PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
kh^ja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno din 16*—, četrtletno din 48*—, polletno din 96"—,
celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
6.
kos.
V LJUBLJANI dne 20. januarja. 1940.
Letnik XL
VSEBINA:
'28. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.
29.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini.
30. Odločba glede plačevanja takse na prevoz pri železnicah, katerih voznina ni znana.
31. Razne objave iz »Službenih novinc.
Uredbe osrednje vlade.
28.
Na podstavi uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra Za finance tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.
Clen 1.
Točka 4. člena 72. zakona o državni trošarini se sPreminja in se glasi:
>4. Na vino od hektolitra . . na šampanjec od litra . . na fina vina od hektolitra
po din 100*—
„ „ 10—
„	„	300'—.c
C) Za vino se šteje vino iz grozdja, ki je prevrelo, ''inski mošt se ne šteje za vino in ni zavezan plačilu *rošarine, dokler traja vretje. Po 20. novembru se pa *eje vinski mošt za vino ne glede na to, ali je vretje
Prenehalo.
(s) Za fino vino se štejejo vsa vina, ki imajo 16% Več alkohola ali 5% sladkorne vsebine, ne glede na lltle in izvor.
(“) Trošarina na vino se plačuje, ko se daje vino v Promet ali potrošnjo, in jo plača prevzemnik vina. Pre-^tiinik vina mora prijaviti prevzem vina, da se pobere tr°šarina.
,.. (*) Ne plačuje se trošarina na tisto vino, ki ga pora-‘1° proizvajalci za hišno potrebo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne J*- decembra 1939., št 300'CV1/850. - Zakon gl. »Služ-lisi, št. 151/25 k L 1930.
(°) Proizvajalci, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno, morajo svoj pridelek vina prijaviti najdalj do 24. novembra in plačati trošarino, če ga ne odpravijo v trošarinsko skladišče. Koliko naj se tem osebam pusti Vina za hišno porabo brez plačila trošarine, se določi s pravilnikom.
(e) Proizvajalci, ki ne trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno in alkoholnih pijač tudi ne predelujejo, morajo sam6 prijaviti svoj pridelek vina najdalj do 20. novembra. Prijaviti je treba organom finančne kontrole v kraju proizvodnje.
(7) Prejemnik, ki ne prijavi prevzete količine vina radi plačila trošarine, se kaznuje po določbah člena 34. v	zvezi	s točko 3. člena 33. zakona o	državni	trošarinL
(8)	Ce proizvajalci	iz	odstavka 5.	te točke	ne prija-
vijo svojega pridelka, se kaznujejo denarno s 500 do 20.000 dinarji; če pa dajo neprijavljeni pridelek v promet ali potrošnjo, se štejejo za tihotapce in kaznujejo po določbah člena 34. v zvezi s točko 3. člena 33. zakona o državni trošarini.
(s)	Ce proizvajalci	iz	odstavka 6.	te točke	ne prijavijo	svojega pridelka	na	poziv odrejenega organa fi-
nančne kontrole, se kaznujejo denarno s 50 do 500 dinarji. Če dajo utajeno količino v promet, plačajo zanjo redno trošarino, ako prejemnik ni znan; ako je pa znan, se kaznuje denarno s 50 do 500 dinarji.
(10)	Ce se s pravilnikom predpisane trošarinske knjige ne vodijo ali če se neredno vodijo, kakor tudi če se ne izvršujejo ostali predpisi pravilnika, se to kaznuje denarno s 50 do 1000 dinarji, če niso ta kazniva dejanja v zakonu o državni trošarini drugače kvalificirana.«
Clen 2.
Točka 11. člena 72. zakona o državni trošarini sa spreminja in se glasi:
>11. Na žganje od hektolitrske stopinje po din 10*—.
(‘) Za žganje se šteje destilat tropin od sadja z eno koščico ali enim ali več semeni (zrni) ali od jagodastih
3?
—a.
plodov; destilat od grozdja (razen suhega), od vina, vinskega mošta, drozge ali vinovice, vinskih tropin, droži; destilat od korenja (razen sladkorne pese), od dinj, buč in vode, zmešane z medom, če ne vsebuje tak destilat več ko 50% alkohola za sadna žganja in ne več ko 55% za destilate vina, vinskega mošta, drozge ali vinovice, vinskih tropin, droži, grozdja in če ima tak destilat značilne lastnosti sadnega žganja, t. j. okus in vonj (bukč) surovine, iz katere je proizveden.
(*) Prepovedano je kuhati žganje iz mešanice tropin, omenjenih v prednjem odstavku, s sladkorjem, melaso in podobnimi škrobnimi tvarinami (razen z medom), iz katerih se z vretjem dobiva špirit (alkohol).
(3) Žganje, ki se ne uporablja za pitje, marveč za izdelovanje ruma, likerja ali kakršnih koli alkoholnih drogerijsko-farmacevtskih preparatov, se šteje za špirit (Alkohol) in je zavezano plačevanju državne trošarine kakor na špirit (alkohol).
(•) Destilati, proizvedeni iz zgoraj naštetih surovin, ki vsebujejo manj ko 50% oz. 55% alkohola in nimajo omenjenih značilnih lastnosti sadnega žganja, kakor tudi destilati, proizvedeni iz zgoraj naštetih surovin, z alkoholno vsebino nad 50% oz. 55% se štejejo za špirit in spadajo pod predpise, ki veljajo za špirit (alkohol).
(4) Trošarina na žganje se plačuje, ko se daje vino v promet ali potrošnjo, in jo plača prevzemnik. Prevzemnik žganja mora prijaviti prevzem žganja, da se pobere trošarina.
(®) Ne plačuje se trošarina na tisto Žganje, ki ga porabijo proizvajalci za hišno potrebo.
(7)	Proizvajalci, ki trgujejo s pijačami na debelo ali na drobno ali predelujejo tako pijačo, morajo prijaviti 'proizvajanje žganja in delajo to pod stalnim nadzorstvom organov finančne kontrole. Po končanem delu plačajo trošarino na dobljeni proizvod, če ga ne odpravijo v trošarinsko skladišče. Koliko naj se tem osebam pusti žganja za hišno porabo brez plačila trošarine, se določi s pravilnikom.
(®) Proizvajalci, ki ne trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno in alkoholnih pijač tudi ne predelujejo, morajo sam6 prijaviti svoj proizvod takoj po končanem delu. Prijaviti je treba organom finančne kontrole v kraju proizvodnje.
(“) Prejemnik, ki ne prijavi prevzete količine žganja radi plačila trošarine, se kaznuje po določbah člena 34. v zvezi s točko 3. člena 33. zakona o državni trošarini.
(,0) Ce proizvajalci iz odstavka 7. te točke ne prijavijo proizvajanja, se kaznujejo denarno s 1000 do 25.000 dinarji; če pa dajo neprijavljeni proizvod v promet ali potrošnjo, se štejejo za tihotapce in kaznujejo po določbah člena 34. v zvezi s točko 3. člena 33. zakona o državni trošarini.
(11) Ce proizvajalci iz odstavka 8. te točke na poziv odrejenega organa finančne kontrole ne prijavijo svojega proizvoda, se kaznujejo denarno s 50 do 1000 dinarji. Ce dajo tako utajeno količino v promet, pa plačajo zanjo redno trošarino, ako prejemnik ni znan; ako je pa znan, se kaznuje denarno s 50 do 1000 dinarji.
(12) Da bi se povečal izvoz žganja v inozemstvo, dovoli minister za finance na prošnjo posameznikom proizvodnjo žganja, ki presega jakost alkoholne vsebine, določene v odstavku 1. te točke.
(ls) Ce se s pravilnikom predpisane knjige ne vodijo ali če se neredno vodijo, kakor tudi če se ne izvršujejo ostali predpisi pravilnika, se to kaznuje po predpisih odstavka 10. točke 4. člena 72. zakona o državni trošarini.«
Clen 3.
Minister za finance predpiše s pravilnikom enoten postopek za pobiranje trošarine na vino in žganje v vsej kraljevini.
Clen 4.
Ko stopi ta uredba v moč, prenehajo veljati vse določbe o pobiranju banovinskih trošarin na vino in žganje in ne morejo od tega dne dalje banovine uvajati nikakršne davščine na vino in žganje.
Clen 5.
Od 1. aprila 1940. dalje ne sme biti občinska (mestna) trošarina na vino v mestih na sedežu banovin višja od din 150'—, v ostalih mestih ne višja od din 100—, v drugih občinah pa ne višja od din 50'— od hektolitra, na žganje pa v mestih ne višja od din 5-—, v ostalih občinah pa ne višja od din 3‘— od hektolitrske stopinje.
Clen G.
Na dan, ko stopi ta uredba v moč, s^ popišejo vse količine vina in žganja pri vseh trgovčih z vinom in žganjem kakor tudi pri proizvajalcih, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno. Pri ostalih proizvajalcih se opravi popis na poziv organov finančne kontrole, kakor je to določeno v odstavku 6. člena 1. in odstavku 8. člena 2. te uredbe. Na popisane zaloge pri trgovcih se mora plačati predpisana trošarina na vino in žganje. V uradnem izvidu popisa se navede, ali, kdaj, kje in s katerim zneskom je bila pobrana banovinska trošarina na najdene zaloge. Najdene zaloge vina pod 100 litrov ali žganja pod 10 hektolitrskimi stopinjami se ne popišejo.
Finančne direkcije smejo na prošnjo zavezancev dovoliti obročno odplačevanje trošarine na najdene zaloge; vendar ne more trajati obročno odplačevanje dalj ko G
mesecev.
Clen 7.
Zmanjšani dohodek od te trošarine nadomesti banovinam minister za finance iz posebnih sredstev.
Clen 8.
Ta uredba stopi v moč dne 1. januarja 1940.
V Beogradu dne 22. decembra 1939.; M. s. št. 1669.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo tudi ostali podpisi gg. ministrov.)
■	i	— -
29.
Na podstavi člena 3. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini M. s. št 1669 z dne 22. decembra 1939. in člena 73. zakona o državni trošarini predpisujem tale
pravilnik*
o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini.
Clen 1.
Clen 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se spreminja in se glasi:
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. decembra 1939., št. 300/CVP851. ^ Pravilnik gk »Službeni lisU št. 193/32 iz L1980,
>(*) Na vino se pobira državna trošarina po din
100‘— od 100 litrov, na šampanjec po din 10’— od litra, fina vina pa po din 300-— od 100 litrov.
(*) Za vino se šteje vino iz grozdja, ki je prevrelo. Vinski mošt se ne šteje za vino in ni zavezan plačilu trošarine, dokler traja vretje. Po 20. novembru se pa Šteje vinski mošt za vino ne glede na to, ali je vretje Prenehalo.
(a) Za fino vino se štejejo vsa tista vina, ki imajo t6% ali več alkohola ali pa 5% ali več sladkorne vsebine, ne glede na ime in izvor.
(*) Za šampanjec se štejejo vsa naravna ali umetna Peneča se vina domačega ali tujega izvora, ki so v steklenicah ponovno prevrela ali ki jim je dodan ogljikov dioksid.
(s) Trošarina na vino se plačuje, ko se daje vino v Promet ali potrošnjo, plača jo pa prejemnik vina. Z oddajo vina v promet ali potrošnjo se razume vsaka odsvojitev vina (prodaja, daritev, zamenjava ipd.) po proizvajalcu.
