodnjega leta poteče pet let, kar je na koroški fronti padel Fran Mal ga j, hrabri osvoboditelj Mežiške doline. Hvaležni Slovenci Mežiške doline mu povodom petletnice njegove smrti odkrijejo spominsko ploščo na uaravni skali v bližini kraja, kjer je padel za svobodo domovine. Pokroviteljstvo slavnosti, ki se vrši dne 5. maja prihodnjega leta, je prevzel general Maister. * Nezakoniti ljubljanski mestni šolski svet sistiran. Kakor nam poročajo, ie vlada sistirala vse dosedanje ukrepe nezakonitega ljubljanskega mestnega šolskega sveta, dokler ne bo reše marveč tudi zaradi tega, da se zado-1 ]ctoa je ni in nikogar ni, ki bi jo volji švicarskim finančnikom, ki so angažirani pri posojilu državne hipo-tekavne banko. Direktor dr. Bogdan Markovič je v tej zadevi že odpotoval Švico. * Boj med Orjcmo !n Hanaoci v Pc-trovaradlnti. Iz Petrovaradina poročajo, da so preteklo nedeljo napadli Ha-naovcl Orjunaše, ki so se vračali iz Karlovcev. Razvila se je prava bitka, kateri so Hanaovci precej bridko plačali svoj predrzni napad. Zanimivo pri tem jo, da sta se nahajala v vrstah Hanaovcov dva narednika petrovara-dniske garnlzijo, ki sta se s sabljama udeležila boja proti Orjunašem. Ta dva narednika bi bilo treba primerno poučiti, v katerem slučaju smeta rabiti državno orožje. * Amnestija za vojne begunce lz Prekmurja. Na predlog 4. armijske oblasti v Zagrebu naj bi .»'e beguncem Prekmurja podaljšal rok amnestije, cer jo ponudba te .vrdko najcenejša, daj v sezoni tiicj odloga ugodilo upra, vičenim željam občinstva. — Se slabcie je pa pri zdravstvenem odseku. Prejšnji šef jc dve leti skrbel za brv v Lazall — na pritožba, ki . časni rešitvi po' jo je v1ožil proti svoje-krajinske uprave v tej »adevi občinski svetnik J. Tur k. * Nova faza v štrajku mornarjev. S Sušaka poročajo, da se je bati, da pride do nove faze borbe v štrajku mornarjev. Bročlolastniki so namreč dne 21. junija protokolarn i izjavili, da bodo ladje postavili izven službe, ako jim država v roku enega meseca ne da subvencije v zahtevani višini. Zato tudi neprestano odlagajo pogajanja in ovirajo možnost sporazuma z mornarji. Ker bo ta enomesečni rok kmalu potekel, bo borba zavzela novo fazo, 11 odgovornost za vso eventualne posledice pade edino na lastnike ladij. * Podpora po povodnji oškodovanim krajem. Kakor poročajo iz Beograda, ho v kratkem vse kraje, ki so bili letos o povodnji oškodovani, obiskala posebna komisija, ki bo ugotovila dejansko škodo. Oškodovanci dobe primerne podpore iz tozadevnega kredita 9 znesku 50 milijonov dinarjev. * Nove poštne znamke. Kakor do-snava beograjski »Preporod«, ministrski svet še ni odobril naročitve novih Petnih znamk. Skoraj gotovo je, da U bodo nove znamke naročile pri neki švicarski tvidki. ne samo zaradi t,ena. ,e ministrstvo vojne ln mornauce izdalo naredbo, da se proti onim begun-com, ki se vrnejo v roku štirih mesecev, zaradi begunstva ne bo kazensko postopalo. * Smrtna kosa. V Postojni je umrl v torek tamkajšnji hotelir in posestnik g. Alojzij Burger, v ptujski hiralnici pa pred par dnevi vpokojeni kaplan g. Jo« sip Urban ja, star 85 let. Bil je Bvoj čas avstrijski vojaški duhovnik iu se je udeležil kot tak avstrijsko.italijanskih bojev v Lombardlji. V Beogradu je v ponedeljek umrl znani ženski zdravnik dr. Jova Jovanovič. Blag jim spo> min! * Afera Praprotnik.Kamenarovlč. Pre« jell smo: «Velecenjeno uredništvo! Pro» sira Vas kot zastopnik g. Avgusta Pra« protnika, da blagovolite priobčiti na« slednje: Lani vsled očitkov b.nešenih s strani g. Čiro Kamenaroviča, oz. s atra« ni Jadranske banke proti gg. Avgustu Praprotniku, dr. Janko Kavčniku in drugim vpeljana sodna preiskava Je bi« la s sklepom kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 19. 