"TZZSŠ™ Leto IX, it. 291 L)ubljana, sol>ota 15. decembra 1928 Cena 2 Dih Uredništvo i Knaflova ulica Ster. 5/L lit, k-s tn cSs^ ponoči tndi it. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, *L $4. — Telefon ta. t Ljubljana, — Telefon ta. mo« Podnrtnid: Maribor, Aleknndrava ta. is — Celje, Aleksandrova cest« pri potanen ček. zavoda: pob« ta il.&u . Praha čisto 7&.ltaw Wien, Nr. 105.141. Pozor na nove „Jutrove" telefonske številke! Glej objavo na 2. strani! Ljubljana, 14. decembra. Naša SLS jaše zadnji čas močno pa-trijo ti onega konjička. Mogli bi pokazati na čase, ko ji je bilo vseeno, kaj je inozemstvo govorilo o nas in kaj se je med ljudstvom govorilo o naši državi. A stanje je danes preresfto za take re-kriminacije, ki bodi nanje le toliko opozorjeno, da se vidi, da manjka gospodi moralična pravica pridigo vati Zagrebčanom. kako ne sme delati opozicija. Da, ml samostojni demokrati smo stara garda države. Nepoboljšljivi, če hočete, v svoji vdanosti do nje, vdani sinovi matere, ki nas zatira, ker so se je polastili nevredneži. Ce polagamo to izpoved, ni v nas ni trohice želje, da se s tem komu prikupimo. Mi s tem samo povemo, kar nam je v srcu in o čemer ne bi hoteli, da bi naši pristaši le za hip dvomili, da je postalo kaj drugače, ker država vihti svoj bič nad nami Neslane opazke na naš račun, da se laskamo Beogradu in da tam «prosimo milosti*, ko brezpogojno ostajamo to, kar smo bili, moramo s prezirom odkloniti. Naša ljubav do edinstvene države ni ne pogojna ne pogodbena, ni nastala ne zaradi Beograda, ne zaradi monarhične vladavine, ona je ljubav in prepričanje obenem, da Jugoslovenom vobče, Slovencem pa še posebej ni svobode, ako propade državna tvorba, ki je nastala 1. decembra 1918. Ni treba, da ostane taka, kakor jo je zamislila vidovdanska ustava, ni treba, da je vse urejeno po enem kopitu, vendar ena državna volja mora biti zajamčena. Tako je treba državo urediti, da se v njej ne bo mogel z državnimi sredstvi nikdar voditi boj ne proti Hrvatom, ne proti Srbom in da se tudi Slovenci moremo brez ovir izživeti do skrajnih meja svojih sposobnosti. SDS ni šla v eno fronto s HSS slučajno ali iz kaprice. Videla je, da nekako od homogenega radikalnega režima (režim Markovega protokola!) naprej gre navzdol z enakopravnostjo in da se izpodrivajo Hrvati in Slovenci in celo prečanski Srbi, Črnogorci, kjer je le mogoče. Tu gre za tisoč imponderabilij od skromnega mesta v vojski, od pisarjev in zvaničnikov, od penzij naših do-služenih borcev, od vsake točke budžeta, od davčne prakse do kreditov Narodne banke, Hipotekarne banke, Zem-ljoradniškega kredita in Poštne hranilnice do prometnih zgradb in celo do ciljev, za katere se zalaga zunanja politika in katere zanemarja. Ko so prišli Hrvati od HSS v Beograd na pozitivno delo in smo videli, da vseeno gre he-gemonizem še naprej, tedaj je moral biti vsakdo prepričan, da vse to ni kar slučajno. Ko pa se je pojavil režim blejskega pakta, smo videli, da se zdaj kar javno dele državljani v gospode in hlapce. Tedaj je nastala KDK. Nastala je naravno, kakor sama od sebe, dasi so se združili bivši 1 juti nasprotniki. Ko je režim videl, da je od KDK v temeljih ogrožen, so padli streli 20. junija. Ne da se tajiti, da je s tem hege-monizem za nekaj časa rešil svoj »trdni grad». Glavni «uspeh» pa je, da je bila v Hrvatih do korenin spodkopana nada. da bi se z Beogradom dalo še uspešno in zdravo delati. Ta obup je razumljiv. Od 20. junija raste kakor lavina. Iz Beograda mu dajejo dnevno nove hrane. Z zbadanjem, s sklicanjem Narodne skupščine, s sprejetjem nettunskrh konvencij, z novimi upravnimi krivicami, z javnim hvalisa-njem Puniše Račiča. z militariziranjem uprave. Ne mine skoro dan, da gospoda v Beogradu ne najde česa novega, kar zaboli tam, kjer iz rane še teče kri. Posebno neumevanje tega psihološkega stanja je pokazala SLS s svojim šefom. Ona je iz grozne nesreče skovala kapital za svojo partijo. Kaj pa bi pisali klerikalni listi in kai bi govorili po farovžih, če bi bili v Beogradu umorili n. pr. Jegliča, Kalana in Korošca?! V tem strašnem stanju je in ostane SDS zvesto ob strani HSS. Mi razumemo bol naših bratov in trpimo ž njimi, ker imamo čut za pravico, in tudi nas zaboli vsaka gospodovalnost nad bratom. Tu je vse zaman, ne vabe, ne pret-mje nas od linije ne odvrnejo. Eno pa pravimo odkrito: ne sme se ubiti skupna država zaradi nevrednih samosilnikov. Program samostojne Hrvatske izven Jugoslavije odklanjamo iravno tako kakor program Velike Srbije. a za Slovenijo vemo, da je nje svoboda samo v močni Jugoslaviji. Glasilo SLS. ki mu je v dnu srca le za razbitje KDK, priznava, da ie bila ponudba amputacije grozna napaka. Katera vlada pa nosi odgovornost za to usodno ponudbo? Asli ni bila v njej SLS in aK ni bila kmalu na to postavim. vlada & Korošca, vlada ravno Nad eno milijardo dinarjev samo za penzije! Nadaljevanje proračunske razprave v finančnem odboru, — Celo radikalski poslanec ostro obsoja zlorabo, ki se vrši v južnih pokrajinah Beograd, 14. decembra P Danes popoldne je finančni odbor nadaljeval razp;avo o novem proračunu. Skoro celo sejo je izpolnil radikalni poslanec Radko Parežanin s svojim govorom. Jutri, v nedeljo in ponedeljek finančni odbor ne bo imei sei. Za načelno razpravo so prijavljeni kot govorniki samo Še poslanci dr Slavko Šečerov, Dimitrije Vujič im Izmed beg Kapetanovič, taiko da bo najkasneje do četrtka po mnenju predsednika finančnega odbora proračun v načelu sprejet. V svojem govoru je posli. Parežanin po-vdarjal, da so posamezne postavke v novem proračunu le lepe platonske želje, ki se ne bodo mogle realizirati. Govoril ie nadalje o težkih razmerah v Hercegovini, predvsem o veliki krizi, v kateri se nahaja živinoreja, Naglašal j^, da je proračun ministrstva za kmetijstvo v tako težka dobi samo za 2 milijona večji od lanskega, dočim so pokojnine povečane za nad 100 milijonov dinarjev. Postavka za pokojnine znaša v novem proračunu že nad eno milijardo. Samo v Beogradu živi m d lO.OOfl upokojencev, ki so vsi zdravi lijudie, ki pa od svojih pokojnin žive in ničesar ne delajo. Mnogo je upokojencev, ki prejemajo pokojnino na treh mestih ne da bi kdaj sploh kjerkoli delali. Zahteval je, naj se to zlo čim prej odpravi. s penzijami V svojih Izvajanjih o političnem položaju je pokazal posl. Parežanin stremljenje radikalov, zavzeti nekoliko blažje stališče v sedanji krizi in je zato tudi govoril o potrebi »sporazuma z brati Hrvati«. Dejail je, da se je grešilo na obeh straneh in da je čas preiti preko vsega Partizanstvo. ki je zavladalo na vselh straneh, je povzročilo mnoge neljube pojave, ki jih ne žele niti Srbi niti Hrvati. To je bilo mogoče, ker se je pozabilo na velike cilje na korist malih strankarskih računov. Predvsem pa je treba obvarovati državo. Državo morajo vladati in morajo biti v njej zadovoljni vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Končno se je poslanec Parežanin bavil ponovno s proračunom in je zahteval od finančnega ministra pojasnila, kaj ie z zakonskim predlogom za javna dela in kdaj se bodo ta javna dela pričela. Finančni minister dr. Subotič je odgovoril, da komite za javna dela intenzivno dela. da je tudi danes delal in da je za svojo osebo pripravljen, kakor hitro mu kak resorni minister predloži kako zahtevo za izvršitev javnih del, otvorili ne samo potreben kredit, temveč tudi nakazati potrebni denar. S tem je bila seja finančnega odbora zaključena, ter prihodnja napovedana za toreik ob 4. popoldne. Skrivnostna seja ministrskega sveta Nenadno sklicana seja. — Kaj izjavljajo ministri in kaj se izve izza kulis. — Razburjeni vojni minister Beograd, 14. decembra, p. Nocoj se je vršila nenadna seja ministrskega sveta. V političnih krogih so mnenja, da so na seji razpravljali o čisto političnih zadevah. Ko so odhajali s seje, so vsi ministri izjavljali novinarjem, da so razpravljali le o resornih stvareh in da je zunanji minister poročal o vprašanju plačila naših predvojnih dolgov v Franciji, o čemer se sedaj razpravlja pred haaškim mednarodnim sodiščem. Razen, tega so razpravljali o vprašanju d^a bivšega črnogorskega solnega monopola italijanskim upnikom, ki znaša 20 milijonov dinarjev. Minister pošte in brzojava je poročal, da bodo v Beogradu položili telefonske kable v vrednosti 300.000 zlatih frankov ter se je ta zadeva odstopila ekonomsko finančnemu komiteju ministrov v proučitev. Najzanimivejše z današnje seje ministrskega sveta je dejstvo, da je vojni minister general Hadžič zaklical, ko je odhajal s seje: «Tako ne more iti dalje!» Zakaj ne more iti tako dalje in na kaj se je to nanašalo, novinarji niso mogli zvedeti. Po seji minrstrskega sveta je točno ob pol 8. zvečer prišel v predsedništvo vlade Velia Vukičevič. Ministri so novinarje opozorili, da ^e od pol 8. dalje vrši seja šefov vladnih skupin. Od nekega ministra je vaš dopisnik mogel izvedeti samo tolško, da je v ministrskem svetu nastal nekak nesporazum v vprašanjih odnošajev do Zagreba. Važne spremembe v načrtu novega osnovnošolskega zakona Živahna razprava v skupščinskem odboru. — Kompromis glede poučevanja verouka. — Nemogoče določbe za bolezenske dopuste Beograd, 14. decembra p. Skupščinski odbor za zakonski predlog o osnovnih šolah je danes popoldne nadaljeval svojo razpravo. Na današnji seji je bilo veliko število členov rezerviranih, ker se člani vladne večine niso mogli sporazumeti. Glede prej rezerviranega člena 45, ki govori o verouči-teljih, je bili sprejet kompromisni predlog, da poučujejo verouk tamkaj, kjer ni duhovnika, učitelji, kjer pa je duhovnik, pa ostane pri dosedanjem načinu pouka. Pri poglavju 6., ki govori o učiteljstvu je bilo določeno, da se smatrajo za učne moči u-čitelji, učiteljice, šolske vrtnarice, kateheti in strokovno osobje, ki poučuje strokovne predmete. Učitelj more biti samo oni, ki dovrši učiteljišče, višjo pedagoško šolo ali pa pedagoški tečaj na filozofski fakulteti. Cl. 81.. ki govori o honoriranju učiteljskega osebja, je bil rezerviran. Tu gre pred vsem za honorar ka. tehetov. Med radikali obstoja tendenca, naj se honorar ne določi že z zakonom, temveč se odločitev prepusti ministru. Ostali členi so bili sprejeti z manjšimi spremembami. Cl. 91. ki govori o dopustih, je sprožil zelo ostro debato. Posl. Nikoli č in ostali radikali, kakor tudi strokovni referent ministrstva prosvete, so odločno nastopili proti določbam o dopustih, češ da se v tem oziru vrše zlorabe. Tako je posl. Nikolič navajal, da je mnogo učiteljev,'' ki so po eno do dve leti na dopustu, dočim ostajajo šole prazne. Danes da j« zelo lahko dobiti zdravniško izpričevalo, da je učitelj bolan, čeprav ni. Drugi govorniki so sicer povdariali, da se zlorabe ne smejo generalizirati. vendar pa je naposled ob vel val a skoro absurdna do. ločba, da je potreben za bolniški dopust pregled treh zdravnikov ob prisotnosti sre-skega poglavarja. Cl. 89, ki govori o delu učiteljstva izven šole, je bil prestifeiran. Honorar za pouk v posebnih tečajih ima določiti oblastni šolski odbor v sporazumu z oblastno šolsko oblastjo. Tudi člen, ki govori o pouku na manjšiniskih šolah, je bil rezerviran. Odbor bo nadaljeval svoje delo jutri. \ nedeljo, ponedeljek, torek in sredo ne bo delal, od četrtka dalje pa bo imel seje dopoldne in popoldne. Pričakuje se. da bo zakonski predlog o osnovnih šolah do pravo-slavnega Božiča rešen v skupščinskem odboru in v plenu«™ zakonodajnega odbora. Reški »tujci" lahko dobe italijansko državljanstvo Reka, 14. decembra. 6. Današnji e novinarskega doma v Berlinu. Vlada bo v ta namen prispevala 225.000 mark. Dom je namenjen visem v Berlinu zaiposlenim novinarjem kot shajališče in zborovailišče. Težak položaj saškega tekstilnega delavstva Beriin, 14. decembra d. Po poročilih tukajšnjih listov sta načelstvo in mezdna komisija zapad-no-sašike tekstilne industrije sklenila sklicati generalno zborovanje podjetnikov. Glavni namen tega zborovanja je odipoved celokupnemu delavstvu v zapadno-saškem industrijskem tekstilnem koncertni. Nova knjiga o političnih dogodkih pred svetovno vojno Berlin, 14. decembra d. Po poročilih tukajšnjih listov bo prihodnje dni izšla v Berlinu v založbi Brfloken zanimiva knjiga izpod peresa dr. Boji-čeviča, zadnjega srbskega poslanika pri nemški vladi. Dr. Boiičevič, ki je že v letih svetovn« vojne objavljali zanimiva poročila o diplomatskih in političnih dogodkih zadnjih predvojnih let, bo v tem novem svojem delu opisal zunanjo politiko Srbije in Usti zlasti naglašaijo. da bo z uporabo tajnih dokumentov osvetil mar sik ako doslej še temno točko evropske politike one dobe. Velik del dokumentov bo objavljenih v prvič in & sti si obetatjo veliko od nove knjige. Paragvajsko-bcIivSJski konflikt Prizadevanje za pomirjenje se nadaljuje. — Mejni spopadi ne prenehajo. — Posredovanje ameriškega predsednica " Newyork, 14 decembra (be.) Napetost v paraguaysko-bolivjjskern konfliktu ie precej popustila. Paraguaysto predsednik Gug-giari je izjavil da ne bo odredil splošne mobilizacije, ker hoče prej poskusiti vsa sredstva za mirno rešitev spora. Zaradi tega bo paraguayska vlada odlašala z mobilizacijo, dokler ne bodo izčrpane vse možnosti za mirno likvidacijo tega konflikta. Medtem pa se poroča, da se je položaj na paraguayski meji zelo poostril Paraguay-ski poslanik v Washingtonu i e dobil brzojavno sporočilo. da nastopajo bolivijske čete na vsei meji zelo sovražno. Paraguayski odpravnik poslov Je izročil predsedniku posredovalnega odbora pen-amerižke konference ameriškemu državnemu tajniku Kelloggu noto. v kateri izjavlja v imenu vlade, da se je položaj zaradi pro-vokacij Bolivije zelo poostril in da ie velika nevarnost, da izbruhne vojna. Kakor poročajo, bo skušal ameriški predsednik Hoover o priliki svojega poseta v Buenos Airesu intervenirati v paraguaysko-bolivijskeon konfliktu. Hoover bo sklical, ko dospe dovoljenje iz NVashinetona, konferenco zastopnikov Bolivije. Paragu ya Argentine, Brazilije, Chila in Perua, ki bo skušala poravnati konllikt med Bolivijo la Paraguayem. POZORI POZORI Nove „'Jufrove" telefonske številke Že včeraj smo objavili, da smo dobili nove telefonske številke, enotne za uredništva in uprave vseh naših listov. — Pri montiranju novih zvez pa se je pokazalo, da št. 3121 ni mogoče dodeliti »Jutru«; mesto nje smo dobili št. 3126, tako da ima odslej naša hišna centrala sledečo serijo telefonskih številk: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Na vsako od teh številk je mogoče dobiti uredništva in uprave »Jutra«, »Slovenskega Naroda«, »Ponedeljka«, » Življenje in svet« in »Domovine« kakor tudi Narodno tiskarno in Transradio. Inseratni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici 4 je obdržal svojo dosedanjo telefonsko številko 2492. Tel. št. 3126 je imelo dosedaj vložišče oblastnega odbora, ki ima odslej številko 3128. Direkcija listov konzorcija »JUTRA«. Senzacijonaha tiskovna pravda v Celovcu Hudi cčitki preti bivšemu koroškemu deželnemu glavarju Schiimmyju. - Afera izza plebiscitnih dni Celovec, 14 decembra. 