Leto V., itev. (68 LRibUana, petek, 18. !ull!a (924 PoStatna pavSanraua. Cena 2 Din izhafa ob 4 ifatraf. D;d Stane mesečno 20-«a inozemstvo 30*— neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo i Miklošičeva cesta žt. 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za s:osDodarstvo prosveto in politiko Upravnistvo: Ljubljana, Prešernov« ul. it 54. Telef. St. 3& Podružnici c Maribor. Barvarska ul. ti Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekor« zavoda itev. 11.842. Ljubljana, 17. julija. Danes se je pričel razplet parlamentarne in politične krize katere stanje cujno zahteva, odločilno ukrepe. Sred: ' nerazrešljive situacije je v maju sedanja vladina koalicija prevzela držaje Otvoritev parlamentarne krize PAŠIČ m VČERAJ PREDLOŽIL KRALJU RAZPUST PARLAMENTA - KONZULTACIJE V DVORU. - ZNAČAJ SEDANJE KRIZE. - ^-^•koalk-ija prevzela "državne Beograd, 17. julija, p. Z dg*WJn j ^^J^t^ iS | nilSto^JSffc« pLle, V parlamentu je vladal popolni d.«m « »> Pncd tonnahu ra**et^ zvečer v Angliji zadovoljni z uspehi ki so jih zastoj. Z vstopom radieevskih poslan- Ar?.,* oLl «. vmi! n, r!pH - I včeraj dosegli pododseki ter da jcvsled cev v Narodno skupščino sc jo prevr- nilo dotedanje parlamentarno ravnotežje. Postalo' je nemogoče sestavitive-čino, ako so ni hotelo izročiti odločilno moč' v roke Stjspana Radiča, ki je že trjumfiraL da bo z Dunaja vodil državno ladjo' "Jugoslavije — na pečine. Radič je ločil oba politična tabora v najostrejšem nasprotstvu. Radikali in dijenci min. predsednika Pašiča, ki se je v 11.40 vrnil v predsedništvo vlade, kjer je bil zbran ministrski svet. Pred ministrskim predsedništvom in pred dvorom jc bila zbrana velika množica ljudi, ki so s tem večjo nestrpnostjo pričakovali poročil, ker jc opozicija zjutraj razširila vest, da bo Pašič podal ostavko, kar ie opozicijski blok s j.. -.: „ i sigurnostjo pričakoval Tem večje je bi-samostojm demokrati so odiuanjaai vsa^ ^ ^^ razočaranje5 ko se je razve- delo, da vlada ni podala demisije. Min. predsednik je kralju predložil razpust ko kombinacijo, ki bi biLa odvisna od pomoči iu volje dunajskega emigranta, skupine takezvanega ožjega opozicijskega bloka so se v svoji pohlepnosti, da dobijo državno krmilo v svoj« roke in ker so po svoji klerikalni in spahov-&ki večini v bistvu separatistične, vezale na Radiča ter izključevale vsako sodelovanje z unitaristično fronto. Preostal je končno le en izhod: narodna koalicija kot zastopnica ideje državnega in narodnega edinstva je prevzela vlada Parlament je bil odgoden in krona je izrekla nado, da bo v času do 20. oktobra morda napetost med oba-ma skupinama popustila ter se bo nagla možnost, da se vladina koalicija razširi in v parlamentu ustvari delovna ■večina. To pričakovanje se je opiralo na predpostavko, da se v tem času razčisti razmerje Radideve stranke napram državi, odnosno odnošaji opozicijskega bloka napram Radidu. Odgoditev parlamenta pa ni prinesla pričakovanega pomirjenja. Nasprotstva med obema taboroma so se še bolj poostrila. Opozicijski blok je pričel z besno kampanjo proti narodni koaliciji. Njegovi separatistični