(“) Proizvajalci, ki ne trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno in alkoholnih pijač tudi ne Predelujejo, morajo prijaviti svoj proizvod vina najdalj de 20. novembra organom finančne kontrole na poziv, ki se objavi preko pristojnih občin. Oddelek finančne kontrole je dolžen obvestili pristojno občino, kdaj pridejo organi finančne kontrole v občino, da bi sprejemali prijave. Občine morajo o tem pravočasno obvestiti prizadete Proizvajalce z javnim razglasom. Organi finančne kon-Irole preskusijo prijave po potrebi in vodijo o njih posebno beležnico.
P) Proizvajalci iz odstavka 6. lega člena ne plačujejo državne trošarine na tisto vino, ki ga potrošijo za domačo porabo. Z domačo porabo se mora razumeti potrošnja samo tistega vina, ki se potroši v proizvajalčevi diši brez kakršne koli odškodnine po potrošnikih, kakor tudi tistega vina, ki ga potrošijo delavci, ki so zaposleni Pri obdelovanju njegovega zemljišča. Ce proizvajalec ne kanuje v območju tiste občine, v kateri leži njegov vinograd, mu dovoli pristojni glavni oddelek finančne kon-'role na prošnjo prevoz vina za hišno porabo iz vinograda na dom. O tej dovolitvi dobi vsak proizvajalec Posebno knjižico, v katero vpiše kontrolni organ vsak Prevoz vina iz druge občine.
(*) Proizvajalci, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno ali predelujejo take pijače, morajo svoj pridelek vina prijaviti pristojnemu oddelku 'Oančne kontrole najdalj do 24. novembra in takoj pla-®ti trošarino, če ne vnesejo proizvedenega vina v troša-rmsko skladišče.
(') Proizvajalcem iz odstavka 8. tega člena dovoli Pristojni oddelek finančne kontrole za hišno porabo vina r©z plačila državne trošarine po številu rodbinskih čla-P°v, starejših od 15 let, s hišno služinčadjo vred, in sicer: do	4	rodbinskih članov	. . .	400	litrov	na	leto
nad	4	do 8 rodbinskih	članov	000	litrov	na	leto
nad	8	do 12 rodbinskih	članov	800	litrov	na	leto
nad	12	rodbinskih članov	. . .	1000	litrov	na	leto
C a hišno potrošnjo dovoljene količine morajo biti *Pravljene v posebnih prostorih. Pristojni oddelek fi-ančne kontrole mora, ko daje to dovolitev, strogo gle-aU na to, da je vino proizvedeno samb iz lastnih surovin Ustnega zemljišča.
(10) Prejemnik vina, ki prevzame od proizvajalca mo po kateri koli osnovi, mora podati prijavo najbliž-‘Pu oddelku finančne kontrole z navedbo imena in pri-
imka proizvajalčevega kakor tudi količine in vrste vina, ki ga je prevzel. Ko prejme oddelek finančne kontrole prijavo, ugotovi količino prevzetega vina in izda prejemniku uradni izvid za plačilo državne trošarine. Prevzemnik vina mora državno trošarino po uradnem izvidu takoj vplačati bodisi neposredno pri najbližji davčni upravi ali pa-po pošti ali Poštni hranilnici. V tem primeru izda oddelek finančne kontrole prejemniku potrdilo o plačani trošarini, ki mu služi kot izpričujoča listina pri prevozu in potrošnji. Potrdilo mora mimo ostalega navajati: datum, natančno količino vina, ki se prevaža, ime in priimek prejemnika-kupca kakor tudi kraj, kamor se vino prevaža, z rokom, do katerega mora tja dospeti. Ce se prevaža nabavljeno vino v trošarinsko skladišče, izda oddelek finančne kontrole spremnico v dveh primerkih. En primerek spremniee izroči prejemniku, ki spremlja pošiljko na polu, drugega pa pošlje s priporočenim pismom oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje vinskega skladišča. V spremnici mora biti izrečno navedeno, da se prevaža vino od proizvajalcu in da trošarina ni plačana, in se mora tudi določiti rok,' do katerega mora vino dospeti v namembni kraj. Lastnik skladišča mora takoj po prejemu prijaviti oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje skladišča, da jo vino dospelo. Po prejemu in pregledu pošiljke vrne oddelek finančne kontrole spremnico oddelku finančne kontrole, ki jo je bil izdal, z navedbo prejemne postavke skladiščne knjige, pod katero je prejem vknjižen.
(u) Oddelki finančne kontrole osnujejo za izdane spremniee posebne beležnice, katerim prilagajo vse spremniee, vrnjene in potrjene od oddelkov, ki so vino uradno prevzeli, in služijo te spremniee kot izpričujoča listina beležkam.
C2) Pri prevozu vina od proizvajalca v skladišče ali iz skladišča v skladišče se prizna za gubitek — če ga je res kaj — \% %. Za večje gubitke plača prejemnik trošarino.
(l3)	Ce nastanejo pri prevozu vina take ovire, da je treba vino pretočiti ali prevoz sploh ustaviti, mora prejemnik to prijaviti uajbližjemu oddelku finančpe kontrole, kjer ga ni pa najbližjemu občinskemu ali upravnemu oblastvu. Oddelek finančne kontrole oziroma občinsko ali upravno oblastvo napravi o oviri zapisnik v dveh primerkih; enega priloži spremnici, ki vino spremlja, drugega pa pošlje oddelku finančne kontrole, ki naj vino prejme. Ce bi sc zaradi te ovire moral podaljšati za prevoz vina določeni rok, je to treba v zapisniku poudariti. Ce se ne ravna tako, se ne prizna nikakršen gubitek pri prevozu.
('*) Po predpisih člena 14. zakona o državni trošarini mora spremljati vsako količino vina v prometu nad 10 litrov priznanica o plačani državni trošarini ali račun, ki ga je potrdil pristojni oddelek finančne kontrole. Oseba, pri kateri se najde vino v prometu brez teh listin, so kaznuje po členu 84. v zvezi s členom 85. zakona o državni trošarini.-
C") Izjemno od predpisov člena 58. tega pravilnika so trošarinskn skladišča za vino lastnikom na svobodno oskrbo. Za tako skladišče vina se vodita dve skladiščni knjigi, in sicer vodi eno lastnik, ki jo rnorn imeti v skladišču samem, drugo pa oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje, skladišča.
('“) Pri iznosu vina iz skladišča mora prijaviti lastnik ta iznos oddelku finančne kontrole in plačati trošarino na tisto količino vina. ki jo iznaša. Priznanjco . o plačani trošarini predloži oddelku hkrati s prijavo o
iznosu. Po plačilu trošarine iznese lastnik vino in vpiše iznos v svojo skladiščno knjigo, oddelek Finančne kontrole pa vpiše po prejemu te prijave in priznanice iznos vina v svojo skladiščno knjigo, ki jo vodi za to skladišče.
C7) Za gubitek v vinskem skladišču — če ga je dejansko kaj — se sme pri obračunu priznati do 0'5 % na mesec. Cez to količino do 10 % na leto plača lastnik samo redno trošarino; če pa presega letni gubitek 10%, se mora uvesti kazenska preiskava.
(u) Proizvajalci iz odstavka 6. tega člena morajo, če peljejo svoje vino na trg, da bi ga odsvojili, imeti s seboj spremnico, katero jim izda pristojna občina. V spremnici morajo biti navedeni ime, priimek in prebivališče proizvajalčevo, količina vina, ki jo nese na trg, z navedbo, da je vino lastni pridelek te osebe in da trošarina ni plačana. Te spremnice se izdajo brez plačila takse. Izdana spremnica se sme uporabiti samo enkrat. Ce proizvajalec ne odsvoji vse količine vina, navedene V spremnici, mora o tem obvestiti občino in spremnico vrniti. Občina je dolžna voditi knjigo izdanih spremnic in jo dati Finančnim organom na vpogled, kadar koli to zahtevajo. Proizvajalci iz odstavka 6. tega člena se kaznujejo, če nosijo svoje vino na trg radi odsvojitve brez spremnice, po predpisih odstavka 10. točke 4. člena 72. zakona o državni trošarini.
(,9) Proizvajalci iz odstavka 8. tega člena kakor tudi vse osebe, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo, morajo voditi knjigo vnosa in iznosa. Na strani vnosa se vpisujejo vse proizvedene ali nabavljene količine alkoholnih pijač, na strani iznosa pa vsaka posamezna prodaja. Vsaka količina alkoholnih pijač, vpisana na strani vnosa, mora biti krita s priznanico o plačani državni trošarini ali z računom, ki ga je potrdil pristojni kontrolni organ. Na strani iznosa morajo biti poleg navedbe količine prodane alkoholne pijače navedeni ime in priimek kupčev in njegovo prebivališče. Te knjige se sklenejo na koncu letnega proizvodnega razdobja in izročijo z vsemi prilogami pristojni finančni direkciji y cenzuro.
(J0) Osebe, ki točijo alkoholne pijače na drobno, so dolžne voditi register o prejetih in izdanih količinah alkoholnih pijač. Vsaka prejeta količina alkoholne pijače se takoj vpiše v register na strani vnosa z navedbo količine kakor tudi imena in priimka osebe, od katere je bila nabavljena, in vsaki postavki vnosa mora biti priložena priznanica o plačani trošarini ali pa račun, ki ga je potrdil pristojni kontrolni organ. Vsaka prodaja alkoholne pijače nad 10 litrov se vpiše posebej v register z navedbo količine in kupčevega imena in priimka. Prodaje manj ko 10 litrov se vpisujejo na koncu vsakega dne v register sumarno. Organi Finančne kontrole pregledajo občasno te registre, ko popiiujejo zaloge alkoholnih pijač. ToČilec sklene register na koncu vsakega trimesečja in ga izroči, ko je prenesel zalogo v novi register, pristojnemu oddelku finančne kontrole. Oddelek mora preskusili vse izročene registre in jih predložiti z vsemi prilogami pristojni finančni direkciji v cenzuro
(21)	Javna prevozna podjetja in pošte morajo vsako količino vina, ki jo prevažajo, prijaviti tistemu oddelku finančne kontrole, v čigar območju je namembni kraj pošiljke. Pošiljka se ne sme izdati brez obvestila oddelka finančne kontrole ali odposlanega organa, da za to ni zadržka. Če se postopa nasprotno, se kaznuje odgovorna oseba po predpisih odstavka 10. točke 4. člena 72. zakona o državni trošarini. Po prejemu prijave posto-
pajo organi Finančne kontrole po določbah člena 49. tro-šarinskega pravilnika.
(22)	Osebe, ki ne vodijo trošarinskih knjig in registrov ali ki jih vodijo neredno, se kaznujejo po predpisih odstavka 10. točke 4. člena 72. zakona o državni trošarini.«
Člen 2.
Člen 109. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini se spreminja in se glasi:
>(') Na žganje se pobira državna trošarina po din 10'— od hektolitrske stopinje.
(2)	Destilati, proizvedeni iz surovin, naštetih v odstavku 1. točke 11. člena 72. zakona o državni trošarini, ki presegajo po končani proizvodnji alkoholno jakost 50% ali 55% ali ki ne glede na alkoholno jakost nimajo značilnih lastnosti sadnega žganja, se štejejo za špirit (alkohol) in so zavezani plačilu državne trošarine po stopnji iz točke 9. člena 72. zakona o državni trošarini. Na take destilate se uporabljajo povsem predpisi, ki veljajo za špirit (alkohol).
