Poštnina plačana t gotovini. ŠTEV. 229. Posamezna številka Din 1.—, LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj » in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Pred repallsko petletnico. Pred petletnico koroškega plebiscita smo dejali, da bi bila edina pozitivna spominska svečanost izgubljenega koroškega plebiscita — ustanovitev Narodnega sveta. Pred rapallsko petletnico ponavljamo to svojo misel in pravimo, da bi se vsaj °b petletnici Rapalla moral položiti temelj za ustanovitev Narodnega sveta. To je naša prva in najvišja dolžnost, če hočemo zbrati vse sile naroda v pomoč bratom tam preko, toda to še daleč ni naša edina dolžnost. Prav tako važno je, da vendar enkrat pridemo do enctnega uaziranja v manjšinskem vprašanju. Ne moremo imeti uspeha, če bo vlekel v tem vprašanju vsak na svojo stran. Ne moremo pa tudi imeti uspeha, če bomo v tem vprašanju le najmanje reakcionarni. Mi moramo hoditi tu skupno v roki z evropsko demokracijo, ker samo od nje je pričakovati pomoči za naše brate, nikdar pa od reakcionarcev. Zato v koš z vsemi mislimi o represalijah! Prav nič nas ne sme motiti, če se drugi narodi še niso povzpeli do te demokratične misli, ker na aka drugega ni opravičilo za lasten greh, zlo se ne da izbiti z zlom in če greše drugi, ni treba grešiti nam. Kakor pred vojno, tako mora biti tudi sedaj naš ponos v tem, da so vse naše nacionalne zahteve v absolutnem skladu načeli demokracije in da moramo v njenem interesu biti za brate tam preko. Nadaljnja važna naloga je, da pridobimo za manjšinsko vprašanje naše delavstvo. Brez delavstva je naša fronta slabotna in brez delavstva nimamo pravice govoriti v imenu vsega naroda. Zavedati pa se je treba, da z lepimi na-sedami, ki so običajno že podobne fra-zarni delavstva ne bomo pridobili. Pač pa ga bomo pridobili s socialnim delom. Manjšinsko delo mora biti socialno delo. Naša prva skrb mora biti samo ta, da naš živelj tam preko gospodarsko vzdrži, da more živeti. Vse drugo pride samo od sebe. In nehajmo z vsemi visokoletečimi besedami, z grožnjami o maščevanju in podobnem. Vse te naše besede nikomur ne škodujejo in niso niti najmanje v korist trpečim tam preko. Nasprotno jim samo otežkočajo položaj. Bil bi v resnici ze čas, da bi se zamislili v položaj trpečih tam preko. Potem bi spoznali, koliko škode smo jim že storili s svojimi pretiranimi zahtevami in kako malo smo jim dosedaj dali dejanske podpore. Kaj ima trpeči v sili od opisov lepe bodočnosti, če pa glad ogroža njegovo življenje. Trpečemu je treba dejansko Pomagati, ne mu pa prihajati z besedami ter ga pitati s praznimi obljubami. In končno imamo vsi eno veliko dolžnost, da dosežemo od države, da se bo tudi ona zanimala za naše brate tam ',reko ^0, kakor treba. S senžermen-pogodbo so Korošci nacionaluo začnem Dojžnost države je, da ne ostane ta zaščita le na papirju/ Z nobeno pogodbo pa niso zaščiteni primorski Slovenci. |a vendar mislimo, j da bi se pri zadostni dobri volji in vztrajnem trudu dalo tudi za nje nekaj doseči. Vsaj imajo dalmatinski Italijani od naše strani tako silno zaščito njih nacionalnih pravic, kakor niti ena manjšina na svetu. Italij„„skj učitelji, državljani Italije, poučujejo po njih šolah, ne razumemo, da l>i bilo nedosegljivo, da bi bilo tildi primoTskini Slovencem zajamčeno, da bodo njih Učitelji italijanski državljani slovenske narodnosti. Zahtevamo neprimerno manj, kakor dal- Okoll rekonsrukcije vlade. ODLOČILNA SEJA MIN. SVETA POD PREDSEDSTVOM KRALJA. Beograd, 3. nov. Danes ob 10. dopoldne se sestane v dvoru ministrska seja pod predsedstvom Nj. Vel. kralja. Na tej seji bodo razpravljali ne le o zunanji politiki, ampak tudi o notranji politični situaciji. Zdi se, da bo po seji ministrskega sveta popolnoma jasno, kako bo rešeno vprašanje rekonstrukcije kabineta, na čemur se sedaj najbolj dela. AVDIJENCA ST. RADIČA. Beograd, 3. nov. Danes popoldne bo Sl. Radič sprejet na dvoru v avdijenco. Po tej avdijenci in po seji vlade na dvoru se pričakuje sestanek med Pašičem in Radičem. Na tem sestanku bodo rešena vsa tekoča vprašanja. PRED RADIČEVIM VSTOPOM V VLADO. Beograd, 3. nov. Po povratku Nj. Vel. kralja se je politično življenje znatno oživilo. Ves interes političnih krogov pa velja rekonstrukciji vlade in vstopu Radiča v vlado. Včeraj je prišel v Beograd tudi Stjepan Radič ter je s tem postalo vprašanje njegovega vstopa v vlado posebno aktualno. Misli se, da bo vprašanje rekonstrukcije vlade rešeno v roku dveh dni. Vstop St. Radiča v vlado je sedaj že gotova stvar. Radič bo prišel v kabinet kot resorni minister ali pa kot minister brez portfelja. Ako pride v kabinet kot resorni minister, bi sprejel ministrstvo za socialno politiko. Radič sam je izjavil, da glede njegovega vstopa v vlado ni odločilen noben oseben mo-, ment, ampak da to zavisi samo od tega, če politika to zahteva ali ne. Vsa rekonstrukcija, pa tudi njegjv vstop v vlado mora imeti samo ta namen, da se politika sporazuma izvede čim