PoStnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 235 Liubljana, torek 4. oktobra 1927 Cena 2 Din ca l«w«ja ob 4. gjutraj. asa Stane mesečno Din «S"— sa inozemstvo Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica itev. 5/L Telefon št. 107« in 28*4, ponoči tudi 51. 1034. Rokopisi se no vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uaravnlštva: Ljubljana, rreSemor« ulica št. s*- — Telefon št. »036. mseratni oddelek; LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon 5t 249* Podružnici: Maribor, Aleksandrova* 5t 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub4 lana št. 11.842 - Praha čislo 78.180J Wien,Nr. 105.241. ' Ljubljana, 3. oktobra. V Beogradu se je pričela nova parlamentarna sezona. Za prihodnjo sredo, 5. t. m., je sklicana Narodna skupsetna na prvi sestanek, že danes pa so se sestali glavni poslanski klubi, da izvrše svojo konstitucijo ter začno »razčiščevati* si-tuacijo. Vsa politična javnost stoji pod mogočnim vtisom snovanja parlamentarne formacije jugoslovenSke demokracije. Po došlih vesteh so storjeni sklepi in koraki, ki spravljajo to vprašanje v od-ločilni stadij. Parlamentarna kluba obeh demokratskih strank sta danes v principu že pristala na kolaboracijo, pripravljeno od voditeljev, ter obojestransko izvolila, odnosno potrdila delegate, ki naj določijo za izvedbo teh principijelnih odločitev formalne podrobnosti. Prav tako se pripravlja teren za zbližanje demokratskih elementov pri radičevcih in zemljoradnikih. Verjetno je, da se bodo dogodki v tej smeri razvijali že tekom jutrišnjega dne z večjo naglico, ker je pričakovati, da bo nova parlamentarna delegacija posegla v skupščinske odločitve že prve dni po njenem sestanku. Danes je še povsem negotovo, kakšna bo ta nova parlamentarna formacija ju-goslovenske demokracije. Vsekako je računati s tem, da bo postala vez med obema demokratskima strankama najtesnejša, ker med njima ni nobenih principijelnih razlik, taktični razlogi, ki so dali povod za svoječasno ločitev, pa danes niso in ne morejo biti ovira za zopetoo ujedinjenje. Zgodovinska analiza dogodkov naj v bodoče pojasni razkol demokratske stranke, sedaj pa. ko so vzroki tega razkola z bistveno iz-premembo notranjepolitičnega položaja povsem odstranjeni, je v interesu celokupne demokracije, da se vrši in izvrši koncentracija s pozabljenjem na preteklost, imajoč pred očmi samo svit-lejšo in lepšo bodočnost. Formacija bloka vseh demokratičnih skupin v parlamentu danes ni le splošna in najpopularnejša volja naroda, ki je izražena v impozantnem številu volilnih kroglic (1.400.000). marveč tudi nujna državna potreba, ako naj Jugoslavija krene na boljša pota. Nujnost te formacije je bila podana, čim se je pojavila v državi reakcija, ki bi hotela z diktatorskimi manirami ogrožati osebno in politično svobodo državljanov, njih parlamentarne tekovine ter gospodarske, so-cijalne in kulturne dobrine. Bili so časi, ko se je mislilo, da bi bilo z ozirom na plemensko hegemonijo srbijanskih strank potrebno storiti v interesu pokrajin, ki so se po svetovni vojni združile s Srbijo, nekako «prečan-sko» parlamentarno zastopstvo. Danes pa dozoreva notranje-politični razvoj sam od sebe v smeri samo dveh velikih občedržavnih blokov: blok demokracije in blok reakcije. Kolaboracija šumadinskih in prečanskih elementov na obeh straneh naj izgladi in odstrani predvsem plemenske in verske razlike ter uvede v državi enakopravnost in enakoveljavnost vseh pokrajin in vseh državljanov. Vsekako prizadevanje, ki pomeni za našo notranjo konsolidacijo nov lep napredek, čigar pomen in važnost pa bomo lahko spoznali šele potem, ko bo za nami praktična preizkušnja. Malokdaj je bila slovenska napredna javnost tako enodušna glede politične taktike, kakor je to pot s občutkom potrebe, da pride do enotne demokratske fronte m zlasti do čim tesnejše zveze obeh demokratskih skupin. Naši poslanci so v Beogradu iskreni in verni tolmači tega razpoloženja. Fašistični škandal Prvi dan parlamentarne kampanje Sestanki poslanskih klubov. — Nezadovoljstvo v klerikalnih vrstah. — Pirova zmaga g. Vukičeviča v radikalnem klubu na Sušaku Sušak, 3. oktobra, n. Bivšega fašistovske-ga oficirja Siriča, ki biva na Sušaku in na katerega so nameravali fašisti uprizoriti sli-čen atentat kakor na Matteottija, sta pose-tila danes odposlanca reške policije ter mu izjavila, da šef reške kvesture Attani in reški prefekt Lodori na njegovi aferi nista ničesar kriva in ga prosita, naj ju v svojih iz-povedbah ne obremenjuje, ker sta očeta številne rodbine, češ, da je vsega kriv le major karabinjerjev eonte Brocci, ki je ze odpotoval v Rim, da se opraviči. Kakor se izve, se mudi na Reki v tej zadevi poseben odposlanec Mussolinija, ki skuša afero likvidirati. Zopet zarota v Madridu Madrid, 3. oktobra, s. «Noticiero de Lu» ncs» objavlja službeni komunike, ki veli, da je bil ministrski predsednik Primo de Rivera po svojem včerajšnjem prihodu v Madrid obveščen o tem, da je vodstvo var« r.ostne policije odkrilo revolucijonarno za» roto. Zarotnikom, približno 200 oseb, se je posrečilo dobiti mnogo bomb in eksploziva nega materijala za razne atentate, ki bi bili povzročili nemire. Vsi zarotniki so bili prijeti ter ves njihov materijal zaplenjen. Ker so zarotniki iz raznih družabnih kro» gov, še niso mogli dosedaj ugotoviti iden« titete vseh posameznikov. Pariz. 3. oktobra, s. Kakor poroča cPa« ris Midi», je imela v Madridu odkrita zai * ta cilj, da prepreči zasedanje Narodne skup ščine. ki se sestane 10. oktobra. List jav» Ija dalje, da je v vso zadevo zapletenih več častnikov. Beograd, 3. oktobra p. Z današnjim dnem je politično življenje v Beogradu postalo zopet izredno živahno. Skoraj vsi poslanski klubi so se sestali danes k svojim prvim sejam. Vsi večji klubi so se deloma že danes konstituirali, vsi ostali pa imajo sklicane svoje seje za jutri. Danes so se sestali klubi NRS, SDS, DS, jutri pa imajo svoje seje zem-ljoradniki, HSS, JMO in klerikalci. Zem ljoradniki kandidirajo za predsednika svojega kluba znanega svojega prvaka poslanca Vojo Laziča. V njihovih vrstah se izraža posebno zadovoljstvo nad zbližanjem obeh demokratskijrskupin in odkrito naglašajo, da bodo podpirali demokratski blok v vsakem pogledu. JMO kandidira za predsednika svojega kluba poslanca dr. Hrasnico, Veliko pozornost posvečajo politični krogi jutrišnji seji kluba HSS, na kateri se bo razpravljalo tudi o sodelovanju v .demokratskem bloku. Jutri popoldne ima svojo sejo tudi SLS. Nocoj so se iz njihovih vrst širile vesti, da se sestaneta jutri dopoldne gg. Vukičevič in dr. Korošec, da se dogovorita glede nadaljne izvedbe blejskega pakta. Splošno se je opazilo, da vla-dla v klerikalnih vrstah radi postopanja g. Vukičeviča velika nervoznost. G. Vukičevič zahteva fuzijo SLS z NRS, čemur pa se klerikalci upirajo zlasti še z ozirom na poraz pri nedeljskih volitvah v Ljubljani in na nerazpoloženje, ki ga vzbuja blejski pakt pri njihovih pristaših v Sloveniji. Pc drugi strani pa razburja klerikalce odlaganje imenovanja državnih podtajnikov, ki bi se imelo že davno izvršiti. V sredo dopold,? se bo vršila prva seja novo izvoljene Narodne skupščine. Seji bo po vsej priliki predsedoval kot starostni predsednik g. Ljuba Davido-vič, ki je najstarejši poslanec. Z velikim zanimanjem pričakovana seja radikalnega kluba je najbolj razočarala g. Vukičeviča samega, ki je neprestano pretil z izključitvijo pašičevcev, danes pa je moral doživeti, da je nastopi! proti njemu sam vodja pašičevcev, ki je bil prvi na Vukičevičevi proskribcijski listi. Res je, da je bil na današnji seji g. Vukičevič : izvoljen za predsednika, toda . to se je izvršilo brez glasovanja, kar je najboljši dokaz nesigurnosti g. Vukičeviča v radikalnem klubu. Tudi dejstvo, da je bila seja otvorjena šele z dveur-no zamudo, spričuje, da je moral g. Vukičevič napeti vse sile, da se je izognil najhujši blamaži. Seja se je končala. ne da bi razpravljali o kakem važnejšem vprašanju in to na ponovno in izrecno prošnjo g. Vukičeviča samega. Splošno se v političnih krogih naglasa, da je bila že današnja seja popolnoma pod poraznim vtisom snujočega se demokratskega bloka. Na pragu zgodovinskih dogodkov Zaključna faza pogajanj med obema demokratskima strankama. Veliki demokratski blok je vedno bliže. — Stiki med radičev-d in demokrati. — Pribičevičeva Reč o združitvi demokratov Beograd, 3. oktobra p. Današnji dan je potekel v znaku priprav za sestanek Narodne skupščine, v znamenju političnih problemov, ki se pojavljajo na političnem horizontu naše države. Z včerajšnjimi razgovori med obema demokratskima strankama je stopilo vprašanje ujedinjenja DS in SDS v zaključno fazo. G. Timotijevič je včeraj posetil g. Pribičeviča in gai.v imenu demokratske stranke obvestil, da je določila stranka njega dr. Ribara in poslanca Grola kot svoje pooblaščence in pozval tudi SDS, da s svoje strani določi tri delegate, da se z njimi pogaja o načinu ujedinjenja obeh strank. Klub SDS je danes sprejel ta poziv in s svoje strani delegiral gg di. Kramerja, dr. Popoviča in poslanca Vilderja kot svoje oficijelne delegate. O tem je bil obveščen tudi demokratski klub. Obojestranski delegatje se sestanejo jutri dopoldne. Velike važnosti za bodočo politiko je bila današnja diskusija v klubu SDS, ki je razpravljal o pravcu bodoče demokratske politike,. Tozadevno je posebno pomembno, da je g. Pribičevič tudi od HSS dobil konkretne predloge, o čemur se je prav tako razpravljalo na današnji seji kluba. Ni dvoma, da obstoja tako na eni, kakor na drugi strani iskrena želja za čim tesnejšim sodelovanjem. Med demokrati in radičevci so že ustvarjene možnosti za kolaboracijo, ki bo dala vsej naši notranji politiki popolnoma novo smer. Jutri dospe v Beograd g. Stjepan Radič in pričakuje se, da bo med njim in demokrati prišlo že tekom jutrišnjega dne do tesnejših stikov. Razpoloženje v demokratskih vrstah brez raz- like strank je še v znatni meri povečala včerajšnja sijajna zmaga naprednega bloka v Ljubljani, ki jo splošno smatrajo kot simpatičen pomen za dogodke, ki se pripravljajo. Beograd, 3. oktobra p. Današnja »Reč«, ki*je izšla v spremenjenem^ formatu in v zelo okusni obliki/"Objavlja uvodnik pod naslovom »K uicdinjenju demokracije«, v katerem mad drugim naglasa: »Na konferenci poslancev demokratske stranke in demokratskih ministrov, ki se je vršila minuli petek, je bil skrejet sklep, da se pri-čno oficijelna pogajanja za ujedinjenje obeh demokratskih skupin. Ta sklep je bil sprejet soglasno. Zanj se je zavzemal tudi zunanji minister dr. Marinkovic, o katerem so zlasti vukičevičevci vedno trdili, da je proti združitvi. V ostalem pa bi bilo nespametno, če bi bil kdo proti temu v trenotku, ko si ie g. Vukičevič ojačal svojo pozicijo s fuzijo slovenskih klerikalcev z radikalno stranko. Včeraj popoldne je g. Timotijevič posetil g. Pribičeviča in ga obvestil, da je on skupno s poslancem gg. dr. Ribarjem in Milanom Grolom določen za pogajanja z SDS. G. Pribičevič mu je izjavil, da bo SDS danes določila svoje delegate. »Mi smo se zanimali,« nadaljuje »Reč«, »na kaki osnovi je zamišljeno to ujedinjenje Z obeh strani so nam odgovorili, da se zamišlja to ujedinjenje lojalno in iskreno, tako da se na nobeni strani ne bo zgodila kakršnakoli krivica, marveč da bo to ujedinjenje zgrajeno na načelu popolne enakopravnosti v cilju, da se ustvari ona moč, ki je potrebna v tem trenotku narodu in državi.« Danes se sestaneta gg. Pribičevič in Radič Akcija za blok demokratičnih skupin se nadaljuje. — Pogajanja za HSS bo vodil osebno g. Radič ki prispe danes v Beograd Beograd, 3. oktobra. Danes je dospel iz Zagreba delegat HSS, poslanec Rude Bačinič, ki je prinesel od Stjepana Ra-diča nove instrukcije Radičevemu beograjskemu poverjeniku poslancu Sekuli Drljeviču, ki fungira kot radičevski delegat za pogajanja z SDS in DS v svr-ho osnovanja Demokratskega bloka, odnosno razširjenja Demokratske zajedni-ce. Poslanec Drljevič je s temi novimi instrukcijami danes posetil gg. Davido-viča in Pribičeviča in z obema politikoma dalj časa konferiral. Zvečer je ob- vestil novinarje, da pride jutri v Beograd g. Radič sam. Na vprašanje novinarjev, kako stoji zadeva zbližanja HSS z demokratskimi strankami, je g. Drljevič naglasil, da se razvijajo dogodki zelo povoljno in da bo g. Radič že jutri osebno stopil v stike z g. Da-vidovičem in g. Pribičevičem, da se de-finitivno dogovori o formi in načinu sodelovanja. Današnji večerni listi beležijo, da bo glavna senzacija jutrišnjega dne brez dvoma sestanek med gg. Ra-dičem in Pribičevičem. Skupnost demokratov se že izvaja Beograd, 3. oktobra, p. Danes popoldne se je vršila konferenca demokratskih po« slancev iz Vojvodine. Posvetovali so se zlasti o občinskih volitvah v Vojvodini, pri čemer so z zadoščenjem ugotovili značilno dejstvo, da nastopajo davidovičevci in sa» mostojni demokratje skoraj v vseh obči« nah s skupnimi listami. Tudi v Osijeku je bila postavljena enotna demokratska lista. Patrijarh na potu v Beograd Zagreb, 3. oktobra, n. Nocoj je patrijarh Dimitrije z večernim beograjskim brzovla-kom odpotoval v Beograd. Iz športnega življenja Koden), 3. oktobra, (be.) Pri nogometni tekmi je zmagala Danska proti Nemčiji s 2 : L Rusko-perzijska pogodba Moskva, 3. oktobra, (lo.) Včeraj je bila podpisana rusko-perzijska pogodba, ki ob. sega trgovinski dogovor, ribiško konvenci« jo, dogovor glede ozkega gospodarskega delovanja obeh držav, dogovor, da se obe državi vzdržite vsake gospodarske ali po» litične akcije, ki bi bila sovražna eni ali drugi državi. Nadalje obsega pogodba do« govor glede obvezne arbitraže. Končno do* foča pogodba, da je vsaka vojna tudi ta« rifna prepovedana. Teheran, 3. oktobra, (lo.) Vlada je pred« ložila zbornici proračun, v katerem je pred videna postavka za nastavitev štirih tujih strokovnjakov pri finančnem ministrstvu. Izmed teh sta dva Nemca in dva Švicarja. V mestu je bil ustanovljen češkoslovaški konzulat Sestanek poslancev SDS Začasno konstituiranje kluba. — Izvolitev oficijelnih delegatov za pogajanja z Demokratsko zajednico. — Zastopniki v verifikacijskem odboru. — Pozdrav napredni Ljubljani. — Živahna politična debata. — Intervencije naših poslancev so delegirani gg. Juraj Demetrovič, dr. Srdjan Budisavljevič in Večeslav Vil-der. Beograd, 3. oktobra, p. Danes dopoldne ob 11. se je sestal poslanski klub SDS k svoji prvi seji. Seji je predsedoval kot starostni predsednik poslanec g. Valerijan Pribičevič. Udeležilo se je seje 19 poslancev, trije pa so se opravičili, ker so bih zadržani. Po kratkem pozdravnem govoru se je klub takoj konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen soglasno g. Svetozar Pribičevič, za podpredsednika pa gg. dr. Gregor Žerjav in dr. Prvislav Grisogono. Za tajnika kluba je bil izvoljen poslanec Sava Kosanovič, za njegovega namestnika pa poslanec dr. Ljudevit Pivko. Nato je podal g. Svetozar Pribičevič obširen referat o političnem položaju. V svojem govoru je zlasti podčrtal dejstvo, da je SDS izšla iz volitev kljub nezaslišanemu terorju pojačana in je s tem pokazala svojo nepremagljivo silo. Nadalje je g. Pribičevič obvestil klub, da se je oglasil pri njem včeraj g. Kosta Timotijevič kot zastopnik demokratskega poslanskega kluba in ofi-cijelni delegat demokratske stranke ter mu sporočil, da je demokratski klub na svoji konferenci razpravljal o vprašanju ujedinjenja demokratske stranke s samostojno demokratsko stranko ter da so v imenu demokratskega kluba določeni kot delegatje za pogajanja o tej zadevi gg. Kosta Timotijevič, doktor Ivan Ribar in Milan Grol. Klub SDS je na podlagi tega poročila določil kot svoje oficijelne delegate za ta pogajanja poslance gg. dr. Alberta Kramerja, Večeslava Vilderja in dr. Svetisla-va Popoviča. . Nato se je vršila razprava o postopanju SDS v verifikacijskem odboru. Prečitana je bila cela kopica pritožb, ki jih bo SDS predložila verifikacijske-mu odboru. Največ pritožb je iz severne Dalmacije ter iz volilnih okrožij Novi Sad, Banjaluka, Bibač, Travnik, Tuzla, Sarajevo, Požega, Osijek, Srem, Spodnji Banat, Subotica, Sombor in Skoplje. Za člane SDS v verifikacijskem odboru V lepem nagovoru se je g. Pribičevič spominjal zaslužnih članov kluba SDS, ki so se umaknili iz političnega življenja, kakor tudi onih, ki niso bili izvoljeni. Posebno prisrčno pa je pozdravil ljubljanskega poslanca g. dr. Kramerja kot svojega starega tovariša in zastopnika napredne Ljubljane, ki je včeraj v dobi enega leta dosegla že tretjo zmago nad združeno reakcijo. Seja je bila nato prekinjena in se je nadaljevala ob 5. popoldne. Na popoldanski seji se je razvila obširna debata o političnem položaju, v katero so posegli poslanci gg. Metikoš, Pribičevič, Krizman, Budisavljevič, Po-povič, Vilder, dr. Žerjav, dr. Kramer in Juraj Demetrovič. Po zaključku politične debate je klub razpravljal o raznih drugih perečih vprašanjih. Med drugim je bila sklenjena takojšnja intervencija pri prosvetnem ministru radi preganjanja učiteljev v Bosni, Hercegovini in na Hrvatskem. Obširno se je bavil klub tudi z redukcijo gimnazij in sklenil, da zahteva od prosvetnega ministra, da prepusti rešitev tega vprašanja Narodni skupščini. Klub je nadalje sklenil oster protest proti nameravani uredbi o spremembi uradniškega zakona, zlasti pa proti kratenju že pridobljenih pravic osnovno-šolskega učiteljstva in srednješolskih profesorjev. Nadalje je bilo sklenjeno, da podvzame klub SDS posebno akcijo za pomoč onih krajev, ki so bili prizadeti po elementarnih katastrofah. zlasti v Sloveniji, Bosni in Vojvodini. Končno je bilo sklenjeno, da se izda poseben zahvalen manifest na vse volilce SDS, ki so kljub nasilju in terorju ohranili ne le vse dosedanje pozicije, marveč stranko tudi znatno oja-čali, tako da je narastlo število glasov, oddanih za SDS, nad 202.000. Seja je bila nato ob 7. zaključena. Prihodnja, seja se vrši jutri dopoldne ob 10. Ptm seia davidovičevskega kluba Političen referat zunanjega ministra dr. Marinkoviča. — Razprava o kandidaturah za predsedstvo in odbore Narodne skupščine. — Potrditev oficijelnih delegatov za združitvena pogajanja s SDS Beograd, 3. oktebra p. Danes dopoldne se je vršila prva seja demokratskega kluba pod predsedstvom g. Ljube Davidoviča, ki je uvodoma iskreno pozdravil zlasti vse novo izvoljene poslance in jim čestital k doseženim uspehom v zadnji volilni borbi. V svojem govoru je dalje naglasil, da je trdno uverjen, da bo ostal demokratki poslanski klub vedno tako enoten in enodušen, kakor se je danes sestal k svoji prvi seji, končal pa je s poeivom. naj gg. poslanci tudi v bodoče posvetijo vse svoje sile delu za stranko in za njen ugled, tako da bo stranka kakor doslej tudi v bodoče služila edino le narodu in državi. Za njim je povzel besedo zunanji minister dr. Marinkovic in podal poročilo o političnem položaju naglašajoč, da je situacija v državi izredno težavna in da zahteva plemenitih mož, da povedejo državo v boljšo bodočnost. Obširno je pojasnil vstop demokratske zajednice v vlado in naglašal zlasti potrebo dalekosežnčh reform na političnem in gospodarskem polju ter izboljšanje državne administracije. S posebnim povdar-kem je naglasiil potrebo najtesnejšega sodelovanja med vlado in klubom, brez koje-ga vednosti in soodločevanja se ne sme ničesar zgoditi. Nato se je vršila še razprava o volitvah skupščinskega predsedstva in o kandidaturah v poedine skupščinske odbore. Tozadevno pa niso bili sprejeti nikaki sklepi in se bo o tem definitivno sklepalo šeie na jutrišnji seji, ko bo tudi JMO na svoji jutrišnji seji določila svo-je delegate, ker bo demokratska zajednica postavila za vse skupščinske odbore skupno listo. Pri razpravi o ujedinjenju obeh demokratskih strank se je ugotovilo, da vlada na obeh straneh iskreno razpoloženje. Za oficijelne delegate DS so bili potrjeni poslanci Timotijevič, Grol in Ribar, katere je že v petek določilo vodstvo demokratske stranke. Splošno se izraža nada, da bodo oficijelna pogajanja, ki prtano jutri dopoldne, morda še pred sestankom Narodne skupščine, rodila pozitivne uspehe. Seja je bila nato zaključena in se nadaljuje jutri dopoldne. Nezadovoljnost angleškega delavstva z vladno politiko Včeraj se je pričel letni kongres angleške delavske stranke London, 3. oktobra, (si.) Na današnji otvoritveni seji redne letne konference angleške delavske stranke v Blackpoolu, ki bo trajala da 7. oktobra, je predsednik, član parlamenta Roberts ostro napadal konservativno stranko in vlado. Odločno je kritiziral notranjo in zunanjo politiko. Pri tem je opozarjal zlasti na hinavsko in škodljivo politiko do sovjetske Rusije ter na negativno postopanje Chamberlaina v Ženevi, ki kaže, da obsJoji boiazen, da bi moglo Driišt»o narodov poslati močnejše. Vlada je zavrgla ženevsko politiko ter odklanja priznati Društvo narodov v vseh mednarodnih sporih. Vlada je odklonila ponudbo Švedske, Švice, Holandske in Španije glede medsebojnih pogodb za rešitev sporov. Vlada celo odklanja podpisati fakultativno klavzulo stalnega med narodnega raasodišč.a. Ta politika zmanjšuje izglede razorožitvene konference. Nato je Roberts govoril o notranji politiki. V zaključ ku svojega govora je pozval govornik delavstvo, naj se z vso energijo oklene delavske stranke in prične boj proti reakcijonarni politiki angleške vlade tako na zunanjepolitičnem kakor na notranjepolitičnem polju. Tukajšnji politični krogi smatrajo Robertov govor kot znak velike nevolje angleškega delavstva proti sedanjemu režimu, katerega smatrajo kot krivca zuatnemu poslabšanju gospodarskega stanja delavstva v zadnjem času. Brezposelnost zopet znatno narašča in tudi premogovni industriji, ki se je komaj oporavila od zadnje velike krize, proti velik zastoj v obratovanju. Državni volilni odbor končal svoje delo Beograd. 