(*) Prepovedano je proizvajati žganje iz mešanice tropin, naštetih v odstavku 1. točke 11. člena 72. zakona o državni trošarini, s sladkorjem, melaso in podobnimi škrobnimi tvarinami (izvzemši med), iz katerih se z vretjem dobiva špirit (alkohol).
(•) Uporabo žganja iz odstavka 1. točke 11. Člena 72. zakona o državni trošarini za izdelovanje ruma, likerja ali kakršnih koli alkoholnih drogerijsko-farmaeevtskih preparatov morajo organi finančne kontrole strogo nadzirati in se uverjati, ali je na tako žganje plačana državna trošarina po stopnji iz točke 9. člena 72. zakona o državni trošarini. Taka uporaba žganja brez plačila državne trošarine po stopnji za špirit velja za tihotapstvo po točki 3. člena 33. zakona o državni trošarini in se kaznuje po členu 34. omenjenega zakona.
(8)	Trošarina na žganje se plačuje, ko se daje žganje v promet ali potrošnjo, plača jo pa prejemnik žgan;a. Z oddajo žganja v promet ali potrošnjo se razume vsaka odsvojitev žganja (prodaja, daritev, zamenjava, ujem ipd.) po proizvajalcu.
(") Proizvajalci, ki ne trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno in takih pijač tudi ne predelujejo, morajo sam6 prijaviti svoj proizvod žganja na poziv finančnih organov, ki se objavi preko občin. Oddelek finančne kontrole obvesti pristojno občino, kdaj pridejo organi finančne kontrole v občino, da bi sprejemali prijave. Občine morajo o tem pravočasno obvestiti prizadete proizvajalce z javnim razglasom. Organi finančne kontrole preskusijo prijave po potrebi in vodijo o njih posebno beležnico. V sezoni, ko se žganje proizvaja, obhodijo organi občine vsaj dvakrat na mesec.
(7) Proizvajalci iz prednjega odstavka ne plačujejo državne trošarine na tisto žganje, ki ga potrošijo v hiši* Z domačo porabo se razume samo tista potrošnja žganja, k: se vrši v proizvajalčevi hiši brez kakršne koli odškcd-nine po tistem, ki ga troši, kakor tudi tisto žganje, ki ga potrošijo delavci, ki so zaposleni pri obdelovanju njegovega zemljišča.
(8) Proizvajalci, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo ali na drobno ali takt pijače predelujejo, morajo prijaviti proizvajanje žganja pristojnemu oddelku finančne kontrole in so med proizvajanjem pod nadzorstvom Po dokončanem delu plačajo državno trošarin« rc dobljeni količino žganja takoj, čt ne odpravijo žganja ^ trošarinskc skladišče.
(") Proizvajalcem iz	prednjega	odstavka	dovoli pristojni oddelek	finančne	kontrole	potrošnjo	žganja za
hišno porabo brez plačila državne trošarine, toda samo, Če je to žganje proizvedeno iz lastnih surovin in z lastnega zemljišča.	Količina	žganja za	hišno porabo se določi po številu	rodbinskih članov,	starejših	od 18 let,
skupaj s hišno služinčadjo, in sicer:
do	5	članov	25	lil0	žganja	na	leto
do	10	članov	50	„	„	„	„
nad	10	članov	75	„	„	•	„	„
Za hišno potrošnjo dovoljene količine žganja morajo hiti spravljene v posebnih prostorih. Pristojni oddelek finančne kontrole mora, ko daje tako dovolitev, strogo gledati na to, da je proizvedeno žganje samo iz surovin z lastnega zemljišča.
(10) Prejemnik žganja, ki prevzame od proizvajalca lz odstavka 6. tega člena žganje po kateri koli osnovi, fliora to prijaviti najbližjemu oddelku finančne kontrole z navedbo imena in priimka proizvajalčevega in fljegovega prebivališča ter količine žganja, ki ga je Prevzel. Oddelek finančne kontrole ugotovi, ko prejme Prijavo, količino in jakost prevzetega žganja in izda Prejemniku uradni izvid za plačilo državne trošarine. Prejemnik žganja mora takoj plačati državno trošarino P° uradnem izvidu bodisi neposredno pri najbližji davčni upravi ali pa po pošti ali Poštni hranilnici. V tem Primeru izda oddelek finančne kontrole prejemniku potrdilo o plačani trošarini, ki mu služi kot izpričujoča hstina pri prevozu in potrošnji. Potrdilo mora mimo ostalega navajati: datum, natančno količino in jakost zganja, ki se prevaža, ime in priimek prejemnika-kupca kakor tudi kraj, kamor se žganje prenaša, z navedbo foka, do katerega mora tja dospeti.
('*) Ce se prevaža nabavljeno žganje v trošarinsko skladišče, izda oddelek finančne kontrole za to žganje ^premnico v dveh primerkih. En primerek spremnice izroči prejemniku, ki spremlja žganje na poti, drugega Pa pošlje s priporočenim pismom oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje skladišča žganja. V spremnici mora biti izrečno navedeno, da se prevaža zganje od proizvajalca in da trošarina ni plačana, in se ^ora tudi določiti rok, do katerega mora žganje dospeti y namembni kraj. Lastnik skladišča mora takoj po prejemu prijaviti oddelku finančne kontrole, ki je pristojen Za nadzorovanje skladišča, da je žganje prispelo. Oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje skladišča žganja, vrne prejeto spremnico po pregledu *n prevzemu pošiljke oddelku finančne kontrole, ki jo je hil izdal, z navedbo prejemne postavke skladiščne knjige, pod katero je prejem vknjižen.
(ls) Oddelki finančne kontrole osnujejo za izdane sPremnice posebne beležnice, katerim prilagajo vse 8Premnice, vrnjene in potrjene od oddelkov, ki so žganje uradno prevzeli in služijo te spremnice beležkam kot lzPričujoče listine.
(u)	Proizvajalci iz odstavka 8. tega člena morajo P° Členu 17. zakona o državni trošarini in členu 29. e8a pravilnika vložiti prijavo, da bi dobili pravico za Proizvajanje žganja. Pristojni oddelek finančne kontrole P°stopa po prejemu prijave po določbah člena 29. troša-r'flskega pravilnika in zapečati po opravljenem pregledu in napravljenem zapisniku z uradnimi pečati vse Ppprave za proizvajanje žganja. Te priprave morajo tako prirejene, da se žganje ne more kuhati, ne ^ hi se pečati poškodovalL
(14) Vsak tak proizvajalec žganja mora imeti uradno žigosane priprave za ugotavljanje količine in jakosti proizvedenega žganja.
(15) Proizvajalci, ki so spolnili pogoje iz prednjega odstavka, morajo začetek žganjekuhe prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole pismeno v dveh primerkih 24 ur pred začetkom dela. V prijavi morajo navesti natančni čas začetka dela kakor tudi količino surovin, ki naj se predela. En potrjeni primerek prijave vrne oddelek proizvajalcu, drugega pa obdrži radi kontrole, v ■	.
(1e) Ob prihodu v žganjarno se morajo organi finančne kontrole predhodno prepričati, ali so vsi uradni pečati na proizvajalnih pripravah nepoškodovani in ali ni mogoče, da bi se žganje skrivaj odvajalo. Ko se o tem prepričajo, dovolijo, da se delo začni.
(I7) Količina proizvedenega alkohola v žganju se, določi z merjenjem količine in jakosti in izračunom po razpredelnicah I in II za špirit. O proizvodnji žganja se mora voditi register po obrazcih št. 21 in 22, predpisan v spremembah in dopolnitvah trošarinskega pravilnika z dne 19. novembra 1923. Ti registri se morajo na koncu vsakega proizvajalnega razdobja predložiti pristojni finančni direkciji v cenzuro.
(1S) Po končani proizvodnji napravijo organi finančne kontrole obračun v dveh primerkih in izdajo na proizvedene količine žganja uradni izvid za plačilo državne trošarine, če se žganje ne odpravi v trošarinsko skladišče. Pri odpravi proizvedenega žganja v skladišče se je treba ravnati po določbah člena 55. trošarinskega pravilnika.
(10) Pri odpravi breztrošarinskega žganja v trošarinsko skladišče se odobri za prevozni gubitek — če ga je dejansko kaj — 0‘25%, če je skladišče oddaljeno do 10 km, če je oddaljeno več ko 10 km pa 0‘5%. Na večji1 gubitke, in sicer do 5%, mora odpošiljatelj plačati redno državno trošarino; pri gubitkih nad 5% pa se uvede preiskava.
(so) Proizvajalci iz odstavka 8. tega člena morajo v času dela spolnjevati določbe člena 48. trošarinskega pravilnika.
(2I) Vnos in iznos žganja iz trošarinskega skladišča mora prijaviti lastnik pismeno pristojnemu oddelku finančne kontrole s prijavo v dveh primerkih in z navedbo vrste, količine, jakosti in števila hektolitrskih stopinj žganja. Pristojni organ finančne kontrole ugotovi predhodno natančno kosmato in čisto težo in jakost žganja in vpiše podatke natančno v skladiščno knjigo oziroma spremnico. Pri iznosu žganja iz skladišča mora navesti tudi še prejemnikovo ime, priimek in prebivališče. Če se žganje ne odpravlja v drugo trošarinsko skladišče ali za izvoz v inozemstvo, se iznos ne dovoli, dokler se predhodno ne plača državna trošarina. Pri odpravi žganja iz skladišča v skladišče ali za izvoz v inozemstvo veljajo zadevni predpisi trošarinskega pravilnika.
(*“) Ce nastanejo pri prevozu žganja ovire, se je ravnati po določbah odstavka 13. člena 103. trošarinskega pravilnika.
(23)	Proizvajalci iz odstavka 8. tega člena, ki nameravajo pred odpravo iz žganjarne žganje prekuhati, morajo to ob obračunu pismeno prijaviti v dveh primerkih. (Obrazec št. 20 sprememb in dopolnitev trošarinskega pravilnika z dne 19. novembra 1923.) V prijavi mora navesti: mesec, dan in uro, ko začne žganje prekuhavati in ko to konča, vrsto, količino, jakost in število hektolitrskih stopinj žganja, katero namerava prekuhati.
Na podstavi te prijave ugotove organi finančne kontrole število hektolitrskih stopinj alkohola v žganju in vpišejo to na zadnji strani obeh primerkov prijave in v stolpcu »Pripomba« registra št. 21, v registru št. 22 pa postavijo žganje med izdatke. En primerek prijave se priloži registru št. 22, drugega pa hrani oddelek v svojem arhivu.
P1) Ce želi lastnik skladišča žganja prekuhati žganje, ki je spravljeno v skladišču, predloži o tem sprem-nico v treh primerkih. Organi finančne kontrole ugotove količino alkohola v žganju in vpišejo to v vse tri primerke spremnice in poleg tega tudi še v skladiščno knjigo na strani iznosa kot iznos. En primerek spremnice spremlja žganje, drugi se pošlje s priporočenim pismom oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje žganjarne, tretji pa se priloži skladiščni knjigi. Oddelek finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje žganjarne, priloži en primerek spremnice registru št. 22, drugega pa vrne oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadziranje skladišča, iz katerega je bilo žganje poslano.
(”) Za gubitek pri prekuhavanju se dovoljuje — če ga je res kaj — 1-2% uporabljene količine alkohola. Ce presega gubitek ta odstotek, mora plačati lastnik takoj trošarino na razliko, o čemer obvesti oddelek z aktom pristojno davčno upravo. Ce presega primanjkljaj količine alkohola v prekuhanem žganju 5% uporabljene količine alkohola za prekuhanje, se poleg izterjave državne trošarine uvede tudi preiskava.
