F
nedeljo flff. maroa 1898.
ST. Številka.
(t Trsta, ▼ sakat« sratar te« 17.
ISti.)
Te&y XXIII.
IDIHO
lakaja p« trikrat it trin t Mik 1» daijlk »k torkih, 6«Mklh
Zjatraaja iiduj« la-
kajo ob S. «1 ijutraj, vo*ora« pa ab T. ari T»i»r. — Obuj bo ltiuj« otaa« *. aa HIhmm , f. l.—, Iitm Aratol)a f. 1.H
m trt
J.—
4 M
M pol IlU L .
• tnIIM ... 12.— , ■ . iS.— akm lo pliiavatl iifrij m nntN »rllaioa* nrtiilii •• sprava M
•tira.
PaaaMiina Storilka ae dobivaj« ▼ pra-dajalaleak tobaka v lrrtu pa a ari« f«.
EDINOS
liToa Trata pa ft avl
Oglaal oa vaiaa« pa tarifa t petita; m aaalave a dabailai trkaai ca plalci« pvactav, kali kar tbup naradaik ti ti? Paalaaa, amrttiM ia jara« »kralo, u -aaati «(laai IM. aa raiaaaj« po pogot •
Tal ioplai aaj aa potiljaj« arodalltr . alte« Ciiavai tt. 18. Vaako p;aw> » biti fruk orano, kor aafraakoraaa aa -B oprojaaiajo. Bakopiol ta aa rvateja.
PaVofaino, raklaaaeljo ia oglaaa apra-jooaa upravniitv« alioa Molino pia« •«1« kit. S, II. aadat. aroftnlao ia ogloaa jo|pUioroti laeo Trat. Odprta raklaaia oja oa praata poitaiao.
Sli


Računi tržaške okolice.
Govoril ▼ mestnem avćtu tržaškem svet. Ivan Ooriup dne 17. marca 1898.
(Dalje.)
Pod naslovom .Sale đi lavoro' (delavnice) je ? izkaznem račina znesek 13000 gld. iz raznih ustanov. Ta ustanovo so za rao obilno in ne samo ta mesto, doiim mestno računovodstvo stavlja v račun le atroške samo za okoličane, preskrbljene v teh delavnicah, z zneskom f ld. 5.015.
Pogrebne takse se plačujejo tndi za okoličane, ki se pokopavajo na grobišču s?. Ane, dečim mestne račaaovedstvo ne stavlja nikak aktiva na fca ■aslov. In vendar gre ta za prebivalstvo nad 10000 dal. — Najveća diferenca v računu pa st kaie v dejstva, da mestno, računovodstvo za prebivalstva med pomerijem mesta in ažitniuako črto rakuna davek aa niitnine |le po 5 gld. 37 nvč. na vnako glavo, dočim računa za meščane po 8 gld. 69 nvč. To bi bilo mogoče le v slučaju, da so v mestu vsi bogati, a v okolici vsi ubožci. Ali, tal, kakor v vseh druzih mestih svets, tako so tadi v Trsta večina prebivalcev maaje imoviti delavci, obrtniki itd. In če računamo, da se v mestu peniva več piva, nego vina ter da je v okolici ravno narobe, a da je za Tino plačevati veliko več užitnine, nego pa za pivo, morala bi se ia vse prebivalce v užitninski črti — okoličana in meščane — kalkulirati jeden sam in isti kvocijent, te pa tem bolj, ker vsi, bogstl ia ubogi, bivajoči v notranjosti užitninske črte, morajo pla-tavati isto in jednako užitnino. Ne, kmetje, ki pridelujejo vino v užitninski črti, morajo v resnici dvakrat plačati aiitnino. Prvikrat za pridelek, drugikrat pa, ko pijejo vino v gostilni. Ako račuaamo — kar je jedino pravično — za okoličane, bivajoče v užitninski črti, kvocijent gld. 8.69, namesto gld. 6.97, kaže se nam diferenca gld. 79.732-44, ka-
tera sama Se manjša za polovico deficit okolice, kakor ga je izračunalo mestno računovodstvo.
Sedaj hočem napraviti nekoliko opazk o stroških, ki jih je spoštovano mestno računovodstvo naratunalo okolici.
K naslova »vzdrževanje cest v okolici* moram opaziti, da večina teh ceet niso za okoličane, ampak so ceste, ki vodijo it dragih pokrajin v mesto tržaško. Vzdrževanje teh cest ni stvar okolice, ampak vse občine-pokrajine, vsled česar bi spadal na okolico, po številnem razmerjn vsega prebivalstva, le peti del dotičnoga zneska.
Širjenje ceste proti lliramaru ne zaaima okolice in res ne morem umeti, kako je mogla priti mestnemu računovodstva ideja, da je veliki znesek ta širjenje te ceste naložile izključno le okolici.
To moram pripomniti, da eeste, ki služijo izključljivo okoličanom, kakor poti na polja, se jake slabo vzdrževane in želje, ki se itrekajo mnogokrat po zboljšanju teh cest, se ne poštevajo nimalo od mestnega magistrata la tega mestaega sveta. Navedel bi lahko mnogo itgledev, pa nočem, ker vem, da no koristi nič.
(Zvršetek pride.)
Deželni zbor istrski.
XVII. seja dne 26. /ebruvarja 1898.
(Dalje.)
O 10. točki predlogov večine, zahtevajoči, da se iz mesta pazinskega premesti hrvatska šola kam drugam, je spregovoril pesi. dr. D. Trinajstih nastopno:
Visoki zbor t Meni ni namen, da bi branil vlade pred napadi, ki se prihajali nanjo od one i strani te visoke zbornice, (kajti z naše strani bi i imeli izreči mnogo več in težjih pritožeb ravno v S šolskem pogledu. Moj častni tovariš g. Kompare
PODLISTEK.
Predla straža.
65
romam.
Poljaki apiaal Boleslar Fra*. Poalorenil P«dravski.
Kmet je udaril s pestjo ob mizo, da se je kar zakadilo po sobi.
»Miši prežend, ne pa mene!' je zakričal Polž. .Ne ganem se odtod, ko bi imel tudi umreti, ko bi me razsekali aa drobne kosce!... Daj zaju-trek. Tako sem se razzlobil na te pasje brate, da ie tebe aabijem, ako mi ne ugodiš. A ti Andrej-Ček, zdirjaj po Ovčarja ter so vrni urno, kajti, ako Vtamem jermen...'
Ob tej uri je v grajščini pogledalo solnce v salon skozi razpoke in špranje. Na tlak, poteptan t opetniki, ter na nasprotno steno so padala pe-vesma bele svetlobe, odbijala se od zrkal, od pozlačen h okrajcev in leskečega se pohišja ter se razpršala po vsej prostorni sobi. Ob njih blesku je plamen sveč in svetilnic postal rumen in kalen, lica gospej so obledela; okrog očes so se jim naredili sivi kolo arji, z razmršenih las jo odpadel puder, na oguljenih suknjah so se prikazale luknje in šivi. Zlati pasovi magnetov so se spremenili v ponarejene, bogati žamet vogaljen manšester, bobrova podvleka v zajčje kože, srebrno orožje v pobeljen kositer. Godcem so omahnile roke, plesalcem otrpnile noge. Vse je bilo nekako pijano,
Bpanec je zapiral cči, usta so dihala vročinico. Na sredi dvorane se se še zvijali samo trije pari, potem dva, potem nobeden več. Ob stenah je zmanjkalo stolov za zaspane moške; ženske so si s pahljačami hladile utrujena lica in zevajoča usta.
Naposled je utihnila godba ia ker se ni nagovarjal nihče, je v dvorani nastala tišina. Sveče se ugaševale, iz nekaterih svetiljk se je valil gost dim.
.Nemara pride gos^&da na čaj ?...' oglasil se je gospodar z hripavim glasom.
„Spat... spat..." ma je bil odgovor.
„Sobe za gospe ia gospode se pripravljene', je dodal prizadevajo si, da bi bil uljuđen, navzlic zaspanosti in nahodn.
