SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE Letnik XXI Novo mesto, 15. novembra 1984 št. 17 VSEBINA OBČINA TREBNJE 294. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Račje selo. 295. Glasovnice za referendum. OBČINA RIBNICA 296. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta šestega naselja Ribnica za predel Gornjih Lepovč. 297. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta družbenega sistema informiranja občine. 298. Odlok o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne. 299. Odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Sodražica. 300. Odlok o načinu oplojevanja živali in ukrepih v živinoreji na območju občine Ribnica. 301. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1983. 302. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 1983. 303. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. OBČINA KRŠKO 304. Odlok o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste v občini Krško. 305. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984. 306. Odlok o javnem mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško. 307. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve. OBČINA NOVO MESTO 308. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta SGP Pionir—Če-šča vas. 309. Odlok o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higiens-ke službe v občini Novo mesto. 310. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah. 311. Objavlja Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto po sklepu odbora za oddajanje in urejanje stavbnih zemljišč z dne 31. 8. 1984 JAVNI RAZPIS. Občina Trebnje 294. Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73 in 17/83) ter določb Statuta Krajevne skupnosti Račje selo je svet krajevne skupnosti Račje selo dne 3. II. 1984 sprejela SKUKI* o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Račje selo. 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka o denarju v krajevni skupnosti Račje selo za sofinanciranje programa modernizacije cestnega omrežja in telefonije na področju krajevne skupnosti Račje selo. 2. člen Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 5.900.(X)0 dinarjev se bodo uporabljala za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori občanov in je sestavni del tega Sklepa. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za dobo 5 let in sicer od I I. 1985 do 31. 12. 1990. 4. člen Referendum bo v nedeljo 16. decembra 1984 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih je določila volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen * Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani s.splošno volilno pravico s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Račje selo in občani, ki niso stari 18 let, če so v rednem delovnem razmerju in so vpisani v splošni volilni imenik. 6. člen Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Račje selo v višini in od naslednjih osnov: 1. Vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prijemkov. od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 3' < mesečno, razen tistih, ki prejemajo Zajamčeni osebni dohodek. 2. vsi zavezanci za davek od kmetijstva oziroma od kmetijske dejavnosti1. razen tistih, katerih katasterski dohodek znaša manj kot 13.000,- dinarjev in jim je kmetijstvo edini vir dohodka v višini 6' < od katasterskega dohodka letno. 3. vsi osebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 3' i od čistega osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke. 4. vsi upokojenci po stopnji 3'i mesečni znesek pokojnine presega 15.370.- dinarjev, razen tistih, ki prejemajo mesečne pokojnine z varstvenim dodatkom. 7. člen Krajevni samoprispevek se ne, plačuje od družbenduenarnih pomoči, invalidnin. pfiznavalnin. otroškega dodatka. štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust. 8. člen Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije, oziroma Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Zavezancem iz 2. in 3. točke 4. člena Sklepa odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Trebnje v rokih in načinih, ki veljajo za davke in prispevke po zakonu o davkih občanov. 9. člen Krajevni samoprispevek se plačuje na račun 52120—842—056—822093 Krajevni samoprispevek občine Trebnje. v namen nakazila. Krajevna Skupnost Račje selo. višina-prispevka in zavezancev. 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku. se te prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjatve prispevkov in davkov občanov. 11. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo odmerjal svet Krajevne skupnosti Račje selo. 12. člen Svet Krajevne skupnosti Račje selo vas ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini s samoprispevkom zbranih in uporabljenih sredstev. 13. člen Tolmačenje tega Sklepa daje po potrebi svet Krajevne skupnosti Račje selo. Štev: Sl — 1/84 KS Datum: 7. 11. 1984 Predsednik sveta KS: Račje selo ZALKTELRAJKO - " 295. Glasovnice za referendum dne 16. 12. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka za petletno obdobje od 1.1. 1985 do 31, 12. 1989 za območje Krajevne skupnosti Račje selo za financiranje programa modernizacije cestnega omrežja in telefonije na _ področju Krajevne skupnosti Račje selo. GLASUJEM ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 1. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu Krajevne skupnosti Račje selo. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bo kontrolirala SDK. davčna uprava in krajevna skupnost. 2. člen Postopek v zvezi z referendumom in izid ugotavlja volilna komisija Krajevne skupnosti Račje selo po določilih Zakona o volitvah in delegiranju v skupščini. 3. člen Sredstva za izvedbi referenduma zagotovo Krajevna skupnost Račje selo. 4. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Račje selo. dne 7. 11. 1984 Predsednik sveta KS: Račje selo Zaletel Rajko, l.r. Občina Ribnica 296. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS 18/84) in 192. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ribnica na svoji seji dne 20. 9. 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Gornjih Lepovč 1. člen Predlog dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Gornjih Lepovč. ki gaje izdelal Urbanistični zavod. Projektivni atelje. Ljubljana. Kersnikova 9 pod številko projekta 2605 z datumom avgust 1984 se javno razgrne in sicer: — v prostorih SO Ribnica. Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun, soba štev. 15 — v prostorih KS Ribnica. Trg V. Vlahoviča. 2. člen Predlog dopolnitve zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica za predel Gornjih Lepovč bo javno razgrnjen 30 dni od dneva objave tega sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. 3. člen V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne organizacije, interesne skupnosti in drugi zainteresirani k predlogu spremembe zazidalnega načrta mnenje, pripombe in predloge, pismeno ali ustno. Ustne pripombe se vnesejo v posebno knjigo na mestu razgrnitve, pismene pripombe mnenja ali predloge pa sprejema Komite za družbeno planiranje, gospodafstvo in proračun občine Ribnica. 4. člen Ta sklep prične veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-6-80-01 Datum: 20. 9. 1984 Predsednik IS: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 297. Skupščina občine Ribnica je na podlagi 166. člena statuta občine (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) in na podlagi 29. člena zakona o družbenem sistemu informiranja (Ur. list SRS. št. 10/83) na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti dne 2. 10. 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 1. 10. 1984 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta družbenega sistema informiranja občine 1. člen Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva na izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet družbenega sistema informiranja občine Ribnica (v nadaljevanju svet). 2. člen Svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na: 1. razvoj družbenega sistema informiranja v občini 2. spremljanje stanja in izvajanja družbenega nadzora na področju družbenega sistema informiranja in informatike v občini 3. povezovanje subjektov družbenega sistema informiranja v občini 4. usklajevanje izvajanja planov in programov za delo in razvoj informacijskih služb v občini 5. usklajevanje programov zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov, ki so pomembni za subjekte družbenega sistema informiranja v občini,zlasti glede vsebine skupnih registrov in evidenc, programov statističnih raziskovanj, dokumentacijske. knjigovodske in knjižničarske ter drugih dejavnosti družbenega sistema informiranja 6. nabavo, vzdrževanje in uporabo računalniške, strojne in programske opreme ter njeno tehnično in tehnološko enotnost v občini 7. ukrepe za izboljševanje kakovosti podatkov in informacij informacijskih služb v občini 8. izdelavo in izvajanje projektov modernizacije dejavnosti družbenega sistema informiranja v občini 9. druga vprašanja s področja družbenega sistema informiranja. 3. člen O vprašanjih, ki jih obravnava, sprejema svet stališča ter daje mnenje, pobude in priporočila informacijskim službam ter drugim organom in organizacijam v občini. Informacijske službe ter drugi organi in organizacije morajo obravnavati stališča, mnenja, pobude in priporočila sveta, ki se nanašajo nanje. Če informacijska služba oziroma drug organ ali organizacija v občini ne sprejme stališča, mnenja, priporočila in pobude sveta, mora o tem obvestiti svet in pristojni organ, kateremu je odgovorna ter navesti razloge, zaradi katerih jih ni mogla sprejeti. 4. člen Svet daje pobude v občinskih in republiških organih in organizacijah, zlasti svet za družbeni sistem informiranja SRS. Svet spremlja in nadzoruje izvajanje svojih sklepov in o tem obvešča skupščino občine. 5. člen Za uspešno izvajanje svojih nalog svet sodeluje z upravnimi organi, z informacijskimi službami, ki opravljajo naloge na področju družbenega sistema informiranja, pomembne za vse subjekte družbenega sistema informiranja v občini, in drugimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini ter sveti družbenega sistema informiranja drugih občin. 6. člen Svet ima predsednika in 11 članov. V svet delegirajo predstavnika — skupščina občine I — izvršni svet občine 2 — Občinska konferenca SZDL I — Občinska konferenca ZSMS 1 — Občinski komite ZKS I — Občinski svet zveze sindikatov 1 — medobčinska gospodarska zbornica — R1KO 1 — INLES 1 — Mercator Jelka 1 7. člen Svet vodi predsednik sveta, ki ga imenuje skupščina občine za dobo 4 let. Svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim se natančneje določi način dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta. Svet enkrat na leto poroča o svojem delu skupščini občine. Strokovne naloge za potrebe sveta opravlja informacijska služba, ki jo določi pristojni organ občine. 8. člen Sredstva za delo sveta zagotavlja skupščina občine v proračunu. 9. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 020-8-84-01 Datum: 2. 10. 1984 Predsednik skupščine občine STANKO RUS 298. Na podlagi 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) ter Družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 10. 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 1. 10. 1984 sprejela ODLOK o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, aktivnim sodelavcem V narodnoosvobodilnem gibanju, borcem za severno mejo v letih 1918-1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918 ter njihovim družinskim članom se na podlagi tega odloka podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči, ki jih določa ta odlok, se lahko podeljujejo samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ribnica. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Udeleženciinarodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v'času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenski vojni dobro-voljci iz vojn 1912-1918. 4. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami. 2. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 4. Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 5. člen Občinske priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku so: 1. stalne priznavalnine Z < 0£ H C/) DOLENJSKI LIST št. 46 (1840) 15. novembra 1984 DOLENJSKI LIST št. 46 (1840) 15. novembra 1984 STRAN 11 6. člen Udeleženci NOV iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine. Komisija iz 14. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine upravičencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 7. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 6. člena in pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 8. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih nc upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišči'oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek ne upošteva. 9. člen Za upravičence iz L. 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša stalna priznavalnina največ do 100% zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80odstotkov zneska naj-nižje pokojnine. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. zdraVstvenc-ga stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti. 10. člen Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ah ukine. Prejemki, ki vplivajo naodločanjeo pravici in višini priznavalnine, se ugotavljam v začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb odloka ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ah ukiniti, se izjemoma priznavalnina zadrži v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, večje 'znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 11. člen Občasna ah enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli ■Udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih Vojn. če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesrečah zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ah enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Dodeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka. 12. člen Pravico do stalne priznavalnine iz. 6. člena oziroma pravico do občasne ah enkratne priznavalnine iz. 11. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 13. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo Zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 14. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ribnica z večino glasov po določilih tega odloka na svojo pobudo, ali po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB Ribnica, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ah posameznikov. Pravica do priznavalnine gre upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. O pravici do priznavalnine oseb if 4. točke 4. člena odloka komisija iz. prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in .vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. Komisija je za svoje delo odgovorna občinski skupščini. 15. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV. ki jo izda upravni organ skupščine občine Ribnica, pristojen za varstvo NOV, je možna pritožba na Republiški komite za borce NOV in vojaške invalide SR S|pvepije. 16. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Ribnica v okviru dogovorjene porabe. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane Skupščine občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 18/79). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. oktobra ■ 1984 dalje. Številka: 191-9-84-01 Datum: 2. 10. 1984 Predsednik Skupščine občine Ribnica STANKO RUS, l.r. 299. Skupščina občine Ribnica je na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni, list SRS. št. 5/80) in Pravilnika o določitvi imen, naselij in ulic ter o označevanju, naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter po 166. členu Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 10. 1084 sprejela ODLOK o uvedbi uličnega sistema v naselju Sodražica. 1. člen V naselju Sodražica se poimenujejo naslednje ulice in ceste: 1 1. Cesta, ki poteka od zgradbe, sedaj Sodražica št. 1, do mostu pri Kapr-olu v smeri proti SZ. se imenuje PRVOMAJSKA CESTA. 2. Zazidano območje na levi in desni strani ceste od mostu pri Kaprolu do odcepa ceste proti Loškemu potoku, se imenuje TRG 25. MAJA. 3. Ulica, ki poteka od parka v centru v smeri proti SZ do konca naselja proti Žimaricam, se imenuje CESTA NOTRANJSKEGA ODREDA. 4. Ulica, ki poteka od gostišča Kapro! po parceli 2611/2 k.o. Sodražica v smeri proti severu zahodu, se imenuje ZAVODA. 5. Ulica, ki se odcepi desno od ulice Zavoda pri hiši Panjič Janeza in poteka po parceli 1615/2 k.o. Sodražica, se imenuje SLEMENSKA CESTA. 6. Slepa ulica, ki se odcepi desno od gostišča Kaprol proti vzhodu, se imenuje STRMCA. 7. Cesta, ki poteka od Trga 25. maja v smeri ptori Zamostecu. se imenuje PODGORSKA CESTA. 8. Ulica, ki sc odcepi pri pokopališču desno od Podgorske ceste, prečka cesto Majde Šilc ter poteka do ceste Notranjskega odreda, se imenuje ZAVRTI. 9. Ulica, ki poteka v podaljšku Trga 25. maja ter poteka po parceli 2880 k.o. Sodražica v smeri proti Loškemu potoku mimo tovarne Donit, se imenuje CESTA MAJDE ŠILC. 10. Slepa ulica, ki se odcepi pri hiši stp 203 desno od ceste Notranjskega odreda do novozgrajenih objektov po zazidalnem načrtu proti Bistrici, se imenuje KURIRSKA CESTA. 11. Ulica, ki se odcepi levo od ceste Notranjskega odreda ter poteka po parceli 2602/2 k.o. Sodražica v smeri proti zahodu, se imenuje NA PESEK, 12. Zazidano območje SZ od ulice Na pesek, se imenuje HOSTA. 13. Ulica, ki se odcepi pri hiši Lesar Janeza do novozgrajenega zazidalnega območja po novelaciji zazidalnega načrta, se imenuje POT NA KRMU-SNICE. 2. člen Ulice so vrisane na temeljnem topografskem načrtu M 1:5000, kije sestavni del tega odloka. 3. člen Geodetska uprava občin Kočevje in Ribnica izvede spremembe po tem odloku v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EH1Š. 4. člen, Ko začne veljati ta odlok, se mora urediti označba ulic in hišnih številk po obstoječih predpisih. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 015-2-84-01 Datum: 2. 10. 1984 Predsednik Skupščine občine Ribnica STANKO RUS. l.r. 300. Na podlagi 2. odst. 7. člena Zakona o ukrepih v živinoreji (Ur. I. SRS, št. 17/78) in 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list. št. 11/78 in 2/82) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 10. 1984 sprejela ODLOK o načinu oplojevanja živali in ukrepih v živinoreji na območju občine Ribnica SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja način oplojevanja živali in določajo ukrepi v živinoreji na območju občine Ribnica. 2. člen Oplojevanje govedi, svinj, konj in ovac se opravlja na območju občine Ribnica z osemenjevanjem in pripustom. 3. člen Oplojevanje govedi se opravlja praviloma z osemenjevanjem, oplojevanje svinj in kobil je dovoljeno s pripustom in osemenjevanjem, oplojevanje ovac pa se vrši s pripustom. Oplojevanje krav s pripustom je dovoljeno v izjemnih primerih v odročnih krajih v zimskem času. ter na skupinskih pašnikih v hribovitih predelih, o čemer odloča pristojni upravni organ. Oplojevanje s pripustom je dovoljeno samo z ocenjenim, odbranim in priznanim plemenjakom. II. ORGANIZACIJA OPLOJEVANJA • 4. člen Ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov se izvaja enkrat letno ter ob nabavi plemenjakov. Ocenjevanje bikov, merjascev in ovnov za pripust izvaja občinska komisija za ocenjevanje, odbiro in pripust plemenjakov, ocenjevanje in odbiro žrebcev za pripust izvaja republiška komisija v sodelovanju s predstavniki občine. Občinsko oziroma republiško komisijo za ocenjevanje njemenjakpv imenuje občinski oziro- STRAN 156 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST ----S---------------------- ŠTEVILKA 17 ma rcpubliSki upravni organ pristojen za kmetijstvo. V občinsko komisijo za ocenjevanje plemenjakov so razen strokovnih služb imenovani tudi delegati rejcev iz krajevnih organizacij združenega dela. Na podlagi komisije za ocenjevanje plemenjakov izda občinski oziroma republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odločbe o priznavanju plemenjakov. Ob imenovanju komisije se določijo tudi naloge, ki se nanašajo na pospeševanje živinoreje v občini, 5. člen Zaradi širšega družbenega pomena živinoreje v občini so plemenjaki za pripust in osemenjevanje družbena lastnina, razen plemenjakov, ki so do uveljavitve tega odloka že v zasebni lasti. Z organizacijo osemenjevanja govedi in svinj ter pripustom svinj, konj in ovac se smejo ukvarjati tiste organizacije združenega dela. ki izpolnjujejo predpisane minimalne pogoje. Prirodni pripust krav, svinj, konj in ovac opravljajo lahko pod nadzorstvom veterinarske službe tudi tisti • rejci, ki so za to primerno usposobljeni. 6. člen Organizacije iz 5. člena tega odloka so dolžne skrbeti za zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasno zamenjavo. Pri izvajanju tega določila mora biti izključeno parjenje v sorodstvu, pri tem morajo upoštevati ugotovitve in sklepe občinske in republiške komisije za ocenjevanje plem-njakov. 7. člen Občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo določi pripustna mesta. Njihovo število in kraj določi na podlagi sklepa občinske oziroma republiške komisije za ocenjevanje plemenjakov. 8. člen Oddaja plemenjakov iz posameznega pripustnega mesta ni dopustna tako dolgo, dokler ni zagotovljeno oplojevanje na območju tega pripustnega mesta z novim plemenjakom. Izločene plemenjake je treba nadomestiti v roku. ki’ga določi občinska oziroma republiška komisija pri ocenjevanju plemenjakov. 9. člen Ukinitev osemenjevanja ali pripustnega mesta ni dopustna brez dovoljenja pristojnega upravnega organa za kmetijstvo in mnenja občinske oziroma republiške komisije za ocenjevanje plemenjakov. 10. člen Zaradi posebnega družbenega pomena živinoreje v občini morajo organizacije pooblaščene za oplojevanje zagotoviti osemenjevanje in pripust plentenic vseh rejcev vse dni v letu razen ob nedeljah, I. januarja, I. maja in 29. novembra. 11. člen Organizacije pooblaščene za oplojevanje morajo zagotoviti osemenjevanje in pripust v skladu z rejskimi ukrepi in sprejetimi selekcijskimi programi v občini, 12. člen Na območju občine mora organizator osemenjevanja zagotoviti redno tedensko službo za ugotavljanje brejosti in zdravljenje plodnostnih motenj ter specifičnih spolnih kužnih bolezni. 13. člen Ob vsaki osemenitvi ali pripustu izda osemenjevalec oziroma rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o lastniku plemenice, datum osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti in plodnosti živali. 14. člen Pripust ali osemenjevanje plačajo lastniki plemenic, takoj po izvršeni prvi osemenitvi ali pripustu. Cena za osemenitev ali pripust se določi na osnovi cene osemenjevanja organizacije, ki opravlja osemenjevanje v soglasju z Republiško skupnostjo za cene. III. NADZORSTVO 15. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo v svoji pristojnosti občinski organi, kmetijske in veterinarske inšpekcije. IV. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Kršenje določil tega odloka se kaznuje po kazenskih določilih o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78). V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati ODLOK o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živali (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/80). ODLOK o območju, na katerem je dopustno pripuščanje krav in telic (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/67). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-18-84-01 Datum: 2. 10. 1984 Predsednik Skupščine občine Ribnica STANKO RUS, l.r. 301. Na podlagi 166. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) in 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), je občinska skupščina Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 10. 1984 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1983 1. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občine Ribnica za leto 1983 se na predlog strokovne komisije potrdi. 2. člen Letni zaključni račun davkov in prispevkov se izkazuje: din skupne obremenitve 94.709.088,25 obresti in stroški 590.133.25 plačila 94.283.045.90 odpisi 96.538.00 zaostanki iz leta 1982 preplačila iz leta 1982 saldo na dan 31. 12. 1983 2.604.375.00 418.004,60 3.106.008.00 3. člen Zaključni račun vsebuje: — bilanco — brutto bilanco — pregled skupno doseženega prometa . — pregled dolgov in preplačil — zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-5-84-01 Datum: 2. 10. 1984 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS, l.r. 302. Na 'podlagi 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. list SRS, šf. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 10. 1984 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 1983 L člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto V odloku o davkih občanov 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1983 so znašali: I. Po proračunu din Prihodki 59.099.827,60 Odhodki 52.285.924,65 Presežek prihodkov nad odhodki 6.813.902,95 II. Rezervni sklad Prihodki Odhodki Presežek prihodkov nad odhodki 2.914.130.05 0 2.914.130.05 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 5.766.229,00 se prenese na posebno partijo proračuna, v višini 1.047.673,95 pa v sredstva za delo upravnih organov. 4. člen .! Presežek prihodkov nad odhodki zaključnem računu rezervnega sklada v višini 2.914.130,05 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1984. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-4-84-01 Datum: 2, 10. 1984 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS. l.r. PREGLED PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA Namen Prihodki Znesek din 1 Davki od dohodka in OD 23.921.470,65 2 Prometni davki 25.471.478,70 3 Davki na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic in drugi davki 2.310.338,30 4 Takse 2.151.060,85 5 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki 4.846.182,90 7 Preneseni prihodki iz prejšnjega leta 399.296.20 Skupaj prihodki 59.099.827.60 Namen Razporeditev prihodkov Znesek din 01 Sredstva za delo upravnih organov 29.787.000,00 02 Negospodarske investicije 312.251,80 03 Sredstva za LO in DS 1.330.000.00 04 Sredstva za intervencije v gospodarstvu 1.286.876,00 05 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 8.475.378,50 06 Sredstva za družbene dejavnosti 3.993.422,30 07 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 5.477.887,50 08 Izločena sredstva rezerv 500.000,00 Tekoča proračunska rezerva 401.647,55 Izločena sredstva na posebno partijo proračuna 651.461.00 09 Drugi odhodki 100.000.00 Presežek prihodkov nad odhodki 6.813.902.95 Skupaj razporeditev prihodkov 59.099.827.60 303. Na podlagi 6. in II. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 161. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 10. 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen (Skupščinski Dolenjski list št. 10/83. 25/83 in 4/84) se v prvem odstavku 14. člena znesek 18.000 din nadomesti z zneskom 75.000 din. 2. člen 19. člen se spremeni tako. da se glasi: . Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in izpolnjujejo obveznosti setvenega plana v Z < as H DOLENJSKI LIST št. 46 (1840) 15. novembra 1984 DOLENJSKI LIST št. 46 (1840) 15. novembra 1984 Z < as H občini ter oddajajo tržne viške mleka, živine, žita in krompirja, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka od negozdnih površin in sicer: če odda na 1.000 din KD Znižanje davkov % a) najmanj: — 195 1 mleka ali — 28 kg živine (živa teža) ali — 90 kg žita ali — 390 kg krompirja, 70 b) najmanj: — 155 1 mleka ali — 22 kg živine (živa teža) ali — 78 kg žita ali — 286 kg krompirja, 50 c) najmanj: — 130 I mleka ali — 20 kg živine (živa teža) ali — 70 kg žita ali — 235 kg krompirja, ' 30 Za IV. skupino katastrskih občin veljajo le 75 normativi tržnosti pri posameznih pridelkih. Olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijstva na podlagi podatkov o oddanih količinah pridelkov v preteklem letu, kijih kmetijska zadruga predloži upravi za družbene prihodke najkasneje do I. marca. Navedena olajšava lahko znaša največ do 70% odmerjenega davka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1984. Številka: 422-5-83-01 Datum: 2. 10. 1984 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS, l.r. Občina Krško 304. Na podlagi 7. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS št. 28—1678/81), osnov in meril za razvrstitev cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste (Uradni list SRS št. 22—995/83) in 60. člena statuta Skupnosti za ceste občine Krško sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Skupnosti za ceste občine Krško na skupni seji dne 11.9. 1984 sprejela ODLOK o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste v občini Krško 1. člen V občini Krško sc razvrstijo med lokalne ceste naslednje ceste in prometne površine: 2. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 1352 Datum: 11. 9. 1984 Predsednik skupščine Skupnosti za ceste občine Krško CIRIL PLUT, l.r. Št. 1 ceste relacija dolžina L 1 Brestanica (Kunej)—Armeško— Veliki Kamen 6,050 km 11.000 km L 2 Senovo—Doyško—Gornji Leskovec— Stranje (meja SO Sevnica) L 3 Videm—Sotelsko—Brestanica—Blanca (meja SO Sevnica) z odcepom Rožno—Presladol 11,750 km 6.600 km L. 4 Krško—Zdole—Pohanca (meja SO Brežice) L 5 Krško—Golek—Veliki Trn—Smečice Planina (meja SO Sevnica) 14.200 km L 6 Leskovec—Senuše—Ravni— • - - Veliki Trn—Lomno-*-Arto 13,700 km 10.400 km L 7 Krško (Kovinarska)—Velika vas— Gržeča vas—Veliki Podlog—Jelše—Hrastje (meja SO Brežice) L 8 Grič—Leskovec—Brege—Vihre (meja SO Brežice) z odcepoma Drnovo (Grozina)—Brege in Drnovo Zasap (meja SO Brežice) 10.900 km L 9 Križaj—Podbočje—Šutna (meja SO Brežice) z odcepom Podbočje— Dobrava (meja SO Brežice) 7,150 km L 10 Podbočje—Slivje—Kostanjevica z odcepom Brod—Žabjek 5.300 km L II Smednik—Zameško—Malence— Kostanjevica 8.200 km L 12 Senuše—Straža—Rimš—Raka— Zabukovje (meja SO Sevnica) z odcepom Straža—Ardro 12.850 km L 13 Kostanjevica—Kočarija—Ržošče— (meja SO Novo mesto) z odcepom Kostanjevica (Grad) Orehovec 8.900 km L 14 Krško—Gora—Golek 6,600 km L 15 Krško—Sremič—Koritno—Bučerca— Kremen 9.900 km L 16 Brestanica—Anže—Graben—Kostanjek— Ravne—Zdole—z odcepom Stolovnik— Ribnik 14.050 km L 17 Kostanjevica—Oštrc—Črneča vas * 6,380 km L 18 Senovo—Reštanj 3.900 km L 19 Sutna—Prušna vas—Planina— (meja SR Hrvatska) 12.100 km L 20 Dovško—Srebotno—Plešivec—Koča Bohor z odcepom Dovško—Šedem 15.850 km L 21 Dolenja vas—Pesje—Zg. Obrež (meja SC)_ Brežice) z odcepom - ■ Libna—Železniška postaja— .