(so) Po dokončanem prekuhanju napravijo organi finančne kontrole obračun po odstavku 18. tega člena.
(”) Organi finančne kontrole morajo med letom napraviti kdaj pa kdaj obračun v skladišču žganja; na koncu leta (od 1. do 10. sept.) ali pa ob prenehanju skadišča pa morajo napraviti letni oziroma dokončni obračun.
(S8) Ce ugotovijo organi finančne kontrole pri občasnem obračunu primanjkljaje, uvedejo preiskavo.
(*•) Pri letnem oziroma končnem obračunu se mora izračunati razlika med količino po knjigah in med dejansko količino. Ta razlika ne sme biti večja od 3% na leto in se izračunava po mesecih. Ce je razlika med količino po knjigah in dejansko količino večja od 8%, a manjša od 5%, se mora na to razliko takoj plačati trošarina; če pa je ta razlika večja od 5%, se mora poleg izterjave trošarine uvesti tudi preiskava. Dejanska zaloga se prenese v novo skladiščno knjigo na račun za naslednje leto na strani vnosa kot začetna zaloga; sklenjena skladiščna knjiga z vsemi prilogami vred se pa mora dostaviti pristojni finančni direkciji v cenzuro.
(*°) Ce skladišče preneha, se mora takoj plačati trošarina na celokupno količino žganja, če se ne odpravi v kako drugo skladišče.
(**) Skladno s predpisi člena 14. zakona o državni trošarini in členov 20. in 25. trošarinskega pravilnika mora spremljati vsako količino žganja v prometu nad 5 litrov priznanica o plačani državni trošarini ali pa račun, ki ga je potrdil pristojni oddelek finančne kontrole. Oseba, pri kateri se najde v prometu žganje brez teh listin, se kaznuje po členu 34. v zvezi s točko 3. čl. 33. in členu 35. zakona o državni trošarini.
(**) Javna prevozna podjetja in pošte morajo vsako količino žganja, ki jo prevažajo, prijaviti tistemu oddelku finančne kontrole, v čigar okolišu je namembni kraj pošiljke. Pošiljka se ne sme izdati brez obvestila oddelka finančne kontrole ali odposlanega organa, da za to ni zadržka. Ce se postopa nasprotno, se kaznuje odgovorna oseba po predpisih odstavka 13. točke 11. čl. 72.
zakona o državni trošarini. Po prejemu prijave postopajo organi finančne kontrole po določbah člena 49. trošarinskega pravilnika.
(as) Proizvajalci iz odstavka 6. tega člena so dolžni, kadar nesejo svoje žganje na trg, da bi ga odsvojili, imeti pri sebi sprenmico, ki jo izda pristojna občina. Pri izdaji spremnice se je treba ravnati po predpisih odstavka 18. člena 103. trošarinskega pravilnika. Proizvajalci, ki spravljajo na trg žganje brez spremnice, da bi ga odsvojili, se kaznujejo po predpisih odstavka 13. točke 11. člena 72. zakona o državni trošarini.
(:“) Proizvajalci iz odstavka 8. tega člena kakor tudi vse osebe, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo, morajo voditi knjigo vnosa in iznosa, kakor je to predpisano v odst. 19. člena 103. trošarinskega pravilnika.
C5) Osebe, ki točijo alkoholne pijače na drobno, so dolžne voditi register o prejetih in izdanih količinah alkoholnih pijač, kakor je to predpisano v odstavku 20. člena 103. trošarinskega pravilnika.
(ne) Osebe, ki ne vodijo teh trošarinskih knjig in registrov ali ki jih vodijo neredno, se kaznujejo po predpisih odstavka 13. točke 11. člena 72. zakona o državni trošarini.
Clen 3.
(') Na dan 1. januarja 1940. se popišejo vse količine vina in žganja pri vseh proizvajalcih, ki trgujejo ali predelujejo, kakor tudi pri vseh trgovcih in točilcih vina in žganja. Na popisane zaloge vina in žganja pri teli osebah se mora pobrati predpisana trošarina. Uradni izvid o popisu zaloge se mora napraviti v štirih primerkih in mora obsegati tčle podatke:
1. uatančno količiuo najdene zaloge vina kakor tudi količino in jakost žganja;
2. znesek državne trošarine, ki odpada na najdene zaloge;
3. znesek plačane banovinske trošarine na najdene zaloge;
4. končni znesek državne trošarine, ki ga je treba pobrali po odbitku vplačane banovinske trošarine.
En primerek uradnega izvida se izroči lastniku, drugi se dostavi pristojni davčni upravi, tretji se obdrži pri oddelku, četrti pa dostavi pristojni finančni direkciji za cenzuro.
Najdene zaloge vina pod 100 litrov ali žganja pod 10hl° se ne popišejo.
Tiste količine vina in žganja, ki so na dan popisa zaloge na potu, mora prejemnik takoj po prejemu prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole.
Pristojne finančne direkcije smejo na prošnjo prizadetih oseb dovoliti obročno odplačevanje državne trošarine na najdene zaloge; vendar ne sme trajati obročno odplačevanje več ko 6 mesecev.
(3)	Popis zaloge vina in žganja pri proizvajalcih iz odstavka 6. člena 103. in odstavka 6. člena 109. trošarinskega pravilnika se opravi na podstavi prijav, ki jih sprejemajo organi finančne kontrole v kraju proizvodnje.
Razpored in sprejemanje prijav se objavita po občinah. Na te zaloge se ne pobira državna trošarina.
Clen 4.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«, uporablja pa se od 1. januarja 1940. dalje.
V Beogradu dne 27. decembra 1939.; št. 86.603.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
30.
Plačevanje takse mi prevoz pri železnicah, katerih voznina ni znana.*
Na podstavi predpisa pripombi 2. k tar. post. 101. taksne tarife zakona o taksah odločam:
Za prevoze po železnicah, katerih voznina ni znana in javno objavljena, se vzame kot osnova za izračun in plačilo takse iz tar. post. 101. taksne tarife zakona o taksah lokalna tarifa državnih železnic, in sicer za vsak konkretni primer tista tarifa, ki je veljala v času nastanka taksne obveznosti na območju taksnega objekta.
Po tej odločbi naj se v smislu predpisa pripombe 2. k tar. post. 101. taksne tarife rešijo vsi obstoječi spori in predmeti.
V Beogradu dne 26. novembra 1939.; št. 76.942/1 II.
Minister za finance dr. J. Šutcj s. r.
Soglašam s prednjo odločbo.
Minister za promet inž. N. Bešlič s. r.
Gorenje se dostavlja vsem oblastvom v državi v vednost in nadaljnje poslovanje.
Iz davčnega oddelka ministrstva za finance dne 11. januarja 1940.; št. 1947/111.
31.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 222 z dne 29. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1939., št. 40.634, so bili odlikovani z redom Sv. Save V.stopnje: Kurent Marko, občinski tajnik v St. Rupertu; Petje Ignacij, okrajni šolski nad-sornik v Krškem; Vodopivec Franc, predsednik °krajnega cestnega odbora v Krškem; Rozman Jo-že, predsednik občine Radeče; Grebenc Leopold, Predsednik občine Trebelno; Mavsar Jože, pred-Sednik občine St. Rupert; Žnidarčič Jože, predsednik občine Studenci; Starc Franc, predsednik občine Leskovec pri Krškem; Mlakar Josip, predsednik občine Boh. Srednja vas; Irgolič Friderik, Predsednik občine Velika Nedelja; Trkov Janez, Predsednik občine Dobrunje; Zengl Matevž, predsednik občine Ribno; Žumer Niko, predsednik obči-Ue 2elezniki; Urbas Janez, predsednik občine Seliča ob Dravi; Zorenč Alojzij, član banskega sveto dravske banovine; Žibert Franc, tajnik okraj-n<?ga cestnega odbora v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septem-ora 1939. so bili odlikovani na predlog ministra 70 gradbe: z redom Sv. Save V. stopnje: Močnik 91 e -an, cestni nadzornik pri tehničnem razdelku sreskega aa<tolstva v Celju; z zlato kolajno za vestno službovanje: ^kman Mihael, cestni nadzornik pri tehničnem *'a2delku sreskega načelstva v Celju; Vojevec Miro-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne le- januarja 1940., št. 12.
slav, cestni nadzornik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani; Horvat Gabrijel, šofer tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine; Buh Avguštin, šofer tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju; Šinkec Jožef, banovinski cestar iz območja dravske banovine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1939., št. 40.636, so bili odlikovani na predlog ministra za gradbe: s srebrno kolajno za vestno službovanje: Tom Luka, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani; Drenovec Franc, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju; Eržen Anton, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju; Herič Anton, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor-levi breg; Zaplotnik Anton, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor-levi breg; Krevs Josip, Šprajcar Alojzij in Sterniša Alojzij, cestarji tehničnega razdelka sreskega načelstva v Novem mestu; Oblak Boštjan, banovinski cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor-levi breg in Župančič Ignac, banovinski cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Novem mestu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1939., št. 40.637, so bili odlikovani na predlog ministra za gradbe: s srebrno kolajno za vestno službovanje: Bukovec Franc, banovinski cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Novem mestu; Do* nat Ivan, banovinski cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani; Stenovec Mihael, banovinski cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju; Banič Alojzij, banovinski cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Novem mestu; Zadravec Matevž, banovinski cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor-levi breg.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. avgusta
1939., št. 39.153, je napredoval v VI. položajno skupino za tehničnega višjega pristava ing. StefaniVse-volod, tehnični višji pristav VIL položajne skupine tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Z odločbo pomočnika ministra za promet z due 20. septembra 1939. je bil upokojen iz območja železniškega ravnateljstva v Ljubljani Pretnar Franc, vlakovodja IX. položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
Številka 223 z dne 30. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. julija
1939., III. št. 25.348, so bili premeščeni po službeni potrebi: za predstojnika VI. položajne skupine predstoj-ništva mestne policije v Kranju Žun Uroš, policijski komisar iste položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije na Rakeku; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza šmarskega TOrner Štefan, predstojnik iste položajne skupine predstojništva mestne policije v Celju; za sreskega podnačelnika VII. položajne skupine sreza kočevskega Rozman Konrad, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza šmarskega; za policijskega komisarja VII. položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru Hartman Franc, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza celjskega.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 27. septembra 1939., I. št. 83.162, je prepovedano uvažati v našo državo in X njej razširjati list »Lemko-karpatoruske no-
v i n ec, ki izhaja v rusko-ukrajinskem jeziku v Junkersu v USA.
Številka 224 z dne 2. oktobra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. julija 1939. je napredovala v VII. položajno skupino Kosi Pavla, šolski tajnik v Mariboru, dosedanja uradnica VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
Z odločbo ministra za gozdove in rudnike z dne 16. septembra 1939., št. 21.559, so bili postavljeni na razpoloženje: ing. Mazi Stanko, gozdarski pristav VIII. položajne skupine pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani; ing. Brinar Miran, gozdarski pristav VIII. položajne skupine pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani; C e r n iv ec-B el j a vi č A n ge la , pomožni tehnični manipulant Vlil. položajne skupine pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani; Majer Tomo, gozdar IX. položajne skupine gozdne uprave v Kostanjevici; Petros Dragotin, pomožni tehnični manipulant IX. položajne skupine gozdne uprave na Bledu; Jelinčič Leopold, podgozdar IX. položajne skupine gozdne uprave v Boh. Bistrici; Ogris Krispin, pomožni tehnični manipulant X. pol. skupine s 1. periodnim poviškom gozdne uprave na Bledu.