hitreje in uspešneje. Radič pri vstopu v vlado ne zasleduje nobenih osebnih interesov, ampak plepušča, da se stvar reši po principu. KONFERENCA PAŠIČA Z LJ. JOVANOVIČEM. Beograd, 3. nov. Včeraj je Pašič kon-feriral z večjim številom poslancev in ministrov. Med ostalimi je zelo dolgo časa konferiral z Ljubo Jovanovičem. Temu sestanku pripisujejo politični krogi velik pomen. KOMBINACIJE O REKONSTRUKCIJI VLADE. Beograd, 3. nov. V slučaju, da se izvrši samo manjša rekonstrukcija kabineta, bi prišlo do spremembe v ministrstvu prometa in do vstopa Stjepana Radiča v vlado. Na mesto Radojeviča bi prišel sedanji minister gradjevin Uzu-novič, na njegovo mesto pa Stjepan Radič. Tako bi HSS dobila še en mandat. Širša rekonstrukcija vlade ima pa več variant. Predvsem je sigurno, da bosta vstopila v vlado Ljuba Jovanovič in Lj. | Živkovič, in sicer prvi kot minister not-| ra njih del, drugi pa kot minister pravde. Dosedanji justični minister Marko j Gjuričič bi postal podpredsednik radi-| kalnega kluba. Od mlajših bi prišla v j kabinet Vasa Jovanovič in Ninko Perič. Iz vlade bi pa izstopili: Boža Maksimovič, Krsta Miletič, Miša Trifunovič, Velja Vukičevič, Ante Radojevič. O vsem tem bo govor na današnji seji ministrskega sveta. Verjetno je, da se bo na tej seji razpravljalo tudi o zunanjem posojilu. LAZA MARKOVIČ O POLITIKI RADIKALNE STRANKE. Zagreb, 3. nov. Včeraj se je vršila v Zagrebu konferenca radikalne stranke, ki je bila zlasti pomembna vsled udeležbe dr. Laze Markoviča. Na konferenci je podal Laza Markovič, ki vodi sedaj organizacijo radikalne stranke po Hr-vatski, Slavoniji, Sloveniji, Bosni in Dalmaciji, obširno poročilo o polit, situaciji. Najprej je govoril dr. Laza Markovič o sporazumu, ki je dober in s katerim je Lilo rešeno najbolj pereče vprašanje naše notranje politike. Radikalna stranka da je postopala dosledno in najprej rešila vprašanje ustave, nato šele izvedla sporazum. S tem, da je radikalna stranka sklenila sporazum se ni niti najmanje odrekla svojemu političnemu delu po vsej državi. Kot največja stranka v državi je radikalna stranka pozvana, da zbere okoli sebe narod v ,vseh krajih države. Nato je prešel dr. Markovič na kritiko ostalih strank, v prvi vrsti samostojnih demokratov in njih šefa g. Pribičeviča. Pribičevič da je prevzel politiko dr. Irumbiča, ker hoče ustanoviti takozvano ! prcfiuisko fronto. Dr. Markovič je postavljanje take fronte ostro obsodil, ker 1 nasprotuje narodnemu edinstvu. Pribičevič ureja vsak hip svoja gesla in je dosleden le v tem, da ne pozna v borbi nobenih obzirov. Tako je sedaj napadel celo Pašiča in dejal, da njegova zvezda temni. Kljub temu pa radikalna stranica še ni pričela z obračunom proti g. Pribičeviču in mu pusti, da govori kar hoče. Glede sporazuma se Pribičevič še ni jasno izjavil, če je za ali proti. Trdi samo, da je sporazum nemoralen, ker ni prišel tudi on v vlado. Vsi nastopi Pribičeviča v zadnjem času dokazujejo, da ni državnik velikega stila, temveč samo čiste majhen pokrajinski politik. Zato ne pomeni Pribičevič niti najmanjše opasnosti za radikalno stranko, ki ima trdno zaslombo v narodu. Dr. Markovič je nato govoril o demokratski stranki, o kateri je dejal, da nima politične aktivnosti, ker vlada med njenimi člani prerazlično naziranje. Obširneje pa je govoril dr. Laza Markovič o muslimanski in dr. Koroščevi stranki. liadikalna stranka, da je sklenila, da prične ostro borbo proti obema strankama, ker je politika obeh v nasprotju z intencijami radikalne stranke. Svoje dni je bilo sodelovanje z dr. Korošcem mogoče, dokler ni ta potisnil klerikalizma čiste v ospredje. matinski Italijani že uživajo in nihče nas ne prepriča, da bi bilo to nedosegljivo. Seveda pa ne pričakujemo, da hi to dosegel poslanik v Rimu, ki skoraj ne ve, da obstoji v Italiji tudi močna jugo-slovenska manjšina. Manjšinsko vprašanje je vprašanje nacionalnega dela, ne pa praznega govorjenja in manifestiranja. Uspeh pa ima le organizirano delo in zato kličemo po Narodnem svetu. Uspeh pa ima Uidi le delo, ki ga izvajajo vsi prizadeti in kjer ni nepotrebnih gledalcev. In zato kličemo delavstvo na manjšinsko delo! Končno pa je brezuspešno tudi vsako delo, ki nima jasnega cilja. In zato pravimo, da more biti naš cilj samo to, da obvarujemo brate tam preko pred propadom. Zato proč z gesli in na delo za dejansko pomoč. Kdor se hoče s pozitivnim delom spominjati Rapalla, je z nami. Amnestija vojnih beguncev. Beograd, 3. nov. Včeraj ob 5. pop. je bil vojni minister general Dušan Trifunovič v dvoru. Kakor se čuje, je vojni minister predloži Nj. Vel. kralju v podpis ukaz o amnestiji vojnih beguncev. Na podlagi tega ukaza se'podeljuje amnestija vsem onim vojnim obvezancem, ki se pozivu niso odzvali. To pa le, ako se priglase do 1. jan. 1926. Ukaz vojnega ministra je bil izdelan v sporazumu z vodstvom HSS. Vsebovane so obsežne uredbe, na podlagi katerih se ima ta ukaz izvršiti. AVDIJENCE V DVORU. Beograd, 3. nov. Včeraj popoldne