— (■ • r / Spodnji Stari grad—Stari grad «5 ~ / 8,000 km L 22 Koprivnica—Leskovec—Križe X z - —* v. Z (meja SO Brežice) - - C' 3.500 km L 23 Gadova peč—Premagovci (meja SR Hrvatska) 'T5 f- .3.000 km L 24 Golek—Spodnje Dule—Lepa vas— Q i?! Spodnje Pijavško . » 7.200 km L 25 Leskovec (spodnji)—Beli breg— Drnovo—Gorica 3,700 kni 305. Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Krško, je skupščina Skupnosti otroškega varstva Krško, na seji dne 30. 10. 1984sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 L V sklepu o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Skupščinski Dolenjski list št. 5, z dne 10. 5. 1984) se 1. točka spremeni in se glasi: Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca, oz. delovnega človeka v znesku: — 2.400,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. spada, do 4.900din na družinskega člana mesečno, — 1.600,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. spada, od 4.900 do 5.600 din na družinskega člana mesečno, — 900,00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. spada, od 5.600 do 6.000 din na družinskega člana mesečno 2, Spremeni se odstavek 4. točke sklepa in se glasi: Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 900 din na mesec. skupaj: 221.180 km Spremeni se 1. odstavek 5. točke sklepa in se glasi: Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 900 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet. — 700 din na mesec, če ima otrok edinega hranilca. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. septembra 1984 dalje. Številka: 156/84 Predsednica skupščine. Dr. JANJA ROŠKER, l.r. 306. Na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83) ter 157. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 16. 10. 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. 10. 1984 sprejela ODLOK o javnem mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško. L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določijo pogoji in -»•rtzvin/vcti »irpHttot' •*'-------- nega in primestnega prometa na obm-očju občine Krško, pravice, dolžnosti/ in obveznosti delovne organizacije, ki ta promet opravlja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) in potnikov, ki uporabljajo storitve javnega mestnega in i, primestnega prometa. I, 2. člen Za javni mestni in primestni promet v občini Krško se štejejo javni prevozi potnikov na avtobusnih progah, ki" v celoti potekajo na območju občine Krško, in sicer. — javni mestni prevoz potnikov V mestu Krško — javni primestni prevoz potnikov v mestu Kostanjevica, naseljih mestnega značaja Brestanica. Leskovec, Senovo ter ostalih primestnih naseljih, katera bodo razvidna iz prometne študije. Dejavnost iz prejšnjega odstavka je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. I 3. člen Izvajalec avtobusnih prevoznih us- j lug v javnem mestnem in primestnem prometu na območju občine Krško je ’ Izletnik Celje — TOZD Potniški promet, Aškerčeva 20. Celje, P£ i Krško. 4. člen Izvajalec se obvezuje, da bo oprti- ;< vljal prevoze v mestnem in primestnem prometu s kvalitetnimi in sodobnimi vozili, ki so prirejena za javni mestni in primestni promet. Izvajalec se obvezuje, da bo izvajal ’ prevozne usluge v javnem mestnem in i, primestnem prometu na območju občine Krško varno, točno in kvalitetno ter v okviru dogovorjenega standarda prevoznih uslug v komunalni skupnosti občine Krško. V kolikor izvajalec ne bo izvajal uslug v smislu prejšnjega odstavka, uvede občinska skupščina postopek za določitev drugega izvajalca. IL POGOJI IN PRISTOJNOSTI ZA UREDITEV JAVNEGA MESTNEGA IN PRIMESTNEGA PROMETA 5. člen Samoupravna kumunalna interesna skupnost občine Krško v soglasju z upravljalcem cest določi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbeno ekonomske pogoje in način opravljanja dejavnosti javnega mestnega in primestnega rometa na polagi srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov izvajalca in v skladu z zahtevki uporabnikov prevoznih uslug. Program dejavnosti javnega mestnega in primestnega prometa načrtuje izvajalec s srednjeročnimi in dolgoročnimi planskimi akti. Realizacijo sprejetih programov dejavnosti javnega mestnega in primestnega prometa spremlja komunalna skupnost preko odbora samoupravne delavske kontrole in v sodelovanju s 'cestno prometno inšpekcijo Medobčinskega inšpektorata Krško z rednimi in izrednimi inšpekcijskimi pregledi. 6. člen Za posamezno leto srednjeročnega planskega obdobja izdela izvajalec predlog letnega programa izvajanja javnega mestnega in primestnega Pri tem prouči predloge za uvedbo ali ukinitev postajališč ali obračališč, skrajšanje, podaljšanjem spremembe poteka prog ter spremembo voznega reda v javnem mestnem in primestnem prometu, ki ga predlagajo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti. Izvajalec predloži predlog letnega programa v obravnavo in sprejem Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Krško. 7. člen Za prometno tehnični del letnega programa, srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov mora izvajalec pridobiti predhodno, soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. 