številka 225 z dne 3. oktobra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. septembra 1939. so bili odlikovani na predlog ministra za promet iz območja Železniškega ravnateljstva v Ljubljani: z redom Sv. Save III. stopnje: Hojs Franc, pomočnik ravnatelja; dr. Ladiha Ludovik in Pobregar Franjo, načelnika; z redom Sv. Save
IV.	stopnje Mejak Rudolf, inšpektor; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Bertoncelj Miroslav, svetnik; Grošelj Alojzij, Zadnik Avgust, in štrekelj Oskar, inšpektorji; Pavčič Viktor in Tominec Vladimir, višja kontrolorja; z redom Sv. Save V. stopnje: Janežič Ludvik, Janežič Franc, Lapanje Karol, Lavrenčič Gabrijel, Makoter Franc, Matekovič Dragotin, Pirš Jožef, Račič Janez, Sedla ček Bogomil, Sila E d m u n d , Sluga Anton, Urbančič Anton in Vrečko Anton, višji kontrolorji; ing. Ba rt en je v Dimitrije, ing. Jagodič Franc in ing. Peteršič Franc, višji pristavi; Golob Frančišek, Prvanovič Mi-lija, Puh Albin, Sepin Ivan in Štrubelj Anton, kontrolorji; Kos Jožef, višji prometnik; Piši ja r Franc, višji strojevodja; Poženel Valentin, višji nadzornik proge; Pristov Janez, višji poslovodja; Cimperman Viktor, oficial; 2 e r o v n i k Ivan, strojevodja; z zlato kolajno za vestno službovanje: Adam Ciril, Dergans Jožef in Zavašnik R u d o 1 f, prometni uradniki; Babnik Ivan, Gorše Franc in Verli Ludovik, vlakovodje; Benet Janez, B e r n e Stanislav, Fatur Franc, Gros Ivan, Klešnik Anton, Lutman Stanislav, Rebol Ivan, Šos Frančišek, Šoberl Jožef in Verhunc Jožef, prometniki; Bužan Ivan, Eršte Alojzij, Jordan Andrej in Pezdir Gregor, nadzorniki proge; C u k Amalija, blagajnik voznih listkov in prtljage; Kafou Emil in Št ep ih ar Martin,
skladiščnika; Perko Karel, šafer Aleksander in Vernig Ferdinand, oficiali; Pipah Alojz, nadzornik signalov; Ručigaj Marijana, daktilograf; Švare Emil, nadzornik lokomotiv; V a ni Janez, poslovodja; BarbiČAnton, nadzornik proge; B e r n h a i d Jovan, Keršmancc Ivan iri Vernig Vincencij, strojevodje; Hladnik Ferdinand, tehnični uradnik; Jarh A v g u š t i n, oficial; Pleterski Franc in Truglas Mar;'if, vlakovodji; Š k o r j a n e c Ivan, prometnik; U'es Alojzij, preglednik; Bonač Anton in Bos*ič Anton, pomožna telegrafista; Kremžar Alojzij, pomožni strojevodja; Smole Franc, poslovodja; Batista Emil in Ivanuša Anton, administrativna zvaničnika; Kirchmeier. Kristijan, administrativni zvaničnik; Leben Rudolf, podstrojevodja; M i -klošič Ludvik, podvlakovodja; Orozl Vincenc, čuvaj-odjavnik; Razpotnik Vladimir, prometni zvaničnik; Budal Alojzij, nadzornik kretnic; Vivod Franc, skladiščni zvaničnik; Radič Franc, desetar; s srebrno kolajno za vestno službovanje; C e-lofiga Jakob, vozovni podpreglednik; Koren Ferdinand, podstrojevodja; Žigon Jožef, opravnik vodne črpalke; Antonič Mihael, Birsa Ivan, Eržen Franc, Skraber Frančišek, Š a b e c J a n e z in T u r k Ivan, kretniki; Anžur Leopold in D i m e o Frančišek, kartanta; Boksa Janez in Dobovšek Franc, čuvaja postaje; Ferk Franc in L e g i š a Štefan, čuvaja proge; Goleš Anton in Zebič Franc, vozopisca; Golež Friderik, Habjan Andrej, Jenko Jernej, Marentič Frančišek, Mokotar Anton, Šešek Karel in Zalohar France, premikači; Goljuf Alojzij, Hervol Jožef in Lavrič Frančišek, desetarji; Hacin Franc in Robnik Andrej, merci; Jaušnik Franc in Vode Frančišek, blokovnika; Klep Franc in Krajnik Jožef, kurjača; Košele Frančišek, Lončarič Ignac in Tih el j Stefan, zavirači; Peternelj Alojzij in Sitar Alojzij, vozovna manipulanta; Kuhar Janez in Zore Frančišek, pisarniška služitelja; Pavlič Imbro, dnevničar; Ahlin Ivan, Beribak Alojzij, Buhmajster Franc, Kum Ivan, A j n h a u e r Franc, G n sef Aleksi j, Kadunc Franc, Klemenčič Franc, Kopše Anton, N e g r o Dominik, Novinec Franc, Pasar Anton, Pavčnik Jakob, Perharič Janez, Pleh Štefan, Resman Peter, Skubic Anton, Štrukelj Janez, Zupan Jakob, Gašperin Franc, Cesar Janez, Cvajnar Anton, Deželak Forlunat, Eršte Ivan, Fajdiga Pavel, Golob Valentin, Jakopič Andrej, Jurič Franc, Kovač Franjo, Novšak Alojzij, Pajsar Alojzij, Romih Jakob, Repin Ignac in Zafošnik Janez, delavci.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. septembra 1939. je bil postavljen Majhen Martin, kontrolor VIL položajne skupine postaje Ponikva na prošnjo za kontrolorja iste položajne skupine postaje Hrastnik.
m • m
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine: njen predstavnik in urednik Pohar Robert v l.mbljani. Jaška la zalaga tiskarna Merku* d. d, V Ljubljani; njen jAedsluvuik; Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 6. kosu XI. letnika z dne 20. januarja 19-10.
N- ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ - - ---
Razglasi kraljevske banske uprave
I št. 875/1.	176
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Žužemberk.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih Uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 8. februarja 1910.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 16. januarja 1940.
*
I. štev. 9557/3.	133-3-2
Razpis
II. ustne licitacije za nabavo premoga.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu
II. javno ustno licitacijo za nabavo 130 ton premoga kosoven
z najmanj 4500 kalorijami in 120 ton premoga grahovca z najmanj 4200 kalorijami.
Licitacija bo v skrajšanem roku dne
29.	januarja 1930. ob 11. uri v sobi št. 21, v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5 % oziroma 10 % od vsote ponudene dobave je položiti Pri banovinski blagajni, Bleiweisova cesta 13.
Ponudniki morajo na dan licitacije Uied 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o draži-teljski sposobnosti, potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti' vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave ua Bleivveisovi cesti 10, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave.
V Ljubljani dne 12. januarja 1940.
*
V.	No. 253/7—1940.	123-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekom frakcijo drž. eesto št. 50 «d km 113*760 d® km 114-490, skozi Slov. Bistrico,
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. januarja 1940. ob 11. uri dop.
v prostorih ods. za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5, soba št. 19. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. odd. v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 1,133.927 70.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter terenske tehnične sekcije v Celju.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 11. januarja 1940.
*
III/5 No. 70/1.	187
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine po stanju dne 8. januarja 1940.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Črnomelj: Črnomelj - okolica (Dobliče in Jerneja vas 20 dv.), Ribnica na Dol. (Dane 1 dv., Jurjeviča 1 dv., Kot 1 dv., Kovača 1 dv., Ribnica 5 dv.).
Ljubljana: Dobrova (Kozarje 7 dv.). Logatec: Dol. Logatec (5 dv.), Gor. Logatec (Kalce 1 dv.), Rakek (Ivanje selo 3 dv.), Žiri (Stara vas 1 dv., Žiri 1 dv.).
Maribor-desni breg: Rače (Dol. Gorica 1 dv.).
Maribor-levi breg: Duplek (Sp. Duplek
3 dv.), Sv. Lenart v Sl. gor. (Lormanje
4 dv., Partinje 1 dv., Šelarovo 6 dv., Za-markovo 1 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Dragučevo 2 d v., Ložane 1 d v., Vosek 14 d v., Vukovje 3 dv.), Sv. Rupert v Sl. gor. (Sp. Voličina 1 dv.).
Škofja Loka: Selca (Bukovica 1 dv.), Stara Loka (Pevno 3 dv., Reteče 1 dv., Zabnica 4 dv.), Škofja Loka (1 dv.).
Garje konj:
Konjice: Sl. Konjice (Križevci 1 dv.). Ljubljana: Tomišelj (Vrbljane 1 dv.). Maribor-desni breg: Hoče (Sp. Razvanje 1 dv.).
Svinjska kuga:
Črnomelj: Gradac (Krasinc 4 dv.), Metlika-okol. (Primostek 1 dv.).
Dravograd: (Podklanec 3 dv.). Kapla (Sp. Kapla 1 dv.), Ribnica na Pohorju (Hudi kot 1 dv.).
Litija: Zagorje (1 dv.). ,
Ljubljana: Polje (Sp. Kašelj 1 dv.).
Maribor - desni breg: Rače (Podova 1 dv.), Sl. Bistrica (Sp. Nova vas 1 dv.).
Ptuj: Središče ob Dr. (Grabe 1 dv., Obrež 1 dv.), Sv. Marjeta n. Pt. (Gorišnica 1 dv., Zamužanci 1 dv.), Vel. Nedelja (1 dv.).
Svinjska rdečica:
Črnomelj: Gradac (Krasinc 3 dv.).
Ljubljana: Vrhnika (Blatna Brezovica 1 dv.).
Maribor-desni br.: Šmartno n. P. (Voj-tina 1 dv.).
Kokošja kolera:
Ljubljana: Polje (Zalog 1 dv.).
Ptuj-mesto: Ptuj-mesto (Masa ry kov a 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine« V Ljubljani dne 10. januarja 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 87(39—4.	181
Uvedba amortizacije.
Po prošnji Lipoš Marije, zasebnice na Vinici št. 5 pri Šmarjeti, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 173 Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti z vlogo 5.520 din, glaseče se na Lipovž Marijo. Knjižica je bila baje ukradena in se njen eventualni imetnik poziva, da uveljavi v roku 6 mesecev, počenši z dnem razglasa, svoje pravice, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da je predmetna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. januarja 1940.
*
I 609/39—11.	109
Dražbeni oklic.
Dne 23. februarja 1940. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Banja Loka vi. št. 95 in 18 i, vse do polovice.
Cenilna vrednost: din 23.411*82.
Najmanjši ponudek: din 15.608*—,
Varščina: din 2.350*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž,-benem naroku pred začetkom dražhe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelia, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 9. januarja 1940.
Proglasitev za mrtve.	139
Okrožno sodišče v Ljubljani	je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni	pogrešanci	za mrtve, ker se	more o
njih po § 24. o. d. z. oz. po § 1.	zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da	so	mrtvi. Pogrešance	pozivlje
sodišče, da naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na	znanje.	Po	preteku spodaj navedenega
roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, etan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok preteče dne
Stois Anton, roj. 3. avgusta 1887., rudar v Zagorju ob Savi.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel s 17 pp. na rusko bojišče in je bil baje septembra meseca leta 1914 pri Grode-ku od krogle zadet v glavo ter je padel.	Stois Ana, obč. uboga v št. Juriju 16, obč. Litija.	Stois Ana, obč. uboga v Št. Juriju 16, obč. Litija.	16. 11. 1939, Og 102/39-3.	15. 1. 1941.