elementi, predvsem klerikalci so usmerili ost te kampanje tudi naravnost pTOti državi. Radičeva stranka je pokazala, da Je njen prihod v Beograd bil lo taktična poteza, ki bi naj bila omogočila rušiti »sovražnika* — enotno državo — v njegovi lastni trdnjavi. Radič je odšel v Moskvo ter so z boljševiki postavil v eno fronto. Pod pritiskom separatističnih klerikalnih elementov je opozicijski blok še ostrejše poudaril, da izključuje tudi za bodočnost vsako sodelovanje z narodno koalicijo in se ni odmaknil od zavezništva z Radičem. Vlada je bila od prvega dne v težavnem položaju. Stoječ v neprestanem bobnajočem ognju najljutejših napadov s strani opozicije, ki se sklicuje, da ima z Radičevo pomočjo večino parlamenta za seboj in ki, boječ se sodbe naroda, z vsemi sredstvi brani življenje sedanje Narodne skupščine, se vlada ni mogla z nemoteno energijo posvetiti urejevanju naših notranjih prilik. Polagoma je postala situacija neznosna in spošno prepričanje, da je vsako na-daljno odlašanje definitivne odločitve škodljivo za narod in državo, je končno vlado prisililo, da predloži kroni svoje mišljenje o izhodu iz težke politično - parlamentarne krize. Ta edini izhod je apel na narod. Tako je ministski predsednik Pašič danes kralju predložil razpust parlamenta. Ustavna dolžnost krone je sedaj, da ta predlog vsestransko preizkusi in da E6 v direktnem razgovoru z voditelji strank osebno prepriča o njegovi neob-hodnostL Kralj je v svojem strogo ustavnem naziranju takoj pristopil tem razgovorom. Pred končno odločitvijo se enkrat poskuša, ali se morda vendar da sestaviti večina, ki bi na temelju ustave prevzela dolžnosti, da omogoči b zasigura redno dedovanje sedanjo Narodne skupščine. Kakor v maju, tako je seveda tudi tokrat predpostavka, da parlamentarno delo ne more in ne sme biti odvisno od Radida in njegove politike. Z drugimi besedami: treba je, da se najde med obema velikima parlamentarnima grapama " - ----- parlamenta in razpis novih volitev. S tem jc jasno obeležen značaj sedanje krize, ki ni kriza vlade temveč kriza parlamenta. Po povratku g. Pašiča se .ie vršila daljša seia min. sveta, na kateri je min. predsednik poročal o svoji avdijenci. Popoldne ie kralj sprejel ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča, ki mu je poročal o praški konierenci in o svoji dunajski misiji. Pri tej priložnosti jc prišlo tudi do razgovora o celokupni politični situaciji. Ob 3, popoldne je imel Pašič daljšo konferenco s predsednikom narodne skupščine g. Jovanovičem, ki jc bil nato ob 16.15 pozvan v dvor. Avdijcnca Ljube Jovanoviča je trajala dve uri. Še med avdijenco je bil pozvan h kralju predsednik radikalskcga kluba g. Gjuričič, ki je ostal na dvoru do 18.30. Po svoji avdijenci je obiskal Ljuba Jovanovič min. predsednika Pašiča, pri katerem so sc nahajali tudi ministri Pri-bičevič, Srskič in Trifunovič. Pozneje je prišel tudi g. Gjuričič. V razgovoru je bila ugotovljena popolna cnodušnost v pogledih. Jutri bo kralj nadaljeval konzultiranje strankinih voditeljev. Za pol 11. je pozvan v dvor g. Ljuba Davidovič, nakar bo poklican dr. Korošec. že