6. 1923 opr. št. Vr IX 614/22 popolnoma ustavljena. Na to vloženi predlog Jadranske banke, kot zasebne udeleženke, da se ji dovoli sub« sidiarna obtožba, je kr. višje deželno sodišče v Ljubljani v svoji seji s skic pom z dne 11. 7. 1923 opr. St Ns 2040/ 23 zavrnilo, ker ni nobene stvarne pod« lage za kako obtožbo. Ta rešitev je pra« vomočna. Ljubljana dne 18. julija 1923. Z odličnim spoštovanjem: Dr. Fran Novak. * lz mestnegu šolskega sveta. Prejeli smo: V zadnji redni seji mestnega šol« skega sveta v Ljubljani se je med dru« gim sklepalo o uredbi pletarskcga po« uka na IV. mestni deški osnovni šoli in na dnevnih zavetiščih za preteklo in bo« doče šolsko leto. Več začasnih učiteljic bo, ker so postale na svojih dosedanjih učnih mestih prekoštevilne in razpolo« žljive s konccm avgusta t. 1. razrešiti. Po« ročilo o bodoči uredbi centralnega šol« skega vrta in centralnega igrišča se je odstopilo šolskemu odseku občinskega sveta v natančnejši prevdarek in poro« čnnje v občinskem svetu. Nasvetovani izključitvi nekega učenca se ne pritrdi, ker učenec še ni zadostil občim predpi« som šolskega obiskavanja in je zadevo odstopiti mestni zaščiti dccc, da posre« dujc zanj za sprejem v poboljševalni zavod. Nekatero učne osebe, ki imajo službeno dobo že prekoračeno in v služ« bi nič več ne ustrezajo, bi bilo upoko« j iti. Sklepa se o nekaterih prošnjah za prepustitev šolskih prostorov v izven« šolske svrhe. Prošnja barjanskega uči« teljstva, ki stanuje v mestu, za zviša« nje potnine, se odstopi občinskemu sve« tu s priporočilom, da ji ugodi. " Razprave na kongresu Udruženja jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. Letošnji kongres jugoslovanskega uči« teljstva dne 7. avgusta bo razpravljal v prvi vrsti o treh najnujnejših problc« mili, in sicer: 1. Višja učiteljska izob« razba v zvezi z vprašanjem visoke pe« dagoške šole, o sprejemanju učiteljstva na univerzo in reorganizacijo učiteljišč; 2. Problem moderne vzgoje v jugoslo« venskem pravcu, razpravlja naš ožji ro« jak dr. Stane Rape, učitelj v Ljubljani in 3. O jedinstvu osnovnega pouka v naši državi, s posebnim ozirom na učne predmete v katerih je treba izvesti je« dinstvenost in enostnost pouka v ccli državi. * Konec generalmarša. Glasom ob« javc zagrebške policije se pogosto do« gaja, da razna blokaška društva ob pri« liki svojih javnih nastopov šo vedno trobijo avstrijske koračnico. Zlasti ra« dičevski «konjcniki», ki prihajajo na Stjepanova zborovanja radi trobijo sta« ri gcneralmarš, Zagrebška policija je vsled tega naročila svojim organom, da take trobentače ali godbenike privedejo na policijsko ravnateljstvo v svrho na« daljnjega postopanja, in tako je prav! * Na naslov Južne železnice in zdrav« stvenega odseka. Pišejo nam: Na stoti« ne in tisoče ljudi pohaja v Laze, da se ohladi v Savi. Južni železnici se še do« slej. ni zdelo vredno, da bl uvedla ko« palni vlak kakor jc bil v navadi lani in predlani. V. (prometni) oddelek sedi na odločitvi, referent ne da jajca od sebe in le vali na njem, predstojniki pa ča« kajo nanj. Tflčas se lokomotiva vozi od Ljubljane v Zalog in nazaj in prevaža