SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 96i, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 4. APRILA 1936 štev. 124 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In u celo leto $ arg. S.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežel« 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr« LIST IZHAJA OB SOBOTAH ■ Italijanski anti-fasisti in Julijska krajina tališče italijanskih protifašistič "'h skupin v vprašanju narodnih ^njšin in posebno v vprašanju Jurske krajine, ki nas najbolj zani-ni bilo vedno jasno in tudi ne ^erom pravično. Tako so nekateri pr. grof. Sforza) sicer obsojali hiranje narodnih manjšin s stra-fašizma, vendar pa samo zato, .. "ovira njih mirno asimilaciji drugi (kakor bivši poslanec ^ssu), so. sicer priznavali, da bo tteba dati manjšinam "vse svobošči le in vse pravice", vendar pa jim 4 Povzročalo skrbi dejstvo, da žive 'arodne manjšine v omejnih krajih nalagajo vojaške potrebe drža-' 1 Posebno previdnost. Nihče se ni Pomnil, da bi prav za prav Jugo-"Ovanom šla pravica, da — ko pride "as — sami odločijo glede svoje u saj so vprav naši rojaki na r'ttiorskem pretrpeli pod fašizmom !otazmerno mnogo več, nego itali-i4Rski narod. S,ele odkar je afriška vojna po-'iv'la protifašistično gibanje ter so italijanskih protifašistič-"'h skupin začeli iskati tesnejših S'"tov z našimi emigranti iz Julijce krajine, je slišati iz njihovih ust pravične sodbe in obljube, íako je italijansko levičarsko gla % "Unita" pred par meseci pozi-l»lo Jugoslovane iz Primorske na Slovanje v boju proti Mussolin:-Jetemu režimu ter ob tej priliki pillo: "Mi smo za samoodločevanje na-lov in, v tem slučaju, za pravico '°Vanov do samoodločn0 j« doletela sreča, da je bil ^a« v Jugoslavijo, ker je jugosio ITALIJANI DOSPELI DO TA NA Š KEGA JEZ ERA Ljuto obstreljevanje abesinskih mest in naselbin Velika bitka pri jezeru Asangi se je končala neugodno za Abesince >ki državljan. Antifašistično gla-se je radi tega pritoževalo) H Ho ^ če naši ljudje iz Julijske po-ne delajo prevelike razlike 1 j Italijani ene in druge barv j, t So doživeli tolika bridka razoča-odkar so prišli 4pod italijan- V^last. ^ Razočarali smo se tudi v stran-J Wice", je pisal Cok, "v marksi-^' ki tudi tedaj niso nič storili ¡j1 "brambo slovanskega delavca, l;o je bilo to še mogoče, t. j. v le-l9l9 in 1920. če ne drugo, rao-D, bi bili vplivati vsaj na javno enie; med tem pa so dosledno Itr ^ Pri odbijanju našega delav Itjjj udi zadržanje krajevnega mar-„ »¡[j. linega tiska povodom prvih na• n^ tiH.J' Požiga "Narodnega doma" in vasi, je bilo za nas veliko ra- J»' oP i-anj jft !, tn j« i 'i t razoiaranje. so bile pozneje tu-'ih, izjave' kakor smo jih uvo- a omenili. ^ato 8 razveseljivo, da so začeli i J '€viiarski italijanski antifaši.-,-misliti in pisati na način, I? j .?foča sodelovanje emigrantov U krajine z njimi. Tudi v preteklem tednu so italijanska zračna brodovja izvršila velike napade 'proti raznim etiopskim mestom in naselbinam. Najhujši iz med teh napadov je bilo obstreljevanje Harrarja, ki je po važnosti in številu prebivalstva drugo največjo mesto Abesinije. Sedem in trideset letal je v nedeljo, tekom popoldne va, krožilo več ur nad mestom in spuščalo nadenj svoj uničevalni to- Nemški predlogi za mir v Evropi Prejšnjo nedeljo so imeli na Nem škem plebiscit, ki ga je bil odredil Hitler z namenom, da "povpraša narod za mnenje" glede svoje zunanje politike. Za Hitlerjevo politiko je glasovalo približno 45 milijonov volilcev, proti pa samo nekaj več "ko pol milijona. Od vsakih sto glasov jih je bilo skoro 99 oddanih za režim. Seveda se "plebiscit" ni vršil brez pritiska in groženj proti vsakemu, ki so ga nacijevci imeli le količkej na sumu, da bi utegnil oddati ne-povoljen glas, in takšne, ki so preveč časa čepeli doma, so zastopniki Hitlerjeve stranke osebno šli "vabit", naj pridejo na volišča. Vendar pa je treba izidu plebiscita vsekakor pripisovati gotov