ftulliiiiia plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. I48
LJubljana, torek 4« Julija l<m
Cena Din L—
Mrtiaia vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati pettt vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v  Jugoslaviji  Din   12.—,  zo  inozemstvo  Din  25.—      //      Rokopisi  se  ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 m 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC,  Slomškov trg 5    /;    Poštna  hranilnica v Ljubljani  št. 10351.
Nov način reševanja manjšinskega problema:
nemci se izselilo iz Južne Tirolske
Med Nemčijo in Italijo je sklenjen sporazum, po katerem se morajo Nemci izseliti iz Južne Tirolske Lahko se odločijo za preselitev v Nemčijo ali pa v južno Italijo
CURIH, 4 julija z »Neue Ziircher Zeitung« objavlja na uvodnem mestu senzacionalno vest o preselitvi nemškega prebivalstva iz Južne Tirolske. 2e več dni so razširjene vesti, da je bila nedavno v Milanu o tem posebna konferenca. Po tej konferenci je nemški generalni konzul v Milanu sporočil zastopnikom južnih Tirolcev, da je med Italijo in Nemčijo sklenjen sporazum, po katerem se lahko južno-tirolski Nem
ci v določenem roku izselijo v Nemčijo, v nasprotnem primeru pa morajo zapustiti Južno Tirolsko in se preseliti v notranjost Italije ali v njene kolonije. Vsi, ki ne bi izpolnili tega sporazuma, bodo izgubili vsako pravico do namestitve, zaslužka ali posestev na Južnem Tirolskem. Oni južno-tirolski Nemci, ki nimajo nepremičnin, bodo morali zapustiti južno-tirolsko v dveh mesecih, oni pa, ki imajo posestva ali
j druge nepremičnine, bodo morali v ro-; ku dveh let svoja posestva prodati in se izseliti. »Neue Ziircher Zeitung« dozna-| va, da bodo morali  najprvo zapustiti : Južno Tirolsko oni Nemci, ki so obdr-! žali svoječasno avstrijsko državljanstvo, potem oni Nemci, ki so nemški državljani in nazadnje oni Nemci, ki so sicer italijanski državljani, ki pa se smatrajo za pripadnike nemške narodnosti. Po ljudskem štetju iz leta 1932. je bilo na
Južnem Tirolskem 195.000 Nemcev z nemškim, in 160.000 z italijanskim državljanstvom. Milanski dopisnik listn poroča, da je ta vest izzvala med južno-tirolskimi Nemci veliko razburjenje, zla sti Še, ker jim je bilo sporočeno, da se na tem sporazumu med Berlinom in Rimom ne da nič več izpremeniti.
Kakor se zatrjuje, bo ta sporazum v bližnjih dneh tudi uradno objavljen.
Ali ste že obnovili
Ki
H»^eIks~francQSka demarša v Berlinu?
Ei
Anglija in Francija hočeta odgovornim činiteljem v Berlinu natočiti čistega vina in preprečiti vsak dvom v njuno stališče
London, 4. julija, br. Začetek tega tedna ie še vedno v znaku skrajne pozornosti in največje diplomatske aktivnosti. Nedeljske manifestacije v Londonu in govor ministrskega predsednika Chamber-laina po radiu kakor tudi poslanica kralja angleškemu narodu so izzvenele v vno svarilo, naj se nihče več ne vara glede stališča Anglije in njene odločnosti, da se zoperstavi vsaki nasilni spremembi sedciniega reda v Evropi.
Kljub vsemu temu pa prevladuje v Londonu še vedno mnenje, da me rod a.i ni činitelji \* Nemčiji še tudi sedaj niso pravilno poučeni o pravem sanju stvari in mednarodnega položaja. Izjave in svarilne
govore angleških in francoskih državnikov dobiva nemški kancelar po londonskih informacijah le v kratkih izvlečkih, iz katerih si ne more ustvariti jasne slike. Zato sedaj v Londonu proučujejo možnost, kako bi nemškega kancelarja neposredno obvestili o dejanskem stališču obeh zapadnih velesil. Pomišljajo na to, da bi se to zgodilo v obliki posebne poslanice angleškega in francoskega ministrskega predsednika kancelarju Hitlerju, ali pa v obliki skupne demarše. ki bi jo izvršila angleški in francoski veleposlanik v Berlinu. Angleški vladi je predvsem do tega, da Hitlerja prepriča o tem, da njegovi zunanje   politični   in   vojaški svetovalci
ca
Odgovor Rusije
je bil včeraj popoldne izročen — Sedaj ga proučujejo v Londonu
MOSKVA, 4. julija, br. Včeraj popol-d-ne ob 16. je bil v Kremi ju ponoven sestanek francoskih, angleških in ruskih zastopnikov. Pri tej priliki je Molotov izročil predstavnikom Anglije in Francije odgovor ruske vlade na poslednje angleško-francoske predloge, ki so bili izročeni v Moskvi 1. julija. Vsebina odgovora še ni znana. Angleški poslanik je odgovor ruske vlade brzojavno sporočil londonski vladi, ki ga sedaj proučuje.
LONDON, 4. julija, br. Danes dopoldne se je sestal zunanjepolitični odbor ministrov, da prouči odgovor ruske vlade, ki je ponoči prispel iz Moskve. O vsebini odgovora čuvajo strogo tajnost. Rusko poslaništvo pa je snoči objavilo komunike, v katerem ugotavlja, da so se zadnji angleško-francoski pred logi znatno približali ruskim zahtevam in je zato pričakovati sporazum v najkrajšem času.
Možnost intervencije DN v Gdansku
V danem primeru bi dobila Poljska nalog, da s svojo vojsko zasede Gdansk
Ženeva, 4. julija, br. Glede na vesti, da | pripravlja Društvo narodov intervencijo v 1 vprašanju Gdanska, izjavljajo v tukajšnjih krogih, da jim dosedaj o tem ni še ničesar znanega. Izjavljajo pa, da bi bilo to teoretično možno. Tajništvo Društva narodov lahko naprosi Poljsko kot članico DN in kot izvršni organ ženevske ustanove, da v smislu k danskega statuta pošlje v svobodno luko Gdansk svojo vojsko v svrho vzdrževanja reda in miru. Dosedaj pa v tem pogledu še niso bili storjeni ni-kaki koraki ne s strani tajništva Društva narodov, ne s strani katere izmed zainteresiranih držav. V ženevskih diplomatskih krogih tudi zatrjujejo, da se Anglija in Francija zaenkrat protivita taki intervenciji Društva narodov, ker bi mogla nemška propaganda vkorakanje poljske vojske v Gdansk zlorabiti v svoje cilje.
Ustavitev plačil v
Gdansk, 4. julija, i. Vse banke v Gdan-sku so ustavile transferna plačila kakor tudi izplačevanje deviz. Ukinitev plačil utemeljujejo s tem, da primanjkuje deviz ker je popolnoma prenehal izvoz na Poljsko.
„Samo za varnost gdanskega prebivalstva44
Berlin, 4. julija, i. Na Ch3mberla:novo izjavo v spodnji zbornici, da ie res. da se v Gdansku ustanavlja prostovoljski zbor. odgovarja danes Der deutsche Dienst' : Ali misli gospod Chamberlain, da hoče mesto Gdansk morda napast: Polisko? V mestu je bila res ojačena Doiicija, to pa le za varnost prebivalstva.
Tudi Pollaki se pripravljajo
Do l. avgusta se morajo povsod zgraditi zaklo< nišča pred letalskimi napadi
Varšava, 4. julija. L Poljski Usti poročajo, da so na nemški strani v obmejnih krajih predčasno poželi še nezrelo pšenico in da Z mrzlično naglico grade utrdbe in postavljajo žične ovire. Predvčerajšnjim
okrog 2. zjutraj je prispelo v Gdansk 6 tankov in mnogo municije. Izkrcanih je bilo več dalekostrelnih topov, prav tako pa prihaja v mesto tudi že težka artiljerija. V mesto se kar na debelo tihotapi orožje. Cesta, ki vodi proti Hagelsbergu v bližini Gdanska, je za zasebni promet zaprta. Povsod so nameščeni tudi protiletal-ski topovi
Poljski notranji minister je dal velikemu komisarju v Varšavi in županom vseh večjih mest in trgov nalog, naj skrbe, da
bo za primer napadov iz zraka na razpoko dovolj zaklonišč za prebivalstvo. V bodoče ne bo smel nihče zidati nove hiše brez lastnega zaklonišča. Ministrstvo je odredilo, da morajo biti vse kleti v hišah Kjer ni zgrajenih zaklonišč, primerno urejene, da bo v njih imelo prebivalstvo zaščito.Pred bombnimi napadi in plini. TaJn- «3er ni zaklonišč, ali kjer jih ni mo-Soce v hišah izgraditi, naj se zgrade za prebivalstvo skupna zaklonišča. Vsa ta
podcenjujejo moč in odločnost Anglije in Francije,
V London še vedno prihajajo vesti o zbiranju nemških čet vzdolž poljske meje in vojaških pripravah v Gdansku. Uporno se tudi vzdržujejo vesti, da ie bil puč v Gdansku nameravan že za soboto ponoči, da pa so to namero opustili, ker sta Pariz in T.ondon predčrsno izvedela za ta načrt. Dejstvo, da je imel ministrski predsednik Chamberlain včeraj popoldne zopet dolgo konferenco z voditelji opozicije, tolmačijo v političnih krosih kot znak. da je mednarodni položaj zelo resen.
klonišča morajo biti dograjena do 1. avgusta. *Gazetta Polska« poziva prebivalstvo, da se za primer vojne založi z živežem za najmanj za dva do štiri tedne, ker je računati z letalskimi napadi.
»Ilustrovani Kurier Codzienrry\< poroča, da je poljski komisar v Gdansku Marjan Hodacki pred tremi dnevi prispel v Varšavo, ter je zunanjemu ministru Becku podrobno poročal o položaju v Gdansku, Sestanku je priso.= >voval tudi maršal Rvdz
Smigly. Zatrjuje se. da bo Poliska poslala gdanskemu senatu noto, v katen bo zahtevala pojasnila zaradi zbiranja prostovoljskih oddelkov in kopičenja orožja v mestu.
Snoči so prispele vesti, da se vojaške priprave v Gdansku z vso vnemo nadaljujejo. Včeraj so biii izpraznjeni mnosi uradi, ki so se morali začasno preseliti v hotele in druge razpoložljive prostore, dosedanje prostore pa preurejajo za nastanitev vojaštva. Današnji poliski listi navajajo, da skušajo Nemci v Gdan>ku prepričati prebivalstvo. da ogrožajo Gdansk Poljaki, ki da pripravljajo napad na mesto.
Prepoved zbsrovani v vsef Nemčiji
Berlin, 4. julija br. JJar.oN je izšel odlok notranjega ministra dr. Fr'cka. po katerem se za mesec julij in avgust prepovedujejo po vsej Nemčiji vsj narodno socialistična strankarska zborovanja. Stičen ukrep je bil izdan tudi lan*) za časa češkoslovaške krize.
Kaj bo s Slovaško?
London, 4. julija, z. Pod naslovom »Republika v kaosu« poroča današnji »Times«, da kaže Slovaška že vse znake naglega notranjega razkroja in da ;e treba v najkrajšem času računati z zelo vnžnimi spremembami. Kot posebno značilno beleži list naraščanje razpoloženja za čim tesnejše sodelovanje s Poljsko.
Zatišje đo konca avgusta ?
Mirnejša preseja položaja v Parizu
Pariz. 4. julija, e. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da je po krizi, ki je bila predvčerajšnjim na vrhuncu, nastalo zatišje v vprašanju Gdanska. Zasluga za to se pripisuje energični izjavi, ki jo ie podal ministrski predsednik Daladier v ekspozeju pred narodno skupščino in govoru lorda Haiifaxa pred nekaj dnevL Tu prevladuje mnenje, da je obstojala želja, da se postavijo na preizkušnjo živci angleških in francoskih državnikov Ce bi ti živci popustili b: se ta poizkus nadaljeval in bi doživeli dogodke, kakor smo iih popreje. Francija in Anglija pa sta ostali hladnokrvni Nevarnost pa še vedno ni minila. Zapadni sili morata sedaj pokazati svojo hladnokrvnost in odločnost, če
želita, aa ju dogodki v glavnem mnenje. !
ne prehitijo. To je gre skozi vse ko-
mentarje pclii:čne situacije. Most Anglije in Francije je najtrdnejša opora miru. Zato z velikim zadovoljstvom navajajo besede francoskega generala \Veyganda, ki je izjavil da francoska vojska še nikoli v zgodovini ni bila tako močna kakor danes. Ker pa nevarni trenotek še ni minil, si v Parizu zastavljajo vprašanje, kdaj bo nastala nova kriza. Mnogi sodijo, da bo to zatišje trajalo še do konca avgusta. Kot razloe se navaja, da je treba popre ie pospraviti žetev. To velja zlasti za države, katerih prehrana ni na višku. Lani so te države zaradi dobre žetve lahko zdržale, a letos pričakujejo slabšo žetev.