vrnil na Bled. Beograd, 17. julija, p. O poteku današnjih avdijenc je izvedel Vaš dopisnik sledeče: G. Pašič je kralju obširno razložil poglede vlade na parlamentarno situacijo, povdaril solidarnost narodne koalicije ter je končno predložil vladarju, da sc čim preje razpusti Narodna skupščina in razpišejo volitve. Kralj je vzel Pašičevc predloge na znanje ter izjavil, da bo o njih odločil, čim konzultira predstavnike parlamentarnih skupin. Popoldne je kralj zaslišal predsednika parlamenta g. Jovanoviča o tem, ali ie mogoče v sedanjem parlamentu sestaviti večino, ki bi brez Radiča mogla vršiti redno zakonodajno delo. Ljuba Jovanovič je nasvetoval kralju, da v to svrho pokliče šefe parlamentarnih skupin in se v razgovoru z njimi uveri, ali je taka večina mogoča. Treba jc storiti vse poskuse, da sc omogoči redno parlamentarno delo. G. Jovanovič je pri tej STVARNA NESOGLASJA MED ANGLIJO IN FRANCIJO. - DELO V ODSEKIH. - PESIMIZEM V FRANCOSKIH LISTIH. velesile po en diplomat, jurist, finančnik in izvedenec za vprašanja vojne odškod« nine. Na energičen protest ameriškega delegata bodo male države razen tega * » - j— — —c---* * včeraj dosegli pododseki ter da jc vsled tega pričakovati ugodnega izida konfe* rcnce. Jutri se prejkone sestane p lena r* na seja konference, da zavzame svoje stališče k predlogom in poročilom pod* odsekov. Dru^i odsek, ki sc bavi z gospodarski« mi sankcijami Nemčije, ni imel danes seje, ker so francoski delegati izjavili, da morejo šele danes izgotoviti veliko spomenico s predlogi, v kakšnem vrst« nem redu naj bi se ukinile gospodarske sankcije v Poruhrju. Na včerajšnji seji tega odseka, ki je trajala lc eno uro. jc prišlo kljub korekt* nemu tonu do stvarnega nesoglasja med angleškimi in francoskimi nazori. Anglc* ži so namreč naglašali, da je mogoče hitro udejstviti Davvesov načrt, izvesti posojilo Nemčiji in da more Nemčija neovirano in gladko sprejeti potrebne zakone lc tedaj, ako sc francoske gospo* darske sankcije v Poruhrju ukinejo isto* jameniaruu uoiu. u. juvuuu.ii. jt. >vj ,----------------- priliki povdaril, da so vse vesti o sporih j časno z izvajanjem Dawesovega načrta, med njim in g. Pašičem neistinite. Seydoux, ki je obširno govoril o fran* Predsednik radikalskega kluba Marko coskcm stališču in o dobn volji svoje Gjuričič je kralju izjavil, da je celokupni radikalni klub solidaren z min. predsednikom Pašičem in da je mišljenje, da sedanja Narodna skupščina ni sposobna vlade do hitre uporabe Davvesovega na* črta, ni mogel zagotoviti brezpogojnega pristanka svoje vlade. Rekel je, da Fran* cija kot najbolj oškodovana in najbolj acucmja iioiuuuo »r«™«... i - - , .. _ za delo, temveč da ie treba apelira« na j zmagovita država ne more dati prema* narod. Po njegovem mnenju sla mogoča gancu določnih obljub glede hitre in na a. ?