so bili sprejeti v avdijenco pri N j. Vel. kralju razen vojnega ministra, še zunanji minister dr. Ninčič. Ta je Nj. Vel. kralju referiral o zunanji politiki. Nato je bil v avdijenci naš poslanik v Tirani Branko Lazarevič. Poročal je o medsebojnih od-nošajih naše države in Albanije in o predstoječih dogovorih za sklepanje trgovinske pogodbe. VPRAŠANJE OBČINSKIH VOLITEV V DALMACIJI. Beograd, 3. nov. Veliki župan splitske oblasti je bil pri ministru notranjih del in mu predlagal izvedbo občinskih volitev v Dalmaciji še pred Božičem. Minister notranjih del bo v to svrho sklical konferenco, na kateri se bo razpravljalo o predlogu velikega župana. Cuje se, da temu predlogu večina v vladi ni naklonjena. Minister notranjih del se bo posvetoval s predsednikom vlade in z drugimi merodajnimi faktorji radikalne in radičevske stranke. Vodstvo HSS zahteva še vedno odstop splitskega velikega župana. USODA BLAŽIČA ŠE VEDNO NEZNANA. Skoplje, 3. nov. Usoda Blažiča in pr >-te Miloševiča je še vedno neznana. Iskanje se nadaljuje. FRANCOSKI SOCIALISTI NOČEJO VSTOPITI V VLADO. Pariz, 3. nov. Za kongres socialistične stranke, ki se je včeraj pričel, vlada največje zanimanje. Udeleženci kongresa so izjavili, da niso pripravljeni sodelovali s Painleveovo vlado. Posebno energično pa so odklonili vsako zahtevo, da se . poveča kredit za Maroko in Sirijo. Pain-leve je včeraj konferiral z voditelji socialistične stranke. Zvečer pa se je vršila konferenca v ministrstvu zunanjih zadev, kateri so prisostvovali tudi delegati socialistične stranke, da konkretizirajo svoje zahteve. Vsi listi apelirajo na socialiste, da se izjasnijo in da v sedanjem resnem času ne zavlačujejo vladne krize. V slučaju, da socialisti vztrajajo na svojem odklonilnem stališču, potem se laču-iia, da pade vlada vsled Maroka ali Sirije v sredo ali četrtek, to je takoj ob otvoritvi parlamenta. BOJ ZA LOCARNSKI SPORAZUM V NEMČIJI. Berlin, 3. nov. Stresemann je izjavil v nekem svojem agitacijskem govoru /a Locarnski sporazum, da je angleški zunanji minister Chamberlain v Locamu 1 dejal, da stoji Nemčiji vsa angleška vojna moč na razpolago, v slučaju, da bi Francija prekoračila nemške meje. Stresemann vsled tega naglasa potrebo, da se sprejme Locarnski dogovor. giava skozi zid Pred kratkim smo poročali, da se je Hrvatska seljacka stranka celotno izrekla za Klcdie-lirovat-Kavčičevo progo. Poročali smo dalje, da je železniško ministrstvo mnenja, da pride samo ta proga v pošlev kot zveza Slovenije z morjem. In navedli bi končno lahko še celo vrsto drugih merodajnih činiteljev, ki vsi soglašajo v tem, da je upoštevati edinole Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo: Kljub vsemu temu pa je sklicana za jutri zopet neka seja zagovornikov Musilovega projekta, da se znova prične s propagando Musilove proge. Odkrito povedano, čudimo se sklicateljem te seje, da na noben način nočejo spoznati svoje zmote in da hočejo na vsak način z glavo skozi zid. Ali se gospodje ne zavedajo, da mora njih ekstratura samo škodovati uresničenju zveze Slovenije z morjem? Ali se ne zavedajo, da pomeni njih trdovratnost samo izgovor vladi, da odloži vprašanje zveze Slovenije z morjem, ker da je treba počakati, da se sporazumejo slovenski interesenti? Naj bomo še tako liberalni, vendar ne moremo videti argumenta, ki bi opravičeval vztrajanje na Musilovi progi, Vsaj so dejstva, ki govore preti Musilovi progi, vendar premočna. Strokovnjaki geologi — in celo dr. Musil sam — so izjavili, da je . teren okrog Broda na Kupi in Brod Moravic tak, da je nevaren za gradbo in vzdrževanje železnic. Ali morejo zagovorniki Musilove proge to tajiti? In kako naj bo cenejša Musilova prega če pa ima večjo skupno dolžino tunelov, več viaduktov in več zidovja in ko pri tem teče še po težjem terenu. Kako je dalje mogoče, da naj bo priključek nove proge na postaji Brod Mo-ravice, ki leži v vzpenu 16“/™, potom od dr. Musila projektiranega kolobarenja okoli te postaje boljši, kakor enostavni priključek na vodoravni, veliki in z vsem potrebnim opremljeni postaji Srpske Moravice. Musilova proga služi po izjavi Musila samega le interesom Broda na Kupi in okolice, dočim je proga • mimo V rbov-skega v prid vse Slovenije ter uamenje- i na velikemu prometu in tranzitu. Ali naj tudi ta argument ne velja? In rentabiliteta! Proga preko Broda na Kupi naj se rentira iz transporta lesa, železnici pa ni dana tudi pravica , izkoriščanja gozdov in vrhu tega ne vodi proga skozi gozdove, temveč le tik ob njih. Pa tudi če bi se proga lokalno ren-tiraia, vendar niso interesi Br^da na Kupi in okolice važnejši ko interesi vse Slovenije! Končno pa se tudi ne sme pozabiti, da je dobra zveza Slovenije z morjem samo tista, ki da zvezo vsej Sloveniji in ne samo zapadnemu delu, dočim bi bil večji in begalejši vzhodni del čisto prezrt. To napako pa ima Musilova proga! Težki in neovrgljivi argumenti govore proti Musilovi progi in vseeno se hoče z glavo skozi zid! Ce hočejo to