Japsfttka pred finančnim polomom
Zlate rezerve Narod r e banke izčrpane - Seda} si skušaja pomagati z rekvizicijo zlata in draguljev
Netv Vork, 4. julija, i. Po poročilih ameriških listov je Japonska pred finančnim polomom. V zadnjih dveh letih je bilo namreč samo v Ameriko izvoženega za 400 milijonov zlatih dolarjev zlata kot pla-":.lo za razne dobave. Zlate rezerve japonske Narodne banke so že popolnoma izčrpane. Japonska si sicer skuša pomagati na ta način, da je zasegla zlato pri zlatarjih in draguljarjih, pa tudi pri zasebnikih, in kakor navajajo japonska poročila, znaša na mesec ta zbirka okrog 5 milijonov zlatih dolarjev. Seveda pa to še
Sabotaža povzročila katastrofo Albertovega prekopa T
Bruselj, 4. julija, i. Nedavno so bile v Belgiji veliko poplave, pri katerih je zlasti trpel novozgrajeni Albertov prekop, ki veže Liege z Anversom. Voda je poplavila mnogo polja in porušila več hiš. nasip sam pa se je v dolžini dveh kilometrov deloma pogreznil in sesul. V zvezi s tem opozarjajo belgijski listi, da je bilo pri gradnji nasipa, ki so ga Sele pravkar do-
z daleka ne zadošča za ogromne izdatke, ki jih ima Japonska za svoje vojaške operacije na Kitajskem. Ce bo Japonska nadaljevala svojo agresivno politiko, potem ji grozi popoln finančni bankrot. To dokazujejo tudi številke o njeni aunanji trgovini, zlasti z Mandžurijo. 2e v letu 1937 so znašala pasiva v prometu z Mandžurijo 300 milijonov dolarjev, lani pa celo 625 milijonov dolarjev in bodo letos še večja. Zlate rezerve japonske Narodne banke so pa že tako izčrpane, da ne znašajo niti več 100 milijonov dolarjev.
da so imeli svoj interes na tem, da so ga slabo gradili. Prekop namreč spada v obrambni sistem Belgije.
Pariz, 4. julija, e. Ministrski predsednik Daladier je sprejel včeraj od nekega darovalca, ki ne želi biti imenovan, poldrugi milijon frankov z željo, da se ta znesek uporabi za narodno obrambo. Patriotično čustvo Francozov, ki je bilo vedno močno, je tudi zdaj na višini. Skoraj vsak dan dobiva odbor za narodno obrambo velike
končali, zaposlenih mnogo delavcev iz ne- j zneske, ki presegajo tudi sto tisoč franke tuje države in da je. Precej verjetno, kov.
Ko odhajate na dopust, ne pozabite sporočiti naslova, da boste tudi med dopustom redno prejemali list
»Beseda o navadni disciplini"
Pod tem nusio\om je obja\*ila mariborska »Edinost* zanimiv in poučen članek, iz katerega posnemamo par odsta\'kow »Fdi-nost* piše: » , . . glavna slovanska lastnost, ki nas loči od vseh drugih narodo\\ je. da ne liuhimo organizacije. Sloi'an se le težko podredi tujemu mnenju in disciplini mu ie mnogo bolj tuja kakor na primer Germanom. DoCim opažamo pri (jerm.mth smi\el za disciplino in orgamzact/o, smn Slovenci skoraj anarhično svobodo! juh m m ne trpimo \'ct'. pa najsi prihajajo od koderkoli . .. Marsikdo med Slovani je nad tem obupan ah pa se skuša renegatsko rešiti k drugim, bolj discipliniranim in po n;ego\ cm mncniu višjim narodom. S tega vidika je zanimi\o tudi vprašanje slovanskih renegatov. Kajti tudi ti imajo v sebi še vedno nekaj tistega nemirnega in nediscipliniranega, ki hoče delati vedno nekoliko po svoji gla\ t Dočttn se bodo na primer pravi Nemci isaki bae-di, ki pride od višjega, z veseliem m užitkom pokoriti, ker um je pokftršetna sploh posebne Prste užitek, ki ga SUnani nikoli do kon. a ne bomo spoznali, bodo ti renegati \edno še nekoliko po svoje mislih in delali, na primer politiki* na svojo roko. Samo en primer- ()dm>šmi Jugf>sht\-ije do Nemčije so dokončno urejeni. Z nuj\ išieg.t niesta >0 pri/nali Slorenijo kot \iovenskn zemljo m fugos/oi ensko nemške meje kot \ečne. Kolikor imamo pri nas pia\ih \cmcev, so <e .s tem disciplini: ano ipojM ijazmli, cepravz jim morda ni šlo popolnoma v račun. Voda slovenski renegat t se t€ PtfSG naučili, kaj ie disciplina, kur naprej wt» gin orili o tem, da je to ozemlje prav za prav nemško in s« vedli lako. kakor da bi najvišjim zagotovilom nc bilo verjeti. Na svojo roko >o ^kušali delati mo/o politiko in so tako pokazali, da se ne morejo sprijazniti t svojim novim položajem v novem narodu. Izgubili so tla pod nogami, kaiti niso vvč pravi Slovenci in nikoli ne bodo mogli postati pra\>>i .\ c mc i. t- —
„Bogcdek, ki \e vzbudil pozornost, a zelo malo
•obiatovania!"
"Deutscher   \~olksblatt«, glasilo  .Ve m cev t Jugoslaviji, ki izhaja v Novem Sadu, je obja\'il na  Vidov dan uvodnik   »Sarajevoi 28. junija 1911.* Sapisal ga  ie \riktor Li-sehka, pred voino glavni urednik lista »AH-deut "iches Tagblatt*'. organa v se nemške skupine v avstrijtkem parlamentu, ki jo je vodil Georg Schonerer.    Uvodoma ugotavlja Lischka, da je »sarajevski dogodek vzbudil i  favnosti pač \eliko pozornost, a zelo malo obžalovanja, češ da f§ bil nadvojvoda Franc Ferdinand kaj malo popularen, Še manj  pa  priljubljen,«   nato  pa nadaljuje: »Nacionalno najodločnejša skupina avstrijskih Nemcev nikakor ni hotela izrabiti sarajevski krvavi dogodek kot povod za povišano gonjo proti Srbiji in za odločnejše nadaljevanje one dunajske balkanske politike, ki so jo lT se nemci od leta 1908. z vsem poudarkom pobijali, ker so bili prepričani, da bi ta politika z ozirom na zavezniško pogodbo Avstrije z Nemčijo lahko nemild narod v celoti potegnila v vojno. Zato 9Q se  Vsenemci z vso odločnostjo zavzemali za to, da bi se ta zavezniška pogodba ras-veljavila. Oni niso hoteli, da bi bil nemški narod potegnjen v* vrtinec dunajske balkanske politike.<t Lischka nadalje pripoveduje, da je Franc Ferdinand hotel Avstrijo napraviti za slovanskega tekmeca Rusiji«, pm ne morda iz naklonjenosti Slovanom, marveč radi svoje »izključno proti Rusiji naperjene politike.ee Kako malo je bil nadvojvoda naklonjen Slovanom, zlasti pa južnim Slovanom, je razvidno iz dejstva — tako ugotavlja Lischka, — da je po balkanski vojni v pismu na šefa   generalnega Haba Conrada proglasil južne Slovane za »balkanska ščeneta«. Lischka zaključuje svofm izvajanja poudarjajoč, da je sarajevski dogodek izrabila v svoje namene dinastična politika Habsburžanov, ki je bila od vsega začetka načelno protinemška.  Zato so jo tudi Vsenemci z vso doslednostjo pobijah.
Velika ipijonažna afera v Belgiji
Bruselj, 4. julija i. Policija je prišla aa sled dobro organizirani vohunski družbi, ki je imela svoje mreže razpletene po vaej Belgiji. Policija je aretirala že osem članor vohunske družbe. Glavni krivec je poročnik belgijske armade Tombrez, ki je imet stike z generalnim štabom in vpogled ▼ ra»-ne vojaške dokumente in tajnosti. Vohunili so za neko sosedno velesilo.
Borzna poročila.
Curih, 4. julija. Beograd 10. Pariz 11.75. London 20.7625. New York 443.50. Bruselj 75.425. Milan 2333, Amsterdam 235J0, Berlin 178, Prag« 15.05. Varšava 83.50. Sofrj* 5.40. Bukarešta 3-25.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 4- juHJ& 1939.
Stev. 14S
Razprava o dveh umorih v Novem mestu
Pred sodišče sta stopila danes Janez Zupan in Franc Danic — Oba krivdo priznavata
Novo mesto, 4. julija
Pred novomeškim sodiščem sta se danea zopet zaceli dve razpravi o dveh umorih. Obtožnica slika oba morilca in sokrivki tako, da mora človeku omajati vero v »naše dobro ljudstvo«.
Janez Zupan, šele 261etnl fant, posestnikov sin iz Prelesja, je obtožen, da je letos 30. aprila ustrelil iz zasede v gozdu posestnika Jožeta Kneza. Kot sokrivka je obtožena Knezova žena Češ da je zasnovala zločin.
Jože Knez se je odpravil v nedeljo 30. aprila zgodaj zjutraj v Celje. Nameraval se je vrniti še istega dne. ker ga. pa ni
bilo domov tudi naslednje dni, so ga začeli iskati in 5. maja so ga našli v gozdu Jatni pri Prelesju ustreljenega. Truplo je bilo pokrito z vejami. Orožniki so zločina takoj osumili Janeza Zupana tn ženo pokojnega Kneza, Ano, Češ da sta bila Zupan in Knezova že več let v intimnem razmerju ter da sta se skušala iznebiti Kneza, da bi se poročila. Zupan je v zaporu zločin priznal, a je navedel povsem druge, manj verjetne motive strašnega dejanja. Zagovarjal se je, da je Kneza sovražil že od mladosti, ker ga je Knez večkrat pretepel. Letos sta se sprla zaradi volovske vprege in tudi spopadla in ob tej priliki Je Zupan sklenil iz maščevanja umoriti Kneza. Kmalu potem se je tudi odločil, da Kneza ustreli. Zvedel je, da pojde Knez v nedeljo 30. aprila zgodaj zjutraj v Radeče, da bi se odpeljal v Celje. Zupan je spal na podu, kjer je usodnega jutra opre-zal. kdaj pojde Knez mimo. Na kozolcu je imel priprnvliono nabito lovsko puško.
ro ie opazil, da Knez odhaja z doma. se je Zupan ođtihotnpil v gozd. Tam je iz zasede ustrelil Kneza.
Knezova žena taji vsako udeležbo pri zločinu, kakor tudi, da bi imela ljubavno razmerje z Zupanom. Izgovarja se da ni mogla niti slutiti, kdo bi naj moža ustrelil. Z moiem sta živela v srečnem zakonu in rodilo se jima je 6 otrok. Sploh pa ni imel njen mož nikdar povoda dvomiti o njeni zvestobi.
Toda Knezovo zelo obremenjujejo pride. Neka priča je celo izpovedala, da je zalotila Knezovo in Zupana v zidanici pri intimnem prizoru.
Tudi pri drugem umoru je obtožena sokrivde, da je naklepala umor ženska. Umora je obdolžen 31-letni Frane Banič, delavec iz Kostanjevice in sicer, da je 16. maja umoril v Velikem Podlogu po zrelem preudarku posestnika Jožeta Skvarča. Naklepa zločina je obtožena 50-letna Skvarčeva dekla Marija Lipar.
I
Na dan zločina je bil Skvarco zaposlen z obema obtožencema v svojem vinogradu na Drenoveu. Že nekaj dni prej je bila Liparjeva pri Baniču ter ga. nagovarjala, naj bi umoril njenega gospodarja. Tožila je, da je že 16 let pri hiši, a da ji odslej ni več obstanka, ker jo gospodar podi od hiše. Naslednji dan je Banič delal z Lipar-jem v vinogradu in preden sta odšla na delo, mu je Liparjeva na samem zopet rekla, naj umori Skvarča ter se vrne sam zvečer domov. Banič je tudi ob tej priliki, kakor že prej, zavrnil Liparjevo. Skvarča ni sovražil in sta se vedno dobro razumela. 16 maja je pa Liparjeva zopet nagovarjala Baniča, naj spravi s poti gospodarja. Obljubila mu je 500 din, če umori Skvarča.
Iz vinograda so se vračali precej pozno zvečer. Med potjo je Liparjeva zopet iz-podbujala Baniča. naj umori Skvarča. Ker so po delu nekoliko pili, je bil Banič manj razsoden. Ko je Lipar korakal pred Ba-ničem ne da bi kaj slutil, ga je Banič nenadno napadel ter udaril večkrat s kolom po glavi. Skvarča se je zgrudil. Takoj potem je pristopila Liparjeva, da se prepriča, kako je s Skavrčo. Ker ni pokazal več nobenega znaka življenja, sta ga pustila ter odšla domov. Doma ju je Skvarčeva žena vprašala, kje se mudi mož. Liparjeva
ji je skrivnostno odgovorila, da ga ne bo več domov. Po večerji je Banič sežgal v štedilniku kol, ki se ga je poslužil pri umoru.
Oba obtoženca priznavata krivdo. Liparjeva se samo zagovarja, da je gospodar grdo ravnal z njo.
Danes ob 9.30 se je pričela glavna razprava proti Francu Baniču in Mariji Li-parjevi Senatu predseduje s. o. s. Viktor Durini. prisedniki pa sodniki dr. Peče. Pakič. Meršol in Jaklič. Obtožbo zastopa državni tožilec Jože Prijatelj Morilca zagovarja odvetnik Stanko Pečar. Liparjevo pa odvetnik Veble. Kot sodni zdravnik izvedenec prisostvuje razpravi primari j dr. Pavlic.
Prvi je bil zaslišan Banić. ki v celoti prizna svoje dejanje in pravi, da sam ne ve, kako je prišlo đo umora. Rekel je, da
ga je Liparjeva 7 dni pred umorom stalno nagovarjala k zločinu in prišla ie celo
k njemu v hišo. češ, da naj spravi Skvarco s poti. Drusi dan po umoru mu ie dala 500 din. Za znesek si je kupil obleko, nekaj denarja pa je zaptt.