____1____1, ..o^.nA Ill-imfirft con L" . " 1 le dva izhoda iz sedanje situacije ali vo lil na vlada narodne koalicije ali pa volilna vlada opozicijskega bloka. Član vlade je izjavil Vašemu dopisniku: Mi nismo podali demisije, temveč smo kroni po svoji dolžnosti predložili svoje mišljenje, da je treba razpisati volitve. Ako vladar to naše mišljenje odobri, bo naša vlada v najkrajšem času iz-poslovala ukaz o razpustu parlamenta in razpisu volitev. Ako se krona odloči za drugo rešitev, potem bodemo takoj izvajali konsekvence. Konsternirana opozicija OPOZICIJSKI BLOK SI JE STVAR PREDSTAVLJAL DRUGAČE KLERIKALCI PRIPRAVLJENI PROKLETI AVTONOMIJO IN PRIZNATI VIDOVDANSKO USTAVO. — SAMO V VLADO JIH JE TRE- BA PUSTITi. izvesten rok vezane ukinitve sankcij. Najprej da se je treba uveriti, ako bo Nemčija pošteno izvedla Davesov na* črt, potem šele morejo zavezniki o tem sklepati, v kakem tempu naj bi se od* pravile sankcije. Sevdoux, je končno ob* ljubil, da bo danes popoldne stavil po* droben predlog o tej stvari. Odsek sc sestane jutri dopoldne in bo razpravljal o tem predlogu. Vse kaže, da Francija noče pokazati svojega odpora proti ne* moteni uporabi Davcsovega načrta v pr* vem odseku, kjer imajo Američani važ* no vlogo, ampak v drugem, v katerega , je odposlala Seydouxa, ki naj kaže od* ! por v vprašanju odprave gospodarskih _i sankcij v Poruhrju. Odsek, ki bo razpravljal o delu C pa* riškega dogovora, bodo tvorili od vsake Beograd, 17. julija, p. Na včerajšnji seji so sklenili klerikalci, da so priprav: Ijeni za vsako ceno brezpogojno stopiti v koalicijsko vlado z radikali pod pred* sedstvom g. Ljube Jovanoviča. Klerikalci NESRAMNE KLERIKALNE LA2L Beograd, 17. julija, p. Klerikalci so širili danes vesti, da samostojni demokrati v Sloveniji agitirajo na lepakih: Današnja zastopane v odseku po dveh delegatih. Odsek bo imenoval posebno pravno pod« komisijo, ki bo pretresala vprašanje, v koliko gredo določbe Davvesovega na« črta preko verzajske mirovne pogodbe in ali je potreben poseben protokol s podpisom Nemčije. Večina delegatov je proti predlogu Macdonalda, naj bi bil generalni agent v rcparacijskem vpra« šanju razsodnik v vprašanju, ali je Nem* čija zadostila izvedeniškim predlogom. Belgija je stavila predlog, naj od prime« ra do primera imenuje reparacijska kot misija petčlanski odsek, ki ga tvorijo zastopniki Anglije. Francije, Italije. Bel« gije in Amerike, ki naj bi sestavil pri« meren parere. Stališče Amerike je, da imajo v načelu izostati vse vojaške sank« cije pri gospodarskih načrtih, kakor je Davvesov, in da se ne sme izsiliti njih iz* vedbo z vojaško silo. Ako Nemčija ho* te ne bi zadostila svojim obveznostim, naj bi se storili le koraki, ki ne bi ovi* rali ostalih delov izvedbe Davvesovega načrta. KOMENTARJI FRANCOSKIH LISTOV^ Pariz, 17. julija, s. Današnji jutranji listi komentirajo kratko in pesimistično dosedanji potek londonske konference. zahteva, naj se povrne Herriot » prvim vlakom v Pariz in naj Francija obdrži svoje zastavščine v Poruhrju. piše pod naslovom 'Ali nas hoče vreči Anglija v naročje Nemcije?