nekateri posamezniki, bi to bila končno njih zasebna stvar. Toda druga stvar je, kadar jim hočejo slediti javne korporacije in stranke. Zveza Slovenije z morjem je stvar vsega naroda, ne pa samo stvar posameznih interesentov. Zato pa se stranke tudi ne smejo angažirati za lokalne želje, temveč zavzeti morajo vsenarodno stališče. Zato pa je tudi že skrajni čas, da izpregovore stranke svojo jasno besedo. Ali se identificira SLS s poslancem Škuljem? Ali je SLS mnenja, da je postranskega pomena, če ima tudi vsa mariborska oblast zvezo z mbrjem ali ne in da je važno, da pride do te zveze samo volilna dolinica poslanca Škulja? Kaj niso SLS prav nič mar interesi črnomaljskega okraja in drugih krajev Dolenjske? Dolžnost SLS je, da se izjasni in da pove svoje stališče. Strah, da bi se stranka zamerila z jasno izjavo kaki dolinici, ne dela stranki časti, ker je v vsenarodnih vprašanjih — kar je zveza Slovenije z morjem — nemogoče, da bi se ustreglo vsem! V lakih slučajih je treba braniti interese celote, pa naj bo to lokalnim faktorjem prav ali ne! Popolnoma izključeno je, da bi mogla država graditi kar dve zvezi Slovenije z morjem. Čisto smemo biti zadovoljni, da dobimo vsaj eno! Jasno pa je, da bomo dobili tisto, ki bolj odgovarja vsedržavnim interesom in za katero so se izrekli ne samo strokovnjaki, temveč tudi ljudstvo! Zakaj torej 7. glavo skozi zid, zakaj ovire dobri stvari! Naj vsaj v zadnjem trenotku prevdarijo propagatorji Musilove proge dejanski stan in prihranili bodo stroške sebi, Sloveniji pa nevarnost, da se prepotrebna nje zveza z morjem odloži! Odgovor „Učitel skemu tovsrišu6*. V 41. številki »Učit Tovariša« odgovarja člankar Mirče Kozin tovarišu Me-dveščeku, ker se je slednji drznil izreči vodstvu UJU, pov. Ljubljana ostro kritiko, oz. grajo. Po ideologiji tega sobrata bi morala biti kritika vse lepša, vse milejša. Kes težke so bile besede, toda upravičene. Milejša kritika je bila na mestu le pred leti. Sedaj pa, ko se vse ruši, ko nimamo v resnici pokazati nobenega pravega uspeha naše organizacije, razun nekaterih ustanov, katere slu- žijo le izvoljenim, sedaj pač človek težko izbira primerne izraze! In tov. Medvešček ni bil v Šoštanju osamljen! To je laž, kajti marsikateri je na tihem soglašal z njim, ni se pa upal na plan, boječ se maščevalne roke! Tembolj dobrodošel tak član, kakoršen je B. Medvešček in blagor društvu, kjer biva! Pravite, da je rušiti lažje nego zidati, j Kaka pomota in dokaz, da člankar nima i vpogleda v soc. življenje! Pomislite ven- dar, da je moral vsak javni rušilec, vsak kritik zrušiti v sebi vso konzervativnost, vso udobnost, da je lahko zidal s temelja! In ko je opravil pri sebi, je stopil na plan in seveda zadel starine (ne samo po letih, temveč češče po duhu). Sedanji ustroj UJU vendar ne odgovarja duhu časa! To mnenje je vseobče in ne samo tovariša Medveščeka in tudi ne samo učiteljstva. Vprašam Vas samo: Kaj nam je dala organizacija (in tudi vsa ostala društva) in kaj nam nudi sedaj? Kaj je izišlo iz društva, kar bi dvignilo društvo oz. člane? Morda materialne dobrine? Kje je pa etična in moralna stran društva? Mari so oni etično dobri ljudje, ki imajo v rokah vodstvo društva? Da, prav ima tov. Medvešček. — Vi niste znali vzgojiti svojih članov v prave člane, v etično dobre ljudi — zato proč z Vami! Dekadenca naših društev je tu! H. K. Politične vesti. = »Slovenski Narod« je prevzel vlogo policaja nad radikalno stranko. Da se je blamiral s trditvijo, češ da je dr. Ravnihar kandidiral na listi dr. Bože Markoviča, smo že ugotovili. Morda se bo tudi spomnil, ako mu kličemo v spomin. da je dr. Ravniharjevo kandidaturo v Ljubljani proglasil zbor radikalne stranke v Ljubljani dne 30. decembra 1924 ter da je njegovo kandidaturo oceniti prav tako kakor n. pr. samostojno kandidaturo dr. Peleševo v njegovem volilnem okraju proti kandidaturi tako-zvanega »nacijonalnega bloka«. »Slov. Nagode si tudi beli glavo o legalnosti Mestnega odbora NRS v Ljubljani, ki mu predseduje dr. Ravnihar, torej o stvari, ki ga kot glasilo mladinske stranke, čisto nič ne briga. Ta stranka se baš sedaj nahaja proti Nar. radikalni stranki v srditem boju potom svojega šefa Pribi-čeviča, kojega politiki so tudi slovenski vodje SDS pred par dnevi v beograjskih listih izrekli svojo neomejeno udanost. Zato pa imajo vesti »Slov. Naroda« o notranjih zadevah radikalne stranke na sebi vse znake kovarstva in intrigant-stva, da bi napravile zmedo v vrstah radikalne stranke. Seveda, Ce ni v uredništvu >S!ov. Naroda«’ zllzeno jajbe, kakor že večkrat, čisto navaden in smrdljiv — klopotec. — Priznanje Rusije in »Slovenski Narod«. Par dni kasneje, ko smo okrcali »Slovenski Narode vsled njegove reakcionarne politike do Rusije, je objavil »Slovenski Narod« debelo tiskano dr. Be-neševo izjavo, da mora Evropa na vsak način skleniti z Rusijo sporazum. Tako je »Slov. Narod« v svoji znani nerodnosti sam priznal, kako ga je silno polomil s svojim reakcionarnim stališčem do Rusije. Značilno je tudi to, da je »Jutro iz dr. Beneševega ekspozeja izpustilo odstavek, ki govori o Rusiji. Iz tega smemo sklepati, da je oficielna SDS še vedno za carsko Rusijo in reakcionarnega mnenja, da mora biti Jugoslavija j zadnja država, ki bo prignala sovjetsko | Rusijo. Res, sijajno stališče! — »Radič postane minister.