Baš Franc, rojen 28 julija 1867., delavec v Sv. Križu pri Litiji.	Je odšel 1. 1915. e 17. pp. na italijansko bojišče, kjer je bil baje hudo ranjen in je umrl.	Baš Marija, obč. uboga v Sv Križu pri Litiji.	Baš Marija, obč. uboga v Sv Križu pri Litiji.	24. 11. 1939,, Og 105/39—3.	15. 1. 1941.
Luzbi Janez, roj. 5. junija 1892., koč. sin v Prelogu št. 14.	Je odšel s 17. pp. ob izbruhu svetovne vojne na bojišče. Nazadnje bil na Kalvariji na ital. bojišču, kier je izginil brez sledu.	Luzbi Anton, kočar v Prelogu 14.	Luzbi Anton, kočar v Prelogu 14.	24. 11. 1933., Og 110/39-2.	15. 1. 1941.
Eržen Anton. roj. 13. januarja 1894., poe. sin v Pod-jelovem brdu 34.	Je odšel v okt. 1914. s 17. pp. na rusko boušče in je od zimske dobe 1. 1914./15. pogrešan.	Eržen Marija, preužit. v Savod nju št. 30.	Eržen Marija, preužit. v Savod-nju št. 30.	20. 12. 1939., Og 120/39—2.	15. 1. 1941.
Kejžar Tomaž, roj. 13. decembra 1891., drvar v Sp. Sorici št. 15.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne na rusko hoiišče s 17. pp., kjer je bil od Rusov ujet in je baje v ujetništvu umrl.	Kejžar Simon, go-stač v Sp. Sorici št. 2.	Kejžar Simon, go-stač v Sp. Sorici št. 2.	27. 12. 1939., Og 114/39—3.	15. 1. 1941.
Burnik Franc, roj. HO. septembra 1889, hišarja sin v Stari Oselici 65. i s . •	Je odšel oh izhruhu svetovne vojne na rusko bojišče, k'er je bil od Rusov ujet. Iz ujetništva je do 1.1918. večkrat pisal, potem se ni več oglasil.	Bogataj Urša. baj-tarica v Stari Oselici 65.	Bogataj Urša, baj-tarica v Stari Oselici 65.	27. 12. 1939., Og 122,39-3.	15. 1. 1941.
Berce Jože. roj. 23. oktobra 1895., kajžarja sin v Lajšab št. 14.	Je odšel meseca junija 1915. leta na rusko bojišče, kjer je bil od Rusov ujet in ie baje v ujetništvu umrl.	Berce Marija, užit. v LajŠah št. 14.'	Berce Marija, užit. v Lajšali št. 14.	27. 12. 1939, Og 123/39—2.	15. 1. 1941.
Cešnjovar Franc. roj. 2. avgusta 1889., rudar, bi v. v Nemčiji, prist. v Zagorje.	Je odšel ob izbruhu svetovne vobie s 17. pp. na rusko bojišče, kier je kmalu po prihodu na bojišče brez sledu izginil.	Cešn;ovar Jožefa, zaseb v Zagorju št. 85.	Cešnjovar Jožefa, zaseb. v Zagorju št. 85.	27. 12. 1939., Og 128,39.	15. 1. 1941.
Jereb Matiia, roj. 18. februarja 1895., tov. delavec v Dovju-Mojetrana.	Je odšel 15 marca 1915. k vojakom k 97. pp., od koder je bil prestavljen k 87. pn., s katerim je odšel leta 1916. na italijansko bojišče v Ti-role, kjer je bil baje dne 11. marca 1917. od krogle zadet in je padel.	Jereb Matiia, preužit v Goli-šah 5.	Jereb Matija, preužit v Goli-šah 5.	29. 12 1939, Og 126/39-5.	15. 1. 1941.
Puntar Jože, roj. 1 marca 1888., poe. sin na Uncu 32.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne s 97. pp na rusko bojišče. Leta 1916 so Rusi oddelek. pri katerem ie služil, obkolili in uničili.	Puntar Antonija, pos. na Uncu 32.	Puntar Antonija, pos. na Uncu 32.	4. 1. 1940., Og 117/39-3.	15. 1. 1941.
Zigniund ' Franc. roj. 1 januarja 1891., poe. sin v Pod-ložu 14.	Je odšel ob izbruhu svetovne vojne s havbično divizijo na rusko bojišče, kjer je brez sledu izginil.	Zigmund Evfemi-ja, užit. v Pod-ložu 14.	Zigmund Evfemi-ja, užit. v Pod-ložu 14.	4. 1. 1940, Og 118/39-4.	15. 1. 1941.
škrbič Janez, rojen 9 maja 1891., rudar v Toplicah pri Zagorju.	Je odšel ob izbruhu svelovne vojne na rusko bojišče s 27. pp., kjer je bil dne 13. avgusta 1914 od Rusov ujet in je izginil brez sledu.	Škrbič Frančiška, zaseb. v Motniku št. 23.	Škrbič Frančiška, zaseb. v Motniku št. 23.	4. 1. 1940. Og 130/39-3.	15. 1. 1941.
Cimerman Jožef roj. 26 de cemhra 1896., čevljar v Selih št. 17.	Je odšel 21. julija 1916. s 17. pp. na italijansko bojišče, kjer je bil od Italijanov ujet in je baje dne 21. januarja 1917. v ujetništvu na posledicah malarije umrl.	Cimerman Jožefa, kočarica na Selih št. 17.	Cimerman Jožefa, kočarica na Selih št. 17.	10 1. 1940.. Og 134/39-2.	15. 1. 1941.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 10. januarja 1940.
TV I 3105/39.	3707
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba neoremičnin zemljiška knjiga Sp. Radvanje II. del vi. št. 456
Cenilna vrednost: din 129.860'—.
Najmanjši ponudek: din 64.930'—.
Varščina: din 12.986'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 14. decembra 1939.
IV I 3254/39—7.	'	3705
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kumen vi. št. 13.
Ceniina vrednost: din 482.364'25.
Vrednost priteklin: din 16.720'—, ki je že zgoraj upoštevana.
Najmanjši ponudek: din 321.576'16.
Varščina: din 48.238'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 14. decembra 1939.
*
IV I 3231/38.	3752
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 79.
Ceniina vrednost: din 115 672'—.
Najmanjši ponudek: din 77.115'—.
Varščina: din 11.568'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 15. decembra 1939.
IV I 1014/38.	3740
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. o b d e -8 e t i h bo pri podpisanem:. sodišču v SRbi št. 27 dražba nepremičnin zemlji-fka knjiga Rače a) vi. št. 217 in b) vi. gt. 490.
Cenilna vrednost: a) din 5.242'—, b) din 14.309 45,
Najmanjši ponudek: a) din 3.49470, b) din 9.539'64.
Varščina: a) din 524'20, b) din 1.431.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 15. decembra 1939.
•g.
IV I 3778/38.	3741
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače a) vi. št. 778 in b) vi. št. 797.
Cenilna vrednost: a) din 4.175'—, b) din 5.290'—.
Najmanjši ponudek: a) din 2.784'—, b) din 3.527'—.
Varščina: a) din 417'50, b) din 529'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 15. decembra 1939.
*
I 1268/39-15.	160
Dražbeni oklic.
Dne 26. f e b r u a r j a 1940. o b osmih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Blatnik vi št. 13, 14 cele nepremičnine, vi. št. 236 do polovice.
Cenilna vrednost: din 56.204'07.
Najmanjši ponudek: din 37.469'02.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 30. decembra 1939.
1 373/39-15.	161
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. ob de-vetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjica Podturn vi. št. 165, Jurka vas vi. št. 864.
Cenilna vrednost: din 33 806'17.
Najmanjši ponudek: din 22.537'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benpm naroku pred zadetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tegi
sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 2. januarja 1940.
I 1383/39-9.	162
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražbi nepremičnin zemljiška knjiga Brusnice vi. št. 189, 465, 1021.
Cenilna vrednost: din 83.584'50.
Najmanjši ponudek: */s din 55.723 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja1! glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg i sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 30. decembra 1939.
I 1266/39—9.	163
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1940. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bela cerkev vi. št. 153,1115, Družinska vas vi. št. 277.
Cenilna vrednost: din 35.770'—.
Vrednost priteklin: din 4.880'—.
Najmanjši ponudek: din 23.846'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražb', sicer bi se ne mogle več uveljavlja i glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbei i oklic, ki je nabit na uradni deski teg i sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu. odd. II,
dne 30. decembra 1939.
I 579/38-34.	81
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Lahonci vi. št. 88 in b) Ko-račice vi. št. 148.
Cenilna vrednost: ad a) din 19.647’50, ad b) din 24 46975.
Vrednost priteklin: ad a) din 2.722'59.
Najmanjši ponudek: ada) din 13.099'—, ad b) din 16.308'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbo, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II, dne 22. decembra 1939.
I 029/38—26.	82
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Savci a) vi. št. 31 in b) vi. št. 201.
Cenilna vrednost: ad a) din 98.014'—, ad b) din 33.833'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din65.34275, ad bj din 22.555'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 22. decembra 1939.
*
1 939/38-19.	81
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1940. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ivanjkovci vi. št. 45.
Cenilna vrednost: din 122.565'—.
Vrednost pritekline: din 11.760'—.
Najmanjši ponudek: din 81.710'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 22. decembra 1939.
I 2016/39.	158
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga davč. obč. Zg. Velovlek vi. št. 10.
Cenilna vrednost: din 37.052-50.
Vrednost priteklin: din 2.580'—.
Najmanjši ponudek: din 24.702-—.
Varščina: din 3.706-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Bodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 12. januarja 1940.
1 2410/39.	159
Dr3*b*>ni oklic.
Dne 21. februarja 1940. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču V sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sitež vi. št. 83.
Cenilna vrednost: din 11.685*50.
Vrednost priteklin: din 1.250'—.
Najmanjši ponudek: din 7.79075.
Varščina: din 1.168'50.
Pravice, ki bi ne pripuščali dražbe,
Ije priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 12. januarja 1940.
•J;
I 296/39-14.	3
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sušje vi. št. 75.
Cenilna vrednost: din 94.435'—.
Vrednost priteklin: din 4.475'—.
Najmanjši ponudek: din 62.956'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici dne 22. decembra 1939.
I 489/39-8.	85
Dražbeni oklic.
Dne 23. februarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 66 k. o. Bukovica.
Cenilna vrednost: din 24.300'—.
Vrednost pritekline: din 800'—.
Najmanjši ponudek: din 16.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnii gori dne 29. decembra 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
68.
Sedež: Ljubno ob Savinji.
Dan vpisa: 29. decembra 1939.
Besedilo: »Dom« stavbna zadruga z omejenim jamstvom na Ljubnem.
Obratni predmet. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavi nepremičnine, zgradi za telovadbo primeren dom kopališče, letno telovadišče oziroma, da vzame za to primerne zgradbe in posestva v zakup in upravo.
Zadružna pogodba (statut) z dne 20. julija 1939.
Poslovni delež znaša 100'— din in se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim trikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po razglasni deski, javni razglasi in vabila na skupščine se objavijo tudi pred cerkvijo^
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: Tevž Ane, lesni trgovec na Ljubnem, Dru-škovič Karel, trgovec na Ljubnem, Juvan Alojz, posestnik, Sv. Primož, Krajnc Rafael, posestnik v Teru, Počkaj Miroslav, šolski upravitelj v Radmirju, Marovt Ivan, posestnik, Ljubno.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 29. decembra 1939.
Zadr. V 301/4.
*
69.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. januarja 1940.
Besedilo: Stavbna zadruga »Naš dom« v Mariboru, zadruga z omejenim jamstvom.
Pravila sprejeta na ustanovni skupščini dne 3. decembra 1939.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 500'— din in se vplača takoj ob pristopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Kac Josip, krojaški mojster v Vetrinjski ul. 9,
Korošec Franjo, mizarski mojster v Frančiškanski ul. 12,
Čreninko Franjo, paznik v Marijini ulici 24,
Mohor Anton, učitelj v Gospejni ulici št. 9 ter
Safran Ken, krojaški mojster v Vetrinjski ul. 9 (vsi iz Maribora).
Okrožno kot trg. sodišče y Mariboru, odd. IV., dne 11. januarja 1940.
Fi 42/39-4 — Zadr I 112/2.
70.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. januarja 1940.
Besedilo: Stavbena zadruga zadružnih Uslužbenccv, zadruga z omejenim jambom v Mariboru.
Pravila sprejeta na ustanovni skupini dne 29. oktobra 1939.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, 4a daje članom stanovanja, zavetišča in °;Skrbo. V dosego tega cilja — namena Sl zadruga pridobiva vse koncesije, ki so potrebne za gostilniški, hotelski in Podobni obrat, ter v ta namen gradi, Bakupuje ali v najem jemlje zemljišča aH stavbe ter oddaja prostore v njih Svojim članom.
y Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 400'— din in se vPlača ob pristopu ali v dvajsetih zaporednih mesečnih obrokih.
. Vsak zadružn'k jamči z vpisanimi de-*®ži ter še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje objave na razjasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine 'ahko dostavlja članom pismeno.
, Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako Jeto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, pred sodišči, ostalimi oblastmi in drugimi °3ebami pa zastopa zadrugo predsednik Poravnega odbora ali tisti, kogar polasti uoravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se Pod njeno firmo svojeročno podpišeta Po dva člana upravnega odbora ali po 6o Član upravnega odbora in po en v to Pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
, Walland Štefan, poslovodja v Mariboru. Frankopanova 51 (predsednik),
, Kolar Ljudevit, manufakturist v Mariboru, Sodna ul. 23 (I. podpredsednik), .. Gvardijančič Vlado, uradnik v Ljub-lani, Kodeljevo, Klunova ul. 5 (II. podpredsednik),
Žerjav Mirko, knjigovodja v Studencih Pri Mariboru, Dr. Krekova ul. 8,
, Čretnik Ludvik v Novi vasi pri Mariboru, Zelena ul. 24,
, Gombač Angel, trg. sotrudnik v Mariju, Gozdna ul. 12,
."olčič Branko, trg. sotrudnik v Mariju, Slovenska ul. 22,
. Keisman Jože, manufakturist v Mariju, Dušanova ul. 7,
Močivnik Anton, kletar v Novi vasi Pr> Mariboru, Zelena ul. 24.
^krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 11. januarja 1940.
Fi 38/39-5 - Zadr. I 111/2.
^Pisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
K
®edež: Bizeljsko, i an vpisa: 9. januarja 1940.
,j besedilo: Vinarska in sadjarska za-u«a Bizeljsko, r. z. z o. z.
Na občnem zboru dne 30. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Vinarska in sadjarska zadruga Bizeljsko, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. posreduje zadružno uporabo in vnovčenje grozdnih in sadnih pridelkov ter sprejema od svojih članov grozdje in sadje ter ga vnovčuje nepredelano ali predelano;
2. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave ter oskrbuje svoje Člane z gospodarskimi potrebščinami;
3. prireja za svoje člane strokovna predavanja, razstave in sejme za grozdje, sadje in njune izdelke in pospešuje ali sama ustanavlja trsničaratvo in drevesničarstvo.
Poslovni delež znaša din 500'— za lha vinograda in ga je plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, javne razglase in vabila na skupščine tudi pred cerkvijo.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 7 zadružnikov.
Podpis firme: Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpišeta dva Člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 9. januarja 1940.
Zadr V 3i0/6.
*
72.
Sedež: Dol pri Hrastniku.
Dan vpisa: 29. decembra 1939.
Besedilo: Kmetijsko nakupovalna in prodajna zadruga v Dolu pri Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 9. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Dolu pri Hrastniku, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga ima svoj sedež v Dolu pri Hrastniku in je osnovana na nedoločen čas.
Predmet poslovanja: Zadruga ima
namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Poslovni delež znaša 25'— din, ki se plača takoj ali v obrokih, najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je omejeno, ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev.
Svoje priobčitve razglaša zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase še na drug način. Vabila na skupščine pa razglaša v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki je sestavljen iz devetih zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani načelstva: Kovač Janez, Rovšek Jožef, Šergan Peter, Bizjak Gašper in Orožen Franc, vpišejo pa novoizvoljeni člani upravnega odbora: Bantan Karol, posestnik, Slatina 4, Atlič Franc, posestnik, Kal 13, Zupan Franc, posestnik, Marno 5, Ahčan Janez, posestnik, Unično 10, Orožen Martin, posestnik, Turje 7, Draksler Ernest, posestnik, Sv. Stefan 1, Zupan Mihael, posestnik, Dol 15.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 29. decembra 1939.
Zadr. V 304/46.
* • ,
73.
Sedež: Hrastnik.
Dan vpisa: 29. decembra 1989.
Besedilo: Konzumno društvo rudarjev za Hrastnik, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. novembra 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Konzumno društvo rudarjev, zadruga z omejenim jamstvom v Hrastniku.
Predmet poslovanja: Namen zadruge je, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato bo kupovala, pridelovala in predelavala živila, oblačila, stvari za gospodarstvo kakor sploh blago vsake vrste ter te izdelke proti plačilu oddajala svojim članom.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100 din. ki ga je plačati takoj ob pristopu oziroma najkasneje v šestih zaporednih mesečnih obrokih.
Jamstvo je omejeno ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz petih zadružnikov.
Svoje razglase objavlja zadruga na razglasni deski, javne razglase in vabila na skupščine objavlja poleg tega tudi v časopisu, ki ga odredi upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako. da njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Upravni odbor je ostal neizpreme-njen.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 29. decembra 1939.
Zadr. V 307/26.
*
74.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. decembra 1939.
Besedilo: Gospodarsko društvo, regi-
ltrirana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. junija 1939. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Pavalec Jakob, zasebni uradnik v Ložanah 28, sedaj v Zg. Radvanju 114, Pintarič Ivan, trgovec v Pobrežju pri Mariboru, Gubčeva ul. 8 in Pavaletz Franc, zasebni uradnik v Pobrežju pri Mariboru, Stražunska ulica št. 19.
Likvidacijska firma:
Gospodarsko društvo, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru v likvidaeiji.
Podpis firme:	Likvidatorji	skupno
podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd- IV., dne 7. decembra 1939.
Zadr. V 26/74.
*
75.
Sedež: Naklo.
Dan vpisa: 27. decembra 1939. Besedilo: Pašniška in planšarska zadruga v Naklem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 18. junija 1939. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Marinšek Janez iz Strahinja št. 56, Keršič Jakob iz Dolenje vasi 17.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 1939.
Zadr VIII 148/11
*
76.
Sedež: Pince kolonija.
Dan vpisa: 14. decembra 1939. Besedilo: Agrarna kreditna zadruga t neomejenim jamstvom v Pincah, kolonija.
Na izredni skupščini dne 27. avgusta 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., na katerih temelji odslej zadruga.
Naziv odsiej: Agrarna kreditna zadruga z neomejenim jamstvom v Pincah, kolonija.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Namen zadruge je, da zastopa, ščiti In pospešuje interese članov na njihovem ekonomskem in kulturnem dviganju.
V ta namen bo zadruga:
1. skrbela za kulturni in ekonomski dvig svojih Članov;
2. sprejemala hranilne vloge in dajala posojila;
3. prodajala svoje in svojih zadružnikov proizvode v predelanem in nepredelanem Rtanju tudi nečlanom;
4. nabavljala od nečlanov predmete, namenjene potrošnji svojih Članov, toda nabavljene predmete, razen monopol-skih proizvodov, ne more prodati nečlanom.
Poslovanje zadruge je omejeno samo na njene člane.
Jamstvo zadruge: Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno z vsem svojim premoženjem.
Poslovni delež znaša din 100'— in ga je plačati takoj ob pristopu v zadrugo ali pa v dveh obrokih po odobritvi upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 5 članov. Člani upravnega odbora so:
1. Benša Ivan,
2. Jeberčič Ivan,
3. Širok Štefan,
4. Krpan Ivan,
5. Kolenc Viktor, vsi kolonisti iz kolonije Pince.
Zadruga objavlja svoje objave na krajevno običajni način, poleg tega jih more nabiti na vidnem mestu v poslovalnici zadruge.
Zadruga se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član s pooblaščenim nameščencem.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 14. decembra 1939.
Zadr 11 37/19 *
77.
Sedež: Podsreda.
Dan vpisa: 12. decembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Podsredi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zaradi smrti se izbriše član upravnega odbora Kunej Matej, vpiše pa se novoizvoljeni Član upravnega odbora Stermecki Franc, posestnik v Podsredi št. 34.
Okrožno kot trg. sodišče v čcHu, odd. I., dne 12. decembra 1939.
Zadr V 31/46 *
78.
Sedež: Prepolje.
Dan vpisa: 12. januarja 1940.
Besedilo: Vnovčevalnica za prešiče na dravskem polju v Prepoljah, registro-Ivana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 10. septembra 1939 je zadruga prilagodila svoja pravila določilom zakona gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Spremembe so:
Besedilo firme odslej: Dravopoljska kmetijsko gospodarska vnovčevalnica, zadruga z omejenim jamstvom v Pre-poliah.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. nabavlja za svoje zadružnike svinje, govedo in gospodarske potrebščine:
2. vnovčuje za svoje zadružnike njihove kmetijske produkte;
3. nudi vsestransko zadružno pomoč članom za povzdigo kmetijstva.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, pred sodiščem, ostalimi oblastvi in drugim1 osebami pa jo zastopa predsednik uprg^i nega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da s® pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali P° en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v MariborU) odd. IV., dne U. januarja 1940.
Zadr. IV 90/16 — Zadr. I 113/16.
*
79.
Sedež: Radoviča.
Dan vpisa: 18. decembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica * Radoviči r. z. z n. z.
I. Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodar* skih zadrugah z dne 11. septembra
1937.,	ki se glase v izvlečku:
Sedež: Radoviča.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Radoviči, zadruga z neomejenim jam* stvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmer® svojih zadružnikov s tem, da jim prJ' skrbuje kredit po kar najbolj povolj* nih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila!
2. budi in širi smisel za varčnost i" sprejema od vsakogar hranilne vlog® na vložne knjižice in na tekoči račun-
3. si pridobiva nadaljnia potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komis/ij-sko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din in s® plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih	določi	upravni odbor, vendar najkasneje v	enem	letu. Vsak	za-
družnik vpiše lahko tudi nadšteviln® poslovne deleže, katere pa tudi lahk° odpove.