pomen, ker vo lilci niso glasovali za ali proti Hitlerjevemu režimu in njegovim metodam v notranjosti države, marveč so izrekli svoje mnenje le glede njegove zunanje politike, ki jo ogromna večina Nemcev odobrava. O ten ne more biti nobenega dvoma. Tako so se na primer katoličani odločili, da bodo glasovali povoljno, vendar pa s pridržkom, da s tem nikakor ne odobravajo sedanje proticerkvene politike hitlerjevega režima. V torek je nemška vlada, kakor .1« bila obljubila, poslala svoj končno-veljavni odgovor na predloge io-carnskih držav. Predlaga, naj bi s-!, na podlagi popolne enakopravnosti začela pogajanja na "nov Locarno", ki naj b: za 25 let zagotovil mir v vor. Bombe so uničile katoliško cerkev, radio postajo, postajo egiptske ga Rdečega križa ter švedsko in francosko bolnišnico, poleg tega pa še mnogo drugih poslopij in preprostih kolib. Letala so spuščala na Harrar tudi plinske in pa vžigalne bombe ter so v več predelih mesta izbruhnili požarji. Ker je ogromna večina pie bivalstva že v ranih jutranjih urah pobegnila iz mesta, število žrtev ni bilo tako veliko kakor bi bilo ob- streljevanje prav gotovo povzročilo v nasprotnem slučaju. Poročilo pravijo, da je bilo 40 oseb ubitih in 120 ranjenih. Ker je Harrar takozvano "odprto mesto", ki nima vojaških utrdb, bi ga Italijani — glasom haaške pogodbe iz leta 1907 — ne smeli bom bardirati. Pa živimo že v takšnih časih, da pogodbe nič več ne veljajo — še v Evropi ne, in kaj šele v Afriki. Abesinija pošilja proteste na Zvezo narodov, drugega pa doslej ni dosegla razen tega, da imtijo tajniki ženevske družbe nekoliko več posla. Edinolf v angleškem parlamentu so se nekoliko vznemirili. V gosposKi zbornici je govoril canterburyski nadškof o bombardiranju abesinske ga civilnega prebivalstva s strani italijanskih vojnih letal. Dejal je: "To je prvi krat v zgodovini, da s-, uporabljajo strupeni plini proti žen skam in otrokom". Povedal je tudi da se Italijani ne morejo sklicevati na represalije, kakor so se nekateri narodi izgovarjali v svetovni voj ni, ker Abesinci vojnih plinov sploh nimajo. Protiofenziva, ki jo je že nekaj časa pripravljal neguš blizu jezera A-šangi, se je izjalovila. Tako zatrjuje italijanski generalni štab. Negus je bil pognal v boj okrog 20.000 do bro oboroženih mož, ki so v torek ves pripravljena ohraniti sedanji vojaški "status que" v Porenju, če store Francozi in Belgijci isto v svojih obmejnih krajih. Nemški odgovor je zelo obširen in vsebuje dolgo vrst) predlogov, ki jih sedaj proučujejo ! in Prago se sedaj vršijo razgo-j vori glede skupnega nastopa | spričo koraka avstrijske vlade in spričo nevarnosti, da se ofen živa proti obstoječim pogodbam razširi še drugam. Države Male antante so se baje že domenile, da bodo odredile mobilizacijo, če bi tudi Madžarska uvedla splošno vojaško obveznost. Novi oblaki se pojavljajo na obzorju nemirne Evrope. Ali se res vsak dan bolj pripravlja nevihta, ki se že zdi RAZNE VESTI Francosko-ruska pogodba o med sebojnem pomaganju je že stopila v veljavo; Flandin in Litvinov sta namrOč že prejšnji petek izvršila izmenjavo ratifikacij. kadi zadnjih mednarodnih zaplet-Ijajetv je začela vrednost francoskega denarja padati, pa je zlato začelo bežati iz zakladnic Francoske banke. Z namenom, da bi se odtok zlata zmanjšal, je banka zvišala es-komptno mero od 3 in pol kar na 5 od sto. Veliko potniško letalo se je razbilo v gorah blizu glavnega mesta Mehike. štirinajst oseb, med njimi nemška princezinja Schaumburg-Lippe ter pet drugih žensk, so zgorele. Veieposesiva v gosio oDijuuenih spaiistkin poKiajinan oouo razlastili ter razdelili med kmetovalce. Pred-seaniic republike Alcalé Zamora je ze poupisai zauevni zaKOn 111 pone-aou so ga tuui ze začeli izvajati. l'oiKovniKa uainijana veiceva »n cirna oianueva, ki ju je bao Doigar sko vojno uouišče oDsodilo na smi't, je Kraij uoris pomiiostu: spremenil jim je Kazen v dosmrtno ječo. So-uisce je preu par dnevi spet