Pe teh besedah so se dvignile z zof in naslonjačev naj poprej starejše, petem mlajše gospe ter s šumom jele zapuščati salon, ovijajo se v a-tlasove ogrtače in od?račaje liea od oken. Po kratkem je bil salon prazen, v daljnih sobah pa je nastal trušč. Potem so se začuli na dvorišča moški glasovi, stopanje po stopnicah navzgor, a petem je utihnilo vse. Godci so že zapustili oder; ostalo je samo nekoliko podstavcev ter stari basist, žid, ki je spal, sklenivši roke čez trebuh evojega basa.
V salon, breuketaje s podkvami, je ustopil grajščak. Z motnim okom je pogledal po stenah ter rekel zevajo :
.Ugasni luči, Matevž... Odpri okna... Aaa. Nisi-li Tidel gospe?...'
je že pradložil več takih pritožeb, zbok česar s omejujem jaz na to, da obračam pozornost vašo samo na jedno točko predloženih resolucij; namreč na ono točko, ki se tiče premeščenja hrvatske
šole is mesta paziaskega.....(aa galerijah so
kričali, ropotali, žvižgali ia psovati<#ty£atka;
predsednik je zvonil).....G. poročevalec ja
rekel, da ja bilo zasnovanje iole v Pazina le ljubav, ki jo je storila c. k. vlada nam Hrvatom, in spozabil se je tolike, da aas je nazival Ijnbčeke vlade. To je zares pradrzovita trditev. Mi da smo ljubčeki vlade, mi, ki zahtevamo od nje že nad 8 let, da nam v davčni občini pazinski, v Brežani, zasnije hrvatsko šolo, kjer se dokazaai vsi pogoji za ustaaovljenje iole, a vendar po 8 letih še nimaaa te šole. Jaz sem lanjskoga leta predložil interpelacije v tem pogleda de c. kr. vlade, ali, žal, Ia danes nimam nikakega odgovora na to interpelacija. — Gesp. poročevalec pravi, da smo mi ljubčeki vladini, jaz pa pravim tema nasprotno, da je ena atranka, kateri pripada gosp. poročevalec, taka razvajena od vlade, da se it igra s to vlado in da vlada nima ttS tiste odločnosti, da bi pozvala to raz* brzdano dete na red in vriei\je zakonov!
Potreba hrvatske šole v mestu pazinskea se je dokazala že tedaj, k« se je ustrojila ta šola,
in sedaj ne bi trebalo niti pečati se s tem.....
(Na galeriji isti prizori; predsednik jo zvonil.)
.....Kakor je povdarjal že gosp. svetnik vlade,
je ta šola že zistemisirana in proti zistemiziranju iste ni bil uložen nikak prigovor; vsake razpravljanje o tem bi bile torej brezpredmetno. Da pa dokažem, kako neutemeljena je ta resolacija, povedati hočea, da glasom zadnjih statističnih podatkov živi v Pazinu 1700 prebivalcev. V vsej davčni občini Pazin — kar spada ^namreč ped žapnije pazinsko — živi 1100 Italijanov; ako odbijemo to sveto ed 1700, ostaja ša vedno 600 Hrvatov, bivajačih v mestu pazinskem in ki imajo najmanje 60 de 70 svojih otrok, dolžnih zahajali
.Jasna gospa se v drugi sobi', je odvrnil sluga, stoječi na pragu.
Grajščak so je obrnil ter odšel. Prehodil je vežo in obednico ter naposled obstal pred vratai na koncu hodnika ter vprašal:
„Ali je dovoljene?../
.Prosim*, je odgovoril ženski glas v sobi.
Grajščak je astepil. Na zofi, pogrneni s a-tlasom, je sedela njegova žena, opravljena za ciganko. Opirala je roke ob naslanjač; glavo, ozal* šano z dijademom, ja pobeeila nazaj ter se delala, kakor bi spala.
Grajščak je omahnil na drugi naslanjač ter rekel:
,Nu, posrečila se je zabava... Aaal...
„Kaj lepe", je odvrnila gospa, naslanjajo si usta z roko.
.Gostje morajo biti zadovoljni".
.Jaz mislim".
Gospod je nekoliko zadremal, pa se oglasil vnovič:
„Veš, prodal sem posestvo".
„Komu ?' je vprašala gospa.
„Hirsehgoldu. On mi po dva tiaoč dvesto petdeset rabljev za .vloke". Aaa I..."
.Hvala Begu, da enkrat vendar odidem odtod 1" jo odvrnila gospa. .Ali so so že vsi razšli?'
(Pride Še.)
f Mo. V dokaz tean skl.cDjem se ■> deželni šolski •▼•t, naj dokaže svojini podatki, da v šele v Pa-lina zahaja uad 60 strok ix mesta samega. Jaz ae vem, kako bi imeaoval to resolucijo, ki m te ▼ dragi« predlaga tej zbornici, ia vem, kako sto jej mogli pritrditi. Mislim, da sem ■temeljil zadostno, zakaj da ai ae aereae ia nočemo glasovati sa U predlog. (Na aaajftiai: Živi« t)
O 13. točki italijanskih predlogov, zahtevajoči, da se profesor K«žnb odstrani iz Kopra, utemeljeval je posl. prof. Marnlid svoj protipredlog (točka 17. hrvatsko-sloven^kih zahtev) tako-le:
Visoka zbornica ! Mi členi manjšine spremljali aae smehljanjem na ustnicak ebiirae poročile poročevalca šolskega odseka; sprealjali sme je prezirljivim smehljanjem, ker aae vedeli ie naprej, da iiti nsuje na nas in na vse, kar je našega, vse sile zasraaevanj in obrekovanj, ker je jednake obvzet od strasti in slobe. lli smo ie navajeni, da vsake leto slišimo od njega iete ovadbe, ieta obrekovanja proti našim šolam, učiteljem, dnhov-stvn in vsema, kar je našega. Bili smo prepričani, da se bode drtal tega načela tndi sedaj; in menili smo cele, da bi se izneveril samemu sebi, da bi se izneveril svoji minolosti, da bi zatajil svoj lastni •jas*, ako ne bi postopal tako.
Jaz sem se bil namenil, ds spragoverim obširneje e drugi resoluciji, da se potegnem sa mola,
ki točno in vestno vrši svojo deltnest, sa osebo, ki ni navzoča tn in se ne more braniti in na katero sta dvojica predgevornikov i/rigala vsega in marsikaj. Toda ne storim tega, ker j« izjavil odposlanec vlade, da se vodi disciplinarna preiskava. Ako bi ketel obširneje govoriti za profesorja Kožuha, pobil bi|ua temelju podatkov, ki so iz najboljega vira, vse proti njemu naperjene prostaška ovadbe in obrekovanja ; no, jaz opuščam to. Ker pa je izjavil vladni zastopnik v šolskih stvareh, da se je uvela disciplinarna preiskava la v stvari profesorja Kožuha — a moj predlog bo glasi, da sa izvril preiskava tudi proti ravnatelju MarkeJju — želim jas, da se raztegne ta predlog tndi na poslednjega in da se vsprejme v tem zaislu. (Na strani manjšine »*MoB )	(Zvrietek pride.)
Politiiko vectl.
V TRSTU, ia9 K«, m ar m 1SSS.
Državni zbor. Z D n n a j a nam pišejo dne 26. marca: „Dve seji zbornioe ati misuli le precej mirne. Nemci imajo dobrih prijateljev na visokih mestih in ti so najbrže peiepnili nemškim poslancem, naj bode dobri, aicer bi anale priti slabo sanje. Tako jim avetajejo tudi same novine iz rajha. Sieer pa so Neaei predložili sila nujnih predlogov, o katerik vseh naj bi ae razpravljale pepred, nege o kateri-koli dragi etvari.
Sedaj se vrši razprava o isjavi ministerskega
predsednika grofa Tbuna. Vse stranke in strančice hočejo govoriti v toj raspravi, vsaka koče osnačiti svojo stališče nasproti vladi. Že jik je govorile nekoliko v predvčerajšnji in včerajinji seji. Nijedna stranka se ni izjavila za vlada. Vsi predstavitelji strank »*(Ui«jo v tem, da is izjave vlsdine ni razvidno, kako hoče ista vladati ter da je hočejo soditi po nje delih in petem: podpirati ali ne-podpirati.