3. oktobra, p. Danes popoldne se je vršila zadnja seja državnega odbora za volitve. Marko Trifkovič se te seje ni udeležil, ker je bolan in biva v nekem inozemskem zdravilišču. Na današnji seji je bil definitivno sestavljen seznam vseh izvoljenih narodnih poslancev. Ves elaborat volilnega odbora bo jutri izročen Narodni skupščini, odnosno verifikacijskemu odboru v nadaljno postopanje. S tem je državni volilni odbor v smislu čl. 83. volilnega zakona končal svoje delo. Grški fašizem -Pangalosovo orodje Atene, 3. oktobra, (be.) Pangaloeova že« na se je predala policiji. Oblasti obtožuje« jo novoustanovljeno fašistično stranko, da je v zvezi z zadnjim revolucijonarnim po» skusom generala Pangalosa. Iz letalskega sveta Berlin, 3. oktobra, (be.) Letalo tšpa Jun« ker se pripravlja na polet na Azore in v Newyork. Poleta se udeležita dva pilota in neka dama. Akcija naših poslancev proti kulturni demontaciji Klub SDS je soglasno sprejel predloge poslancev dr. Kramerja in dr. Žerjava. — Posebna depntacija bo protestirala proti brez glavi redakciji srednjih šol in proti nameravanemu poslabšanju uradniškega zakona. — Uspešna intervencija v zadevi ljubljanskega gledališča stru proti nameravani reviziji uradniškega zakona, v smislu sedanjega osnutka, s ka» terim bi se neprimerno poslabšal položaj učiteljstva osnovnih šol. Deputacija naj zahteva, da se za vsako ceno prepreči, da se odvzame učiteljem možnost napredova. nja v prvo skupino II. kategorije. Ta delegacija bo tudi sprožila vprašanje ljubljanskega Narodnega gledališča, ki s sedanjimi krediti ne more izhajati V tem cilju je že danes dopoldne posetil poslanec dr. Kramer prosvetnega ministra in inter« veniral pri njem tudi glede ustavljenega izplačil« umetniških doklad gledališkemu osobju v Ljubljani. Prosvetni minister je tej njegovi intervenciji nemudoma ugodil in odredil, da se imajo odtrgane gledališke doklade takoj izplačati. Beograd, 3. oktobra p. Na današnji seji poslanskega kluba SDS sta poslanca dr. Kramer in dr. Žerjav obširno poročala tu. di o redukciji gimnazij, zlasti v Sloveniji, ter zahtevala, da p odvzame klub energične korake in napravi konec kulturni demon« tfiži, ki se izvaja s tako brezglavo reduk. cijo. Klub SDS je soglasno sprejel ta pred« log in določil gg. dr. Kramerja, dr.Budieav« Ijeviča in dr. Krizmana, da posetijo pro« svetnega ministra in zahtevajo od njega takojšnjo vzpostavitev ukinjenih petih raz* redov na gimnazijah v Mariboru, Ptuju, Kočevju, Ljubljani in Murski Soboti. Vpra. šanje redukcije gimnazij naj reši plen um Narodne skupščine, ne pa ministrski svet sam. Istočasno je klub SDS naročil tej depu. taci ji, da protestira pri prosvetnem mini« Prva šefa radfka!ske§s kluba čuden način sklicanja. — Polslužbeni komunike o poteku seje. V klub so sprejeti tudi vsi pašičevci. — Kljub njihovemu odt>o-ru je bil za predsednika kluba izvoljen g. Vukičevič, — Dr. Korošec priznal v blejskem oaktu vidovdansko ustavo. — Debate včeraj ni bilo Beograd. 3. oktobra, p. Z največjo nestrpnostjo se je v vseh političnih krogih pričakovala današnja seja radikalnega kluba. Saj je bila to prva seja, na kateri so se sestali novoizvoljeni radikalski poslanci, šele danes se doznava, na kak nenavaden način je bi'a ta seja sklicana. D očim se je zatrjevalo, da je pozive k seji izdal g. Velja Vukičevic sporazumno z bivšim predsednikom radikalske-ga kluba g. Tlijo Mihajlovifem, se je danes zvedelo, da je sklic-al sejo eo=p. Vukičevic preko velikih županov, ki =o morali sknžbeno pozvati vse na radikalskih listah izvoljene poslance, naj se udeleiijo seje. Današnja seja sicer ni prinesla nikakih presenečenj, vendar pa je potrdila sodbo, da je položaj gosp. Vukičeviča v radikalni stranki skrajno nesiguren in da ne more računati na podporo celotnega kluba. Za peto uro sklicana seja je bila otvor-jena šele ob 7. Gosp. Vukičevič, ki je dospel v radikalni klub že mnogo pred napovedanim časom, je ves čas konferiral s poedinimi radikalnimi prvaki in poslanci, ki so bili izvoljeni na vladnih kandidatnih listah, da bi si na ta način zasigural potrebno podporo. šele, ko so bili ti razgovori končani, je starostni predsednik poslanec Joca Selič. izvoljen v požarevskem okrožju, otvoril sejo. O poteku seje je dal po naročilu gpsp. Vukičeviča dr. Laza Markovič novinarjem sledeče obvestilo: <-Takoj po otvoritvi seje se je prešlo na volitev predsedstva. Čim je bila ta točka stavljena na dnevni red, so ožji prijatelji g. Vukičeviča predlagali, naj se izvoli za predsednika gosp. Velja Vukičevič per acclaca-ticnem. Predno pa je predsedmoii odredil glasovanje, se je oglasil k besedi vodja pa-šičevcev gosp. Nastas Petrovič in v daljšem govoru iijavil. da po njegovem mnenju ni v skladu s tradicijami in ob čaji radikalne stranke, da bi ministrski predsednik zavre-tnal istočasno tudi mesto predsednika radi-kalskega klnba. Naglasil je, da osebno nima nič proti gosp. Vukieeviču. smatra pa, da mora biti položaj predsednika vlade povsem ločen od predsednika kluba, ker je predsednik vlade odgovoren za svoje delo klubu. ki ga vodi njegov lasten predsednik. Končno je izjavil, da bo glasoval proti izvolitvi cosp. Vukičeviča. Starostni predsednik je takoj nato odredil glasovanje. Predlog je bil sprejet per acclamationem, pašičevci pa so se vzdržali glasovanja in so ostali popolnoma apatični. Nato je povzel besedo gosp. Vukičevič. ki je uvodoma naglasil, da bo skrbel za to. da njegov položaj kot vladni predsednik nikdar ne bo prišel v kolizijo s položajem predsednika kluba. Če pa bi kdaj prišlo do tega. bo takoj odložil mesto klubskega predsednika. Le s par besedami se je gosp. Vukičevič dotaknil političnega položaja, proseč poslance, naj v tem trenutku od njega ne zahtevajo podrobnejših pojasnil. Nato je govori! o volitvah in naglašal. da je šla radikalna stran- ka v volitve v najneugodnejšem trenutku. Po Pašičevi smrti je ostala stranka brez šefa, na drugi strani pa so obstojali med prvaki spori, kar je zelo slabilo izglede stranke na uspeh. Nasprotniki so govorili, da bo radikalna stranka poražena. Takrat niso mislili na osnovanje nekakega bloka, ko so pa videli, da je radikalna stranka kljub vsemu obdržala svojo moč v narodu in ostala največja politična skupina, =o šele začeli snovati blok proti njej. Vukičevičev položaj kot notranji minister je bil zelo težak. To bodo razumeli predvsem oni. ki so vodili volitve. V klubu je res več ljudi, ki se bodo pritoževali. toda danes je treba gledati v bodočnost in zato re smejo sovoriti čustva, marveč razum. Upa, da ostane radikalni klub složen. Nato se je dotaknil gosp. Vukičevič blejskega pakta s klerikalci, sklenjen v času volilne borbe, da pa ima značaj delovnega sporazuma Gosp. Vukičevič je pri tem izrecno naglasil. da je SLS s tem paktom priznala vidovdansko ustavo in se obvezala, da bo v okvirju te ustave delaia na političnem, gospodarskem in kulturnem polju skupno z radikali. Končno ie povdaril. da bo vprašanje blejskega pakta ob d ruta priliki podrobneje iznese! pred klub. za sedaj pa prosi, da se zadovoljijo poslanci s tem pojasnilom. Pripomnil je le, da se osnuje enoten poslanski klab NRS in SLS. ki bo nastopal v parlamentu kot skupna zajednica s skupnim vodstvom. Glede vladne koalicije z demokratsko stranko je povdarjal, da je današnja vlada delovna in ne volilna. Volitve so se vršile ra podlagi prej dogovorjenega delovnega programa. Koalicija je bila ustvarjena brez vsake neiskrene tendence, predvidevajoč, da se bo izvajala politika lojalne koalicije. S tem sporazumom je bila dana možnost razširjenja sedanje koalicije in se je to z vstopom SLS v vlado tudi zgodilo. Gosp. Vukičevič je ponovno prosil poslance, nai ne zahtevajo obširnejših pojasnil o odnošajih z demokratsko stranko, ker bo tudi o tem še ob drugi priliki govoril obširneje. Svoj govor je končal s ponovno prošnjo, da bi ostal radikalni klub kompakten in da naj se od-noSaji v klubu razvijajo tovariško in naj icžne rase. ki fcsdo so naooeiii za radikalno stranko. Seja je bila nato zaključena m sklicana prihodnja seja za jutri popoldne ob 5. Na dnevnem redu jutrišnje seje je volitev podpredsednikov, določitev članov za verifikacij-ski odbor in sklepanje o kandidaturah za skupščinsko predsedstvo.* Tako se glasi poročilo gosp. dr. Laze Mar-koviča o prvi seji radikalskega kluba. Posla1 <.• sani. iiiso hoteli daii nikaVrh p ja snil o podrobnostih in ne o situaciji v klubu, češ, da se bo ta razjasnila šele v prihodnjih dneh, ko se bo v klubu razvila politična debata. Danes je izpolnil vso sejo referat ministrskega predsednika gosp. Vukičeviča. Konferenca o delavskem zavarovanju Po svečani otvoritvi zdravilišča za bolne na pljučih na Klenovniku se je pričela konferenca predstavnikov delavskega zavarovanja, ki je trajala dva dni. Konferenci so prisostvovali zastopniki uprave in samouprave Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, trgovsko-boiniških društev v Zagrebu in Beogradu ter zastopnik glavne bra-tovske skladnice v Zagrebu. Bili so navzoči tudi zastopniki ministrstva za socijalno politiko in delavskih zbornic. Konferenca je bila posvečena problemom našega zavarovanja, ki je baš z otvoritvijo modernega delavskega sa-natorija pokazalo svojo življensko silo in je vredno m potrebno zaščite in negovanja od vseh interesentov. Ker so zavarovalne premije v primeri z dajatvami in velikimi nalogami zavarovanja nizke, postoji nevarnost, da to naše zavarovanje postane pasivno, odnos no, da postane še bolj pasivno, kakor je že v nekaterih krajih. Razumljivo je zato, da so se razprave na konferenci v glavnem dotikale ukrepov, s katerimi je preprečevati pasivnost uradov in dvigati njih finančno moč. Dva glavna momenta sta, ki ogrožata našo največjo in skoro edino povojno pridobitev na socijalno-političnem polju: najrazličnejše zlorabe dajatev zlasti iz naslova bolniškega zavarovanja, ker se istih poslužujejo osebe, katere do njih zakonite pravice nimajo, in veliki zaostanki na acvstafanfe prispe viok. Te momente iz velike zgradbe našega so-cijalnega udejstvovanja odstranjevati je dolžnost vseh poklicanih faktorjev, med katere predvsem spadajo država in njeni najrazličnejši uradi in oblasti. Na konferenci je bilo posebno povdar-jeno dejstvo, da je potrebno, da tudi delavstvo samo z večjo aktivnostjo ščiti svoje zavarovanje in mu posveča vso svojo brigo. Obširna in mestoma burna debata se je razvila o vprašanju reforme organizacije našega zavarovanja Pretežna večina govornikov se je izrekla za današnjo obliko organizacije zavarovanja in videla v vsaki reformi nevarnost za sam obstoj zavarovanja. Potrebna pa je nivelizacije materijelnih določb zakona in sprememba statuta v tem smislu, da pokrajinski okrožni uradi dobe večjo samostojnost v vseh stvareh lokalnega značaja. Ugotovljena je bila tudi potreba spremembe službene prag-matike, glavno v svrho možnosti izločitve vsega onega uradništva, ki bi bilo nesposobno vršiti velike in odgovornosti polne dolžnosti. Predsedniki krajevnih organov so v obliki posebne deklaracije podali sledeče želje: da ostane kot nosilec vseh panog zavarovanja osrednji urad za zavarovanje delavcev, da se razširi konrpetenca avtonomij krajevnih organov potom spremembe statuta in prag-matike. Izrečena je bila želja po spremembi volilnega reda in izvedba volitev. O potrebnih spremembah zakona naj razpravlja le voljeno zastopstvo, ker je edino to za to pristojno. Deklaracijo so podpisali vsi navzoči predsedniki, izvzemši predsednika sarajevske- ga okrožnega urada, ki je podpis odklonil, češ da ni pooblaščen. Po intenzivnih dvodnevna razpravah je bfla koofereifca v soboto 1.1, m. zaključena. Bolgarski kralj Boris v italijanski loči a. b. — Rim, 31. septembra. V javnosti se ie z oarom na prihod bol-• garskega kralja Borisa v Italijo z neko naravnost sumljivo vztrajnostjo raznašala vest, da kralj Boris zato prihaja v Italijo, da bi se zaročil s princesinjo Giovanno, tretjo hčer ko italijanskega kralja. Kombinacije o tej rodbinski zvezi med bolgarskim Koburžanom in italijanskimi Savoj-ci so-že starejšega datuma. Prva, ki je bila na vrsti, da naj bi postala bolgarska kraljica, je bila najstarejša hči italijanskega kralja, princesa Jolanda, sedanja grofica Calvi. Za njo je prišla druga Hči italijanskega kralja, princesinja Mafalda, ki pa se je končno tudi morala zadovoljiti z ženinom brez kraljeve krone, princem HesSenskim. Sedaj pa prihaja na vrsto tretja hči italijanskega kralja kot kandidatka za krono bolgarske kraljice, oziroma carice, princesinja Giovanna, toda kakor vse kaže, so tudi ti računi popolnoma zgrešeni. Kako znajo v tem pogledu obdelavati italijansko javnost, je najboljši dokaz člančič, ki ga objavljajo italijanski listi o kralju Borisu in njegovem sedanjem potovanju po Italiji iz peresa znane italijanske novinarke Franke Guidi, ki je nekali oficijelna tnavr-tovalka» vseh višjih glav, ki prihajajo v Italijo, in piše o kralju Borisu tako - le: ). Resnica pa je, da gre vsekakor v obeh slučajih za vsaj še nedozorele načrte. Resnica je, da bi bil kralj Boris moral že pred daljšim časom potovati na Angleško in v Italijo. Hotel je razpravi ti in rešiti neka državna vprašanja, ko je še vedno odprto in nevarno makedonsko vprašanje in so na dnevnem redu še nekatera vprašanja saint-germainske pogodbe. Na Angleškem je bil gost lorda Muira. ki se je poročil z zelo znano in zelo lepo Bolgarko, Nadeždo Stančovo, hčerko bolgarskega" poslanika v Londonu, Stančova. Gospa Nadežda je bila posebna tajnica bolgarskega ministrskega predsednika, tajnica bolgarske delegacije v Washingtonu in tolmačinja — zna pravilno osem jezikov — pri Društvu narodov v Ženevi. V svojem gradu Blair Drumrnond je ladv Nadežda pokazala svojemu kralju sobe, kjer se je angleški kralj Jakob V. preoblačil, da je potem nepoznano hodil po mestu. In kralj Boris je v svoji bistroumnosti menil, da on sam tako posnema kralja Jakoba V. V Firenzi si je kralj Boris nabavil vse publikacije o fašizmu, katerega zasleduje e simpatijo. Govoreč o tDuceju, (Mussoliniju), ga je brez pomisleka označil za najodličnej-šega in najrazboritejšega moža med vsemi živečimi ljudmi ter je"v nekem razgovoru, dokazal, da pozna ves sedanji italijanski vlad ni sistem. Prikrival tudi, ni nikakor, da se njegovo proučevanje fašizma in njegove simpatije zanj ne omejuje na samo platonično stanje. — Tudi mi imamo bolgarske fašije in pred dvema letoma sem jaz razvil njihove prap>-re. Toda pot je še tako 3olga . . . Je res. pot je že tako dolga, toda s kraljem. kakor je on. more Bolgarska danes mirno gledati v svojo bodočnosti — — — In kako mirno bi šele mogla gledati, če bi poleg kralja Borisa sedela na prestolu bolgarske kraljice Italijanka Giovanna! Tega sicer italijanska novinarka ni napisala. a mislila si je prav gotovo in ž njo vsa fašistična Italija. Ali pa tako misli tudi kralj Boris sam in ž njim ves bolgarski narod, je pi seveda drugo vprašanje! • Rim, 3. oktobra, o. Kralj Boris, ki je že od 23. septembra v strogem rncogr.iru v Italiji, je posetil te dni italijanskega kralja v San Rosore. Kralj je pridržal visokega gosta nt obedu in večerji. Kralj Boris je odpotoval nato v NapoK. od koder se je vrnil v Rim. Včeraj popoldne je posetil kralja Borisa ministrski predsednik Mus* solini v hotelu Rossija, kjer je kralj Boris nastanjen. Razgovor m-ed kraljem Boriecm in Mussolrnijem je trajal nad pol ure. Ob 17.45 se je podal kralj Boris v palačo Tor« logna, da vrne poset ministrskemu pred« sedniku Mussoliniju. ki je povabil gosta m iatizaea čaj. Francija in sovjetska Rusija Ko je angleška vlada prekinila diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo, je svet postal pozoren, kaj bo storila Francija. Malo poprej se je v Londonu izvršil poset francoskih državnih pred-staviteljev in na njem se je na zelo viden način naglasila potreba sporazumnega postopanja Francije in Anglije v vseh aktualnih evropskih in svetovnih političnih vprašanjih. Razglašal se je londonski sestanek kot potrdilo nove alijanse med obema državama, ki naj obema olajša uveljavljenje v svetovni politiki. Res od takrat ni več opaziti znakov angleško-francoskega antagonizma,_ ki se je poprej kazal dosti pogosto in tudi dovolj krepko. V evropski politiki se kaže odtlej soglasje med francoskim in angleškim stališčem. Ob priliki preloma med Anglijo in sovjetsko Rusijo niso bili maloštevilni glasovi, ki so napovedovali, da bo tudi Francija sledila angleškemu primeru. To se sicer ni zgodilo, ali vendar je bila značilna ona izjava, s katero je francoska vlada naglasila, da ji bo mogoče vzdržati normalne odnošaje s sovjetsko Rusijo, ako moskovska vlada neha ščititi prevratne korftuni stične elemente v Franciji. Pariška vlada je svoje bodoče razmerje do Moskve postavila znova v odvisno.st od najbolj kočljivega problema sov diplomacije, od podpiranja in nepodpiranja prevratnih pristašev sovjetskega režima Spričo tega se ni bilo mogoče ubraniti vtisu, da pomeni zadržanje francoske vlade tiho podpiranje angleške taktike. Sedaj je stvar postala aktualna v visoki meri. Sovjetska diplomacija se nahaja v dilemi, ki gotovo ni prijetna; ako izvršuje svojo službo po navodilih tretje internacijonale ,to se pravi, ako ima pred očmi zadnje cilje boljševizma, ki stremi za svetovno revolucijo, in se jim skuša približati, mora brezpogojno priti v konflikt z raznimi državami, prav tako, kot je prišla v konflikt z Anglijo in posledica bo prekinjenje diplomatskih odnošajev. Nihče ne more upravičeno trditi, da to ne bi zadelo Rusije; dovolj je, če se opozori, da so sovjetski komisarji v svojih referatih na raznih kongresih slavili kot velik svoj uspeh, da so jih posamezne