8. člen Pristojni občinski upravni organ sme na predlog izvajalca začasno ukiniti progo (nujna vzdrževalna dela, varnost prometa), če je ni mogoče preusmeriti. Za izdajo dovoljenja, navedenega v prejšnjem odstavku, si mora občinski upravni organ pridobiti tudi mnenje pristojne krajevne skupnosti, na območju katere se začasno ukine takšna proga. 9. člen Za uresničevanje nalog letnega programa, kot so: izgradnja prometnih objektov, uvedba, ukinitev in sprememba proge, postajališč ali obračališč ter prometno'informacijski sistem, predloži izvajalec ustrezno prometno tehnično dokumentacijo z ekonomsko analizo pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 10. člen Lokacija avtobusnih postajališč, obračališč in izvedba se določa skladno s pravilnikom o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (U-radni list SRS. št. 17/82). 11. člen Izvajalec in zainteresirani investitor opremljata postajališča po sprejetem letnem programu ter jih označita s postajajiško tablo, na kateri sc: — ime postajališča, — pregledna karta prog, ki potekajo mimo postajališča, — vozni red ,teh prog. • Prometno-informativno opremo postajališč vzdržuje izvajalec, ostale prometno tehnične elemente in prometno signalizacijo vzdržuje upravljalen prometnih površin, čigar os-' novno sredstvo je postajališče. Ploščadi postajališ so lahko delno ali v celoti pokrite, vendar morajo biti urejene skladno z. enotnim programom urejanja. . Nadkritja postajališč in ploščadi čakališč vzdržuje Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško. 12. člen Javni mestni in primesini promet se mora opravljati po voznem redu, ki mora vsebovati relacijo, vrstni red postajališč, čas odhoda in prihoda ter rok veljavnosti. Vozni red sprejme na predlog izvajalca po opravljenih javnih razpravah Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško. 13. člen Izvajalec sme opravljati prevozne storitve po sprejetih in potrjenih cenah (prevozne tarife). Vozni red in prevozne tarife se objavijo v Skupščinskem Dolenjskem listu 14. člen Vozila v javnem mestnem in primestnem prometu morajo biti ustrezno označena, in sicer: — v javnem mestnem prometu so vozila označena spredaj in ob vstopnih vratih vidno v ustrezni velikosti: proga z nazivom in številko ter smerjo vožnje, na zadnjem delu pa mora imeti vozilo le številčno oznako proge; — v javnem primestnem prometu pa so vozila označena spredaj z označbo proge in smerjo vožnje. 15. člen Vozila morajo biti označena s smerjo vstopa in izstopa. Ob vhodnih vratih morata biti vsaj dva sedeža označena z. napisom: rezervirano za invalide. 16. člen Vozniki javnega mestnega in primestnega prometa morajo ustavljati vozila na vseh postajališčih in počakati, da potniki izstopijo in vstopijo. Voznikom javnega mestnega prometa ni dovoljeno ustavljati izven postajališč za namen vstopa ali izstopa potnikov. 17. člen Potniki se moVajo ravnati po navodilih voznega osebja, s čimer prispevajo k varnemu, kulturnemu in točnemu prevozu v javnem mestnem in primestnem prometu. 18. člen V vozilih javnega mestnega . in primestnega prometa je prepovedano kajenje, onesnaževanje vozila, razgrajanje. vnašanje predmetov, ki ogrožajo varnost potnikov, ter povzročanje škode na vozilih. 19. člen V vozila javnega mestnega prometa ne smejo vstopati: — osebe, ki so napadalne, — 'otroci do 6 let starosti, če so brez spremstva. — vse druge osebe, ki zaradi zdravstvenega stanja, obleke ali prtljage lahko povzročijo škodo drugim potnikom ali onesnažujejo vozilo 20. člen Na zahtevo voznega osebja mora potnik takoj zapustiti vozilo: — če ogroža javni red in varnost prometa, — če noče plačati voznine ali pokazati vozovnice. — če ne upošteva določb tega odloka ali navodil voznega osebja. * 21. člen V vozilo je prepovedano vnašati lahko vnetljive, eksplozivne, smrdljive in druge predmete, ki niso primerni za prevoz v javnem mestnem prometu. 22. člen Dovoljen je prevoz psov — vodičev slepih in službenih psov. Izven časa prometnih konic je dovoljen prevoz psa, če je čist. zdrav, privezan na vrvico, če ima nagobčnik in znamkico o cepljenju proti pasji steklini. 23. člen Nezgodo in škodo, povzročeno v zvezi s prevozom, mora potnik takoj prijaviti voznemu osebju. Oškodovančeva prijava mora vsebovati osebne podatke, datum, čas, kraj in nastanek nezgode, oznako Vozila ter vrsto škode. 24. člen V vozilu najdene predmete ali denat ki poskrbi, da se izgubljen predmet izroči tistemu, ki ga izgubi, sicer pa mora vozno osebje najdeni predmet v 24 urah oddati izvajalcu, da poskrbi za ustrezne ukrepe. 25. člen Določbe tega odloka o pravicah, obveznostih in odgovornosti izvajalca in potnikov v javnem mestnem in primestnem prometu morajo biti obešene na vidnem mestu v vseh vozilih javnega mestnega in primestnega prometa. 26. člen Potniki imajo pravico, da o vsaki kršitvi tega odloka obvestijo izvajalca, cestno prometno in tržno inšpekcijo Medobčinskega inšpektorata Krško ali Postajo milice Krško. Izvajalec je dolžan obvestilo o kršitvi predložiti samoupravnim organom in o sklepih obvestiti predlagatelja ter Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Krško. III. KAZENSKE DOLOČBE 27 člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 din se za prekršek kaznuje izvajalec: 1. če ne ravna v skladu z 12. in 13. členom tega odloka, 2. če ne opremi postajališč javnega mestnega in primestnega prometa v skladu zli. členom tega odloka. 3. če ne opremi vozila v skladu z 14. in 15. členom tega odloka. 4. če ne ravna V skladu z 16. členom tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorne osebe izvajalca, ki storijo prekršek iz tega člena. 28. člen Z denarno kaznijo 200 din se kaznuje za prekršek potnik, ki: 1. se ne ravna v skladu z določili 17. in 18. člena tega odloka, 2. se ne ravna v skladu z določili 19. in 20. člena tega odloka, 3. ravna v nasprotju z 21. in 22. členom tega odloka. 29. člen Denarno kazen za prekršek iz 28. člena tega odloka izterja takoj na kraju samem delavec Postaje milice. IV. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Izvajanje tega odloka nadzorujeta cestno prometna inšpekcija in tržna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Krško ter organi za notranje zadeve v skladu s svojimi pooblastili. 