prazne vagone, na tisoče ljudi sc pa mora voziti po neznižanih ccnuh ob mani ufiodnih urah. mesto da bi se se« lcnkostnim stroškom postavil. Zakaj ne? Pri tem so in bodo Laze edino pa« inetno obširno kopališče Ljubljane, vse drugo so le poskusi na nedostatnem ob« jektu. — Prosimo oba faktorja takoj« šnje remedurel Pešpot preko treh kontinentov. V Beograd je dospel te dni neki dunajski novinar Merdingcr in se oglasil v ured« ništvu «Politike». Izjavil je, da je leta 1910. stavil, da bo peš prepotoval Evro« po, Afriko in Azijo. Takrat je razpisa« la «Concordija», udruženje dunajskih novinarjev in književnikov, za to pot nagrado v znesku 2 milijonov predvoj« nih kron. Merdingcr se je podal na pot še pred svetovno vojno, a ker ob izbru« hu vojne ni mogel mnogo potovati, je potovanje nadaljeval po svetovni vojni. Dosedaj je prehodil Afriko, Azijo in velik del Evropo. Prepotovati mora še našo državo, Švedsko in Norveško. Merdinger prinaša s potovanja celo vr« sto najrazličnejših spominov. Najzna, uienitejši je dogodek, ko je bil v fran« coskein Sudanu napaden od čete raz« bojnikov, ki ga je preeej močno ranila na vratu. Kana se pozna še danes. Tatvina. Razni dolgoprstežl imajo po kopališčih zopet svojo sozono. V ko« paiišču «Diana» v Celju je ukradla ne« ka nedoletna delavka iz zaprte kabine zlat prstan. Izdala jo Je poselska knjiga, katero je pozabila tamkaj. Kopališki gostje naj bodo zelo providnL * Velika bakljada na Bledu. Iz Bleda nam poročajo: Blejčani sc že marljivo pripravljajo, da kar najsvečanejše sprejmejo kraljevsko dvojico, ki doape na Bled dne 19. t. m. V nedeljo dno 22. t. m. se bo vršila zvečer na jezeru svečana bakljada ln »beneška noč», ki bo prirejena v istem obsegu, kakor lan« sko leto. Po hribih se bodo žgali kre« sovi. * Celjsko okrajno glavarstvo razgla« ša, da je prepoved javnih ahodov, vose. lic, sejmov itd. radi epideraičnih bolez« ni zopet preklicana. V veljavi ostane samo še za občine Brastovca, Vojnik, Sv. Jurij ob juž. žel. tn okolica ter Skofja vas. * Župnija za Ksaverja Meška. Prejeli smo: Škofa Karlina v Mariboru prvi plemeniti čin bi mogel biti, da bi pode« lil pisatelju Ksav. Mešku župnijsko me« sto pri Mali Nedelji, ki je sedaj va« kantno. Mala Nedelja je sosedna žup« nija Meškove rojstne župnije in bi mor« da pisatelju bilo bivanje skoro v nepo« sredni domačiji prijetnejše nego v se« dauji samoti, pa tudi tamkajšnje pro« bujeno kinetsko ljudstvo bi vedelo ce« niti moža Partnja v vransuem okraju radi hudodelstva goljufije. Ob« dolžila je očetovstva posestniškega sina Štefana Cetino iz St. Petra, » katreim je kakor Je sedaj dokazano samo enkrat govorila edino radi tega, ker je vedela, da ima denar. Cetina Je bil od civilne« ga sodišča taktično tudi na izplačilo ali« mentov obsojen. Koleno pa je izdala neki atranki lastna sestra, katero je za« peljevala brezuspešno h krivemu priče« vanju. Okrožno sodišče v Celju jI je prisodilo 4 mesece težke ječe. Aretacija falzlfikatorja italijanskih lir. Kakor smo prod kratkim poročali, jc bilo v zadnjem času v prometu več falzificiranih 1000 lirskih bankovcev. Tržaško časopisje poroča sedaj, da jc bila aretirana večja družba ponarejeval« cev lir, med katerimi je glavni krivec Emil Boljat iz Splita. Bil je aretiran v Vidmu. Pri njem so našli 35 komadov novčanic po 1000 lir. Družba Je skuša« la spraviti v promet še 200 komadov ponarejenih bankovcev. • Smrtna obsodba v Velikem