« Tako je končno javil včeraj tudi »Slovenski Narod« in postavil na laž vse svoje prejšnje trditve. Da bi pa to svojo vest malo zalil, poroča »Sl. N.«, da se v Beogradu ni nihče zmenil za prihod Radiča. Že mogoče! Toda če ne vzbude nobenega zanimanja ljudje, o katerih se ve, da postanejo ministri, kako klavrno vlogo morajo šele igrati ljudje, o katerih se ve, da bi radi poslali ministri — pa ne morejo! Hrvatski blok. Na spominski svečanosti v čast hrvatskemu narodnemu junaku Kvaterniku je bil med delegati Hrvatske stranke prava in disidentsko skupino dr. Buča osnovan Hrvatski blok. Cilj tega bloka bo: 1. Doseči v političnem oziru popolno samoupravo hr-vatskega naroda, narodno in državno su-verenileto in keniederativno ureditev države. 2. V socialnem pogledu najširšo demokracijo, socialno pravičnost in enakost. Strankarski programi obeli strank pa ostanejo neizpremenjeni. Ustanovitelji novega Hrvatskega bloka računajo, da se jim bodo pridružili tudi zajedni-čarji in vsi radičevski disidenti. Dr. Aleksander Horvat, eden od soustanoviteljev bloka, je izjavil, da bo Hrvatski blok nastopal povsodi enotno. Hrvatski se-ljački republikanski Savez (radičevski disidenti) po vaseh, stranka prava pa po mestih. — Takoj po ustanovitvi bloka je bila seja posameznih organizacij, da se doseže sporazum za enoten nastop obeh strank pri občinskih volitvah. — Briandovo priznanje Jugoslaviji. Bolgarski novinar Beljčev je vprašal po seji Sveta Zveze narodov Brianda, kaj da misli o ponašanju Jugoslavije za časa grškc-bolgarskega konflikta. Briand je odgovoril: »Ponašanje Jugoslavije je bilo popolnoma korektno. Ona je olajšala delo vojaškim strokovnjakom ter je nastopila kot pravi član Zveze narodov.« Chamberlain je dodal tem besedam: »Popolnoma se strinjam z g. Briandom.« — Nato je Chamberlain apeliral na novinarje, da podpirajo delo Zveze narodov. — Bolgarski poraz v Lausanni. Na kongresu Društva za Zvezo narodov, ki zboruje te dni v Lausanni, so hoteli bolgarski delegati intrigirati proti naši državi zopet enkrat s svojini macedohskim vprašanjem. Kongres pa je vse njih predloge zavrnil in so tako bolgarski delegati s svojo netaktno vsiljivostjo doživeli popoln poraz. — Enak poraz so doživeli Bolgari tudi na interparlamen-tarni konferenci v Montrealu, ko so vse velike sile zavrnile njih predloge, da spada macedonsko vprašanje med vprašanja narodnih manjšin. == Arabci proti Evropejcem. Dopisnik »Chicago Tribune« poroča, da je na svojem potovanju po Siriji zbral dokaze, da pomeni sirijska vstaja samo pričetek velike akcije, ki jo pripravljajo Arabci, da izženejo vse Francoze, Angleže in Italijane iz Azije. Središče tega arabskega gibanja da se nahaja v Kairi. = Belgija namerava odpustiti dve diviziji vojaštva. Če bo pa mogoče, se zmanjša vojska za cel kor, da se s tako (Iti) Ini. M. Klodič: železniška »veza Slovenije s SuSakom. (Piogo: Kočevje—Stari trg—Lakovdol—(Vrbovško)—flrpsko Moravice, Črnomelj—Vinica—Likovdol is Semiča—Št. Jani.) Na sličen način se more rcniti gradbene stroške enega 175 m visokega mosta na približno 100,(NKMMKI Din. Ako izračunamo stroške še nekoliko mostov različne višine, moremo višine označiti na abscisi, a stroške na ordinati, tako da dobimo krivuljo A stroškov mostov. Ako bi hoteli v prvem slučaju mosta od 23(1 m višine ta most nadomestiti v več varjantah z manjšim mostom, morali bi vsakikrat podaljšati progo za gotovo število kilometrov z ozirom na predpisane nagibe na obeh straneh reke Ako prej omenjene ordinate povišamo s stroški, ki odgovarjajo raznim podaljšanjem proge, odvisnim od variacije višin mostov, dobimo dnigo krivuljo I. Isto napravimo za slučaj projektov z mostom ml 175 m in 95 m višine, iz cesar nastanejo krivulje II. in III. Tako se dobi zelo interesantni rezultat, da pomeni najcenejšo rešitev v vseli slučajih visi na mosta od približno 90 do KM) m (krivulja B). .. . Pri slučaju 1. so stroški za most od 90 m višine lin 15K' km podaljšanja proge najmanjši; ali zaradi tega podaljšanja povečajo se obratni stroški in tarifne pristojbine. Da se najde istinito najcenejša rešitev vprašanja, moralo bi sc torej še le poiskati kompromis med omenjenimi stroški in gradbenimi izdatki. Pri slučaju III. tega ni treba: višina mosta od 95 sama na sebi pomeni najcenejši slučaj, ker že malo podaljšanje proge in znižanje mosta takoj podraži stroške gradbe, dočim so prometni stroški in tarifne pristojbine pri višini mosta od 95 m in podaljšanju proge, enakem ničli, malodane tudi enaki ničli, t. j. najnižja točka krivulje III. leži ravno v krivulji A. Ako bi vzeli krajni slučaj mosta od 20 m višine in podaljšanja