Tudi Liparjeva prizna dejanje, pravi pa. da so bile temu krive neznosne razmere v hiši. V resnici ga je nagovarjala, naj usmrti gospodarja. Nato je bila zaslišana rejenka Tereza Zvokelj. Razprava ob zaključku lista še traja.
Lep praznik zagorskih gasilcev
V nedeljo so praznovali 30 letnico ustanovitve prve
gasilske čete v Zagorju
Zagorje, 3. julija V nedeljo je bil za zagorske gasilce pomemben dan. Praznovali so tridesetletnico ustanovitve prve gasilske čete. V ta namen so prihiteli številni gasilci zagorskega okrožja, ki jih ni niti slabo jutranje vreme zadržalo, že prejšnji večer pa se je deputacija poklonila pokojnim članom, ki počivajo na zagorskem pokopališču. Na grob drugega predsednika Josipa Birolle so položili venec s trakom, na katerem so bila imena 38 preminulih članov, katerim v spomin je spregovoril g. Kalan Jože nekaj globoko občutenih besed. V nedeljo se je veČina prihitevših gasilcev udeležila maše, nato na so bile na letnem telovadišču Sokola skušnje za popoldanski nastop, ki se je začel ob 15. uri. Ko so se gasilci postrojili za zastavami domačega društva in društev Litija in Medija-IzJake, je uvodoma spregovoril predsednik čete g. Klun France.
Trideset let ustanovitve je minilo že lansko leto, je dejal g. predsednik med drugim. Dne 5. julija 1908 je bil ustanovni občni zbor, ki si je izvolil za predsednika pokojnega nadučitelja tepliške šole Kozjaka Franca. Že od vsega početka je štela četa 81 aktivnih članov. Na prvi vaji je nastopilo 50 članov v predpisanih oblekah ter se postavilo že z lastno ročno brizgal-no, darom takratnega ravnateljstva TPD. Na drugem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika tudi že pokojni Josip Birol-la, za njim pa Josip Ranzingrer. ki ga tudi ni več med živimi, četa je kmalu razpolagala s potrebnim orodjem, nabavila si je ročno brizgalno, voz za moštvo. V letih 1912 in 1913 so si zgradili sedanji gasilni dom, ki je bil blagoslovljen 3. julija 1913. Na dan 30. avgusta 1925 ie društvo na izredno svečan način prevzelo novo bencinsko brizgalnico, ki je še danes ponos društva. Takratni načelnik g. Ivan Hočevar je dosegel, da si je društvo nabavilo novo zastavo, ki je bila svečano razvita za dvajsetletnico društva in ki ji je kumovala ga. Mecilovškova. Potem je leta 1928 pre-
vzel načelstvo g. Martin Repovž, ki je vse do lanskega leta, ko je Ml za predsednika izvoljen g. Klun Franc, vodil društvo. Danes Šteje društvo 50 aktivnih članov, ter je le škoda, da ta Številka glede na vedno številnejše naloge gasilstva ni večja.
Potrebno je sodelovanje vseh brez razlike prepričanja ker je pomoč gasilcev potrebna vsakomur če ga zadene nesreča.
Na kraju govora je bila odposlana uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., istotako tudi visokemu pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Tudi dvema pokroviteljema, ki sta bila zadržana, ministru g. Snoju Franu in generalnemu ravnatelju TPD inž. Skubicu Rihardu so bili sporočeni brzojavni pozdravi, dočim sta bila druga dva pokrovitelja, ravnatelj TPD inž. g. Kolka Alojzij in predsednik občine g. Prosenc Franc navzoča.
Nato je župni starešina g. Dolinar Jože iz Ljubljane v daljšem govoru pozival k složnosti in orisal važne sodobne naloge gasilstva ter čestital v imenu župe jubilantu. Ob tej priliki je izročil devetim zaslužnim gasilcem zlate kolajne za požrtvovalno delo v društvu. Zlato kolajno s palmo za tridesetletno delovanje so prejeli gg. Repovž Martin, Javoršek Polde, Obreza Ivan in Ule Anton. Za nad dvajsetletno delovanje pa je pripel kolajne župni tajnik g. Za-pušek Franc gg. Raku Jožetu. Motnikarju Ferdu, Rožarju Andreju, Hočevarju Ivanu in Blazniku Edvardu. Sledil je mimohod pod vodstvom društvenega poveljnika g. Antona Medveda, nato pa so nastopili ob spremljavi rudarske godbe najprej člani z vajami, ki so jih izvajali prav skladno. Posebno pozornost je vzbujala dvanajsto-rica naraščaja iz Hotiča. Mladi dečki, bodoči gasilci , v snežno belih srajčkah z velikim gasilskim znakom na levi strani so se s svojimi, gasilsko delo označujočimi prostimi vajami kar postavili.
Poset od strani domačinov bi bil lahko boljši. Agilnemu društvu čestitamo tudi mi. želeč mu razmaha in uspehov. Na pomoč!
Iz Kranja
— Nedeljska dežurna služba zd ravni "ov OTJZD v mesecu juliju. Dne 5. 7. dr. Bezič Josip, 9. 7. dr. Bežek Josip, 16 7. dr. Her-fort Joža, 23. 7. dr. Pance Pavel, 30. 7. dr, Vrbnjak Vinko.
— Matura na drž. tekstilni SoU, Pod predsedstvom g. inšpektorja prof. M. Prešla je polagalo po končanem H. letniku tekstilne sole, kl si je pridobila v kratkem času svojega obstoja po vsej državi odličen sloves, 23 učencev in učenk zaključni izpit. Izpit so napravili sledeči: Drempetič Vlaulinir, Kogovšek Alojzij, Kunstler Božidar, Rajšter Josip, Sehweiger Josip in Zornada Aron s prav dobrim uspehom, Andoljšek Alojzij, Berger Egon, Dermota Janko, Eisenstadter Rudolf, Fijavž Ivan, Kellert Aleksander, Kozinc Savo, Kranjec Ivan, Pirih Miroslav, Plauer Draga, Podgoršek Franc, Senica Maks, SuStaršič Ivan in Vodiškar Anica z dobrim uspehom 3. kandldatje imajo popravni izpit.
_ Nesreča pri delu na stavbi P. Z. Pri
delu na stavbi palače Pokojninskega zavoda je bil uslužben pri dvigalu, ki se ga poslužujejo za dovažanje gradbenega materiala v višja nadstropja, tudi delavec Bigles Kristijan. Kakor običajno je delavec ki je spuščal prazno dvigalo zopet na Oa, po^tedaA ati Je kdo spodaj, in ker nI
nikogar videl, je dvigalo spustil. Pripisati je treba zgolj naključju, da je v usodnem trenutku, ko je dvigalo drselo k tlom. stopil Bigles pod dvigalo, ki ga je pritisnilo in je pri padcu dobil hude poškodbe po hrbtu in nogah. Nesrečnega delavca je zdravnik OUZD takoj pregledal in mu nudil zdravniško pomoč, nato pa je odredil prevoz v Moste, kjer je Bigles doma.
r— Praznovanje »v. Cirila In Metoda. Drevi med 7. in 8. uro bomo pred Narodnim domom skupno poslušali radijsko predavanje o delu slovanskih blagovestnikov. Javnost vabimo, da se nam pridruži, hišne posestnike še, da razobesijo zastave, vse pa, da prižgo med četrt na 9. in 10. uro na svojih oknih luči. Narodnoobrambni odsek Sokola.
— Zaradi slabega vremena se je vršila veselica aerokluba v Kranju v skrčenem obsegu, toda kljub temu v prijetnem razpoloženju. Verjetno se bo v soboto veselica nadaljevala pa bodo tako prišli prireditelji in posetnikl na svoj račun. — Na Golniku je bila veselica Protituberkulozne lige, ki jo je posetilo ogromno Število ljudi; žal, da je tudi to prireditev motilo slabo vreme.
— SK Kranj : SK Disk 12:2 (5:1). V nedeljo je bila odigrana na tukajšnjem Igrišču prijateljska tekma med domačim in domžalskim moštvom. Id se je končala a
serijo golov v prid domačinom. Rezultat se odgovarja poteku, moral bi biti celo višji. Slaba igra domač nov je preprečila, da ni bil poraz Poniža lčanov se hujši. Gostje so si prizadevali na vse načine, bili so gotovo bolj požrtvovalni kot domača ena j stori ca, toda igrajo zelo primitiven nogomet, ki le nekoliko izvežbanemu moštvu ne more delati preglavic. Za obe moštvi bo pač veljalo: trening in to smotrn, po možnosti pod vodstvom strokovnjaka;
seveda za vsako moštvo v svojem razredu. Sodnik naj bo prihodnjič bolj prisoten.
— Ciril-3Ietodovo krciovanje priredi podružnica GMD drevi na šmarjetni gori. Tudi mesto samo bo nocoj na predvečer praznJca počastilo spomin slovanskih blagovestnikov in izobesilo zastave. Sokolsko članstvo se zbere pred Narodnim domom, kjer bo poslušalo rtdijsko pregavanje. Vse članstvo in narolno zavedno občinstvo naj nocoj od 20.30 do 22. prižge na oknih luči.
Zadnje ure morilca
Silvestra Kranjca
Davi ob šestih je Ml obešen na dvorišču ietnišniee mariborskega okrožnega sodišča
Maribor, 3. julija Točno ob 11. se je zbral danes dopoldne v pisarni ravnatelja jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča veliki kazenski senat, ki je 4. januarja letos obsodil roparskega morilca Silvestra Krajnca na smrt na ve-šalih. Predsednik senata dr. Turato, prisedniki dr. Čemer, Lenart, Kuder in dr. Kej-žar. Navzoč je bil tudi dr. Hojnik kot predstavnik državnega tožilstva ter odvetnik dr. Miihleisen. ki je branil Silvestra Krajnca. Razen tega so smeli v pisarno tudi zastopniki tiska, dočim je bil vsem drugim dostop zabranjen. Kmalu zatem se je slišal z glavnega hodnika jetnišnice žvenket verig. Bližal se je Silvester Krajne, težko
okovan. V teh okovih je čakal na končno odločitev glede svoje usode v samotni celici, odkar je bil odkrit fantastičen načrt pobega iz jetnišnice, ki ga je pretkano zasnoval Silvester Krajne z zloglasnima razbojnikoma Kodrom in Pintančem.
Zle slutnje so obšle nevarnega zločinca Silvestra Krajnca, ko je zagledal pred seboj v ravnateljevi sobi zbrane sodnike v službenem ornatu. H Krajncu je pristopil najprej predsednik dr. Turato in mu sporočil, da bo jutri v torek 4. julija izvršena ob 6. zjutraj justifikacija. Krainc je poslušal to sporočilo mirno, ne da bi trenil z očesom. Morebiti nekoliko bledejši pa je postal,  ko ga  je     predsednik  dr. Turato
vprašal, aH ima morebiti še kakšno poslednjo željo. Toda Silvester Krajne je topo
zrl predse in molčal. Niti beseda ni prišla iz njegovih ust. Ko ga je dr. Turato končno vprašal, če je vse razumet, kar mu je sporočil, je Silvester Krajne odgovoril s
komaj slišnim »da«.
Zatem se je približal Krajncu odvetnik dr. Miihleisen. ki je Krajncu sporočil v nemščini, da jc poslal davi na naslov mar-šalata dvora milostno prošnjo za pomilostitev in da bo v tej zadevi interveniral tudi neki poslanec. Napram Krajncu je dr. Miihleisen ob tej priliki v nemškem jeziku izrazil upanje, da bo njegova prošnja morebiti uslišana. Na Krajnčevcm obrazu je bilo videti neko rahlo upanje, kakor da še ni vse izgubljeno.
Po tem poročilu sta orožnika odpeljala Silvestra Krajnca nazaj v jetnišnico. Spravila sta ga v celico številka 38 v pritličju, kamor spravljajo običajno zločince, ki jih čaka smrt na vislicah. Tukaj so Krajncu sneli verige. Preoblekli sc ga v civilno obleko in prinesli nato v celico tudi sveče. Frančiškan pater A. Bajuk pa je skušal Krajncu olajšati poslednje ure. Celico so
nato odprli, pred vrati sta ves čas stražiia orožnika. Krajne je sporočil, svojemu zagovorniku prošnjo, naj ga pride pred justifi-kacijo obiskat njegova žena Amalija. Nekaj časa je mirno sedel v svoji celici in se pripravljal na poslednjo uro. Popoldne pa je postal nervozen in je nemirno stopal po celici, ker ni bilo do večera še njegove žene Amalije.
Silvestru    Krajncu je vodstvo jetnišnice ustreglo v vseh njegovih poslednjih željah Opoldne si je zaželel cigarete, nato pečenko in solato, ki so mu jo takoj prinesli iz gostilne nasproti    sodišču. Ko je napram
Posebni vlaki v Sofijo
Ljubljana. 4. julija Včeraj so bile v Savezu SKJ definitivno pregledane in razvrščene prijave naših Sokolov za vsejunaški zlet v Sofiji. Prijavilo se je 7107 Sokolov in Sokolić Od tega odpade 1000 na sokolski naraščaj, drugo pa na članstvo. Deset posebnih vlakov bo vozilo naše Sokole v Sofijo.
Osmi posebni vlak je določen za župe Maribor. Kranj in Sarajevo. Ta vlak odpelje iz Maribora 6 julija ob 17.58. Sokoli iz Kranja morajo imeti zvezo s tem vlakom in se odpeljejo istega dne ob 17.14. Ta vlak prispe v Sofijo 7. julija ob 18.25, vračal se bo pa 13. julija ob 22.22. Devet: posebni vlak je določen za sokolski župi Ljubljana in Užice. Iz Ljubljane odpelje ta vlak 6. julija ob 16.30 in prispe v Sofijo 8. julija ob 5.56, iz Sofije se bo vračal 13. julija ob 5. zjutraj. Za župo Novo mesto in Celje je določen prvi posebni viak, ki odpelje iz Celja 6. julija ob 6.5b, v Sofijo prispe 7. julija ob 6.56, vračal se bo pa 13. julija ob 10.45.