1. Danes se Je pri. čela pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava v procesu, ki bo, kakoT kaže ?e prvi dan razprave, razkrila zanimive dogodke izza koroškega plebiscita Glavno vlogo v procesu igrata takratni koroški deželni glavar inž. Vincenc Schummy in bivši italijanski kapetan Giussepe Vici. V jeseni leta 1926 je v Beljaku izhajajoči list »Karntner Tagesoost< objavil celo vrsto člankov, naperjenih proti deželnemu glavar, ju Schummyju in večjemu številu višjih uradnikov koroške deželne vlade. List jim je očital, da so protizakonito dopuščali eks-ploatacijo gozdov im da so nekega gozdarja, ki je nastopili proti temu. v javnosti, spravili v norišnico. Scfrummvju so dalje očita'1. da je skupno z deželnim svetnikom Achs-mannom deželni blagajni pripadajočo izvozno takso za les (nad 3 milijone- kron) vtaknil v svoj žep. Afera je vzbudila v javnosti veliko pozornost in avstrij. oblasti so odredile disciplinarno preiskavo proti deželnemu glav ar j-- Scht:rrrmyju. ki pa je v zagovoru navajal, da denarja ni poneveril. marveč ga je uporabil za organizacijo plebiscitne propagande, zlasti pa za organi z a-cijo tkzv. Heimatschutea. Avstrijske oblasti so se s em zagovorom zadovoljile, nakar je bila preiskava proti Schummyju ustavljena. Pač pa je deželni glavar Schormmy vložil tožbo proti piscem člankov in proti odgovornemu uredniku »K&rntner Tagesposte« Obtoženi so avtorstva in odgovornosti za članke ravnatelj tiskarne Robert Novak, bivši italijan. kapetan Giussepe Vici in novinar Muller. ki so pri razpravi navzoči, dočim nadaljnja obtoženca arh. Payer in inž. Trojer nista prišla. Za razpravo je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje. Tudi iz inozemstva je prispelo k razpravi mnogo oovinariev. Razpravo vodi dvorni svetnik Radetzky, obtožbo pa zastopa državni pravdnik Ptak. Vsi obtoženci so obtoženi žaljenja dežel« nega glavarja. Po odpravljenih formalnostih je bila naj« prej prečitana obtožnica, ki obsega 40 s strojem pisanih strani. Obtožnica slika kro= nološki razvoj dogodkov in pričenja z in« vazijo italijanskih čet po zlomu avstrijske armade na koroško ozemlje. Prehrana pre? bivalstva je bila organizirana tako, da je dobavljala živila intendantura italijanskih okupacijskih čet. Te posle je vodil današnji obtoženec in takratni italijanski kapetan Vici. Ko se je polegla prva prevratna zme* da, so oficijelni trgovski posli med deželno vlado in italijansko vojaško komando pre« nehali in se razvili v privatne posle med deželnim glavarjem Schummvjem, deželnim svetnikom Achsmannom ter kapetanom Vi« cijem. Deželni glavar Schummv je dobav« ljal za živila, ki jih je dobival iz Italije, les i t državnih gozdov. Polovica izvozne takse iz teh kupčij bi se moral« stekati v koro« Sko deželno blagajno. Kapetan Vid je leta 1922. vložil tožbo proti deželnemu glavarju Schummyju, da je te zneske poneveril. Schummy se je takrat izgovarjal s tem, da je denar porabil za rdebiscitno propagando. Citanje obtožnice je trajalo nad eno uro. Sele na popoldanski razpravi je pričelo zašli šavan je obtožencev Prvi je bil zaslišan vodja tiskarne Robert Novak, ki pa je na-glašal da z omenjenim' čiank nima nobenega stika Valil je vso krivdo n? nd*'>tnr Za Payerja. češ. da ie on vodil vso akcijo in da je v to svrho po dvakr~i m tiKlen prihajal z Dunaja v Beljak Preden se je nadaljevalo zasipavanje. Je predsednik senata dvorni svetnik Radetzky opozoril vse obtožence na to. da bivšemu deželnemu glavarju Schummyiu nj do ter a, da bi bili obtoženci obsojeni, marveč da hoče samo oprati svojo čast. Priporočal jim |e, naj podtio primerno izjavo, tako da hi prišlo do poravnave. Med poslušalci ln zastopniki obtožencev je izzvala ta izjava predsednika splošno presenečenje. Prevladal je vtis, da se skuša na ta način še v zadnjem hipu preprečiti podrobnejšo razpravo. Obtoženci so predsednikov predlog odklonili, nakar se je nadaljevalo zasliša-vamje. Glavno vlogo v procesu igra vsekakor nato zaslišani obtoženec bivši kapetan Vici, sedaj trgovec, ki je prj današnji razpravi prosil, naj bi se njegovo zaslišanje odgodilo do jutri, ker ima danes nujne trgovske posle, jutri pa bo doprinesel točne dokaze in dokumente, s katerimi bo dokazal vse svoje, proti Schummyju Iznešene obdol-žitve. Tretjj obtoženec novinar Muller je izjavil, da je sodeloval pri vsei akciji iz Idealizma Ko mu je Vicj sporočil očitek proti deželnemu glavarju Schummyju. je takoj izjavil: »Ali ste vi lažnivec, ali pa Je Schum-my tat.« Pri tem mora ostati tudi danes. Končno je prosil predsednika, naj počaka do jutri, ko bo Vici predložil za vse svoje obdolžitve obljubljene dokaze. Ker državni pravdnik temu ni ugovarjal, je predsednik predlogu obtoženca ugodil Jn današnjo razpravo zaključil ter napovedal nadaljevanje za jutri dopoldne ob 9. Italijani zanikajo sporazum s Francijo Rim, 14. decembra, č. beleži glasove o sestanku Grandija z Brian-dom in piše med drugim: Iz pisave nekaterih pariških listov je razvidno, da je treba v francosko - italijanskih nogajanjih izčrpnih razgovorov o vseh vprašanjih in da je sigurno pričakovati zaključitev končnega sporazuma. Te pariško informacije pa s0 plod fantazije. Te izmišljotine so bile po indi-skretnosti fancoske diplomacije vržene v javnost, kar je treba vsekakor obsoditi, ker bi morala z večjo resnostjo vršiti svojo delikat-no službo. Potovanje Grandija v Lugano in njegov sestanek z Briandom kakor tudi z ostalimi odgovornimi predstavniki evronske zunanje politike, ne more dajati povoda takim zaključkom, ker se ima še mnogo razpravljati in proučiti, predno se bo prišlo do zaključitve kakega italijansko - francosko^ sporazuma. Izvajanjem cGiornale d'Italia* se pripisuje oficijelni značaj. Rovarenje madžarskih rene-£atov uroti Češkoslovaški Praga, 14. dec. h. Včerajšnji «Berliner Ta* geblatt®, ki že dalje časa stalno napada Če» škoslovaško, objavlja kot senzacijo vest o nekem sporu med Čehi in Slovaki. Članek poroča o nekem slovaškem narodnem svetu na Dunaju, ki da je predložil Društvu na« rodov spomenico, kjer zahteva odcepitev Slovaške od Češke. Tukajšnji listi dozna« vajo iz uradnih krogov, da sicer obstoji na Dunaju skupina madžarskih agentov, ki se izdajajo za Slovake, da pa ne more biti go« vora o kakem slovaškem narodnem svetu. Stanje angleškega kralja se zboljšuje London, 14. dec (lo) Kakor poročajo, je bilo kraljevo stanje ob 15 uri nespremenjen no. Nocoj poteče kritičnih 48 ur. odkar je bil kralj prvi' operiran Zdravnik' po- dar iajo, da se je kralju obrnilo na bolje, d? pa ne morejo dati pred jutrišnjim dnem povoda za optimizem. Pred nekaj dnevi ni bilo upanja, da bi kralj okreval. — Po ope« raciji pa se je stanje bolnika toliko izbolj* šalo, da je mogoče misliti na srečni izid sedanje krize. Nemški zdravniki v Londonu razširjajo mnenje, da bo kralj, čigar kon» strukcija je neverjetno močna, prebil krizo in da bo popolnoma ozdravel. K sporu v ljubljanskem občinskem svetu V komisijo, ki jo je zahteval predsednik kluba občinskih svetnikov SLS g. M. Krek v svrho pregleda sklepov upravnega sveta cestne železnice, korespondence, sklepnih pisem, dogovorov in izvršilnih sklepov glede transakcije 6 odst. obligacijskega posojila ljubljanske mestne občine za zgradbo stanovanj, je napredni klub v ljubljanskem obč. svetu imenoval bivšega obč. svetnika g. dr. Novaka in člana upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke doktorja Reka rja, klub obč. svetnikov SLS pa gg. Avseneka in dr. Basaja. Kakor znano, je bila transakcija obligacijskega posojila odobrena soglasno od obeh večinskih klubov ljubljanskega občinskega sveta na njegovi javni seji dne 18. septembra t. 1. Preiskava o zagrebških demonstracijah Beograd, 14. dec. n. Policija je o svoji preiskavi glede dogodkov 1. decembra iz* ročila obširno gradivo državnemu pravdni« štvu. Proučevanje tega gradiva v državnem pravdništvu bo bržkone trajalo precej ča» sa. Sodno preiskavo vodi dr. Milan Marja« ševič. Nekatere omladince, ki jih je polici, ja aretirala, je sodišče izpustilo na svobodo, dočim nekatere policija še nd izročila sodi« Sču. Danes je bil zaslišan na sodišču novinar Bratoljub Klaič zaradi govora, ki ga je imel na grobu Stanka Petriča, ustreljenega dne 1. decembra v Zagrebu. Državno pravdni« štvo ga dolži, da je v svojem govoru žalil vladarja ter širil mržnjo proti državi. No« vinar Klaič je izjavil, da je policija netoč« no reproducirala njegov govor in da se ne smatra krivega. Kakor se čuje, bodo zašli« šani tudi ostali govorniki ob priliki pogre« ba ustreljenega Stanka Petriča. Mnogi meščani, ki so izobesili 1. decem« bra črne zastave, so bili obsojeni od poli* cije na 500 Din globe. Prizadeti so se za* radi te obsodbe pritožili na velikega župana. Odklonjen potni list Zagreb, 14. decembra, n. Podpredsednik hrvatskega pevskega saveza Rudolf Hercreg bi :mel odpotovati v Poznanj, kjer se prične 15. t m. kongres vseslovanske pevske zveze. Gosp. Heroegu je bil obljubljen potni list, čigar izročitev pa se fe odlašala od dne do dne. Danes, mu je bilo sporočeno, da se mu potni lte po višjem nalogu ne more izdati. Hrvatski pevski savez je brzojavno obvestil o tem predsednika češkoslovaške pevske zveze Jerzabeka. Ljubljana zmagala na plesnem turnirju v Zagrebu Zagreb, 14. decembra, n. Kakor smo že poročali, je v Zagrebu razpisalo podjetje tekmovanje najboljših plesnih parov v Jugoslaviji. Tekmovanje se je vršilo snoči v ^hotelu Esplanade. Razsodišče je danes proglasilo definitivno razsodbo in priznalo prvo nagrado kot najboljšemu plesnemu paru ge. Elzi Stojkovičevi in gosp. Stanetu Seunigu iz Ljubljane. Pripomniti je, da so bili k tekmovanju povabljeni po tri^e pari iz Zagreba in Beograda, iz Ljubljane pa samo en par, zaradi česar je zmaga ljubljanskega para tem bolj pomembna. Potrjena smrtna obsodba Prpičeve tolpe Zagreb, 14. decembra, č. Stol Sedmorice je potrdil v polnem obsegu obsodbo Milana Pr-piča Malega in tovarišev na smrt, kakor jo je izreklo sodišče. Kazenski predlog bo sedaj poslan ministrstvu pravde v Beograd. Ju-stifikacija Milana Prpiča Malega in tovarišev se ima izvršiti koncem januaria ali pa pričetkom februarja. Nadvojvoda Friderik proti poljskemu erarju Varšava, 14. dec. h. Okrajno sodišče v Katovicah je dane« izreklo razsodbo v pro« cesai, ki ga je naperil bivši avstrijski nad* vojvoda Friderik proti poljski državi. Raz« sodba je bila poslana okrajnemu sodišču v Dziedzicu v objavo. Glasom razsodbe dobi poljska Jržava od posestev nadvojvode Fri« derika 91.2 odst., to je 29.747 ha, dočim do« bi nadvojvoda Friderik ostalih 250 ha. Španski diktator ne upošteva opominov zborničnega predsednika Madrid, 14. dec. (be.) Na včerajšnji seji španske zbornice je prišlo med ministrskim predsednikom Primo de Rivero in poslan* cem Paterasom do ostrega spora Primo de Rivera se je o incidentu tako ostro izrazil, da ga je predsednik zbornice Yanguas po= novno pozval k redu. Ker se Primo de Ri vera ni oziral na opomine, sta predsednik in podpredsednik zbornice odstopila Smelost mehiških banfitov Mexico City, 14. dec. g. V kraju Jilotepec je pred poslopjem kinematografa, ki je bil poln občinstva, eksplodiralo več bomb. Med gledalci nastalo paniko so porabili banditi in vdrli v dvorano. Iz občinstva so si iz« brali 22 najlepših in najmlajših deklic ter jih odpeljali. Prej pa so še oropali vse mo« ške. S svojim ropom so pobegnili v gore. Čete so jih pričele zasledovati, vendar pa niso našle nobenega sledu za roparji. Grandi se je vrnil iz Lugana in odpotoval v Angoro Rim, 14. decembra, (ri.) Snoči je odpotoval podtajnik za zunanje zadeve Grandi v Angoro. da vrne svoipčfsni r*o*et turšVgn mnanvg'' ministn v Rim1'. Vt rt-vr""'!! '■c ustavil Grnndi tu«1! v AVia'-. TMPvisVi sti pozdrnvliajo t < rtrsrdrk ki do'-riiateljskf odnose. H ? vvl '"li r-ftaiijo in sredozemskimi Irž-v.Tmi. Evropsko zlato gre v Ameriko London, 14. decembra. (!o.) J)ane3 je nakazala angleška vlada Zediujenini državam na račun dolga 72,000.000 dolarjev. Dosedaj je plačala Anglija ameriškim Zodinjenim državam 964,380.000 dolarjev, dolguje jim pa še 4433 milijonov dolarjev. Uradniki in delavci v Sloveniji so letos plačali za 13 milijonov več državnih davkov Kako so klerikalci poskrbel! za najbolj siromašne sloje, — »Slovenec« sam priznava, dm so uradniki in delavci plačali letos za 109 odstotkov več državnih davkov, delavci sami pa za 149 odstotkov več kakor lani. Včerajšnji «Slovenec» je objavil številke, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Slovenija plačala letos v prvih desetih mesecih manj davka kakor lani v istem času. Predvsem pa je iz teh številk razvidno, da so bili v 1. 1928. najbolj siromašni sloji, uradništvo in delavstvo bolj udarjeni, nego kadarkoli poprej. Uradniškega davka je plačala Slovenija 1. 1927. v prvih desetih mesecih 5 milijonov 275.000 Din. 1. 1928. v istem času pa 8,396.138 Din, torej za 3,121.078 dinarjev več. Davka od teiesnega dela delavcev je plačala Slovenija 1. 1927. v prvih desetih mesecih 6,738.464 Din. leta 1928. pa v istem času celih 16,722.730 dinarjev, torej za 9,944.266 Din več. Ako ujjoštevamo, da je Slovenija plačala uradniškega davka in davka od telesnega dela v prvih desetih mesecih 1. 1927. okroglo 12,013.000 Din. 1. 1928. v iste>m času pa 25.119.000 Din, potem vidimo, da so ubogi uradniki in delavci že letos v prvih desetih mesecih plačali za 13,106.000 Din več kakor lani v istem času ali za 109 odst. več. Za delavstvo samo se ta odstotek še poveča, ako se upošteva, da je delavstvo plačalo 1. 1927. v prvih desetih mesecih davka na ročno delo okroglo 6,738.000 dinarjev, 1. 