izreklo uvoje smrtnih oosodb, in sicer proti bivšemu ministru Krumkolevu in poiKovniKu is-aienderovu, ki sta dí-ia obtožena, da sta vodila upor, ra-ui Katerega se je morala vlada gen. Toševa odpovedati oblasti. Po vsej priliki pa ne bosta obešena, marveč jima bo kralj kazen ublažil. dan, od 6. zjutraj pa do 6. zvečer, naskakovaljj. italijanske postojanke. Bila je to najhujša in najbolj krvava bitka od vseh, kar jih je doslej bilo na abesinskih bojiščih. Haile Seilassije, ki sta mu stala ob strani rasa Seyum in Kassa, je osebno vodil' bitko, vendar pa brez uspeha. Italijani so vse napade odbili in so končno prešli v protinapad ki ga izmučene abesinske ¿ete niso mogle zadržati. V bitki so sodelovala tudi italijanska vojna letala, ki so vrgla na abesinske postojanke 13 ton bomb. Etiopci so streljali na avione ter ranili sedem letalcev. če gre italijanskemu 'poročilu w ra, so Etiopci doživeli velik poraz: 7.000 jih jé obležalo mrtvih in 8.000 jih je bilo ranjenih, dočim so itali-jani imeli samo 1.150 mrtvih in ranjenih. Tako vsaj sami zagotavljajo. V sredo je 5.000 mož italijanske voj'ske, porazdeljenih na 500 kamionov, oklopnih avtomobilov in tankov, prodrlo do važnega mesta Con darja, ki se nahaja v bližini Tanaš-kega jezera. Na svoji poti niso našli Italijani nikakega odpora, pa so radi tega prednje straže tudi že nadaljevale pot do tanaških bregov.' Tanaško jezero je velike važnosti za namakanje Angleškega Sudana in pa Egipta. Takoj v začetku itali-jansko-abesinskega spora so listi na dolgo in široko razlagali, da bi bilo Angležem zelo neprijetno, če bi Italijani začeli drezati okrog tega velikega vodnega rezervoarja, od katerega je odvisen nadaljnji razvoj obširnih sudanskih nasadov bomba-ževca, v katere so. Angleži založili ogromne kapitale in od katerih si obetajo angleški kapitalisti velike dobičke. Italijani so baje že ob bregovih Tanaškega jezera. Ali se bodo Angleži sedaj zgenili? Zanimivo je tudi, da niso Abesinci nudili niti najmanjšega odpora italijanskim četam, ki so prodirale v tej smeri. Ali se zanašajo na ob čutljivost angleških žepov bolj nego mnogim neizbežna? O sokolskem izletu Kakor je "Novi list" javil v zadnji številki, da priredi Sokolsko društvo Buenos Aires I., s sodelovanjem bratskih češkoslovaških sokolskOi društev iz Buenos Airesa in iz Ville Dominico, izlet v 180 km oddaljeno vas Gahan, tako se je tudi zgodilo. Med 74 izletniki, ki so se odpeljali v dveh mikroomnibusih in enem kamionu, je bilo 36 telovadcev, 8 pevcev in 8 godcev, ostanek pa so tvorile delegacije vseh treh zgoraj omenovanih društev. V veselem vrvenju so se izletniki že zgodaj začeli zbirati ter se pripravljati za odhod na dolgo potovanje. Vse je šlo v redu in zadnji "mikro" je odrinil ob pol štirih izpred društvenih prostorov v ul. San Juan 782. Celo pot je vladalo med izletniki najboljše razpoloženje; pro pevali so narodne pesmi in ta in oni je povedal katero smešno, pa je bila pot krajša.' Ob pol devetih smo srečno dospeli v Gahan in pokanje možnarjev nas je pozdravilo. Sprejem, ki nam ga je priredilo tamošnje Jugoslovan sko društvo, je bil nad vse prisrčen: pozdravil nas je predsednik njihovega društva, nakar je 5 do 6 letna deklica pozdravila v čisti srbo-hr-vaščini vodnika našega izleta pod-storosto Antona Grega ter mu poklonila šopek cvetlic. Bil je prav ginljiv prizor. Po (Oficielnem sprejemu smo 3e porazdelili v tri skupine ter se odpravili k večerji. Po živahnem razpoloženju, ki je vladalo okrog miz, je bilo videti, da dolga vožnja po cestah, ki niso bile povsod gladke, ko, nakar so zbrani telovodci vseh Lien uiusLcv ¿aiuvui naviocne ¡5 precizno ^vajamiiu vajami 11a urau jji, pou vouaivom naceihiKa uatus-ku. »_eu-u) m zaunjo totKO sporeda so Lvonit; Siiiiuoiicue vaje na pesem u ooj ¿ , Kaitre je uvtsuio urusivo 13. 'a. 1. 