Izročitev visekega odlikovanja
Ljubljana, 3. jul ja
Ko so pred 20 leti divjali boji na naši severni meji, so se mnogi izmad takratnih borcev, večinoma prostovoljci, prav junaško ponašali pred sovražnikom.
Radi izredne hrabrosti so bili mnog": odlikovani z zlatimi in srebrnimi kolajnami ter celo z najvišjim odlikovanjem: Kara-djorujevo zvezdo z meči.
Eden izmed teh odlikovane-?'/ fs tu* redni član Legije koroških bore j v Ljubljani tovariš Ivan Brinskels. če--. Li.-ki mojster, stanujoč v Florjanski uVci v Ljubljani, ki se je pred 20 leti prav posebno odlikoval v borbi za Crno, Kotlje *n Gultanj. — v eokaz priznanja mu je bila z ukazom Nj. Vel. kralja Petra I. podeljena Karadjordjeva zvezda z meči.
To visoko odlikovanje je prispelo te dni preko mestnega, poglavarstva na glavni odbor legije, ki je odlikovancu priredil skromen, toda prisrčen večer. V društveni pisarni leg-ije so ae zbrali člani glavnega odbora z odborom krajevne organi-aacije v Ljubljani, da prisostvujejo slovesni izročitvi visokega odlikovanja tovarišu
jetniškernu ravnatelju g. Hohnjecu izrazil željo po vinu, mu je bila tudi ta želja izpolnjena. Za večerjo pa si je zaželel pra-ženca. s sladkorjem močno posutega in kakao. Tudi tej njegovi želji je bilo ustreženo. Ves čas pa sta orožnika skrbno pazila na Silvestra Krajnca, v katerem so organi javne varnosti spoznali izredno nevarnega in po potrebi tudi brezobzirnega zločinca.
V Maribor je prispel seveda pravočasno tudi krvnik Hart. Prišel je s svojim pomočnikom. Danes popoldne je pričel postavila ti pod celico št 38, kjer sedi Silvester Krajne, vešala. Postavil jih je tako, da jih Krajne skozi celično okno ni mogel opaziti. Zadnja justifikacija na dvorišču tukajšnje jetnišnice jc bila izvršena nad znanim zločincem Juhartom. pred tem pa nad Lak-nerjem in Pančurjem.
Kakor znano, prejme krvnik Hart za svoj posel 1000 din. ravno toliko tudi njegov pomočnik. Razen tega ima Hart brezplačno vožnjo iz Sarajeva, kjer stalno biva, do Maribora. Za jutrišnjo lustifikacijo je bilo v mariborskih sodnih in pravnih krogih veliko zanimanje s posebnim ozirom na zadržanje nevarnega zločinca v poslednjih trenutkih življenja. Za vstop na dvorišče jetnišnice sc jc potegovalo precej ljudi, vendar pa jim ni bilo mogoče ustreči, ker je število navzočih v smislu zakona omejeno le na krog sodnikov.
Usmrtitev
Krajne je vso noč nervozno hodil po celici- Bil je zelo nemiren, zdaj pa zdaj je sedel na posteljo in nemo zrl predse. Vedno
je obračal pogled proti odprtim vratom v nadi, da pride v zadnjem hipu pomilostitev. Ko se je danilo, je prosil za čaj, ki ga je pa le malo popil, pač pa je vso noč kadil cigarete. Pred justifikacijo se je tudi spovedal.
Nekaj minut pred šesto sta stopila v celico orožnika in ga pozvala naj jima sledi. Tresel se je po vsem telesu. Kraj njega je korakal pater Bajuk s križem v roki, oglasil se je mali zvonček. Ko je prišla žalostna povorka na dvorišče, je Krainc za trenutek obstal in pogledal po dvorišču, nato se je pa zbral in šel naprej. Sodnik dr. Kej-
žar mu je ob navzočnosti državnega tožilca dr. ICošenine povedal, da je pomilostitev odklonjena. Pozval je krvnika Hardta, ki je bil v črnem, z visokim cilindrom in belimi rokavicami, da izvrši svojo dolžnost.
Krajne se je ves tresel, ko se mu je približal Hardt. Pater mu je ponudil križ na usta. nato pa sta ga krvnik in njegov pomočnik postavila pod vislice. Čez glavo mu je krvnik položil bel prt, nato pa mu jc obrnil glavo. Krvnik je sodniku dr. Kej-žarju sporočil, da je pravici zadoščeno... Slekel je bele rokavice in jih vrgel na tla.
Zdravnik dr Pogrujc je po 12 minutah ugotovil, da je nastopila smrt. Krajneevo truplo so pustili pol ure na vislicah, nato pa so ga položili v krsto in odpeljali na mestno pokopališče. Justifikaciji je razen sodnikov in državnega tožilca prisostvovalo okrog 40 oseb, večinoma policijski in orožniški organi ter nekaj junstov.
Predsednik leg-ije, polkovnik v pok. g. Viktor Andrejka je z izbranimi besedami pozdrav-1 visokega odlikovajica ter mu v dokaz najvišjega priznanja pripel na prsi red Karadjordjeve zvezde z meči in mu obenem Izročil tudi diplomo, ki je prispela z visokim redom.
V kratkih potezah je očrtal nadalje junaštvo odlikovanca. pomen tedanjih dogodkov in pa skromnost našega današnjega slavijenca, ki se ni boril za visoko odlikovanje, temveč za to. da bi živel bratje po srcu in krvi v svoji lastni, močni, narodni državi.
Besede predsednika so globoko dojmile srca navzoč h bivših borcev, ki so nato z res tovariško iskrenostjo čestitali Brin-skeletu kot  vitezu Karadjordjeve zvezde.
Poudaril je nadalje ljubezen bivših borcev co svoje domovine ter izrazil tudi upanje, da domovina ne bo pozabila svojih zaslužnih sinov.
Prisrčna slovesnost se je končala z zagotovilom, da bodo bivši borci kot nekdaj, tudi v bodoče čuvali svojo zemljo.
Iz obupa v smrt
Sv. Ana v Slov. goricah. 3. julija Na Zg. Ročici obč. Sv. Benedikt v Slov. goricah se je pripetil v soboto dopoldne ob 11. uri žalosten dogodek, ki je zbudil v vsej okolici globok odmev. Posestnik Ludvik Stajnko, star 71 let si je končal življenje zaradi neznosnih družinskih razmer, ki so vladale pri Stajnkovih že dve leti. Z lovsko puško si je prestrelil glavo in obležal na mestu mrtev. V pokojnikovi družini so že dolgo vladale neznosne razmere, katerih zadnje dejanje se je odigralo v soboto. Pred dvema letoma se je poročila Stajn-kova hči Marija z Vajngerlom Jožefom, ki se je priselil na Stajnkovo domačijo in mu je bilo obljubljeno posestvo. Ker pa je zet Vajngerl že od nekdaj na glasu kot zelo nasilen, so se kaj kmalu pnčeli družinski prepiri, ki so zlasti med Stajnkom, ki je bil posestnik in zetom privedli pogosto tudi do pretepov. Starega Stajnka sta sovražila zet in njegova žena Marija, ki je stala ob zetovi strani. Na vsak način sta se ga hotela iznebiti, da bi se polastila posestva.
V sredo 28. junija sta se Vajngerl in Stajnko sprla ter je Vajngerl starega hudo pretepel, da se je moral radi poškodb zateči k zdravniku. Stajnko je vložil tožbo proti svojemu zetu. V soboto 1. julija je bil Stajnko poleg mlajše dekle sam doma. V svoji spalnici se je preoblekel, umil in obrilt ob enajstih je pa p«ž#a aacča in jo.
postavil na mizo. Solonih oči se je poslovil
od dekle in se ustrelil s puško pod brado, da mu je strel iztrgal čeljusti, oči. možgane in vse dele strahovito razmesaril. Strel so slišali sosedje in takoj prihiteli pogledat v Stajnkovo sobo. Nudil se jim je strahovit prizor. Na tleh je ležalo truplo z razme sarjeno glavo. Samomor jc prijavil orožnikom zet sam, ki pa je bil poklican na odgovor kot povzročitelj dejanja pokojnega Stajnka.--
$e( e\nica
KOLEDAR Danes: Torek, 4. julija katoličani: lTdal-rik, Berta
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pariško dekle Kino Sloga: Gospodična moja mamica Kino T/nion: Blokada Kino Šiška: Igralci
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt Goaposvetska cesta 10, Bohmec ded.. Cesta 29. otkobra 31.
i'prešanje preskrbe   Ljubljane i sadjem
bo treba končno tudi načeti in obravnavati tako, kakor po svoji važnosti v polni meri zasluži. Menda ni nobenega drugega mesta v Jugoslaiiji, kjer bi bilo sadje tako drago, kakor je v Ljubljani. Tudi sicer bi se dalo marsikaj povedati o cenah živil v Ljubljani vobče, toda nas zanima tu v prvi vrsti sadje, ki igra važno ilogo zlasti v zdra\ju mladine. Ljubljančani bi lahko jedli mnogo cenejše sadje, če bi se uredilo vprašanje dovoza in cen. Tako pa plačujemo sadje mnogo predrago in posledica je, da ga ne morejo jesti tisti sloji, ki bi jim bilo najbolj potrebno, da ni dostopno otrokom siromašnih staršev. In to ni prav.
Kriva, da je sadje v Ljubljani tako drago, je tudi mnogo previsoka mestna uži t ni na. Oni dan se je neki Ljubljančan vračal iz Italije, pa je mimogrede kupil' nekaj lepih breskev. Plačal jih je približno po J din kg. Ko je prispel do ljubljanske mitnice, je moral plačati od breskev prav toliko užitni-ne, kolikor so veljale v Italiji. Ali ni to zgovoren primer in dokaz ,da je ulit ni na na sadje v Ljubljani mnogo previsoka^
Na planinah bodo zagoreli kresovi
Ljubljana. 4. julija Po vsej naši domovini bodo drevi zagoreli na planinah kresovi. Naši predniki so kurili kresove ob slovesnih dneh, pomembnih letnih razdobjih, n. pr. o kresu in o veliki noči (v nekaterih krajih šc dandanes), pa tudi ob usodnih dogodkih, ko so prodirali v deželo Turki. Včasih so goreli kresovi tudi pred dnevom slo%anskih blagovcst nikov, pred dnevom, ki ga Se dandane* smemo imenovati pravi slovanski praznik. V teh tako usodnih časih za slovanstvo ima praznovanje dneva Cirila in Metoda Še poseben pume n in kresovi, ki bodo drevi zagoreli na številnih vrhovih naših pono&nih planin, bodo plamteč simbol živega slo\an-stva in vere vanj.
Na pobudo CMD je glavni odbor SPD ▼ Ljubljani organiziral krasno manifestacijo: drevi bodo zagoreli na vseh naivišjih vrhovih naših planin kresovi. Obeta se najlepše vreme, da bo ta manifestacija pri^a še tem bolj do izraza. Kresovi bodo zagoreli
med 20.30 do JO.45 na vrhu Triglava, na Veliki planini, Krvavcu. Vr.šiču, Tičanci, Pršivcu, Črni prsti, Ratitovcu; na Pohorju pri Mariborski koči. Senior j evem domu. Sv. Arehu. na Veliki Kopi, na Lršlji gori; na Kamniškem sedlu pri Jermanovih vratih; na Karavankah pri Valvasorjevi koči, na vrhu  Stola,  na  Babi,     Begunjščici, Golici,
Mirci nad Jesenicami in Hrastniku nad Koroško Belo; v Zasavju na Mrzlici, dalje na Peci in v ljubljanski okolici na Kureščku.
Ljubljančanom se bo nudil zvečer krasen razgled z Gradu in Rožnika. Mnogi kresovi na gorenjskih planinah bodo vidni z ljubljanskih razglednih točk.
Iz Celja
—c Tujski promet. V juniju je obiskalo Celje 1066 tujcev (843 Jugoslovcnov in 223 inozemcev) nasproti 1102 v letošnjem maju in 1039 v lanskem juniju.
—c Novi grobovi. V celjski bolnici §o umrli: v soboto 701etna posestnica Marija Šegova iz Polž pri Novi cerkvi, v ponedeljek pa 401ctna delavčeva /(.na Cecilija Brezovškova od Sv. Krištofa pri Laškem.
—c Nesreča pri delu. V nedeljo je udarilo električno dvigalo 271etnega delavca Edvarda Pohlina iz Celja pri delu po desni roki in mu zmečkalo tri prste. Pohlin se zdravi v celjski bolnici.
—c Kresovanje. Drevi, na predvečer praz nika slovanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metoda, bo zagorel na Starem gradu v Celju velik kres, ki ga bosta zažgali moška in ženska podružnica Družbe sv. Cinia in Metoda v Celju. Pohitite drevi na Stari grad in udeležite se kreaovanja ▼ čim vetjem številu!
—c Odhod celjskih Sokolov in Sokolić v Sofijo. Sokoli in Sokoliće, ki se bodo udeležili zleta bolgarskih Junakov v Sofiji, bodo odpotovali iz Celja v četrtek 6. t. m. ob 6.56 zjutraj z rednim vlakom do Zagreba, kjer se bodo priključili posebnemu vlaku. Vabimo celjsko javnost, da pride v četrtek zjutraj na kolodvor in se poslovi od bra tov in sester, ki potujejo v bratsko Bolgarijo. Vstop na peron bo prost.