kapitalistične države priznale. Ako je to pravilno taksiranje, potem je res tudi, da prekinjenje že obstoječih diplomatskih odnošajev sovjetski Rusiji ne more biti prijetno. Zato bi se gotovo diplomatsko vodstvo sovjetske Rusije raje izognilo vsemu, kar brez zadostne koristi ustvarja nevarnost prekinienja. diplomatskih odnošajev s Francijo. S perspektive te dileme med diplomatskimi in revolucionarnimi Interesi sovjetske Rusije nam je motriti spor, ki se vleče med obema državama radi Ra-kovskega. Kaj se vrši glede tega slučaja za kulisami V Moskvi, ne moremo vedeti; zelo pa je verjetno, da se vrši tiha borba za taktično odločitev. Ponovno se je že poročalo, da se odpokliče Rakovski. ali prav tolikokrat so se take vesti znova demantirale. Ako se pariški sovjetski poslanik, ki se je v očeh večine v Franciji kompromitiral s svojimi izjavami in delovanjem v prid prevratnega gibanja, ne zameni s kakim »simpatičnejšim«, je evidentna nevarnost nadaljnega poslabšanja medsebojnih odnošajev. Ako se ugodi francoskemu stališču, bi koncesija nedvomno dala novo orožje v roke notranje strankine opozicije, ki je že sedaj dovolj agresivna. V zvezi s tem so tudi pogajanja za odplačilo carskih dolgov. Vlečejo se že lepo vrsto let. ali do rezultatov kljub temu niso dovedla. Prav za prav se je glede odplačevanja samega že dosegel sporazum, Pariz in Moskva pa se ne moreta zediniti glede pogoja, ki nima stvarno s starimi dolgovi nič opraviti. Rusiia zahteva, da se Francija istočasno obveže za novo oosojilo. v Parizu pa to zahtevo brezpogojno odklanjajo ln hočejo obe posojili obravnavati popolnoma ločeno. V tem pogledu ni bilo mogoče doseči soglasja in /e zelo verjetno. da ga tudi v bodoče ne bo, ker se zdi. da so se zapadni finančniki že davno med seboj negativno dogovorili glede posoiila sovjetski RhsIjL Desničarski krogi v Franciji postaia-io vedno boli odločni proti Rusiii. do-<*'m ie levica mirnejša in spraviiivejša. Pogojev za naglo-m zadovoljivo poravnavo pa ni videti. Pismo iz Češkoslovaške H. — Praga, koncem septembra. Šef vlade Švehla je po vrnitvi iz Pariza takoj obiskal prezidenta republike v Topolčan-kah: od tam se je vrnil v Prago in pričel nemudoma uradovati Na programu parlamentarnega zasedanja je predvsem novelizacija socijalnega zavarovanja v smislu zahtev meščanskih strank in potem proračun za leto 192S. Budžet je že povsem gotov, izkazuje prebitek 1-2 milijonov Kč in se ne razlikuje od lanskega bud-žeta. Klerikalna stranka na Češkem se nahaja pred razkolom Opozično, reakčno krilo, re-prezentirano po poslancu Mvslivcu. ki je zelo blizu slovaškim ludakom, je moralo radi finančnih težkoč ustaviti izdajanje svojega dnevnika «čech». Polje je obvladala smer ministra msgr. šramka, proti kateremu je zlasti na Češkem radi njegove lojalnosti do države velika opozicija Mvslivec raariaša, da ima za svojo akcijo prod Šramku "popolno odobrenje Vatikana in nikakor se ne taji, da stoji za njim močni praški nadškof Kor-| dač. Čuje se nadalje, da bo poslanec Čufik izključen iz stranke. Čufik je reprezentiral klerikalno socijalno smer. ! Po ooročilih listov ni prišlo do sprave j med Klofačem in Stfibrnim, zato pojde Stfi-j brny v volilno borbo v Pragi samostojno pro-l U narodno • socajalisti&ri stranki. Sedi p« se, da po volitvah najbrže pride do nekakega sporazuma, ko stranki zmerita svoje sile in uvidita nasledke spora. Javnost vznemirja dolga vrsta tiskovnih procesov starejšega in novejšega datuma. Starejša je tožba Stflbmega proti cLidovim Novinam», oziroma proti dr. Stranskemu, ki je napisal, da je bil Stfibrnv na dan mobilizacije 1914 s poslancem Vojno pri praškem namestniku in ga je prosil, da ga oprosti vojaščine in navajal v to svrho lojalnost »Češkega Slovav Spor doslej še ni končan. S Stranskim ima spore minister Hodža. Stran-sky ga v svojem tisku vmešava v afero Co-burgov in njihovih agentov Steinerja, Eisner-ja in Einema. Tudi ti procesi se vlečejo še nadalje. Potem zanima zlasti politične kroge proces bivših realistov proti Stfibrnemu. ki objavlja protokole njihovega izvrševalne-ga odbora, v katerih se razpravlja o akciji proti Stfibrnemu, kako nai se ga napravi politično nemogočega. Realisti pravijo, da so protokoli ponarejeni, Stfibrny pa trdi, da so pristni Na zunanjega ministra dr. Beneša hoče Stribrny staviti interpelacijo, kako je mogoče, da je zunanje ministrstvo izročilo sod-niji na prošnjo dr. Stranskega — kakor se je dokazalo v tožbi Stfibmega proti dr. Stranskemu — torej privatne osebe v sporu s privatno osebo arhivni dokument, ki ga je dobilo zunanje ministrstvo z Dunaja pri razdelitvi spisov in ga je imelo oddati notranjemu ministrstvu. • Po j ugoslovenskih volitvah gleda oeški tisk z večjim zanimanjem na jug. Simpatično je bil komentiran izid volitev in popolno pomirjenie je nastalo, ko se je videlo, da pojde politični razvoj v Jugoslaviji v smeri napredka in da ne more priti do nikakega presenečenja ali velikega preobrata. Tisk pozdravlja tudi simpatično poročila o zbližan ju Pribičevičeve stranke z zajednico, polagajoč važnost na to, da bi se na ta način uveljavilo v pozitivnem, plodnem delu mnogo izbornih delavcev, ki stoje danes, Eal ob strani, mesta pa, katera bi mogli z uspehom zavzemati, so slabše zasedena. V Češkoslovaški se je mudilo večje število Bolgarov iz krogov industrije, trgovine in žurnalistike. Tudi na jesenskem velesejmu, ki je zelo živahen in neobičajno močno obiskan, je mnogo posetnikov iz vseh krajev Jugoslavije. V tisku, zlasti strokovnem, so izšli številni članki, posebno o zemljedelstvu v Jugoslaviji, ki vzpodbujajo Čehe na pogosto obiskovanje Jugoslavije, ki je zelo napredovala. • Tisk zaposluje vest, da namerava naša železniška uprava oddati železnice v najem nekemu tujemu konsorciju. V diskusiji in polemiki o tem predmetu se je pokazalo, da so naše železnice kljub temu. da so aktivne, v resnici silno pasivne. To povzroča predvsem neizmerno in nerazmerno socijalno obremenjenje. to je javno prospešni značaj železnic. Tudi po restrikciji je ostala položita osebnih izdatkov na leto na dveh in četrt milijardah, stvarni izdatki znašajo 2 milijardi. Pri investicijah 20—24 milijard bi moral doseči štiriodstotni znesek najmanj 8 milijonov Kč. katerega števila bilanca železnic pa iadaleka ne izkazuje. Od privatne družbe bi pričakovali pristaši oddaje železnic v najem boljši investični program, orga-nizačno svobodo in kot posledico tega bolf ekonomično gospodarstvo, načrtno in smotre-no tehnično zboljševanje ter zboljšanje obrata vsled zvišanega obtoka vozov, do česar se država, vezana na vse strani, ne more po-vzpeti in železnice ostajajo v nepriznalnem stanju, to je ne v takem, v kakršnem bi morale biti. Nadalje bi bilo mogoče računati r,a znižanje larifov, to je zelo važno vprašanja v državi, ki je specifično notranja in navezana na zemeljski, to je železnični promet. Kakor znano, je to tarifno vprašanje v zvezi s sklepom trgovske pogodbe, n. pr. baš z Jugoslavijo, ki bi koristila na obe strani. Zastopniki oddaje železnic v najem polagajo važnost tudi na moment -da bi se politično in gospodarsko močna tujina zainteresirala za naše podjetništvo, kar je potrebno, ker imamo pred seboj še nerešene reparačne obveznosti iz stare Avstrije, in to ravno v železnicah, k definitivni likvidaciji pa moramo imeti pomoč vplivnih prijateljev iz tujine. Vse pa kaže, da je državna uprava spravila v javnost vest o oddaji železnic v najem v svrho, da ugotovi, kako stališče zavzamejo k temu vprašanju stranke in inte-resiranci ter tujina. Ni brez pomena, da je bilo vprašanje ventilirano prav takrat, ko je lord Rothermere delal po svetu burno agitacijo proti naši državi. Pokazalo se je, da je njegova špekulacija našla manj inte-resirancev kot pa češkoslovaška ponudba oddajo železnic v najem. Protiangleške demonstracije v Transvaalu Czpefown, 3. oktobra, (be.) Včeraj je imel general Smuth v Bloemhofu shod, ka» terega so razbili nacionalistično orijenti» rani Buri. Prišlo je do burnih protiangle. ških demonstracij, tekom katerih je bila raztrgana angleška zastava in ranjenih več oseb. Redukcija plač v Italiji Rim, 3. oktobra, o. Včeraj dopoldne se je vršdia seja vodstva fašistične stranke pod Mussofinijevim predsedstvom. Na se* ji je bilo sklenjeno, da se znižajo plače delavcev in uradništva povpreno za 10 do 30 odst. Redukcija se bo ravnala po go« spodarskih razmerah posameznih pokrajin. Iz Francije Pariz, 3. oktobra, (be-) naknadnih vo» Mtvah v senat v Finisterru so zmagali ra« dikali in iztrgali mandat nacijonalistom. Zamotan položaj na Kitajskem Sangha), 3. oktobra, (be.) Dosedaj nev« tralna pokrajina Šansi je napovedala vojno generalu Čangtsolinu. Šjngha), 3. oktobra, (be.) Brodovje ge» nerala Čangtsolina je obstreljevalo fort Wusung. Po hudem boju se je brodovje moralo umakniti. Žalostna usoda Matteottijeve vdove Bruselj, 3. oktobra, d. Francoski pesnik Romain Rolland objavlja pismo, v ka* terem zatrjuje, da so fašisti Matteottijevo vdovo popolnoma iroiirali, tako da je po« poteoma odrezana od svet« in ne ve ničesar kar »e dogaja oven Italije. V svojem pdsmu izraža bojazen, da bi jo fašisti takoj od» s t ranili, kakor hitro bi zvedeli, da stoji ▼ kakršnihkoli stikih a prsc&Ssti v ' Naši kraji in 701etnica zaslužnega narodnega delavca V najožjem krogu je nedavno praznoval v Ptuju sedemdesetletnico rojstva odlični narodni delavec France Toplak, načelnik Hranilnega in posojilnega društva ter Kmetijskega društva v Ptuju. Ker je v svoji skromnosti odklonil Fr. Toplak širšo proslavo. naj izve javnost tem potom o njegovem zaslužnem delovanju. Kakor mnogo drugih, je tudi Frana Toplaka, rojenega 14 septembra 1857. v Mosteh, ne daleč od Ptuja, zvabila 1. 1869. otvorjena ptujska gimnazija k študiju. Gotovo si ni takrat mislil, da bo ob svoji sedemdesetletnici doživel razočaranje, da bo začel kdo okrnjevati ta zavod prav sedaj, ko je po dobi potujčevanja začel znova cveteti ta uspešno delovati v domači narodni državi. Bosanska okupacija i. 1878. je določila raadaljni tok življenju Fr. Toplaka. Ostal je pri vojakih v Bosni tudi po zasedbi ter sodeloval v gradbeni stroki. Da se v njej izpopolni. je hodil 1880/81 na Dunaju v posebni tečaj za vojaške stavbenike. Kot vojaškega stavbenika so ga poslali nato v Dalmacijo. Tam je v Zadru spoznal svojo zvesto življensko družico in se 1. 1883. oženil z njo. V Zadru in romantičnem Kninu kot oskrbnik trdnjave je preživel najlepša leta svojega mladega življenja. Kmalu pa so se začela tudi leta skrbi in trdega dela. Ko je Fr. Toplak po odhodu iz Dalmacije pri vojaški železnici na Nižje Avstrijskem dopolnil kot podčastnik potrebna vojaška leta, je prišel 1. 1890 k davkariji v Šmarje. Ker so mu otroci doraščali za šolo, je skušal od tam priti v kako mesto s srednjo šolo Ali slovenske uradnike so že takrat odrivali od takih mest. Šele posredovanju uglednega dr. Jurtele, namestnika deželnega glavarja, se je posrečilo, da je bil Fr. Toplak 1 1895. prestavljen v Ptuj, kjer je potem ostal in kjer še sedaj uspešno deluje. V Šmarju se je začel Fr. Toplak udeleževati narodnega dela skupno z zavedno narodnimi možmi, ki so takrat tam delovali. Med njimi je bil Toplakov ožji rojak dr. Fr. Jurtela, ki je bil tam otvoril svojo odvetniško pisarno. Ko se je 1. 1897 tudi dr. Jurtela vrnil iz Šmarja v Ptuj in tu prevzel vodstvo narodnega dela, mu je bil Fr. Toplak krepka opora, zlasti v gospodarskih zadevah. Že pri vojakih kot stavbni mojster ter v železniški službi je itnel Fr. Toplak dovolj prilike, spoznavati gospodarsko delo. Še .več prilike, da se seznani z gospodarskimi razmerami našega ljudstva, pa je dcfcil v svoji službi pri davčnem uradu. Takrat so namreč začeli vinogradniki obnavljati po trtni uši uničene svoje vinograde. Kot davčni uradnik je moral Fr. Toplak pregledovali upostošene in tia novo zasajene vinograde v okolišu ptujskega okrajnega glavarstva. Pri tem je podrobno spoznal gospodarske razmere, križe in težave našega kmetskega ljudstva. To znanje je Samo še danes ob: 4., 7. in 9 Sporočilo na Mars Oba dela v enem sporedu. Izven program«! Revija Jugo-filma. Prvi slovensk f imski igralci ELITNI KINO MATICA Tele on 2124. mogel kmetom v prid uporabljati v uradu tudi v raznih gospodarskih ustanovah. Udej-stvoval se je slasti pri Hranilnem in posojilnem društvu, na čigar posestvih se je izkazal za umnega in skrbnega gospodarja, Zato je bilo naravno, da je po smrti dr. Jurtele 1. 1926 on postal načelnik te zadruge kot najboljši poznavalec gospodarskega stanja našega prebivalstva. Kmetskemu prebivalstvu v prid deluje tudi kot načelnik in duša Kmetijskega društva v Ptuju. K Fr. Toplaku, ki slovi tudi za odličnega čebelarja in sadjarja, se zatekajo po gospodarske nasvete posestniki od daleč naokrog. Ne manj spoštovan kot odličen napreden gospodar je Fr. Toplak kot značaj en napreden moiž in kremenit narodnjak. Že kot nižji gimnazijec se je zanimal za javno narodno de!o. Kot uradnik je ostal zvest svojemu narodu v onih težkih časih, ko si imei pričakovati za narodno zvestobo le preganjanje iin zapostavljanje. Pokazal je to zlasti koi predsednik Narodne čitalnice v Ptuju v vojnih letih preganjanja. V težkih gmotnih razmerah je dal izobraziti svoje otroke v odločno narodnem duhu. Zaslovel je na ta način kot odločen boritelj za narodne pravice. S ponosom sme zreti Fr. Toplak o-b sedemdesetletnici na svoje življenje, ki je bilo polno dela in truda, skrbi in trpljenja, ki pa je bilo tudi polno uspehov, če ne toliko zanj, pa za druge, ki so uživali in še uživajo sadove njegovega neumornega delovanja. S ponosom smejo zreti na Fr. Toplaka tudi njegovi ožji in daljni rojaki kot na moža ki se je visoko povzpel med njimi kot svetel zgled nesebičnega, neumornega narodnega delavca. Zahteve stanovanjskih najemnikov V nedeljo se je vršilo v Celju zborovanje stanovanjskih najemnikov, v petek pa so zborovali stanovanjski najemniki v Mariboru. Na obeh sestankih so bile sprejete resolucije, ki so z malimi nebistvenimi razlikami identične. Glase se: 1. Zborovalci odobravajo v polnem obsegu resolucijo VI. kongresa Saveza stanara kraljevine SHS v Zagrebu od 13. aprila 1. 1927 2. Zborovalci zahtevajo, da se stanovanjski zakon podaljša vsaj do leta 1930; do takrat morata država in občina zgraditi potrebno število zdravih in cenenih stanovanj. 3. Stanovanjski zakon naj se raztegne zopet tudi na male trgovce in obrtnike. 4. Zborovalci zahtevajo, da vlada takoj Izdatno podpre gradnjo hiš z malimi stanovanji .V ta namen naj daje gradbenim zadrugam, občinam in oblastim nizkoobrestna posojila in naj poenostavi postopek pri podelitvi gradbenih posojil. 5. Dokler ne bo dovolj stanovanj, naj zakon prepreči odpovedi brez tehtnih vzrokov im naj omeji najemnino na zlato pariteto za one, kojih dohodki dosegajo zlato pariteto, za ostale pa naj bo dohodkom primerno nižja. Tudi podnajemnine naj se v istem smislu uredijo Glede najemnin naj se razširi stanovanjski zakon tudi na one nove zgradbe, ki so bile zgrajene s cenenimi krediti Državne hipotekarne banke. 6. Prekoračenje zakonito določene najemnine naj zakon kaznuje pri najemodajalcu in najemojemalcu. Vse tozadevne pogodbe so neveljavne v kolikor prekoračijo zakonito najemnino. 7. Dokler traja pomanjkanje stanovanj, naj zakon prepreči s primernimi določbami in sankcijami pretvarjanje stanovanj v poslovne prostore. 8. Ravno tako naj zakon prepreči, da ne ostanejo uporabljiva stanovanja prazna ter naj prisili lastnike, da neuporabljiva stanovanja zopet uredijo za bivanje. 9. V sporih naj razsojajo redna sodišča. 10 S 1 novembrom 1927 naj se izvede revizija stanovanj, katera naj se na novo razdelijo po številu rodbinskih članov . ★ Mariborski najemniki so sprejeli k resolucijam še dodatek, v katerem utemeljujejo in tolmačijo svoje zahteve in ki izvaja med drugim: »V Mariboru je več stavbnih zadrug, ki ne morejo zidati vsled predragega kredita Zadruga »Moj dom« Tezno je sezidala z lastnimi sredstvi 5 hiš s 5 stanovanji, »Naš stan« v Novi vasi pa 7 hiš z 12 stanovanji Več ne moreta zidati, ker jima primanjkuje cenenega kredita. Od f2milijonskega kre- Kulturni pregled Uspehi naših pisateljev v inozemstvu Naša literatura polagoma prodira v tuji »vet Pravkar javljajo iz San Francisca, da se je tamkaj vršila premijera Begovičeve drame »Božji človekc z velikim uspehom. To delo se je izvajalo tudi v Los Angelesu, v novembru pa se bo igralo v Newyorku. Dogodek bo tem pomembnejši, ker se bo stvar izvajala v enem največjih ameriških gledališč na Broadwayu, katerega vodi N. Woods. Ker smo že pri Begoviču, moramo pripomniti, da je doživel njegov »Pustolovec pred durmi« prošli mesec velik uspeh v Brnu. Reprize so se vršile v popolnoma razprodani hiši. Sedaj se za to delo potegujejo šte> vilna druga češka gledališča v Pragi, riznjil, Moravski Ostrovi, v Budjejovieah in v Bratislavi. Nemška premijera tega dela bo na Duna» ju v Komornem gledališču (Kammerspiele) še letos v oktobru. Dr Paul Eisner je pre» vel v nemščino več Vojno vičevih dram (Prolog nenapisane drame. Maskerada na podstrešju) Mite Dimitrijeviča . Prva glasbena premijera bo v nedeljo, dne 9. oktobra. Uprizori se operetni šlager, Kalmanova cBaja-dera>. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je prejela v zadnism času več dopisov, v katerih so navedene razne želje prijateljev gledališča. Uprava bo vse te želie po možnosti upoštevala vendar prosi, da gospodje, ki adTesiraio te dopise na gledališko upravo iste tudi podnišejo, sicer se bo moralo ravnati po splošnem načelu, da gredo anonimni dopisi v koš. Imena prijateljev gledališča bi uprava rada imela tudi radi tega. da jim na njihovo pismo lahko odgovori. Subskribirajte Shakespeareja v Župančičevih prevodih pri Ti-a skovni zadrugi! a dita za zidanje stanovanj državnim uradnikom je dobil samo eden po neštetih intervencijah z veliko muko 80.000 Din. Po prošnjah pri stanovanjskem sodišču rabi mesto Maribor še okoli 600 stanovanj, bližnja okolica pa 400. Razen tega je po napovedi mestnega fizikata v mestu okoli 700 stanovanj nezdravih in 207 prenapolnjenih in higijensko docela nezdravih. Če bodo lastniki prosto razpolagali s stanovanji, bodo veliko število stanovanj zlasti pritličnih v prometnih ulicah spremenili v poslovne prostore in s tem še povečali pomanjkanje. Določevanje zlate paritete za vsa stanovanja je krivično, ker večina delavcev in uradnikov ne dobiva za svoje delo zlati pariteti odgovarjajoče plače. Zahteva po kaznovanju pretiranih najemnin ie utemeljena v čl. 36 in 37 ustave, ki prepovedujeta oderuštvo in izrabljanje privatne lastnine v škodo skupnosti. V Mariboru ie okoli 50. v okolici pa okoli 120 porabnih praznih stanovanj, ki so jih dobili lastniki po čl. 2 t. 9 na prosto razpolaganje in ki jih nočejo oddajati. Gledališka afera rešena Ljubljana, 3. oktobra Kakor smo poročali, je v soboto prispela od upravnika ijubljanskega gledališča g. arh. Kregarja, ki se mudi v Beogradu, na gledališko upravo brzojavka, da se članom gledališča ne smejo izplačati tako zvane umetniške doklade. ki tvorijo do 60 in 70 od-stotkrv njihove plače. Ko so igralci in igralke prihajali po svoje mesečne gaže. so dobili dejanski le del plač izplačanih. Naravno, da so premnogi igralci zaradi tega prišli v silno neprijeten in mučen položaj ta razumljivo ie, da je med njimi nastalo ogromno ogorčenje. Finančni, pa tudi ne prosvetno ministrstvo ne mara zvišati kreditov, odklanja pa tudi vse predloge glede črtanja v lanski sezoni zaradi tiskovne napake v proračunu preveč porabljenih zneskov in vztraja na tem, da gledališka uprava ta znesek, ki presega pol milijona Din, v celoti vrne državni blagajni. Zaradi tega je potrebna pri ljubljanskem Narodnem gledališču velika štednja, ki seveda ogroža normalni razvoj in, kakor se vidi, tudi eksistenco gledališkega osobja. Ljubljanski poslanec dr. Kramer je takoj brzojavno interveniral pri prosvetnem ministru. Na današnji seji poslanskega kluba SDS v Beogradu pa je o tej zadevi spregovoril tudi poslanec dr. Žerjav in je v smislu sklepa demokratskega kluba poslanec dr. Kramer danes ponovno osebno interveniral pri prosvetnem ministru, ki je njegovi intervenciji ugodil in brzojavno odredil izplačilo ustavljenih umetniških do-klad S tem je afera likvidirana; poslanec dr. Kramer pa je istočasno zahteval od prosvetnega ministra tudi primerno povišanje krediov za ljubljansko gledališče, da se za-sigura poleg uspešnega razvoja gledališča tudi eksistenca gledališkega osobja. Na zlati poroki Obdan od čestitk vseh še živečih županov mesta Ljubljane in tudi okrašen s čestitko sedanjega komisarja je v soboto v najožjem krogu proslavil zlato-poročeni par Boltarjev z malo pojedino spomin, da je minulo že pol stoletja kar sta zvezana in se imata rada. Tam na robu Ljubljane pri Jelačinu, kjer se pričenja Rudnik in je zato izgubil proti-alkoholni paragraf svojo moč, so ob temperamentnem šramlu plesali, da lepše biti ni moglo. Kar po vrsti polko in mazurko. šotiš in štajeriš brez pre-stanka sta vrtela ženin in nevesta. Seveda le take viže, kakor takrat pred pol stoletja. Saj on tudi še nima pleše in le napol bele lase. zlata nevesta pa kite do pod kolena in še nobenega belega vmes. Sicer je bilo res kornai tu-cat gospodov, pa je res in resnica, da jih je nevesta vse upehala in krvavo blamirala. Gospod kapetan se je izgovarjal na težko uniformo, gospod pevec od Matice na trebušček, mladina pa kar po vrsti na srce in sapo. O mladina tistih časov! Kje si? Tako je vzdihala nevesta, svečana s šopki kakor prima-dona pri benefici. Le s prvim našim turistom, ki je že neštetokrat premagal Triglav in mora vsako leto pregledati ves steze in koče, sta se sukala prav po domače — pa je tudi njega ugnala. Prav kakor nekdaj, so le nageljčki krasili prsa neveste in ženina. Le v zelenju skrita zlata vrvica je spominjala na polovico veka. In pa majhen zlat šopek okrog viržink za ženina. Priče polovice veka, dajta nama ob prvem koraku v demantna leta samo k').