>, da namerava londonska konferenca predvsem dovoliti veliko posojilo, da pa ni nobenega govora o vojni odškodnini. Posebna Anglija se ni, kakor se zdi, še nikoli taka malo zanimala za to vprašanje, kakor sedaj. «Gaulois> protestira, da se nemškemu posojilu v zlatih markah hoče dovoliti prva hipoteka in pravi, da je treba v par dneh prekiniti londonsko konferenco, ker bo sicer končala z neuspehom Francije. »Oeuvre» zahteva, da se konferenca bavi z vprašanjem krivde na svetovni-vojni in pravi, da so se izvedenci tako zelo zavzeli za nemško valuto, da skoraj izgleda, kakor da so pozabili na francoski frank Resna situacija v Braziliji KLJUB VLADNIM DEMANTI.TEM SE VZDRŽUJEJO VESTI O ŠIRJE-NJU REVOLUCIJE. — NEZANESLJIVOST ARMADE. so pripravljeni, da požrejo vse pogoje, j službeno demontira te vesti, kot po-samo da preprečijo razpust narodne skup j polnoma lažajive. ščine in volitve. Pripravljeni so odsto* piti od svojega avtonomističnega pro* grama in pristati na popolno provedbo vidovdanske ustave, ke- so zlasti kleri; kalci iz mariborske oblasti popolnoma zadovoljni z organizacijo te oblasti. Pra» vijo, da je fait accompli, s katerim je treba od sedaj dalje računati. V o pozi* cijskih krogih se z veliko nervoznostjo opazuje taktični preobrat Koroščeve grupe. Beograd, 17. julija, r. Dopisnik «No* vosti® se jc razgovarjal z načelnikom klerikalnega kluba dr. Korošcem, ki jc izjavil, da smatra, da je položaj «dosti povoljen» v pravcu načrta ožjega op o* zicijskega bloka. Dr. Korošec je pove* dal šc to, da mu jc popoldne rekel neki minister, da vlada vobče uc poda ostav* kc v slučaju, da ne dobi volilnega man* data, ampak da namerava vzdržati do* sedanje stanje do 20. oktobra. Izvedla bi se samo že prej nameravana rekonstruk* cija kabineta. V razgovoru, ki ga je imel dopisnik z g. Davidovičcm, jc poslednji izjavil, da je »precej začuden nad takim razvojem krize», namreč da vlada, ki še ni podala formalno demisijo, že smatra kot da je v ostavki in da sc vrše konzultovanja. Z večernim brzavlakom so odpotovali v Zagreb člani glavnega odbora Davido-vciii^iiui vičeve stranke dr. Ivan Ribar, dr. Angje-narodno koalicijo in opo- j lionvič in dr. Ilija Šumenkovič na posa----- i—.---------; bea poziv zagrebške davidovičevske organizacije ia vodstva IIR5S. Za jutri sta naznanila svoj prihod v Beograd dr. Maček in dr. Spaho. SOLIDARNOST NARODNE KOALICIJE. Bcogad, 17. julija, r. Nocoj je vzbudilo mnogo pozornosti sporočilo opozicijskih Pariz, 17. julija, a. Matin javlja iz Udi-de, da so vstaške čete v Maroku silovito napadle španske postojanke v bližini Te-luana in Vadi Lau ter jih obkolile. Tekom zadnjih deset dni so vstaši zajeli 800 Špancev, veliko množino municije in nad 40 strojnic. Nekatera plemena so se pod- New-York, 17. julija, s. Iz Buenos Airw» sa prihajajo zopet vesli, da postaja položaj v Braziliji zelo resen. V Rio de Janeiru je polno vojaštva in vladna palača je zastražena. Vlada pošilja neprestano ojačenja v Sao Paolo. Lis'i pravijo, da so sklenili zaroto višji častniki, ki so skupaj z nekaterim politiki biii v zvezi z izbruhom revo- odkrito pri- vrgla AM-el-Krimu. Javlja se tudi, da so rim politiki biii v zvezi z izbruhom revo-S, da so se vesti, kakor da bi Ljuba Španci zapustili postojanko Vadi Ua znavajo, da so se vesti, kakor da bi Ljuba Jovanovič poskušal sestaviti koncentracijsko vlado, izkazale za izmišljene. V Beograd je prispelo mnogo radikalnih