Obroč okrog solnca
Maribor, 3. julija Danes popoldne smo opazili za popoldanski čas redek pojav. Velik solneni obroč, ki se sicer pojavlja le ▼ dopoldanskem času in tudi tedaj le ob izrednih prilikah. Tedaj se izredno vroči plini dvigajo v mrzlo ozračje, kjer se zgoste in zledene in kjer se ob lomljenju solnčnih žarkov oblikujejo bodisi kot solnčni obroči ali pa v primeru še večje mase kot solnčni kolobari, kar opažamo na primer zlasti v jesenski in zimski dobi večkrat okoli lune. Zelo redek pa je ta pojav pri solncu.
Da gre za izredne elementarne dogodke, kaže posredno tudi naglo menjajoča se toplota, kar je bilo opaziti v noči od sobote na nedeljo. Razodeva pa se rodi v veliki razliki padavin v območju razdalje komaj 2 ur. In v takšni menjavi med vročinskim in hladnim valom »c nahajamo, saj kaže tudi bu9P**<* -tofiaaoo d*£|q
Stev. 148
»SLOVENSKI NAROD€,torek, 4. junja im
Stran 3
CIRIL-METODIJSKO SPOROČILO:
1. SVOBODA JE NAŠ NAJVIŠJI ZAKON;
2. JUGOSLAVIJA JE NAS EDINI LASTNI DOM;
3. SLOVANSTVO JE BISTVO VSEGA NAŠEGA HOTENJA.
rVNE
VESTI
—  Konsrres  j^bnlaliških   Ipmlcov. Danes
se pr.ćne v Nišu jubilejni konjpvs Združenja grlodali^ih igralcev. Kongrres bo jutri zaključen. Dane-s dopoldne so se zbrali  udeleženci  kongresa v stolnici.  Kjer so
počastili spomin blagopokojnoga kralja AJekaandra    T.,   pokrovitelja gledaliških
igralcev. Iz cerkve so odšli pred spomenik padi h borcev za osvobojen je in se poklonili njihovemu spominu. Ob 11. je bda
pa svečana otvoritev Kongresa, na katerem se je zbralo mnogo g-K*iaiisictti igr«j-
cev.
_ Zastopniki   ameriška,   angleške in
francoske omladine v Beogradu. Včeraj
Ziutraj je prispela preko Munchena in Jesen c v Boogra<l posebna, delegacija ameri-žke. angiešMce in francoske omladine, da naveže stike z našo omladino. Na povratku se bodo ameriški, angleški in francoski študentje ustavili v Zagrebu in v Ljubljani, da stopijo v stik še v hrvatskimi m slovenskimi tovariši. V Beogradu so bili svečano sprejeti. Na grob Neznanega junaka so položili včeraj krasen venec in se vpisali v dvorno knjigo. Drevi bo plenarna seja omladincev. jutri pa velika omladinska akademija na beograjski univerzi.
NCCOJ JE PRAZNIK
NAŠE SVOBODE IN NEODVISNOSTI!
— Ferijalni pedagoški tečaj za učitelje
narodnih šol. Od 10. julija do 10. avgaista bo v Beogradu ferijalni pedagoški tečaj za učitelje narodnih šol. V ta tečaj sta sprejeta med drugimi Ludvik Pevec od Sv. Gregorja, srez kočevski in HiMa Ska-za od Sv. Tomaža, srez ptujski.
— Promocija. V četrtek 6. t. m. opoldne boiio v zbornični dvorani univerze v Ljubljani promovirani za doktorje prava gg. Jože Dobovšek iz Ljubljane, Marijan Ogri_ rek iz Celja in Edvard VaJeneio iz Žalca. Čestitamo!
* Diplomirani so bili na filozofski fakulteti v Ljubljani v letošnjem junijskem terminu ti-le kandidat je in kandidatinje: Ber-ger Branka (romanska skupina); Bonačič Milena (germanska skupina); Burger Ivan (matematična skupina); čeledin Stanislav (pedagoška skupina); Dolenc Marija (matematična skupina); Ferfolja Jarmila (ro. manska skupina); Honigmann Adolf ina (germanska skupina); Kaki Amalija (germanska skupina); Klemene Marijana (germanska skupina); Kociper Stanislav (pedagoška skupina); Križnar Nikolaj (matematična skupina); Kugler Dana (skupina za nar. jezik in književnost); Moder Janez (skupina za nar jez.k in književnost); Po-tokar Margareta (germanska skupina); Poženel Helena (germanska skupina); Prekoršek Branko (biološka skupina); Rankel Josipina (romanska skupina); Ro-rat Jožef (biološka skupina); Rudolf Ivan (klasična skupina); Sladic Viljem (matematična skupina); Stadler Eda (skupina za umetn. zgodovino); Stojkovič Friderika (biološka skupina); šertel Franc (skupina za občo zgodovino); Vidmar Viktor (pedagoška skupina); Vivod Friderik (romanska skupina).
— članom OUZD — obvestilo. Na praznik sv. Cirila in Metoda, to je v sredo dne 5. 7. 1939 zdravniki OUZD ne bodo ordinirali. V nujnih primerih se je treba obrniti za zdravniško pomoč na rajonske zdravnike. Seznam rajonskih zdravnikov je razviden iz tablice v veži ambulatorija.c
FRIŽGIMO KRESOVE — RAZSVETLIMO OKNA — RAZOBESIMO ZASTAVE!
— Iz  Legije koroških  borcev.  Dne 9.
julija bo na Vrhniki v prostorih Narodne šole ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Naprošamo vse one, ki so se udeležili v letih 19IS do 1919 bojev na severni meji, da se polnoštevilno udeleže tega zbora, na katerem bo poročal delegat glavnega odbora in na katerem se bomo po dolgih 20 letih sestali, da si izvolimo upravni odbor nove krajevne postojanke bivših koroških borcev. Občni zbor se vrši ob 15. uri popoldne. Pridite točno in zanesljivo.
Jugoslo vensko   profesorsko dru&tvo, sekcija Ljubljana objavlja: Zadnje čase se
vedno češče pojavljajo v dnevnem časopisju članki, ki obravnavajo probleme naše srednje šole in njenega vzgojstva. Prizna
varno, da vsebujejo ta razpravljanja, če jih je navdihnila resnična in pravična skrb
za bodočnost našega inteligenčnega naraščaja in za p r. kroj i te v Sole Obdobnemu življenju, marsikatero pametno in upoštevanja vredno misel in pobudo. Opažamo pa,
da so nekateri teh clanlcov, lei se pojavljajo prav   okrog:   zaključka   šolskega leta.
premnogokrat le izraz osebne užaljenosti staršev zaradi neuspehov njihovih otrok, Stvarne in objektivne diskusije o srednji šoli nikakor ne odklanjamo, ker se sami predobro zavedamo, da je v marsičem po. trebna korenita reforma našega srednjega šolstva. Odločno pa obsojamo tendenciozne članke čisto osebnega značaja, ki prav nič ne prispevajo k ozdravljenju naših srednješolskih razmer, pač pa ali jemljejo ugled našemu stanu ali izpodkopujejo avtoriteto šolske oblasti. Tudi naknadne obsodbe pred sodiščem ne morejo popraviti škode, ki jo z neodgovornim pisanjem trpi šola, profesorji, učenci in starši.
— Potres v Banjaluci. V nedeljo opolnoči so čutili v Banjalukl precej močan potres, škode potres ni napravil, pač pa so se ga ljudje zelo ustrašili.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in stanovitno vreme, toplota zraka se bo zvišala. Včeraj je deževalo v Beogradu in Sarajevu- Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Kum-boru 32, v Beogradu 29, v Dubrovniku 27, na Rabu in Visu 24, v Ljubljani in Sarajevu 23, v Mariboru 21.7, v Zagrebu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.7, temperatura je znašala 10.8.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SI8KI — Telefon 41-79.
Film po nesmrtnem romanu
F. Dostojevskega
Igralci
V glavnih vlogah: Uda Baarova in Albrecht Schonhals
Predstave: danes ob Vz9. uri, jutri ob 5., 7. in 9. uri ter v četrtek ob ^9. uri
Prihodnji program:
Pastorka
— Cela vrsta ponesrečencev v ljubljanski bolnici. V bolnico so prepeljali danes in včeraj popoldne celo vrsto ponesrečencev. Angelo Pavumc, 301etno delavko je včeraj podrl na Bleivveisovi cesti neki kolesar tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Albert Kodrlč, 361etni mizar iz Duplic pri Kamniku, je padel po stopnicah in si zlomil nogo. Terezija Mehlin iz škrilj se je ponesrečila pri obiranju lipovega cvetja; omahnila je z drevesa in se potolkla po vsem telesu, žrtev podobne nesreče je postala 12Ietna Ivana Benedik iz Selc nad škof jo Loko; padla je s črešnje in al zlomila desno roko. Marija Makar, 181etna hči posestnika z Babnega polja je padla s kolesa ter se občutno potolkla. Herman Malešič. llletni brusačev sin si je zlomil pri igri levo roko. Delavko Filipo Mali, zaposleno pri Jugobruni v Kranju, je včeraj podrl neki avtomobUist, ko se je peljala s kolesom domov. Zlomljeno ima ključnico.
— Brezplačno so jedli in pBBL Redko
senzacijo so imeli v soboto zvečer v Kri-ževcih. Brennerjev >Orand hotele je prevzel nov lastnik, znani športnik Krešimir Heruc. Prvi dan je pripravil več kozličkov in odojkov ter razglasil, da bo svojim gostom postregel brezplačno z jedačo in pijačo. Takemu vabilu se seveda marsikdo rad odzove. V hotelu se je zbralo toliko gostov, da so morali sedeti še na terasi.
— Silno neurje nad Bosno. V nedeljo popoldne je divjalo nad Brčkim in bližnjim delom Bosne strahovito neurje, med katerim je padala tudi debela toča, ki je im čila vse poljske pridelke in oklestila sadje. Toča je bila tako debela, da je razbila mnogo opeke, kmetje pa celo pripovedujejo, da je ubila več glav živine. Tudi nad Bjelino je divjalo silno neurje.
Film, ki navduši občinstvo, da ploska
Predstavi ob 19. in 21. uri. — Blagajna je odprta ob 18. uri
BLOKADA
M A D ELEIN E CAKOM VLADIMIRI SOKOLO\ Kino Union — tel. 22-2
— Ro^ prijave za izlet planincev v bol. garske planine, ki ga priredi SPD v Ljubljani v času od 17. do 31. avgusta, je podaljšan do 15. julija, ker je veliko zanimanje in nekateri Še niso mogli do 30. ju. nija urediti svojih dopustov. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se nemudoma prijavi v pisarni SPD. Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1.
— Nad četrt milijarde bi potreboval Za. greto za univerzo. Vprašanje izgraditve zagrebške univerze se obravnava v javnosti že dolgo. Po načrtu vseučiliske uprave bi mašaM stroški za vseh 7 fakultet, za muzeje in knjižnico 270,969. 508 din. Sele po. tem bi bil rešen problem prostora in nemotenega znanstvenega dela na zagrebški
univerzi.
— Poraba žetaza v Jugoslaviji. Poraba železa v naši državi znafia le 20 Kg na leto
in prebivalca, med tem ko ga v sosednih državah    porabijo 250 do 300 kgr na leto
in prebivalca, torej do ISkfmt več. Produkcija jeseniške železarne znaša na leto okrog 80.0O0 ton, kapaciteta pa 150.OOO ton. Uvažamo Se vedno mnogo železa. Tako je predlanskim znašal uvoz 130 642 ton. poraba pa okrog 200.000 ton.
— Nezaposlenost v nafti državi. Po statističnih podatkih Osrednje uprave za posredovanje dela je iskalo v maju pri vseh javnih borzah dela zaposlitve 49.9G6 nezaposlenih, od teh 42.828 delavcev in 7170 delavk. S preostalimi nezaposlenimi iz aprila se je dvignilo njih število na 77.961. Ob koncu maja je bilo nezaposlenih Se 21.751 delavcev in delavk, v primeri z aprilom je bilo prijavljenih 11.676 nezaposlenih delavcev manj. Podpore so dobili nezaposleni v maju 2.514.592.15 din. 1. julija je bilo pri vseh javnih borzah dela prijavljenih 18.609 nezaposlenih delavcev in 5009 delavk skupaj 23.618.
— Dubrovnik je dobil nov moderen hotel. V soboto je bfl v Dubrovniku otvor-jen hotel 2>Excelsiar«, kj je po opremi najmodernejši v E>almaciji. Posebno pozornost vzbuja ogromna restavracijska dvorana, terasa in bazeni tik pod hotelom. Skoraj vse sobe imajo posebne kopalnice s prho.
— Proti sončarici uporabljajte Twcham-ba Fll. Rr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, FreAernova &.
Iz Ljubljane
—Ij O koledarskem vpraftanju prtrem Udruženje jugoslavenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana debatni večer v petek 7. julija ob 20. uri v društveni predavalnici na Kongresnem trgu št. 1 II. nadstropje (v poslopju Kazine). Kratek referat o tem vprašanju bo podal inž. Lapa j ne Svetko, Vabljeni so vsi člani Udruženja in inženjer ji sploh, pa tudi drugi, ki se za stvar zanimajo.
—lj Vojnim dobrovoljcem! V društveni sobi sreske organi zaci je vojnih dobrovolj-cev v Ljubljani (Frančiškanska ul. 10) se bo v mesecih juliju in avgustu poslovalo le v ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 19. ure, nato pa zopet vsaki dan v istem času. — Uprava.