- BOS WTUDI -TftKO-ŠlKIN OOBRO-OBIjEGENA-KARO&JAZ malo onega, kar Vaju je ohranilo — samo malo daru iz Olimpa — večne mladosti in večnega smeha. Tovariši abiturijenti! V prihodnjih dneh Vas bo sprejela univerza pod svoj krov. Posvetili se boste študiju na vseučilišču, posečali predavalnice, seminarske dvorane in institute. Toda kmalu boste spoznali, da univerza ne nudi vsega, kar zahteva življenje od Vas. Za-hrepeneli boste po organizaciji. Kulturna akademska društva Vas bodo seznanila z najrazličnejšimi problemi in vprašanji moderne dobe; pa tudi vsak posameznik naj ustvarja novo in boljše. Na čelu vseh naprednih akademskih organizacij je jugosl. akademsko društvo »Triglav«. V njem boste našli idealne akademike, ki Vam bodo vedno kazali pravo, odkritosrčno pot in Vam dajali smernice za Vaše bodoče delovanje. Pod njenim okriljem boste razpravljali o vseh najaktualnejših vprašanjih, ki trkajo na vrata naše dobe ter zahtevajo primerne rešitve. Gojili boste pravo družabnost, ki jo danes tako pogosto pogrešamo v javnem življenju. Akademski novinci! Jugoslov, akad. društvo »Triglav« Vas vabi pod svoj krov, da postanejo borci za jugoslovensko napredno misel na zagrebški univerzi. Pojasnila o univerzitetnem ' študiju (inskripcija je podaljšana do 15. oktobra), akademskem življenju sploh ter vstopu v društvo se dobijo v tajništvu J. A. D. »Triglav« v Zagrebu, Radnički dol št. 38. — Za J. A. D. »Triglav« v Zagrfebu: Lado Jerše, agr. Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za visokošolce za zimski tečaj 1927—1928. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potTebni prosilci, ki so s pokojnim Antonom Kolencem, veletržčem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. Te ustanove so namenjene dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij i. dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu. Zadostno frankirane prošnje naj se vlo-že izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsedniku dr. Emestu Kalanu, odvetniku v Celju, do dne 20. oktobra 1927. Prošnjam je priložiti zadnje spričevalo o izpitih, kolokvizih itd.; pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika itd.) Tudi je treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli, na dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmeT ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim spričevalom). Upoštevajo se samo pismene prošnje, Osebna intervencija je brezpogojno izključena. Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju, dr. Ernest Kalan, 1. r., predsednik. Protest trafikantov iz vse države proti znižanju zaslužka V nedeljo popoldne se je vršila v Za« grebu ■ konferenca trafikantov iz vse drža« ve, na kateri so bili zastopani številni de« legati. Povod konferenci je dal odlok fi« nančnega ministra, da se ima trafikantom znižati dosedanji zaslužek od 5 odst. na 4 odst. Na konferenci so posamezni govor« niki navedli razloge proti temu neupravi« čenemu znižanju zaslužka. Med drugim so bili podani tudi dokazi, da trafikant v mnogih primerih zasluži komaj toliko, d!a more plačati vse davke in doklade. Po stvarni debati je bila sprejeta ohšir« na resolucija, ki odobrava dosedanje za* vzemanje Saveza prodajalcev tobaka in monopolskih izdelkov. Resolucija usvaja tozadevne spomenice, ki so bile poslane finančnemu ministru in v katerih se prote« stira proti neupravičenemu zmanjšanju za« služka od 5 na 4 odst. ter nepreklicno za« hteva, da se zaslužek določi na 8 odst. Konferenca ugotavlja, da so trafikanti ved« no zahtevali zvišanje zaslužka od 5 odst. na 8 odst., kolikor je prej znašal njih za« služek in kolikor najmanj znaša v drugih državah. Ta zahteva je tembolj upraviče« na, ker dosedanji zaslužek ne krije niti stroške za režijo in za davke, kar j« bilo s strani davčnih oblastev v vseh krajih, na« še države ugotovljeno. Dalje usvaja kon« ferenca predlog, da se 6. novembra skliče v Beograd kongres vseh trafikantov naše države, ki naj predloži ustavnim faktor« jem zahtevo, da se ima to važno vprašanje rešiti preko parlamenta. Konferenca stoji na stališču, da so ima vprašanje dajanja in odvzemanja dovoljenj za prodajo tobaka, tobačnih in monopolskih izdelkov rešiti potom posebnega zakona in da se imajo dosedanja dovoljenja podvreči reviziji v sporazumu s Savezom prodajalcev tobaka in monopolskih izdelkov. Samo še daniš ob 4. pol 6. pol 8., 9. HARRY LIEDTKE v veltfUmu »Knez črnih goro" Nepopisno leoi posm.tki iz Daimacje. Dubrovnika. Boke Kotorske in C ne gore. Telefon 2730 KINO ,DvOR« Pripravlja se: velefilm sezije 27-28 BELA SUŽNlA Vladimir Ga.darov, Liane Haid. Dve zanimivi najdbi v Celju Izmed slovenskih mest ima Celje najstarejšo zgodovino. Že v ilirski dobi je bil tu manjši kraj, ki se je za Keltov razvil v sklenjeno naselje in za Rimljanov postal pod starodavnim imenom Celeja zelo važno središče gospodar« skega, kulturnega in političnega življenja. Nekoliko stoletij je trajal ta sijaj. Ali ko se je za preseljevanja narodov mesto spremenilo v razvaline, je kmalu izginilo s površja zemlje, kajti reka Savinja ga je zasula s svojim prodom več ko 1 m na debelo. In ko so koncem srednjega veka jeli mrtvo mesto na novo graditi, so pri kopanju temeljev če-sto prišli do rimskih zidov. Izkopani predmeti so večinoma propadali, le zapisi napisov so se v velikem številu ohranili. Tudi pri dandanašnjem stavbnem delu se često pride do rimske plasti in rimskih predmetov. Tako se je tekom letošnje stavbne sezone n. pr. odkril mozaik na dvorišču Glavnega trga 16; mnogo zanimivejše pa so izkopine v Aškerčevi ulici. Tam si je poleg nekdanje cerkve sv. Andreja na bivšem luteranskem groblju zgradil vilo g. Lemaič, podpolkovnik v p. Ko so spomladi kopali klet, so izko- Vojaški relief. Korintski kapltelj. pali korintski kapitelj, ki ima kot redko posebnost moško glavo med dvema izmed štirih volut. Lepo delo in fini stil kažeta na visoko starost (1. ali početek 2. stol.). Na istem mesto so pozneje izkopali še odlomek kapitelja in pri kopanju greznice so odkrili zanimiv vojaški relief. Krepka, naga vojaška postava, drži z levico kopje, v desnici pa ima nek predmet (čelado?), dočim ji ščit sloni ob desni nogi. Ker se nahaja na desni bočni strani okrasek in ker sta zgoraj vidni dve vdolbini, je gotovo, da je bil relief pritrjen. Najbrž je del vojaškega nagrobnega spomenika. Zanimivo je, da govori Maksimilija-nova legenda ki je sicer samo legenda, o Marsovem templju, ki naj bi bil nekje v bližini. Posebno v neposredni soseščini te najdbe se smatra za mesto rimskega glavnega trga (fora), ker se je tu našlo že zelo mnogo spomenikov, dasi tudi se nikdar niso vršila sistematična izkopavanja, ki bi verjetno do-vedla do zanimivih rezultatov. Nedelja v celjskem Gaberju Nedeljsko solnce gleda toplo v tiho jesen, ki spi mirno nad Savinjo, nad njeno ozko sotesko in nad gorami z rmenimi obronki. V neštevilnih vijugah se vleče cesta trudno tik nad bežečo Savinjo, ki se svetlika in solnči sredi soteske in šušlja zadovoljno v krasno jutro. Avto brenči skozi tišino, ogromen je, da zavzema skoro vso cesto in je siromašnemu vozniku težko, da se varno umakne divjajočemu kolosu. Onkraj Zidanega mosta se prične samota, ki čudovito in zakleto molči po vsej prekrasni okolici. In se človeku čudno zdi, da je ta lepi košček domovina skoro nepoznan; nikjer ne srečaš turista, niti popotnika, ki bi stal kraj ceste in zavzet strmel v Savinjo, ki si je izgrebla veličastno pot sredi te krasote in divje romantike. Selišča so redka, prav živo spominjajo na vasice, ki so raztresene gori pod Triglavskim pogorjem, tip ljudstva je isti kakor gori v savski dolini, samo bolj inteligenten in svetu bližji. V zelenem Štajerju smo. Skrite med drevjem, s ceste skoro neopazne sanjajo Rimske Toplice sredi slikovite samote in toplega jesenskega soln-ca. Vseokrog diši po prijetni, neobjestni civilizaciji in obenem po pravljici, ki se sfcri-ta pdtamo 26 se ie izdalo 274* kosil več in po 50 para višii ceni. ter 1955 večerij več po isti cent kar zna« znaten napredek. Poleg tega je dobil v»«k lodpiranec dnevno en hlebček črnega kruha po 2 Dm. katerega je ! .o razdeljenega za 5106 komadov več. Denar« ni promet ie bil znatno večji ter je znašal 110-372.88 Din, od katerih je bilo 49.677.49 Dir doiodkov. ter 60.695.10 Din izdatkov. Dohodki kakor izd »tiri to se povečali na« pno prajfc)wi leto a okroglo 31X00 Din. Odoor je kakor vsako leto organizi« ral nabiralno akcijo, ki je prinesla lep, to« da še nezadost-^ uspeh . daaarju in živi« lih Od darovalcev, Id so skupno dali okrog lo 21.000 Din, naj omenjamo v prvi vrsti mestno občino z zneskom 5000 Din, Jugo« češko z 1000 Din, Kmetsko poso .mico v Ljubljani, Odsek za upravo font'.- za ti» gc ' o in obrtno šolstvo v Liu -jaai, >- r. posojilnico in hranilnico v Škofji Loki, vse pc 500 Din. Razne kazenske poravnave pri tukajšnjem okrajnem sodišču so dale 600 Din. V živilih so največ prispevale obS« ne Stara Loka, Straiišče, Mavčiče, Žabni« ca, Resnica, Čirčice. D: .o kuhinjo uprav lja in vodi v največje zadovoljstvo s po« trebno skrbnostjo gospa M. Jakofcičev« v Rožni ulici. Preteki; mesec je pričela Dija« ška kuhinja zopet poslovati. Želeti je, da bi merodajni čnHteljd i v bodoče izkaza« vah tej instituciji kar največjo pozornost, ki jo v najverii meri tudi zasluži. r— Jesenska nedelja. Bil je krasen soJn« čen jesenski dan, kakršnih je prav malo. Vse je hitelo v okolico, na bližnje vrhove; Smarjetna gora, St. Jošt, Sv. Mohor _ so imeli polno izletnikov. Najbolj hvaležni so bili redki turisti, ki so imeli najkrasnejS razgled. Sezona jesenskih veselic je bila otvorjena s trgatvijo grozdja tukajšnje »Edinosti*, ki je pokazala, pcr larnost ae» mokratske nu-dine. Mestni del okrog Ro« ženvenske cerkve je veselo praznoval tra» dicijonalno proščenje, kar se je očitovalo v napolnjenih gostilnah, kjer se na mizah smejejo krožniki krofov in drugih takih dob; u... ",'est o sijajni zm_ i SDS pri občmsiUi voiitvah v Ljubliaoi in Metiiti je bila razglašena med kinonredstavo v Narodnem dom \ na kar se je blisiumto raznesla po ... u. V naprednih vrstah je vladalo vemeo navdušenje. r— Pričetek delovanja pevskega zbora. Pevski z' r Narodne Čitalnice prične z rednimi vajami, ki bodo za alt in sopran ob tc ~ih ob 20. oziroma 21., za tenor in bas v petkih ob istem času. Poleg mešane« ga se bo gojil tudi moški zbor. Novi člani dobrodošli. Prosimo vse pevfce ie pev*.e, da se n : že od začetka -iolnoi.w. uno in točno udeležujejo. Prvi nastop bo v naj« bližiem času. Nocoj, v torek, bo že prva pevska vaja. Ljubljanske volitve 11. septembra in 2. oktobra 1927. Zanimiva primerjalna tabela o porastu naprednih in nazadovanja klerikalnih glasov Volišče Štnilo nitn DMai slutiti Napredni blok SLS Socijallsti Komunisti i s i? o U. 9. 2.10. 11.9. 2.10. 11.9. 2.10. razlika 11.9. 2.10. razlika n. a 2.10. razi 11.9. 2.10. razL I. II. državna gimnazija . . . 819 808 577 626 263 286 +23 276 254 —22 12 14 +2 26 81 +5 28 13 II. Mestni dom....... 863 845 622 607 237 252 +15 355 285 —70 9 12 21 15 —6 25 18 III. Šentjakobska dekliška šola 743 716 513 536 226 253 +27 256 221 —35 13 19 +6 18 12 —6 18 13 IV. Mestna osnovna šola Prule 739 714 495 529 258 286 +28 188 158 —30 22 26 -H 27 29 —2 21 9 V. Mestni DtrolKi frtet i Cerkveni ulici . 958 911 651 682 303 306 + 3 255 251 — 4 59 67 +8 34 20 -14 18 20 VI. Bestea osi Šola na Cojzo?i c. (A-L) 557 529 368 380 182 191 + 9 149 123 -26 18 23 +5 19 10 —9 26 7 VI. a „ „ „ „ , (M-Ž) 579 557 384 393 200 210 +10 158 119 -39 7 16 +9 24 17 -7 22 9 VII. Realka........ 813 773 532 538 274 281 + 7 224 183 -41 17 17 + 17 12 —5 38 7 VIII. Mestni dekliški licej . . 912 878 579 611 326 352 +26 226 169 —57 10 13 +3 17 13 —4 38 16 IX. I. državna gimnazija (A-L) 603 585 389 399 219 205 —14 141 115 -26 17 23 +6 12 18 '4* 26 12 IX. a I. „ , (M-Ž) 584 566 389 406 184 193 + 9 167 139 -28 17 30 +13 21 20 —1 19 o X. Justična palača..... 948 916 628 657 277 291 +14 320 259 -61 16 25 +9 15 14 —1 39 29 XI. Žensko učiteljišče .... 704 649 390 435 189 223 +34 173 142 -31 15 16 +1 13 10 -S 29 15 XII. Moško učiteljišče .... 709 684 460 492 206 227 +21 233 203 -30 7 16 +9 14 14 + 22 10 XIII. Šola na Ledini .... 776 783 512 525 221 222 + 1 247 214 -33 22 26 -H 22 22 + 26 15 XTV. Mestna ubožnica (A-L) . 439 424 316 311 122 126 + 4 156 136 -20 12 10 —2 26 14 —8 20 5 XIV. a Mestna ubožnica (M-Ž) 502 472 348 336 116 135 +19 189 155 -34 14 12 -X 129 17 —12 11 6 XV. fijstilna Cešnoe, Dolenjska testa . 738 721 564 595 282 298 +16 234 240 + 6 23 18 -5 25 25 + 8 6 XVI. Šišenska šola desno (A-J) 673 655 436 446 170 180 +10 201 152 -49 39 61 +22 26 18 -8 28 .7 XVII. „ „ . (K-P) 829 800 531 528 179 194 +15 266 j 210 —56 42 44 +2 44 40 —4 29 11 XVIII. , „ levo (R-Ž) 638 603 417 400 170 168 — 2 172| 136 -36 47 49 +2 28 21 —7 22 4 Skupaj . . . 15.126 14.589 10.101 110.432 46(4 4S79 +275 4581 3864 -717 438 537 +99 478 392 —86 513 247 Nedeljske sličice Lepi jesenski dan je v nedeljo privabil obilo ljudi na ulico, da si ogledajo, kako funkcijcmirajo volitve in kakšna je njihova slika. Ogledovali so si, kako vrvi po volilnih pisarnah, kako je pred njimi, kako hite kolesarji in mladina, bine avtomobili, peke-tajo fijakerji Tudi bootleggers so se pojavljali to klobasarji. to kdor ni mogel vzdržati, jo je mahnil na mestno mejo, da se okrepča, pri Čadu, pri Kmetu za šrango, na Viču in drugod. Pa so se kmalu vračali. To hitenje, ta sem in tja, primerjanje in opazovanje je pa v zvezi z dobrimi poročili volišč to Kazina spravila vso demokratsko Ljubljano kmalu v židano voljo in kresati so se jele šale, da je bilo kaj. Mladina si je zlasti kmalu priredila znane narodne pesmice za volilno rabo, n. pr. »Pa še enkrat ctogl cangU. Klerikalci so z ozirom na pregovor, da v tretje gre rado, prav nervozno poslušali mlado veselje. Drugi dečki so br-zeli po volilce s smehom, češ: »Pusta žagamo!« Kdcr je slišal objestneže, se je moral namuzati. Imenitno je pogodil šaljivec, ki se je spomnil, da so klerikalci hoteli eta-blirati na našem magistratu režim PP, Pir-čev in Pustov, pa jim ni »ratak>». Po vzgledu znanega bosanskega »vica« pa mu je drugi odgovoril: Kaj PP, sedaj so PPPP! Na -vprašanje, kaj pomeni takšno kopičenje teh črk, pravi: >1 kaj? Po Pustu Pride Pe-pelnica!« Nesrečni g. Pust je sploh služil za tarčo volilni šali in je dosegel prav nepričakovano popularnost O njem pripovedujejo, da je dolgo časa nadlegoval naprednega volile a, znanega starega Ljubljančana, naj bi se ž njegovim, Pustovhn, vozom odpeljal na volišče Razumljivo je seveda bilo, da naj gre za SLS. Naš volilec se je dolgo upiral, nazadnje pa se je udal, sedel na mehko ln se dal peljati do volišča. Tu je izstopil, se g. Pustu lepo cifrasto zahvalil in menil: »Veš. 30 let že volim vedno na eno stran in bom tudi danes. Pa po mojega hlapca se tudi ?ž:hen pelješ.« Poljanskega volilca, mesarskega mojstra, so hoteli klerikalci terorizirati. Ko se je upiral prvim vabljenjem, so pričeli govoriti o bojkotu. To je doslej nekoliko neodločnega meščana šele pogrelo. Skočil je in udaril s pestjo po mizi in izjavil: >Tok zdej pa alstn! Pa grema uolt!« In ko si je klerikalni agitator oddahnil, ga je grča hitro pomiril: »Pa ne Vas, ampak tretjo!« In le šel in n» volišču počasi vtikal roko v prvo, drugo, počasneje v tretjo, prav počasi do polovice v četrto, potem pa »oha« in nazaj ven in v tretjo, kjer je zaropotalo. Proti koncu volilnega akta pride volilec, ki predsedniku ni man. Volilec se legitimira z vabilom pisarne SLS, drug ga nikdo ne pozna pač pa izjavi čuvar prve skrinjice. da dobro pozna volilca. Zato sme volilec oddati glas b*ez drugih sitnosti, m ga odda — naravnost v tretjo skrinjico. Čuvar prve je moral popiti pežirek vode, čuvar tretje pa se je smehljal Na nekem volišču je minuto pred zaključkom planih v sobo mladenič, katerega so »sneli« — z »ringlšpila?, posadili v avto in hajdi. Eno ime pa se je proslavilo to nedeljo. To ■ime ostane zapisano z zlatimi črkami za uporabo onih, ki so si izmislili visokofrekvenčno kulturnost SLS. če je sam Korošec v tej volilni borbi tako rekoč ex praesadio obre-koval in uganjal osebnosti in surovosti na shodih, zakaj bi njegovi oprode ne kazali «fig? Tako si je mislil tudi jezuit Janez Pri-stou. in ko je prejel kroglico, jo je vrgel v prvo skrinjico, iz nje potegnil dlan, nato pa je sklenil prste v figo in ž njo demonstrativno počasi požokal še v vse druge skrinjice, vštevši četrto, zavezniško . . . Kako ]e že Koseski poslovenil ono: »Hoch klingt das Lied vom braven Mann?c — »S figo si volit prišel. Janez Pristou, figo si dobil, nam je pa prou!« Novi občinski svetniki Pri včerajšnjih občinskih volitvah so bili izvoljeni naslednji kandidati: NAPREDNI BLOK: Dr. Dinko Puc, odvetnik, Josip Turk, posestnik in podjetnik, Anton Likozar, nadučiteij v pokoju, Ivan Tavčar, uradnik Delavske zbornice, Peter Šterk, trgovec, Josip Rebek, ključavničarski mojster, dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, Ernest Vargazon, železu, uradnik, Franc R upnik, železniški strojevodja v pok., inž. Lado Bevc, uradnik gradbene direkcije, Miroslav Urbas, posestnik in trg., Karel Urbančič, poštni uradnik, Alojzij Lombar, krojaški mojster, dr. Josip Klepec, odvetnik, Franc Zaje, mesar, Ivan Dachs, gostilničar in posestnik, Franc Pišek, železničar v pok., dr. Rudolf Kropivnik, profesor, Valentin Urbančič, zasebni uradnik, Josip Ambrožič, mestni učitelj, Josip Lovša, posestnik, Ivan Vrbinc, posestnik, Ivan Mihelčič, elektrik in posestnik. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. SLS: 1. dr. Andrej Gosar. minister in narodni poslanec, 2. Evgen Jarc, profesor, 3. Janko Jeglič, šolski ravnatelj, 4. Franc Orehek, ravnatelj in posestnik, 5. Franc Pust, tesar in posestnik, 6. Anton Marinček. državni uradnik, 7. dr. Josip Jerič, odvetnik, 8. Josip Pire, državni uradnik. 9. dr. Valentin Rožič, profesor. 10. Josip Olup, trgovec. 11. Franc Debevec, železniški uslužbenec. 12. Ivan Krvina, urarski delovodja, 13. Josip Rajnar, železniški uslužbenec, 14. Metod Golmajer, stavec, 15. inž. Franc Rueh, državni uradnik, 16. Edvard Meze, posestnik, 17. Josip Musar, mesar in posestnik, 18. Miha Krek, novinar, 19. Ivan Lipoglavšek, zasebni uradnik. SOCUALISTA: 1. Stanko Likar, tajnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev, 2. Ljudevit Miklošič, železničar. NAPREDNA GOSPODARSKA LISTA: 1. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, 2. dr. Miroslav Lukan, posestnik in veliki župan v pok., DELAVSKO - KMEČKI REPUBLIKANSKI BLOK: 1. Dr. Milan Lemež, odvetnik, 2. Marcel Žorga, strojevodja. NEODVISNA GOSPODARSKA LISTA: 1. Dr. Vinko Gregorič, zdravnik in posestnik. Uradni razglas ljubljanskih občinskih volitev Včeraj popoldne so bili na mestnem magistratu uradno razglašeni rezultati nedeljskih občinskih volitev Volilni odbor se je sestal že v nedeljo zvečer v Mestnem domu in je ob 23. končal svoje delo. ugotovil uradni volilni rezultat in razdelil mandate. Kot predsednik volilnega odbora je fungiral namestnik velikega župana vlad. svet dr. Rudolf Andrejka. Člani odbora so bili višii finančni svetnik Fran Bajč in predstavniki vseh šestih kandidatnih list; listo Naprednega bloka je zastopal trgovec Peter Šterk. Komisija je potrdila volilne rezultate, kakor smo ph priobčili v včerajšnji posebni izdaji, oziroma jih pri-občujemo danes. Skupno je bilo oddanih 10.432 glasov, ali nad 71 odst vseh volilnih upravičencev. Količnik je znašal 209. Listi I. in IV. sta bili vezani in sta skupaj prejeli 4377 glasov. Tema listama je bilo dodeljenih 20 mandatov z ostankom 197 glasov. Druga lista (socijalistična) je dobila 2 mandata z ostankom 119, III. lista (Napredni blok) 23 mandatov ostankom 72, V. lista (komunisti) 1 mandat z ostankom 183 in VL lista (dr. Gregorič) 1 mandat z ostankom 47. Pri prvem skrutiniju je bilo torej oddanih 47 mandatov. Nato je komisija dodelila še ostala 2 mandata listam, ki so imele največji ostanek, m sicer vezana listama I. in IV. 1 mandat ter V. listi 1 mandat. Od 21 mandatov, ki so odpadli na obe vezani listi so dobili klerikalci 19. a radikali 2. Voliini odbor ni ugotovil nikakih večjih nerednosti, protizakonite«ti in nepravilnosti Le na voiišču XV. je pred- sednik volilne komisije izročil neko osebo stražniku, ker je skušala voliti na ime drugega volilca. Proti tej osebi zahteva volilni odbor kazensko ovadbo. Na istem volišču so dalje ugotovili, da sta dve neznani osebi volili namesto pravih volilcev. Njiju identitete niso mogli ugotoviti. M\ onstran Mic Odžagane veje Te dni so odšH številni slovenski učitelji na svoja nova mesta v raznih notranjih Pokrajinah kraljestva. V verigi mt&, ki jih je pripravila italijanska politična in šolska oblast našemu uči-teljstvu v Primorju. je morda ta muka ena najhujših. Če je zadnja, ne vemo. dasi si ne moremo misliti, da je sploh mogoče Izmisliti še katero muko, zakaj učiteljstvo je prehodilo že težko pot preganjanja in zatiranja to je doživelo nazadnje — Sibirijo. Da, to je Sibirija za tiste učitelje, ki morajo zapustiti rodni kraj, slovensko ljudstvo to se podati na en cel dan vožnje z brzovlakom dolgo pot na francosko mejo, v tesne dolirice pod vrrove Mont Blanca in Monte Rosso. ter nastopiti svojo težko in odgovorno učiteljsko službo med popolnoma tidimi ljudmi. Šolska politika je letos nasproti slovanskemu učiteljstvu izpcemenila srojo taktiko. Lani so ta čas kar deževala odpustna postopanja, preganjali so učitelje radi »državi in režimu nasprotujočega delovanja« ter so jih s tem poSljali čez mejo. Sedaj je ta taktika ukinjena, posebno ker so videli da je učiteljstvo ostalo neustrašeno tudi poslej. Iztakmli pa so zakon, na podlagi katerega lahko prestavljajo učitelje (tako kot železničarje to uradnike) v druge kraje države. Ne kazensko, o ne. saj dekreti nič tega ne povedo, ampalk čisto redno, milo in prijazno, kakor da bi poklonili darilo. Pri tem še dostavljajo, da so kraji lepi, ljudje dobri itd. Kam? V Pijemont in celo med Abruzze so jih raztresli. Daleč vsaksebi, enega tu, drusega tam. da ne bodo imeli medsebojnih stikov Prizadeto učiteljstvo ie šlo na svoja mesta. Kam pa nai ere? Sai je vžtlo bridkost, da je moralo lastne otroke poučevati v italijanščini, bo poučevalo tudi italijanske. Naše učiteljstvo se zaveda svoje velike vzeojne naloge in io bo poskusilo vršiti tudi med drugimi otToki, dasi se čuti od naroda odžagana veja. Če tudi ne zna dobro italijanščino (dobro se pravi, poznati samo svoj materni iezik) in ne narečja, bo storilo vse. da zadosti zahtevam italijanske šole. ki propada, ker je v službi režima in ne človeštva. Vendar Da bo to učiteljstvo v svojih srcih krvavelo. Učitelj ni železničar ali uradnik, ki lahko govorita polzulukaferski jezik, a vseeno opravita svojo dolžnost. Učitelj mora bii de! naroda, bodisi italijanski ali slovenski učitelj. Naši učitelji v Pijemontu in lašlki učitelii v Julijski Krajini pa so in bodo odžagana veia. ki ne more pognati brstja in roditi sadov: vpili bodo sramoto neznosnih razmer v svet toliko časa. dokler se te ne spremenijo . . . p— Za letalo *Trieste», ki se podari kr' aeronavtiki, so nabrali v Trstu doslej že 60.706 lir. Med darovalci kar mrgoli sk> venskih in hrvatskih priimkev. p— Ma razpoloženje je postavljen uči« telj Slavoj Praprotnik v Kuteževem. Uči« teljica Elka Kemperle je premeščena v St. Viccnzo — Campiglia Marittima v toskan« ski pokrajini. p— 60 let je delovala »Slovenska čital* nica» v Vrtojbi pri Gorict Sedaj je došel odlok, da je razpuščena, ker njeno pošlo« vanje ni v skladu z nacijonatoim redom. p— Maturo na goriškem učiteljišču je na pravila gdč. Zofija Helmich iz Idrije. p— V Tolminu je letos še zadnji letnik učiteljišča, na gimnaziji je r razredov, prirastel je še prvi razred liceja. Mesto Firenze je darovalo Tolminu doprsni Dan« tejev kip. Slovesnost izročitve bo na dan obletnice fašističnega pohoda v Rim. p— Upokojen je sodni svetnik Bonne. ki je služboval sedaj pri tribunalu v Belhmu. Bonne je Goričan. znan dober ..odnik. Po vojni je bil izvoljen tudi za župana v Go» rica in zagotavljal je Slovencem dosego pravic. Moral pa je kmalu s tege mesta in tudi iz Gorice v staro provinco. Ko je av« strijska oblast ob izbruhu vojne vrgla rmio« go Slovencev v zapor, je vodil preiskavo proti nekiterim Bonne, ki je storil v nji« nov prilog vse, kar je bilo mogoče v onih strašnih časih. p— Najnovejše ostro nastopanje itaUjaru skih oblasti proti slovanskemu živtju sega vedno globlje. Večina voditeljev mladm« skega gibanja in športnih organizacij, ki so bila razpuščena, je dobila od policijske oblasti . ki je kakor znano stalno pod var« stvom karabinijeriev. je tudi neprenehoma cilj posetov raznih agentov. Sedaj je trž»« ški prefekt naroči kvesturi. naj »estavi »e« znam v?eh onih Slovanov v tržaški pokra« jini, ki bi bili zreli za opomin (emmonizio« ne), ki je zadnji korak pred konfinarijo. p— šolski otroci, organizirani v «baljUr» in »malih Italijankah., morajo nositi pred« pisano fašistično obleko. Ukazano je obči« nam, da nabavijo otrokom obleke in uprav« ni ocfoor goriške pokrajine v vsaki seji odobruje brezpogojno tozadevne občinske sklepe. p— Premeičen je ufitdj Peter Lipovf iz Tevč pri Šmarjah nekam v notranjost ita« lijanskega kraljestva. Na razpoložen ie je postavljen uStelj Silvester Grgič v Vrem» skem Britofu. Domače vesti * Včerajšnjo posebno izdajo »Jutra«, ki se ie razpečavala samo v podrobni razprodaji in ie naši naročniki, zlasti izven-ljubljanski, niso dobili, smo danes priložili celi nakladi. * Prvi absolventi vojne administrativne $ole. V soboto 1. t. m. so izšli iz vojne administrativne šole v Beogradu prvi absolventi, ki so s tem napredovali za podporočnike ekonomske stroke. Med 44 absolventi so naslednji Slovenci: Ciril Podbevšek iz Novega mesta, Adolf Zupančič iz Ljubljane, Slavko Ogrizek iz LJubljane, Albin D r ž a n iz Štor pri Celju, Mirko Zi n-aaer iz Maribora, Josip Pire iz Kranja, Damas O b 1 a k iz Banjaluke in Viktor 2 e r_ j a v iz Središča pri Ptuju. SI a vn osti napredovanja so prisostvovali kot zastopnik kralja general Hadžič, upravnik vojne akademije divizijski general Kostič, inšpektor ekonomske stroke Krstič in večje število starejših oficirjev, kakor tudi profesorski zbor. Slavnost je otvoril upravnik administrativne šole brigadni intendantski general Stanoje Ristič, ki je spregovoril o pomenu administrativne šole za našo armado in predal absolvente na razpolago aTmadi. General Hadžič je nato v imenu kralja izrazil veselje nad napredovanjem absolventov v podporučnike, nakar je bila izročena sablja NJ. Vel. kralja najboljšemu absolventu Petru Ciči iz Like. Za tem so se razdelile diplome. Vojna administrativna šola Je bila ustanovljena leta 1924. po francoskem vzorcu ter je sprejela prve gojence 1. junija leta 1925. Z novimi administrativnimi pod-poručniki dobi naša armada prve strokovnjake iz domače šole. Poprej so se šolali v Franciji. — Novim podporučnikom iskreno čestitamo k imenovanju, želeč jim lepo ka-rijero v jugoslovenski armadi. * Patrijarh Dimitrije v Zagrebu. V soboto popoldne je v ZagTeb dospel iz Beograda patrijarh Dimitrije. Na kolodvoru so mu priredili slavnosten sprejem. V nedeljo dopoldne je patrijarh Dimitrije opravil svečano liturgijo v pravoslavni cerkvi, opoldne pa se je v hotelu Esplanade vršil banket. Včeraj si je patrijarh ogledal zagreb. znamenitosti, zvečer pa je z brzovlakom odpotoval v Dolj, kjer se nahaja patrijaršijsko posestvo. * Nemški novinarji v Beogradu. V petek zvečer so dospeli v Beograd nemški novinarji. V soboto dopoldne so si ogledali mesto, a opoldne jim je priredilo JNU. banket. Popoldne jih je sprejel zunanji minister dr. Marinkovič, ki je poudarjal v svojem govoru prisrčno razmerje med nami in Nemci in obžaloval, da se bodo mudili gostje le kratek čas v Jugoslaviji. Dr. Marinkovidu se je zahvalil za njegove tople besede dr. Peckel. Nemški novinarji so nato odšli v nem. poslaništvo, kjer je bilo svečano sprejemanje, nakar so se odpeljali v Pančevo. V nedeljo dopoldne so položili venec na grob v vojni padlih vojakov-Nemcev in na grob padlih vojakov-Srbov. Popoldne so posetili Zetnim. Zvečer jim je priredila beograjska nemška kolonija večerjo istočasno s proslavo 801etnice predsednika nemške republike Hindenburga. Včeraj so nemški novinarji odpotovali v Sofijo, odkoder jih vodi pot v Carigrad * Proti spremembi uradniškega zakona. V nedeljo dopoldne se je vršil v Zagrebu velik protestni shod Profesorskega društva, ki so se ga udeležili vsi pododbori sekcije iz Zagreba in dežele. Sprejeta Je bila resolucija, ki so jo pred dnevi sprejeli beograjski profesorji. Popoldne se je vršilo protestno zborovanje Hrvatskega učiteljskega društva in Jugoslov. učiteljskega društva »Jedinstvo«. Tudi tu je bila sprejeta resolucija, ki si jo je že osvojilo beograjsko poverjeništvo UJU. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla ga. Berta Počivavšek, soproga bivšega gostilničarja in mesarskega mojstra. Pogreb po-kojnice, ki je bila znana osebnost, se je vršil včeraj popoldne. — V Loki pri Zidanem mostu je umrla v starosti 63 let po-sestnica Marija Jenčič, mati načelnika gasilskega društva. Pokojnica je bila blaga žena in dobra mati. Umrlim blag spomin, prizadetim naše sožalje! * Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši v Mariboru dne 9. oktobra t. 1. Vsem udeležencem velike skupščine je dovoljena polovična vožnja 1. s. od 8. do zaključno 11. oktobra. Na vstopni postaji se kupi celo vozno karto, na katero le zahtevati mokri žig. S potrdilom o udeležbi velike skupščine, ki se dobi pri zborovanju, velja ista vozna karta tudi za nazaj. Vabimo k mnogobrojni udeležbi. 1475 * Svečana otvoritev higijenskega zavoda v Zagrebu. V Zagrebu se je vršila v nedeljo svečana otvoritev higijenskega zavoda, zgrajenega s pomočjo Rockefellerjeve fundacije. Otvoritve so se udeležili predstavniki raznih evropskih držav in veliko število zastopnikov domačih oblasti in kor-poracij. Svečanost se je pričela v mali dvorani šole narodnega zdravja ob 11. dopoldne, ko je dospel zastopnik kralja general Uzun - Mirkovič in ministeir narodnega zdravja dT. Savič. Le ta je pozdravil kraljevega zastopnika generala Uzun - MiT-kervida, katerega govor je bil pozdravljen z burnimi vzkliki: Zivio kralj! Nato je ponovno spregovoril minister dr. Savid, ki je govoril o strašnih razme nega krilca, ki je bil obenem tudi najslab« š; mož na polju — kompletna, je Primor« ve nastopilo oslabljeno vsled kazni s tre« mi rezervami. V igri je bilo opaziti le od* sotnost požrtvovalnega Skmiča, ki bi bil v krilski vrsti gotovo vzdržal več zveze z napadom. Ostali rezervi (za Jančigaja in Čamernika) sta gotovo v polni meri izpol« nili svojo dolžnost. Zmaga Ilirije je bila zaslužena; odlo» čila jo je boljša rutina in izvrstna obram« ba. Napad sam ni dosegel — razen morda zadnjih 15 minut — vigranosti nasprotni« kovega napada; prekašal pa ga je v odloč« nosti in streljanju. V triu sta zadovoljila le Čirovic in Oman, dočiro razpolagi Si« ška s silnim strelom, v polju pa ne odgo« varja. Doberiet je bil izbomo krit in se je razmajal šele proti koncu. Njegov tret« ji gol je bil vreden aplavza. Janez na kri» lu je igral «s telesom®; nekaj njegovih le> prh «eentrov» pa je zastreljal trio. Krilska vrsta je bila — razen Volkarja — na vi« šku. Dekleva se je pokazal tehnično in taktično sigurnega; tudi Lado mu je bil skoraj enak. Obramba je rešila vse nevar« nosti sigurno in odločila rezultat. V Plešu in Verovšku je skombinirala Ilirija idea« len branilski par, s katerim se lahko po« meri z najboljšimi branilci v državi. Mi« klavčič ni imel težkega posla; par žog pa je vjel nesigumo. Primorje je imelo plus v napadalni vr» sti, ki pa vsled izborne obrambe Ilirije od 16 m dalje ni mogla naprej. Razen Erm-a* na H — ki stalno pada — in v tej igri tudi deloma Uršiča — so vsi igrali pro« dorno, požrtvovalno in tudi — kombina« tomo boljše od Ilirije; imeli pa so prema« lo podpore iz ozadja. Posebno je pohvas liti Čebohina, ki pa se s samimi krili ni mogel uveljaviti Krilska vrsta je v drugi polovici opešala. Jug se je «vsedel» na Dobcrleta, vsled česar ni moge-l koristiti drugje. Obramba je bila pridna, vsekakor pa preobtežena, ker je napad premalo dr« žal žoge. Erman v golu je spustil enajst« metrovko — prvi gol — brez potrebe. Do« čim je bila igra v prvi polovici izenačena, se ie v drugi polovici uveljavil« Unija in potisnila Primorje v defenzivo. Naglasiti pa ie treba, da se je igralo vseskozi faiT in disciplinirano, kar je polagoma vplivalo tudi na burno publiko, ki se ie v drugi polovici popolnoma pomirila. Ilirija prične, moštvi sta nervozni. Tem« po oster; igra prehaja s polja na polje. V 16. min. 1. kot za Primorje — brez uspe« ha. V 25. min. zagreši Pečnik roko v kaz. prostoru in Doberiet zabije 1 : 0. Tempo se poostri. V 35. mm. doseže P. 2. kot, toda ne more izenačiti. V 14. min. zagreši zopet Pečnik roko izven 16 m in Šiška pla» sira razantno 2 : 0. Druga pevza začne z nupadi P.; polagoma pa popusti in Ilirija izsili v 12. min. 1. kot — brez uspeha. Ta« koj nato 3. kot za P. — tudi mimo gola. V 17. min. prodre po predložku Omana Dobrlet in zviša z ostrim strelom nad gla« vo Ermana 3 : 0. 2e 5 minut pozneje scor« ta Cirovič iz gneče in 4 : 0. Iliri;a vedno močnejša izsili še dva kota. toda rezul« tat se ne spremeni. Koti 3 : 3. Sodnik g. Kramaršič je odgovorno nalo« gn rešil — v splošnem dobro. Svetovali pa bi mu, naj ne dela med prestopkom in odločitvijo tako dolgih presledkov, da se medtem že slišijo glasovi iz občinstva. Publike do 800. Rezerva Ilirije je omagala nad rezervo Prknorja s 7 : 0 (4 : 0). Viso« ka zmaga odgovarja poteku igre. Jadran : Hermes 3:2 (2:0) Hermes je nekoliko oslabljen — izgubil že drugo tekmo vsled neodločnosti svoje napadalne vrste. Jadran pridobiva od tek« me do tekme na formi; sprememba v na« padu se je izkazala kot prav koristna. Ra« pc je zaigral mnogo boljše kot teden dni prei; tudi Januš na levem krilu je ugajal. Krilska vrsta, nekoliko ostra, toda do skrajnosti požrtvovalna. Vidmar v golu ie lovil sigurno. Hermesovi napadi so bih premišljeni, nevarni — toda maloštevilni. Svetic, ki je tik pred koncem v eni minuti znižal razliko za dva gola, je rzpuščal naj« lepše prilike za streljanje, ker mu žoga ni padla ravno pred noge. Na ta način vse prizadevanje ostalega moštva ne more re» šiti poraza. Mnogo se je trudil Kos na des« nem krilu. Obramb* je imela slabo stran v rezervnem vratarju Magoliču. ki mu je nastop za točke preveč nzburf! živce: pokazal pa je dobro šolo in talent Gole so rabili za Jadran Rape 3. za Hermes pa Svetic 2. Sodil je g. Betetto — dobro. V tekmi rezerv ie zmagal« rezerva Herme« sa nad rezervo Jadrana «3:2. Slovan : Slavija 7 : 2 (3 : 0) Slovan si je s silimo zmago nad Sla« vijo osigural obstoj v L rarredu, in sicer na četrtem mestu. Dočrna je v prvi polo« vid Slavija nudila dovolj odpora, je no. rala pozneje kloniti. Tekma vsled privlač« nejše prireditve na igrišču Ilirije ni bila obiskana. Sodil je g. Smole. Rezervi sta igrali nato neodločno 2 : 2. V H. rasedu je Reka pogazila Natakar« ja s 16 : 0 (7 : 0). Nogomet v Mariboru ISSK Maribor : SD Rapid 6 : 2 (2 : 1) Katastrofalen poraz okrožnega prvaka. V nedeljo popoldne je bila v Mariboru odig-rana zaključna tekma za pokal po» škodfoenega fonda. Pričakovanja so se do« cela izpolnila. Moštvo Maribora si je zaslu« ženo priborilo prehodno darilo — pokal LNP. «Maribor», ki jp bil primoran nastopiti brez Košenine, je svoji nalogi nadvse čast« no zadovoljil Lahko se mirno trdi, da je moštvo predvedlo doslej najboljšo igro in nasprotnika, predvsem v drugem polčasu docela onemogočilo. V vseh delih moštva je bik) opaziti izredno sigurnost, razume« vanje in tehnično premoč sta nadkriljevala znanje, ki se ga je doslej pripisovalo m o« štvu. Napad je izvrševal svoje operacije brezhibno. Notranji trio je prvič pokazal zadovoljivo odločnost, krili pa sta s si« gumim podajanjem žog omogočali uspeh za uspehom. V krilski vrsti ni bilo opa« žiti nobene hibe. Uveljavljala se je ofen« zivno m defenzivno z izračunano točnost« jo. Branilca, katerih eden je igral že pred. poldan v rezervi sta rušila sleherni prodor nasprotnikov in razčiščevala nevarne situ« arije. Vratar, ki je že v prvem polčasu postal žrtev surovega foula, je v prvem polčasu obranil nešteto nevarnih žog, v drugem polčasu pa ni bil zaposlen. Škrat« ka, grešili bi, ako bi kateregakoli od ritvena predstava. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: »Revizor«. B. Nedelja, 9.: »Bajadera«. Premijera. Gospodarstvo Naš izvoz v avgustu Ugodnejši rezultati našega izvoja v juliju 'n avgustu. Generalna direkcija carin je pravkar objavila statistiko našega izvoza v avgustu. V tem mesecu smo izvozili 3GS.6S6 ton v vrednosti 529.614.277 Din napram 330.340 tonam vrednosti 541,031.563 Din v odgovarjajočem mesecu preteklega leta. Napram izvozu v avgustu 1926 je bil torej naš izvoz v avgustu t. 1. manjši po količini za 6.5 %. po vrednosti pa le za 2 %. Naš izvoz se je v juliju in avgustu ugodnoj še razvijal, kakor t prvem polletju, kar je razvidno iz nastopne tabele (v oklepajih odstotne razlike n?.pram odgovarjajočim mesecem preteklega leta) . Povprečno v 1000 tonah v milijon Din I. četrti. 