00 nau Vae lepem petju pille líuurflui pevcev naseda vnega ui oraisKtga i¿seijensKega urusiva iouui u Airesa. Vse točKe sporeua tega večera je jOijciiiatvo spicjeio Ü, üionisKiin u-uourovanjem, naKar se je ¿actúa prosta zauava s piesom, pri kateri jc svuUia taiiiosiija na»a gouua. Liani urustcv iz uuejioB xmi'eba so se ¿aveuan ie/,Ke naioge, Ki jili je t-an-aia za liasieunji uaii, pa so se íaui lega iaKOj po sporeuu oupra vin k pocuKu. v/Kiog uo ízieuimov je plenilceviiiu v uanaiiu, ostali pa 00 se oupeijau v 10 um ouuaijeno mvato oauo argentino. V neutijo točno 00 9. so se za-ceie vaje ¿a popoiuaiiSKi nastop lil mnogo opraVha so lliieil tuui loto-gian. luA-oj nato se je lormuaia po vuiA.a, ki je prueuu.a ounou po 11a-seiuini, z naso 111 argenunaKO zastavo 11a ceiu. ¿jü gouuo so se uvrstili v povoiito ¿.asiupniKi posameznin društev, telovauci v krojni, ¿a njuni pa ostan ciani in izieiniKi. i\a več ai ajin so grmen moznarji in prebivalstvo nas je prisrčno pqzuiavija-10 ter nas spremljalo. z,a kosno so, po tukajšnjem običaju, pripravili na raznju obilo telečje 111 svinjske pečenke,-o kateri smemo zagotoviti, aa je bila nad vse okusna; saj so izletniki pospravili prav znatne količine 'asaaa" ter ga s precejšnjo vnemo zanvali 1 res dobro kapljico. Po kosnu smo se razšli na kratek počitek, drugi so se odpravili gle-uat koiesarsKo dirko, pevce pa je po vabil na svoj dom rojak ivrancevič. Ko sta tamošnji nogometni društvi odigrali prvo polovico tekme, je na igrišču nastopna skupina 3Ü telovadcev vseh treh društev ter ob bujrnem ououravan^ju res [precizno izvedla tri lepo sestavljene proste vaje, nato pa je 10 CesKosiovasKih sokolov nastopilo z posrečenimi vajami s paneami. Sieune so spet vaje na bradlji, s čimer je bil oficieini del sporeua našega izleta zaključen. izletnikov nikakor ni utrudila. Po- j Kadi utrujenosti, ki se je začeia postrežba je bila točna, mize dobro laščati izletnikov, je moral namreč založene in jedi dobro pripravljene,, p0novni nastop v dvorani oopasti. s čimer se je zadovoljstvo in dobro , Vplivala je tudi na dalgo cesto in razpoloženje še podvojilo. Tekom ve pa delo, ki je izletnike čakalo v po- čerje so nas že tudi obvestili, kje bo vsak prenočeval Ob 10. smo bili že vsi v dvorani, nedeljek zjutraj. Po zakuski in večerji je bil prvi voz bliskovito zaseden ter je ob 21. kjer se je imel izvršiti nastop. Ob že oddrdral, za njim pa še ostani gromki sokolski koračnici je nasto- dva, po daljšem presledku. Ob 'á. pila prva četa izbranih telovadcev zjutraj smo zadovoljni legli k po- Sokola Buenos Aires I. z borilnimi čitku. prostimi vajami pod vodstvom načelnika br. P. Capudra. Z drugo toč- Mnogo dela je bilo z organiziranjem tega izleta, a trud se je izpla- Evropi. Tekom pogajanj je Nemčija v Lcndonu in Parizu. ko je nastopilo društvo iz Ville Do- čal: za vse in vsakega bo tvoril ta minico pod vodstvom br. nač. Ben- izlet nepozaben dogodek za vse ži- na plemenita načela Zveze narodov? ka z -¡^0 lepo in posrečeno devet- vljenje. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI 2 Štetje brezposelnih V torek se je začelo v vsej republiki štetje brezposelnih, kot ga pred videva zakon štev. 11868. Tiskovine za to štetje razdeljujejo v glavnem mestu vse okrožne policijske komi-sarije, katerim treba izpolnjene for mularje tudi oddati, sodelujejo pa pri štetju tudi okrožna olepševalna društva (Sociedades de Fomento) ter delavske organizacije. Namen štetja je, ugotoviti, koliko oseb je v Argentiniji zaradi krize brez dela, da bo potem, in na podlagi točnih podatkov, mogoče' razmišljati, kakšne mere naj se ukrenejo, da se brezposelnost ublaži. Po predpisih za omenjeno štetje je smatrati za brezposlenega vsakega zdravega človeka v starosti od 14 do 60 let, ki nima dohodkov, ne dela za lastni račun in bi se rad zaposlil, a dela ne more dohjti. Bolni, za delo nesposobni in pa stavkujoči ne pridejo v poštev za to štetje. Preveč vina Takozvani "Odbor za vino" je pozval vinorejce, naj se proti primerni odškodnini odločijo za omejitev vinogradov potom iztrebljenja trt. Odbor