poslancev, ki zahtevajo, da se skliče posebna seja kluba, na kateri naj bi se manifestirala popolna enodušnost v odobravanju politike g. Pašiča. Iz notranjosti pošiljajo rodikaiske organizacije resolucije za očuvanje narodne koalicije. Samostalni demokratski klub so je znova izreke! za solidarnost narodne koalicije ter v polnem obsegu odobril politiko svojih članov v kabinetu. O.l opozicije razširjeno vesti o nesoglasjih med Pašičem tn Pribičevičem so proste izmišljotine. Smatra se, da bodo vstaši kmalu zavzeli tudi Tetuan. Buenos Aires, 17. julija, s. V brazilski državi Sergipe je izbruhnila revolucija. Uporniki so baje pregnali guvernerja. slede baje revolucionarna gibanja v drugih državah Brazilije. Uporniki, ki jih podpirajo razni finančniki, hočejo vreči vlado. Disciplina zveznih čet je zelo popustila. in historičnih del in posebno tudi kol „ . , novinar. Pred par leti se je ločil od svo-Soiiia 17. julija, r. Listi javljajo, da ! ie žene, ki se ie potem poročila s Cail-so bili zcmljoradniški prvaki bivši mi- j laux-jem. Pred dvema letoma se je tudi Zmede v Bolgariji ucijskim blokom — kompromis, da ostane Narodna skupščina pri življenju lak kompromis bi mogel obstojati ic v tem, da se opozicija, odnosno uriipo, ki bi hotele sodelovati v vladi." jasno odrečejo svoje dosedanje politike v n a j ka rehnalpe jših njenih točkah. Prelom z Radičem in z avtonomistično fra-io je predpogoj. Edino klerikalna 3t-ranka je nemoralična dovolj, da prekolne, kar je do danes delala in trdila ter kot svetinjo povzdigovala. Res se tudi klerikalci z vso vsiljivostjo penu-jajo ter so pripravljeni požreti vso pogoje, samo da bi ne prišlo do razpusta, foda zveza z njimi jo že z moraličnega stališča nemogoča in s stališča narod-ie koalicije izključena. Opozicija, je danes silno razočarana. Pričakovala je. da bo otvorjena kriza rlade, a bila jo otsoiiena kriza parla- menta. Posamezni voditelji strank ne prihajajo h kralju po portfelj ministrskega predsednika, tamveč imajo lo i:i-> svoio sodbo.. BOLJŠEVIŠKO ODLIKOVANJE RADIČA. Moskva, 17. julija, a. Listi javljajo, da jc ob priliki poseta vojaške akademije v Moskvi bil podeljen Radiča časten naslov pionirja i. pionirskega polka rdeče armade. MASARVKOV OBISK V BEOGRADU. Prasja, 17. julija, .i. Kakor poroča oii-cioz.na oprager Presse*, namerava predsednik Masarvk posetiti v jeseni Beograd. POLITIČNE KONFERENCE V KARLOVIH VARIH. Karlove Vari, 17. juHja. j. Karlove,. , ■ Vari bodo kakor v se kaze, letos sredi- J sprejel ii jim bo oni obširen ekspoze o {če češkoslovaške politike. V kratkem ! svojem potovanju. pride v to kopališče predsednik Masa-j G. Ninčič je dospel davi ob ,.40. Na po-; ryk, kasneje pa tudi več ministrov. Da ti politiki nc priJejo semkaj samo ua oddih, jc razvidno tudi iz tc;;a, da pride v Karlove Vari tudi socialnodcmokratski minister Bcchvne, ki sc ic vrč mesecev leči v Italiii. DE VALERA NA SVOBODI. Dublin, 17. julija, a. De Valera, ki ic l-.il aretiran IS. avgusta lanskega leta; , jc bil po nalogu vlade svobodne države i Irske izpuščen na svoboda* Clarctie zopet poročil. Javlja se, da je v pondeljek