Glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo
♦ Prvi strokovni list za hmeljarstvo *
Glasilo Hmeljarske zadruge r.z.zo.z. vžalcu
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'-, za inozemstvo Din 50-; posamezna številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 196
Leto Vlil
Celje, dne 10. septembra 1937
Štev. 18a
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Z nakupovanjem letošnjega pridelka se polagoma nadaljuje in se računa, da je piodano doslej iz prve roke že nad 25 % blaga, četudi posebne živahnosti v kupčiji letos še ni bilo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za prvovrstno blago plačuje 23—24 din, za res izbrano lepo, semtertje izjemoma z napitnino tudi do 25 din, za dobro srednje 22—23 din, za srednje 20—22 din, za slabo srednje 17—20 din in za slabše do 17 din za kg. Tendenca je sicer mirna, vendar stalna. Kupuje se predvsem za angleški, ameriški in belgijski račun. Več zanimanja in povpraševanja je stalno predvsem za srednje in cenejše blago, za boljše in najboljše pa le od časa do časa bolj oživi.
Vojvodina: Peronospora je prav zadnji čas prešla v kobule in skoro popolnoma uničila vso letino. Večina nasadov bo ostala neobrana, ker je blago tako slabo, da se obiranje ne bi izplačalo. Računa se, da bo letošnji pridelek znašal le kakih 3000 do največ 4000 stolov, dočim je lanski 16.000 stotov. Pa tudi najboljše obrano blago predstavlja v barvi in rasli večinoma le manj vreden produkt.
Češkoslovaška: Z vnovčevanjem letošnjega pridelka se polagoma nadaljuje v glavnem po nespremenjenih cenah. Tendenca je večinoma mirna, vendar precej stanovitna. V žaleškem okolišu se plačuje za prvovrstno blago 18—20 Kč, to je 27 do 30 din, za res ¡zbrano lepo izjemoma tudi do 21 Kč, to je do 32 din, za dobro srednje 16—18 Kč, to je 24—27 din, za srednje 14—16 Kč, to je 21—24 din in za slabše do 14 Kč, to je do 21 din za kg. Več zanimanja in povpraševanja je predvsem za dobro srednje in cenejše blago. Prodanih iz prve roke je doslej že nad 30 % letošnjega pridelka. V Ušfeku
in Roudnici je bila kupčija precej živahna, zadnji eas pa je zopet boij mirna. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za boljše ler res izbrano najboljše blago plačuje 13—15 Kč, to je 19—22 din, za prvovrstno ter dobro srednje in srednje 11 do 13 Kč, to je 17—19 din, in za slabše do 10 Kč, to je 16 din za kg. Več zanimanja in povpraševanja je predvsem za cenejše blago. Prodanih je doslej že okoli 60 % letošnjega pridelka.
Nemčija: Ker je obiranje že dovolj napredovalo, je vnovčevanje letošnjega pridelka že v polnem teku in razmeroma tudi precej živahno. V okviru dopustnih najnižjih in najvišjih cen se po odbitku 20 % — toliko znaša namreč letos prispevek za pospeševanje izvoza — plačuje iz prve roke za letošnji Hallertau 3,20—3,76 RM, lo je 41 do 49 din, Tellnang 3,36—3,92 RM, lo je 43—50 din, Hersbruck, Rheinpfalz in Württemberg 2,72 do 3,28 RM, lo je 35—42 din, Baden 2,82—3,68 RM, lo je 36—48 din, in Spali 3,52—4,52 RM, to je 45 do 58 din za kg. Tendenca je zlasti za boljše in najboljše blago čvrsta in ponekod tudi prav živahna.
Francija: Obiranje hmelja je v polnem teku in tudi kupčija polagoma pričenja ter se začetne cene gibajo okoli 12—14 ffr, lo je 19—23 din za kg. Vlada je sklenila izdati uredbo o prisilni uporabi
Vzorčni sejem
Hmeljarske zadruge v Žalcu nudi najboljšo priliko vsakemu hmeljarju, da po čim boljši ceni vnovči svoj pridelek, pa tudi kupcu, da čim enostavneje, hitreje in ceneje nakupi vsako potrebno količino blaga.
domačega hmelja, vendar tozadevne podrobnosti še niso znane; vsekakor pa cene menda ne bodo uradno določene.
Poljska: Obiranje hmelja se nagiba h koncu in po sedanji cenitvi sodeč bo znašal celokupni pridelek komaj 14.000 stotov, dočim je lani 28.000 stotov; letos bo torej, hmelja za polovico, to je 14.000 stotov manj. Tudi na Poljskem je namreč prav zadnji čas pajek, uš in peronospora povzročila silno škodo ter pridelek tudi v kakovosti, tako v barvi kakor tudi rasti, predstavlja večinoma le slabše blago.
Belgija: H koncu avgusta je pričelo obiranje hmelja, ki pa še ni končano. — Na tržišču pri mirni tendenci notira letošnji pridelek v predprodaji Po-peringhe 9.50 bfrs, to ie 14 din za kg.
Anglija: Obiranje hmelja je sedaj v polnem teku in pridelek je glede kakovosti prav dober, kar pa se množine tiče, so hmeljarji zelo razočarani, ker se nabere dokaj bolj pičlo kakor navadno.
Amerika: Nobenih zanesljivih novejših poročil ni. — ČSR se pogaja z USA o posebni trgovski pogodbi, po kateri bi USA znižala razne uvozne carine, med drugim tudi za hmelj, ki plača sedaj 0,24 dol. za lb, to je 0,53 dol. oziroma 23 din za kg. Za koliko naj bi USA sedanjo uvozno carino na hmelj znižala, še ni znano.
Splošno: Tendenca na vseh tržiščih je precej mirna in je več povpraševanja predvsem za cenejše blago. Zaradi prekomerne popustljivosti hmeljarjev so cene razmeroma nizke. Položaj se splošno smatra kot zdrav, ker bo pridelek žlahtnega hmelja izpadel še dosti bolj pičlo, kakor se je prvotno računalo.
*
X. uradno poročilo Banovinske hmeljske komisije Dravske banovine z dne 10.1. m.: S precej živahnim nakupovanjem hmelja se ves teden nadaljuje in splošno se računa, da je do danes prodano iz prve roke že nad 25 % letošnjega pridelka. Več povpraševanja je v glavnem za cenejše dobro srednje in srednje 'blago 'ter se plačuje sedaj po kakovosti in izvoru pridelka za prvovrstno blago 22—24 din, za dobro srednje 19 do 22 din in za drugo raznovrstno srednje blago do 18 din za kg. Hmeljarji so v splošnem precej popustljivi in pride zato dnevno do večjih zaključkov.
Zateč, 10. septembra 1937.
V žaleškem okolišu je zopet več zanimanja in povpraševanja ter se kupuje po nespremenjenih cenah 14—21 Kč, to je 21-32 din za kg. Tudi v Ušteku in Roudniei je zopet nekaj več povpraševanja za dobro srednje in cenejše blago po 11 do 13,50 Kč, to je 17-20 din za kg. Tendenca je mirna.
Počasi in previdno prodajajte ter ne ubijajte cene s prekomerno ponudbo!
Zahtevajte dosledno najvišje dnevne cene, ki jih na ta način najbolje okrepite!
Pazite, komu prodate ter dobavite vedno to in tako, kar in kakor ste prodali!
Hmeljarji I
Hranilnica Dravske banovine
podružnica v Celju
prej Južnoštajerska hranilnica
ustanovljena 1889
kot prvi slovenski hipotekarni zavod izvršuje II Pomnite! Za vse obveznosti zavoda jamči vse v denarno stroko spadajoče posle. Hra-	poleg rezerv še Dravska banovina z vsem
nilne vloge je vedno kulantno plačevala.	|| premoženjem in davčno močjo.