Poljaki iu Čehi se izjavili — po njihovima zastopnikoma Eogelu in Jawerskem — da so njihova načela izražena v lanjski adresi. Njim gre v prvi vrsti sa to, da ie razširi avtonomija kralje-stev in dežel. Njim se približujejo tndi nemški katoliki. Le-ti se izjavili na usta barona Dipaulija, da spadajo v večine. Sieer pa je Dipauli s jedne nogo med drugimi Nemci. On bi želel, da ae jezikovne vprašanje reši potem zakona sa vso državo, da bi ae tako nehal glavni raslog prepirom aed narodi, oziroma njihovimi zastopniki. To želimo vsi, ali kako ? e tem grede menenja nav-križ. Kakor protivnik vladajoči stranki poljski je govoril radikalni Malerua Okunievski. On ne želi rasiirjenja avtonoaije, ker bi potem Poljaki — po njegovem menenja — še bolj tlaiili Maloruse. Rekel ja tudi, da je Badini jako škodil državni ideji med galiiklmi Rasi s tea, da lani ni dopuetil aa-loraske deputacije pred Njeg. Veličanstvo.
Schooererijanec Tttrk je tožil, da ao Nemci tlačeni. Nemci da bi morali obupati, ako bi ne bilo v Evropi velevlasti, od katere ae avstrijski Nemci
nadejajo pomoči. Te je seveda Nemčija, ped katero bi SckOnererjanei hoteli spraviti Avstrijo kakor kako prpviacije ali največ kakor kraljeetvo Bavareke.
Malo drugače je grešil neaški naeijonalee dr. Steiavrender. T parlamentu jaeadaj mir, jo rekel on, ali naj se ne vara nikdo! Ta mir more trgati kakih 15 dnij, to je, dokler ae bodo videli Nemci, hoče-li grof Thun odstraniti jesikovne naredbe za Češko P Ake ne steri tega, petem ne pride ni do dovoljenja za novačenje, ni do pogodbe z Ogemko, do ničesar.
Oglaaili so se tndi Italijani. V njih Imena je podal tirolski poslanec baron M a 1 f a 11 i kratko izjavo. Ako vlada ne izpolni njikovik saktev, prestopiti hočejo Italijani v opozicije. No, najbrže preteča še mnogo vede po Donavi, prodne Italijani store kaj tacega. Oni sami vedo najbolje, kaj bi bili; brez vlade.
V	imenu Slo vene »v, Hrvatov in Maiorutov poda dr. Šušteršič ukupne izjave v nadaljnji razpravi.
V	včerajšnji seji so se izvolili kvotna deputacija in členi v delegacije. Oi hrvatsko slovenske skupine je bil lani dr. L a gin j a izvoljen v kvutno deputacije. Ker mu pa ne dopuščajo obila opravila, da bi se dal tudi letes voliti v te deputacijo, izvoljen je bil mesto njega pesi. P o v i e.
O volitvi v delegacije s« Češko sa ja dosegel kompromis med Čehi in Nemci.
Značilna prememba se je goila letos v Tirolski. Doslej sta bila voljena iz te dežele v delegacijo po jeden klerikalni Nemec in jeden klerikalni Italijan. Letat pa so se liberalni m klerikalni Italijani združili z liberalnimi Nemci in so izvolili jednoga nemškega liberalca in jednega italijanskega duhovnika.
Primorja bode zsstopano le po Italijanih: je dnem iz Goriške, jednem iz Trsta in jadnem is Istre. Za Istre ni izvoljen nikdo dragi, nego isti B a r t o 1 i, ki se ne sramnjo sedeti v parlamentu po taki izvolitvi in vsprejemlje še volitev v delegacije t No, koristi ne bode od njega in ne Ikode, ker se ga sploh smstra nesposobnim.
Posl. S p i n č i č iu tovariši so stavili v večerni seji od minolega četrtka dve interpelaciji. Jedne radi občinskih volitev v Oprtljn, v kateri je rečeno, da smo v Istri Še vsdno v starem kurzu, drugo radi postopanja okrajnega glavarstva na Veloskom*.
Večerna seja minolega četrtka je bila sa-nimiva zato, ker je prišlo de male praske med Wolfom in ostalimi Nemci. Wolf je namreč napal poslednje, ker se sklenili kompromis z Čehi za volitva v delegacije. Očital jim jo, da so hoteli napraviti vladi uslugo. Pesi. Kaiser in Pergelt sta reagovala preti očitanja Wolfa, a poslednji ju je apoetroflral zmagovito, da narod aemiki že pokaže, da ni zadovoljen s tem kompromisom, ker je „sramoten". Konečnoje napravil pesi. Mayreder zlobno opazko, da Wolf ne bi kričal, ake bi bili izvolili v delegacijo — njega, Wolfa.
Tako so se zbadall neaški bratje, kar pa jih gotovo ne bede ovirale, da ne bi se našli o prvi priliki v ukupnem — sovražtvu do Slovanov.
.Strah pred irredentizmom". Tako je naslovljen članek v listn „Sera* od ainole sobote. Alfa in ornega vseh izvajanj je, da ta strah je neopravičen vseskozi. Y podlag* tem izvajanjem pa alnži člankarju sklep italijaaskega kluba, da isti eventuvalno preide v opozicijo proti sedanji vladi.
Ta članek je vzbudil med našimi ljudmi nekoliko pozornosti. To pa radi dveh dejstev, o katerih ima bi človek mislil, dasi stojita dijametralno nasproti. V prvo zato, ker se ,MattinuN in „Seri" še vedoo pripisujejo neke zveze z ljudmi, ki morajo čutiti avstrijsko, a v drago, ker je rečeni članek v „Seri* pobarvan z najbolj kričečo barvo iz tovarne ultra- italijanstva in strupene nasproten nam Slovencem. Ti dejstvi sti dali povoda za ugibanja o proveuijenci rečenoga članka.
Zato je dolžnost tndi nam, da spregovorimo nekoliko o .Sarinem" članku.
Rekli smo, da izvaja člankar na podlagi sklepa italijanskega kluba, da preide eventuvalno v opozieijo proti sedanji vladi. Govori pa nekako zagrižene gostobesednostjo ia prihaja do dvojnega sklepa: da taka opezieija bi bila opravičena po-
polnoaa z oiiroa na kriviee, ki se gode Italija* nom, in da irredentizaa na Primorskem — nit
Rekši, da dosedaaje vedenja Italijanov v državnem zboru je kilo slično popolnemu pokorjena ia resignaciji, navaja danajeki člankar laškega lista rasnih dejetev in dogodkov, ki naj bi dokazali, d« tadi tedaj, ko se dragi — in ne sedenji — poslanci zastopali Trst v zbornici poslaneev, ItaUjmd niso dosezali prav ničesar, Slovenci pa »s«!! Is potem vprašaje: ako menijo, da morajo zadovoljiti Slovence, zakaj naj bi ne ngodili v jednaki meri zakonitim zahtevam Italijanov? Z obljubami sicer niso itsdile avstrijske vlado, ali kake malo so Italijani dobili v resnici I Zato je italijanald klnb moral misliti na ta, da spremeni svojo tak* tiko pasivne resignacije. In potem navaja člankar razne želje Italijanov: drugo železniško zvezo, imenovanje kneionadikofa v Gorici, premeščenje deželnega zbora istrskega is Poreča v Pulj, gradnjo železnice do Kanfanara itd. Vse to nsj bi bilo V dokaz, da vlada prezira »akonite zahteve Italijanov !! No, oglejmo si malo to zakonitosti
s.) Železniško vprašanje tržaško ni aikaka zakonita želja Italijanov, kakor ni to zgolj slovansko ali nemiko vprašanje, ampak je — avstrijsko« Postopanje vlade ob tem vprašanju se mora soditi in more obsojati s stališča trgovskih ia gospodar* skih koristi caloknpne države, nikdar pa s — italijanskega stališča. To je saelne, absurdno.