—lj PoroKa v staro katoliški kapeli. V nedeljo sta se poročila v sta roka toliški ka peli na Gosposvetski cesti uslužbenec pri tvrdki Siamič g. Ferdo Mervič in trgovska pomočnica gdč. Darinka Pregarc. Za priči sta bila nevestin oče in g. Milan Lujin. Mladima zakoncema želimo obilo sreče.
—lj Združenje trgovcev v Ljubljani naproša članstvo, da se pridruži splošni proslavi slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ter razsvetli izložbe na predvečer dne 14. t. m. v času od 20 do 22. ure.
—lj Poročila sta se včeraj v Ljubljani v frančiškanski cerkvi inšpektor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo g. Joško Biber in gdč. Jelena vVrtscher, učiteljica in agilna kulturna delavka v Ljubljani. Za priči sta bila nevestin bratranec finačni direktor g. Sedlar in ženinov brat finančni računski inspektor g. Alfred Biber Poro-Čencema obilo sreče!
u— Ženski APZ — koncert Ženskega akademskega pevskega zbora, ki ga je ustanovilo nad 40 študentk naše univerze, bo v petek 7. t. m. ob pol 21. v veliki fil-harmonični dvorani. Program obsega 13 umetnih in narodnih pesmi. Članice, ki so poleg svojega študija posvetile dovolj dela in truda glasbeni kulturi svojega naroda, zaslužijo polno priznanje za svoje stremljenje in delovanje ter presenetljiv uspeh, ki so ga pokazale že zadnje vaje. Vabimo občinstvo, da polnoštevilno obišče kulturno prireditev naših študentk in s tem podpre plemenito delo zbora, ki je nov poganjek v naši kulturni rasti. Vstopnice si preskrbite na univerzi pravočasno zlasti tisti, ki nameravate priti iz okolice in podeželja. Pri blagajni dobite tudi programe. (—)
OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
MALINOVEC*
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL Ljubljana, nasproti cNebotičnikac,
PRODAM
MARELICE jLa
debele, hruške, slive — kg din 3.25 — 4.— franko voznina razpošilja v košarah po 45 kg G. Drechsler, Tuzla. 2145
VALJČKE ZA SADNE MLINE
in sadne mline naročite pri — Ribizel, Šmartno ob Paki. 2140
MARELICE
za vkuhavanje dobite najceneje pri M. Kompare, Gradišče 7 — telefon 36-30. 2142
sTAnovanjA
Beseda 50 par, davek posebej, Maimaniši znesek 8 Din
ENOSOBNO STANOVANJE in sobo s štedilnikom oddam takoj. Pojasnila Ciber, Cojzova cesta. 3183
Kavarna Central
Vsak večer koncert prvovrstne damske kapele Danes v torek in jutri na praznik sv. Cirila in Metoda odprto vso noč !
trgovino
z mešanim blagom in trafiko na prometni točki v industrijskem centru, se takoj odda v najem. Naslov: A. Kajtna, Ga-berje, Prečna 3, Celje. 2146
DOPISI
GOSPOD
srednjih let z dobro službo želi znanje s samostojno gospodično vdovo ali ločenko do 35 let z lastnim stanovanjem. — Samo resne ponudbe m polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Harmonijac
2141
SLUzBE
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
1000 DIN
zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopleti Ini stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite »Anos«, Maribor.
22/M
VEČ PLESKARSKIH
in soboslikarskih pomočnikov sprejme takoj Janko Gregorič, Slovenjgradec 2144
HALO!
HALO!
HALO!
Kavarna »Stritar"
danes v torek in sredo, kakor tudi vsako soboto in nedeljo
ts o noč odprta Dospela Je nova priljubljena damska Jazz-kapela z mladimi
I
Samo še danes Danlelle Darietu:
Znižane cene!
ob  19.  in 21.  uri  zabavna  francoska  družabna komedija
Gospodična moja mamica *jggy
Velik glasbeni užitek za vsakega bo slavna koloraturna pevka danes PREMIERA »Metropolitan« opere — mlada Tarižanka LILY TON S v film j ob 16. In 21. uri
KINO MATICA
tel. 21-24
PARIŠKO DEKLE
Glasba: Rossinl — Strauss — Sclmarz. Poje največjo in najlepšo arijo iz oporo
vSeviljski brivec«, Straussov valček »Na plavem Dunavu« in drugo. Ogled filma Znižane cene! vsakomur priporočamo. ZnlAaiu* cene!
—lj Kresovanje v Šišenskem hribu na
Koslerjevt dolinici prirejata, danes zvečer Žen. in moška podružnica CMT3 v Šiški ob
sodelovanju Sokola in pevskega zbora Narodne Čitalnice. H Kresovanju je vabljeno
občinstvo.
u— Rezervni in upokojeni oficirji ter vojaški uradniki, ki stalno bivajo v Ljubljani in ki se niso poslali svojih podatkov zaradi odrejene kontrole bivališč, se ponovno pozivajo, da takoj pismeno  (z dopisnico)
sporoče   mestnemu   vojaškemu   uradu v
Ljubljani, Ambrožov trg 7. naslodnje podatke:  Priimek,  očetovo  ime,   ime, datum
rojstva, vojaški ftin. poklic, vojaško pristojnost, stanovanje in eventuelno telefon.
sko stevUko.
u— Skala&l! Vabimo vas. da so udeležite žalne seja za nas m Dušanom, ki jo bomo imeli v klubovih prostoriji (Grafika) v četrtek 6. t. m. ob 20.30 url. Odbor
Proslava 20 letnice koroških bojev
V nedeljo 30. t. m. bo v Ljubnem velika manifestacija
bivših koroških borcev
Gornji grad. 1. julija Legija koroških borcev je organizirala letos že več proslav ob priliki 20 letnice ko roških bojev in tako so se vršile doslej zelo lepe proslave v Celju, v Gustanju in v Šoštanju.
Krajevna organizacija LKB v Gornjem gradu pa bo imela talco proslavo v nedeljo 30. t. m. v idiličnem gornjesavinskem trgu Ljubno, od koder je prišlo iz okraja največ koroških borcev branit meje in osvoboje-vat slovenske rojake. Na Ljubnem je bil v maju 191° leta tudi glavni stan Celjske legije, ki se je v usodnih spomladanskih dneh 1919. leta zbrala v Celju in odšla v Gornjosavinsko dolino ter zasedla tu bivšo koroško-štajersko mejo od Kramarcc pa do Raduhe. a pozneje se je udeležila zrnato slavne naše ofenzive od Cerne preko Apač, Zagorja na Celovec.
Članstvo omenjene krajevne organizacije po številu 233, se je udeležilo osvobodilnih bojev na severni meji od pnčetka novembra 1918 pa do popolne zasedbe Koroške, večina članov je še sodelovala pri plebiscitu.
Nekaj tovarišev je pustilo svoje mlado življenje na severni meji, nekaj tovarišev pa je v 20. letih odšlo v večnost in odkar obstoja krajevna organizacija Gornji grad sta tudi že umrla dva tovariša. Tako izginjajo leto za letom bivši borci in kmalu pride čas. ko ne bo nobenega bivšega severnega borca več na tem svetu.
Spomini na prevratno dobo in na težke čase spomladi 1919 in na radostne dneve pohoda na Koroško, so pač najlepši, ki jih imajo bivši borci iz svojega življenja
Ti borci se hočejo ob letošnji 20 letnici spomina bojev na naši seveinr meji zopet zbrati tudi v gornjegrajskem okraiu, posvetiti ob tej priliki nekaj trenutkov spominu padlih in umrlih tovarišev, obuditi spomine
na leta 1918. 1919 in 1920 ter na javnem /boru manifestirati za priznanje dobrovolj-stva in drugih ugodnost?
Sestavljen   je   bil   že   spomladi poseben prireditveni   odbor   p<*d   predsedst vom dr. E   Mejaka iz Gornjega grada, ki je §C pri dno na delu in je sestavil program proslave takole:  ob  pol   10   uri sprejem  gostov pri mostu v Ljubnem, ob 10  uri služba boijl v  župni cerkvi  na  Ljubnem     za  padlo in umrle bi\še severne borce   po slu/bi božji odhod na  1'oršt.    kjer bo maaifettaci zbor borcev. Spominski govor b > »mel pr< d sednik  organr/aci je dr   E   Mejuk, progra matični govor bo govoril predsednik  <ji iv nega odbora LKB polkovnik v p Andrelka Viktor iz Ljubljane   Po /boru bo odkrita spominska   plošt i   na   Rninctovi  hi^i sredi trga. Popoldne ob 14  uri bo velik* ljudska veselica na Forštu   Sodelujejo pevci in Ho mača godba z godci \ gorenjskih narodnih nošah pod dirigentom g   Tk\/. Antejcm i/ L jubnega
Čisti dobiček tc proslave je namenjen najrevnejšim članom organizacije.
Severni borci in pnjatclii. pridite v naj \ečjem številu ta dan na Ljubno ter m pri tej priliki lahko ogledate nišo prelepo Gor-njesu\msko dolino.
— Sokol*Ko druAtvo Ljubljana f so
udeleži nocojšnjega kresovanja Ciril Metodove družbe v Kozlovi dolinici. Zbor članstva ob 20. uri na telovadiSču Sokol-skega doma,
NAJSTAREJŠA OPERA
— Katero najstarejšo opero poznal T
— Postiljon iz Longjumeau.
— Pa menda vendar ne
— Da, to OMro je napisal že Adam.
polepšala fJ*
tedna
GUBE SO IZGINILE EHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POLT
Gospodična Drouet je preizkusila tako presenetljivo Izpremembo svoje zunanjosti v 8 dneh. Čitajte spodaj njeno lastne pismo, v katerem je točno pojasnjeno, kako je to dosegla in kako lahko to dosele tudi vsaka druga lena.
»Komaj lahko sama sebi verjamem«, pilo 4dčna Drouet, »ko gledam svoje fotografije, stare 8 in 10 dni. Imela sem brazde It gube na Čelu ter okrog oči m ust. Polt je bile vela in bleda Dane« me vse prijateljice občudujejo ter zz zidajo zaradi gladke čiete kole. na kateri ni niti ene gube. Vtem povem, naj vporabljajo hrano za kožo Tok a Ion — rožnato za noć, belo pa za dan. Nekatere eo m ml poemeb ovale. er   niso   same poizkusile,
zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz.«
Rožnata brana za kožo Tokalon vsebuje Biocel. presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga je odkril znameniti dunajski vseučiliškl profesor. Vporabljajte rožnato brano Tokalon za noc. Ona hrani in olepSava kožo med VaSlm spanjem. Koža postane čvrsta in re-
šena gub. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo sveto in jasno, razkroji saJedalce in zoži razširjene znojnice.
ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA.
Vsaka žena. ki se posveti tej enostavni negi treh minut dnevno, lahko dobi gladko dekllSko kožo ter svežo, krasno polt. Rezultati so v tisočih pri ti »rib bili tako presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite sj ?e danes po eno tubo obeh krem Tokalon za hrano kola-Vporabljajte jih 10 dni po navodi i u. Ce niste navdušeni od sijajnega, uspešnega rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili. In mi Vam v celoti nadoknadimo Val izdatek.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, tor**. 4. julij« i»s«
St*v. 148
Zmaga slovenske knjige v Sofiji
Kaj pripoveduje o nji njen organizator« tajnik Jugoslovensko-bolgarske lige v Ljubljani
Vekoslav Bučar
Ljubljana. 4 julija Razstava slovenske knjige v Sofiji v okviru veliko razstave jugoslovenske knjige je bil kulturni dogodek mednarodnega pomena, kakršnemu mora posvetiti primerno   pozornost   tudi   vsa   naša javnost.
Zato smo se obrnili na marljivega tajnika Jugosl.-bolgarske li^e v Ljubljani, publicista Vt^koslava Bučarja kot organizatorja
razstave slovenske knjige, da nam nekoliko opiše razstavo. Tajnik je bil poglobljen v svoje delo. ki se mu ga je nabralo čez glavo, ko je bil v Sofiji. — že ob 5. sem vstal, jo dejal Zdaj sr pripravljamo na ekskurzijo v Bolgarijo, V soboto že odrinemo.
— Vri nas smo še zelo slabo informirani o razstavi naše knjige v Sofiji, ter nam bolgarski listi ne pridejo v roke. Zato. pro-si.ni. začniva od začetka; kako je sploh prišlo do razstave ?
— Razstava je bila organizirana na podlagi dcgovora obeh zvez lig. naše in bolgarske. Januarja je na*a liga prejela povabilo beograjske lige, naj pripravimo na razstavo, ki bi naj bila prirejena že. marca v Sofiji. Zato smo takoj sklicali sestanek nažih založnikov in se na njom razgovorih o razstavi slovensko knjige na veliid razstavi. V začeku smo se nameravali udeležiti razstave z vsemi vrstami slovenskih knjig, ne le leposlovnimi. Založniki so nam sporočila svoje pogoje za so-delr anje in takoj smo se začeli pripravljati na razstavo. Tehnične ovire so pa tako zavrle pripravo — ne sicer v Ljubljani —, da je biio sklonjeno razstavo odložiti na junij. Prišlo jr pa tudi do spremembo, da smo razstavili samo leposlovno knjiga, eseje, dela iz literarno zgodovine in sploh vrsto del, ki so v zvozi z heletristiko. Določeno je bilo. da se bo razstava začela 11. junija, a otvoritev je bila preložena na to-r.en dni pozne j s.
— Raj je vsebovala razstava naše knjige in kdo je zbral razstavno gradivo?