proge od 8Ž4 km, snašali bi stroški 57 miljonov dinarjev, torej za 27 miljonov dinarjev več kakor v slučaju 95 m visokega mosta! Zaradi daljše proge plačali bi interesenti popolnoma po nepotreb-•icm za prevoz blaga približno 2,000.000 Din Jet“° 6,,K“r pomeni kapitalizirano glavnico od okroglo 30,000.001) uin. Stroški bi se torej z gradbo mosta od le 20 m višine in 8!4 km proge več povišali ua 57 milijonov dinarjev. Ta denar bi bil vržen skozi okno. ker nikomur ne ko-Tisti z ozirom na to. da bi se razmeroma vendar le malenkostno podaljšanje proge v našem slučaju ne moglo izkoristiti tako. da bi Še kateri del prebivalstva ah še drugi gospodarski krogi imeli koristi, ker bi se podaljšanje moralo izvršiti le v pustem, zapuščenem kraju. \ ečji čisti dohodek uprave pa ne prihaja v obzir, prvo, ker bi bil neznaten, drugo, ker državna železnica naj ne služi le sam sebi. ampak interesu prebivalstva. Ako to ne velja. aKo je kolikor mogoče dobičkanosua »eksploatacija« pry o zi . potem se mora graditi vedno le kaka daljša^ železni« a i dvema danima točkama, ker da taka največ dohodka, i aj ga plačuje državljan. Mejo dolžini železnice tvorila bi potem le konkurenca transporta s konji po cesti. S tem pa seveda ni rečeno, da državna železnica deluj z (/.gubo, ker to on-težuje zopet prebivalstvo, ampak le s tolikim dobičkom, kolikor ga dovoljujejo vsestranski interesi. S temi izvajanji hoteli smo pokazati, da. ako gotoio ni v našem gospodarskem interesu izgradba mostu ameri-kanskih dimenzij, pa tudi izvedba nizkega mostu a kakor bi kdo mislil, ni gospodarsko priporočljiva. Most približno v predlagani višini gospodarsko najbolj odgovarja, i. ' II ! l I Irnnilal iiiii*»»» » |»* ---— - ( •*- »r si prihranimo tako ogromni kapital. , * Večji most deluje kakor strašilo, ker malokdo pomitih, ■ 3 • i... .. .ličili nroiro. Kateri slučai t _ k« T rVJI iiiwbi UVlUje HUHUI *•— , *. - da je treba z višjim mostom podaljšati progo. Kateri slučaj ie najboljši, se da. kakor smo videli, izračunati. Naravno, ako bi se vse mostovne varjante res iztrasirale v terenu, bi krivulje ne izglodale tako gladke, ker so stroški odvisni od oblike terena. Ali občo sliko smo vendar dobili s tem premišljevanjem. Razen tega je oblika Kolpske doline v tem kraju zelo enolična. Direkcija za gradbo novih železnic je imela pri osnovi višine lega mosta zelo srečno roko. Kar pa se tiče primere * varjanto čez Brod na Kupi. kjer je most nizek, 21 viaduktov iz kamna na tej progi tudi ni malenkost, dočim imamo poleg radenskega mosta na progi Kočevje—(Vrbovško)—Srpske Moravice le še en sam ina]i viadukt! . Sedaj preostaja še ugovor glede vojaških ozirov. Res je, ako sovražnik podere enkrat ta most, se srednja njegova odprtina ne da več provizortio premostiti niti z lesom, niti l železom, ker bi se za to delo potrebovalo več časa, kakor tiu najbrž vojna bodočnosti sploh trajala. Ali rekli smo že, da imamo še drugi most v smeri Črnomelj, tako da moremo še vedno po paralelni železnici na Grosuplje in v Kočevje. Ta drugi most zmanjšuje torej nevarnost že na polovico, v primeri z varjanto Kočevje—Brod na Knpi—Brod Moravice. Moglo bi se v slučaju uničenja radenskega mosta pa vendar še zasigurati prehod Lukovdol—Stari trg na sledeči način, ki naj je samo ideja; ali naj se izvede ali ne, to odtočiti je stvar vojaških krogov. u 70 10 90 loo 95 VIŠINE MOSTOVA doseženim prihrankom utrde belgijske iinance. = Prevrat v Perziji. Perzijski parlament je s 85 proti 80 glasovi odstavil perzijskega šaha. Vodstvo države je poverjeno sedanjemu ministrskemu predsedniku in diktatorju Perzije Rizi Kanu, ki je izjavil, da je z ozirom na prošnje (?) prebivalstva pripravljen stopiti na prestol perzijskih šahov. Sedanji šah iz vladajoče dinastije Kadžarov se zabava po Evropi ter se za svojo državo sploh ne zmeni. Ni čuda, če je končno Perzijcem' pošla potrpežljivost in so se naveličali plačevati njegove drage zabave. Udeležba rsa razstavi v Fifade f ji 1926. V svrho proslave 150 letnice podpisa deklaracije o neodvisnosti ameriških držav je kongres Zjedinjenih držav sklenil organizirati veliko narodno in mednarodno razstavo, ki se bo vršila v Filadelfiji od 1. julija do 1. decembra 1926. Na razstavi bo oficielno sodelovala tudi naša država. Po dosedanjih dispozicijah se bo razstavljalo dela svobodnih umetnosti, ročna dela, proizvode raznih industrij, poljedelstva, življenske potrebščine, rude, metalurgijo, prevozna sredstva, stroje (eventualno tudi ribarstvo). Predvideva se, da se uredi na razstavi komercijelna sekcija, kjer se bodo posamezni produkti tudi prodajali. Od izkupička prodanih predmetov, bi si država odtegnila odstotek za delno kritje stroškov. Stroške za transport blaga bo plačala ■država. Tudi bo država nosila stroške /a zavarovanje blaga proti požaru, tat-v,ni, havarijam in nezgodam. , Mmistrstvo trgovine in industrije prosi zoornico za trgovino, obrt in industrijo ' Ljubljani, da zbere vzorce vseh glavnih poljedelskih in industrijskih proizvodov, a zlasti takšnih, ki pridejo v poštev za naš izvoz, kakor tudi onih, ki se v Sloveniji posebno gojijo in proizvajajo. Zato prosi zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se ji prijavijo vse tvrdke, ki bi želele sodelovati na razstavi v Filadelfiji, vendar se usoja zbornica pripomniti, da pridejo za razstavo, pri kateri bodo sodelovale akoro vse države sveta, v poštev samo v vsakem oziru prvovrstni predmeti, ker hi mogla sicer udeležba naši gospodarski propagandi v Ameriki, ki naj bo glavni smoter razstave, več škodovati nego koristiti. Da bo mogla zbornica sporočiti ministrstvu vsaj približno število nastavljencev, prosi, da ji interesenti prijavijo svojo udeležbo tekom ■8 dni. Prosveta. Koncert pianista Borovskega. Za koncert svetovnoznanega pianista Aleksan-( 1,1 Borovskega vlada vseobče zanimanje. to pa tudi umetnik zasluži, saj je eden najboljših pianistov na svetu, ki je dal ze nestevilne koncerte v muzi kalnih središčih Evrope in Amerike Bo-rovski je odličen interpret klasične klavirske glasbe, pa tudi razumen in čustven izvajalec modernejših klavirskih avtorjev. Program, katerega izvaja g. Borovski na ljubljanskem koncertu jutri v torek, dne 3. t. m. je tako odličen in l'°gat, da mora osvojiti srca vsega poslušalstva, saj so zastopani na njem vsi najvažnejši klasični klavirski komponisti, pa tudi največji klavirski umetnik vseh časov in narodov nesmrtni Liszt, 'f to vabimo prav vse na ta umetniškega l|žitka polni večer. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigami. Raftava arhitekture in kiparstva. dni Sr!.do 4- novembra ob 3. uri popol-kinaraK tvo v razstavi arhitekture in i„c arojJ v^akopičevem paviljonu. Vodi v Srt* Fal"r četrtek 5. novembra je razstava zadnji dan odprta. iinevne vesi*. MALO VEČ ZMISLA ZA KULTURO! Upravni svet Kranjske hranilnice je sklenil, da nakloni INarodni galeriji pou-puru v znesjui 5000 dinarjev. Proti temu sklepu pa je nastopil iz linančnih ozirov vladni zastopnik in Narodna galerija ni prejela podpore. Kaj pomeni Narodna galerija za naš narod, je ravno sedaj znova dokazala Historična razstava portreta. In zato mislimo, da je odveč, da bi posebej po-vdarjali dolžnost vlade, da to našo odlično kulturno institucijo podpira. Zato pričakujemo, da bo protest vladnega zastopnika preklican in da bo obveljal sklep upravnega sveta Kranjske hranilnice. To pričakujemo tem bolj, ker smo uverjeni, da je že upravni svet dobro preudaril, če more to podporo — ki gotovo ni pretirana — dovoliti ali ne. —j t — Predrznost. »Slov. Narod«, glasilo Pribičevičeve stranke, poživlja dra. Ravniharja, da bi moral opravičiti in dokazati legalnost Mestnega odbora NRS v Ljubljani. Preveč časti bi delal dr. Ravnihar »Slov. Narodu« ali pa onemu mladinskemu radikalu, ki mu je »Slov. Naroda odprl svoje predale, ako bi regar-diral ta poziv. Žalostno bi bilo, ako bi imela radikalna stranka za sodnika »Sl. Narod« in njegove urednike. Svetujemo pa »Slov. Narodu« eno: naj kar priobči v našem listu obelodanjeni komunike Mestnega odbora NRS v Ljubljani, -in ne bo treba nobenega drugega dokumenta o legalnosti Mestnega odbora. Tam stoji črno na belem, da je predsednik stranke Nikola P. Pašie sprejel delegata Mestnega odbora ljubljanskega kot takega, vzel njegovo poročilo v vednost, se ž njim razgovarjal ter mu dal razna naročila za Mestni odbor NRS v Ljubljani. Quod erat demonstrandum! Naš kovani drobiž. Koncem prejšnjega tedna je prispela na Sušak zopet partija novega kovanega drobiža in sicer dva- in enodinarskh komadov v skupni vrednosti 45,000.000 Din. S tretjo pošiljko, ki prispe v kratkem, pride tudi večja kvantiteta komadov po 50 par. Kadar bo poslan ves naročeni kovani drobiž po 2, 1 in po pol dinarja, bo izdalo finančno ministrstvo v promet tudi kovani drobiž po 10 in 25 par, ki ga je pred 2 leti, ko je bil dinarjev kurz nizek, zadržalo. 1 in 2 dinarski novci so iz kovinske zmesi, obstoječe iz treh delov bakra in enega dela niklja. Glede zlatega denarja še ni nič definitivnega sklenjeno, ako abstrahiramo od dejstva, da je določeno za kovanje zlato, ki ga ima deponiranega finančno ministrstvo pri Narodni banki. — Obrtni krediti. Minister za trg. in iud. dr. Krajač je predložil min. preds. Pašiču zakonski načrt o obrtnih kreditih. Pašič bo načrt proučil, nakar ga predloži ministrskemu svetu. — Nove ceste v Liki. Za cesto Mrzla Vodica—Prezid je dovoljen kredit v znesku 1,272.000 Din. — Boj zoper hazardno kugo v Budimpešti. Kakor poročajo iz Budimpešte, je pričela tamkajšnja policija po nalogu no ranjega ministra energično akcijo zoper igralne klube. Vsi hazardni klubi se imajo nemudoma zatvoriti. Vsi funk-(lonaiji, ki se jim dokaže, da so živeli samo od igre, bodo policijsko kaznovani. Energični nastop oblasti je bil tem bolj potreben, ker se je ravno v zadnjem času strast hazardiranja v Budimpešti silno razpasla ter zahtevala skoro vsak dan kako žrtev, ki ji je biia uničena v kakem