1928. pa 16,723.000 Din, kar predstavlja razliko 9,944.000 Din ali za 149 odst. več kakor lani v istem času. Dočim je mala Slovenija plačala davka na telesno delo v prvih desetih mesecih letos 16,722.730 Din, pa sta Srbija in Črna gora, ki hna štirikrat več pre-s bivalstva kakor mala Slovenija, plačali v istem času !e 15,244.726 Din, torej za 1,478.004 Din manj. Z ozirom na razmerje prebivalstva bi nekoliko odgovarjale številke, ki kažejo, koliko se je uradniškega davka plačalo v Sloveniji ter Srbiji in Orni gori. V Sloveniji so uradniki plačali 8 milijonov 396.138 Din, v Srbiji in Crm gori pa 36,331.891 Din. Upoštevati pa je treba, da je v Srbiji in Črni gori deset-krat več uradništva kakor v Sloveniji, da so v Beogradu vsi centralni uradi, vsa ministrstva in da bi že sam Beograd z ozirom na to moral plačati najmanj toliko davka kakor Slovenija. Na eni strani je kleroradikalni režim uzakoni! uradnikom odtegljaje za «po-plavljence*, na drugi strani jim je že itak skromne, dohodke občutno zmanjšal še z davščinami. Povrh pa je z novim stanovanjskim zakonom uradništvu naložil še tretje pretežko breme! Zanimive so tudi številke, ki jih navaja «Slovenec» o vplačanem davku na poslovni promet. Ta davek je eden najtežjih za Slovenijo, kajti Slovenija plača od vsega tega davka v državi skoro četrtino. Vendar pa se di zmanjšal, temveč še povečal se je od 34 milijonov 167.709 Din na 34,808.819 Din, torej za 641.110 Din! «Slovenec» je s svojimi številkami dokazal na eni strani, da so bili letos obremenien! z davki znatno več kakor lani najširši konzumentski sloji, uradniki in delavci, da je bila za znatne milijone znižana njihova konzumentska zmožnost, dočim so bili na drugi strani še bolj obremenjeni naši pridobitni sloji. čeprav je konzum zaradi zmanjšane konzumne možnosti delovnih slojev padel. Srbijanska sodba o dr Korošcevi vladi Mnenje srbskega univ. profesorja. — Vlada dr. Korošca je vlada nezakonitosti, nedorastla svoji nalogi, vlada nepomirljivosti iz zle volje. Univ. prof. dr. Dragutin Jankovič je objavil te dni v beograjski »Politiki« zanimiv članek, v katerem izvaja med drugim: Srbija je imela v prvi dobi vladanja kralja Milana vlado, ki je vsaj po izjavi svojega šefa Danila Štefanoviča imela za program pomirjenje strasti in povratek medsebojnega zaupanja v državi. Ta vlada je bila zaradi tega znana tudi jx>d imenom vlade pomirljivo-sti in dobre volje. Po zločinu od 20. junija, ko je z ne-smolrenim zavlačevanjem zadoščenja narodni in državni misli ter javni morali postalo politično stanje nevzdržno, je došla vlada dr. Korošca, ki je po inavguralnih izjavah svojega šefa imela iste cilje, kakor omenjena vlada Danila Štefanoviča iz preteklosti. Razen tega in vsled tega je še imela značaj začasnosti in prehodnosti kakor vsaka vlada, ki ima nalogo izvršiti začasne ukrepe za povrnitev države iz nenormalnega položaja v normalnega. Ker pa politično življenje v naši državi že davno živi v samih paradoksih, je vlada dr. Korošca pretvorila svojo začasnost v stalnost, svojo po-mirljivost v nepomirljivost in svojo dobro voljo v zlo voljo. Evo dokazov! Po znanih delanjih dne 1. decembra na zagrebških ulicah je vlada podvzela ukrep, ki je že v svojem političnem oziru dovršeno pogrešen. Za zastopnika velikega župana v Zagrebu je postavila aktivnega polkovnika, kar pomeni, da je vlada kljub vsej svoji programski pomirljivosti naenkrat izgubila hladnokrvnost iti postala nervozna. Po politični strani tega čina je vlada pokazala, da se odreka pomirljivosti in dobri volji vsaj napram onim hrvatskim političnim krogom, napram katerim je 'mela to pomirljivost do svojem osnovnem namenu predstavljati in ki tega ul;čnega pokreta niso vodili in ki so bi'i kdo ve iz kakšnih razlogov prisiljeni. se ž niim verba'no so!;darizi-rati Ako se k temu še doda da ie zelo te"Vo braniti zakonitost takega vlad-neea čina !>otfm nredstavMa to politično vlad" "anram Hrvatom ne morda nnVtiVo «iake roke». temveč težak poWčni minus za v'adno politiko, še bo1} na za državne interese, za katere tu gre. Misl'mo. da je absolutno škodljivo načenjati nadaljnje odnošaje s hrvatskimi političnimi predstavniki, ker' to ni interes niti Hrvatov niti Srbov in gotovo tudi ne interes države. Na tei strani se morajo iskati druga nota od onih. po katerih je vla^a hodila z zadnjim ukrepom naoram Zagrebu. Ni treba pozabiti. da liudie. ki vodiio danes hrvatska množice morajo biti z vsemi na-m? 'rrienadeni od novih e^em^ov ki mnrp?r> o nstavifi ?a cohn* • n it(»c \rn'!\r ri3 mni"TP - ij U.rt^ rtopM^*' rVri'«' fro. » 1 1 ... -— - ' ~ •j, -T ;n q fm-"1'"1 '7vr5' 'i ;n l-o i« hf>1; Vakpr kd^i ootrp1-.no :meti ModnrA-rvnnct notr"'ien''e in dobro vo-iv» na ob?h straneh. Ako ie torei vlada dr. Korošca mislila da je ča« podvzeti napram ooložaju v Zagrebu oolitiVo močne roke. potem smo ji dolžni reči. da se je .temeljito prevarala. Prevarala se je, ker od nje niti po naravi njenega sestava, niti po ljudeh, ki v njej sede, ni bilo to niti pričakovano niti zahtevano. In prevarala se je tudi v oceni onega, kar gleda moderna politična doktrina v politiki močne roke. Ni politika močne roke, vsesti se in pričenjati nezakonitosti, ker so v tem pri nas že mnoge vlade imele še jačjo roko. Za to politiko je treba predvsem, kar bi naši prijatelji Francozi imenovali, «de la taille,» treba je samostojnosti, treba je ljudi s primerno odgovornostjo. Po drugj strani pa mora taka politika, ki naj vsili avtoriteto države in oblasti vsaki drugi individualni ali kolektivni volji v državi, biti glede zakonitosti brez madeža in nedotakljiva tudi glede vzdrževanja z ustavo in z zakoni ustvarjenega pravnega reda v državi. To je po vsej priliki ono, kar je v nekdanji Srbiji eden izmed najbolj izrazitih predstavnikov take politike rekel v treh besedah: red, delo in zakonitost. Toda to je konservativna politika in mi v naši državi vsaj po programu nimamo nobene konservativne stranke. Z ozirom na vse to bi bilo bolje za sedanjo vlado in ž njo vred tudi za državo, da se take politike izogiba, ker ji ni dorastla in ker je tudi ne razume, kajti ta njena politika more prinesti samo Škodo. Samo en tak njen poizkus na tem polju je pokazal pc svoji nepolitičnosti. da je vlada dr. Korošca prej vlada nepomirljivosti in zle volje, kakor pa vlada pomirljivosti in dobre volje, kakršna je danes potrebna državi. Negotova usoda Italijanskega parnika Napoli. 14. decembra, (ri.) V tukajšnjih mornariških krogih vlada velika bojazen glede usode italijanskega parnikn «Messicano», ki je odplul 17. novembra v Rotterdam. Od tega časa se ne ve o parniku ničesar in vsa raziskavanja so bila brezuspešna. Kakor menijo tukajšnji krogi, je doletela parnik raj-brže nenadna katastrofa. Nesreča ruske filmske družbe Moskva, 14. decembra, (be.) V severnem Kavkazu se je ponesrečila ekspedicija, »e-stoječa iz devetih oseb. Vsi Člani eksp^di-cije so strmoglavili v neki prepad in ostali na mestu mrtvi. Rešitev ponesrečenega parnika »Celtica« nemogoča London, 14. decembra (lo.) Kakor poročajo, so se vsi poskusi za rešitev parnika »Celtica« popolnoma ponesrečili. Ker Je bik) morje zelo nemirno, so morali vsi delavci opustiti reševaln* dela in se rešiti na kopno, ed anjfl. kralj. London, 14. decembra (be.) Ameriški predsednik Coolidge je brzojavno čestita! angleškejna kralju k zboljšanj« njegovega zdravja in izrazil upanje, da bo kralj v kratkem popolnoma ozdravel. Francija oroti koruocifi Pariz, 14 decembra (be.) Francoska zbornica v zvezi z odkritji v aferi »Gazette du Franc« sprejela določbo, glasom katere vsi senatorji io poslanci, ki postanejo ravnatelji aH pa upravni člani trgovskih podjetij, Izgube svoje poslanske mandate. Isto velja za ravnatelje finančnih listov Hemljski trg Zatec, 14. decembra h. Cene zelo čvrste. Prodajalci hmelja poviSujejo rvoje zahteve. Tendenca mirna. Cene 1750 do 1850 Kč. Hotelir Janko Klemenčič pred porotniki zanimanje javnosti. - Krep v zimskem zasedanju ljubljanske porote. - Ogromno Velika zaključna obravnavaak zagovor obtoženca. - Zanimive izjave številnih prič Ljubljana, 14. dec. Z ogromnim zanimanjem, kakor v zadnjih letih le malokateri proces, je bila pričakovana današnja velika razprava proti kočevskemu hotelirju Janku Klemenčiču. obtoženemu ropa v ambulantnem vozu dolenjske železnice. Znani dogodki na dolenjski progi so na vso našo javnost učinkovali nenavadno senzacionalno in do današnje razprave stopnjevali interes občinstva do viška. Prvič je maskiran ropar 10. februarja 1926. med postajama Predole in Grosuplje v ambulančnem vozu napadel poštnega zvaničnika Ivana Kalana ter ugrabil 258.410 Din. Preiskava je Kala-sia osumila, da je napad simuliral in denar vzel sam. Kalan je prišel pred porotnike, ki pa so ga 12. junija 1926. oprostila, ker se je izkazalo, da je sum proti njemu popolnoma neutemeljen. Ropar je ostal nepoznan. Nekaj mesecev nato, 11. oktobra 1926., sta se pojavila na stopnicah am-bulančnega voza med postajama Šmarje in Škofljica dva roparja in oddala na Janko Klemenčič poštnega uslužbenca Leopolda Cuder-mana, ki je tedaj vozil pošto s 270.000 Din, dva strela iz samokresa, ker nista mogla odpreti vrat. Cuderman je potegnil zasilno zavoro in ustavil vlak, zločinca pa sta izginila v noč — in zopet je bilo zasledovanje brezuspešno. Lani 25. avgusta je sledil tretji rop, o katerem se danes razpravlja pred sodiščem. Konsternacija je bila popolna. Že se je navzlic vsestransko uvedenim poizvedovanjem zdelo, da bo tudi ta misterijozni dogodek ostal nepojasnjen, ko je presenetila javnost nepričakovana senzacija. Letos 2. marca zvečer, ko se je v hotelu «Trst» v Kočevju ravno vršila neka večja prireditev, so ljubljanski detektivi po nenadno izvršeni hišni preiskavi aretirali hotelirja Janka Klemenčiča zaradi suma izvršitve ali vsaj soudeležbe pri roparskem napadu na am-bulanco dolenjskega vlaka med postajama Šmarje—Lavrica. Janko Klemenčič? Pozna ga vsa Gorenjska, posebno Jesenice in Bled, kjer je živel nekaj let po prevratu, poznajo ga vsi poslovni in gostilničarski krogi v Ljubljani, ugleden mož je v Kočevju, kjer je pred nekaj leti prevzel v najem hotel «Trst», zbirališče kočevskih Slovencev. Da so Klemenčiča težile gospodarske in poslovne brige — Bože moj: kateri podjetnik se pa danes ne bori s težavami? A zato še ne bo šel ropat poštne ambulance . . . Tako se je posebno v kočevskem okraju glasilo mnenje ljudstva. In še pred dobim mesecem se je po Ljubljani kolportirala govorica, da bo Klemenčič prav v kratkem zapustil preiskovalni zapor. Toda državni pravdnik je med tem na podlagi najrazličnejših indicij in okolnosti, ki mu jih je po dolgotrajni preiskavi z veliko spretnostjo zbral preiskovalni sodnik, sestavljal obsežno obtožnico in dvadnevna obravnava proti Janku Klemenčiču je bila končno razpisana kot zaključna v letošnjem zimskem zasedanju ljubljanske porote. K tei predzgodovini samo še nekaj zanimivih podatkov: Obtožnica obsega 15 tipkanih strani, priloge pa tvorijo: ovadba s 64 akti, nadalje 74 računov s korespondenco obtoženca in prilogami k računom, nadalje nekateri izkazi preiskovalnega sodnika in nekateri drugi spisi. Tekom preiskave je bilo zaslišanih nič manj kakor 160 prič. od katerih jih je 26 glavnih povabljenih tudi k razpravi. Naval občinstva Vstopnice za današnjo razpravo so bile že včeraj dopoldne razgraibljene. Razdelil jih je višji oficijal Kuštrin 250, kolikor gre največ ljudi v avditorij, ne da bi nastala prehuda gneča. Ob 8. zjutraj so se že zbirale gruče v vestibulu in borzna cena vstopnicam, ki so včeraj «notTale» za ceno par kovačev, se je ustalila na 50 Din. Red je vzdrževalo 8 stražnikov pod poveljstvom nadzornika. Ko je sodni sluga takoi po izžrebancu porotnikov odprl vrata v avditorij, so prvi pritisnili skozi vhod stari «porotni gadje» in mnoge ženske, ki so s seboj prinesle tudi dokaj provijanta, za slučaj, da se prvi del obravnave zavleče daleč preko poldneva. Mnogi deželani, ki so prišli z Go- renjskega, posebno pa iz kočevskega okraja, so morali ostati v vestibulu, kjer je ves dopoldan vladalo živahno vrvenje in so se posebno med zagovorom Janka Klemenčiča raportirali komentarji: — Dot>ro se zagovarja! — Pa v zadrego ne pride! — Vsega pa le ne more pojasniti! V porotni dvorani Točno ob 9. je stopil v dvorano senat, ki mu predseduje vdss. dr. Mladič, votanta sta dss. dr. Krajnc in okrajni sodnik dr. Kresnlk. Obtožnico zastopa državni pravdnik dr. Lavrenčak, obto- ženca pa zagovarja odvetnik dr. Ivan Sajovlc iz Kočevja. Samozavestno, v spremstvu paznika, je vstopil v dvorano Janko Klemenčič in zasedel prostor na obtožni klopi. Ko je takoj nato po izžrebanju porotnikov bila v dvorano pripuščena publika, se je ves njen interes osredotočevaj na obtoženca, ki dela vtis inteligentnega, pre-vdarnega in odločnega moža. Kriv ali nekriv? Ta neizvestnost. ki je postavila na tehtnico pravice usodo uglednega hotelirja, družinskega očeta, je dobila viden izraz na nervoznosti občinstva, ki pa se je takoj pomirilo ob začetku čitanja obtožnice. Kaj pripoveduje obtožnica Velja takoj povdariti, da je obtožnica produkt skoro desetmesečne preiskave, zelo temeljito in logično sestavljena, s čemer ho« čemo seveda povdariti zgolj njeno tehnično stran. Za uvodom so sproti nanizani opisi ropov na dolenjski progi, nakar sledijo v strogi doslednosti navedbe o zametku in razvoju policijske preiskave proti Janku Klemenčiču. Izčrpno so podani zagovori osumljenca, nakar prihaja obtožnica na dan z izpovedbami prič z indiciji in zaključki, med katerimi je seveda najvažnejši posled* nji, ki opisuje, kako je Janko Klemenčič utegnil izvršiti očitano dejanje. 25. avgusta 1927 zvečer 25. avgusta 1927 je vozil poštni zvaničniik Franc Bratovž v ambulančnem vozu kočev« skega večernega vlaka iz Kočevja pošto proti Ljubljani. Med drugimi vrednostmi je vozil s seboj pet vrečnikov s 183-590 Din gotovine, dalje še eno denarno vrečico s 35.700 Din gotovine in več denarnih pisem. Vsota 183-590 Din je obstojala iz 136 ko« m a dov tisočakov, ostanek pa iz manjših bankovcev. Franc Bratovž se je nahajal sam v pošt« nem vagonu. Spredaj je bil železniški slu ž« beni voz, za poštnim vagonom pa takoj potniški Poštni voz se deli v dva oddelka: v paketnega in špedicijskega (pisarniškega), vstopa se v voz v paketni oddelek na obeh podolžnih straneh vagona; vrata na vsaki strani so dvojnata in se dajo zakleniti s trojnim zapahom, okna v teh vratih pa se odpirajo in zapirajo z uanjatim pasom, ka« kor običajno v potniških kupejih. Na zu» nanjih straneh voza se nahajata pod vrati po dve podolgasti deski kot stopnjici. Ta poštni voz je že star in so osobito kljuke okna in zapahi že tako izrabljeni, pomanjkljivi in zrahljani, da je mogoče količkaj izurjenemu človeku, ki pozna me« hanizem vrat, od zunaj stopiti na stopnico, vzdigniti z roko ali koničastim predmetom okno in ga spustiti doli, seči skozi okno, odpreti zapahe in vstopiti tudi med vožnjo v paketni prostor. V tem vagonu se je vozil 25. avgusta Ft. Bratovž iz Kočevja v Ljubljano in oddajal ter prevzemal pošto na vseh postajah do Grosuplja. Od tam naprej do Ljubljane ni pošte več ne oddajal ne sprejemal; zato je skrbno zaklenil vrata na obeh straneh. Ko je privozil vlak ob 21.45 na glavni kolo« dvor v Ljubljano in ko Franca Bratovža ni bilo na spregled, so odprli poštni sluge ambulančni voz, nakar so našli v pisarni« škem oddelku na tleh Franca Bratovža, ki je imel roke in noge z vrvico zvezane, oči zavezane z belim žepnim robcem, čez glavo pa nataknjeno poštno vrečo. Ko 90 shage in policijski agenti rešili Bratovža iz tega mučnega položaja, je Bra« tovž pri svojih zaslišanjih opisal svoje do« življaje v poštnem vozu tako*le: Bratovževa izpoved Ko je vlak zapustil postajo Šmarje«Sap in ravno pasiral prvi daljši predor med Šmarjem in Škofljico, se je nenadoma po« javil v pisarniškem oddelku poštnega voza velik mož, maskiran s temnosivim robcem preko obraza in z revolverjem v roki. Na* stavil je Bratovžu revolver na prsi, grozeč: «cšuti, ako ti je život drag!