Bcčke« reku. Pred dvema letoma Bta bila ubl« ta blagajnik tamkajšnje tovarne slad« korja in njegov kočija?, Vo sta se vo« žila k izplačilu mezde tovarniškim de« lavcem. Sele letos se jc orožnikom po« srečilo priti storilcem na sled. Te dni se je vršila v Bečkc ?V.u sodna obravnava proti morilcem. Sodi; • je "lavnega krivca, nekega Tokulo, obsodilo na smrt, njegove sc rivce pa na težko je« čo od dveh do 15 let. Sokriveo Peter Miška je bil ustreljen, ko je skušal po« begnitl iz preiskovalnega zapora. * Tatvina. Komaj 17 let stari delaveo Ivan Skrabl je nepoboljšljiv tat. Lansko leto je bil vsled svoje mladoletnostl po« gojno amnestiran, jo pa dne 20. maja in 22. junija t. 1. zopet ukradel zlatnino, obleko in razna živila ter bil dne 14. t. m. pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 8 mesecev težke ječe. Mariborska vlomilska družba, kl jo sedaj v zaporih okrožnega sodišča, je narasla na enajst bratcev, kl so vsi vzo« jemno sodelovali na široko zasnovanih ropih In vlomih po mariborski oblasti. Ni torej čudno, da je bilo v Maribora in okolici vedno toliko tatvin. Težka avtomobilska nesreča blizu Idrijco pri Gorici. Tri kilometre daleč od Idrije se je 16. L m. popoldne pri« petila strašna nesreča z avtomobilom. Iz Sv. Lucije so se v Tolmin peljali s svojim avtomobilom inženir Marcuzzi iz Gorice, neki njegov sorodnik ln šofer. Pot med Sv. Lucijo in Tolminom pa je zelo strma in opasna za nagle vožnje. Avtomobil jc iz doslej nepojasnjenega vzroka zgrmel v reko, pri čemur sta bi« la inženir in njegov sorodnik na mestu mrtva, šofer pa je dobil tako težke po« škodbe, da jih bo težko prebolel. * Za dojenčke ln otroke najbolj*« «4 najcenejša hranilna moka je «Intofant»( Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Dm* gerija «Adrija», Ljubljana, Selenburgo« va ulica. IU * Vsi p. n. trgovci v Ljubljani ln oko« lici se oporarjajo, da prodaja Prodajni urad portland cementa v Ljubljani, Dum najska cesta 31 iz svoje zaloge cement v vrečah od 50 kg naprej po znliani ceni. 109Č Domaie borze 18. julija. ZAGREB. V efektih je bil daleka večji promet nego včeraj. Mnogo banč« ne vrednosti ao narasle, med temi po< novno Slavonska bauka, po kateri j« oživelo povpraševanje. Danes je nara« sla tudi Brodska. Zanimanje je za Ea« komptno, Hipotekarno, JugOBlovonsko in Praštediono. V devizah traja abao« lutno mimo razpoloženje, ki ga ne ska< lijo niti stalne spremembe curiškcga t« čaja. Točaji deviz so dalje popustllb Notirale so devize: Dunaj 0.13175 do 0.1325, Berlin 0.0365-0.0375, Bruselj 440 do 455, Budimpešta 0.97—1, Bukarešta 47.75—48.25, Italijo 405—406, London 43!—434.75, Ncwyork ček 94—94.5, Pa* riz 547—551, Praga 284—285, Švica 1640 do 1645; valute: dolar 92.75—93.25, če« škoslovaške krone 280—282, 20kronskl zlatniki 345—0, francoski franki 540 da 545, madžarske krone 0—0.90, leji 0 do 45, lire 400—402; efekti: Jugoslavenska banka 145—160, Ljubljanska kreditna 220—225, Praštediona 1125—1150. Sla< venska banka 110—115, Trboveljska premogokopna d. d. 1100—0. BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Na tet žišču nI blaga za Ženevo In London, 4 za ostale devize povpraševanje deloma krito. Narodna banka ni intervenirala. Notirale so devize: London povpraše vanje 437, Pariz 550—552, Newy< 94.5—95.5, Ženeva povpraševanje 1650, Solun 245—250, Milan 40.5—407, Prag« 285—285.5, Berlin 0.038—0.039. Dunai 0.1325—0.13275, Bukarešta 47.5—48, Bruselj 453—157, Amsterdam 3700 do 3750, Budimpešta ponudba 1.13. V včerajšnje naše borzno poročilo Iz Beograda se je vrinila pomota in mora stati namesto Polom Jadranske banke itd. Polom Balkansko banke je imel danes odmev na borzi. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani lastnik In Izdajatelj Konzorcll »Jutra«, Odgovorni urednik Fr. BrozovIC. ima stalno v zalogi vsako množic o Družba ILIRIJA, LJubljana Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Ljubljana, 18 julija 1923 Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Ljubljana , Ljubljana Ljubljaua Zagreb , iieograd Dunaj , Praga '. InomoBt 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7626 76H-4 769-2 761 2 768-1 761-2 762 0 Zraiua temperatura 180 293 23-0 23-0 21-0 19-0 17-0 Voter sov. vsh sev. aapad Isover brezvetr* nov. aap. jug. sap. brezvetra Oblačno 0-10 jamo del. obl. »» Janno oblačno >i dež Padavine mm 3'5 1-0 V Ljubljani barometer nestan. temper. višja. Solnce vzhaja ob 4-24, »ahaja ob 19-48 Mnogo se je ugibalo, kaj da jo vzrok abnormalnemu juniju, ki smo ga bili deležni letos. Pravega vzroka tega pojavu [ia vkljub gostobesednim razlagam niso razkrili in ga tudi šo ne bodo tako kmalu, kajti meteorologija kot znanost je za take razlage še premalo razvita. Meteorologija konstatira samo, da jo vremenskim pojavom, normalnim kot nenormalnim, vzrok v vsakokratni razporeditvi zračnega tlaka. In razporeditev zračnega pritiska nad Evropo je bila jako neugodna, toda za junij v splošnem nič nenavadnega. Neobičajno jo bilo le, da jo hlad nastopil v tako izraziti meri, bolj kot zadnja leta. Po višjih legah, v planinah in v 6rodogorju je letos nastopil sneg šo malo pred Kresom in hudo slane (o ponekod poškodovale travo in drevje, da je moralo zazelenltl v drugo. Maksimum zračnega tlaka je ležal skoro ves junij nad Biskajskim morjem; na njegovi severovzhodni in vzhodni strani, kjer vejejo vedno severozapadni vetrovi, so prihajale mrzle zračne plasli s Severnega morja nad Srednjo Evrop" in preko nje daljo na Balkanski polotok. V tem je bil vzrok našega hladu. Pričetkom julija so jo ta maksimum naposled vendarle premaknil proti vzh<> du in se nastanil nad evropskim konti nentom. Sedaj smo se nahajali v niogn vem središču ali pa na južnem robu, tn ko da so nain prevladovale severne ali severovzhodne struje v ozračju, ki d" vajajo poleti topel zrak b kontinenta Tako smo imeli prvo polovico julija i?, redno toplo dni. Zadnje dni je v v>oj državi zavladala silna vročina. V Zagrebu jo bila zadnju dni maksimalna temperatura: 15. julija 33.8, 16. julija 31.0, 17. julija 29.1 sto pinj Celzija. V Beogradu je bila pred včerajšnjem v senci temperatura SI Cel zija, a včeraj je dosegla že dopoldne 84 stopinj. Za špecerijsko trgovino 8885 na drobno In debelo se išče prvovrstna, po- ?olnoma zanesljiva moč z večletno prakso, akojftnje ponudbe na Franc Dolenc, Kranj. b vseh strok trgovine, obrti, Industrije In drugih podjetij, kakor i IHm trgovina In induitrija, manufoktnra, kolonialno blago, apeeerlja, nanje, vina, epciae pljafla, ielesnlna, galanterija, papir. Urina, kemikalije, drogenjo, lekarne, premoo, kaadlti, de talni pridelki, ekaport, Import, stavbeni materijal, lnatalaolje, elaktro* materijal, milni, grafika, fage, stroji, denarni zavodi, čaaopial, boteU ia podobno, korporaelje, zdravniki, advokati, rasni uvodi itd. oskrbi točno In po smernih oenah ALOMA COMPANY ANONČNA IN RIIOAMNA D.