zakotnem klubu eksistenca. — Serum zoper epilepsijo? Iz Moskve poročajo: Kuski iiziolog Pavlov je demonstriral te dni v svojem leningrad-sivem iauoratoriju učinek seruma zoper epilepsijo, ki ga je iznašel. Z umetno povzročenim zmrznjenjem gotovin možganskih partij je izzval pri živali epileptične napade. Pri napadih se razvije v pasjem telesu neki strup (avtetoksin), čigar injekcija imunizira zdrave pse proti epilepsiji. — Krvavi izgredi v Frankfurtu. Iz Berlina poročajo: V Frankfurtu so imeli te dni narodno socialistični delavci shod. Po shodu so hoteli Hitlerjevi pristaši kijub policijski prepovedi formirati povorko ter po mestu demonstrirati. Zato je interveniral močan oddelek policije ter množico razgnal. Pri tem je prišlo do krvavih izgredov. Iz vrst demonstrantov je padlo kakih deset strelov, od katerih je eden zadel nekega neude-leženega pasanta ter ga na glavi težko poškodoval. — Visokošolci, ki ne študirajo. Odsto-pivši prorektor varšavske univerze, prof. Krysztalovicz je lansiral te dni v poljsko javnost vest, da znaten del poljskih visokošolcev ne študira, temveč je na univerzi samo pro forma vpisan radi akademičnih legitimacij. Ta izjava je napravila v poljski javnosti globok vtis ter postala predmet živahne diskusije v novinah. V postojnski jami je dovršeno veliko delo, ki je bilo zasnovano že leta 1915. Prebili so zadnji del rova med orjaško votlino podzemske Pivke in 2.8 km dolgo Črno jamo. V maju leta 1926 bo dostopnih nič manj kot 6.5 km novih podzemskih hodnikov. — Dečji domovi. Ministrstvo za socialno politiko je izposlovalo pri finančnem ministrstvu odobritev za izplačilo novih kreditov za vzdrževanje vojne in druge siročadi v dečjih domovih. •— Izpremembe v državni službi. _________ Višji finančno-računski svetnik delegacije ministrstva financ v Ljubljani Mirko Lešnik je imenovan za računskega preglednika v glavni kontroli. — Davčni asistent Alojzij Germovnik je premeščen iz Murske Sobote v Novo mesto. — Eksplozijska katastrofa. V dr. Bor-chersevi kemični tovarni v Berlinu je nastala te dni iz doslej neznanega vzroka velika eksplozija, ki je uničila vsa tovarniška poslopja. Med silnim pokoni je švignil iz prelomljene strehe 50 metrov visok plamen. Takoj nato se je streha zrušila, zidovi zadnje fronte so zleteli v zrak in od tovarne je ostal samo goreč kup razvalin. Ruševine so letele po več sto metrov daleč ter prebile strehe 12 sosednjih hiš. Na stotine šip je bilo razbitih. 4 delavci, ki so bili ob času eksplozije zaposleni v tovarni, so poškodovani, trije od njih tako težko, da bodo poškodbam najbrže podlegli. rodbin otrovanih z mesom. V Busovači v fojniškem srezu je prodal neki kmet mesarju na steklini obole-ega bika. Mesar, nič hudega sluteč, je meso razprodal. Vsled tega je obolelo okrog 50 rodbin na zastrupljenju. Vsi omiki so bili poslani v Pasteurjev zavod v Zagreb. vr 7 U?\0r zdravnika »ned ordinacijo. V r rankfurtu o. M. je bil umorjen te dni med tem, ko je ordiniral, tamkajšnji ugledni specialist-kirurg dr. Ernst Seitz. Ustrelila ga je usmiljenka Vilhelmjna Flessa. Pacienti v predsobi so čuli kratek glasen prepir, ki mu je sledil strel. IiSel je letošnji 10. xvc*ok »Grude« s sle- dir „!iPdrhSSKoroik«. - Mmiiiki pre-(Slikat 2elM1C«xi? Jug°alovenske strani, spredor Pri PodroSHci * koioske strani. ( Slika.) — Miloš Stihler- V i Macedonijo; - Glifa Naflf Sdba. k "P„Kr inIW: »Btafana gruda.« - ■ •vsavor Meško: Odpoved. — jJL Ta4n„r. Agrarni Interesi in fakultativni odkun vele’ Posestniških zemljišč. - -a- ‘ K dVna«ni m ‘ dogodkom v Maroku. — S. Kraepelin — S "rodar: Po gozdu in polju. — Razg|e0buna Rimljanov — Smrt Nerona Pri draSSndelnra?,ne-Slike,08tanej0 Uam Se d0'go.in dolgo pred očmi------------------------- stvom g prof FerS“ 'Prv?v,£,n,t ometniški orkester pod vod- ‘> Knnrprin,, , erš*mga sledeče: 1. Fantazija iz opfere Herodiasc fMassenet) igri »Cor i o lan rn » Hebrides (MendelsHohn-l!arth0ldy), 3. Ouvertura k žilo-’ (Beethoven) 5 n.,, en), 4. Ouveitura k Goethejevi žaloigri »Egmont« Sonda” (A »Maritana« (M V Wallace), 6. Balet iz® opere taci ja »Ave Marii- m' , h 7' °uv/6rt,ura ^“^the« (C. M. v. Weber), 8. Medl-nepreklicno samo 4 ^?a.cll’Gouno LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 3 so ciošle [n|e rtovosfl 'v klobučevinostih (filcastih) ir« najmodernejših klobukih Žolni klobuki vedno v zalogi. Postrežba lotu«. vsaka nadaljna beseda Cene oglasom do 20 besed Din 3 50 par. Kontoristi vešča knjigovodstva ter samostojne slovenske in nemške korespondence išče službe v Ljubljani. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Dobra moč«. VINOCBT Ufotfova ulica 1 II. - Telefon 56. Uorkoien državni uradnik išče kakršnekoli službe. — Ponudbe prosi na upravo lista »pod: »Vesten«. .! . I",, „ v starosti 35 let se želi v »vrbo raz- ceno aou ni jabolčnika lanskega pri- vedrila seznaniti z gospodom istih delka. — Ponudbe na upravo lista let. — Ponudbe na upravo lista pod: pod »Jabolčnik«. • »Jesen«.