* Bratovž je zaklical: cNa pomoč! Poma« gajte!* Ropar mu je zatlačil neko cunjo v usta, ga zagrabil za vrat, podrl na tla, potegnil cunjo z ust, mu ž njo zavezal oči, mu po« veznil in zadrgnil neko vrečo preko glave ter mu z vrvico zvezal noge in roke. Bra« tovž je slišal, kako je ropar še Jo postaje Laverce ropotal in odpiral in zapiral pre* dale, od Laverce dalje pa }e vse utihnilo kje in kdaj je ropar zapustil voz, Bratovž ni mogel videti in slišati. Ko je bil Bratovž oproščen svojih vezi, so poštni uradniki ugotovili, da je prerezana vreča, v kateri je bilo pet vrečnikov pošt v Kočevju, Sodražici in še treh drugih pošt z gori omenjeno gotovino 183.590 Din. Pet denarnih pisem in pa eno denarno vrečo s 35.700 Din ropar v naglici in razburjenju jčividno ni opaziL Po nedolžnem osumljen Policija je nato predvsem osumila Franca Bratovža samega, da je morda bil spora* zumljen z roparjem ter ga takoj aretirala. Bratovž, ki je zaradi nasilnega ravnanja ro« parja in kasneje tudi zaradi osumničenja silno trpel, je bil nato šele 6. septembra 1927. po končani preiskavi izpuščen na pro« sto, ker se je izkazala njegova nedolžnost. Nato pa so policija, orožništvo, sodišče in poštni uradi skrbno iskaM naprej po krivcih. Pri zasledovanju storilca zadnjega ropa so imela varnostna oblastva toliko lažje stališče, ker so imeli poštni uradi zaradi prejšnjih dveh ropov nalog, da si morajo napisati vse številke tisočakov, ki jih odpravljajo na glavni poštni urad v Ljubljano, in so bile tedaj znane Številke vseh 136 odnesenih tisočakov. Tudi so var* nostni organi vedeli, da je moral biti ropar dobro informiran o kakovosti poštnega vo» za in o njegovih pripravah za zaklepanje, dalje tudi o tem, da zadnji vlak vozeč iz Grosuplja v Ljubljano, ne sprejema pošte v ŠmaTju, Škofljici in Laverci. Razen tega je bil znan osebni opis ropan ja in popis njegovega samokresa; policija je imela tudi roparjev žepni robec, § ka* terim je zamašil Bratovžu najprej usta in mu nato zavezal ž njim oči. Prvo sled za roparjem so pokazali uropani tisočaki, od katerih se jih je 29 pojavilo v prometu. Prve dni sep* tembra 1927. so varnostni organi izsledili pri trgovcih Petscheju, Morscherju in Ho* nigmanu v Kočevju 10 komadov izmed uto» panih tisočakov. Že 31. avgusta 1927. pa je dobila poštarica v Sodražici tudi en tak uropan tisočak, ki je dospel iz ljubljanske Kmetske posojilnice v Sodražioo. Ropar je tedaj neposredno po izvršenem ropu že iz* dajal v Ljubljani uropane tisočake. Zaradi izredno visokega števila teh tiso« čakov, ki so se pojaviti v Kočevju, se je obrnil prvikrat sum na Janka Klemenčiča. Policija je namreč ugotovila, da so mesar* ja Morscher in Honigmann ter trgovec Pe* tsche prejeli nekaj teh tisočakov od Janka Klemenčiča za dobavljeno meso in drugo blago. Policijski nadzornik pri Klemenčiču Zato je policija začela poizvedovati o osebnih in premoženjskih razmerah obdol=> ženca Klemenčiča in dognala po revirnem nadzorniku Francu Žajdeli, da je hotelir Predsednik senata vdss. dr. Mladič Klemenčič v Kočevju ugledna oseba, da je bil pred leti železničar na Jesenicah, nato gostilničar na Bledu in lesni trgovec v Les* cah, da pa je njegovo gospodarsko stanje zelo težavno. Ko je nadzornik Žajdela Janka Klemen* čiča zaslišal o tem, odkod je dobil uropane tisočake, mu je Klemenčič pojasnil, da mu je te bankovce morala dati njegova hišna ali plačilna natakarica, v hotelu. Ko pa je policija dognala, da se je Klemenčič v času po izvršenem ropu gospodarsko precej opo* mogel, da poravnava dolgove in tudi sicer izdaja več denarja kakor običajno, ga je pričela še intenzivneje opazovati. Slednjič je policija ugotovila naslednji dogodek: Fatalna kupnina Dne 4. oktobra 1927. se je pojavil ob dol* ženec Klemenčič v vinski trgovini Petra Štepica v Šiški. Tam so ga poznali kot od« jemalca že iz časa, ko je imel na Bledu gostilno, vendar so zahtevali takojšnje pla* čilo vsake nabave. Omenjenega dne si je tedaj izbral Kle* menčič nekaj vina in naštel kontoristinji Anici Butarovi kupnino, ki je obstojala iz več tisočakov na mizo. Kontoristinja je sto* pila k seznamu uropanih tisočakov in je našla že prvi tisočak tam zabeležen. Ko je to povedala obdolžencu, jo je začudeno vpra šal če je to res, nato pa ji potegnil vse tisočake iz rok, češ da jih bo nesel nazaj, kjer jih je dobil. Izročil ji je kot aro ne« kaj stotakov (za okroglih 2000 Din) ter iz* javil, da bo plačal ostanek po povzetju. Ko se je obdolženec čez dva dni zopet vrnil k Štepieu, je plačal zopet 2000 Din na račun, nato pa pristavil, da zadnjič ni bil noben drug tisočak izmed uropanih in obžaloval, da ni že takoj takrat vseh pre« gledal pri Štepieu. Nenadna hišna preiskava Ko je ljubljanska policija zaznala za to okolnost, je napravila nenadoma 2. marca letos v hotelu «Trst» v Kočevju hišno pre* fskavo. Zaplenili so devet komadov razne« ga perila, ki so bili zaznamovani ravno s tako St. 2, kakor oni robec, s katerim je ro* par zavezal Bratovžu oči. To je povzročilo takojšnjo aretacijo Janka Klemenčiča. Na policiji in tudi pri kasnejših zaslišan njih je Klemenčič odločno taji! vsako ude« ležbo pri očitanem ropu. Ta zagovor je v bistvu vzdrževal pri svojih Številnih zašli* Sanjih pred preiskovalnim sodnikom tn iz* povedoval naslednje: Klemenčičev zagovor v preiskavi Se preden je šel k vojakom, je bil usluž* ben pri železnici. Ob prevratu je služboval pri železnici na Jesenicah. Leta 1910. se je poročil. Z ženo sta imela gostilno v naje* mu, slednjič pa je kupil 1. 1918. na Rečici pri Bledu za 43.000 kron hišo in gostilno. Tedaj je tudi zapustil službo pri železnici. L. 1921. je začel z Rudolfom Kokaljem iz Ljubljane lesno trgovino v Lescah. Za fi« namsiranj® tega podjetja sta najela pri Hi« potek ami banki v Ljubljani 50(1000 Din. ze« m L. 1924. sta s Kokaljem sklenila, da pod* jetje likvidirata. Prodala sta žago in ves les tvrdki Matatijas v Trstu za 200.000 lir. Obdolženec sam je dobil od kupčevega z« ta, inž. Barbija še provizijo 100.000 Din i 5000 lir. Zaradi nesrečnih kupčij je oddal Klemen« čič gostilno na Rečici 1. 1926. v najem, sam pa je prevzel hotel «Trst» v Kočevju. Adap* tiral je hotel in L 1926. tudi pričel s kinom Provizijo, ki mu jo je dal inž. Barbi je hra* nil še vedno na Bledu. Podjetje v Kočevju mu je šlo dobro, ven« dar ni mogel v redu odplačevati dolga Hi« potekarni banki, ki je začetkom L 1927. iz« poslovala glede hotela v Kočevju prisilno upravo. Zato je aprila 1927. prodal nišo na Bledu in večji del izkupila (145.000 Dm) dal Hipotekami banki, svoje upnike v Kočevju pa je hotel plačati iz provizije inž. Barbija. »Železna rezerva« Pri svojem tretjem zaslišanju 12. mere a 1928. je obdolženec šele trdil, da je znašala v jeseni 1. 1927. ta provizija, ki jo je imel spravljeno na Bledu, 83.000 Din. Ta denar je imel spravljen v lesenem kovčegu med svojimi trgovskimi papirji, kovčeg pa je po* stavil v sobo št. 4 svoje nekdanje hiše na Bledu, katero si je pri prodaji hiše pridr« žal in zaklenil. Ko 9e je preselil v Kočevje je prišel večkrat na Bled in vzel iz tega kovčega kak denar, tako da mu je v jeseni 1927 ostalo od onih 100.000 Din in 5000 lir še 83.000 Din. O tem denarju pa ni nikomur ničesar po« vedal, niti svoji ženi ne. Ta denar naj bi tvoril nekako « želez no rezervo® za porav* navo njegovih dolgov in obveznosti Klemenčičevo dokazovanje alibija O tem, kje in kako se je na dan ropa tn pa neposredno pred njim in za njim kretal, je obdolženec pred policijo in preiskoval* nim sodnikom izpovedal naslednje: i3. avgusta 1927. se je odpeljal brez vsa« ke prtljage na orožno vajo k artiljerijske* mu puku v Ljubljano. Vaja se je pričela 14. avgusta za dobo 10 dni. Seboj je imel okoli 4000 Din. 18. avgusta je imel prost dan za* radi opravka pri sodišču, kamor je šel v uniformi. Ker je v civilni obleki pozabil svoj denar, je naprosil plačilnega natakarja Karla Rosenwirta pri »Šestici* na Dunajski cesti za posojilo 200 Din. Ta mu je denar takoj posodil, ker ga je dobro poznal in se je še smejal njegovi uniformi. 23. avgusta 1927. so bili rezervisti po kon* čanem manevru odpuščeni. Obdolženec pa se je čutil od štrapacov vaje utrujenega in se zato ni takoj odpeljal domov, ampak si je najel sobo v hotelu »Južni kolodvor*. Tam je ostal tudi naslednji dani, ker je tr* pel na črevesnem katarju. Na dan, ko je bil izvršen rop, v četrtek 25. avgusta je šel dopoldne v Hipotekarno banko, popoldan ob 15. k odvetniku dr. Fet« tichu in okoli pol 18. š« enkrat v banko, kjer je govoril s pokojnim ravnateljem Mi« kužem. Iz banke je odšel v trgovino Bonač, kjer je kupil tri vrste blokov za krno*vstop* niče. Te je nesel v hotel. Nato se je takoj zopet vrnil v mesto. Pred kinom »Dvor* ga je nagovoril ravnatelj Waxel, okoli 18! pa je dospel pred kino »Matica*. Okoli 20. je šel v točilnico gostilne pri «Šestici», kjer je natakarju Ros en vratu vr* nil dne 18. avgusta izposojenih 200 Din in se še šalil z najmanjšo natakarico in z na« takarjem. Večerne ure od 19. do 22. O svojem kretanju v usodnih treh večer« nih urah od 19. do 22. je Klemenčič v pre* iskavi izpovedal, da je okoli 21. šel od «še» stice» v kavarno «Slon». Tam je v veži na* letel najprej na restavraterja Mastnaka in govoril z njim kratko Takoj nato je govo* ril tam z brivcem Jurmanom, ki ga je vpra* šal, če je že prost in zakaj ni nič prišel v njegovo brivnioo v Kačičevi hiši Slednjič je v veži hotela tudi še govoril s portirjem, ki ga je vprašal, zakaj ne pride več k «Slo» nu». Okoli pol 22. je stopil i% veže hotela v kavarno «Slon». Tam je proti svoji navadi naročil pri plačilnem natakarju črno kavo z limona Iz kavarne je okoli 22. zopet od* šel skozi vrata, ki vodijo v vežo in je sre* čal na trotoarju pred davnim vbodom šo» ferja Andreja Figarja. Ta, pravi Klemenčič, ga je videl priti iz veže hotela «Skm» in gd je že od daleč nagovoril Spustil se je v po» govor a Figarjem, ki mu je pripovedoval« da vozi sedaj z avtom nekega tzvoščka, Id je že dvakrat padel pri šoferskem izpitu. Nato mu ie obdolženec rekel, da gre drugi dan na Bled, na kar se mu je Figar ponudil, da ga on pelje za 500 Din tja in nazaj, ker v Ljubljani ni nič zaslužka. Obdolženec je tedaj naročil Figar ju, da naj pride zjutraj okoli 6, pred hotel z avtom poni, da ga pe« Ije na Bled. Nato je obdolženec odšel po Dunajski cesti proti hotelu »Južni kolodvor*. Do* zdeva se mu, da je št v enem lokalu pil pU vo, pa se ne spomni, kje. V hotel je pri« šel pred polnočjo in je pri portirju dobil ključ od svoje sobe. Z avtom na Bled Naslednje jutro je prišel Figar ob 6. pred hotel Miklič z avtom ponj. Peljala sta se najprej v Radovljico, nato pa na Bled, kjer je vzel iz sobe št. 4 v svoji nekdanji hiši tam shranjenih 83 tisočakov. Nato sta se s Figarjem vrnila v Ljubljano, kamor sta dospela okoli 13. Z večernim vlakom se je vrnil domov v Kočevje. Drugačne izpovedbe prič Pri vsem tem pa obtožnica ugotavlja da nobena izmed navedenih prič ne potrjuje tega zagovora, in navaja, da so priče v elavnem izpovedale preiskovalnemu sodniku takole: Plačilni natakar Karol Roseowirt obdolženca sicer dobro pozna, vendar mu ni moael dne 18. avgusta posoditi 200 Din, Drž. pravdnik dr. Lavrenčak ker bi Ka sicer imefl zabeleženega v svojem notesu. Tudi pri konfrontaciji se Rosenwirt Di mogel spomniti, da bi bil obdolžencu kaa oosodii. Priče Alfonz Waxel, Josip Mastnak in Ivan Polianec niso potrdile Klemenčiče' vih navedb in tudi nobena prodajalka pri Bonaču se ne spominja, da bi bila obdolžencu 25. avgusta stregla v trgovini Posebno važna je bila v preiskavi izpo-vedba priče Iv. Petriča, ks Janka Klemenčiča dobro pozna. Ivan Petrič le z vso gotovostjo potrdil, da ie dne 25. avgusta videl Klemenčiča med 18. in 19. uro v kavarni »Slon«. Zvečer Je šel Petrič čakat svojo ženo ki se ie vrnila z morja preko K ari ovca. in le na kolodvoru izvedel, da je bite ravnokar izropana poštna ambulanca. Enako važne so tudi izpovedbe šoferja Andreja Figarja. ki ie preiskovalnemu sodniku potrdil, da je usodnega večera že po 22. uri zagledal izpred glavne pošte prihajati počasnih korakov obdolženca, ki ga je že prej dobro poznal. Stopil mu je nasproti in ga pozdravil, nakar sta se zmenila, da se peljeta drugo jutro na Bled. Klemenčič Je bil v temni obleki, v roki pa ie nosil ročno potno torbo rjave barve, dolgo kakih 40 om. Drugi dan le Klemenčič na Bledu za kakih pet minut zapustil gostilniško sobo. a Figar ni opazil, da bi M! Radio iz lučnega kontakta! in vse je vdelano v prejemnem aparatu 1 Zahtevajte predvajanje Telefunken-aparatov za priklopltev na omrefje in popraiajte po novih ..Telefunken- elektronkah r Treba je samo prikiopiti na omrežje z izmeničnim tokom! Med zvodniki vam priporočamo AReOf ON. veliki koncertni zvoSnlk z nedosegljivo polnim glasom 1903 1923 TELBPUNKBN Najstarejše likuinj« — Hajnoderaajia kenitnMja prinesel kaj s seboj, ko se te vrnil Pa?, pa le imel torbo tudi na Bledu. Portir in sobarica pri »Južnem kolodvoru« ter tovariši. ki so z obdolžencem ab-solvirali orožne vaie. so v preiskavi navedli. dn ie bil obdolženec po končanih vajah sicer zrnučen. toda na videz zdrav in jim ie rekel le-to. da ima v Ljubljani še razne opravke. Brivski mojster Rudolf Jur-man pa je zanikal, da bi bil usodnega večera govoril z obdolžencem pri »Slonu« in povdarjal, da tedai sploh ni imel več briv-nice pri Kačiču. zatorej tudi obdolženca ni mogel vprašati, zakaj se ni hodil tja brit. Obtoženčeve premoženjske razmere Obtožnica ugotavlja, da je obtoženec od leta 1920. dalje, torej od časa. ko ie postal gostilničar in trgovec, živel v plačilnih tež-kočah. Podrobno navaja obtožnica posamez ne izvršbe in obenem smatra, da so med obdolženčevimi izdatki mnogi, ki so spričo ■šibkega premoženjskega stanja neutemeljeni. Zameri mu. da se ie večkrat vozil z najetim avtomobilom v kraje, kamor vodijo dobre zveze z v'aki. in da je oo 20-krat ali 30-krat na leto prenočeval v Ljubljani po hotelih. Obtožnica omen'a, da so se vinski trgovci od 1. iulija 1927. branili dobavljati pru še nadalje vino na kredit. Takoi po ropu v ambulančnem vozu pa ooa.ža obtožnica sumljivo okoinost. da razpolaga. Janko Klemenčič z visokimi denarnimi zneski. Še tisti večer, ko je bil izvTšen napad v ambulančnem vozu. se ie Janko Klemenčič dogovoril s šoferjem Figarjem za avtomobilsko vožnjo na Bled. Po povratku z Bleda ie kupil in takoj plačal vino p;i Levaniču in v obče pričel odplačevati svo:e dolgove. ' ' O tem odplačevanju in splošno o vsem gospodarjenju obdolženca je sestavil preiskovalni sodnik izkaz izdatkov za čas od 25. avgusta do 31. oktobra 1927. Izkaz navaja, da ie imel Janko Klemenčič v tem razdobju izdatkov 250.148 Din 20 p dohodkov pa 126.379 Din 50 p torej primanjkljaja 123.768 Din 70 p Ker ie seveda preiskovalni sodnik smatral. da skuša obdolženec Izdatke spraviti kolikor mogoče v ravnotežje r dohodki, na drugi strani oa. da niso označeni osebni izdatki za obdolženca, k! so gotovo tudi znatni. zakl:učuie obtožnica di se pr bli-žireio zneski. k> rh ie obdolženec izdal preko svojih dohodkov, s sumljivo natančnostjo ravno onemu znesku 183 590 Din. ki ie bil ugrabljen iz poštne ambulance. Ker pa se Janko Klemenčič. pravi obtožnica. zaveda, da ie ravno denarno poslovanje naiobtežineiša oko'nost. si ie izmislil »želecno rezervo« na B'edu. o kateri ni rodal pri zasliševanjih vedno enakih navedb in se ie šele končno pr: preiskovalnem sodniku ustali! pri znesku 83.000 D'n. Obtožnica smatra vse te Klemenčičeve trditve za imrišliotmo češ* zakaj pa se Klemenčič ni noslužil svoie železne rezerve že Prej kllub Številnim eksekucijam in ložbani. zakaj ie ra!e utrpel številna pota na sodišču in preko 13.000 Din na pravdni11 stroških. le da ni načel svoje železne rezerve? . . . Najvažnejše vprašanje Končno prehaja obtožnica na najvažnejše vprašanje, kako naj bi bil obdolženec — ki za pri tem poslu ni nihče videi in spoznal — izvršil rop. To zaključno poglavje posnemamo doslovno po obtožnici, ki izvaja: Po priči Ivanu Petriču (r št. 84) ie brez-dvomno dokazano, da je bH obdolženec na dan ropa med 18. in 19. uro v kavarni »Slon«. Od tega časa dalje pa obdolženca ni nihče več videl v Ljubljani do časa. ko se je — kakor izpričuie i vso eotovostio šofer Andrej Figar — pojavil nenadoma po 22. uri, idoč v smeri od glavne pošte proti kavarni »Slon«. Obdolženec Janko Klemenčič je imel tedaj v času od 19. do 22 dosti pr"ike. da je prišel iz Ljubljane do postaje Šmarje-Sap. Poslužiti se je mogel osobito vlaka, ki odhaja ob 20.05 iz Ljubljane glavni ko'o-dvor in dospel v Šmarje-Sap ob 20.42. Ob 21.12 ie pripeljal iz nasprotne smeri iz Grosuplja vlak s kasneje oropano poštno ambulanco v postajo Šmarje-Sap Na t3 vlak je vstopi! obdolženec in se odpeljal oh 21 13 iz Šmarja-Sap zopet nazaj protj Ljubljani Med potjo je izvršil nad Francom Bratovžem čisto neopaženo opisani rop in dospel z uropanim denarjem, kj ga je hranH v kovčegu, ob 21.35 na dolenjski kolodvor v Ljubliani. Od tam je prispel bodisi s tramvajem, bodisi peš že po 22. pred glavno pošto, odkoder ga ie videl priti priča šofer Figar proti kavarni »Slon« Obdolženec ie bil tudi konfrontiran z oropanim Francetom Bratovžem. Ta je potrdil. da ie obdolženec po postavi in tudi po glasu prav podoben napadalcu, v obraz pa roparja ni videl, ker je bil zakrinkan. Framc Bratovž je tudi popisal revolver, kakor se mu ie njegova podoba vtisn:Ia v spomin, ko mu ga ie ropar naperS na prsi. Pri obdolžencu je policija zaplenite revolver, ki odgovarja po velikosti in zunanosti samokresu ki ga ie videl v onih strašnih trenutkih Bratovž. Resume obtožnice Okornosti, po katerih zvrača državn-pravdnik krivdo n» Janka Klemenčiča. re-sumira obtožnica v naslednjem: 1.) robec, s katerim je ropar zavezal oro-panemu Bratovžu oči, je last obdolženčeve hčerke; Smeli In Krohot se je razlega! po dvorani ob premijeri velikega filma Pustolovščine dražestn«, temperamentne Anny Ondra »o duhovite hi prisilijo do »meha slehernega. Imenitna zabava in HM* Vami je zagotovljena 1 Zato S preteklost! — Kriv pač nisem! odvrne i močnim pov-darkom obtoženec. Jaz nisem tega stani in sem nedolžen Kako nai bi uničil svok) družino, ženo in pet svoiih otrok! Da sem bii obdolžen so zakrivile moie gospodarske razmere Obtožnica namigava na moio službo pri železnici. Nai k temu omenim le Jo da sem bil samo v pisarnah in v skladiščih, z ambulančnimi vozovi na nisem nikoli imel nikakega opravka. Sai niti ne vem kakšni so in kako znotrai izgledajo. Istotako nisem prišel v družbo poštnih uslužbencev. Pri nakupu hiše na Bledu ki me le stala 43.000 kron mi le pomagail brat. Z lesno kupčijo sem se iel baviti leta 1919 a leta 1921 se mi ie pridružil Kokali kot tihi družabnik. Ker sva postavila žago sva si izposodila pri Hipotekami banki 200.000 Din. Ta znesek se fe vkhrižil na moie posestvo. — Leto kasneie sem zbolel in imel izgube Podjetje so vodili tuli liitdie žena »e dobila dete in ni mogla 'voditi ktfočiie Ko sem koncem leta prišel v Lesce ni bilo ne lesa ne denarja. Leta 1924. sem likvidiral. Tudi denar žene ki ie kupčeva!a s oolisktmi pridelki. ie požTla lesna trgovina. Zato ie tudi žena zašla v konkurz. Saj li ie zmrznilo 7 vagonov iabolk O »železni rezervi« Zadevo z železno rezervo opisuje obtoženec skladno z obtožnico, le glede 16.C00 Din. o katerih trdi obtožnica, da tih fe prvič omenil naipram policijskemu nadzorniku 2al-deli ne ve ničesar m navaia: — Tu mora biti vsekakor pomota. — Zakaj ste se oa pustili lani raie rabiti namesto, da bi si vzeli na pomoč one prihranjene vsote? — Tega nisem hotel storiti. Rezervo sem imel shranjeno za skrajnost če bi bil morai z družino na cesto. V Kočevhi sem si opomogel. Da bi še boli napredoval, sem uredil kino. Mislil sem da se bom tako kmalu rešil dolžnikov, pa mi ie Hipotekama banka nenadoma vse zaplenila Sam nisem vedel kai storiti. Prodal sem hišo na Bledu in sklenil plačati upnike, počasi tudi banko. — A kako ste mogli tolikšno vsoto svoie »železne rezerve« pustiti na Bledu kratko malo v navadni škatli in med oanirii? — Tako ie bila naiboli na varnem! Pri izvršbah so iztkniK vse drugo, za omenieno škatlo pa se živ krst ni zmenil. To pojasnilo ie izzvalo med občinstvom buren smeh — Čudno spravljenega ste imeli 83.000 dinarjev a uropamih ie bilo 183 tisoč Din. — Saj te bilo čudno tudi nakliučie. da sem bii iaz v Liubliani. ko ie bil poštni voz iz-rooan. Zopet smeh. — A tudi to je "čudno nakttučie pravi predsednik. da se le takoj orihodnii dan poiavlil en uropan bankovec v Kmečki, drugi ori Fi-govcu tretii nri Mucu — Lahko mogoče odvrne Klemenčič a tisočaka iaz nisem menial. Usodni večer — Kje ste bili usodni večer, ko je bil rop izvršen? _ V Ljubljani. Nastnnil sem se pri Mikli-ču. kakor že dva prejšnja večera. — Pa ste se zadnji dan znova prijavili in odjavili? _ Morda sem to storil, sicer nI moja navada. — Nato opisuje svoj; kretanje od 18. do 26. avgusta v L'ubliani na enak način, kakor v preiskavi. '25. avgusta je bil pri Šestini. kier je vrnil natakarju R osen rtu '200 Din in je večerial, nato na je šel k Slonu, kjer je bil do 22 ure. nakar se V* dosrovoril s šoferjem Figarjem za izlet na Bled in nato ■dšel spal. — Vaše Izjave se ne vjemajo z izpovedV mi prič. — Tu sem. Govorim vse po pravici, Če bi bil molčal, bi ne bil tu. — Sicer pa nobma priča ne trdi. da ni govorila * menoj tisti dan, ure je pa težko točno navesti po preteku šestih meseeev. — Potno torbo ste usodnega večera ime!' s seboj? — Ne, a ne izključujem, da sem jo imel. Sicer pa rad vidim, če mi jo privesite, sa; sem sam res radoveden, kako na? hi se bil torej z eno roko držal za vagon, odpiral vrata, izvršil rop in vrhu vsega še noeil potno torbo. (Smeh.) Uropani tisočaki Predsednik ugotavlja, da ie bilo dne 8. septembra izjedenih 10 uropani*! tisočakov, in sicer pri ljudeh, kjer Je obdolženec plačeval. _ 2e mogoče, nravi obMhn*** da «em dobil kak tak tisočak v Kočevju, saj sem tudi iaz dobil mnogo rarličnesa denarja. Neki deček je prišel k meni men,tet dva n©nti imeli v hotelu dobro in no ceni. fn zato tu« di ni bilo motfoČe izhafati Nato je prišel na vrsto šofer Andref Ffr Qer Klemenčiča že dolgo pozna. Usodnega večera fe stal pred kavarno «"FmonoT» m ie pred »Slonom* zagledal obtoženca. Zmenila sta se glede vožnje na Bled in Figar je Kle= menčiču dejal, da bo že no domače naredil s takso. Da bi se bil Klemenčič pripeljal pred pošto s tramvajem, priča izključuje. Prišel ie lahko izza vogla pri «Slonu», ali iz kavarne, ali iz Prešernove ulice. Potne torbe ni imel s seboj, trdi sedaj priča Figar. Bilo je že okrog 22. zvečer (dočim je do« lenjski vlak prispel na glavni kolodvoT če« trt ure pred 22.). Priča Josip Godny Izpove, da j« Klemen« čič svoj čas prosil tvrdko Matatias za po« sojilo, ne pa za provizijo 5000 lir je pač dobil na račun provizije, a 100000 Din je bilo posojilo. Anton Vujčič poštni upravnik iz Kočev« ja, navaja, da so bile 1. septembra uradni« kom izplačane plače. On je že nekai dni prej prejel seznam uropanih tisočakov in smatra za. izključeno, da bi se bil uradni« kom v Kočevju izplačal kak tak ti&očak, ker je bil denar d->bro pregledan. Trgovec Peter Petsche navaja, da je Kle« menčič lani do iulija sproti obračunaval vsak mesec za blago. Od junija dalje do 27. avgusta je plača! vse. — Kolijko uropanih tisočakov ste našli med svojim denarjem. — Imel sem vsega skupaj 20 do 25 tiso« čakov, ko smo med njimi našli 4 uropane. Stražnik Jurij Mavrmni je bii s Klemen« čičem skupno na orožji vaji. Ne ve o njem izpovedati nič slabega MesaT Alojzi i Hdnigmann je v Kočevju dobavljal obtožencu meso Ko so orožniki preiskali pri niem denar, je posedoval ka« kih 20 tisočakov Med niimi so našli dva uro pana Res je Klemenčič v tistem času pla« čal svo i dolg todo nriča ne more trditi, da bi ravno on bil plačal z uroparrlma tiso« čakotna Priča crmenia. da gre večkrat na seim. kjer se denar zelo pomeša Mesarju Mortcherjv ie obtoženec dolgo« val okrog 12.000 Din Toda Morscher mu ie zaupal, ker je vedno vse plačal. Lani 22. nvgu9ta je ga. Klemenčičeva plačala 2000 Din, ostalo pa koncem meseca. Priča je imel 22 tisočakov, med katerimi so našli 4 uropane. Morscherjeva žena Pavla pravi, da je obtoženec plačal dolg s 4 ali 5 tisočaki. ostalo pa z manjšim denarjem. Šivilja Ana Plut, njena tovarišrica Regiaa in hotelir Kleiič iz Rogaške Slatine izpove* dujejo, da so Klemenčičevi živeli skromno. Zelo zanimive so bile nato navedbe kret« ničarja Milana Deparja, ki je imel usodne« ga večera službo na dolenjskem kolodvoru. R je prispel vlak, se je priča nahajal pri ambulančnem vagonu ter je jemal iz vlaka neko kolo. Ni čul nikakega ropota ne vpitja. — Tako tedaj, pripominja k temu zago« vornik dr Sajovic, med vožnjo se je čul BTatovžev vzklik na pomoč, ko pa je vlak stal na dolenjskem kolodvoru ni bilo glasu več! Priča Kdin, trgovec s kožami v Ljublja* ni, je izplačeval mesarjem v Kočev i u tiso« čake za kože Denar je dvignil v Kreditni banki v Ljubljani dne 25 avgusta dopoldne, nakar se je odpeljal v Kočevje in plačal mesarjema Zdravju in Morscherju. Dočim pa se pri Zdravju pozneje niso našli nikaki sumljivi tisočaki, so bili med Morscherje« vimi, čigar stranka je bil Klemenčič, — is« med uropanih. Peter Sitar je bil z obdolžencem na orožnih vajah in pravi, da je Klemenčič imel precej denarja Lahko je bilo par tisočakov, ali pa stotakov Zadnjf dni se je Klemen* čič prijavil bolnega, kar mu je bilo videti. — Med preiskavo ste dejali, da ste pri obdolžencu videli tisočake. — Ce sem tedaj dejal tako, sem jih pač moral res videti, keT sem se tedaj vsega bolj sveže spominjal Priča Fani Mencinova istotako potrjuje, da je bil Klemenčič, ko je usodne dni loži« ral pri Mikliču, res bolan. Ostal je eno po« P poldne v postelji. Karel Rosenwirt plačilni natakar Pri Šestici v Liubliani izpoveduie: — Klemenčič mi ie nekoč Pravil da poide k orožnim vajam. Da bi mu bil posodil 200 Din, se ne spominiatr Imam črno kniižico za dolžnike in bi bil gotovo tudi Klemenčiča vanio zabeleži?. Preden le odšel k voiakom ie bi! Klemenčič oarkrat zvečer pri Šestici Ne spminiam se ah' sem ga kdai videl v uniformi. Tudi ne morem zatTievati. da bi bil Klemenčič na zaoitni račun potrdil povračilo zneska 200 Din. Ne soominiam se tega več. Reza Roparjeva te zaslišana glede robca s katerim so bile Bratovžu prevezane oči Potrf-uie. da ie prala take robce, kakor ie predloženi, imela obdolženčeva hčerka. Anica Butarova kontoristinla pri veletr-govcu Stepiču. ie glavna oriča glede sum-liivega tisočaka, s katerim fe Klemenčič •lotel plačati vino. Ne spominfa se več natančno kako se ie ta nri zor odirral Vse ie izpovedala pred preiskovalnim sodnikom. Ne ve pa. ali fe mislil Klemenčič takrat plačati ves dolz. — Niste vselef enako navedli, koliko tisočakov le Klemenčič takrat odštel — No da. paT iih fe bilo Ko sem ugotovila. da fe prvi med niimi v seznamu uropanih sem Klemenčiča takoi opozorila na to. Tudi on ie pogledal seznam in vzel tisočak. z njim oa tudi ostale in lih spravil, nakar le plačal znesek par tisoč Din s stota-ki O isti zadevi izpove priča Mirko Stepič. da ie takrat — 4. oktobra lani — prišel Klemenčič k njemu in sta šla pokušat vino Priča mu te sam ponudil več vina kakor ga fe Klemenčič zahteva! Ko re kontoristi-nia Pri Plačevanju omenila da fe tisočak \ sezma-mu uropanih. se fe Klemenčič močno začudil in spravil vse tisočake, rekoč da iih bo sam pregledal Trgovec Ivan Petrič pozna obtoženca že dalie časa Usodnega večera fe videl Kle-rnenSča v Liubliani ln sicer okoli 19. ure v kavarni »Slon«: mogoče na ie. da le bilo tudi nekai kasneie. Brivski mojster Jurman oravi: — Ne izklhičiriem. da sem usodnega večera govoril z obdolžencem okrog 18.30 zvečer v veži pri »Slonu«. Morda sem se res zamudil v restavraciji ali kavarni in govoril s Klemenčičem ob 21.15. Vendar te vsega tega ne spominiam. Takoi nato potrdi restavrater or! »Slonu«' Josip Mastnak. da fe usodnega večera govoril v veži z obdolžencem. Bilo le okoli 19. ure in ie bil tudi brivec Jurman poleg Priča Karti Koroščeva z Bleda izpoveduje da je res nekoč spravila obdolženčeve stvari v zaboi. Res so se nahajale v sobi police mnogo ie bilo oapiriev a n? škatV> se ne spominja Res se ie Klemenčič lani nekoč pripeljal na Bled. Izročila mu fe njegov plašč. Ah' se fe podal v zgornio ^nbn " spominja povedala pa mu ie. kfe se naha- a pi JaJo niegove stvari. Že orei nekoč mu te pi- pyu Jutri v nedeUo, 16. t. m. poučno filmsko predavanje o HIGIJENI V ZAKONU Predstave za ženske v k-hra Ideal ob po! 11. uri. Predstave za moške v kinu Matica ob 11. uri. Samo za odrasle! Zanimivo in poučno! ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ML ML ML ML ML ML ML ML ML.ML Vsaka zavedna gospodinja upora- bija dosledno ABMA prašek za pecivo ML ML ML ML ML ML ML ML ML ML V zimskem času je najboljša pijača 18° ubilp no Tomislavovc pivo c4j- agrebške del niške pivovarne Zagreb Cene znižane DANES PREMUERA Ujetnica šangaja Monusnentaina pustelovna drama V elavni vlogi Bernhard Goetzke Predstave ob: 4., četrt na 7., pol 8., In 9. nri. KINO DVOR sala naj pride ponie. A Klemenčič Je trdil, da obvestila ni preiel in ie morda Koroščeva pisala nieeovi ženi. Koroščeva se ne mo re spomniti ali je obdolžencu dala papir in vrvico da ie lahko napravil paket. Priči Anici Levaničevi ie dela! obtoženi, ko ie oo končanih orožnih vaial oiačal vino. da le denar prihranil pri voiakih Ne ve. aH se ie šalil Policiiski nadzornik Zaldela izpoveduje v skladu z navedbami obtožnice, zlasti glede zasledovanja uropanih tisočakov. Ko ie bil Žaidela prvič pri Klemenčiču mu ie ta de-?al. da sta mu natakarica in sobarica pn' obračunu dali 11 tisočakov Nadzornik Zaidela le tudi doznal za slučaj pri Stepiču. Ko se je drugič oglasil pri Klemenčiču v Kočevhi in ga vprašal odkod ima naenkrat toliko denarja fe Klemenčič detel, da fe imel na Bledu spravljenih 16.000 Din. Za-Mela le tudi ugotovil, da le obtoženec v Kočevhi 27. avgusta deloma poravnan svoie dolgove. Po ne nadnl hišni preiskavi ie obdolženčeva hčerka takoi spoznala robec za svoiega ker ima ob-robu tri pike. kar da fe zami posebno značilno Tudi ga. Klemenčičeva Je robec spoznala na prvi pogled. Po tem zasliševanju fe predsednik ob 19.30 prekinil razpravo in določil nadaljevani e za 21. uro. __ Maribor. 14. decembra. Tovariša je ubil 261etnl delavec Janez Popovšek, doma b Spuhlje pri Ptuju. Bil je s Francetom Bezja-kom zaposlen pri neki zgradbi v magdal enakem predmestju in tudi stanovala sta skupaj v Studencih na Aleksandrovi cesti s šestimi drugimi tovariši. Letos 3. novembra je bil pri zgradbi in delavci so orišli malo vinjeni pozno v svoje stanovanje. Vsi so legli, le Bezjak je hodil po sobi gor in dol in je ob tej priliki po nesreči prevrnil jiosodo z vodo za umivanje, ki je stala cb slamnjači Alojzija Ljubeča in obdolženca Po-povška. Voda je tekla pod to slamnjačo. Nastalo je prerekanje. Bezjak je Ljubca udaril, a ker ta udarca ni vrnii, bi se bilo vse mirno končalo, če se ne bi bil v prepir vmešal Popovšek, ki je med pr ^rivanjem zab >del Bezjaka z nožem. Porotniki so z 10 glasovi potrdili uboj in Popovšek je bil obsojen na iri leta težke ječe. . Mnogo sleparij po štirih državah je zagreši1 301etni Vinko Stoki as, bivši vinski trgovec iz Sv. Andraža pri Leskoveu. Pred štirimi leti, ko je imel še dobro vinsko trgovino, je bil obsojen na 4 mesece jece. Te kazni se je hotel na vsak način iznebiti in ko se mu ni posrečilo s trditvijo, da ni raz-soden in za svoja dejanja odgovoren, je cd haldikih kmetov nakupil velik > množine vina, vino vnovčil ln nato z denarjem — mesto da bi kmetom plačal vino — pobegnil v inozemstvo, ko je svoje imetje poprej izročil svoji ženi. Potikal se je po Franciji, posebno po Morite Carlu, Nizzi, Parim, nadalje po Avstriji in drugod, se izdajal za hotelirja, nabavljal vino za znatne provizije in tudi natakaricam proti kavciji 300 do 500 Din obljubita! službe. Na Dunaju je odsedel 16 mesecev, ra-kar je bil izročen okrožnemu sodišču v Mariboru. Danes 90 porotniki soglasno potrdili pra-šanje glede sleparij in je bil Stoklas obsojen na tri leta težke ječe. Veliko veselje v nebesih je vzbudila med angeli vest, da bodo poslušali za Božič radio z Barijevimi elektronkami Nebeško godbo lahko poslušate tudi vi, zemljani, ako si za vaš radio nabavite TUNGSRAM BARIJEVE ELEKTRONKE. BARIJEVE ELEKTRONKE dobite v vseh večjih radio-trgovi-nah. Najboljše, uajtrajnejše, zato 13 najcenejše! Domače vesti • Kraljeva krstna slava. V četrtek so na dvon -v ii Zaradi tega rodbinskega praznika ta dan ni bilo nobenih avdijenc. Ob poi 11 dopjiune so se zbrali v dvorski kapelici kralj in kraljica, prestolonaslednik in mali princ Tojii-slav, princ Pavle, kneginja Olga, vsi člani vlade, predsednik akademije., beograjski župan in večje število povabljenih gostov. Cerkvene obrede je opravil patrijarh Dimitrije, nakar je kralj s princem Pavlom m i vojakom kraljeve garde presekal kolač. Nato je imel patrijarh Dimitrije kratek nagovor, želeč kralju in vsemu kraljevskemu domu zdravje in nlodno živUenir ' ki naroda Po končanem cerkvenem obredu v kapelici se je kraljevska dvojica impuna v rdeči salon, kjer je sprejemala čestitke prisotnih. V maršalatu dvora so se ves dan v posebno knjigo vpisovali drugi eratulanti. med njimi tudi vsi poslaniki tujih držav. • Izpremembe v našem državljanstvu. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti; učitelj Ludovik Rut ar v Bohi tiski Beli. trgovec Vladimir Gržina v Ljubljani učiteljica Viktorija Godi na v Ljubljani in posestnik Edvard Gornik v Zigmaricah. Iz našega državljanstva pa so izstopili1 Alojzij Rauter. posestnik v Trombachu. pristojen v Črešnjice pri Ljutomeru; Josip Huber zi-daT na Dunaju pristojen v Cigonce v mariborskem okraju; zasebnica Terezija Tom-Še v Miinchenu. pristojna v Litiio; Ivana Grablovic, delavka na Dunaju, pristojna v Litijo: Bernbard Zvoršak. delavec v Rrucku. pristojen v Majšperk pri Ptuju, in Franc Klasinc na Dunaju pristojen v Maribor. • Izpremembe v državni službi, Za strokovnega učitelia na tehnični srednji šoli v Ljubljani v 1 skupini III kategorije ]e imenovan Adolf Dola k Trajno so upokojeni: dvomi svetnik Rudolf Perše v Ljubljani, višii deželnosodni svetnik Franc Peterlin v Ljubljani, višji deželnosodni svetnik Josip Stergar v Mariboru, ravnatelj okrajnega finančnega ravnateljstva v Ljubljani Avgust Rajh in nadzornik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljai Ra;ko Mlejnik. • Iz »Uradnega lista.« »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 116 številki razpis stalnih učiteljskih služb v mariborski oblasti, pravilnik centralnega zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Beogradu ter izvršilno uredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti dopuščanju motornih vozil in šoferjev ter imenik članov komisije za pregledovanje m*^ ornih voz:l •Smrt PaliJanskpga konzula v Sol tu. V noči od 12 na 13. decembra ie umrl v Splitu 35 let stari italijanski konzul 27. marca 1927, prej pa je bil generalni konzul v Madridu. • Desetletnica Cankarjeve smrti bo proslavila novomeška dijaška organizacija SJSU »Prosveta« drevi z uprizoritvijo Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«. Pred predstavo bo govorila gdč. Vida Kozinova o Ivanu Cankarju. • Iz zdravniške zbornice za Slovenija V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo se je vpisala dr Štefanija Žunkovičeva, zdravnica v Slovenski Bistrici. • Načrti za pomorski muze}. Našo včerajšnjo notico s tem naslovom poravljamo v toliko, da je drugo najboljšo oceno (III. nagrado) izmed 33 došlih projektov prejel inž. Herman Hus, profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani. • Zaroka. Viljem Dimnik h Ljubljane, lastnik tovarne trikotaže »Amerika«. Beograd. se je zaročil v nedeljo 9 t. m. zNVu-kico, hčerko Drage Ln Pera Gavriloviča, trgovca iz Curuga (Bačka). Adresa za brzo-jave: Dimnik-Gavrilovič, Curug (Bačka). • Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo Erjavčeva koča na Vršiču otvorjena In popolnoma oskrbovana od sobote dopoldne (15. t. m.) do ponedeljka zvečer Snežne razmere so zelo ugodne Koča te dostopna tudi za navadne turiste. Koča bo otvorjena tudi preko Božiča in Novega leta. + Kongres upokojencev. V Subotici se bo Jutri vršiJ kongres upokojencev. Na kongresu se bo razpravljalo o vprašanju združenja upokojencev v naši kraljevini v eno glavno zvezo. Na kongres so povabljeni tudi delegati j z Slovem"e. • Za lovce. Ze desetletja se vrše v Ljubljani na prvi ponedeljek po sv. Neži kožni sejmi Zadnja leta pa je Ljubljanski velesejem s sodelovanjem Lovske zadruge v Ljubljani te kožne sejme reorganiziral in iz-br>!išal Poseben oddelek na velesejmu. imenovan »Divia koža«, zbira kože vseh vrst divjih živali, iih sortira iti povabi domače in tuje kupce na dražbo in nakup kož Na ta način se dosežejo najboljše cene. Zato naj tudi letos nihče ne zamudi te prilike! Pošiljajte kože »Divii koži« na I Sbliarski veleseiem in s posebnim pismom razpreds?-bo Ta sejem bo 21 januarja 1929 Kože se sprejemajo vse do tega dne opoldne. DIŠAVE SLON ♦ Sestanki hišnih posestnikov. Pri sestavi novih davčnih prijav za hišni in ibrtiii davek je precej nejasnosti in da se dado hišnim posestnikom natančna pojasnila, kako je setavijati te nove davčne napovedi, bo za ljubljanske hišne poševni k e ses^nek v po»iede'!ek 17. t. m. ob 20 v zeleni dvorani hotela »Uniona«. Tato.at se bo zahtevalo tudi znižanje vodarine in gostaščine v Ljubljani Sestanek za Spodnjo in Zgrrnjr ši^kc bo v torek 18 t m. oo v res:a\. ratii' »Goreniski kolodvor« za bčiro Moste v sredo 19 t. m ob Isti ar v rest;ivm;iji g j Janka Rabneta na Selu za vo občino Vič v četrtek 20 t. m. ob isti uri v društvenem domi' na Viču V soboto 15. m. ob ?0. v hotelu »Tadina« v Laškem v ti»de'jo IG. t. m ob 8. zjutraj v šoli v Trbovljah. Iste. ga dne v Sevnici ob I5. v gostilni g. Kova. Ča Nadaljni sestanki se bodo objavili. Hišni posestniki na] se v Iast.idm interesu brei, izjeme udeleže teh sestankov, ker morajo aapovedi vsi vložiti, četudi nimajo najem- nikov. Važno tudd za lastnike novih hiš. Na vseh sestankih bo poročal ?vw.ri predsednik I. Frelich. * Kedaj je veljavno plačilo lavnih davščin. Ker se le godilo, da so neupravičene osebe pobirale Javne davščine izven prostorov davčnega urada (davčne uprave), objavlja delegacija minstrstva financ naslednji razglas: Plačilo javnih davščin je veljavno za državo samo. če se izvrši ali v prostorih davčnega urada (davčne uprave) in to le proti pobotnici, ki k) svojeroč-no podpišeta dva uradnika, imenovana v razglasu, ki je nabit na vidnem mestu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti prejemnemu potrdilu poštnega funkcijonarja Glede plačevanja javnih davščin v roke davčnega eksekutor-ja pa velja člen 7. uredbe ministra za finance o postavljanju davčnih eksekutorjev, Uradni list z dne 8. januarja 1921, št. 5-2. po kateri sme sprejeti davčni eksekutor od enega dolžnika naiveč do 25 Din. to pa le proti priznanici iz svojega bloka Kdor bi uporabil drugega posrednika al? pa ne v merah tu navedenih predpisov le sam odgovoren za posledice nepravilno opravljenega olačila proti državi * Smrtna nesreča na železniškem tiru. V četrtek zjutraj je med postajama Si sek in Greda osebni vlak, k; Je prihaial iz Barna-iuke, povozil železn-iškeea delavca fosi-pa Tuškanca. starega 40 let. ki 'e ostal na me. stu mrtev. Nesreča *e ie pripetila zamdi Tuškančeve neprevidnosti Hotel le po pro-eri in preko železniškega mostu, kjer ga je •*rV,mr>t?va zgrabila in usmrtila. * jubilej Narodne galerije. Dne 18. sept t. I. je preteklo dest let od ustanovitve Narodne galerije. V tej dobi Je zavzela Narodna galerija pomembno mesto med slovenskimi kulturnimi institucijami in ?e postala rtrganizatorično središče za tvorbe likovne umetnosti vseh dob na naših tleh TubfleJ svojega obstoja bo društvo praznovalo v nedeljo 16. t. m ob 11. dopoldne s slavnostno sejo v Narodnem domu Obenem s pre-gledom društvenega delovanja fn uspehov bo Slovencem izročena v prenovljenem Narodnem domu stalna streha za stvaritve likovne umetnosti na njihovi zemlji Odbor Narodne galerije vabi vse prijatelje društva in vse ljubitelje likovne umetnosti, da omenjenega dne s svojo navzočnostjo pri zborovanju manifestirajo za visoki slovenski kulturni zavod, za našo galerijo lepih umetnosti; vsi so ikreno dobrodošli. — Odbor Narodne galeriie. * Koča na Peci Je v veliki nevarnosti, da k> vzamejo plazovi — dolgov. Odbor podr. SPD se obrača na vse prijatelje in planince, da mu priskočijo na pomoč z denarnimi podporami. Kočo smo letos o tvorili t?r tudi oskrbovali Ker smo se z zgradbo zelo zadolžili, smo primoran?. obrniti se na javnost. da nam pomaga. Upamo, da na? klic za pomoč ne bo zaman. Nai velja geslo: Kdor hitro pomaga dvakrat pomaga! Razposlali smo prošnje, nai jih naslovljeaci po možnosti upoštevajo. Odbor se že v naprej vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. * Aretacija pravaškfh omladincev v Lud-bregu. Na zahtevo orožniške postaje v Ludbregu je bila izvršena hišna preiskava v st? ■no vam ju blagajnika tamkajšnje organizacije Hrv. pravaške republikanske omladine Mije Saba. Pri tej priliki so bili zaplenjeni blagajniška knjiga s 580 Din gotovine, se-znamek organiziranih omladincev in razni pr a vaški časopisi. Mijo Sabo ie bil aretiran. Za tajnikom Gjurom Sabo ie bila izdana ti-r"'i ca a Ojuro se je sam prijavil policiji ter bil takoj aretiran. >HHIHBIIHBWIimiiBa»W Se nekai dni traja izvanredn 15% popust 524 pri vsem blagu. Velika izbira ostankov po čudovito nizkih cenah za božična darlia. JOS SNOJ, manataktara I Ljubljana Prešernova ulica 3 ■■I * Eksplozija na parabrodu »Knez«. Te dni je na porobrodu »Knez« pred pristaniščem Krilo eksplodiral kotel. Sarojnik. ki se je nahajal v bližini kotla, si je rešil življenje, vendar pa je znatno poškodovan. Skočil je v morje. Ostala posadka je ostala na ladji, dokler ni prihitel na pomoč- parobrod »Ug-ljar« ter »Kneza« potegnil v pristanišče Krilo, iz Splita je bil odposlan teuder vojne mornarice »Močni«, ki je ponesrečeno ladjo spravil potem v splitsko lufto. Smrtnih žrtev nesreča ni zahtevala. * Noseče matere naj skušalo z rabo pri-rodne grenčice »Franz- Josef« odstraniti vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseuči-liških ženskih klinik soglasno hvalijo vodo »Franz-Josef«, kier je lahko zaužitna in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti barva, plislra In lika tovarna JOS. REICH. * Za Božič se spominjajte vsi prejemniki položnic štev 14.066. najbednelših! Podporno društvo Menih 188 * Knjižica »Kraljevič Marko« le najlepše darilo mladini za Božič Družba sv Cirila in Metoda sja vsem priporoča Stane le 6 Din 22*7 jjožična reklamna prodaja traja dalje Suknje, obleke, čepice, perilo itd. najnižje pri A. PRESKER, Sv. Petra cesta št. 14. Iz I 'nbliane u— Zveza kulturnih društev priredi danes ob 20. na Taboru družabni sestanek za člane in za somišljenike Spored: predavanje g. dr Bajiča (»Eno uro mednarodne politike«), recitacije g Lipaha pevski kvartet Sokola I. in godba Sokola I. ter prosta zabava, pri kateri igra godba Sokola I. Vstopnine ni. o— Tajnica Carnecejsvega Instituta v Ljubljani. V Ljubljano je Uopotovala tajnica Carnegejevega instituta v Newyorku Mary Florence Wilson Takoj po svoiem prihodu si ie ogledala v spremstvu prof. dr. BTežni-ka razne kulturne institucije, o katerih se je prav pohvalno izrekla Ljubljana ie napravila nanio prav prisrčen vtis Obljubila ie dve štipendiji za slovenske dijake v Ameriki Kakor znano ie ustanovil Carnegejev institut mi1i;ader Carnegie. in sicer v znanstvene svrhe Tz fonda tega instituta >e bila sezidana z 12 milijoni Din univerzitetna knjižnica v Beogradu. V Ljubljani ie gdč. Wi!son srost oblastneea odbora u— Anketa o nohHamu šunda bo v nedeljo 16 t, m ob 10 dop v balkonski dvorani univerze Vsi kulturni delavci vabljeni: u— Klub espe^antlstov v Ljublian! vabi člane in priiatebe esperantskeg?. sribania l. proslavi rojstnega dne dr. L. L. Zamenhofa Vršila se bo drevi ob 20 v salonu hotela Lloyd. u— Javna knjižnica šlšenške čitalnice posluje vsak torek, četrtek in soboto od 18 do 20 v društveni sobi nasproti stari cerkvi Knjižnica je pomnožena s precejšnjim številom lepih novih knjig. u— O »Gorici v času narodnega preporoda« bo predaval v društvu »Soča« drevi ob pr*! 9 g. prof. dr. Joža Lovrenčič. Vstop prost! u— Nepreviden kolesar. Na oglu Miklošičeve ceste je prišlo včerai okrog 8. zjutraj po neprevidnosti kolesarja Pranceta P. i2 Podgorice do težje nesreče. P. se je peljal ob omenjenem času s kolesom od doma v službo Ker se mu je precej mudilo, je močno gnal kolo in se ni dosti oziral na pasante Privozivši na asfaltirano Miklošičevo cesto je še bolj pognal, ne da b5 dala! z zvoncem svarilna znamenja. Slučaj Je hotel, da je baš tisti trenutek prišel iz Pražakove ulice 60 letni železniški čuvaj Vinko Ilešič. ki ga je kolesar podrl na tla. Ilešič ie zadel pri padcu z glavo ob rob pločnika in se močno poškodoval na čelu. Vsega okrvavljenega Ilešiča je pozneje odpeljal rešilni voz v bolnico, dočim je neprevidnega kolesarja odvede! stražnik na stražnico, kjer so ga legitimiral. V bolnici so Ilešiču rane izpraK. nakar so ga poslali v domačo oskrbo. prenoroBova akademija Dan s ob po* 20. up PLES!- PLtS! PLES; u— Deklica v plamenih. Hčerka postaje-vodje na Drenovem griču, 15 letna učenka III. razreda meščanske šole v Šiški, Marija Pintarjeva si je včeraj zjutraj, kakor navadno sama kuhala zajtrk na samotarju. Ker se ji je že mudffo k vlaku, je precej hitela, kar pa je postalo za njo usodepolmo Prenapolnjeni samovar je nenadoma z glasnim pokom eksplodiral in goreči špirit se je razlil po dekličini obleki. Pintarjeva je bila mahoma vsa v plamenih. Obupno vzklikajoča je pričela deklica tekati po sebi na kar je prihitel oče, ki je pograbil odejo in zavil vanjo ubogega otroka. Posrečilo se mu Je po-nekaj trenutkih gorečo obleko popolnoma pogasiti, vendar je bila deklica strahovito opečena po vsem životu. Po nesrečno Ruta rjevo je prišel kmalu nato h Liubljane rešilni avto ter jo odpeljal v splošno bolnico. Stanje ožgane deklice le zelo kritično. u— Plesne vaje JNAD »Jadran« se danes kne bodo vršlie zaradi akademije »Preporo-. da«. u— Sleparstva inozemskih trgovskih potnikov. Že večkrat so dnevniki svarili občinstvo pred inozemskimi trgovskimi agenti, ki se izdajajo za zastopnika kake velike inozemske tvrdke ter obiskujejo po mestu privatnike, ki potem naročajo pri njih obleke, manufakturno blago in druge po-potrebščine. Ti agentje znajo mnoge stranke premeteno preslepiti ter se iim posreči, da dobe velikanska naročila. Neki tak agent je naprav"'! nad 600 zaključkov, ponekod kar ! za 10.000 Din ln še več. Stranke so dajale | tem laži-agentom tudi večje zneske na račun, bile pa so strahovito presenečene, ko so uvidele, da so postale žrtev nesramnih j agentov ali da sploh dotična tvrdka ne eksi-stira. Agentje so zlasti prihajali z Dunaja Državno pravdništvo je zadnji čas prejelo več ovadb proti takim agentom. Sedaj se vodi zlasti zanimiva preiskava proti nekemu agentu, ki je obiskoval zdravnike ter jim pocmia'1 v nakup posebne zdravniške plašče. Mnogi zdravniki so v dobri veri, da imajo opravka s poštenim zastopnikom solidne dunajske tvrdlke, naročili plašče ter lisičja i* m>'^ove kože ter kože druge divjačine plačuje najbolje trgovina s kožuhovino P. Semko, Miklošičeva cesta 14. so najlažja pot. po kateri klice bolezrr pridejo v naše telo Da obvarujete VaSo deco od tega Škodljivega delovanja teh klic, ki povzročajo razne nalezljive bolezni, kakor nahod, influenco in ostaile nevarne infekcijske bolezni, dajte deci rednn okusne ANACOTPAi Kravata za gosDoda je MELA kravata! i R&.WAn»ER/( agentu izplačali tudi večji znesek na račun Toda čakali so in čakali, zaman Plaščev ni bilo z Dunaja. Včeraj je preiskovalni sod-dnik zaslišal v tej zadevi 6 ljubljanskih zdravnikov. o— Dve tatvini suknjičev. Iz predsobe stanovanja Marije RadeŠ, PRANKFUR1 (428 m 4kw>. LANGENBERG (469 m 20 k v). STUTTGAR1 (JS0kW 4 kw), DUNAJ 1517 m 15 tw). LONDON (Daven-try 1604 m ib kw). RIM (443 m 12 kw), BU-D1MPEŠTA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 13S0 m »0kw> Sobota, IS. decembra. LJUBLJANA «.30: Reproducirana glasba ia borzne vesti. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Predavani« o družinskem m materinskem zavarovanju. — 19: Nemščina. — 19.30: Predavanje iz filozofije. — 20: Parmov večer. — 1. Parma kot človek in skladatelj; govori g. Gove-kar. 2- Godba Dravske div. pod vodstvom dr. Ce-rkia ijra Parmove skladbe. — 3. G. Banove« poje 2 pesmi. — CitraSki večer ge. Košnierljeve. ZAGREB 17.30: Popoldanski! koncert ruskih ba-lalajk m pevskega zbora. — 21: Prenos in Kar-lovca. Schubertova »MaJa v Es-duru«. (Izvaja pevsko društvo »Zora« v Karlovcu.) — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz Nar. gledala v Bratislavi: NedbaVova opera »Kmet Jakob«. — 22.35: Lahka glasba. — BRNO: 17.55: Arij« ia pesmi. — 19.30: Prenos opere iz Bratislave. — VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra in solistov. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koneert oifceetra. — 20.15: Iva Vojnoviča drama »EtovinoJccH«. — Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Dramski večer in lahka glasba. — FRANKFURT 20.15: Mešan večer - LANGENBERG 17.45: Popoldanski koncert. (Lirtne in mandoline.) — 30: Zabaven večer ta koncert lahke glasbe. — STUTTGART 20.30: Koncert dunafcke glasbe. — BUDIMPEŠTA 13.20: Koncert orkestra. — 18.20: Ciganska rndfea. — 19.30: Prenos ie bu-dimpeštanske opere. — Lahka glasba. — LONDON 19.45: Schubertove pesmi. — 20.15: Lahka glasba. — 20.45: Poljuden koncert orkestra. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncent. — 20.45: Verdijeva opera »OtheUo«. — STOCKHOLM 19.45: Chopinove klavirske skladbe. —• 20JO: Pevski koncert Vsem naročnikom in čitateljem Jutra" Današnji izdaji »Jutra« je priložila glavna in pooblaščena razpošiljalnica srečk državne razredne loterije naročilne dopisnice, da omogoči našim čitateljem, da si naročijo pri njej srečke novega kola. Žrebanje prične že 7- januarja 1929. V vseh pretočenih kolih je Zadružna hranilnica, r. z. z o. z„ izplačala visoke zneske na dobitkih in je priporočati, z ozirom nato, da so srečke tako poceni, možnost, da se zadene večji dobitek, pa prav velika, da si vsak naš državljan kupi eno srečko. Morda si z malenkostnim zneskom pridobi premoženje. Srečke naročite takoj pri domačem zavodu, ker bodo kmalu pošle. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, St. Petra cesta 19. Viktor Kukovec - šestdeset-letnik Danes mineva gosp. Viktorju Kukovcu, Mustrijalcu v Ljutomeru, 60 let njegovega plodonosnega življenja. Rodil se je v Ljutomeru kot sin Ivana Kukovoa. ki si ie pozneje s svojo delavnostjo in varčnostjo pridobil velik ugled, bal doiga leta okrajni načelnik jutomerski. več let vedno odličen slovenski delavec n. Kuponi. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Kavah, Jfi.: v ljubljanski operi. V soboto 15. t. m. 9e poje kot ljudska predstava po znižanih cenah v korist fon- da Udruženja gledaliških igralcev Kalma« nova opereta «Bajadera» z go Poličevo, go. Balatkovo ter gg Drenovcem, Povhetom in Peckom v glavnih vlogah. Nedeljske predstave v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, 16. t. m. bodo v ljubljanskem gledališču 4 predstave Vsp štiri predstave so ljudske in veljajo znižane dramske, odnosno operne cene. Drama vpri« zori popoldne ob 15. uri dramo «Krog s kredo» Ta drama ima izmed vsega letošnjega repertoarja največjo privlačno silo. Opera poje popoldne ob 3. Suppejevega z go. Vilfan - Kunčevo, gg. Marče-cem, Betettom in Jankom v glavnih ulogah. «Dover - Calais* v mariborskem gledališču. V torek, 18. t. m. bo premijera Berstlo-ve komedije tDover - Calais*. Opozorili smo že, da bo to ena najzanimivejših komedij letošnjega repertoarja. Nedelja v mariborskem gledališča. V nedeljo, 16. t. m. se uprizori popoldne ob 3. cJesenski manever>. Znižane cene. Ku;>oni. — Ob 8. zvečer: letošnji šlager mei vetra n brzina v m. in sek NW 2 irn« SE 2 iiiroo mrnc •ntrno SW 1 C _ o <* E -O <0 o 2 Padavine Vrsta mm ut ur< del ui sneg •2 >neg 4*0 »•r W 3*0 dež 5-0 dei il-0 Solnce vzhaja ob 7 JO, zahaja ob 16.18, hma vzhaja ob 934 z aha j ob 17.41. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4.0 C, najnižja 1.0 C. za Božič m Novo leto pri znani tvrdki Gričar & Mejač Katera se je izselila iz Prešernove ulice in se sedaj nahaja samo • v Se enburgovi ul. 3. ska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, 80 kg promptna po 290—292.5; za december po 295—297.5; januar 300 do 302.5, turščica: ameriška cLa Pla-ta», zacarinjena, fco Ljubljana po 315.5— 320; oves: baški ali slavonski, zdrav, re-šetan po 295 — 300; moka «0>: fco Ljubljana, plač po prejemu blaga r>n 430— 435. rž: 72 kg, zdrava, rešetana, mlevska tarifa po 295 — 297.5. Novosadska blagovna borza (14. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 59y2 vag. pšenice. 5 vag. ječmena, 11 vag. moke in 42 vagonov turščice. Pšenica: baška, baška potijska in sremska 237.5 — 240; za december - januar 240 — 242.5; baška, za jianaar-maj 247.5 — 252.5; banaška 230 — 232.5. Ječmen: baški, sremski in banaški i*52.5 do 257.5; baški pomladni 280 — 290. Oves: baški. sremski. banaš 240—245 T u r s * ' c a baška 232.5 — 237.5; za december - januar 237.5—242.5; za marc _ april 270—275; za april - maj 272.5 — 277-5; sušena 262.5 do 265. Moka: baška <0g» in <0gg> 342.5 do 352.5; c2> 322.5 — 332.5; «5» 302.5—312.5; <6> 265 — 275. Otrobi: baški in sremski 177-5 - 182.5. Dunajska borza za kmetijske proizvode (13. i m.). Zaradi slabe tendence na inozemskih borza! in večje ponudbe so cene pričele na dunajski borzi pri mirni tendenci popuščati. Navzlic nižjim cenam, ki so jih stavili ponudniki, pa so uradn' tečaji zaradi malenkostnega prometa ostali nespremenjeni Tudi argentinska in podunavska turščica se je mudila ceneje. Mladega družabnika solidne izobrazbe, izvežbanosti in z velikim veseljem do dela event. z nekaj kapitala, sprejme trgovska agentura v Ljubljani z dobrimi zastopstvi in širokim delokrogom. Pismene ponudbe na Aloma Company, Ljubljana, pod »Samostojnost«. 15468 •jaBBBBBaBBBinaGIB Zahtevajte znamko Jtoro" galoše in snežne čevlje. Jretonf nimajo ™ tekmeca |HftS|NGSORCJ 1— Akcijska družba sprejme dobro uvedene strokovno naobražene zastopnike in potnike za prodajo trikotaže, manufakture in pletene robe ter drobnarije. — Reflektanti naj javijo, v katerem jugoslov. rajonu želijo delati. Za večja mesta sprejmemo krajevne zastopnike. — Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti in zahtevki kakor znajnem jezikov na Radio Reklam Jugoslavija, SubotSca Telefon B 34-1-38. 15434-a Dnnajaka vremenska napevej % sobote: Menjajoče ptVfjlf) m oblačno, temperatara to poto- FR. HAVLIČEK, sin elektrotehnik se priporoča za strokovnjaško napeljavo ln popravilo hišnih telefonov, zvonil signalnih naprav in eleiktrotebn aparatov. Delavnica Sv. Petra cesta5. dvorišče, hotel »Soča«. 15347 Pisarno v bližini glavnega kolodvora iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna«. 15522 Proda se Ie proste roke za ugodno ceno lepa uogalna hiša v Ljubljani, na eni najprometnejših cest, s kras tiim razgledom Hiša Je dvonadstropna, s man-zardnimi stanovanji, hlevom, avtogaražo in s velikim vrtom oziroma stavbiščem. — Hiša ima U stanovanj pc eno, dve, tri in štiri sobe s priti-klinami Pri hlevu in garaži sta še dve sobi. Hiš» je solidno zidana in v najboljšem stanja. Ponudbe sprejema in pojasnila daje nrtiutsMr dr. M. Pire v Ljubljani, Cieatetava atio* flt. i o4 & d» & f** Uaroala, in, an CuU>&*,j», ovalih, jt,pujiah, *u>OgUuTUrod> fifrtfVU,^ Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—? Za naslove kličite tele!, štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef štev. 3203. Podružnica „Jutra" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190 ii tSoijšo Kuharico Iti bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejme s 1. januarjem majhna družina oa deželi pri ilariboru. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» z navedbo starosti pod »Din 400». 44128 Učenko M strojno pletenje sprej nem takoj Naslov v oglas liddelku »Jutra*. 44147 Vinski potnik jobl takoj meeto, • prostim 3—feobnim stanovanjem e pritiklinami u proti fiksni plači, prt renomirani veletrgovini vina in Ipiritnoz ? Ljubljani V poštev pri dejo le boljše moči sposobne in iivsibane t tej otroki Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod lifro »Vino ia Ipirituoze* 4S536 Čevljar, pomočnika vajenega finega dela-> tega, šivanega na rom ali obrnjeno sprejme takoj ali tio dogovoru Ivan Hafner, fekofja Loka. 44099 Kontorlstinjo c znanjem slovenskega in nemškega jezika sprejmem e 1. januarjem za pisarno t Mariboru Ponudbe na rastni predal 30, Maribor * 43905 Služkinjo polteno in vestno, ld zna kuhati in ki je dobra gospodinja, sprejmem Sta> rost od 80—40 let; z dalj iLmj službami imaja pred nost. — Plača postranska stvar. N^top z novim letom. Ponudbe ni naslov: Ter Potočnik, učit. v Sto. nh pri Celju. 43972 Gospodično k otrokom sprejme Ivanka Lončar. Tržič. 44104 Gospoda ki bi v sobotah in nedeljah Igral klavir, sprejme takoj boljša restavracija Naslov T oglas, oddelku »Jutra*. 43991 Pomožnega strojnika Ii mojo električno centralo na Duplici sprejmem inteligentnega, vojaščine prostega ključavničarja, mehanika ali sorodnega poklica. Ponudbe na vodstvo tovarne J Bonač. Količe-vo, pošta Domžale. 43980 Učenke sprejmem za strojno pletenje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43941 Tvornica vagonov T Smed Palankl sprejme ključavničarje, mizarje in 2 »trugarja 42926 Trg. pomočnika mešane stroke, z večletno prakso in dobrimi spriče-\ali, veščega slovenskega in nemškega Jezika, sprejmem takoj Hrana in stanovanje v hiša. plača po dogovoru. Istotako sprejmem tudi trgovskega vajenca s potrebno predizobrazbo. Naslov v ogla>nem oddelku t Jutra*. 44110 potniki Potnik % večletno prakso, ki govori več jezikov, želi primerne službe — poljubne stroke. Salamon Levi, Sarajevo, Prestolonaslednika Petra 23. 44199 Trg. zastopnik dobro vpeljan, prevzame poleg še kak dobro idoč predmet Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Agilno zastopstvo*. 44212 Nemško konverzacijo in pouk daje po 10 Din od ure boljša dama na Poljanski cesti št 13/IL levo. 44000 Nemščino konverzacijo, pouk počnem po najboljši metodi. — Stari trg 8/n. 44194 ■^JJL Službo kletarja skladiščnika ali kaj slišnega želim. — Pismene ponudbe na Ekspozituro Jntra v Ljubljani Vil pod lifro »Poštenost in dobra spričevala*. 44101 Gospodična z večletno prakso, vajena v knjigovodstvu, dobra ra-čunarica, želi stalne službe Gre tudi na deželo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samo ta stroka*. 44005 Prodajalka mešane stroke, zelo dobra, žel; službe s 1. jan. 1929. Šifro »Zanesljiva 1929*. 44151 Trg. pomočnik mlad, mešane stroke, želi službo v mestu ali na deželi Govori slov., srbohrv. in nemško Gre tudi kot potnik ali skladilčnik — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod lifro »Marljiv 1213*. 