354.0 (- 5 %) 515.9 (- 13 %) II. četrti. 357.7 (-27 %) 486.1 (-32 -%) julij 376.5 (+ 8 %) 485.0 (+ 7 %) avgust 308.7 (- 7 %) 529.6 (-_ 2%) Dočim je primanjkljaj v vrednosti izvoza nanram 1. 1926. znašal v I. četrtletju 13 %. v II. četrtletju pa celo 32 je bila vred nost izvoza v juliju za 7 % večji, v avgustu pa le za 2 % manjša kakor v odgovarjajočih mesecih preteklega leta. To poboljšanje našega izvoza je tem bolj značilno, če upoštevamo, da je naš izvoz turščice in pšenice, letos silno nazadoval. V drugem četrtletju t. 1. je znašal primanjkljaj v izvozu turščice in pšenice (napram 1926) nič manj kakor 765.3 milijona Din, v juliju 64 milijonov Din, v avgustu pa skoraj 100 milijonov Din. Ker pa znaša celotni primanjkljaj izvoza v avgustu le 11.4 milijona Din, je jasno, da se jo moral izvoz ostalih izvoznih predmetov znatni dvigniti. Če primerjamo vrednost izvoza posameznih glavnih izvoznih predmetov, tedaj vidimo, da so se dejansko povečale sko re vse ostale izvozne postavke, občutneje pa je izvoz nazadoval le pri cementu, bakru, z-kopninah, rudah, mesu in mesnih izdelkih. Predvsem se je znatno dvignil izvoz gradbenega lesa (za 14 milijonov Din), drv (za 7 milijonov Din) in izdelkov iz lesa (za 4 milijone Din), dalje izvca goveje živine (za :5 milijonov Din), svinj (za 11 milijonov Din-drobnice (za 8 milijonov Din), perutnine (za 8 milijonov Din), jajc (za 5 milijonov Din), opija (za 7 milijonov Din). Glavni predmeti našeca izvoza v avgustu so bili: gradbeni les (68.8 milij. Din), jajca (52.1), svinje (47.4), goveja živina (41.2), sveže sadje (19.6), sirov baker (18.9), pšenica (17.7), sveže meso (16.7), drobnica 114.6), drva (14.5), opij (12.5), Selezniški pra-hrastovi (10.6), kalcijev cijanamid (8 3), živi konji (8), ovčje kože (7.8), cement (7.8), svinec v ploščah (75), predivo (6.9) in isdel-ki iz lesa (6.4). , Skupaj smo v prvih osmih mesecih teko-geg! leta izvozili 2.820.176 ton v vrednosti 40205 milijona Din napram 3.294.S75 tonam v vrednosti 4931.3 milijona Din v odgovarjajočem razdobju 1. 1926.. tako da znaša primanjkljaj po količini 14.4 % (v prvem polletju 18.4 %), po vrednosti pa 18.4 % (v prvem polletju 23.6 %)■ živahen promet in i Trs to raipoloienje na hmeljskih triišiih. Kakor poročajo iz Zat-ea (Češkoslovaška), se je zadnje dni minulega tedna {»vpraševanje po hmelju v tamo-Snjem okolišu zelo povečalo. Blago kupujejo tuji in domači interesenti. Po cenitvi nemške sekcije Češkoslovaške hmeljarske »veze sta v žateškem okolišu iz prvih rok prodani ie dve tretjini vsega pridelka. Cene ro na žateškem tržišču poskočile za okrog 100 Kč pri 50 kg in se gibljejo za prvovrstno izbrano blaeo med 2250 — 2350 K5. za dobro sredhje blago med 2150 — 2250 Kč, srednje 2050 - 2150. slabo 9000 — 2050 Kč za 50 kg (67.56 do 79.14 Din sa kg). Cene polagoma rasejo. — Tudi na nBrnberškini tržišču se je koncem minulega tedna povečalo povpraševanje po hmelja, zlasti po prvovrstnem blagu, katerega cene so se tudi malo okrepile. Cene za 50 kg: tržni hmelj prvovrstni 220 — 240. srednji 150 — 210, hallertauški prvovrstni 250 — 270. srednji 160 — 240, zapečateni hallertauiki prvovrstni 260—280, srednji 170 - 250 mark (4056 do 75.71 Din za kg). — V Poljski te kupčija s hmeljem prilično ugodno razvija. V lublin-skem okolišu znaša cena 46 dolarjev za 50 kg (52.20 Din za kg). Letošnji hmeljski pridelek v Poljski ki je bil prvotno ocenjen na 55.000 starih centov, znaša po najnovejši ocenitvi le 50.000 starih centov. _Na kanalskem hmeljskem tržišču se drže cene, kakor poročajo iz Melencev. čvrsto na 60 Din za 1 kg. — Ugodnejše je razpoloženje tudi v Savinjski dolini Sicer pa je položaj nespremenjen. Značilno je dejstvo, da so mestoma cene hmelju v Vojvodini malo višje kakor v Savinjski dolini, dasi se pridela v Savinjski dolini najboljši hmelj v uaši državi in ima Savinjska delina tudi ugodnejše prometne zveze z inozemstvom. Novi izvensavinjski hmeljarji, neizkušeni in neizvežbeni hmeljski kupčiji, so s svojim vsiljivim ponujanjem hmelja povzročili letos ogromno škodo Savinjčanom. Savinjčani menda sedaj vidijo. kako slabo se jim renti ra prodaja sadeža izven doline. Kakor nam poročajo, so se zadnje dni izvensavinjski hmeljarji že malo ugnali in vee ne tiščijo kupcem blaga po vsaki ceni Savinjska dolina mora v lastnem interesu gledati na to, da se hmeljarska zavest vzbudi tudi v izvensavinjskih hmeljarjih. Velimir Bajkie o prisilni poravnavi Naš znani narodni ekonoE. dr. Velimir Baj-kič jc na seji beograjske Trgovske zbornic«, k: je. kakor znano, proti poravnavi, :zjavil, da ZEbiode- misliti, da namen poravnave lrorsslili dolžniku, kar je že razvidne iz samega {roj«'i'ts zakona. Tudi ukinjeaa ban-s'-rn raro^ta o prisilni poravnavi ni -mela tega namena navzlic lemu pa je koristila brezvestnim dolžnikom. Tu leži problem in tu izbira n^sporazumljenje glede institucije, ki jc brez suma koristna. Vzrok izigravanju poravnave leži v tem, da upniki nikdar niso znali, kako je dolžnik prišel v neugoden položaj in če je njegovo podjetje sposobno za življenje. Brez znanja teh dejstev pa je poravnava le karikatura. Zato bi se morali v vsakem primeru poravnalnega postopanja določiti knjigovodstveni strokovnjaki in strokovnjaki dotične branše, da proučijo poslovanje zadnjih let in sposobnost podjetja za nadaljni obstanek. Ko se to ugotovi, bi morali upniki odrediti kvoto. = Uvažanje pošiljk pod pasieo v Rusijo. Od 1. novembra t. 1. bo v Rusijo dovoljen uvoz pošiljk pod pasico z literarnimi publikacijami in modnimi žurnali iz inozemstva za privatne osebe pod naslednjimi pogoji: 1.) Pošiljke pod pasico. v katerih je perijo-dična literatura in katerih ne pošiljajo knjigarne ali druge tvrdke zasebnikom, se smejo uvažati brez dovoljenja samo tedaj, če je v njih samo en izvod vsake vrste publikacij. Če je v pošiljki več izvodov, se izroče naslovniku samo proti predpisanemu uvoznemu dovoljenju v državo. 2.) Pošiljke pod pasico, v katerih so na privatne osebe naslovljeni modni lurnali. se izročajo naslovnikom samo proti uvoznemu dovoljenju ne glede na to, kdo je pošiljatelj (zasebnik ali tvrdka). Če naslovnik ob izročitvi ne pokaže takega dovoljenja, vrne pošta take pošiljke pošiljatelju. -_= Podaljšanje roka za valorizacijo bilančnih vrednosti investicij. Ker je s 1. septembrom t. L potekel rok za valorizacijo bilančnih investicij in ker se veliko število podjetij ni poslužilo ugodnosti, ki jih daje ta zakon C večinoma iz nevednosti), je Centrala industrijskih korporacij zaprosila ministra za trgovino in industrijo, da se rok za valorizacijo podaljša. Minister za trgovino in industrijo je izjavil, da soglaša s tem predlogom in da je tozadevno prošnjo s priporočilom predložil finančnemu ministru. _ = Likvidacija. Čevljarna <■ Jadran* v Kranju. r. z. z o. z., in Stavbna zadruga v Lescah. r. z. z o. z^ se nahajata v likvidaciji. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. t m. ponudbe glede dobave 800.000 kg lesnih odpadkov: do 7. t. m. pa glede dobave plinskih cevi in 10.000 kg strpne pločevine. — Direkcija dr-žavnepa rudnika v Brezi sprejema do 8. t m. ponudbe irlede dobave 1500 m tračnic in navadnih iebljev: do 10. t. m. glede dobave 250 komadov lopat za premog in 100 komadov rudarskih sekiric. 1500 kg prozornima železa. 100 komadov karbidnih svetiljk. T100 kg miJs za pranje perila in 500 litrov olja. — Direkcija državnega rudnika v Za-bukovri pri Celju sprejema do 13. t m. ponudbe elede dobave 120 m' '"amskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 14. t m. pri komanli dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani glede dobave 360 tisoč kg sena: 15. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beoara rst jV prpu.-=t:la -a St'J.75 (v petek 'X>0.~o>, deviza n t Piago p;, na ; 86.39. Cvrstejša b'la deviza na London, ki se je dvignila za pet točk. V Vojni škodi je tendenea dalje čvrsta. V Boosradu se je Vojna škoda dvignila na 401 do 402. v Zagrebu pa se je promptna trgovala po 398, kasa pc 397 _ 398.5, za oktober po 399 in za december po 404 — 405. Promet v Vojni škodi je živahen. V bančnih papirjih je bila tendenca nespremenjena. Ljubljanska kreditna se je trgovala po 138. Med industrijskimi papirji je bil večji promet v Dravi, ki se je tekom borznega sestanka dvignila od 575 — 590. Tudi Šečerana Osi je k se je ponovno dvignila na 595. Od ostalih papirjev so bile zaključene Vevče po 135, Trbovlje po 490, Gntmann pa je popustil na 245. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.51 — 13.54 (13.525). Curih 1094 — 1097 (1095-5), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), London 27610 — 276.90 (276.50), Newyork 56.64 — 56.84 f56.74). Pariz 222 — 224 (223), Praea 167.99 — 168.79 (168.39). Trst 308.75 — 310.75 (309.75). Zagreb. Amsterdam 22.795 — 22.855, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.52 — 13.55, Budimpešta 9.945 — 9.975. Milan 309.5 do 311.5. London 276.10 — 276.90. Newyork 56.637 — 56.837. Pariz 222.25 — 224.25, Praga 167.99 _ 168.79, Curih 1094 — 1097, Varšava 6.43 — 6.47. Beograd. Pariz 222.4 — 224.4, London 276.10 — 276.90, Newyork 56.63 — 56l83, Milan 309.25 — 311.25, Praga 168 — 168SO, Dunaj 7.9925 — 8.0225, Budimpešta 9.945 do 9.975, Berlin 13.525 — 13.555, Bruselj 7.915 do 7.945, Bukarešta 35.25 — 35.75, Atene 25 _ 75 75 Dunaj. Beograd 12.4612 — 12.50125. Berlin 168.57 — 169.07, Budimpešta 123.75 — 124.05 Bukarešta 4.41 — 4.43, London 34.43125 do 34.53125, Milan 38.64—38.74, Newyork 707.25 do 709.75. Pariz 27.75 — 27.85. Praga 20.8575 do 21.0275, Curih 136.3S — 136.88. Cnrih. Beograd 9.13. Newvork 518.775. Lon don 25.24, Pariz 20.355. Milan 28.315. Praea 15 375, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.1775. Trst. Beograd 32.0250 — 32.5250, Duuaj 253.3750 - 263.3750. Praga 54.05 — 54.55. Pariz 71.65 — 72.15, London 88.99 — 89.29. Newvork 18.25 — 18.35, Curih 351.20— 355.20 Bukarešta 11.20 — 11.70. Deriza Beograd na ostalih berzah: v Pragi 59.20, v Berlinu 7.393. Efekti Ljubljana. Celjska 154 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 135 — 0. Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 - 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 397.5 — 398, kasa 397.5 — 398.5. za november 401.5 — 402, december 404 do 405, investicijsko 84.5 — 85, agrarne 54.5 do 55; bančne: Eskomptna 91 — 93, Poljo 16 do 16.75, Kreditna Zagreb 90 — 93, Hipo 55.5 — 56, Juso 91 — 93, Ljubljanska kreditna 136 — 137, Narodna 5100 - 5200, Praštediona 850 — 855, Zemaliska Sarajevo 125 do 130: industrijske: Našice 1700 — 0, Nihag 5 — 10, Gntmann 245 — 250, Danica 165 do 170. Slavonija 16 — 17, Drava 580 — 587.5. Šečerana Osijek 595 — 600, Vevče 132-5 do 145, Isis 45 — 46. Dubrovačka 400 — «5. Trbovlje 480 — 490. Beograd. Vojna škoda 401 — 402, investicijsko «4.25 — 85, agrarne 54 — 55. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (3. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili S vagoni, in .icer 2 nagona bukov in drv, foo vagon meja po 22.50 :n 1 vagon re-meljnov, 4 m dolgih, ostrorobih. 28 X 58 nun fco vagon naklad." postaja po 455. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenka (7879 lig, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340.5 — 342.5, za oktober po 360 — 352.5, sremska, promptna po 387 _ 339. slavonska promptna po 334 do 338: turščica, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 245 — SO, mlevska tarifa pa po 240 _ 245; moka cO», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490. Novosadska blagovna borza f3. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 297.5 sremska, 78.79 kg, 2% 290 — 295. T u r š č i-ca: baška in sremska 202.5 — 205. baš.-,-a nova za december - januar 187.5 — 190. — Moka: baška <0g» 425 — 437 5; baška -2> 407.5 — 415. baška c5» 380 — 390: bsšl,"3 <6* 327.5 — SS7.5; baška c7» 270 - 2S0: baška <8, 205 — 210. bremensko ooročilo Meteorološki ia»nd 31" 3. oktobra 1927. Višina barometra 308.8 Kraj Cas -pazo»in I 3 ss a š Vrel »en ■ lr brzint v metrih Ljubljana Mariboc Zagreb i Beograd • Sari levo Skopi je Dubrovnik Split Pr«h» !! 4 4 i 7-5 3 764 1 76S2 /6.c-0 761-9 762 1 760-2 /»0-5 75 9-0 10-0 11-0 ll-O 15 0 18-0 170 15-0 96 92 88 9» h7 83 49 64 SW 2 NW 6 N 2 aiirno mirno turno SE 6 N 10 W 6 SS n 5 10 10 K) 10 10 10 5 Padavine Vrsti lo i m megla dež del 1.0 20 Solnce vzhija ob 539. zihaja ob 1739, hm* vzhaja ob 1331, nahaja ob 21.40. Najvišji temperaturi danes v Ljubljani 17.8 C. najnižja 5.4 C. Dunajska vremenska napoved u torek: Temperatura bo ob severoapadnih vetrovih padla, dež, n^-stalno vreme. Tržaška Tremenska napoTed sa torek: Lalni severni vetrovi, nebo izpremenljivo. večinoma jasno; temperatura od 19 do 22 stopinj; morje mirno. in. Hindenburgova 801etnica Prezident nemške republike, maršal Hindenburg, je stopil dne 2. oktobra v svoje 80. leto. Njegov 80. rojstni dan je vzbunil vso nemško državo od vzhoda do zapada. Na svečanosti so se pripravljali Nemci že mesece in mesece in poseben odbor je skrbel, da se slavnost izvrši kar mogoče dostojno. Berlin je bil v nedeljo prizorišče viharnih manifestacij. 2e v zgodnjih jutranjih urah so se valile po ulicah nepregledne množice ljudi. Okrog poldneva je obiskal Hindenburga diplomatski zbor, ki ga je vodil berlinski papeški nuncii. Kot doyen berlinskih diplomatov je čestital prezidentu k redkemu jubileju. Enako so storili vsi ministri, predsednik nemškega državnega zbora in drugi poslanci. Popoldne je bil na stadionu defile mladine, pri katerem je sodelovalo nad 5000 otrok. O Hiindenburgu se lahko reče, da je Idol povojne Nemčije. Odkar je Viljem zbežal na Nizozemsko je ni v Nemčiji pcvpularnejše osebe od sivolasega maršala. Vojna ga je bila silno popularizirala in tudi ob prevratu se je pokazal moža na mestu. Ko so se nekateri generali postavili Viljemu ob bok ter mu svetovali, naj uporabi del vojske za airoTrt proti državi, je bil Hindenburg na čelu tistih, ki so se energično uprli Francoska karikatura na Hindenburgov govor v Tannenbergu. («Oeuvre») temu poskusu. O pravem času je tudi spoznal, da je nemške moči na bojišču konec; nasvetoval je sklenitev premirja nemškemu vrhovnemu vodstvu, pozneje pa je pisal pismo pomirljive in 'možate vsebine tudi francoskemu maršalu Fochu. Po Ebertovi smrti je stala Nemčija na težkem razpotju in ni vedela komu naj poveri reprezentanco svojega ljudstva. Nacionalistično orijentirani elementi so nasvetovali kandidaturo Hindenburga. Bil se je velik boj za njega in proti njemu. Volitve so mu prinesle zmago in Hindenburg se je izkazal kot strogo ustavoveren državni načelnik. Politično pripada HindenbuTg desničarjem, to je nacijonalistom. Izprva je stal pod vplivom svoje okolice, v zadnjem času pa je podoba, da je vzel krmilo države v lastne roke, kar se je pokazalo posebno ob sestavljenju zadnje vlade, v katero so vstopili mesto levičarjev nemški nacionalisti. Nemci so kajpada storili vse, da čim bolj dvignejo sloves in pomen prezi-dentovega jubileja. Dobil je celo vrsto darov: iz arhivov so prinesli in poklonili Hindenburgu vse stare listine, ki se tičejo njegovih daljnih prednikov in njihovega aristokratskega pokolenja; dragocene darove je prispevala tudi udru-žena nemška industrija. Seveda je bila slovesnost združena z vojaško parado. Tega slavja se je udeležilo na tisoče Hindenburgovih vojnih tovarišev, med njimi tudi Macken-sen. Pred prezidentsko palačo v Berlinu je bila v soboto zvečer bakljada, v nedeljo pa so švigale rakete in je brizgal vodomet, ki je posnemal obrise tannenberškega spomenika. Slavnostni govor na čast Hindenburgu je imel pisatelj StrobI, ki je poveličeval Hindenburga kot simbol dolžnosti in vernosti do domovine. Povdarjal je posebno, da je imel nemški narod v zadnjih sto letih tri velike sinove: Goetheja. Bismarcka in Hindenburga. Darov, katere je prejel stari maršal, ni mogoče našteti. Omenjamo samo nekatere radi njihove kurijoznosti: senat mesta Lubecka je poklonil Hindenburgu ogromno torto iz marcipana, narejeno v obliki reliefa, prikazujočega Lfl-beck. Torto je obdajal venec, tega pa je krasilo 80 sveč. Državna vlada je poklonila Hindenburgu dragoceno posodje, sestoječe iz 500 kosov. Nešteto daril so poslali zasebniki. Že cele tedne so prihajali zavoji na Hindenburgov naslov in pošta je morala vzdrževati poseben oddelek, ki je dostavljal pošiljatve prezidentu. Hindenburg se je tudi s svoje strani oddolžil nemškemu narodu s tem, da je podpisal obširen ukaz o amnestiji. Po-milostil je celo vrsto oseb, ki so zagrešile politične in druge delikte, predvsem pa je izločil iz kazenskega postopanja vse tiste, ki so ga razžalili v svojstvu državnega poglavarja. Splošno se je opazilo, da sta med gratulanti izostala dva Hindenburgova sotrudnika iz prejšnjih časov: generala Ludendorff in Seckt. Prvi se je vzdržal udeležbe radi znanega političnega nasprotstva, drugi pa je odsotnost opravičil s svojo boleznijo. Manifestacije so v Berlinu potekle dokaj mirno in v splošnem brez velikih incidentov. Cesarjevi služabniki brez rente Pred dunajskim sodiščem se že leto in dan vleče pravda komornikov pokojnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki tožijo cesarjeve sorodnike radi valorizacije volil pokojnega monarha. Kot tožilci nastopajo trije cesarjevi sluge: Evgen Ketterl, Jurii Ruko-vanski in Ludvik Eger ter cesarjev osebni kuhar Karel Koch. Cetvorica toži najbližje sorodnike pokojnega cesarja, njegovo vnukinjo Marijo Windischgratzovo in njegovo hčer princeso Gizelo Bavarsko, od katerih zahtevajo ureditev in izplačilo svojih pokojnin v polnem obsegu. Cesar je namreč obdaroval v oporoki svoje najzvestejše služabnike ter jim je določil primerne dosmrtne pokojnine Ker je denar izgubil na vrednosti, pa so postala testamentarična določila zgolj formalna priznanja, katera bi moralo sodišče kot juridična inštanca izravnati z materijalnimi zahtevami časa. Tožitelje je zastopal odvetnik dr. Frischauer, sorodnici pokojnega cesarja pa sta imeli za branitelja dva advokata, ki sta dokazovala, da :'e obstojala pretežna večina imetja cesarja Franca Jožefa v efestih ki so radi inflacije izgubili sko;o vso vrednost. Vendar pa se je Mariia Windisch-gratzova deloma dogovorila z nekaterimi služabniki ter lini ie odmerila času odgovarjajoče dohodke. Ker pa je regulirala samo njihove osnovne prejemke, ne pa tudi doklad. ;e četvorica tožbo obnovila, in — kar je posebno značilno za socijalno pojmovanje dunajskih sodnikov — pred sodno instanco propadla. Vprašanje je sedaj, kje si bodo oškodovanci iskali pravice, ko je sodišče odbilo en bloc njihove zahteve. Pariško kopališče pod zemljo Pariški mestni svet razpravlja sedaj o nenavadnem načrtu podzemnega kopališča. Projekt predvideva ureditev kopališča pod Porte Saint - Martinom, torej nekako v sredini Pariza. Kopališče bo vzbujalo iluzije popolnega morskega kopališča, bo pa popolnejše od njega v tem, da bo zaščiteno pred vetrom in slabim vremenom. Imelo bo vedno odgovarjajočo temperaturo in do- Vilko Mazi: Bela vrana Skoro tri leta, časih kar dan za dnem se ie vlekla ta pusta pridiga: »Naze, neveste bo treba k hiši. Saj vidiš da midva z materjo že pešava. Ali si se že ozrl po kateri? Krogarjeva, lej, ta bi bila kot nalašč zate. Lepo doto bo prinesla, pa je tudi zastavno dekle. Kaj pa Šalova, ta bi tudi ne bila napačna. Ali pa Mohorjeva iz Zale, vsi jo na moč hvalijo Fajmošter pravijo, da devet iara ne premore takega dekleta. Primojveri, fant. te se primi! — Pa kaj bi. katerokoli si izbereš, nobena se ne bo branila naše hiše. To se ve, da se je ne bo. Ej, če bj ne bil Gregor ostal tam v Rusiji, on bi jo bil že pripeljal, on. Pa še kakšno! Drugačen tič je bil, kakor si ti. krota zaspana, boljšega ti ne morem reči...« Tako je stari Žuga obdeloval svojega edinega sina, ki je bil v krstnih bukvah zapisan za Janeza, pa ga še zdaj nihče ni klical drugače nego Naze (otroško ime za Janezka, dokler še nima opravka z abecednikom), čeprav mu je šlo že na tretji križ. Naze pa se še malo ni zmenil za te pridige. Gledal je predse, kakor da si ne more prav misliti, kaj bi mu nevesta in dota in čemu ga prav za prav morijo s stvarmi, ki so mu deveta skrb. Nikoli ni porajtal za ženske, zdaj bi mu jih pa najrajši obesili kar pol tucata na-mah... * Neko nedeljo spomladi pa je oče za-pregel in sta zdrčala s sinom doli po klancu, naravnost v Zalo. Mohorjevi so bili baš po kosilu, ko se je voz ustavil pred hišo. Gospodar je bil na pragu. Kakor da se mu je že kar dozdevalo, kaj naj pomeni ta poset, se je prijazno pozdravil z gostoma. Ko so postavili konje v hlev in pregledali lepo rejeno živino, so krenili v hišo. Praznično pogrnjena miza je pričala, da se je tudi Mohorka pripravila na nepričakovani poset. Beseda je dala besedo in ni bilo treba dolgo, da so načeli stvar na pravem koncu. Naze se je ves čas samo dobrodušno smehljal. Vse eno mu je bilo, kje tiči Lojzka, njegova bodoča nevesta, ki bi jo bil stari že rad videl pri mizi .Vse je šlo gladko, kakor v povesti. Treba je bilo samo še dekletovega pritrdila. »Pa jo pokliči!« je velel Mohor ženi, ki si tega ni dala dvakrat ukazati. Poznala je Nazeta. da je pošten fant, vedela je, da si boljšega zeta ne more želeti. Res da je Zugov svet precej v hri- ber zrak ter bo regulirano s pomočjo umetnih sredstev. Podjetje financirajo zasebniki, ki slutijo, da se bo stvar zelo obnesla. Kopališče bo kajpada zelo razkošno; namenjeno bo mednarodni publiki, ki prihaja vsako poletje v Pariz. Imenovalo se bo »La plage dies Plaislrs« — po naše nekako Otok strasti. Cene bodo zelo visoke in krojene po ameriških mošnjah. Otok strasti bo 500 m dolg. Imel bo umetno solnce, katerega proizvaja kre-menjakova luč. Svetloba pa bo tako umetno zastrta, da ne bo videl človek!, odkod prihaja. Razlita bo sorazmerno vsevprek in bo vzbujala dojem, da prihaja izpod n^ba. Posebno koristna in dobrodošla bo za bolne na pljučih. Bazen bo imel obliko zaliva. Voda v njem bo sivozelenkasta. Na dnu bazena bodo stroji, ki bodo proizvajali umetne valove, oseko in plimo. Kopalec bo torej imel občutek, da je v morju, čeprav bo pod zemljo v Parizu! Tudi za zabavo gostov hoče poskrbeti družba, ki se zavzema za realizacijo teda projekta. Govori se že o zgraditvi velike igralnice, ki naj Američanom nadomesti Monte Carlo. Morski gradič bo imel svoje lastno kopališče — le da bodo obrani igralci skakali mesto raz skale v smrt — v vodo na osvežilo. To kopališče bo sploh takšno, da se bodo v njem lahko ob vsakem letnem času prirejali plesi v kopalnem kostumu. Otok strasti torej obeta postati nova pariška atrakcija, ki bo po možnosti še prekosila nočna zabavišča in črnopolto zvezdo Josephino Baker! Slovo ameriških legijonarjev iz Pariza Še vedno Grosavescu So trakulje, ki tembolj rastejo, čim bolj jih pokončuješ. Afera Grosavesca in njene posledice se natanko po tem zgledu vlečejo v nedogled. Pred nekaj dnevi so listi poročali, da je prvi mož histerične Nelly Grosavescove, upokojeni major Caltun. hotel prekoračiti romunsko mejo, in da je bil ob tej priliki prijet in odveden v ječo. Potoval je v Lugos, kjer je baje imel namen uropati malo Nellyno hčerko ter jo pripeljati na Dunaj. Oblasti so ta korak prestregle, Caltun je moral v ječo, listi so pa na= enkrat dobili nove snovi, da so začeli razpravljati o zadevi z znanim ozadjem. V najnovejšem času pa je afera obogatela zopet za novo nianso. V sodno pravdo proti pisatelju Fischerju, ki je napisal dramo »Ali smeš ubijati?«, je poleg Nelly Grosavescove posegla še ena roka — profesorjeva žena Josipina Stranska, oseba, katero je Nelly na javni razpravi obdolžila razmerja s svojim pokojnim možem. Ta dama zatrjuje, da jo neki dialog v drugem dejanju Fi-scherjeve drame žali, ker po vsej priliki meri nanjo. Dvogovor je takega značaja, da je izključen vsak dvom o tem, kdo so prave osebe, ki razpravljajo o intimnih zadevah na odru. Sodišče, kateremu dela gledališka igra že drugič velike preglavice, je zavoljo tega sklenilo, da pošlje k prvi re-prizi drame komisijo, ki naj ugotovi, če je drama za gotove osebe žaljiva ali ne. Po zaključku, ki bo sledil, se bo komisija ravnala ter odločila, ali naj drama ostane na repertoarju ali se mora odstaviti. Pobožno romanje Američanov in Francozov na Mootmartre. (*Canard enchainfr.J Ruska ekspedicija za raz-iskavanje Jangtsekianga Rusko zemljepisno društvo v Ljenin-gradu je sklenilo odposlati znanega raziskovalca profesorja Kozlova v ozemlje Jangtsekianga (Sinje reke), ki velja za enega največjih veletokov azijskega kontinenta. Jangtsekiang je zlasti v svojem gornjem teku docela nepoznan. Že leta in leta se bavijo zemljepisci z življenjem na njegovem ozemlju, toda doslej je sinja reka še vedno zagonetka. V vele-tok se izlivajo številne vode, ki prifaa-hajo iz Kitajske ter iz tibetanskega gorovja. Ekspeditijo čakajo težke naloge. Njeni člani bodo morali plezati po strmih gorah in se prebijati skozi gorske tesni in pasove, ki leže povprečno 5000 metrov nad morjem. Vsa ta mesta so izredno težavna in opasna za človeško življenje. Ne samo dež in mraz, tudi viharji imajo v teh krajih izredno moč, zrak pa je silno redek in oster. Ekspedicija prof. Kozlova bo natančno raziskala teren Sinje reke, dognala bo kakšna flora in favna uspeva v območju Jangtsekianga in kakšni so živ-ljenski pogoji v teh krajih. Gozdovi, ki se razprostirajo daleč na okoli, so še nedotaknjeni od sekire. V njih rastejo visoka drevesa, praproti, neznano sadje in grmovje. Prav tako kakor flora je v teh krajih bogata in zanimiva favna. Sedaj vsaj obstoji možnost, da bodo te tajnosti človeškemu rodu v kratkem pojasnjene. Ali je slepota ozdravljiva? Nemški biolog Walter Schultz je pred kratkim napravil poskus, ki ga štejemo med najinteresantnejše eksperimente zadnjega časa in ki ima velik pomen za bodočnost. Izhodišče Schultza tvori hipoteza, da je slepota ozdravljiva, če se očesni organ presadi v zdravo okolico. Biolog je vzel za svoj poskus zajca bele dlake z rdečimi očmi. Izrezal mu je oko ter ga je vcepil v okolico ušesa in kmalu se je pokazala interesantna izprememba. Biolog je ugotovil, da je oko v rednici brezbarvno in da je njegova rdeča barva samo navidezna ter da izhaja od krvi, ki se pretaka po kapilarah. Če je Schultz prenesel zajca v hladen prostor, je. oko radi pigmenta postalo črno. Že pred Schultzem je poskusil eksperimentalni biolog Uhlengut precepiti oko salamandrove ličinke z naravnega položaja na hrbet. Oko se je zarastlo in pokazalo se je, da je ostala njegova oblika nespremenjena. Podoben eksperiment se je posrečil tudi Madžaru Koppanyju, ki je izmenjal oči dveh živali. Oba primera sta pokazala, da oko nima svoje specifične barve, marveč da se barva prilagaja vedno okolid, ki mu daje življenje. Eksperiment te vrste so seveda šele začetniški poskusi, vendar nas vodijo k važnim biološkim zaključkom. Njihova vrednost se bo pokazala šele v bodočnosti, kajti po mnogih poskusih bo dospela zdravniška veda vendarle do tega, da bo lahko ozdravila slepoto. Osnoven princip pa bo seveda ta, da bo treba prenašati očesa iste strukture in jih vcepljati na taka mesta, ki bodo novi organ zadostno podprla z novo življensko silo. Kje so meje hitrosti Odkar so se ljudje naučili letanja, se bije dvoboj med avtomobilom in letalom za dosego čim večje hitrosti. Kakor vse kaže, si je znal ta boj avtomobil odločiti v svojo korist. Skrajna praktična letalska hitrost doseza komaj mejo 300 km na uro, angleški kapetan Campbell pa je na svojem vozu s 1.000 konjskimi silami ta rekord že zdavno prekosil. Tako nastane vprašanje, da-li sploh obstoja meja avtomobilske hitrosti in kje po priliki leži. Diagram avtomobilskih hitrostnih rekordov, ki so se v enem letu povzpeli od 150 na več kakor 300 km na uro — narastli so torej v tem kratkem času za več kot 100 odstotkov — kaže, da to vprašanje nikakor ni fantastično, nego docela realno. Tehniki pravijo celo, da za motor sploh ne eksi-stira gornja hitrostna meja. Kar se tiče motorja, je dosegljiva hitrost neomejena. Toda pri tem igrajo vlogo tudi drugi momenti, predvsem cena. Campbellov dirkalni voz s svojimi 1.000 konjskimi silami stane n. pr. horendno vsoto nad 2 milijonov dinarjev. Kajti če naj motor doseže tako fantastično brzino, se ne smejo zanj uporabljati manjvredne in manj odporne kovine. Lahke kovinske zmesi pa so neprimerno dražje. Naraščanje avtomobilske hitrosti raz-vidimo najlaglje, če primerjamo hitrosti, dosežene v prejšnjih letih, z današnjimi. Leta 1903, je zmagal dirkač Gabriel na avtomobilski dirki Pariz—Madrid s povprečno hitrostjo 105 km na uro. Toda dirka je morala biti predčasno prekinjena, ker se je pripetilo preveč nesreč. Že pri tisti razmeroma majhni hitrosti šofer nj več mogel obvladati svojega stroja. v Leta 1911. je dobil nemški dirkač Lautenschlager na avtomobilu znamke »Mercedes« francoski Grand Prix. Dose- ocHm, tvoj dekoltč... nekam prevelik se mi zdi! Ali bi ga ne mogla popraviti?® «0, sevedal* (iBuen Humor») ——< bih, pa je tudi prvo posestvo v fari. Takih snubcev ne bo več blizu. Cez nekaj minut je mati pripeljala Lojzko. Krepka in čedna deklina je bila, da nič takih. Očividno je bila v veliki zadregi, ko so ji dali mesto poleg N podata na, Oglasni ecL ciaUk -Jutra,' JLuiM^ulOj. "PrvJtnunto,^. TzL st. Z492. JLoLl. otjlcurt,, ki/luZijo o paj-rTudovalrL* in. sodjaL na, n/xnuu\A, ob&uurloa,i uroka, b&sada, tfopcu-.—fi/aj-manjši znasak Vin, 5--. Vrus^ajbirta, za- šifro Vin, J-. V sv t irtstojbuLa, jo, vposias h* obtuuun, z toaročUzm,,*,' cfst. oglasim, prvobajo. CeJtovtu, rttcujv polhu, kro, diinui* {juMfotiaJt 11841. —Vi'"' "t- oglasi, brgovskt&a, aLi nJdajruuLga. značaja/'. vsaka btstdas Dui. r-. - ffaš* nastjst, zju*ssk Vi*, tov Vristojbiiia, ta. sifrv DU, Vulkaniziram vse vrste avtogume ter galoie in snežne gumijeve čevlje Popravljam koles* in motorje. P. Skalar. Ljubljana, Rimska cesta li. 11 Pralnica v Mariboru Specijalna svetlolikalnica — M. Rakuša, Slovenska IS ta Ljubljansko kred. banko, se priporoča. 29408 Pošteno osebo pridno, ki m kuhati, Šivati ter opravljati ostala hišna dela, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra. ix>d .Boljša rodbina... ' 80417 Vajenca za krznarsko obrt takoj sprejme Eligij Eber, krmar in izdelovatelj čepic, Ljubljana, Kongresni trg št. 7. 30469 2 slikar, pomočnika dobro izurjena, sprejmem takoj v daljše delo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 30456 Prikolico samo dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek •Jutra. pod značko .Scout. 80013 Inaian s prikolico samo dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek •Jutra. pod Šifro «Scout». 80013 Poltovorni avto 15 ton, Turino Fiat, v dobrem stanju proda Josip Weiss, Karlovac, Banja. 80435 K fnVnVi Samostojno kuharico pridno, pošteno in zdravo? s dobrimi spričevali, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejme manjša družina v Sarajevu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 30231 Lahko službo dobi proti visokim dohodkom trg. naobraien gospod Ponudbe pod šifro »Stalna služba 3000» na oglasni oddelek .Jutra., 80214 Učenko za trgovino s mešanim blagom sprejme Martin Jančigaj, Jesenice St. 117, Gorenjsko. 80124 Brivskega pomočnika mlajšega in dobro izurjenega v bubj in ondulaciji, ■prejme takoj Fran Novak t Celju. 30411 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Naslov T oglasnem oddelku . 30404 Zobotehnika »možnega operativnega dela. sprejmem. Ponudb« na c Jasni oddelek .Jutra, pod •Zmožen.. 30409 Lahko službo dobi proti visokim dohodkom trg. naobraien gospod ronuobe na upravo .Jutra, v Mariboru pod .stalna služba 3000». 30314 Spretno natakarico s 1000 Din kavcije sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 30437 Učenke ia pletiljstvo sprejme Gliha v Z.*. Šiški, Celovška cesta št. 10 — trgovina Remic. 80438 Učenca sprejme v učenje proti dobri plač- Gustav Fuc, klepar, Tržajka cesta štev. 9. 90054 Strojnika vsestransko izvežbanega — sprejmem k lokomobili Lani za parno žago. Nastop takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Les., 30476 Razna zastopstva večjih tvrdk in tovarn sprejme agilna komisijska trgovina in agentura za Južno Srbijo ter Makedonijo. Pripominjamo, d» je tvrdka dobro uvedena po Južni Srbiji in Makedoniji. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek .Jutra, pod šifro .Siri trgovino na jug» 30172 Mlajšo postrežnico sprejmem ia Jutranje ure. Reflektiram samo na tako, ki je služila kot sobarica pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 80410 Potnike zanesljive in poštene zastopnike iu agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro .Zanesljiv 28» na oglasni oddelek .Jutra., 80460 Inozemska tvrdka išče provizijskega zastopnika ia posebno vrsto muzi-kalij. Inteligentni naj pošljejo ponudbe pod .Zajamečni visoki dohodki, na podružnico .Jutra, v Mariboru. 80488 PotovaL zastopnika serijoznega, za Ljubljano, zmožnega nemščine in slovenščine, sprejmem. V po-štev pridejo samo inteligentni in delavni gospodje. Ponudbe na upravo .Jutra, v Maribora r nemščini x označbo referenc pod šifro .Stalno mesto.. 80485 Zastopstva predmetov, ki bi Jih razpe-čaval pri privatnih 6trankah in posestnikih, sprejmem. Potoval bi po Srbiji, Banatu ln Bački. — Cenjene ponudbe na upravo .Jutra, v Mariboru pod «Potnik». 30483 Postrežnica zanesljiva, bi šla pospravljat pasarniške prostore ob vsakem času. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra». 80463 Pletilja želi službo kot začetnica. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 30403 fe( Deklica idna in poštena, stara 19 ,et, ki zna dobro šivati, si želi službe v kuhinjo — da pomaga in se uči kuhati Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod .Poštena 19». 30118 Drva hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki eenl dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 86 Deklica dna in poštena, stara 17 et, želi službo za vse, k majhni družini. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Pridna 17». 80413 pri. let, Mesarski pomočnik z večletno prakso, dobro izurjen v sekanju mesa, želi stalne službe pri boljšem podjetju. Nastopi s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku .Jutra., 30489 Blagajničarka s sedeletno prakso, vešča vseh pisarniških del, nemščine in slovenščine, per-fektna strojepiska, pripravna in samostojna v streže-nju strank, želi službo za takoj aU pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Kjerkoli., 30449 Blagajničarka s prakso, želi primerne službe. Ponudbe pod šifro .Vestna 62. na oglasni oddelek .Jutra.. Postrežnica varčna in poštena, ki zna kuhati, želi službe za čez dan. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 30450 Nemščina in francoščina Dama z državnim izpitom za nemščino in francoščino poučuje po najuspešnejši metodi in zmerni ceni Naslov pove oglasni oddelek .Jutra., 29916 Reven dijak nudi instrukcije v srbohrv., nemščini, francoščini, latinščini, madžarščini, italijanščini, zgodovini, zemljepisju in matematiki. Ceaa do 10 Din na uro. Najraje bi in-struiral za hrano aU event. tudi za stanovanje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod .Reven 7292.. 80424 Akademik matematik, poučuje vse srednješolske predmete. — Poučuje tudi za stanovanje ali hrano. Naslov v oglas, oddelku .Jutra., 30432 Real. gimnazijec bi uspešno InStruiral nižje-šolca. — Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Sedmošolec. 30447 Konverzacija italijanska, francoska in nemška. Sprejmem tudi začetnike v skupinah ali posameznike. Naslov v oglas, oddelku .Jutra.. 30443 Premog, drva, koks in oglje nudi družba .Ilirija., Dunajska cesta 46 (poleg Iv. Zakotnika). Telefon 2820. — Elektro-Luks popolnoma novo, radi od-potovanja poceni proda Zorčič, Reber 11. 80367 Pohištvo prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., Dobre tračnice 7 kg okoli 450 metrov proda ceno tovarna lesnih izdelkov Jurklošter pri Laškem Cilne pri Pira dd Zagreb, Račkoga 7d. 30358 Špecerijske štelaže naprodaj v Celju. Pojasnila daje Peter Setma, Sevnica ob Savi. 29817 Za kuhanje kave stroj .Ezpress. zelo ugod- prodam. Naslov v oglas, oddelku .Jutra., 80258 Hrastovih sodov la novih, več tisoč litrov, različne mere, prodam — Vsa pojasnila je dobiti pod šifro .Sod. v oglasnem od-delku »Jutra.. 30087 Železen štedilnik dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., Otroški voziček lep, ponikljan, prodam 800 Dn. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro «Cano». Moška suknja dobro ohranjena, naprodaj za 250 Din. Naslov v ogl. oddelku .Jutra., Pohištvo obstoječe ii spalnice, jedilnice in kuhinje, prodam po ugodni ceni radi selitve. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 30440 Absolvent kmetijske šole, 27 let star, ki se dobro razume v vodstvu kmetije, želi primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 30429 Spretna šivilja za perilo, želi službe pri dobro idočem podjetju. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek; .Jutra, pod šifro .ZuMdjin 16». 808» Krompirja več vagonov belesra gorenjskega po 107 Din fran-ko va^on Kranj, proda Miha Draksler, Labore — Kranj 30821 Krompir razpošilja na vagone Peter Betica. Sevnica ob Savi <061« Zimska suknja in dobro ohranjena obleka naprodaj na Miklošičevi c. št. 6/m, levo. 30433 Lep, stoječ oreh in dobro ohranjene lesene stopnjice ugodno prodam v Vegovi ulici št. 6/1. 80887 Licitacija tiskarne Dne 5. oktobra 1927 ob 9. uri so vrši v Murski Soboti sodna dražba kompletne tiskarne .Panonije., Interesente opozarjamo s prifitav-kom. da jim je za vse informacije na razpolago Posojilnica v Gornji RacVoni 30407 Salonsko garnituro iz finerra baržuna, 4 stoloi, 2_ fotelja in 1 zofa po najnižji ceni naprodaj. Oprava je v najboljšem stanju. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra., 30070 Pisalno mizo s stenskim registrom, pripravno za pisarno ali sobo, ceno prodam. — Naslov v oglas, oddelku .Jutra., HMH Velik filodendrum lep, prodam. Naslov v ojL oddelku , Kodeljevo po 86 Din, ob Dunajski cesti 600—1000 m» po 20, 2S—30 Din; PARCELO 890 m' pri klavnici, 80.000 Din; STAVBISCA v raznih velikostih in cenah, v vseh delih mesta. 80445 Stanovanje 1 velike sobe. event. 2 sob in pritiklin želi uradniška stranka (2 osebi) za 1. november. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod šifro .stanovanje.. 30421 Opremljeno stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. novembrom v novi hiši. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 30423 Stanovanje v Mariboru brezplačno nudim onemu, ki mi posodi 10.000 Din v gotovini proti vknjižbi na posestvo. Naslov v ogla«, oddelku «Jutra». 80484 Trgovino dobro idočo na periferiji LJubljane oddam takoj najem. Za prevzem blaga potrebno 20.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek «JutT»» pod značko .Trgovin« 20.000.. 30431 Parno žago v gozdnem obaju, tik kolodvora, v bogati lesni okolici oddam radi družinskih razmer T najem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra. 30480 Gostilno v Mariboru nasproti glavnega kolodvora oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 80482 •T . ^L- Opremljeno sobo s posebnim vhodom is električno razsvetljavo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2 visokošolki ozir. visokošolca sprejmem na stanovanje in hrano I vso oskrbo Naslov v ogi. oddelku .Jutra., 80346 Gospode sprejmem na dobro hrano na GaUusovem nabrežju št. 7/n (Sv. Jakoba nabrežje). 