b.)	Gerilka nadškofija je alovenska po svoji večini. Zs te nadlkofijo je imenovan vladika Ne-italijan. S tem so baje tudi žaljene takonito zahteve Italijanov. Mar ki pa bile te zakonito, ako bi bit imenovan mol — kakor so zahtevali Italijani —• ki ne bi bil znal jezika ve&ne prebivalstva ? 1 Potem še le bi se bile gasile res zakoaita zahteve.
c.)	Premeščenje dešelnega zbora istrskega. Tudi s tem da so se žalile zakonite zahteve Italijanov 1 Da odgovorimo najprimerneje na to drzo-vitoet, moramo se vprašati: kako je prišle do premeičenja 11 Tn govore notoriška dejstva. Do premeščanja je prišlo, ker je v Poreču nezakonitost praznovala prave ergije; ker se je v Poreču gasil parlamentarizem, ker se je gasila ustava, ker ao ae poslanci manjšine in hkratu zastopniki večine prebivalstva ovirali celo v njih osebni svobodi, ker se je tem poslancem jemala mežnost do sodelovanja sa zakonodaji, torej izvrševanja mandata, ker bi vlada bila zločinka, ake bi ne storila ničesar proti takim nezakonitostim, in ker se je nadejala slednjič, da v Pulju ne bode možne uke orgije. Ako pa se je varala v tej svoji nadi, ns tem pa ai kriva ona, ampak so krivi oni, katerih „zakonite* zahteve brani ravnokar Člankar »Sere*. Ta bi bila vendar lepa: ker je vlada želela preprečiti take gnusne orgije, žalila je .zakonite" zahteve Italijanov. Za božje voljo, ali ne sluti člankar, kako grozno je kompromitoval svoje varvanoe in njih „zakonitost". Čudna „zakonitost* to, kine ne more hraniti drugače, nego — nezakonitimi čini I
d) Tsdi glede gradnje železnice do Kaula-nara, da vladajni držala dane besede. Gospodje Italijani naj kar molče, kajti gospodje Italijani so tako lahkomišljeno postopali ob tem vprašanju, tako nevarne za koristi siromašne pokrajine in tako samovoljne, da ie pač najbolje za nje same, da nt ne govori o tem. V svejik izvajanjih vsikdar temeljiti ia vestni dr. Laginja jim je nedavno v deželnem zboru pokazal zrealo njih delovanja in Bog je naša priča, da podoba v tem zrcalu je bila prav grda in odurna.
Taka ao torej tista „dejstva", ki jih navaja „Sera" v opravičen je slabe volje gospodov Itali-jsnov. Te je res uprav frivolna igra s — privilegiji, ki jih vživa Italijansko pleme v Avstriji aa žkodo drugih II Te se pravi — da povemo prav po domače — Boga tepsti po glavi. Italijani imajo — in to treba povdarjati, da le zbok grehov do-sedsnjih vlad — v rokah vso javno upravo, imajo svojega šolstva v obilici, v javnea Življenju ao prišli do toliko moči, da imajo v parlamentu S/S zastopnikov tek po veliki večini slovanskih po« krajin, da slovanska večina teh pokrajin aima nijednoga zastopnika v delegaciji, in imajo, česar nima niti 6 milijoni, visoke kulturni, za državo dragoceni narod češki — notranji dsftelui jezik
Da\je v prilogi.
Prilega „Milost!" StfcV. 37. večerno izdanje. I jaStvo. Pri tvrdki Krnpp je Turčija naročila mnogo 1
• "^jn'b prprav.
na sodiščih! 1 In v cčig!?i takira đejstvons si upa trditi dan :jski člankar, da Italijani n'.ui.\jo ničesar, Slovani pa vse, eni Slovani, ki manjo niti potrebnega IjU Isltfga Šohtra, ki niatjo niti jedne srednje iole, ki si v Trstu po 13 Ali 14 letnem beračenju ne airejo priboriti j«dne stene borne ljudske ftoh za tisoče prebivalcev, iu katerih je-sika nočejo poznati avtonomne oblasti. In dr-lavne po veči-ji tndi nel
V	taka zavijanja treba pač skrajne brez-obmznosti, one brezo uradnosti, ki more e bel*a dseva in brez srama biti v obraz svetli resnici sami!
Opozcija Italijanov bi bila torej — tako meai Člankar „Sere* — opravičena popolnoma. Ali nekaj <)r2i ie nazaj Italijane. Ne treba praviti nami tč, kaj da pomanja v Avstriji i,edaj opozicija. To bi značile, da so se Italijani pridružili Wolfa in SchOn-ersrja. A v »led tega bi se jim uteg:,il očitati — irredentizea. Ia ta irredentizem da je rodeča zastava Slovencev, ta je njih talisman. To zastavo razvijajo Slovenci vsikdar, kadar bi Italija il hoteli kaj doseči. S tem doseiajo Slovenci, da ie jim spolnjuje Maka tudi najmanja ielja. poelevesjajo se uradi in iole. In ta irredentizem je le fantazija Slovencev. Irredsntizna ni v italijaa-skik pokrajinah t Vendar se postopa s Italijani, kakor da so tajci in sovražniki države, da-si so v resnici zlesti podaniki monarhije avstre-ogerske in žeilu, ki vlada te monarhije.
Ali ste ga čnli, kaj pravite k teau ? 1 Ta mož ima železno čelo 1 Kaj tacega pisati malo dni P*tom — o dogodkih iz minelib časov niti ntčtao govoriti ^ ko se v deželnem zbora tržaikea — •pozabili14 na cesarjev jubilej, ko so v deželnem zboru istrskem namenoma kričali tako, da niti ni bilo čuti dotične prijave predsednika o proslavi jubileja ceiarjevega, ko se je deželni zbor tržaški previdno izognil ce!6 običajnemu eviva n* cesarja, ker se je v istem hipu slavit neki drugi jubilej
—	v Itiilji, ko so povodom tega poslednjega jubileja na uiicab in po gledališčih prirejali ovacija in demonstracije prav prav — čudne nravi, veliko čudneje, nego se je dalo posneti is listov in katerih niti ni možno opijati natanjčno, ker bi utegnil složiti svoj veto gospod — drž. pravdaik Take nam je zatrdil človek, ki je bil sam v gledališča.
V	' čiglid takim dejstvom je lahko pogoditi, koliko j« vredno zatrdilo v „Seri*, da v naših pokrajinah ni iiredente. Ali da se razumemo! Tudi mi ne krivim) vsek Italijanov irredaatov^ega mišljenja. Bog ne daj 1 Ali stvari so tako jasno in na dlani, da mora biti jatno vsakomur, da onemu, ki toli drzno trdi, da ni irredentizma, mora biti veliko, vthko ležeče na tem, da bi se de dalje prikrivala ressioa, kakor se je prikrivala do sedaj t
Gvorili smo 1
Garda raste! Qarda Sch&uererjeva v parlamentu se je pomnožila za jedno glavo več. Volilna skupina Falkenaa-Graaslits je izvolila v četrtek Scbttnererjanskega urednika Hofarja v državni zbor. Garda SchOnererjeva šteje sedaj 6 glav. Holer je bil že mesec dnij v preiskavi radi
—	veleizdaje. B ilje-jn spričevala usposobljenosti ne treba za vtop v gardi ScbOnere'je'O. Vspeh te volitve je menda ie bolj njaoečl go.tp. W*1fa, da je v večerni «ji raiuolrga četi tka tem zmago-svestneje pozival j a korajžo nemške naprednjake in nemško ljudsko Etra iko češ: da vi iima, za kom stoje Nemci na Čiškea !! 1£ ,ž utegna imeti prav. Nemški prvaki so hiteli po vsej sili prijeti Cehe za grlo in med tem „plemenitim" prizadevanjem sta Sch5nerer in W>lf njim samim temeljito zvezale roke in noge.
Zopet nov kandidat za Kreto. Turčija je baje predložila velevlastim svojega novega kandidata za guvernerja Krete in sicer pašo Aleksandra Karath'.odori. Ta kandidatura najbrž« ue bode imela n-k*kib šan-i.