trdi, da bi kriza v vinski industriji prenehala, če bi se vinski pridelek znižal za letnih milijon hektolitrov. To bi bilo mogoče doseči, ko bi vsak vinogradnik uničil 10 do 15 od sto svojih trt. Otroška paraliza Zdravstveni urad glavnega mesta izjavlja, da je otroška paraliza začela že močno pojemati in da bo po vsej priliki popolnoma izginila, ko pritisne prvi mraz. Ta nevarna otroška bolezen se razvija namreč tekom poletnih mesecev. V prvem četrtletju t. 1. so ugotovili v Buenos Airesu 334 slučajev otroške paralize, dočim jih je bilo lani mnogo manj, namreč le 175. Od 334 obolelih otrok jih je 'umrlo 20, to je 5,8 od sto, kar je razmeroma malo, če vpoštevamo, da znaša umrljivost za otroško paralizo na pr. v Združenih državah Severne Amerike 10 od sto. Ogromna večina otrok (80 od sto) ki jih je napadla paraliza, so bili manj ko 6 let stari. Med šolskimi otroci je bilo le malo slučajev obolenja, pa radi tega oblasti niso smatrale za potrebno odrediti z'a-pretje šol, kakor so nekateri predlagali. Mnenje, da je otroška paraliza hudo nalezljiva bolezen, nikakor ni utemeljeno. V enem samem slučaju, v Floridi, sta zbolela dva o troka v isti družini. Vkljub temu pa je "Asistencia Pública" poskrbela za razkuženje stanovanj, v katerih se je pojavila bolezen. Žrtve prometa Ali veste, koliko človeških žrtev so povzročile razne prometne nezgode v ¿lavnem mestu republike tekom prvih treh mesecev tekočega leta? Devet in štirideset oseb oseb je zgubilo življenje in nič manj ko 1561 jih je bilo ranjenih! Skrajni čas bi bil, da oblasti z vso odločnostjo poskrbe za varnost pešcev in potnikov. Nov vojni minister Za- novega vojnega ministra argentinske vlade je bil imenovan general Basilio B. Pertiné, ki je te dm prispel z "Neptunio" iz Evrope, kjer se je mudil kot predsednik argentin ske komisije za nakupovanje orožju. Star je 57 let. Fasola Castaño začasno na svobodi Vjpokojeni general Fasola Casta-no, proti kateremu se vodi kazensko postopanje zaradi žalitev državnega predsednika, vsebovanih v zna nem "odprtem pismu", je bil več dni zaprt v Sodni palači, dokler niso ugodili njegovi prošnji za premestitev v vojaško bolnišnico. Šele v ponedeljek je zvezno sodišče ugodno rešilo njegovo prošnjo za začasno izpustitev na svobodo. General je moral priseči, da se ne bo oddaljil iz glavnega mesta ter da bo vsak hip na razpolago sodni oblasti. Krvav dogodek V nedeljo so imeli v Corrientesn volitve. Volili so 4 senatorje ter 8 poslancev za pakrajinski parlament. Vršile so se razne nerecjnosti in posebno hude sleparije so se baje u-ganjale s takozvanimi "mimoidočimi" volilci (transeúntes), ki si jih je vladajoča stranka v Corrientesu umislila za to, da si tudi za v bodoče zagotovi oblast. Zmagali so z veliko večino avtonomisti. V glavnem mestu pokrajine, v nekem uradu avtonomične stranke, 30 se navzočni sprli, pa so kmalu začeli pokati streli: 5 oseb je bilo pri tem ubitih in troje ranjenih. večjem argentinskem gledališču. No vinarjem je izjavil, med drugim, da pride letos semkaj tudi znameniti ruski komponist Igor Stravinski, Ki bo tu dirigiral nekatere koncerte. Iz Buenosaireške pokrajine Pri dopolnilnih volitvah so zmagali, kakor je bilo predvidevati, kon servativci. Parlament v La Plati bo kmalu začel zasedati in so se konservativni poslanci že domenili glede nekaterih prav važnih točk. Sklenili so uvesti disciplinarno postopanje pro ti zveznima sodnikoma iz La Plate in Mercedesa, ker sta pri volitvan preveč gledala na prste raznim "caa dillom" nacionalnih demokratov. — Sklenili pa so tudi predlagati, naj se razveljavijo ' mandati vseh radi-kalskih poslancev. Kakor je razumljivo, sta ta dva^ sklepa izzvala hude komentarje v vseh argentinskih listih, pri katerih konservatici nimajo vpliva. Nov paraguayski poslanik Nova revolucionarna vlada v Pa-raguayu je odstavila vse diplomate, ki so državo zastopali v inozemstvu, ter imenovala na njihova mesta dru ge. Tako je bil tudi