31. člen Določbe tega odloka, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti izvajalca in potnikov v javnem mestnem in primestnem prometu, morajo biti izobežene na vidnem mestu v skladu z 25. členom tega odloka najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. 32. člen Določila 11. člena tega odloka in kazenska določila, ki sc nanašajo na neizvajanje tega člena se izvajajo skladno s sprejetim programom opre-mljanja avtobusnih postajališč, ki ga sprejme Samoupravna komunalna ir>t,.r.,vn:i vViinnor' občine Krško. 133. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-34-7/84 Datum: 16/10-1984 Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC, I. r. 307. Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Uradni list SRS. št. 23-1060/76) in 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12-125/82) je Skupščina občine Krško na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. 10. 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve 1. člen V odloku o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 6-63/74. št. 17-166/77, št. 16-148/79 in št. 21-196/81) se 3. člena spremeni tako, da se glasi: (Glej tabelo na naslednji strani) 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-38-6/84 Datum: 16. 10. 1984 Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC, I. r. Občina Novo mesto 308. Občinska skupščina Novo mesto je. na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67,27/72 in 8/78), tretjega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) in na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 10. 1984 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta SO P Pionir — Cešča vas 1. člen Sprejme se zazidalni načrt SGP Pionir — Češča vas. ki sta ga izdelala Zavod za družbeno planiranje Novo mesto in Splošno gradbeno podjetje Pionir Novo mesto pod št. Z-3/81 v oktobru 1981. Zazidalni načrt obsega programski del, tehnično poročilo, soglasja. grafične priloge in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. Programski del zazidalnega načrta ne vsebuje izgradnje nove žage. 2. člen Osnutek zazidalnega načrta je bil javno razgrnjen na podlagi sklepa Izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto, številka 351-87/80-9 z dne 20.4. 1984 (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/84). 3. člen V območju zazidalnega načrta ležijo naslednja zemljišča s parcelnimi 1907/2. 1976. 2079, DOLENJSKI LIST št. 46 (1840) 15. novembra 1984 STRAN II DOLENJSKI LIST št. 46 (1840) 15. novembra 1984 ŠTEVILKA 17 JL,------------ »Cene geodetskih storitev iz 2. člena znašajo: 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na dva dela 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 2.3. Za vsako novo dodatno parcelo 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50% 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsakih 10 m meje oboda 2.2. Za vsako novo parcelo 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 6. Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov 1. Do 0.5 ha 2. Za vsakih nadaljnjih 0.25 ha 7. Zakoličbe stavb in objektov 1. Stanovanjska stavba ali garaža 2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času 8. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje urne cene: — za terensko geodetsko delo ura po — za pisarniško geodetsko delo ura po — za risarsko geodetsko delo ura po — za figurantsko delo ura po din 1.250,00 5.600.00 1.650.00 1.400.00 1.250.00 1.150.00 1.400.00 L 250.00 8.100.00 1.250.00 4.300.00 1.400.00 2.400.00 950.00 1.250.00 3.300.00 950.00 4.250.00 1.400.00 2.400.00 500.00 450.00 200.00 220.00 Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina....) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času.« Z < a. H C/) 2080/2, 2067. 2094/1. 2094/3. 2052. 2055. 2054. 2057. 2071, 2070, 2053, 2073/1. 2086/3.2073/2. 2075. 2082/2. 2076/2. 2078/2, 2Q98/2, 2084/1. 2087/3. 2090/1, 2091/1. 2095/1. 2095/3. 2095/2. 2090/3. 2080/3; deli parcel št.: 1908. 1913/1. 1912/2, 1910. 1926/2. 1911. 1928. 1972. 1974. 1973. 1975/1. 2059, 1978. 2091/4, 1979. 1980, 1981. 1930, 2027/2, 2064. 1901/1, 1901/2. 1902/1. 1902/2. 1931/1, 2066/3. 2042, 2062. 2080/1, 1931/3. 1931/2. 2041. 2081. 2074, 2050. 2049. 2082/1. 2048. 2083/1. 2072. 2086/2, 2087/1.2090/5,2091/2. 2066/2.2077.2090/2.2087/4. 2084/2. 2083/2: deli poti št.: 2223. 2225. 2231 vse v k. o. Gor. Straža ter pare. šti 420, del pare. št. 421 in del poti št. 1024 v k. o. Bršljin. 4. člen Gradnja po zazidalnem načrtu se bo izvajala v dveh fazah, in sicer prva faza v obdobju 1985—1990, druga faza pa v obdobju 1981—2000. V prvi fazi bodo pozidana naslednja zemljišča na območju zazidalnega načrta: pare. št. 2095/2. 2095/1. 2094/1. 209l/l. 2082/2,2070,2078/2,2086/2. 2087/3. 2090/3. 2094/3. 2095/3. deli parcel št.: 2090/2. 2087/1. 2086/3. 2083/1. 2084/1. 2082/1. 2081. 2080/1. 2080/2. 2080/3. 2079. 2075. 2073/2, 2072. 2077. 2076/2. 2087/4, 2091/4. del poti št. 2223. vse k. o. Gor. Straža in pare. št. 420, del parcele št. 421 in del poti št. 1024. vse. k. o. Bršljin. 5. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, na Zavodu za družbeno planiranje v Novem mestu in pri SGP Pionir v Novem mestu. 6. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 351-87/80-9 Datum: 23. 10. 1984 Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR. l.r. 309. Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 10. 1984 sprejela ODLOK o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Novo mesto 1. člen S tem odlokom se določa način in višina zbiranja sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju trupel in ostankov živalskega izvora. 2. člen Del stroško neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in ostankov živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali (dalje: posestniki živali) po naslednjih tarifah za vsako žival: 2 -e DOLENJSKI LIST št. 46 (1840) 15. novembra 1984