44163 Kontorist izurjen v trgovskem pisar-nilkem poslovanju in knji. govoilstvu, t izvrstnimi priporočili, išče mesta v Ljubljani ali okolici Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod »Izurjen*. 44012 Brivski pomočnik ki prvovrstno striže bubi, vešč vseh poslov v dam-skib salonih, želi namešče-nja v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 40*. 44089 Službo prodajalke za špecerijo. galanterijo ali slaščičarno želim. Sem 5 let nepretrgoma v službi v boljši trgovini Stara sem 20 let in iz dobre bile ter reprezentativna. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod šifro »Zmerna p!ača 1000*. 44206 Trgovec vsestransko naobražen v špecerijski in me|ani ter tudi v lesni strolu, iti je svojo posest prodal, želi primerno službo v Ljubljani. — Službo sprejme tudi njegova žena, ki je jzborna kuharica in gospodinja. — Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten, kot za sebe*. 44200 Mesar in prekajevalec raznih izdelkov kloba9 želi službo Ima tudi svoj obrtnj list. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 44204 U Th. Rotman: Janko in Stanko Trg. pomočnica vešča tudi kuhanja in Šivanja, Ieli službo v trgovini — najraje v okolici Celja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44220 Stiskalnica za žamanje (kolobarje) naprodaj sa 1000 Din. Naslov pove oglasni oddelek Juira 44164 ■■■■■■■■■■M Orehe in orehova jedrca nudi najugodneje M G e r š a k, Ljubljana, Prečna ul. 4. 44224 ■niiiHninniiim Fotoaparat 2000 Din zadnja cena. — Goerz Dogmar 14,5 F = 75, 1/2500 «ek„ 4^X6. A n S i k, m. real gimn. 43959 Apnena jajca prodaja, kakor dolgo seže zaloga, po Din 1.80 komad, od zaloge v Poljčanah — Esportna družba Matbels. Suppanz tn drug Maribor, Cvetlična nliea 18 Najmanjša množina, ki se razpošilja Je za ho j ■ 1440 komadi RazpoSilja se blago po povzetju ali pa proti predplačilo računske vred nosu. 275 Auto 1—Stoneki — primeren i prevoz pohištva kupit Erman & Arhar. 6t. Vid nad Ljubljano. 44081 Hariey-Davidson s prikolico, električno razsvetljavo in vsemi rezervni, mi deli prodam, eventuelno tudi na mesečne obroke Ponudbe na poštni predal It 843. Ljubljana 44023 Motor Harley Davidson. 3% HP, malo rabljen, prodam. — Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 43897 Avto kožuh dolg, par visokih moških čevljev in več drugih stvari poceni prodam. Vse je dobro ohranjeno. — Naslov pri podružnici »Jutra: Celju 44219 Koks suh. po 80 Din 100 k« -vedno ▼ zalogi v meotnt plinarni 861 Perje »okolje, pur J« ta foaje, naravno tn • strojem eišče no dobavlja v vsaki množini B Vajda. Oakovee morje. Telefon 59 Medjt a so. Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 leg po Din 88 kg. — Izkoristite priliko dokler traja zaloga L. Brezov«. Zagreb, fllea 83 kemična Čistilnica perja 189 Pozor! Volno t» bomba! kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog. LJubljana. 8tarl trg št 13 in Židovska uilea 4 Mizarsko podjetje s stroji prodom v prometnem mestu Slovenije pod ugodnimi plačilnimi pogoji Ponndbe pod šifro »O C.» ua oglasni odelek »Jutra* 44026 Zelen štedilnik prodam za 250 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44193 Pvhiitvv Otroška postelja nova, ugodno naprodaj — Naelov ▼ oglasnem oddelku Jutra*. 44170 Znamk v albumu lepa zbirka, čez 2000 komadov naprodaj za 500 Din na Poljanski ceeti št 13/IL levo. 44011 Sme, zajce in dru»o divjačino knpnje po najviljib cenah vele-mesarija Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta. 43837 Predivo lepo in čieto kupuje v v»a-ki množini po najviiji dnevni ceni Hinko Humer, trgovec. Sv. Križ pri Li tiji. 42917 Železno peč »gašperčka* dobro ohranjenega kupim — Ponudbe navedbo cene pod značko »Zima 24* na oglasni oddelek »|utra* 44016 r»n Novo spalnico češnovo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44167 Kompletna spalnica radi selitve naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 43983 Dve mizi edilno (raztezno) in kn-linjsko prodam Osledati 11—2. Vučina Praraknva It. 15/IV 44205 16. «Velja, možje!, je pravkar govoril sta r«e. cDrevi o polnoči bodite vsi pod gradom Grajski kuhar je tndi aaj človek in nam bo pustil zvečer zadnja vrata odprta. Oplenili bomo grad. zajHi baronico in io raprli v podzemeljski rov. Aii bo gledal baron, ko jutri vrne s potovanja in najde vso hišo prazno !> Nato so s« možje razšli na vse strani. To-ila starec je krenil proti vhodu hodnika! . .. r«n ' 4cevni Neutrovox (p r e m i r a n na letošnjem ljubljanskem veleeejmu), ki sprejema 60 postaj, ugodno prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 44207 JMmia Avtomobile FORD, Ssedeini, odprti, dobro ohranjen, nova streha Hd Din 7500.—. PEUGEOT Eeedežni. ta. kse prost, poltovornL nove gume. Din 19 000.— PEUGEOI 35 HP v 1t, vrst»»m stanja. 12.000 km I Mu 85.000 - Cl 1'UOEN telo dobro ohranjen 11000 km no ve eum* Din 28 000 FIAT "501 ŠPORT ■■alno prearledan najzad-'ije!'» n. n l>l!fT 'a kiran 4sede|nl Din S3 000 PON riAT mode! 1928 Hellindreki Vedefnl odpr t! voJen 3000 km le s tovarniško earcnclfo Din (14 ti*o8 prodam Na ogled in prelzkulnjo prt VM Bare?? A Co.. Dunajska cetta 12. Ljub 1}ana. Telefon 22—92. 42980 20—30.000 Din vložim kamorkoli — proti garanciji, kjer se mi nudi sigurna eksistenca. Osebno sodelovanje. Ponudbe pod »Družinska eksistenca* na oglasni oddelek »Jutra*. 44155 Specerij. trgovino z vsem Inventarjem in zalogo, radi prezaposleno«! takoj oddam. Potreben kapital ca 30 000 Din Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43818 40.000—60.000 Din posojila da mirna stranka za stanovanje. obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in pritiklin v Ljubljani ali na periferiji mesta Vknjižba ne prvo mesto Vselitev januarja ali februarja 1929 — Pismene ponudbe na osrlas oddelek »•Iiitra* pod šifro »Stanovanje 1929» 44047 Trgovska hiša naprodaj v prometnem kraju, kjer je vtčja lesna industrija. Ponudbe na egl. oddelek »Jutra* pod šitro »Trgovska hiša*. 44178 Posestvo prodam v sredi Petrove. Ponudbe pod šifro »Posestvo* na upravo »Jutra* v Celju. < 44141 Hišo v Ljubljani kupim v oeni do 100.000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44156 £ohaU Trgovino dobro vpeljano, na celo prometni ceeti v Ljubljani prodam. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra: pod »Vpeljana trgovina*. 44176 2 poslovna lokala v I. nadstr., na Aleksan drovi cesti It. 1 oddam 1. jan. 1929. Naslov pove oglasni " oddelek »Jutrai 44218 Vftujem Gostilno dobro tdočo, v prometnem kraju na Notranjskem, ob deželni cesU, v bUžini postaje oddam v najem ali od litra Nastop takoj ali po dogovoru Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod »Gostilna v najem*. 4S912 Gostilno z inventarjem in električno razsvetljavo oddam tako, s novim letom 1929 ob f lavni cesti na Vrhniko redpogoj: poklicni gostilničar z osebno pravice, — Pojasnila daje Ivan Ttech-ler, fotograf, Vrhnika. 41201 Um&tanju Stanovanje 8 sob, kuhinje, pritiklin in vrta, za takojšnjo vselitev — oddam proti primernemu posojilu ali daljli najemnini. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44127 Stanovanje sobe, kuhinje In pritiklin oddam e 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 44171 Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe oddam tietemu, ki odkupi novo pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44165 Stanovanje sob in kuhinje oddam s 1. januarjem mirni stranki brez otrok. Fran Zajec, Glinee, cesta 9 — it 28. 44074 Stanovanje 2 sob kuhinje in pritiklin i I t e mirna in snažna stranka v mestu ali na periferiji — Vselitev takoj ali februarja 1929 Plača event za eno leto naprej. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka 49*. 44049 Stanovanje 2 sob kuhinje in pritiklin iiie mirna uradniška družina — lahko v Rožni dolini aH ki. Vselitev januarja ali februarja Plača za pol leta naprej Ponudbe na oglas, oddelek »Jetra* pod lifro Suh0 stanovanje*. 44048 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam. Naslov v og asnem oddelkn »Jutra*. 44192 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v eno sobo se lahko postavi štedilnik, In nekaj vrta oddam 1 januarja 1929 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41228 Hlode smrekove in jelove kupi v vsaki množini I. Magušar & Co., družba z o. z. na Vrhniki. 44154 Hiša z vrtom v Dravijah št 3 pri Ljubljani naprodaj. Cena po dogovoru. Pripravna je za veleobrt. 43801 Lepo posestvo obstojeie iz približno 15 oralov njiv ter na.d 30 oralov travnikov, prodam. — Zemlja je prvovrstna, leži ob državni cesti ter je prikladna tudi za stavbišča. Oddam event. tudi posamezne parcele. Franc Ju-hart, veleposestnik. Slov. Bistrica. 44132 PruUfki Seno sladko In zdravo proda posestnik v okolici Celja. Ponndbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Seno 26*. 44202 Žito v mlin! Takoj zamenjam žito sa moko. Dam tr! vrste pšu-nične moke in dve vrsti ajdove. — Valjsvec, mlinar pri g. Ribnik-sr.iu (po domače Kriščelnu), valii»ni mlin pri Tržiču. 44203 Opremljeno sobo oddam takoj pod zelo ugodnimi pogoji zakoncema brez otrok ali dvema gospodoma, ki ata va« dan odsotna Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 44165 Sobo s sepuiranim vhodom, ev. tudi « hrano oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44083 Gospoda sprejmem na stanovanje v Krakovski nlicl itev. 11. 44160 Sobo v pritličju, svetlo In zračno, z razgledom na ulico in eepariranim vhodom, v centru mesta oddam dvema oeebamg ali zakoncema brez otrok. Naslov pove oglasnj oddelek »Jntra*. 44181 PozdpI Pozor 200 moških oblek lz prvovrstnega češkega sukna razprodam skoraj za polovično ceno po Din 500-— in 600-— Prodaja se vrši od 3. do 31. decembra 1928. Po neverjetno nizkih cenah se bo Jo prodajali tudi vsi drugi konfekcijski izdelk kakor: deske in fantovske obleke, raglani, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči dežni plašči itd. Konfekcijska industrija Jos.p Ivančič Dunajska cesta itev. 7 18721 Ne zamudite ugodne prilike! Gospodično sprejmem kot sostanovalke v zračno nebo h gospodični Naslov pove ftglas. oddelek »Jutra*. 44182 Opremljeno sobo oddam po 15. decembra gospodoma ali gospodičnama na Starem trgu It 15/1 43919 Sobo tndi na periferiji »«*ta leti starejši gospod za tako Ponudbe na o trla«, oddelek »Jutra* pod »D*. 44120 i __ _____ Sobo z elektr. razsvetljavo tako; e d d a m v Gosposki ulic It. 10/1. 44214 Sobo pripravno tudi za pisarno takoj oddam v Selenburgo-vj ulici Ponudbe na oglas »Centrum*. igla: oddelek »Jutra* pod lifro 4421S Opremlieno sobo lepo In eoličn©, s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo oddsm. Naslov v 'eglasnem oddelkn »Jutra* >r. 44217 Opremlieno sobo s hrano oddam solidni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 44234 1—2 prazni sobi separlranlm vhodom želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod lifro »Centrum mesta*. 44215 D epi f i ffBrijač 100» Dvignite pismo, Cvetka v jeseni. užaljena. 44152 Opremljeno sobo oddam s 1. Januarjem 1929 v Prtrovčah Ponudbe pod šifro »S 1. januarjem 1929» — podružnico »Jutra* v Celju. 44140 Trgovec zakonu razočaran, vsestransko prijetnih lastnosti, globoko čuteč, star 84 let, ieli spoznati damo, katera j pa je zmožna razumeti. — Jopise prosi pod »Idealno prijateljstvo* na oglas, oddelek »Jutra*. 44221 V oglasnem oddelku «Jutra» dvigniti sledeča pisma: Akademik, Amandue, A. J., Brivski pomočnik. Brezpogojno zaupanje. Boljša trgovina in obrt, Brijač 100 Boljša gospa, Bor, Cisto, Do 10.000 Din, 1. december, Dobra gospodinja, Dežela 41979, Dobičkanosno, DuUro naložen denar, Dolenjska bukovina, Dobiček 3000, EntUrca, Frankovsky Gostilna 122, Hrastovi pragi, Hišna dela, Herz und Gemflt, Industrija 100 K. S., Jesen 55, Jurist M. Jakša, Kuharica srednjih let, Komfortno stanovanje, KmeSkih starlev, Kapital 11328, Kotel 1928, Krizan-tema 2, Lepa lega 230. A. Lapcrnik, Ločeni računi. Lahko delo, Marljiv 25. Motocikelj. Mir in snaga. Modistinja 11378. Mali kapital, Mir in čistoča. Med rožami, Mesarija. Monter, Majnikov cvet v zimi. Mesar in prekajevalec 20. Medsebojno zatikanje. Nova spalnica, Novo lete, Nataša 1906, Naravoslovec, Neodvisna 50, Nemka, Napredek zasiguran, Osamljen 8T4, Odkup inventarja, Pomočnik, Posojilo, Priden učenec 156, Pontter, Pridna 236, Postelja 7, Pritlično stanovanje, Pošten in marljiv. Podjetje 316, Plačam v gotovini, Premožen-ka, Pekarna 24, Parcela v bližini mnsta. Prosto srce, Planinka 29, Pridna ženica. Rodoljubna. Resna 12, Resnost 55, Radio-praktikant. Strojnik kurjač 42795, Samostojen Soba 91. Stalna služba 444, Sigurnost 65, Sreča v ljubezni, Strojnik 43921. Samostojen 25. Srednjih let, Strojevodja 436. Smučke 2275. Smuk. Snažno 231, Seno 30 000. Solnčna lega. Skladišče 1929 Stalna služba 45, Stričev, želja, Stroj s tipkami. Samostojna trgovka 80, Šivilja 100. Tri-ede*, Takojšnja dobava. Trgovec 1, Takojlen začetek. Takoj 60.000. Takoj rabim. Tafcojlen na^ton. Univerza. Udobno, Uradnik 39. Ugodna prilika Vi-notoč. Upokojenka. Vesten 414. V najem. Velika razdalja. Vinograd 82. Ver. Janko. Vendelina, Varno pofolito. Vpokojenee. Zima 24. Zimski večeri. Zaslužek S0O0. Zanesljiv 7000. Zastonj, Zvezda. Zvesta lin-bežen. ZmoKnoet 43577. Za menjava. 10(10 komadov. 3000, 6O0. 853. 1200 mesečno, 8835. 84, 81. 83. 2000 Nabava Direkcija državnog rudnika Velenje razpisuje na dan 31 decembra 1928 ob 11. ari nabavo n Ima (Vl^lfialita ^ " JuUmt~mcka ni po ceni zato pet £fcv kruh in pecivo iz nje nencicfkr»iljivci* Zastopnika za Slovenijo proti proviziji LšJe te dolgo uveden* veletrgovina barv, lakov, kemikalij ter ščetkarske robe v Zagrebu Poaefial bi aoboslikarje, pleskarje in lakir&rske d-elav-nic«. Ponudbe pod značko »Zastopnik 165—11» na In-terreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. 15611-a Vse vrste koledarjev ♦ NOVI ZALOŽBI r. od najpriprostejše de najfinejše izdelave za vse stroke v slovenskem in srbohrvatskem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški se dobijo pri Z. Z O. z. Zahtevajte ponudbel Ljubljana 1U04-« Darovi za celo obiteli! Bolnim Din. 691 Din,89- 3rez vreč dobav* s IJa dokler trata zaloga Jos. Lah, Osluševci. Železno btagaino manjšo, /e rabljeno = kupim. = Ponudbe na poštni predal 201, L ubliana. državne razredne loterije, da sem dobil srečke I. razreda 17. kola v veliki izbiri. Cene srečk: cela Din 100.—. dvoma cela Din 200.—. oolovična Din 50.—. četrtinska Din 25.—. Kuouite srečke v naivečii kolekturi Serdarušič Telefon 49-£8 BEOGRAD Kni. Liubice 15.-a Srečke naročite oo dopisnici. -^__vlkv uai uuic U\J uu Ulollls Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra. Adolf Ribnikat. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek Za inseratai del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.