za v Buenos Aires imenovan nov poslanik v osebi dr. Miguela Angela Solerja, ki je te dni prispel semkaj. Delavski shod V soboto popoldne se je vršil na trgu Once velik delavski shod, ki so ga sklicale delavske organizacije stavbinske ter mizarske stroke in kolektivnih avtov in na katerem je bila zastopana tudi Splošna delavska zveza. Ob odobravanju navzoč-nih so se razni govorniki potegovali za osvoboditev socialnih jetnikov ter se izrekli proti vojni, imperial iz mu ter njegovemu nositelju — fašizmu. Shod je potekel v redu. Nove cerkve Buenosaireški nadškof kardinal Copello je objavil te dni pastirsko pismo, v katerem se zahvaljuje vsem ki so mu ob njegovem povratku priredili tako' veličasten sprejem. Obenem obvešča vernike, da je v skladu s papeževo željo, sklenil začeti z gradnjo petero novih cerkva v Buenos Airesu, ki bodo posvečene sv. Rafaelu, Gospodovemu vstajenju, Kristusu Kralju, sv. Frančišku in sv. Aloizuju Gonzagi. v y f » »yTWf yv vyyy y*Nnrv yy v v v v v«** BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI Spomnite se svojcev v Evropi ter jim omogočite, da prežive Veliko noč v sreči in zadovoljstvu! Za navadna, avionska in brzojavna Denarna nakazila v katerikoli kraj Jugoslavije ali Italije, obrnite se na naš zavod, kjer Vam bomo točno in vljudno postregli, kakor vedno. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — B U E N O S ARES — 25 de Mayo 149—50 Nate uradu« ora: od »j/i do 7 zvečer; ob sabotah do SIGURNOSTI BRZINA! USLU1NOST1 POVERJENJE Iz Córdobe Društvene vesti Kakor je bilo javljeno v "Novem listu", je priredilo J. P. D. dne 21. marca lepo domačo zabavo v prostorih predsednika Ivana Goršeta. — Slabo vreme smo imeli, ves dan je po malem deževalo, vkljub temu pa je bila udeležba zadovoljiva. Precejšnje število rojakov in rojakinj se je odzvalo našemu vabilu, pa tudi druge narodnosti so bile zastopane. Orkester "Tita" je, kakor zmeraj, zabavala poslušalce in plesaice z lepimi komadi. Zabava je potekla v najlepšem redu ter se je končala zgodaj zjutraj. Z zadoščenjem, oa smo spet preživeli nekoliko uric v prijetni domači družbi, smo se razšli na svoje domove. Udeležencem se odbor najlepše zahvaljuje ter se jim priporoča tudi za v bodoče. * Vsem odbornikom, ki žive v okolici Cordobe, naznanjamo, da bo v nedeljo, 12. aprila, ob 10. uri zjutra'j odborova seja. Da ne boste manjkali, objavljamo pravočasno v listu, ker so na dnevnem redu važne to;-ke, je prisotnost vseh neobhodno potrebna. Točnost bodi naša čednost! Matija Modic, t. č. tajnik. Vesel dogodek V hiši našega rojaka Ivana Ober-mana, doma iz Metlike v Beli Krajini, se je oglasila v torek, 24. marca, botra Štorklja-, katera je podarila njegovi ženi Justini čvrsto hčerko. Radostnim staršem šestitamo! STARE ZNAMKE NIMAJO VEČ VELJAVE Od novega leta dalje so v prometu nove znamke. One, na katerih je bila slika gen. San Martina, nimajo več veljave na pismih, pač pa se lahko do konca junija zamenjajo na poštnih uradih za nove. Zgodilo se je zadnje čase, že parkrat, da sme morali plačati globo zavoljo starih znamk, ki so jih dopisniki prilepili na jisma. CERKVENI VESTNIK Cvetna nedelja je začetek velikega tedna in spomina velikih dogodkov našega odrešenja. <'.e bodo ti molčali, bodo kamni vpili, je rekel Gospod, ko so protestirali Jezusovi nasprotniki nad toplimi pozdravi, s katerimi so ga slavili otroci ob priliki slovesnega spre jema v Jeruzalemu. Vsaj te blagoslovljeni dni posvetimo nekaj svojih misli odrešenju, ki ga nam je Sin božji s trpljenjem pridobil. Veliki četrtek je spomin postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa. Stopi v kako cerkev in počasti najsvetejši Zakrament! Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja. Pomisli ta dan tudi ti na njegov križ. Mnogi so šele pod križem našli reštev dvomov in pomislekov, ki so jim jemali vero. Vse je črno ta dan po cerkvah. Spomin smrti je to. In ljubezni do ljudi je Gospod trpel in umrl. Slabo mu to vračamo! Veliko soboto je sveto Rešnje Telo izpostavljeno cel dan v češčenje. Kadar te vodi ko!rt; li. V zadnjem hipu, ko so se že Pr' gil pravljali, da ga odvedejo v ce' za usmrtitev, je bila izvršitev ^ sodbe odgodena za nedoločen ča« Umrl je v Milanu senator Qu"r tieri, ki je imel svoj čas važno go v sporih in zapletljajih glede ke. Kot zastopnik Giolittijeve vi»0' je vodil pogajanja z D'Annunz'if|i ter ga slednjič prepričal, da Je svojimi legionarji zapustil W®9 Pozneje je Quartieri sodeloval v J® goslovansko-italijanski komisij'» je določila meje med obema ^ vama. SVOJI K SVOJIM! po. f,r ik»? Slov. babica Bivša prva šefinja v prašk nišnici ter s prakso v bolnici Juan nández, se priporoča vsem Slove"* ^ Sprejema penzionistke iz mesta .'"jr« žele v popolno oskrbo. — Cene |Z ¡eri» nizke, postrežba prvovrstna. — SRf-h p» od 7. do 21., ob nedeljah in prazni*1" do 20. — Vprašajte za informae'J preden greste drugam FILOMENA BENEŠ-BILKOV» LIMA 1217 u. T. 23-a3* Krojaški mojste Dipl. v Buenos AiresU Izdeluje obleke po »ai' novejšem kroju, iz boljšega blaga ter nizki ceni JOSIP fagan^ SOLIS 1235 (blizu Constitución" U. T. 23—1696 TOVARNA MOZAIKOV TE0LIN00 RODRIGUEZ Specializirana v vseh mazaika — Imitacije marmof Koncesijonar portlandsk«fl» cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERI JALA Añasco 2763 U. T. 59-1^® BS. AIRES Postaja Patern» Expreso „G0RIZIA j * Oddelek jajponske armpde v Tokiju, ki je ostal zvest vladi, defilira pred cesarjem ■Milil III IMUL.JIMiBll.MlUBMlJUlM» Najstarejše prevozno P°dJe,e. za mesto in na vse strani žele. Zmernr! cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 14?6 Višina Doi'-ego 000 U. T. 54 Darwin 5172 in ROJAKI'' bos* I KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj« MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271 PRI ŽIVCU v znani restavraciji, najboljše postrežem. . ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. _ Leipi prostori, pripr»^V svatbe - Prenočišča- e ,0 za prenočišče prenovu na novo opremljene- t* Rojakom se priporoča lastni PATERNAL EMlk 090ti° tl^ NOVI LI9 T iill!llllllll!llil!!!llll!lllllll!llllll!ll!!ll!lllllll!!!lll!!;ni:H ll!ipiltIIIIIIIII1lllll!l!lllllilHIIII!l!Ill!I]I)l| I» S LOVENCI DOMA IN DRUGOD I 'ZJAVE MINISTRA DR. KREKA O SLOVENCIH IN JUGOSLAVIJI Jugoslovanska Radikalska Zajedla prireja po raznih krajih konference in javne shode. Tako se je vr.šil v nedeljo, 1. marca, velik shod tudi v prvem volilnem okraju v Beogradu, kjer je govoril minister brez p°rtfelja dr. Miha krek. Obrazložil Je stališče Slovencev napram narodu in državi ter izjavil v tem pogledu naslednje: Kaj bi se lagali: vi ste Srbi, mi Slovenci, a oni so Hrvati, resnično smo vsi samo bratje. Istočasno, ljubimo vsak svoje, spoštujeme tudi tvoje, in če skrbimo vsak Za svoje, smo v skrbeh tudi za vse ^talo. Mi smo Slovenci vsak trenu-H bili in ostanemo pripravljeni, ^ delamo kot bratje s popolno u-^ostjo pri vsakem jugoslovanskem ^slu. Mi Slovenci mislimo približno takole: Jugoslavija je prekrasna zemlja, je kakot vrt, v katerem je več alei z različnimi oblikami in rastli-nami, kjer je mnogo cvetja najrazlič 4eiše barve, oblik in vojna. Vse to h lia Mi raste na eni sami njivi, vse oživ- eno samo sonce na našo radost. smo, Srbi, Hrvatje in Slovenci različnimi šegami, željami in za- 'eVami, vsi pa hočemo to lepo dr- *4vo Jugoslavijo. Vse nas vodi isti živ) k 'jenski jugoslovanski ideal. Vsi '°e«mo biti vdani in zvesti narodne 11 kralju (buren aplavzi), vsi ho-to državno celoto, nedeljivo na ^ domovino Jugoslavijo. Ravno v ^üPnem političnem sodelovanju, v hočemo ustvariti nova sred-za boljše spoznavanje med bra-Jfa tesnejše zbližanje duha in srca * apopolnimo ono zedinjenje, ki jo 1918 državnopravno izvršene. 