|ft| e«ntr«i» Ljubljana Beograd podrutntea r* Išče 1 Prodaja HK livarne. Livarna telesa in kovin, dobro apeljana v vetjem industrijskem mesto, ae nradi boleml proda. Cenjena ponadbe je poslati pod št 89 na opravo »Jutra". M pomanJKanja prostora prodajamo ii našega ikladišfia vsako količino drv za kurjavo (odpadke od žage), hrastove in bnkove, po znatno znižani ceni. „DRAGA", lesna industrija (Steiner), parna iaga IJobljana, Jerauova ulloa li. 8778 Reform steklenice za konser-vlranje sadja, povrtnln In m«*« ao najbolj*« In na|o«n*|toi Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrdki 1986 LOVRO PETOVBR v Iuanjhovcih. m* Ceniki na zahtevoI "Pl raffinirait in gorljivi, vino, konjak, rum in vsakovrstni likerji vedno v vsaki množini na zalogi „VINEA", d. z o. z., Rudnik pri Ljubljani. 8891 POZOR, TRGOVCU * Z raspečavanjom pri sedanji draginji vsaki družini neobhodno potrebnega konzumnega predmeta doseiete stalni ln obilni zaslužek. Plamena pojasnila daje; 8878 M. MUŠIČ, Ljubljana, Šeienburgova ul. 6. poštena in pridna tratikantinja t računstvu izurjena, s trgovskim tečajem in ako mogoče i večletno prakso v špecerljl ali galanteriji itd. Glavna zaloga, tobaka, v Kpanju. 111. mednarodni velesejem « Libercn (Reiclrcnberg) 8« vril od XX. do 19. avguata 1923. 20 blagovnih skupin, specijalna skupina za manufakturo ln avtomobile Znlftana voinja po železnicah za va« vlake, In sloer fteikoslovaiklh 88*/, jugoslovanskih 50*/. Pojasnila In legltlmaolje daje ALOMA GOMPANT, d. as o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 8841 _ B Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani Tvornlce papirja v Vevčah, Janezi)! ln Goričanah. Vabilo k subskripciji Tvornlce lesovine ▼ Goričanah in Medvodah. Tvornlca celuloze w Gorlčanah. IV. emisije delnic. izvrSuje aklep občnega zbora delničarjev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani z dne 5. maja 1923. provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 11. decembra 1922., VI, br. 6642, na občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice od Din 12,500.000*— na Din 20,000.000'— z izdajo 75.000 komadov delnic a Din 100#— nom. pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 150'— za komad tel quel v razmerju na dve stari ena nova, protivrednost plačljiva ob subskripciji. Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kuponske pole na blagajnah nižje navedenih mest, da se na njih označi izvršitev opcije. 2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 200'— za komad tel quel, plačljivih ob subskripciji. 3. Subskripcija traja od dne 25. junija do dne 25. julija 1923. in so določena kot subskripcijska mesta: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Kreditni zavod za trgovino in Industrijo v LJub-* ijani, Hrvatska podružnica Wlener Bank-Vereina v Zagrebu, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu ln Jadranska banka a. d. v Beogradu ter njene podružnice, 4. Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskripcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkesneje do 8. avgusta 1923. 5. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tega leta. 6. Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja. 7. Nove delnice so deležne na družbinem dobičku od 1. julija 1923. dalje in so opremljene i» s polkuponom za leto 1928. 8. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. 1160 V Ljubljani, dne 6. junija 1923. svet.