— Organizacijo razstave slovenske knjige so poverili meni. ki sem moral zato tudi zbrati vse knjige. Posrečilo se mi je zbrati res popolno zbirko slovenskih leposlovnih gpI cd naših klasikov. Jurčiča, Trdine. Kersnika itd. do zadnjih izdaj Cankarja, šorlija in najmlajših pisateljev. Lahko trdim, da je bila slovenska knjiga na sofijski razstavi odlično zastopana. Na razstavo smo poslali nad 1000 krni?, do večini ros krasno opremljenih. Drugih knjig: je bilo razstavljenih lo okrog soo, tako da so bile slovenske v vtčir-i.
— Ovoritev ie bila IS. junija v slavnostni avli sofijsko univerzo ob navzočnosti številnih zastopnikov bolgarske vlado s predsednikom Kjusewanovim na Čelu. Razstavo je otvoril predsednik zveze bolgar-sko-jugoslov. društev Nikola Zahariev, bivši minister. Otvoritev je bila zolo slovesna, govorila jr cola vrsta odličnih za topnikov bolgarske javnosti; slovesnosti so se udeležili le povabljeni gostje, a velika avla je bila skoraj pretesna. Govoril je tudi bolgarski prosvetni minister in predsednik Akademijo znanosti Filov. Za njim je spregovoril v imenu Ju gosi o v eno v pisatelj Niko Bartulović. Posebno krasen je bil govor častnega pokrovitelja razstave metropolita Štefana. Govori! je o štirih kulturnih središčih, ki družijo naše narode. Govorila sta še v imenu Zveze bolgarskih pisateljev Dobri Nemirov in v imenu založnikov Danov. — V Sofiji je bilo prirejenih že več knjižnih razstav. Značilno je, da so tam priredili razstavo svojih knjig
Nemci, Italijani in celo Rusi. Po splošnem
prepričanju domačinov ni bila nobena slovesnost ob otvoritvi razstave knjig drugih narodov tako slovesna in prisrčna kakor ob razstavi jugoslovenske knjige.
— In kakšna je bila razstava?
— Takoj po slovesni otvoritvi so si odlični prosti ogledali razstavo v lopi dvorani univerzitetne knjižnice. Knjižnioa ima nalašč za prirejanje razstav poseben prostor.
V Sofijo .sem se odpeljal prod razstavo kot delegat liere. na uredim vse potrobno v zvezi z ureditvijo. Posrečilo se mi je dobiti za slovensko knjigo dovolj lep prostor. Razstava naših knjig jo bila urejena tako, da je budila pozornost že takoj pri vstopu. Razstavo si je ogledal tRkoj po otvoritvi tudi prosvetni miniser. Vodil sem ga po razstavi naših knjig. Bil jr v resnici zelo zadovoljen z našo razstavo, celo presenečen. Občudoval jo zlasti lepo opremo nekaterih slovenskih knjig. Samo po sebi se razume, da so si razstavo ogledali tudi drugi odličniki s pokroviteljema mitropolitom Štefanom in našim poslanikom Juri-šićem- Pokrovitelj razstave je bil tudi prosvetni minister Filov.
— Kakšen  odmev   je   zbudiLn razstava
V bolgarski javnosti?
— Bolgari so pokazali za razstavo ve-Mko zanimanje, še tem večji sloves je pa dobila razstava potem, ko sta jo obiskala bolgarski kralj Boris in njegov brat knez KlriL Na razstavo sta prispela nenadno, nenapovedano in v šele zadnjem trenutku se jima je pridružil naš poslanik Jurišič. Razstavo sta si ogledala pod vodstvom direktorja univerzitetne knjižnice. Mimogrede naj omenim, da je predvsem direktorjeva zasluga, da je bila razstava tako posrečeno urejena zlasti v tehničnem pogledu tor da je na nji prišla do polne veljave slovenska knjiga. Ob tej priliki sem poklonil v imenu lige kraiju Borisu in knezu Kirilu več v resnici reprezentativnih slovenskih knjig, med njimi Jakopičev Zbornik, dr. Grivčevo razpravo o knezu Koclju, Album slovenskih književnikov, Tavzesov prevodov Daudetovih »Pisem iz mojega mlina« itd. Prejeli smo pismeno zahvalo z bolgarskega dvora, s posebno naglašenim priznanjem slovenski knjigi. Da jc razstava naše knjige dosegla res krasen uspeh, nam dokazujejo izjave stro-ko^mjakov: povsem objektivno so presodili, da je bila slovenska knjiga najlepša na razstavi. Značilna je tudi izjava bolgarske pesnice Bagrjanp, ko sem se poslavljal od Sofije. Dejala je: Vsa Sofija vprav nori za slovensko knjigo. Razstava je bila odprta
do 25. junija, a obiskalo jo je več tisoč Bolgarov. — Lniverzitetni knjižnici sem izročil v imenu naših založb, ki so knjige darovale, in sicer Vodnikove družbe. Mohorjeve d.. Cankarjeve d.. Akademske založbo. ^Merkurja-i in Blazmka. 260 knjig. Dr. L. Cermelj je pa poklonil še posebej 110 naših knjig, ki so izšle za mejo.
— In drugo prireditve v zvezi z razstavo?
— Bilo jih je toliko, da jih ne morem niti vseh našteti. Bolgari so se seveda predvsem kosali kot gostitelji, da nas čim lepše pogo3te. Ze pni dan razstave smo napravili oficielni izlet v letovišče Čanko-rio kot gosti sofijske lige. Omoniti moram tudi. da nas je povabil častni pokrovitelj razstave metropolit Štefan v rilski samostan. Prirejena je bila še cela vrsta banketov in čajank. Tudi naše poslaništvo je priredilo čajanko. Najlepše so pa bilo seveda kulturno prireditve. Prirejen je bil večer Nušičev^ga humorja. Sodelovali s*o igralci sofijskega gledališča. Lep kulturni dogodek jo hda vprizoritev Nušičevega v Pokojni k a x. Na večeru Nušicevega humorja je predaval bolgarski pisatelj Angel Karaličev. Dalje je bilo v Akademiji znanosti prirojeno predavanje o Vuku Kara-džiču. V Slavljanski besedi je predaval Božidar Borko o slovenski književnosti. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Slav-jansko družostvo je priredilo večer slovenske literature. Na sporedu so bile deklamacije pesmi Prešerna, Župančiča in Gradnika v prevodu bolgarskih pesnikov. Jaz sem pa" deklamiral Župančiča v originalu. Ob tej priliki jo B. Borko predaval o knjižnem kultu pri Slovencih. Predavanje je doseglo najlepši uspeh. Prireditev je zbudila med bolgarsko javnostjo še tem večje zanimanje za našo knjigo. - - Omeniti pa tudi moram, da so Bolgari posvečali razstavi in drugim prireditvam izredno zanimanje Vse časopisje je neprestano poročalo o prireditvah in radio je oddajal sleherni dan reportažo z razstave. Pozabiti bi tudi ne smel. da so priredile čajanko v čast gostom tudi akademsko izobražene žene, na kosilo nas je povabilo Slavjansko družostvo in celo redakcija »TJtra«. Pač zopet dokazi bolgarskega gostoljubja. — Samo po sebi se razume, da nas je razstava naše knjige še tem tesnejše povezala z Bolgari ter da bo rodila najlepše sadove. Zato bo tudi prirejena druga razstava naše knjige že jeseni v Plovdivu in Varni, ko bo ob isti priliki razstava bolgarsko knjige v Ljubljani.
žiti našim spomenikom bombo in proti-plinsko masko. To *sta pa dva najznačilnejša spomenika naše dobe. Ko je dr. Ja-cobs zaklenil kripto na dve ključavnici, se je oglasila znana ameriška družba VVe-stinghouse z ogorčenim klicem: Naši potomci 1. 8000 se bodo gotovo čutili zelo počaščene, da bodo imeli o nas toliko vesti, toda zakaj bi jim ne zapustili nekaj bližjega, recimo iz leta 6939"
Družba VVestinghouse se je požurila, da popravi to napako. Priliko za to ji je nudila newyorška razstava. Pod temelje svojega paviljona je dala zakopati nekakšen torpedo v premeru 20 cm in dolg 2.50 m. izdelan iz medeninaste zlitine, tako da pra rja sploh ne more načeti. V torpedu so re-cipienti iz posebnega stekla, napolnjeni z dušikom in v njih so zaprti našim potomcem   namenjeni   dokumenti.   Tu   je sprav-
ljena ura, tabatiera, cigaretni papir, pipa, kozmetična sredstva, danaski klobuk, zobna ščetka. pasta. fotografski aparat s filmom, mehanični aparat za britje, kovanci, vzorci kovin, zlitin in blaga, industrijskih izdelkov, žita ln končno mikrofilm, predstavljajoč zgodovino sveta in sedanje znanosti.
Tu bi utegnil imeti kdo pomisleke, dali bodo učenjaki 1. 6939 odkrili ta zaklad, skrit globoko v zemlji. Tudi na to je mislila družba VVestinghouse. Dala je namreč natiskati knjige iz posebnega papirja, ki ne   trohni.   Te   knjige   bodo   »pravljene v
muzejih, knjižnicah itd V njih je točno označen kraj kjer je zakopan torpedo. Družba upa, da bo vsaj en izvod preživel 50 stoletij in da se bo našel takrat človek ki bo znal prebrati naše ihiroglifei.
Počastitev spomina Alojzija KnaSelca
V nedeljo mu je vzidalo osrednje društvo SPD v skali pred kočo pri Triglavskih jezerih spominsko ploščo
Ljubljana, 4. julija
Spominsko ploščo pok. planincu g. Kna-felcu Alojziju, ki je umrl 26. apr.la 1937, je vzidalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani v skali pred kočo pri Triglavskih jezerih v nedeljo 2. t_ m. Iz Ljubljane je v soboto odpeljal poseben avtobus planince do l Zlatoroga i ob Bohinjskem jezeru, od koder so krenil: deloma preko Komarče v kočo pri Triglavskih jezerih, deloma pa v Dom na Komni. Vreme je bilo prijetno.
Torpedo, ki naj ostane
v zemlji gseo let
Velika privlačnost svetovne razstave v New Yorku — Kako naj naši pozni potomci spoznajo našo kulturo in
civilizacijo
Na prvi pogled se to ne zdi verjetno, vendar je pa res. da so ljudje zdaj mnogo manj sebični, kakor so bili Francozi pred 200 leti, ko je dejal njihov kralj, naj za njim kar pride vesoljni potop. Treba je tudi priznati, da nobena doba v zgodovini človeštva ni bila tako skrbna, da bi zbirala dokumente za zgodovinarje leta 2.000 ali celo 8000, da bi si lahko na podlagi njih ustvarili kolikor toliko jasno sliko o tom, kako t'^žko smo prebijali skozi življenje v prvi polovici našega stoletja.
Srečni arheologi bodočnosti! Koliko lažje d^ln bedo imeli od sedanjih, kajti v dobro zavarovanih podzemnih rovih bodo našli vse, kar jo ustvaril?, civilizacija v naših časih. Morda bodo strupeni jeziki ugovarjali, da bi bilo pametnejše skrbeti bolj za sedanja n^k.-.^nja. nego za bodočnost arheologov i"i zgodovinarjev. Toda ali ni končno nekaj ganljivega v tem velikem prizadevanju, da zapr.stimo ožjim potomcem dokumente o naši dobi?
To se jo zgodilo seveda v Ameriki. Rektor univerze v Oglethorpe dr. Thorvvell Ja-kobs je pomislil nekoga dne: živimo v zelo burnih časih, zgodovinarji in arheologi bodo imeli nekoč težko delo. če si bodo hoteli ustvariti o njih jasnejšo sliko. Na drugi strani pa veda in tehnika tako naglo napredujeta, da se nam vsiljuje vprašanje, ali se bo moglo to tako nadaljevati. Kaj če bi sledila naši ultraznanstveni eri doba zastoja ali razpada? Naj bo že kakorkoli, kajti jasno je, da so naši spomeniki zapisani razpadu, da bodo naše knjigo strohnele. Nekaj stoletij bo zadostovalo, da bodo razpadle naše betonske stavbo, naši
Eirflovt stolpi kajti niti Amerika, niti Evropa nimata eg:ptskega podnebja, ki je ohranilo piramide skozi dolga stoletja nedotaknjene.
Ameriški učenjak je prišel torej do zaključka: zakaj bi ne skrili nekaj pred časom in njegovimi vandali dokumentov ali recimo filmov, iz katerih bi si naši potomci reproducirati značilne pojave našega časa? Toda to je zadava, o kateri je svetovni tisk že pisal. Grobnica dokumentov na*e dobe jo bila oni dan zapečatena. Izkopana je v podzemlju univerze OgleLhor-pp. zaprta j<* zrakotesno pred vodo in njena vrata so jeklena. V ta vrata, ki naj bi jih odprli ljudje Sele eez 6174 let. so izrezali tale napis:
Ta kripta vsebuje pmče civilizacije, kakršna je bila v Zedin-ienih državah in v enciklopedije, zgodo\ irska in znanstvena dela. posebne izdaje listov, filmi, plošče fo-no?r3t"ov in drugo kar bo lahko ustvarilo sliko o odnosa jih civilizacije v letih 1900 ostalem svetu v prvi polovici 20. stoletja. V reeipiente iz čistega jekla so bile položene ao 1950 Kripta ne obsega niti draguljev, niti dragih kovin. Zanašamo se na zakone države Georgije. na vlado Združenih držav in njihovih dedičev, odnosno naslednikov enako kakor na športno izobraženo potomstvo, da bo ohranilo to kripto do 1. S113, do trenutka, ko naj jo odpro uradniki, zastopajoči vlado in oglethorsko univerzo. Prosimo svet. da smatra kripto dotlej za nedotakljivo svetinjo.