Jamstvo je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem-
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali	pa en	član	upravnega	odbora in en	pooblaščeni	nameščenec	za-
druge.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasu' deski v zadružni poslovalnici, vab'19 na skupščino pa poleg tena še v lis*1' »Narodni gospodar« v Ljubljani. »,r/.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja j>rag"? in člani načelstva: Rus Janez, Molp* Martin in Petrič Marko.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem me**11' odd. II., dne 18. decembra 1939.
Zadr I 70/14
gedež: Rajhcnburg.
Dan vpisa: 12. decembra 1939. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica za župnijo Rajhenburg, zadru-la z neomejenim jamstvom.
Zaradi smrti se izbriše član uprav-Nega odbora Zakšek Jože, vpiše pa se namestnik Radej Joško, ml., pos. sin v Bovškem.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 12. decembra 1939.
Zadr V 265/57
81.
*
Sedež: Solčava.
Dan vpisa: 28. novembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sdlčavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru z dne 21. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah 1 dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Solčavi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov 8 tem, da jim priskrbuje kredit po kar Najbolj povoljnih pogojih.
■<Za dosego tega namena opravlja za-'huga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sPrejema od vsakogar hranilne vloge Na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnia potrebna Nanarna sredstva z izposojili;
,4. nabavlja na račun svojih zadruž-Nikov potrebna sredstva za kmetijsko Proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5.	posreduje za svoje zadružnike v Zavarovalnih poslih.
, Zadruga je ustanovljena na nedolo-{en čas.
Poslovni delež znaša 2'50 din in se Plača takoj ali v obrokih, najkasneje v eNem letu.
Jamstvo je neomejeno.
. Zadruga objavlja skupščinske sklepe jN druge objave na razglasni deski, va-'la na skupščine tudi v listu »Narodni 8°spodar< v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki e,,toji iz 5 zadružnikov.
Za zadrugo se podnisuje tako, da se P°d njeno firmo svojeročno podpišeta P° dva člana upravnega odbora, katerih Nega sme nadomeščati v to pooblašče-1 uslužbenec zadruge.
^ Kot novoizvoljeni član upravnega od-jNra se vpiše Cigale Konstantin, čev-v Solčavi, izbrišejo pa se izstopivši »,aN| Ožep Franc, Podbrežnik Jože in
*uik Andrej.
?krožno kot trg. sodišče v Celju. odd. I., dne 28. septembra 1939.
Zadr V 298/19
82.
Sedež: Spodnja Selnica.
Dan vpisa: 14. decembra 1939.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Spodnji Selnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
I. Na skupščini dne 29. junija 1939. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z due 11 septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Zadružna elektrarna v Sp. Selnici, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10-— in se vplača ob pristopu. Zadružniki plačajo za vsako luč po en delež, za vsako konjsko silo pri motorjih po dva deleža in za vsak likalnik po dva deleža.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s peča-tilom odtisnjeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
II. Izbrišeta se člana načelstva Golob Jakob in Petz Konrad, vpiše pa na novo izvoljeni član upravnega odbora Vidnar Alojz, posestnik in trgovec v Selnici ob Dravi.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 14. decembra 1939.
Zadr II 115/22 - Zadr I 106/22.
*
83.
Sedež: Št. Jernej na Dol.
Dan vpisa: 11. januarja 1940.
Besedilo: Kmetska hranilnica in po-ijilnica v Št. Jerneju na Dol., z. z n. z.
Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Metelko Janez, vpisal pa novoizvoljeni član upravnega odbora Fabijan Janez, pos. v Dol. Gradišču št. 4.^
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. januarja 1940.
Zadr. I 11/11.
*
84.
Sedež: Št. Jurij pri Grosupljem.
Dan vpisa: 18. decembra, 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica Št. Jurij pri Grosupljem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Mehle Josip, vpiše pa se član načelstva Dolinšek Janez, posestnik, Vino 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. decembra 1939.
Zadr VII 233/30.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 186 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. januarja 1940.
Aktiva.	dinarlev
Podloga . . . 1.990,714.012*89 (+ 2,019.092 81) Devize, bi niso v podlogi 678,725.182-38 (-60,615 136-02) Kovani denar 316.183.918-75 (—	68.81	v50)
Posolila . . .2.044,591.766-38 (-48,826.061-89) Vrednostni
papirji . . . 404,369.70331 (- 1,469.7C0-) Preišnji pred lemi
državi ...1.633,290.743-36 Začasni predjemi
gi.drž. blag. 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od 24. VIII. in
16.	IX. 1939. 834,150.000--Eskompt bonov nar. obrambe pouredbiod
18. Xt. 1939.1.128,000 000-—(+276,000.000-—) Vrednosti re-
zervn fonda 231,938.410*45 (—	44.342*77)
Vrednosti ostalih fondov ......... 87,763.913-68
Nepremičnine .......... 176,184.524-96 (+	991.232-49)
Razna aktiva 2.591,637.783-45 +23,907.536.21)
12.667,549.950-61 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180.000.000*—
Rezervni
fond .... 248.106 284-39 (-	25.446 78)
Ostali fondi 39.832.130-42 Hanbovoi v
obtoku . . 9.578.331.200-—(—101,286.700-—) Obveze na
pokaz . . . 2.219.635.079-91(+288,754.17414) Obveze z rokom .... 100.000.000-—
Razna pasiva 301.74.^.255 89'+ 4,450.774-97)
12.661,549.950*61 Obtok in obveze ________11.797,866.279-91
Skupna podloga-stvarna
vrednost. .. 3.185,142.420-02 Celotnokrit|e . . . . 26-99%
Kritje v zlatu .... 26*85 %
Obrestna mera:
po eskomptu	5%
po zastavah: na zlato in varante ....... 5%
na vrednostne papirje ...... 6%
IV. št. 3096-2.	185
Predmet: Bucik Anton; prekršek po čl. 6. min. ur. o pobijanju draginje.
Razsodba.
Bucik Anton, trgovec, Tyrševa c. 8, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 30962 z dne 15. decembra 1939. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan na
din 50'— globe oziroma 1 dan zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 5. januarja 1940.
IV. št. 30220.	183
Predmet: Erbežnik Ivanka; prekršek po dl. 6. min. ur. o pobijanju draginje.
Razsodba.
Erbežnik Ivanka, trgovka, Florjanska ulica št. 6, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 30220 z dne 11. decembra 1939. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana na din 50-— globe oziroma 1 dan zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 5. januarja 1940.
IV. št. 492/14.	182
Predmet: Ocvirk Franc; prekršek po 'čl. 6. min. ur. o pobijanju draginje.
Razsodba.
Ocvirk Franc, mesarski mojster v Ljubljani, Povšetova ulica št. 3, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 492/14 z dne 12. decembra 1939. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovan na din 150'— globe oziroma 3 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 15. januarja 1940.
*
ER štev. 216, 217, 218.	142 3-2
Razpis licitacij.
Na osnovi čl. 88. do 105. zakona o drž. računovodstvu ter ostalih zakonskih določil razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za opremo novega kirurgič-nega paviljona
I. ofertno licitacijo
dne 19. februarja 1940. za dobavo volnenih odej,
dne 20. februarja 1940. za dobavo žime (za izdelavo žimnic in blazin),
dne 21. februarja 1940. za dobavo platna (za izdelavo posteljnega in telesnega perila);
II. ofertno licitacijo
dne 12. februarja 1940. za dobavo postelj in posteljnih omaric.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice.
Varščina znaša za jugoslovanske državljane 5 % od skupne ponudbene vsote, za inozemske ponudnike pa 10%, 5n jo je vložiti pri blagajni obče državne bolnice.
Pogoji in vsa druga pojasnila se dobe pri ekonomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnice.
V Ljubljani dne 11. januarja 1940.
BF. št. 123/40.	180
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani razpisuje mesto specialista za nevrologijo pri podružnici Centralne ambulan-ce v Mariboru in inesto bon. prom. zdravnika za rajon Logatec.
Pogoji za natečaj so na vpogled pri obl. upravi boln. fonda.
Z din 80*— kolkovane prošnje s prilogami, kolkovanimi z din 4'—, ako niso že prej više kolkovane, je predložiti do 29. februarja 1940. na obl. upravo. Oblastna uprava bolniškega fonda pri
direkciji drž. železnic v Ljubljani dne 16. januarja 1940.
Oblastni upravnik:
Dr. Mauri s. r.
*
Opr. št. 21/5-1935—67.	168
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje:
1 mesto zdravnika - uradnika prvega plačilnega razreda, prve plačilne stopnje za splošno prakso v ambulatoriju v Mariboru s sedežem na Pobrežju;
1 mesto zdravnika - uradnika prvega plačilnega razreda, prve plačilne stopnje za zdravniški okoliš Domžale;
1 mesto pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Brežice;
1 mesto pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Rogaška Slatina.
Svojeročno pisane in kolkovane prošnje (din 10’—) je treba vložiti po pošti ali osebno pri uradu, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 (soba 209), in sicer najkasneje do
17.	februarja 1940. do 12. ure dopoldne.
Službeno razmerje kakor tudi službene prejemke zdravnikov-uradnikov ureja službeni pravilnik za zdravnike-urad-nike, pogodbenih zdravnikov pa kolektivna pogodba.
Prosilci za mesta zdravnikov-uradnikov. ki žele, da se jim ob sprejemu v službo eventualno vštejejo leta državne ali samoupravne službe, morajo to takoj v prošnji navesti ter priložiti potrebne dokumente. Kasnejših prošenj za vštetje let urad ne bo upošteval.
Navodila, katere priloge je priložiti prošnji, in pojasnila o pravicah in dolžnostih uradovih zdravnikov dobe reflek-tanti v zdravniško-administrativnem oddelku urada, soba 349/11, oziroma jih urad pošlje po pošti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
dne 9. januarja 1940.
St. 45/40.
*
Objava.
dnem vpisan v tukajšnji imenik advo* katov s sedežem v Kočevju.
V Ljubljani dne 15. januarja 1940. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
178
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od srbskega načelstva v Lendavi pod št. 5526/34. za nošenje enega samokresa.
Proglašam ga za neveljavnega.
Derviš Čerini s. r., Murska Sobota, Glavna ulica št. 8
*	177
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 177.039 in jo s tem proglašam za neveljavno.
Habjan Ivan s. r., gostilničar.
v Šmarju pri Jelšah.
$
1G6
Objava.
Izgubila se mi je uslužbenska knjiga in jo proglašam za neveljavno.
Hrastnik Leopold s. r., natakar,
Grand Hotel Toplice, Bled.
179
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 160.218) in legitinia* cijo za zaposlitev ter ju proglašam za neveljavni.
Kapelj Franc s. r-»
Ljubljana VIL
169
Objava.
Izgubil sem evid. tablico mojega tf" vornega avtomobila št. 2/1481—39 in i° proglašam za neveljavno.
Hojnik Ivan s. r., Slovenj Gradec.
*
167
165
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Premrou Branko z današnjim
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdan® dne 16. IV. 1922. pod št. 794/1922. mestnega poglavarstva v Celju, ter j® proglašam za neveljavno.
Križan Mihael s. r..
Dobrova št. 3, občina Celje*
172
Objava.
Ukraden mi je bil orožni list, izda® od sreskega načelstva v Ptuju, vložni zap. št. 12413, orožni reg. št. 949. Pr°' glašam ga za neveljavnega.
Zmazek Alojz s. r.,	,
posestnik v Žerovincih št.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljuhliani. liska lu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O, Ah ha le k v Ljubljani.