0 tiaše zedinjenje hočemo izvesti da bodo vsi čimbolj zadovolj-srečni, da bo vsakdo od nas čim _jše razumel svojega brata, kodo vsi ljubili vsak del naše dr- 1» lVe in da bodo vsi spoštovali vse ,tl(*obitve svojega brata. Na ta na- le smatramo, da bomo v JRZ naj-"iSe ohranili oporoko, ki nam jo je Sstil ideolog bivše Slovenske '^«ke stranke, ki je umrl nekaj ;.esecev pred zedinjenjem: Vi vsi, ,ste seme izkrvavelega naroda, po-samo to, kako boste zedinje-Posvetili vse svoje sile, vso svojo Hi k s 'ezen .in vse svoje srce naši jugo Iranski državi, za njen procvit, ^turo in blagostanje." (Navzočni ¡.^ovalci so nagradili ministra dr. ,, eka z burnim in dolgotrajnim plo a.n3em ter vzklikali voditelju Slo-i,lc«v dr„ Korošcu in vsem Sloven- so zborovalci soglasno skle-\ naj se govor ministra dr. Kre-t* Stisne, da ga 'bodo lahko širili ^' Uied Srbi. Končno je bil spo-odbor za prvi volivni okraj. AVSTi RIJSKI KANCELAR . NA KOROŠKEM DOBROVOLJCI ZA KOROŠ KE SLOVENCE V salonu hotela "Evropa" v Celju se je vršilo v nedeljo, 1. marca, zborovanje delegatov Združenja vojnih dobrOvoljcev iz Zagreba, Zveze Maj strovih borcev in legije Koroških borcev, ki so razpravljali o načrtu za združitev vseh teh združenj v e-notno organizacijo, ki naj bi se imenovala "Glavna zveza legijonarjev Jugoslavije". Zborovalci so sprejeli ter odposlali na merodajna mesta naslednjo resolucijo : Na konferenci v Celju, 1. marca 1936 zbrani jugoslovanski dobrovolj ci in borci za svobodo Slovenske Ko roške, štajerske, Prekmurja in Me-djimurja se spominjajo žalostne u-sode rojakov na slovenskem Koroškem in ugotavljajo: 1. Da vodi most za vpostavitev prijateljskih odnošajev med Jugosla vijo in Avstrijo preko koroških Slovencev; 2. Da je vsled tega upravičena na ša nujna zahteva, da se koroškim Slovencem nemudoma dajo vse pravice glede manjšinskih narodnih šol v smislu tozadevnih določb saint-germainske mirovne pogodbe. Prosimo kr. vlado, da prednja dejstva pri urevanju bodočih odnošajev s sosednjo avstrijsko republiko vpošteva. Sprejeta je bila še enaka resolucija, zadevajoča naš živelj, ki jo ostal pod madžarsko oblastjo. IZ RUSIJE SE JE VRNIL Iz Avstrije je prispel v Maribor 42 letni Škrbec iz Bosanske Krupa pri Bihaču. Leta 1913 je šel služit vojake v Gradec, avgusta 1914 je pri šel na fronto v Galiciji, leta 1&15, pa je zbežal na rusko stran, se boril v dobrovoljski diviziji na Dob-rudži ter bil potem ranjen poslan v notranjost Rusije, kjer ga je zajela revolucija. Preživel je vsa zadnja leta v Sibiriji ter se že od leta 1920 potegoval za povratek v domovine, ki se mu je šele letos posrečil. Doma ga čakata brat in sestra. 21 let je bil star, ko je šel od doma in po 21 letih se je kot 42 leten mož vrnil spet domov. SAMOMOR PRIMORSKEGA BEGUNCA V nedeljo, 1. marca, okoli tri četrt na 7, je šel po železniški progi delavec Danijel Burkeljca. Tik pred viaduktom pri Mostah je opazil na progi moško truplo, ki je bilo zelo razkosano in razmesarjeno. O tem je obvestil policijo. Policijska komisija je ugotovila, da je nesrečneža povozil osebni vlak, ki vozi ob 6.15 mimo. V ponesrečencu so spoznali 28 letnega Bernarda Plahuto, bivšega strežnika pri dvigalu v nebotičniku. Nedaleč so našli tudi njegovo legitimacijo in poslovilno pismo, kjer je razviefno, da je šel Plahuta prostovoljno v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Pokojnik je bil doma iz Ba-tuj pri Gorici. strijski kancelar Schuschnigg, qu kakor znano, slovenskega ro-^ Je Posetil prvo nedeljo v marcu t>U2Van° "Plebiscitno ozemlje". 0-V 3e Bistrico v Rožu in Borovlje H, I Strici je v občinski hiši spreje-j ^Putacije, med njimi slovenske . p0sWa Mikla, slovensko duhov-slov. voditelje domovinske 1(iÜte in slovenske župane, ki so dvorili o željah in potreba» O^skega ljudstva na Koroškem. krojačnica p. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) jt 'jal se je nato v Borovlje, kjer >%!rav tako sprejel razna zastop-a- Podrobnosti še niso znane. "IA ECONOMIA" bia'Ílta zal°ga manufakturnega „0 —- Razprodaja na drob-na debelo. - Ugodne cene. A. BLINDER aročila se sprejemajo tudi Po telefonu: 59—0314 2l7