Toda arheologi leta SI 13 bodo imeli predvsem zmotno predstavo o na^ih časih in ljudeh, kajti dr. Jacohs je pozabil prilo-
V nedeljo dopoldne ob enajstih se je zbralo okrog vzidane spominske plošče nad 30 planincev, med katerimi sta bila tudi sinova pokojnika g. inž. Leo Knafelc in Albert Knafelc a svojima hčeram a_ Predsednik SPD g. dr. Pretnar iz Ljubljane je v strnjenih besedah opisal delovanje pokojiuka, ki je že leta 1887 ustanovil s-Beljaško slovensko omizjec v Beljaku, kar je bilo težko delo za odločne Slovence. Kot zaveden in ve .ino požrtvovalen planinec se je pridružil Piparjem kot * koroški Prpar^. Pomagal je ustanoviti Zij-sko podružnico SPD s sedežem v Beljaku leta 1900. V Za jezeri je oskrbel Slovenskemu planinskemu društvu primerno zemljiško, kjer naj bi stala ponosna planinska postojanka. Od leta 1906 je deloval v podružnici SPD v Trstu. Leta 1922 je bil izvoljen v osrednji odbor SPD, kjer je neumorno deloval do svoje smrti. Tik pred smrtjo je še vodil sejo Osrednjega odbora. Njegova glavna skrb je veljala označbi potov; njegova zasluga je, da so danes vsa planinska pota Slovenije zaznamovana z rdečimi kolobarji in belimi očesi. Knafelčev način zaznamovanja potov je sprejela tuJ'i kr. banska uprava, ki je izdala leta 1935 posebno naredbo o zaščiti markacij in orijenta-: ijskih napnv. Po Knafelčevem vzorcu so tudi druge banovine (savska m vardarska) uredile označevanje planinskih potov. Skrbno je pazil na orijentacijske naprave s kažir*otrv-mi tablicami, ki jih je opremljal s tekočimi številkah — leta 1936 je imela zadnja tablica števMko 466. Na številnih planinskih potih je zaznamoval tudi nadmorsko višino v razdaljah po 100 BEL Posebno spretnost je pokazal v sestavi orientacijskih zemlje v ciov, od katerih j*» zemljevid Julijskih Alp oravkar izšel v peti popravljeni izdaji. V Planinskem Vesmiku je sodeloval s številnimi članki. Njegova zasluga je, da bobni edinstven i slo p Perič-nlk le po eni st* ugi v 52 m globok prepad, ker je s svojo spretnostjo zajezil odtok, kjer si je vn a okušala najti drug izhod  iz ozkih \cz:
Temu izrednemu možu je bilo delo življenje. Na vseh potih planinstva ga bomo pogreval: n s-^oava)i V spomin pokojnemu požrtvovalnemu planincu so na poziv predsednika zaklicali zbrani planinci trikrat slava   na kar je bila odgmjena
v skalo vzidana marmornata spominska plošča, ki ima skeleč; napis: »riairjiski
starec na Alojzij Knaiele.. rojen 20 VX 1S59. umrl 2« IV. 19;<7, pol stoletja neumoren planinec, je neutrudljivo skrbel za pristopnost in domačnost slovenskih gora: zaznamoval je pota. risal zemljevide, varoval pJarunsko prirodo ta vzgajal planince k stvarnemu dela. To je zvestemu svrv-jemu odborniku, gospodar jn Bi jezer koče v hvaležnem spominu napisalo Oered nje društvo SPp dne 2. 7. 19r.f>. Planinci so okrasili s po nun ako ploščo z veno m obilnim cvetjem. Na vrh skale, v katero je plošča, vzidana, stoji ponosen ttkOt Kt-vnJia.rnik. Spominska plošča ob karmanera Triglavske m jezeru, pod vrhom Ti carice, bo opozarjala mimoidoče plan n^e na idealno, nesebično in požrtvovalno detovanje planinskega starešine.
Po slovesnosti so se pUaninci i hzU ropali v raznih smereh ter se sestali ob 19. pri ^Zlatorogu , od koaer j.h jo pnp il avtobus v Ljubljano okrog 22. uro
V 20 dneh okrog sveta
Newyorški borzni senzal Norman Lee. srasten popotnik z letalom, je kot prvi nastopil polet okrog sveta s potniškimi letali. Pot okrog sveta boČfl preleteti v 20 dneh in sicer tako, da bo letel samo petkrat ponoči, drugače bo pa spal v hotelih na 14 postajališčih, Url dni bo pa. počival. Polet okrog sveta so omogočili šele redni poleti na novi zračni prosji prp-ko severnega Atlantika, ki jo bila so n kajoči zvezdi člen svetono krožne poti. Norman Lee. 43-letni borzni s«nzal, ki ima za seboj že nad 1000 ur potovanja po zraku, bo potreboval po načrtu za vso pot. dva dni in pol več, nego ameriški novinar H. R. Ekins, ki je letel leta 1036 okrog sve-a in rabil za to pot 18 in pol dno. Ekins je letel takrat deloma po progi zrakoplova ^Hindenburgc, na nekaterih progah, kjer ni imel redne zračne zveze, jo pa najel posebno letalo Potovanje po 39.512 km dolgi zračni progi je veljalo 2.500 dolarjev.
Norman Lee je odletel v torek 20. junija z letalom United Air Lines iz New Torka v San Francisco. Iz San Framisca je krenil z letalom China Clipper, družbe Pan american Airvvavs v Honkon. V četrtek 22. junija je prispelo letalo v Honolulo, v sredo 28. junija pa v Honkon. V petek 30. junija je odletel Lee z angleškim letalom Imperial Airways iz Honkona v Bangkon v Siamu, od koder je poletel m holandskim letalom v nedeljo. Preko Ran-guna, Jodhkura, Basni in Aten hoče preleteti v Četrtek 6. t. m. v Pariz. V petek 7. t. m. krene z letalom Air France iz Pariza v Marseillo. od koder odleti 9. t. m. zopet z ameriškim letalom Pan american Clipper, prvim, ki poleti s pordki iz Mar-seilla v Ne\v York Pot okrog sv^ta namerava zaključiti v torek 11. t. m. v Wr Vorku.
Iz Zagorfa
— Izobesite   zaMaie,   razsvetlite okna!
Danes na predvečer slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda bo tudi Sokol prižgal kres na svojem letnen telo-šču. Letos naj ima to kr^srrvanje svoj poudarek tudi v tem, da izobesite zastav©, zvečer pa razsvetlite vsa okna. ki naj bi bila v smislu v časopisih objavljenih navodil razsvetljena vsaj do 22. ure. K rešujte vzpodbudite svoje otroke, da tudi sami na primeinah vidnih točkah zakurijV* kresove!
DEFINICIJA
— Kaj je optimist?
— Optimist ej Človek, ki si kupi za zadnjega  kovača denarnico.
OGLAS
— Oženim se z mlado vdoa'o od 20 do 50
leta.
Florence Riddellova:
61
flevatna £fu£c§cn
— Zakaj ste pa prišli danes ponoči k meni? vprašala Fenella.
— Ker sem hotela govoriti z vami. je odgovorila Vanda ben Gamma. Davi sem telefonirala v vaš hotel in tako sem ugotovila, da ste še vedno tu in da je gospod Kent odpotoval. Sklenila sem torej oglasiti se pri vas. Počakala sem do večernega vlaka, ker bi ne bilo pametno kazati se tu podnevi. Nekje moram ostati čez noč, sobe si še nisem preskrbela, a v Tizigounu bi se sama bala spati. — Vi pa imate tu divan.
Fenella ni odgovorila. Nič kaj prijetna ji ni bila misel, da bi delila sobo z Vando, zlasti zato ne, ker jo je hotela že zgodaj zjutraj zapustiti.
— Ali veste, zakaj sera prišla danes ponoči k vam? — je nadaljevala Vanda ben Gamma. Da bi vas prosila, da bi mi priskočili na pomoč.
— Bojim se. da vaši želji ne bom mogla ugoditi, je začela Fenella ... Jaz namreč ...
— Zame lahko storite zelo mnogo — če boste hoteli, — jo je prekinila Vanda hitro. Na vsak način moram priti iz te dežele. Zvedela sem že. da je moj dom zapečaten. S tem pa seveda nočem reči, da bi se upala vrniti se tja. Arudi in Zora sta izginila in nihče ne ve kam. Morda Arudi kje preži name in sicer mnogo bližje, nego si morem misliti. To je maščevalen človek in čc si je vtepei
v glavo, da se mi bo osvetil, bo to tudi storil Moji živci so zaradi tega že tako napeti, da mi je posta-
lo življenje neznosno. Bojim se, da je Arudi izvohal, kje sem se skrivala in da je poslal svoje ljudi vohunit za menoj. Ce ostanem tu, me bodo nekega dne gotovo našli mrtvo z nožem v hrbtu.
Fenella je videla, da se Vanda res zelo boji. Vanda se je nehala smehljati, njena bleda lica so naenkrat dobila poteze starosti.
— Čutim v vseh kosteh, da nekdo neprestano vohuni za menoj, je zašepetala Vanda s hropečim glasom. Morda vohunijo niegovj ljudie tudi zdaj in morda že ve. da sem ori vas. Arudi ne bo dovolil, da bi zapustila to deželo, če mi bo le mogol preprečiti odhod. Ali si morete misliti kakšno je življenje v neprestanem strahu ali celo v zavesti, da bom umorjena?
— Zakaj ne greste na policijo in zakaj ne poveste francoski policiji kaj vam grozi in zakaj ne zaprosite za njeno pomoč? je vprašala Fenella.
Vanda se je mračno nasmehnila.
— Francoska policija ni naklonjena tujim žen-nam, ki so se omožile z Arabci. V mojo zaščito bi ne ganila niti s prstom, in potem bi bilo še slabše, kajti Arudi bi to gotovo zvedel in posledica bi bila. da bi se še prej odločil za zadnji korak. Oh ne. storiti ne morem nič drugega, nego skrivati se in čakati kdaj mi bo mogoče pobegniti. Zato sem prišla k vam prosit vas. da bi mi pomagali priti od tod. Naučili ste se pilotirati...
Fenella je začudeno dvignila glavo. Križ božji,
kako pa veste to?
— V tukajšnjih listih je bila danes vaša slika. Sedite v letalu z Margareto Blaisovo. Objavljena
je bila tudi njena izjava, da vas smatra za svojo najboljšo učenko.
— Kaj torej zahtevate od mene? je vprašala Fenella naglo.
Vanda se je sklonila k nji in zdaj je govorila počasi, toda odločno:
— Prosim vas. da me odpeljete z letalom v pristanišče, kjer se vkrcam na parnik in odpotujem v Anglijo. Prosim vas tudi. da mi posodite neka; denarja, kajti ljudje, pri katerih sem se doslej skrivala, so zelo siromašni. Vem, da je moja prošnja drzna in da zahtevam od vas preveč. Toda moje življenje je zdaj v vaših rokah, lahko ga ali rešite ali pa uničite. Razen vas nimam tu nikogar, da bi se mogla obrniti nanj za pomoč.
— Ne morem vam pomagati, je odgovorila Fenella počasi.
Vanda je vstala, stala je pred posteljo in zrla nepremično na Fenello.
— Torej hočete odkloniti pomoč svoji rojakinji, čeprav že veste, kako strašna nevarnost ji preti? Ce je vsaj malo človeškega čuta v vašem srcu, mi morate pomagati. Kako morete trditi, da mi ne morete pomagati?
— Zavoljo Dereka. je odgovorila Fenella mirno. Vanda je stisnila ustnice.
— Saj sem že rekla, da se ni zgodilo nič — nič. Zakaj mi nočete verjeti? Zakaj mi očitate to prav v trenutku, ko vas moram prositi, da mi priskočite na pomoč. Seveda je bil v moji sobi, toda to ne pomeni ....
— Tiho, jo je prekinila Fenella, na to zdaj nisem mislila. Mislim samo na Dereka.
— Pisala sem mu, ko sem si malo opomogla, a on roi ni pomagal. Kje je? je vprašala Vanda.
— Ni ga v Tizigounu in preti mu nevarnost, mnogo večja kakor vam.
Vanda ben Gamma se je naenkrat vsa izpreme-nila. Sklonila se je k Fenelli in ji krepko stisnila roko. Fenella je spoznala, da Vanda ne misli več nase. V njenih izbuljenih očeh je bila samo želja, da bi zvedela kaj o Dereku.
— Pravite, da mu preti nevarnost? je zajecljala Kaj hočete reci s tem? Govorite hitro
Fenella ji je povedala, kar je vedela o Dereku Vanda je stala liki kip. Naenkrat si je pa zakrila obraz z rokami, opotekla se je in morala je sesti.
— De rek! Derek! oh bože moj, je zaihtela Napol sedeče in napol ležeče dekle na postelji je
presenečeno zrlo na ihtečo ženo. Njeno ihtenje .1« izdalo vse. Tu je bila res povsem drugačna žena, skrušena pod težo duševnih muk.
— Kako sem hrepenela, da bi končno zvedela kaj o njem. Nisem si upala vprašati vas neposredno, kaj je z njim. A vi mi zdaj ne morete povedati nič drugega, nego da mu grozi velika nevarnost. Le kako morete biti pri tem tako mirni? Mar ga niste ljubili, ali pa ga ne ljubite več. Morda sploh ne veste, kaj je ljubezen. Jaz pa vem, kajti jaz ga ljubim. Telo in dušo bi dala. samo da bi mu mogla pomagati. Oh, bože moj, ko bi le znala letati kakor vi. Ali mislite, da bi ostala le še trenutek tu? Zakoj bi odletla za njim.
— Poletim za njim, jutri zgodaj zjutraj, je dejala Fenella mirno.
— Ali mislite to resno? je vzkliknila Vanda presenečeno. To hočete storiti?
Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jefan // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani