teto, VI, St 243. Pollnlns ptafana v gotovini. V v pa ak 27. oktsbra 1922, P©sam, It, 1 Din. HCPKEJ Oiasllo SctiaiistjCne stranke Juaosža »I!e. Zapravljanje denarja v Evropi. George W. Hinman. ki dnevno piše c|anke o finančnih in ekonomskih, vprašanjih v »Ch:cago Herald-Examinerju«. je *e dni naDisal sledeči članek, ki z najbolj zarko luč’0 osvetljuje gnilo kapitalistično Gospodarstvo: Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. »Ameriški denar gre no svetu v jn-estici;e v veliki množini. Samo za lužno ^nieriko §o zdai v teku pogajanja za po-s jpt;la v žnesku 300 milijonov do'ari e v. stočasno Da dežele kot je Nemčija. Av-tnia. Grška^in celo Jugoslavia narav-**9®t zah.teva^o naš denar. Pravijo nam, a Nemčiia in vsa srednja Evropa lahko f?^*ne. ako ne dobi posojil od naših banjev ; svariio nas da bo Amerika pla-j^a težko kazen v izgubljeni trgovini in "a drusrih posledicah, ako ameriški kapi-, ‘vne bo pomagal na noge bankrotiranim rzavam za Reno. prti '^D.e^' adresirani na Ameriko, so pod-j s slikami velike bede v od vojne raz-^ariem kontinentu Evrope. Koliko je ySn:ce na tem? Ali so slike resnične? zadnij številki revije »Fortnightlv Re-q imamo odgovor na naša vprašanja. Ogovor je precei zanesljiv. Pisec naglasa, da denar, katerega bi ?0rala Evropa porabiti za popravo vojne s|fc>de in upostavl:enie gospodarstva, za-^ravliajo zmagovalci na naravnost škandalozen način. Vsota zapravljenega de-I,ar.ia že znaša eno miliardo in 40 mihjo-«ov dolariev; ta vsota raste strahovito fr*tro. Denar mečejo tako rao-dno kakor ^a prejemajo od Nemčije, oziroma kakor LISTEK. ROJEC: dragii^ske doklade. . Sedanja izvanredna draginja ima svoj !2yor v voini. ki so jo povzročile vojskujoče se države. Ker je med vojno začelo Zmanjkovati zaradi znanih vzrokov Vseh življenskih potreščin, so nastale naivne posledico da so se te potrebščine Ucji pomanjkanju primerno dražile. Po 'jo.mi so vzroki draženja mnogih omenje-/jh Potrebščin odpadli in njih cene bi se korale znižati. V naši državi bi se mora-Posebno živila, ki so potrebna doma-Cemu prebivalstvu, izdatno poceniti, ker s° jih tu pridela v taki obilici, da jih mno-Preostane za izvoz v inozemstvo. Ali n?sprotno so se živila ravno pri nas stop-^levaje v manjših in večjih časovnih pre-Jedkih zaradi slabega in razruvanega dr-^avnejja gospodarstva tako strahovito podražila da so se že v inozemstvu Kljub visoki izvozni carini dobila cenejše e«o doma v Jugoslaviji. Za primer naj tu navedem razliko Tled predvojnimi in sedanjimi cenami le ;hitro ga more Nemčija dati. da hitrejše, kot ga more posoditi Amerika. Vzemimo za' primer takozvano Po-rensko visoko komisijo. Spočetka ie bilo določeno, da ima komisija štiri člane in nekaj pisariev. v splošnem se smatra, da ie ta komisija manjša kot kongresni ali parlamentarni odsek. Komisija pa šteje danes 1300 uradnikov in vzdržuje veliko število pisaren. razpršenih po vseh okupiranih pokrajinah ob Reni. Komisija izkazuje 178 milijonov mark (40 milijonov dolariev do normalni valuti) izdatkov za šest mesecev. Kako je to mogoče? Mogoče je zato ker člani komisije, posebno Francozi, ne jemljejo te službe za šalo. Petinsedemdeset komisarjev ima ravno taka stanovan;a in opremo kakor generali. Neki delegat te »visoke komisije« v Trieru si ie izbral največjo hišo v mestu za stanovanje in samo za opremo je izdal 55.000 dolarjev. Enajst tisoč dolarjev je Dotrošil samo za kuhinjo, kopalno sobo ie oDremil s samim italijanskim mramorjem in iz Amerike si je naročil naidražji klavir, ki stane štiritisoč dolarjev. To je samo nekai izdatkov enega samega delegata, koliko jih na ima stotine drugih, ki so razkropljeni po vsej Nemčiji! Poročila o izdatkih vojaške okupacije nudiio ravno takšno sliko. Več kot 130.000 tuiih vojakov je nameščenih ob Reni dasiravno ie Nemčija imela v svoji naivečji militaristični periodi komai 75 tisoč mož v teh krajih. Potrata denarja je kolosalna. Neki polkovnik je zahteval in treh najpotrebnejših živil. Pred vojno je stal kilogram krompirja 10 vin., sedaj stane 8 K, kilogram moke je stal 30 vin., sedaj smo io že plačevali po 34 K in kilogram svinjske zabele se je podražil od 1 K na 150 K. V zadnjem času so sicer te cene vsled začasnega omeienega izvoza in prostega uvoza nekaterih živil nekoliko padle toda gotovi preroki trdijo, da je vse to le premišljen volilni manever vladnih strank. Mnoga znamenja res kažejo, da splošna draginja še vedno ni dosegla svojega blaznega vrhunca. Trgovci, obrtniki in samostojni delavci niso nikdar zabredli v stiske zaradi naraščajoče draginje ampak so jo še izkoriščali sebi v prid. Za kolikor so se cene življenskim potrebščinam od časa do časa dvignile, za toliko in še za mnogo odstotkov več so sami podražili svoje blago in svoje delo. tako da so imeli od rastoče draginje zlasti trgovci le dobiček, in pomanjkanje jim ie ostalo neznano. Pri nas ie mnogo ljudi, ki so si na ta način milijone nagrabili na škodo kupujočega prebivalstva. Da bi se obdržalo ravnovesje med prodajalci in kupovalci. med katere spa- dobil stanovanje v palači, katerega predelava in ODrema je stala stotisoč dolar-^ iev. Neki general .ie zavrgel bogato palačo. ki ie stala lepe tisočake in ie rekvirl-ral grad. katerega moderniziranje je stal« 70.000 dolarjev. Tudi to mu še ni bilo dovolj in zdai ie zahteval, da mu sezidajo vilo, ki bo stala 50.000 dolarjev. Leta 1921. so zavezniki rekvirirali v Porenski 9700 stanovanjskih hiš. ki imajo 38.000 sob. To pa še ne zadostuje in zi* dati mora!o nove hiše za zavezniške častnike in njihove družine. Na ta način ie narasel zavezniški račun na 1,400.000 dolarjev. Eno res smo še pozabili, katero je treba omeniti: hiše prostitucije ki so iih postavili za zavez^ niške vojake v Porenju, stanejo 200.000 dolariev. Pomislite, če bi Združene države posodile ool miliarde dolarev Nemčiji, ne bi bila pokrita niti polovica stroškov zavezniškega karnevala ob Reni. Da. mi verjamemo, da je revščina za Reno. ampak kdo je kriv? Centralna Evropa ie v nevarnosti poloma, kdo pa povzroča polom? Gori omenjeni pisec ie dal odgovor. In ta odgovor ie obenem odgovor na vprašanje: Ali naj Amerika Dosoiuie svoj denar Evropi?«_________________ »Naprej« je list, ki vam podaja resnično sliko delavskega gibanja po svetu. Prinaša polifčne in znanstvene članke, statistike, opise krajev itd. »Naprej« že list. ki širi zdravo socialistično znanje med slovenskim delavstvom. Širite ga! Delavec brez delavskega časopisja le kakor vojak brez puške. Zato naročajte in š‘rite svoie glasilo »Naprej«! dajo zlasti vsi državni in zasebni uslužbenci bi se morali tudi službeni prejemki teh draginjskim razmeram primerno dvigati. Ker se pa dozdaj še niso navadili naši ^delodajalci sočuvstvovati s svojimi uslužbenci in so jim začeli le v skrajni sili in na skrajni pritisk že med vojno dajati k predvojnim plačam neznatne dra-ginjske doklade, je te uslužbence nebrzdano draginjsko divjanje potisnilo v največje siromaštvo. Med njimi se od postanka naše nove države do danes godi najslabše državnim uslužbencem, ker so sc na vlado vrinili večinoma taki stari in mladi ljndje.ki nimajo pravega smisla za državo, ampak se v prvi vrsti brigajo za lastne in strankarske koristi. Zato" ti bičneži tudi nimaio smisla in socialna klonjenosti za potrebe državnih uslnžh™' cev. Posebno napram nižjim uslužbenk cem so neizprosno trdosrčni. ‘ Največji siromaki so oni državni uslužbenci ki unajp več nepreskrbljenih otrok. Pred vojno, ko je še imel tudi naš denar primeino veljavo, so za silo izhajaU in s mclinii plačami skromno preživljali tudi svoje družine. Ali med vojno in po nji je postajal njih gmotni položaj vedno »Jutro« že zopet piše o mojem poslanskem mandatu. Pa dokler ne bo nič drugega pisalo, bo padalo vse blato nazaj na »Jutro« in njegove »demokrate«. Skoro dve leti bo kmalu, odkar se je se-šla skupščina, pa moj mandat še n! verificiran, ker hoče vladna večina (torej Jutrovcil) na eni strani umazati mene, na drugi pa ogoljufat: socialistični klub za dva mandata. Kadar bo moj mandat taz-veljavljen, bosta mesto mene postala po- I slanca Mariborčana prof. Favai in želez- j ničar Nachtigall. Zato bi »Jutro« rado, da se jaz mandatu odpovem, da bi kar na tihem izgubili socialisti en mandat, namesto da enega pridobe. Jaz pa vem, da ne gre za osebo, temveč za stranko, zato sem to stvar že nekolikrat v javnosti pojasnil In nihče izmed strankinih članov, ki čutijo z menoj vred demokratsko lopovstvo, mi ni zameril mojih dnevnic, tem manj, ker polagam stranki račun o svojem delu in jelu. Da pa na sodbo gospodov demokratov ne dam prav nič, kakor tudi ne na sodbo klerikalcev itd., to vedo še celo tisti gospodje, ki pišejo v »Jutru« za denar proti svojemu boljšemu prepričanju. — Z. Bemot. + Smrtna obsodba rudarja Qj. K?ro-šeylča. Naši bralci se bodo še spominjali, da smo pisali Dred meseci na dolgo in široko o rudarski stavki v Kreki pri Tuzli. Zaradi izzivania okrožnega načelnika je prišlo med stavkujočimi rudarji in med orožniki — katere je poslal omenjeni okrožni načelnik na sam sveti božič, paj iih preženejo iz stanovanj — do bitke, v kateri so streljali orožniki in rudarji. Bilo ie več težko, pa tudi lahko ranienih. Ubit na ie bil neki orožnik, ker ga ie baie ubil rudar Gjuro Keroševič. Proti Keroševiču je pričala samo ena priča. vendar pa so ea vkljub različnim olajševalnim okolno-stim obsodili na smrt. Smrtno obsodbo so sedai potrdili. Med delavstvom v Kreki se iavlja pokret za njegovo oomilošče-nie kakor tudi za amnestijo 358 rudarjev, ki so bili z njim vred obsojeni na daljšo oziroma kratko doba. Gjuro Keroševič je v resnici simbol vseh krvavih žrtev, ki jih trpi proletariat pod belim režimom, ki še vedno ne misli na amnestijo vseh političnih in vpinih krivcev. Ta režim ie še vedno tako sleo da misli or! rešitvi kaotičnih razmer v državi na vislice ... + V Ban?a Luk' se bo vršil 27.. 28. in 29. t. m. pokrajinski zbor zemljoradni-ške stranke. Zbor bo zelo buren, ker je stranka v razkolu. + V Kuma n o vem so izvajali naši polki povodom obletnice kumanovske zmaee. vojaške manevre. Pri svečanem banketu ie naoil kralj padlim borcem, o katerih je izjavil da so »slavno padli za kralia in domovino«. Prinomin;amo da so se v zvezi s temi manevri vršile cerkvene ceremonije, kar nas seveda spominja še nedavnih časov.Parada.pa cerkvene ceremoniie so namreč orav imenitno uspavalno sredstvo. Po vseh teh ceremo-niiah. katerih ie bilo nebroi. se ie razvila »nepris:ljena narodna slavnost«. Ljudje so plesali kolo nakar so bili svečano pogoščeni. Pa nai še kdo reče. da ne zna operirati militarizem, ki ie poosebljen v reakciji dvigajoči vedno bolj ošabno svojo glavo! O fašistovskeiti kongresu v Ne« anoliu poročajo še dodatno da je prišlo do pretepa, ko je šla neka služkinja skozi fašistovski sprevod, ki se ie pomikal skozi mesto. Služkinjo so ustrelili v usta. + V Švici se baje potika bivši pred.* sednik madžarske sovjetske republike Bela Kun. V Švico ie prišel s potvorjenim potnim listom, glasečim se na ime Albert Adler. + Izgon zidov na Ogrskem, Iz Ogrske so izgnali okoli 15.000 židovskih rodbin. Na intervencijo narodnih poslancev so nadaljni izgon odgodili, Kakor poro-čaio, bo v teku tega tedna začela policija izvajati naredbo o izgonu. + Ruska šp onaža na Češkoslovaškem. Praški listi poročaio da so iz Prage nenadoma odpotovali načelnik ruske trgovinske misi.ie Moločenko, niegov tajnik in trije uradniki. — Moločenko se je zanimal za vojaške razmere na Češkem* Ko ie zvedel, da ie češkim oblastim to niegovo početje znano, je takoi odpotoval. + Nemška vlada je odredila, da veljajo v Nemčiji notni listi, ki so i‘h izdala sovjetska zastopništva- ne veliaio oa potni listi, ki so jih izdali zastopniki carske Rušile, + V Havre*u so stopili mornarjj In pristaniški delavci v generalno stavko? neznosnejši in obupneiši. Prodajalci in | obrtniki so jih zlasti po vojni na račun rastoče draginje z največjo nesramnostjo skubli sleparili in odirali na vseh koncih 1 in krajih. Država bi jih morala ščititi ter naoraviti red tudi v barbarskem navijanju cen. Toda ščitila in podpirala ie raje razne izvozpičarie in dobičkarske špekulante ki so plačevali našim visokim državnikom milijone za koncesije in druge udobnosti, a svoie bedne uslužbence je z naivečjo hladnostjo ip brezobzirnostjo prepuščala njihovi bridki usodi. Zahtevali in prosili so neštetokrat pri vskai priliki za izdatno povišanje dravinjskih doklad, ali vse te zahteve in prošnje so na merodajnih mestih naletevale le na gluha Ušesa. Življenje družin državnih uradnikov m nižjih uslužbencev je postalo v resnici ogroženo in od lakote bi morale poginiti vse te uboge družine, ako bi še nadalie trajalo njih neznosno stanje. Zato se ie vlada kpnčno morala vdati ter se odločiti, da ^svojim uslužbencem predvojno plačo zviša za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov je po niepih zaslugah zrastla draginja aii Da da jim nakažg izdatne osebne in družinske doklade. + Vzhodno vprašanje »Chicago Tribune« navaja J točk. bo Čičerin zastopal na ortentski ko renči v Lausanne. Glasijo se; . bo podpirala vse turške revl"dik*£ enjen iih obsega narodni sporazum. _ . pred zadnio odgoditvuo turškega menta in era ie odobrila tudi aneor . da. 2. Turčija obdrži sucereniteto nafl morskimi ožinami. 3 Rušila $e J ustanovitvi nevtralne in mednarodne _ ne. 4. Rusija se orotivi vsaki koneIi,pmU narodov. 5. Rusija se orotivi jfjjem mandatu ali kontroli kake trne drza -Dardanelami In nad turškim oz -6. Rusiia si nridržuie trgovinsko *VQW»0 v Dardanelah v sporazumu s tursko s verenteto. 7. Rusija zahteva podobo eovinsko svobodo za trgovsko bi" v morskih prehodih. — Čicerin J iavil. da bo Rusiia protestirala proti U^. ležbi Jugoslavije in Rumumje na konferenci. — Poli'ična podlost Pri vsakih volitvah se razoaliio sti in v strasteh ie človek mnoeok a vičen. ne da bi hotel. StrastmnjuSijj, nikom bi človek torei še lahko odP _ ^ če malo ozmeria’0 koga v svoji _■ «j rezi«. Toda niti v naivečji m nai y iezi ni moeoče. da bi te strast zao ^ take laži. ki si jih ie treba kar na 1^ izmisliti, ki iih oa niti na-hu^si n ne more verjeti oa nai bodo »zanesljiveea« vira. Za take podlosti ie treba - ajtrH* »idealizma« pravega »idealjsticn narnestni-' izma«. posvečenega od V1SW vsako kov božjih. Ti ki nobijaio v .. j jeVo l(Ge strast, ki imajo navado nasta s0 zrno-kadar dobe klofuto na desno."T sprotnika> žni s takimi lažmi pobijati ^ kadar ere za »višje« na1116 ^biček P°' čast in slavo božjo in za -** ja eno 'n božnih kapitalistov, kar 1® 111 isto. = objavi1 Blagoslovljeni »Slovenec« wjaPrei^va 25. oktobra pod naslovom morala« tudi tele vrstice; vensčina!) »Kakor izvemo (krasna si° K|avn' iz zanesljivega vira. .ie bil P ^ Zv©? urednik in narodni poslanec ff ^'niko# nimlr Bernot tisti ki le Naša sedania krona v več slučajih ne dosega niti vrednosti predvojnega vinarja. Zaradi tega bi zdaj morali državni Uslužbenci za vsak vinar predvojne plašče dobivati naimani eno krono. Na’nižjl med niiml sluge in poduradniki. so dobivali pred yoinq približno po 100 in 120 K redne plače na mesec. Torei bi morali zdai dobivati po 10.000 in 12.000 K. a j uradniki svoiim predvojnim plačam primerno višie zneske. Po taki popolnoma umestni jp nravični uravnavi nlač bi seveda odpadle vse draeiniske doklade in bi se jim vsi tudi radi odpovedali. Ša> bi s svojimi primerno povišanimi plačami zooet lahko živeli in izhajali kakor v predvojni dobi. Ker oa bi taka uravnava plač stala državo ogromno denarja in bi ie njena blagajna v sedaniih časih ne zmogla, so se nieni meroda'ni upravniki odločili za izdatno povišanje osebnih draginjskih doklad in za izplačilo družinskih draginjskih doklad. Na ta način si ie vlada prihranila velikanske vsote ker nimajo vsi njeni uslužbenci podpore potrebnih družin in tudi niti orve niti druge draginiske do : klade niso tako visoke, 4a bi nadomesto-i vale predvojne plače. —™ ............—-------------------- . jrllžinsklh Zadnli povišek uslužbence* draginjskih doklad držaymh 0 ln P° se je v naši državi z vejikP t® sp0-dolgotrajnem kolebaniu lzVI"“ % »rosili mladi in ima veljavnost od *• t, \. dalje- . drugih nai; Nemila usoda je kakor v d , _ nižjih in nalubožnejš’h stanovih tu^ ^ državnimi uslužbenci v Rlžjih vfj ■ oiT& rila številne zakonce s P[eva* ie dal škim blagoslovom. Ta b]aJ°? luffa 4^ oovod da ie baie neki držav i ^ bil večjo vsoto na svoji Pia« w .j, d0f vih osebnih in družinskih drac kladah kakor niegov mlad g j nredstoinik. O tej stvari se le z^zbudilo voriti in pisati v časnikih, kar yeijktice niti čital ni, tudi de ga ni bilo v Ljubljani Le on je odgovoren za moralno smer v listu, kajti on ima možnost take hodleže takoj odsloviti, če mu za hrbtom Sanjajo take lopovščine J. Ev. Krek bi kaj takega nikdar ne trpel m mi ^di ne bomo, dokler se boste postavljali V senco Krekovega spomina! Toliko za danes. Potem bomo pa govorih se jasnejse. — Zvonimir Bernot. Dnevna vesti. Protest nižjih državnih usUfžhem cev Prejeli smo in objavljamo: Zastop« niki Stanpvskih organizacij neuradmš. kih skupin v Ljubljani so na svojem se? Stanku dne 20. t. m. sklemh objaviti to* le protestno izjavo: — Pred pol letom je vlada državnim slugam m P°du™d’ nikom na nizkoten barbarski predlog, kj je prišel iz znanih uradniških krogov, odvzela družinske draginjske doklade, pustila pa jih je uradnikom za vse otroke. S to skrajno pristransko m iz* jemno okrajšavo družinskih draginj skih doklad najubožnejšjm m najpo* trebnejšim nižjim državnim u služb en. cem se ni tem storila le velika v nebo vpijoča krivica, ampak so bili tudi p njeni v izredno težaven položaj po« manjkanja in obupa. Prosili in zahte* vali so že čestokrat posamezno m po svojih zastopnikih na vseh pristojnih ip merodajnih mestih, da se ta strasna m nekulturna krivica odpravi ir» popja* Vj s povrnitvijo odvzetih doklad ali vse tozadevno njihovo prizadevanje je bilo dp sedaj brezuspešna.. JS kili ugrabljeni njihovim lačn m in raz. trganim otrokom zakonito priznam ziv. Ijenski prfspevla, toHa oni naši krmi* larji, ki so povzročili to barbarstvo, si še vedno brezstidno zatiskajo ušesa in oči pred kričečo bedo svojih žrtev. Tudi naše višje uradništvo, razven malih iz* jem, je videti jako zadovoljno s to pre* žalostno državljansko tiranij'o in si očitno ne želi kake izpremembe v tem oziru. Zakaj, to se lahko ugane. — Med* tem je draginja narasla do vrhunca. Nizki in visoki uradniki z mnogo viš* jimi plačami in osebnimi draginjskimi dokladami, kakor jih imajo nižji držav, ni uslužbenci, in s polnimi družinskimi dokladami, so začeli tožiti, da že zdav. naj več ne morejo izhajati s svojimi do. hodki, da trpe veliko pomanjkanje vseh potrebščin in da zahtevajo novo povi* šanje draginjskih doklad. Mi zastopniki državnih uslužbencev neuradniških sku* pin uvidevamo in priznavamo, da je ta njihova pritožba in zahteva popolnoma upravičena. Privoščimo jim nov povi. šek draginjskih doklad, ali ta se ne sme izvršiti na naš račun in v našo škodo. Zahtevamo tudi zase pravično prizna, nje, da smo mi in naše do skrajnosti izmozgane družine še toliko bolj po. trpbne in najodločnejše protestiramo, da bi šli preko nas do kakega nove* ga poviška draginjskih doklad komur, koli. Najprej naj se nam popravi kri* vica našega neupravičenega maksimi. ranja, potem šele naj se izvede nepri. stransko in pravično povišanje draginj, skih doklad v enaki meri za vse držav, ne uslužbence, ker je tudi draginja za vse enaka. Pravičnost je temelj države! — Po naročilu in odobrenju neuradniš* kih organizacij napisal F. R- (Slede pod* ' pisi 8 neurad. organizacij.) Znani angleški dnevnik »Times« je kupil od dedičev nedavno umrlega lorda Northcliffa amerikanski milionar Astor, ki je že lastnik lista »Observer«. UM&Ijassa. Gospod, ki ie pozabil nekje dne 30, septembra dežnik, nai se oglasi v uprav-nižtvu »Nanreia«. Tvrdka Črnak & Komp. je uvozila amerikansko mast in moko. Mast prodaja po 106 K in moko št 0 po 21 K na drobno. Maribor. Roparji, ki smo o njih zadnjič poročali, da so na Pobrežje napadli in težko ranili štiri osebe, je orožništvo že izsledi- lo. Prijelo jih še ni, ker so pobegnili v pohorske šume. Vendar J'e gotovo, da dolgo ne bodo več uživali njihove teme. Prebivalstvo se je od teh ljudi oddahnilo, Zato pa so se pojavile nove nevarnosti. Prejšnji teden je bil na Grajskem trgu pozno ponoči velik pretep, pri čemer &o se izkazali zlasti nekateri wranglovski graničarji, pa tudi druge vojaške osebe. Sele celi vrsti policistov se je posrečilo napraviti mir in aretirati nekatere najnevarnejše razgrajače, ki so nastopili celo z orožjem Radovedni smo, če bodo kompetentne oblasti sedaj po takšnih slučajih intervenirale, da ne bodo še v Mariboru začele rasti tiste cvetke, ki jih wranglovsko graničarstvo seje ob meji. Vlomi se množijo v zadnjem času se je pripetilo tudi več’ slučajev žeparstva med vožnjo na železnici Vse kaže, da postaja javna varnost vedno slabša in da bo treba še ener-gičnejšega nastopanja proti koreninam tega zla Po našem mnenju tiči glavna krivda v premilih odredbah proti neverjetnemu alkoholiziranim ki vzgaja toliko surovih in delomrznih elementov in ki mu je v drugih jugoslovanskih mestih težko najti para. U stranke. Članski sestanek KDZ v Zgornji Šiški se bo vršil v nedeljo. 29. t. m. ob 3. popoldne v Kosezah uri Zrimšku- Udeležba dolžnost — Predsednik. Šoštani. V nedeljo. 29. t. m, se bo vr-šil po prvi maši (ob pol 10. dopoldne) v hotelu »Jugoslavija« javen politični shod. Dnevni red bo razviden na lepakih. So-drugi. delavci in ves tlačeni razred, udeležite se shoda polnoštevilno! Istega dne ob 2. popoldne ie v tajništvu seja odbora krajevne politične organizacije SSJ z zelo važnim dnevnim redom: Razmere v stranki. Ker za seio ne bo krožilo posebno vabilo vabimo tem potom vse odbornike na sejo. Sodruge zaupnike Woschnagg-kove, kakor tudi kemične tovarne, vabimo, da razvijejo za shod živahno agitacijo. — Odbor. Iz strok, gibanja. Shod železničarjev v Brežicah se v nedeljo, dne 29. t. m. ne bo vršil. Tozadevno smo prejeli poročilo. Vestnik Svobode. Hrastnik. Dramatični odsek D. J, Z, »Svoboda« podr. Zagorje ob Savi upri-zori 29. t, m. ob pol 4. popoldne v dvorar ni »Konsumnega društva« v Hrastniku dr. Fr. Detelovo dramo v 3 dejanjih »B e-gunka«. Vstopnina: I. prostor 16 K, II prostor, 12 K, stojišče 8 K. Za udeležbo se priporoča odbor D. L Z. »Svoboda« podr. Zagorje. — Več je razvidno na lepakih.__________________________________ = Vrednost denarja. 1 dolar velja 61 Din. 1 češka krona 2.01 Din. 1 frank 4.42 Din. 1 lira 2.50 Din, 100 avstrijskih kron 8 par. 100 mark 1-71 Din. V Curihu velja 100 naših kron 2.20 švicarskih frankov, —- Diagnoza bolezni po pisavi. Dr. Albert Abrams, Specialist iz San Francisca, je na zboru zdravnikov v Chicagu te dni presenetil javnost z izjavo, da je iznašel nov način diagnoziranja (spoznavanja) bolezni pri ljudeh. Njegov način je diagnoza po pisavi in po krvh Abrams je bil na zboru Društva za zdravniško - fizično raziskovanje, ko je predaval o svoji iznajdbi. Dejal je, da pisava odkriva vse telesne in duševne lastnosti pisca; sam podpis zadostuje, da iz njega spozna bolezen dotičnika, ki se podpiše, pa ne samo bolezen, temveč tudi spol in kraj njegovega bivanja. — Dr. Abrams je delal na svoji teoriji deset let in za dokaz navaja 12.000 slučajev bolezni, ki jih je ugotovil na ta način. On je tudi odkritelj principa, da se po krvi ugotovi očetovstvo kateregakoli otroka. Primerjati je le treba kri otroka in mo« ža, ki dvomi, da je oče, pa se reši vprašanje. — »Stvar se glasi groteskno«, je rekel dr. Abrams, »toda obnesla se je v vseh slučajih moje poizkušnje in moji učenci imajo ravno tako dobre uspehe. Na stvari ni nič neverjetnega in nemog<£ čega, kdor pozna elektronično teorijo Moja teorija je — in pozitivna veda mi pritrjuje — da vsa materija, torej tudi telo človeka, sestoji fundamentalno iz elektronov, ki so enota snovi. Moji eksperimenti so pokazali, da bolezen ni nič drugega kakor nepravilno gibanje elektronov. Kadar so elektroni v normalnem stanju, je človek zdrav; bolezen je znamenje, da je nastal nered v gibanju elektronov, Življenje je električna eperžija-Misli so vibratorične, ki pomagajo človeku, da lahko vpliva na svoje zdravje in se ubrani bolezni. Bolezen je le simptom (znamenje), ki pove, da v telesnem sistemu ni vse v redu. Za premaganje bolezni ni treba drugega kot pobijati radioaktivnost nerednih elektronov s kontra-radi-oaktivnostjo. To je moja metoda zdravljenja. Zdravnik bodočnosti bo fiziološki kmet. ki bo počastil prst in odstranil korenine, katerih se drže bacili.« — Dr. Abrams je dalje rekel, da je pripravljen pred vsakim znanstvenikom demonstrirati svoje odkritje. Kritiziral je Rockefellerjev institut za zdravniško raziskovanje, ki troši velike vsote, iskajoč zdravila za takozvane neozdravljive bolezni, njegove metode pa ni hotel niti preiska- li. — Skupina angleških zdravniških znanstvenikov se je odločila, da takoj po zborovanju odpotuje v San Francisco in se prepriča, kaj je resnice na Abram-sovih trditvah. Mather Thompon bo vo-dil preiskavo.____________ Koliko je vesolfstev? Po G. P. Serrvisu. Zadnje čase se je pojavila med astronomi zanimiva razprava, ali je samo eno vesoljstvo ali vsemirje, ali jih je več. Presenetljiva odkritja v astronomiji v zadnjih par letih so porodila teorijo, da je več vesoljstev. To teorijo zagovarja H. D. Curtis, ravnatelj alleghenske zvezdar-ne. dočim ie Harlov Shapley. ravnatelj harvardske zvezdarne. njegov nasprotnik. Curtis je na podlagi svojih najnovejših opazovanj prišel do zaključka, da so mnoge nanovo odkrite nebule deli vesoljnega sistema, ki ne spada v naše vse- mirje; on trdi, da ?e več vsemlriev. pravzaprav iih ie brez števila, ki plovejo kakor ogromni vesoljski otoki po neskončnem nebesnem prostoru. Shaplev na drugi strani ne zanika možnosti da so razen našega še druga vsemina. toda on ne verjame, da so doti-čne nebule (svetle megle prasnovi) deli kakega tujega vesoljstva, pač pa spadajo v naše vsemirie. ki je označeno v Rimski cesti. Shapley je mnenja, da tuja vesoljstva ne moreio oriti pred naše oči tudi oomočjo najboljšega teleskopa in fotogra-fičnih aparatov za fotografiranje nebesnih teles. Vse, kar vidimo z naše zemlje, spada v naše vesoljstvo — in še ne vidimo vsega. Shaplev trdi. da diameter (premer) vseea našega vsemirskega sistema znaša okrog 300,000 svetlobnih let. (Svetlobno leto ie astronomska mera za daljavo. katero preleti svetloba v enem letu; svetloba preleti v eni sekundi 180.000 mili torei si lahko mislimo, kako ogromna je daljava, ki jo prepotuje svetloba v enem letu. Solčna svetloba doseže zemljo v osmih minutah.) Curtis ie seveda bolj skromen v svoji sodbi o velikosti našega vesoljstva: pravi, da je manjše — naimani desetkrat maniše kot pa pravi Shapley. In ker je mamše, je mogoče videti čez njegov rob in opazovati spiralne nebule v sosednjem vesoljstvu. Nesporazumljenie med Curtisom in Shaplevem je seveda brez pomena za stvar. Gre le za vprašanje kam spada ta ali ona spiralna nebula: v naše ali drugo vesoljstvo. Znanost mora biti vedno skro- mna Naše vesoljstvo le tako ogromno — brez ozira na Shapleyev in Curtisov premer — in tako malo znano, da ima astronomija dovolj dela še za dolgo dobo doma. medtem ko druga vesoljstva lahko čakajo. Če pomislimo, da ima naše vsemirje najmanj tri mil jarde solne s planetnimi sistemi vred. tedai se nam že nekoliko sanja o njegovi silni velikosti. Ker že govorimo o nebulah, nai omenimo najnovejša odkritja glede nebule »Messier 51«, ki se imenuje tudi »vrtinčasta nebula«. Adrian Van Maanen je napisal daljši članek o tei nebuli in priložil dve fotografični sliki ki sta bili narejeni enajst let narazen. Ako bi čitatelj videl sliki, bi lahko opazil spremembo te nebule v enajstih letih. (Prvič ie bila nebula fotografirana leta 1910.. drugič pa lansko poletje.) Omenjena nebula izgleda na fotografični plošči kot velikansko ognjeno kolo, ki se vrti s silno brzino. Na starejši sliki je kolo še gladko na robu. toda novejša slika ookazuie odtrgan kos mase. ki se je ločila od centralnega telesa in zdaj se suče s kolesom vred okrog središča. Obenem se cela masa vrti venkaj v velikih spiralnih (zakrivljenh) črtah. Kaj nas uči to odkritje? To. kar so astronomi že sto in stokrat poudarili; da ie nebula embrijo (zaolodek) novega sveta oziroma, ki se neprenehoma zgoščuje in oblikuje in vsled tega izpreminja svojo formo. Odgovorni urednik : Anton PodbovSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Nosile ZBf &di n j Ihovifo. velikiK pr ednosli r,. iTJ-o- /j: ižK pelmfce r« Za Z Oa Z« V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) N O o Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno. špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ------- izdelki. -..... N < o N Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473. Ramo perilo za dame, gospode in deco po najnižjih csnai« pri A.&E»Skals<žrnž Ljubljana, Mestu trg 10. Enega boljšega nos .nika za šivano del o, tudi lcomtes pete r a b i A N T O N LOGAR, Dalmatinova ulica 7. rokavica, nogavice, ra-ajsestejje pri: A ŠIHKOVIC nasl, K. i G S S, LSubSJana, Mestka troj 19. r Naznanilo. "S Z ozirom na sedanje denarne razmere bodemo obrestovali začenši s 1. novembrom t. 1. stare in nove tfloge na knjižice z 5% listih. I Vloge v tekočem računu obrestujemo najugodneje, posebno pa vezane vloge proti 1-, 3- in 6 mesečni odpovedi. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ter podružnice: § Celje, Maribor, Ptuj, Brežice in Kranj. |