80436 ..Posest" Realitetna pisarna družba c o a Ljubljana Miklošičeva cesta 4 sprejema prijave In poara-duje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalca breiplačno. Nudi prevsemnikom veliko izbiro stanovanj, sob. trgovskih in obrtnih lokalov po oizfeib pristojbinah Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — Jut brez —" ----1M 2 visokošolca sprejme na stanovanje Florjančič, Trnovska ulica 15/29. 80818 2 akademika sprejmem na stanovanje v bližini univerze. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 30259 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek .Jutra., 30240 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo, v bližini Evrope oddam boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra., 30349 Lepo sobo v visokem pritličju v novi hlil, s posebnim vhodom ln elektriko oddam boljšima zakoncema. Naslov v ogl. oddelku .Jutra., 90405 Prazno sobo veliko in zračno, s posebnim vhodom želita mirna zakonca. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutri, pod šifro •Velika.. 30420 Opremljeno sobo s posebnim vhodom želi miren gospod s 15. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra, pod .Soliden 430». 30430 Inteligenten profesiouist tihega znaiaja, Išče zračno sobo. event. prazno, pri dobrih in sočutnih ljudeh s 15. oktobrom ali 1. nov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.. 30425 Sobo • posebnim vhodom, brez postrežbe želi gospodična. Lončena ne? potroj. Ponudbe pod .Soba 10» na oglas, eddalek Juti*.. 80444 Dijaka sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku .Jutra., 30446 Sobo z elektr. razsvetljavo od-dam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 30419 2 osebi sprejmem na stanovanje — event. z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 30428 Zračno sobo za 2 osebi, z električno razsvetljavo oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 30442 Gospoda sprejmem poleg pošte v lepo sobo z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra., 80422 Dve sobi s kuhinjo želim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Vodovod in elektrika 80189 Sobo po možnosti z vso oskrbo Seli gospod s 15. oktobrom v Poljanskem predmestju. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod šifro •Pošten obrtnik.. 30426 2 sostanovalki boljši gospodični sprejmem takoj aJi pozneje. Naslov v Oglasnem oddelku . 30415 Sobo z zajtrkom, event. z vso oskrbo želi akademik. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra, pod značko .Blizu univerze., 80465 Opremljeno sobo po možnosti s 3 posteljami, event. prazno oddam začasno takoj. Sprejmem deloii-rano rodbino. Naslov pove Oglasni oddelek «Jutra». 80185 Gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. 30401 Sobo s posebnim vhodom oddam mirni gospodični. Naslov v oglafr jm oddelku .Jutra. 80479 Dijaka ali dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 30474 Na stanovanje in hrano bi dal sina Iz VI. razreda ljubljanske realke k obitelji zdravnika ali profesorja, preko zime. Pogoje Kosim poslati polkovniku »roku v Kamnik. 80458 Lepo, solnčno sobo parketi, elektr. razsvet. ljavo in posebnim vhodom oddam za 450 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. 30468 Sobo strogo separirano, v centru mesta, za 14 dni v vsakem mesecu želi miren gospod. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod «Potujem» Dijakinjo ali gdč. sprejmem v bližini opere s 15. oktobrom kot sostanovalko v separirano sobico z« 800 Din mesečno. Elektrika, kurjava ter zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. 80471 1 - 2 monterja samostojna sprejmemo za kanalizacijo in vodovod event. ttažno gradnjo v Beogradu. Ponudbe na Edo Žužeka, Beograd, Pančičeva u!. 4. 10565 a Krasno sobo oddam 1 ali 2 gospodičnama na Aleksandrovi cesti. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. 30456 Lepo sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 30008 Visokošolka ižče za takoj s o b o z vso oskrbo pri fini družini. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Viaokošolka., 30481 Sobo s predsobo oddam dvema gospodoma z vso oskrbo in sprejmem postrežnico ki dobi sobico za stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 30470 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj aU s 15. oktobrom mirnemu in solidnemu gospodu. Ena soba pripravna za pisarno. Prednost imajo gospodje trgovskega stanu. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 30476 Gospod zrele moške dobe, akade-mične naobrazbe, idealen, toda nesrečen in razočaran, želi iskrenega prijateljstva z gmotno neodvisno, inteligentno, resno, a duševno razdvojeno slovensko damo srednje in čedne postave, v starosti do 36 let. Dopise z življenjepisom na oglasni oddelek .Jutra, pod značko .Harmonija P. P,. 30418 Katera gospodična ali vdova brez otrok, najraje iz dežele, bi posodila državnemu uradniku (vdovcu) 6000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod značko .Nujno rabim.. 30454 ti' i Pianino ali klavir (Stutzfldgel) rabljen, a dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na .Športni klub«, Laško. 80333 Citre in zvezek Kari F. Enslein Zitterschule po ugodni ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku .Jutra., 80400 Planino kakor nov, mahagoni, prodam ta 9500 Din. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra.. 30469 Šivati Kanarčki dobri pevci vrvivci naprodaj po izredno nizki ceni na Rimski cesti 7, vrata 3. 30340-a Nemški ovčar čistokrvna psica nekoliko dresirana ter dobra čuvari-ca, 9 mesecev stara, poceni naprodaj v Jenkovi ulici št. 18, pritličje. 30461 Selce 179 Prispelo, dvignite. 80406 2. september Pridi v sobto. — Hvala za pismo. P. T. E. 80468 Zamenjan paket Oseba, ki je zamenjala med Zidanim mostom in Ljubljano ob 10. uri zvečer paket, je poznana, in se po-zivlje, da istega vrne. sicer prijavim policiji. Njen paket se nahaja pri meni. A. Falatov, Ljubljana — Hranllnična 11. 30441 Več dijakov »prejme na stanovanje in hrano Herman, Pod Trančo št. 2/II. 30458 Na Dunaju oddam visokošolcu lepo solnčno sobo > izvrstno hrano pri fini rodbini. Telefon, klavir in event. francoska konverzacija. Natančnejše informacije v oglas, oddel-ku Watn», zvrstno se zabavam ko čitam Renč La Bruyčre Hektarjev meč ^BaBHgBBBBBBaUB^ (Roman ,Jutra" a sijajni velezanimivi zgodovinski roman iz časov francoske revolucije in Napoleona Bonaparta Tako mične ljubavne zgodbe Tako žive slike nadutih arlstokratov, Častihlepnih meščanov, revolucionarjev in vojnikov te velike dobe še nisem ime! v rokah! Kupite to knjigo takoj! V upravi ^Jutra" Ljubljana, Prešernova ulica Bi oš zvod samo 18 Oin Vezan izvod samo 28 Oin J. O. Curwood: 76 preganjana žena Roman. Bila sta seženj vsaksebi. Obraz Mortimerja Fitz Hugha je bil bied. obenem pa je igral na njem nasmeh. Desnica mu je brezskrbno pjjiva!a v žepu lovskega suknjiča, črta njegovih ust je izražala prezir in izziv; blesk njegovih oči je pomenil smrt, kakor hitro bi bil Ouade poizkusil ganiti. Quade je nalikoval veliki rdeči zveri, pripravljajoči se na skok. Oči kakor da so mu lezle iz jam; njegove šapaste roke so se stiskale v pesti; ramena so se mu upogibala naprej in žilatl obraz mu je ves gorel od strasti. Ko je Aldous videl ta drarr.atski prizor, je naglo spustil oči po okolici. Dvojica, ki so jo bili posiuii v hrib, se ni bila vrnila. Ouade in Mortimer Fitz Hugh sta b.'a sama. Fitz Hugh se je oglasil. Govoril je mirno, skoro posmehljivo; toda glas mu je drhtel in Aldous je slutil, kaj pomeni roka v žepu njegovega lovskega suknjiča. »Razburjeni ste, Billy,« je dejal. »Nisem lažnik. kakor ste mi rescli v svoji veliki nevljudnosti. Ni res, da bi vas hotel ukaniti in bi se bil sam zaljubil v lady, kakor si menda domišljate. Res pa je, da je moja. s telesom in dušo. Ako meni ne verjamete, vprašajte njo — naj vam sama pove!« Tako govoreč je za majhen drobec sekunde uprl svoje porogljive oči v Jano. Ta pogled je bil usoden zanj. Preden se je utegnil osvestiti, je bil Ouade na njem. Roka je šinila iz žepa, počil je zamolkel strel, toda svinčenka .ie zletela mimo. V vsem svojem življenju še ni bil Aldous slišal glasu, podobnega tuljenju, ki je nato bruhnilo iz Ouadovega grla. Videl je. kako se je pokazala roka Mortimera Fitz Hugha s pištolo in kako je orožje tik za tem zletelo iz nje. Kam je palo, ni videl. Stiskal je nož in čakal. Srce mu je razbijalo v dušečih eksplozijah. Prežal je na nekaj, kar se je moralo kmalu zgoditi: na to, da Fitz Hugh omahne pod ogromno gmoto Ouadovega telesa. Na mestu tega pa se je vzdignila nad njima majhna železna pest in Ouadova glava se je obrnila kakor odlomljena od vratu. Fitz Hugh je skočil korak nazaj in se je pri tem spotaknil ob vogal tovornega sedla. Opotekel se je in toliko da ni pal; preden je utegnil pomisliti, je bil Ouade spet na njem. To pot je imela rdeča zver nekaj v roki. Oba namah sta pala — in Mortimer Fitz Hugh je z ječečnn vzkrikom omahnil nazaj, majal se trenutek ali dva in telebiril na zemljo. Ouade se je obrnil. Nož v njegovi roki je bil krvav. Blaznost, strast in radost peklenskega zmagoslavja so se zrcalile na njegovem obrazu, ko je zrl na svoj brezzaščitni plen. Ko se je Aldous skrčil, se je z ramenom dotaknil enega izmed sedel. Zdrknilo je s kupa, ena izmed košar je zaropotala za njim in Ouade ga je opazil. Nadaljnje skrivanje je Mo zdaj nezmiselno in ko je Ouade za trenutek obstal kakor vkopan, je Aldous planil naprej, v sredo prostora, ki ga je ločil od Jane. Cul je brezumni krik, ki je planil iz njenih ust, toda ni se ozrl. S sklonjeno glavo, iztezaje v desnici dolgi nož za odiranje divjačine, se je zagnal na Ouada. John Aldous je bil uverjen, da je v teh poslednjih trenutkih med njim in med Ouadom vsaka beseda nezmiselna. Quade se je bil sklonil naprej in je oprl krvavo orožje ob bok. Strah gr. je bilo pogledati. Gmota njegovega tršatega telesa, njegov zaripli obraz in volovski tilnik, oči, ki so mu lezle izpod mesnatih vek, in okrvavljeno rezilo v brezoblični kepi njegove roke — vse to ga je delalo, ko je tako stal in čakal, podobnega nestvoru, kakršne so vpodab-lja.li v žlebnikih gotskih katedral, nikakor pa ne bitju iz mesa in krvi. Tudi Aldousa je bilo groza videti in prav to je bilo vzrok, da je Jana tako žalostno zakričala. Obraz mu je bil posinjel od udarcev ob pečine in pokrit s sesedeno krvjo; njegove oči so bile priprte in ostanki njegove košulje vsi mokri od krvi, ki mu je še vedno curljala iz globokih ran na lakteh in ramenih. In vendar je bil on tisti, ki je napadal, med tem ko je Ouade stal in čakal. Aldous je imel prav malo pojma o rabi noža; oziral se je tudi na silno slabost, ki jo je čutil v rokah in v vsem telesu, posledico svoje borbe z brzicami v soteski. Pač pa se je prejšnje čase veliko boril z Indijanci na severu, ki so se klali čisto tako kakor njihovi poludivji vprežni psi, in je zdaj posnemal njihov način. Počasi in oprezno je jel krožiti okoli Ouada, tako da je postal Quade središče; plazeč se okrog nasprotnika, se mu je bližal čedalje bolj, toda ne od spredaj. Pomikal se je navznoter, držeč roko z nožem na vnanji strani. Njegova pošastna hladnokrvnost in srepi pogled njegovih oči sta zmedla Quada, tako da se je nenadoma odmaknil. Vselej, kadar je Indijanec tako odskočil, se je vrgel njegov nasprotnik nanj; misleč na to, je navalil tudi Aldous z vso močjo. Noža sta škrtila v zraku, ko sta udarila drug ob drugega. Ko je zadel ročaj ob ročaj, se je vrgel Aldous z vso silo na Ouada, zavihtil se v stran in v besnem izpadu usekal s konico svojega noža proti Ouadovi rami Ostro rezilo bi bilo prebodlo meso in kite od hrbta do prs, toda nož, ki ga je imel Aldous, je jedva predrl nasprotnikovo obleko. Vzlic temu pa še ni povsem spoznal strašne premoči, ki mu je stala nasproti. Z zapognjeno konico svojega noža ni mogel več bosti. Vse njegovo upanje je bilo v tem, da ga ureže. Preden se je Ouade osvestil, je Aldous zamahnil z roko. Slepo naključje je dalo, da je ostrina njegovega noža dosegla sovražnikovo zabuhlo lice. Kri je mahoma briznila iz rane in Ouade se je s strašnim krikom opotekel nazaj proti kupu sedel in košar. Preden se je utegnil Aldous okoristiti s tem uspehom, je vrgel nasprotnikov nož od sebe in je pobral štiri črevlje dolg šotorni kol. Trenutek je okleval, kakor da ga moti kri, ki mu je v vroči struii curljala po tolstem vratu. Nato je divje zatulil in se ie vrgel na Aldousa. Zdaj ni bilo več časa, da bi se bil branil z nožem. Ko je ta plaz surove moči zahrumel proti njemu, se je Aldous pripravil na udar. Svojo slabost je zdaj že vpošteval. Tistih deset minut, ki jih je prebil med skalami v prepadu, ga je bilo tolikanj polomilo in zbilo, da je čutil, kako ga spet zapuščajo moči. 2e po prvem spopadu s Ouadom je težko sopel, toda njegovi možgani so mu še delovali. Vedel je. da Quade ni več misleče bitje. Bil je slep od zverske strasti in njegova edina misel je bila ta, da bi pobil sopernika s silo kola, ki ga je držal v okornih rokah. Aldous je čakal. Cul je Janin obupni vzkrik, ko je bil Ouade že skoro pri njem — niti pet črev-ljev ju ni več ločilo. Kol je že padal, ko se je Aldous vrgel naprej, naravnost h Ouadovim nogam. Quade je udaril v zrak, on pa je z vso silo objel njegova kolena. Od strašnega zaleta je Quade telebnil po tleh. Kol se mu je zlomil v rokah, ko je treščil ob zemljo. Za trenutek ga je minila zavest in v tem ga ie Aldous pograbil za grlo. Pol življenja bi bil dal za nož. Toda izgubil ga je bil, ko je prijel Ouada za noge. Zdaj ga je moral zadaviti: z vso močjo je stiskal nasprotnika za tolsto, zariplo grlo. Tudi Quadove roke so iskale njegovega grla. Našle so ga. Daveč drug drugega sta se valjala po tleh, oba že komaj dihaje, oba oblita s krvjo, med tem ko se je Jana zaman trudila, da bi se izmotalaiz svojih vezi, ter brezumno klicala na pomaganje. Aldous je čutil da se vendarle bliža njegov konec. Nikake moči že ni imel v pesteh, v prstih ga je lomilo kakor čuden krč in svet okoli njega je temnel tem bolj, čim delj ga je sovražnik tiščal za grlo. Njegov prijem je ponehaval. Roke so mu omahnile. Poslednje, kar je čutil, je bilo to, da leži Quade na njem in da umira. 3ostane ritka — če hoče Uspeli riden ie v pat dneh. — To dosežete « uporabo angleškega ra-lioaktivnega preparata cSANOS* čudo, ki daje moderno ravno linijo! Uspeh tajamčen, sicer povrnemo denar. Cena cavojčku franko 85 Din Uporaba tunanja, navo-iilo priloženo. Naročila oa naslov: «Sanitaria». Crikvenica — Primorje D. M. C. največje skladišče Avram Ksion, Sanjevo Hresiolonasljed Petra broj 26. ■■■■■■■■■I Stare kovine baker, med, svinec cink iverje od iredi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifonske glave, črke Kupuje vsako Količ no in plača rajDolje ,Calin« k. d., Zagreb, Mandaličina 1. Kopališko restavracijo u Daruuoru damo v zakup s 1. novembrom 1927. Reflektanti morajo biti strokovno naobraženi in imeti dokaze, da so vodili že slična podjetja. Vsa natančna pojasnila pri Ravnateljstvu kopališča v Daruvaru. 10574 a ze.eno francosko žganie z brinievim ekstraktom je najboljše sredstvo proti ievmatizmu glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drogerlji in trgovini. Glavna zaloga; Vitomir Dolinšek Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper" engros cene. Celje, Gosposka ulica št. 26 DALIN, najboljše oglje za likanje, prodaja Jos. Šerec v Mariboru. Samoprodaja za S. H. S. LESNA INDUSTRIJA t Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem na svon parni žagi v Škofljici pričel zopet obratovati s polnim obratom Ker sem obrat mnogo razširil in ojačil se javnosti najtopleje priporočam. posebno graditeljem in trgovcem z lesom. Ladijska i» cblana tla ter vsake vrste lesa vedno v zalogi. Kupujem vsake množino vseh vrst hlodov ter gozdnih parcel. Prevzamem vsako količino vsakovrstnega lesa v razžaganje po najnižji ceni. Obenem se vljudno priporočam za izvršitev vsakovrstnih lesarskih del kot: industrijske stavbe, vile, mostove i. 1 d. Zagotavljam zmerne cene in točno postrežbo. FRAN MARTINEC, 105303 mestni tesarski mojster Ljubljana, Prule št 8 lesna industrija in parna žaga Škofljica pri Ljubljani. Firma L Ž. Konjovič iz Beograda naznanja tem potom vsem svojim spoštovanim odjemalcem, da je dne 30. 9. in 2. 10. objavljen v .Jutru" v Ljubljani oglas pod njenim imenom, ki je uvrščen brez njenega znanja. — Dotični oglas ne odgovarja resnici, ker srečke za IV. razred so že vsem doposlane, ki so med tem nakazali in so v posesti igračev. JUNIPER" DRAGO VONČINA učitelj MAJDA FRANK učiteljica poročena Ljubljana, 3. oktobra 1927 Idrija Ljubljana Zimsko perilo copate, raznovrstne obleke itd fcuDite najbolje pri JAKOB LAH, Maribor, samo Glavni trg 2. 9832 'z Pozor vsi preprodajalci srečk! Siguren velik zaslužek nudimo Vam s prodajo državnih papirjev od vrednosti na odplačila. ZASLUŽEK ZAGOTOVLJEN. Interesenti naj se pismeno javijo na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d. Beograd Terazije 25 pod šifro »VELIKA ZARADA". Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega srčno ljubljenega brata in strica, gospoda Msiifl (Šonflorlo) Rovraičo, bivšega solastnika tvrdke Kovaeevič £ Tršan čutimo se dolžne zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam izrazili v težkih urah svoje tople sim-o patije. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, nadalje vsem sostano valcem za nudeno prvo pomoč, g. zdravniku dr. Minaru, pevskemu društvu „Merkur" za ginljive žalostinke ter vsem prijateljem in znancem za številno spremstvo na njega zadnji poti. Ljubljana, dne 4. oktobra 1927 Žalujoča ses'ra in nečak. Tugojočim srcem naznanjamo, da je naš ljubljenec, naš zlati Bojanček odšel dne 3. X. med nebeške krilatce. Globoko potrta rodbina PrepelniiCR Svetovnoznane LUTZOVE PEČI iz Bludenz-a in emajltablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 inž. MATE GUZELJ, LJUBLJANA • ŠIŠKA, Jernejev* cesta 5 (tik stare cerkve). — Naročila se že zdaj sprejemajo. 204 laiHiniBBiiiiii M >1 d Najboljši motocikii 3 svetovni rekordi Najnovejši tipovi od 206, 250 in 5' 0 ccm kakor tudi vse rezervne dele vedno na sklad<šču. Gen. zastopstvo za SHS: OPSTI TRG - INO. KONTOAR BEOGRAD. Kralja Petra ul. 70 Zahtevajte prospekte .Moto ^20" Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je preminul dol« goletni član, gospod brivski mojster Pogreb dragega tovariša se bo vršil v ponedeljek dne 3. oktobra ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana, Rebro 7, na pokopali« šče k Sv. Križu. Brivska zadruga. Mestni ooerebnl ta,oo V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest da je naša dobra soproga, zlata mamica oz. stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Berta Počivavnik soproga bivšega gostiHrčaria in mes mojstra danes 3. oktobra 11. po dolgem in mukepolnem trpljenju, pre-vldena s tolažili sv. vere, mirno v Gospedu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 5. t m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Prisojna ulica št 3 na pokopališče k Sv. Križu. Liubljana, dne 3. oktobra 1927. Žalujoče rodbine i % Počivavnik, Fablanl, Vohins. y, globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric in stari oče, gospod Oton Fettich-Frankheim frizerski mojster v nedeljo dne 2. L m. ob 1. uri ponoči po dolgi težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul v 66. letu svojega življenja. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 3. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti V Rebri št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1927. Marija, soproga; dr. Oton, advokat, Viktor, inženjer, sinova; Mlcl, Frici, Lina, Erna, Heda por. Matul, hč^re; Karolina vdov. Lupsha, sestra in vsi ostali sorodniki. Urejajo