Vznemirljivi glasovi. Londovski ,Da;ly Telegraf ima poročilo iz Potrogra-ia ,da se v kratkem sklice mažtvo pr/ega razreda reserve in da je rusko vojno ministarstvo določilo nadaljnjih 30 milijonov rubljev za obor*ž<?nje mornarico.
Ker se boji Turčija ustaje v okraju Kosovo, je pomnožilo tamošnjo svojo vojsko z* 18 tisoč mož. Tudi v Silunu in Uejkuala je pomnožila vo-
Potrjuje se vest, da je Bu'garij* sklicala mnogo vojaštva ob jnžni meji.
Kitajska je terej privolila v vse zahteve Kusijo. Tako se glase zadnja poročila. Kitajska je odstopila Raciji Pert'Artar za dobo 25 let za uporabojkakor vojno pristanišče; tudi jej je odstopila Talien-Wan. Rusija bode smela graditi železnico Etsna-Talien-Wan -Port'Artur pod istiai pogoji kaker za željeznice čez Mandžurijo. Ni treba psv-darjati posebej, da se Angležka hudo jezi radi teh koncesij Rusiji ter da napada Kitajsko vlado.
RaiUĆne Yeaii»
Vohuni! Težkim srcem sicer, ali vendar nas ignorira laško časopisje. To je, oni požirajo vse, kar jim r.čsmo v novinah, samo da nam ne odgovarjajo, ker bi drugače izvedeli v Italiji, da je tadi nas ta! Nalogo pa, ki bi jo morali vršiti naši Lahoni, prevzeli so mesto njih nali novopečeni sooijalisti! Prvi in do sedaj zalnji demokratični list .Rieči prapor* zaganja se v dvsh člankih v našo „Edinost", kjer predbaciva istej „špijonažo"!! Sklicuje se namreč na notico „Edinosti*, kjer je kenstatoval« ista, da ho deželni oziroma msstni zbor tržaški ni apomnil na caiarjevo 50.letnico. S tem da je zakrivila — Špijeuažo!! Prvo naj nan ne očitajo sedrugi špijonaže, ker bode bolje, da pometejo poprej pred svojim pragom, kjer je več smeti, nogo pred nasia Mi jih vprašamo s&as, kdo je več špijoniral e zadnjih volitvah ? Kd* je saznamovsl vozove na v*lišču in kdo denuacira sedaj .Edinost* ? Drug* jim i a pmmo, da časni karju je dslžnost, da opozarja na važne dogoik«. On mera objavljati take stvari, ki sise ssane širši masi ljudstva. Javnemu glasilu je dolžnost, da po svoji moči korstl svojemu programu v bistrenje pojmov. Mi smo konstatovali notoriško istino; ako amo torej vohuni radi tega, potem ste vohuni tudi vi in vsi vaši dopisniki. Sicer bi ne bilo niti prav, ako bi kdo hotel meriti z istia vatlom nas in vas. Vi niaate narodnosti, vera vam je privatna stvar, a domovina vam je — ves svet. Za nas je to povsem drugače. Mi priznajemo in zahtevamo za vse človečanstvo enake pravice, ter spoštujemo vse narode, a slovenski narod Ijubiao! Ml smo dobri državljani, mi iščemo svoje sreče in svoje bodočnosti v tej držnvi in zato nam ni vse edno, kako da postopajo nsši mestni očetje sedaj, ob predstoječem dinastičnom slavju v tej državi. Dolžnost naša je, da poučujemo narod svoj o vsem potrebnem, a dolžnost naia je tadi, da opozarjamo više faktor je na nelojalno postopanje onih, ki nam odrekajo sleherno pravo, ki nam ne dado niti dihati, in katere zagovarjate vi, brezdomovinci. „Špijonažo* si obdržite le za se. ker je potrebujete stokrat bolj nego ai. Omenimo naj tu še nekega pisma došlega nam iz delavske roke. Delavec nas vpraša, zakaj naši trije socijalno-demokratični listi ne pišejo nič o primortkih razmerah?
Mi odgovarjamo na kratko: ker ne peznajo teh naših razmer in jih tudi nočejo poznati. Ia tako jili vidimo, kako ti ljudje, ki kriče o .pravici*, o .svobodi", o „ubogem ljudstva', o „jednakosti vseh ljudij« itd. itd., kolikor j« že tek Is. pih — fraz, nimajo ni jeiae grajajoče besede za v.*a grda politiška in narodna nasilstva, ki se gode tu na Primorskem našemu življa. Je že re*\ kakor je rekel nekega dne neki gospod: „ljudstvo" je suvereno, volja .ljudstva" je vrhno povelje, borba ia prava tega .ljudstva" je glavna dolžnost iz-vestnim voditeljem socijalne demokracije, toda le dotlej, dokler se to ljudstvo slepo pokori avtokra-tiski samovolji istih voditeljev. In gospod, ki nttm je rekel ta besede, je bil — čujte gospodje pod .Rdečim praporom!" — do aedavuo v vaših vrstah in vas pozna temeljito.
Bog dO] norcem pamet! Tako sem vzkliknil, ko sem minuli petek čital zloglasni „Iudii.endente". Djusnik om. lista toži mestne sUri-šina tržaške, da s.8 isti ua poslužujejo krajevnih imeo, katere je izuajšla(l) družba .Alpma delle Giulie*. V zadnji seji mestnega sveta so razpravljali o vodi Reki in „Iudipendente* se huiluje, da bo to vodo vsi imenovali le .Reka* iu ne ,Tiao?o soprano I! Celo ingeneur Geiringer, ki je bil svoj čas pred seduik om. lahouskega društva, da se je poslu-
ževal le imena : Reka 11 (To ja pa rei grozno 1) Isti dopis pravi dalje, da n»ti „Matavnn" (vas blizo om. Reke) ni slovenska be«eda, nego Slovenci ie jo le pskvaiili, kakor delajo običajno. Pravo iae b i biio: Ti aa-vum 11 Ker se v resnici ue da več resno govonti s temi nerci, uaj pnložim pa še jas nekaj! Moj naman bi bil nimrefi ta, da naj se ves Kras imenuje — Te—man?! Tako bode vstre-ženo — vsem! Konststirati pa moraa, da „In-dipendente* sam daje prav onim od — „Reke", ker pravi, da s j imena že preveč vkoreničena ia jih ni mogoče menjati kar čez noči Na zadnje pa pristavlja, da že pojde — toda počasill
Ali se jim ne vrti nekaj tem gospodom tam notri za laškim čelom ?1	Reka.
Nehajmo 2o onkrat 1 Pišejo nam: To dni mi
je pisal prijatelj-narodnjak dopisnico, ali prav za prav „Cartolina di corrispondesss", s katero ao je vabil na neko važno narodno delo. Bog ti plačaj, prijatelj, da se trudiš za narod, a oprosti, da ti posvetim ta par vrstic, ki pa aiso namenjene le Tebi, nego vsem Slovencem sploh. Dopisnica sama na sebi bi bila malenkost, naj bode že taka ali taka; toda doslednost terja od na«, da se ne pregrešamo niti v takih malenkostih.
Malone vsaki dan imam priliko videti, kako Sloveuci odpošiljajo iu dopošiljajo „correspondense", mesto dopisnice, „Ltttere di porto* in tako dalje lt
Se li ne spominjate, kaj jo poročal poštni urad — pri javnea vrtu t Čitali sao, da je tam j*dan saa Slovenec, ki kupnje slov. tiskovine, kar nas uči, da a e r a m o zahtevati le nemško slovenskih tiskovin, ne pa takih, ki so hkrati v dveh sam taji h jezikih! Da ni lahko dobiti gori omenjenih tiskovin, to priznajem, a povdariti moram tudi, akoravno se ne hvalim vad, dn isvsomšl glavne pošto, ni bilo dobiti nikjer takih tiskovin, dokler nisem jaz napel vse žile I Zahtevajte in vam bodo morali dati I
P. S. Slovensko tiskovine se prodajsjo pri PoČkaju v ulici Ghega, pri Lavrenčiču na trgu pred vel. vojašnico, v tobakarni pri Chioizi pri Ggregu ua stari mitnici in pri RenČIju v ulici 8. Marco št. 15.
čudno. Neki olvatniški uradnik je prinesel na cei. kralj, pošto (v Tergesteju) dve priporočeni pismi. Jedno je bil) naslovljeno v Postojno drugo v Barkovlje.
Tam poslujoča poštna odpraviteljica pa ni vedela ni za jeden ni za drugi kraj, aapak gaje vprašala v laščini, kje so ti kraji P Hudomušni odvetniški nradnik ji je rekel, da je Postoj ia v Kalabriji, Barkovlje pa v centralni Afriki. Poštna odpraviteljica je res verovala, da je taau take.
Ko je pisar vidtl to, da si s tem nič ao po* maga, pojasnil ji je v nemškem jeziku, kje sta imenovana kraja.
Kaj, ati ni*o to divne razaere?! Nadaljni komentar, naj si pa napravi ali aisli čitatelj sam 1 „Tržaško podporno in bralno; društvo". Ve* selica, ki jo je priredilo to društvo dne 19. t. m. v svojih prostorih, se je obnesla jako dobro. Igra „Sv. Nežika", katere snov je vzeta is dobe prvih kristijanov, predstavlja nam tedanje preganjanje in je prav primarna za postna čase. Društveni di-latantje — dasi še mlada moči — so izvajali syoje uloge jako dobro1 Med temi se je posebno odlikovala „Nežika* (13letia deklica Drag;ca To-mažičeva) in .Fabiola" (Zoizut Rezika). Oddelek pevskega društva „Kolo" (pod vodstvom gosp. Zakrije) j* poveličaval veselico svojim ubranim petjem ter je pripomogel do pravega duševnega nžitka, za kar tau bodi tu izrečeua presrčna zahvala.
Splošna želja je, da naj se ta igra ponovi na „belo nedeljo". Veselični odsek je sklenil, da ugodi tej želji in da se ob enem odprejo tudi plesne v»je, kajti bolje je, da se mladina zabava pod nadzorstvom v društvenih prostorih, nego da se nenadzorovana zgublja po mestu.
Ko vse tekmuj:', kako bi najlepše proslavilo petdesetletnico našega vladarja, ki pa želi, da se njegov jubilej pra^iuje z dobrodelnimi čini, nadel si je veiehuii odsek tega društva nalogo, da prirejanjem veselic nabvre neko svoto, katero posveti potem v kak dobrodelen naman. Z ozirom na ta dobrodelni namen opozarja se slavno občinstvo na nameror&no veselico ter se že sedaj uljudno vabi na mnogobrojno udeležbo.
Vfpored veselice se objavi svoječasno. (Mi
opozarjamo sls*ni Te«eli<*ni odsak na to, d« j*
odbor pol. društva „Edinost", sp- nuomuo a večimi rodoljubi — kar je že bilo objavljeno tu li |
v lifta .Elioosf — že določil sogla^o dotični dobrodelni namen. Mi »e nt.lejam), da »d bodo slovenska društva po okolici in v mesta rada pokorila sklepom pol. drnltva »Edinost* v tem pogleda. Če kedsj, »orama tržaški Složene: ravno sedaj nastopiti aložao in kompaktna. Č« bi hotel nabirati vsak v svoj namen. ne bi bilo prida nikjer. Op. ured. .Eiinosti".)
Grozen požar je nastal v Reki v četrtek zvečer. Unel se je žoleznični magaein št. 20. Prizor je bii grozen. Gori že dva dni, pa še ni ugašen ogenj. Kar je bilo v tem skladišča, je vse pogorelo, ničesar ni bilo mogoče rešiti. Dobro je, da se ogenj ni razširil na druga skladišča. Škoda znaša okoli 1 milijon goldinarjev. Blago je bilo vse zavarovano. Sjdi se, da je treščilo v skladišče in da je tako navstal ogenj.
S Pomjaničine nam pišejo : Gospod uiodiik, danes pa nam že morate dovoliti, da povemo dva tri za smcb. — Izvedeli omo, da je naš vsemožni občinski upravitelj Gonjaš, pardon: Giguaz ! obljubil gospodu Bartelichu, temu svojamu dobremu prijatelja — dosedanjemu, da pojde letus aa, Barto-licb, na nabor v Koper kakor zastopnik občine. Ali zadnji dan se je premislil gosp. Gug:?az in je odklonil željo svojega kompareta, češ: ako ne bi šel sam, mislil bi deželni odbor, da jaz, Gngnaz, nisem več za nič. Sedaj mi dovoljuje vse, p«tem ne bi dovolil več, in potem bi mislili tudi ljudje, da nisem za nič in — ne bi me volili vačl
Ali gosp. Bartolich je bil menda slabe volje tega dne. Ne le, da ni hotel umeti te argumentacije svojega kompareta, ampak je še pristavil pikro: Kaj vam pomaga to, da vam ,jnnta" še vedno dovoljuje vse, ko pa ljndje niso več taki — norci, kakor so bili nekdaj!
Priznati treba, da gosp. Bartolih se nikoli ni govoril tako pametno, kakor sedaj. Tistikrat so bili res zlati časi za razne —- gonjače, ko so bili ljudje veči tepci, nego so dandanes.
Fama p-\ ne ve povedati, kakov obraz je napravil g. Gngnaz na te zlobno opazko kompa reta Bartoliciia.
Znani koperski Pio Gambini ju kupil m kanto posestvo Ivaaa Benčiča v Pomja u, upravo pa je izročil — pripadniku slovenske stranke, bivšemu občinskemu svetovalen Ivanu Ve.ko\u. To bi kazalo, da tudi laška go*pdla — kadar gre za njihovo korist — vedo dobro, kje so ljudje posteneji 1 Ta je srdilo seveda podrepnike italijanski stranke.
Ko so bili nekega dn« pri Gagabmju v Kupi u rečeni Ivan Veškovo in par rečenih podrtpuic v stvarek emenjenega posestva, kazali so pssled.jji svojo nevoljo na tem, da morajo inati posla z Ivanom VeŠkovo. Neki poznani agitator Uške stranke je hotel imeti v zakup kos gori omenjenega zemljišča, kupljenega po Gambiniju, a poslednji mu js odgovoril: „Tebi no dano, ker ne plačaš in ž« nikoli nisi plačal ničesar I Ivan Veškovo pa je poštenjak, čeprav js „Hrvat**. Zapomnimo si to ipri-čeval« laškega prvaka o naših in onih !
Sedaj zopet jedno za smeh! Prevzemat oskrbovan;« večkrat omenjenega posestva je i&Lteval Ivan Veškovo od Gatubinija, da se \oli!ui glas tega posestva odda za slovansko stranko. A Gambini je odgovoril: Vi glasujte, k;<kor vam drago, mi pa moramo držati skupaj svoje — osle!! Gosp. Ginibiui mora že viditi, kiks vrste bitj:i ima italijanska stranka n i Pomjansdini!
Samomor. N.ka guspa je našla včeraj na tleh čl^Veke, li žćč^gi eb \/.uo/iii uekega spomenika na pokopališču. Hotela i»a je vzdigniti, ker jo na-slila, da mu je slabo, ali koaaaj se jo dotaknili njegovih rok, je čutila takoj, da so bta ledeno mrzla. Hitro je o tein obvestila nndzornika pokopališča, kateri je potem to hitro javil po), inšpektoratu. Na lic-i mesta sta pri Sla takoj zdravnik z zdravniške postaje in p-.l. inšpektor. Z-lravuik is konštatirel, da je že najm.-uj 24 ur trttiu, kar je b'l iz . eden sa,aotn.-,r. Bl.iu aj rjovela trupla )». bil najden kozarec, i z katerega je Se vedno p i-hjjal duh po ivvplrui kiV-iui, ir. katsiega je >il pokojnik. Pokijnii je imtl pri sebi jert •» nož'C, pipo, 1 gld, 35 kr. denarja in potni list. I f. tega je bilo razviieti, da se zove Srebot Ivan, in da
je mizar iz Razdrtega. Bilo mu je 76 let. Pokojni ima <v» sina. Tz p;ama, Irater^?* b fme! tudi pri ssn, izhaja, da si končal Življenje radi dru Unskih rv/mer.
Kur,ač v nevarnosti, da so zaduii. Kurjač parnika tArsa", Nikdaj Beredett', dobil je nalog, dasstrže dimnik parnika. Zlezel je torej v dimnik. Drugi kurjač, ki ni vsdel nič o tem, je pazanetel v stroju ogenj. Že je bil Bencdttii v veliki nevarnosti, da se uduši vsled dima, ko so začali nekateri njegovo kričanje ter so naglo zaprli pot dimu v dimnik in pogasili ogenj. Že vsega propadonega in tudi ranjenega so izvlekli potem Bauedettija iz dimaika ter so ga odnesli v bolnišnica.
Velika nesre&e. V veliki sobani v II. nadstropju stanovanja g. P*xiaadija v uHci S. Gio-vanni št. 14. so se igrali v sredo popoludne otroci. Kakor varuhinja jo bila žnjimi 26'etna Domeaika Franco iz Vidma, t*r je držala na oknu še le 16 mesečno Ines Paximadi. fio jo hotela ob enem ustreči še drugima dvema otrokoma, jidrsnilo jej je 16meiefino dete skozi okno in je padlo na tla. Komaj je bilo preneseuo dete na zdravniško postajo in od tu v bolnišnico, že je zdihnilo svojo nedolžno dušico. Ko se je mati vračala domov ni vedela ničesar o giozni nesreči. Zapazivša val ko množico l,udi pred hišo svojega stanovanja, je vprašala začadena, kaj so je zgodilo I In ko je doznala grozno novico, padla je nesrečna mati v omedlevio in se je zgrudila na tla. Navzoči so jo prenesli v postelj. Khkor mati istotako bude potrt je tudi oče. Služkinjo Franko je policija odvedla v zap.r.
Druga slična nesreča se je pripetila isti dan zjutraj v ulici Rivo št. 4. Mati F. Kocjaučič je pustila svejo 2 in pol letno hčerko Roko samo v kuhinji svojega stanovanja v drugem nadstropju ter se je podala za hip v prvo nadstropje. V tem časa je pristavil otrok stolico k ognjišču, stopil nanje in pridejal ognju nekaj lesenih trsk, katere so se unele. Plamen je dosegel obleko otroka, a nesrečni otrok je bil hipoma ves v plamenu. Na vpitje otroka je mati prihitela takoj in je revica v obupu naglo ovila otroka, da se je ugasnit ogenj. Potem je hitela z otrokom v bolnišnico. Zdravniška pomoč ni hasnila več, kajti otrok je umrl že z.eCer (b 9. uri v hudih bolečinah. Britka žalost tare sedaj mater. Tudi mati sama se je precej optkla po rokah. Policija je pdzvedela in si zabeleži a natančno vse.
Umrl v hudih bolečinah 41etni Matej Puhek, ki je padel v torek z dtuzrga nastropja v ulici ITabio Severo št. 1«.
Občni shod kolesarjev se je vršil dne 25. t. m. na Dunaju. Navzočih je bilo nad 2000 koledarjev. Shod je vgpiejel več resolucij med temi tudi te le: železnice naj jamčijo sa Škodo kole* o prevažanju; ceste n^j se vzdržujejo boljše. Shod se je izrekel tudi zoper takse, uvedene za ko lesarje. Izrekla se je tudi želja, naj se določi za vso državo enak splošen red za kolesarje. Shod je pozdravil podžupan dunajski. Državni poslanec Heger je obljubil, da se zauzame za vsprejete resolucije.
Tatvine. Med onimi, ki so stali pred hišo v ulici S. Giovanni takrat, ko je padlo dete Pa-x:madi z okna, ji bila neka gospa, kateri je nekdo ob tej priliki ukradel roošnjiček, v katerem je b lo Vič goUiuarjuv. O tatu ni sledu.
Redarji so aretirali Frana M., ker suaijo, da je malo prej ukradel srebrno uro Josipu Pečarju iz Lonjerja hat. 109.
Staj m o vej
Madrid 26 Poročilo Španj-ike pravi, da je eksplozij j uh amerikanski ladiji .M&iae" pripisati notranjem vzrokom.
VVashington 26. P ročilo amerikanske knm> sije pravi, da je eksplozija na ladiji „Maine" došla od zuuaj, ne določa p», komu je pripisati odgovoi-nost iu ne pravi ničesar o značaju eksplozije. Po pričah p* da je dokazano, da je eksplozijo prov-zročila podmorska min«.
Siro|l k svojim!
Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarijvprodajalniea, katera ima na prodaj vsako uro od 5. zjutraj do 10. zvečer sveži kruh po navadni coni. Razprodajaicem, krčmarjem gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže so točno z odbitkom- Blago so donnSu tudi na dom ! Drži vsakovrstne moke za domačo in fino pocivo, paštete, piistno-domnče maslo, kranjsko klobase, ciper, maršala, malaga in tamarin-dovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo zeli ! Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani	Jakob Perhavo, lastnik.
FRAN WME«
odvajajoči Saj
od
FRANA WILHELM
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnje Avstrijsko).
dobiva se v vseh lekarnah po 1 gld. av velj. paket.
Splrltua alnapla oompoaltvi
ALGOFON
jedina »redstro proti zobobolu, revmatič. fllavohola, ial|raal Ud.
Steklenica z navodilom stane le 20 nfi.
ter se dabiva jedino le v lokami
PRAXMARER (M in Mori) Plazza irufc TRST.
Paziti na ponarejanja
Ženini in cenjene družine,
ki rabija trdna pahiitva in tapecarije, aaj aa lamodga ab-iskati zalaffo	_
Viljelma Dalla Torre
v ulici Gordaiaoli
(blizo trga S. Giovanni), kj ar aaj dej o dabičak aa vsaai.
»iCirdaiiMl!. MOJE PONlSTVO BOHESE SREM lil Milni! 2,
Svoji k svojim I
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem
odprl
Gostilno „Ali' Appuntamento"
v ulici Geppa 8t. 10. Točim izvrstna vina: dalmatinsko in naravno istrsko, črno, kakor tudi belo in vedno frišno pivo.
Skrbel bodem tudi, da vstrežem gostom z okusnimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
udani
Jakob Purkart
A.	Cukerin 350krat slajši od sladkorja, kos po 2 nvč.
B.	Cukerin 180krat slajši od sladkorja, kos po l^j, nvč.
C.	Cukerin V malih pastilkah, kos po 1 nv&
razpošilja najmanj 100 kosov proti poštnemu povzetju. 3indriefi po jtec^
Nuale-Pvatfa.
Trgovcem velik skonto.
rpaaapaa car, mi iiopr<in m uiiin:
^ ". 1 " 1 " "t------- j. i m. ■ iij.m
«KB *OBSE MAKUFAOTURINO OOKPANT!
7, Bad Llon Court, London, E.C.
.<■; L	^IdP' , m acaa nouit.M-
r (tMUll (CpilCKHM HJH A^TpHjcKHM) X flp<t10pj 1«H0M imen.''. Oa» J« ' 'Ao6pa npH.iHKi aa e/ohuura a«	Ao ep^o jenritMur, At>Apur "
e»T» kojh H3r.ie,\» sao a»je oa ca.Mor »ji»t». OaoM« c»tv	» turr
pasHa jep caBpui«n« Audpu paAH noje mh ca rpH i-oahho rap; iryje*» a apakano cee hobi;«, &ko Kyoau hhjc *aaouo.i.ah. Osaj «aT ueM0«a •• •BBrAe KyiMTH hciio.a 5 A^Kara, M«l>yTU»i mh ra npoAajeMo 30 ANMapto «AB 16 <w>pBMTa h ••njiak.iMO n»i;rtHy h nouirap:iHj .i* :(.«r» h ma.t-eMO ra cBanOMe 6eau.ia-itio Ouaj caT <tr.Opuii)'jeuo y 2 ui>.niHHHe ari hmukc ■ atetic*« ajjtaha je uqna Mu *a6p«Hyjei»o h Ap^f« spore earoaa, s.htm '« ajećpija a iuim|ui|i aairea camoae aa« aAycTp««aa nrnoauMi..

Slovenci
m
Slovenke!
spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda

Svoji k svojim!
To Vam bodi geslo v gospo-
darskem življenja!
Pekarna
na prodaj, združena z sladčičarno v mesta tržaškem. Prodaja jako dobra. Povprašati v kavarni Mon-cenisio.
Trst, Piazza Jelk Poste H. 1
ZASTOP IN VELIKA ZALOGA KOLES
Pravi t r p o 11 e v lok j e j e d i n o oni, kateri »e p ri p r a v 1 j a v 1 e k a r ■ i kZrinj-ikinu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t r g i te 20
T r p o t i t t lok lepreieino delaj« pri Tieh prohlanjeaj ih so p n i h organa t, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, kašelj, pmobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kaielj ae s tem z dr a -t i 1 o m t naj k r a j ie m času da odpraviti; bolniki dobijo tak zajelo, lahko spijo in na ta najin hitro okrevajo, — Izmed mnogih z ah va 1 i p o m i nj a m tukaj aamo o a o:
„Ve! p e e n j • n i goapod lekarnik!
Poiljite mi ie tri steklenice Vi-iega izvrstno delujočega trpotfevega loka; potrebujem jih za moje po-znance. Jas lem od dveh steklenic od nesnosnoga kailja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. PripereAil bodem ta zdravilni aok vsem praobolnim. S spo-itoranjem — Rudolf Aueim. Na Dunaju, 'JO m are« 1097." Pati naj se torej, daje na Tinki ite-k 1 e niči vastvenaanamkat. j. slika bana Nikole Zrinj akega, kajti samo je oni pravi trp o tč ev aok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisomje 75 ni. — Razpošilja se vsaki dan p oi to m na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priračunarši 20 n 6. sa samote k) allpa po poitnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih p r e-akuianih zdravil razpoiiljajo se na zahtevo zastonj in poitnine prost o. Lekarna k Zri nis ke m u, H. Brodjovin, Za* g ra b, Z r i n j s ke ga trg i t e v. 30.
Met«op, B. S. A. Bambus
Tseh pripadkov za kolesarje.
^MENA IN KUPOVANJE VSAKOVR8TNIH KOLES. Oddaja v najem in popravljanje. Zaloga suhe klobučevine nt1 I e a i b 1 e" za hitro čiščenje kovine, poaebno nikiliranih delov kolesa. Zastop več tovarn za predmete iz kavčuka. Škropilnice »a peronoepero „Ve r mor ell" Vae po konkurenčnih cenah.
„ „. NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznašalec lista .Edinost" ki ie zajedno URAR, priporoča »e toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C olja, vratar hiSe St. 8 via Solitario
Svetovni patent
vfožiloih podplatov iz noz|orljvc|i platna .iskat'
Nova izaajdba, katera je poklicana kakor reiultat dolgih poakušenj In velikega truda, vzdržati nogo, jeden najvainejih organov človeškega telesa vedno zdravo. — Ne več transpiracij, kurjih očes, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne potnih n* g, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. Po kratki uporabi olajšanje hoje pri vsakaterem, ki nosi čevlje i dr. H6gjes a patento-vanimi podplati iz asb-sta.
Cena paru 1 gld 2O nvč. ali M. S.
Pošilja >e le proti povredu ali predplačilu zneska. — Prospekte, cahvale in pojasnila gratis in franko. Glavna aaloga v Budapešti. Ogeraka tovarna za čevlje VI. Epreskergasaa it. 35. - Prekupoe ae išče.
jremue ii preklane
izdeluje in prodaja v različnih vrstah po najnižjih cenah	f
L. NAIRZ v TRSTU
Via Torricelli štv. 16.
Izvršujejo se naročbe le od 1000 komadov naprej.
Naznanilo.
Podpisano proda na javni dražbi orgij« župne cerkve pri sv. Antonu pri Kopru. Orgije so Se v precej dobrem stanu. Dražba se bode vršila v četrtek dne 81. marca ob 3. uri popoludne.
PredstojniStvo župne cerkve sv. Antona pri Kopru: Ivan Pipan,
župnik
IVAN SGH1NDLER
Dunaj, III Erdbergatr. i«. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v vensko-hrvatskem jeziku z več kakor 300 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
C ene nižje Mor drugod
Za redno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike ie išče.
IVAN SCHINDLER
ces.	kralj,
privilegiran lastnik.
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Riehteijeve lekarne v Piagi, prtpooaao ievretme, >oieiine HašoSe mamUm,
d»t>lva se po 40 n&, 70 nA. ia 1 gld. po vaek le-karuk. Zahteva naj se te
aploino priljubljeno doma&e sredstvo
vedno lev originalnih steklenicah a varstveno znamko ^idro" iz Rlohtarjava lekarna ter vname
previdnostno samo stokleaiee s to varstveno »•■ko kakor originalni isdelek.
KMtirjm Mam prt ztatm Inv i


z nerazpočljivim kotlom
laipriprosteji in naiceneji od bodisi katera« akoli dragega cisterna, 50°/, prihrambe,
Motori oa par
od 1 do 50 koqjskih moči,
prosti konceiije v vsakateri delavnici.
Ekonomični mlini IDFAI " na roko in na Par z nepokvarljivim kamenom. LRUIIUIIIIblll milili „IULHL prepotreben za vsakega posestnika, 40 # pri-
hrambe moči, mele v vsaki meri od najfineje do debele moke za žgance, semeHe v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrela.
2 Via Molili plccolo 2 66SSi & PaOlM - Trst * Via Molin piccolo 2
Generalni zastopniki c. kr. p*iv. tvornico atrojov in motorjev na par C. H. Hoffmeister — Dunaj.
Tli
flljallta oeo. kralj, unlveraltetne tiakarne*StyrlaM
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackttrasso 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO-KNJ1GE
sistem „Patent Workmann Chlcago" Rantvlrnl navod — Knjlgovautvo.
priporočuje ae sa prijazne naročbs se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Isdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časalkov, roko tvorov v vsakem absežl«. broiur. plakatov cenikov, računov, mamorandov, akrožnlc, papirja za liste In ovitkov z naphem
T^J^J^t	'itd- Bo*aU «lo«» Slavnih-, Coato-Corrent knjlg,
Sadi-Centl, Fakture Debltoren Cred i tor en, Csssa- knjiB, Strazza, Neaorlale, iournalev Prl«a.aot«, odprsvnlh, aienjlčnlh taao-zapadllh In knjig » kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potom raztrlrnena (črtanega papirja, ConteCorrent, svilenega papirja za kopiranje, llatov Iz kaviaka za kopiranje skledlo Iz olnka za kopiranja itd. Za narofibe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega sastopnika
Trst, Via ieUe Acque & - ARNOLDO COEN - Trst, Via delle Acqne 5 OOOOOOOCOOOOOOOOWOOOC^OCOO^Og^^o^o,
&

Komisijske zalege
Mauthnerjevih
slovečih
v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih
z letnico „1898* se sodno upisano
VARSTVENO ZNAMKO „MEDVED".
nahajajo se Bkoro pri vseh veCjih
avstrijskih kupcih z mešanim blagom.
V vsakem kraju poverjena je komisijska prodria 80 vrst semena za zelenjad in cvetlice aamo jediii tvrdk\
Sveža, pristna semena od tvrdke EDMUND MAUTHNER (fiudapest, Andrassy8tra88e 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže, zraven sto eča ilustracija previdjeni se sliko medveda in imenom Mauthner.
Svari « prtd ponarejanji.
Laatiii; i ^. ..'ji m,u „Edinost'. Izdavatelj in odsro ov i n^dnik: Fran <voduik.
tkarna Dolenc v Trsi;«