odšel od doma po prccej hudem sporu z ženo in da je zato najbrž izvršil samomor. Prodal ženo v Ljubljano Za 50.000 Din. Beograd, 17. julija, r. Tu živi neki ruski begunec Merežjov s svojo ženo Dusijo. Seznanil se jc s trgovcem Mi'anom Jan-kovičem. Merežjov je bit svoje dni bančni uradnik v Moskvi. Prijateljstvo med Merežjovom in Jankovičem je postalo intimno. dokler ni nekesra dne Merežjov zalotil Jankoviča in lepe Du?ije v kočljivem položaju. Merežjov :e pozval trgovca v drugo solin, da dobi takojšnjo ?a-tisf.ak -ij.o. Cez minuto pa sta se ob:; že vrnila in to prav dobro volje. Nekaj dni Vji-up j: j" odpotovala. Dusiia z Jankovi-čem v Ljubljano, kjer je imel ta svoje po->ie. T; sta ostala do konca prošlega Uiv-ccn. Nato -Ji Du*i:a izginila. Janko-•. ;.•• se > vrnil v Beograd in poiskal Me-ivžjovn, v njejrovem stanovanju, v kralja ivincic ie nospei oavi o. — - ^.Milan.a ulici Gospodinja mu je pa pove-otaii so "a sprejdi uradniki ministrst-a, j dala. da je Merežjov pred mesecem odpo-iiaiijamk poslanik g. Bodroro in uradniki toval po vsej prilik, v Sarajevo kjer je nekaterih drugih poslaništev. | nj^- a žena. Sedaj se je dozna o sMe- I če: Mere/, ov je tistega dne, ko je zalotil prijatelia Jankoviča z Dusi:o zhnrauta! in prodni ženo za 50.000 Din. Trgovrc Jani ovič * takoj plačal SO.OPO Din, oMa- siister in član višjega strankinega odbora g. Kosta Tomov, Kalča Konzulov, Iv. Kulkanov, bivši sofijski načelnik, te dni krt pripadniki zcmljoradniške stranke i_rctiiani. «Utro» javlja, da so 6. t. m. neznane osebe odvedle iz njegovega stanovanja v Dacar-Pasardžiku bivšega žandarmerijskega narednika Todora Uzu nova. Okoli 10. ure zjutraj so potniki našli drugi dan na drevesu / nožem ali sekiro odsekano glavo, pod njo pa napis, da se tako zgodi vsakemu izdajalcu domovine, t. j. vsem pristašem Stambolii-skega. Oblasti so ugotovile, da ie to glava Uzunova. POVRATEK MINISTRA NINCIČA. Bencrad, 17. julija, p. Popoldne je bil sprejet v dvoru minister zunanjih zadev dr. Ninčič, ki je danes zjutraj dospel v Beograd. Poroča! je kralju o konferenci Male antante v Pragi in o. rezultatih svoje misije na Dunaju. G. Ninčič je obljubil predstavnikom tiska, da jih bo te dni SAMOMOR FRANCOSKEGA PISATELJA. Pariz. 17. julija. >. Na železniški progi v bližini Kcnr.esa so našli popolnoma raztrgano truplo rnanega pisatelja Leona Clarctiea. Preiskava ie dognala, da j je Clarctie nn urže «tori! samomor. Pi-, sateli ie znan kot avtor mnogih kritičnih nek pa je obljubil dati l;a?neje. Ker Jar.-kovič ostalih 20.000 Din ni plačal, je Du. sija lepo odšla nazaj k svojemu možu. Sedaj vrši policija preiskavo v te> ne<>.d', ci aferi, Sovjetska propaganda na Balkanu >Pester Lloyd< prinaša pod gora jim i iskal Radič v Moskvi, o tem so mne-naslovom članek, ki je zelo značilen, n ja še zelo različna m nihče ne ve na- n • ____. _ x_________ -.-ti, l-/-1.t7 ad nje, in ne samo v sarzt, temveč naši državi. »Pester | vanje v Rusiji. Dejstvo je, da je bila tudi v plači, in sedaj i T . •__a______ ^n^mi Rornal-__^Am; i in rimi vAlf v cui jv v "-g--- •> - . . . ;oya. pravi: .pred dobrima dvema tednoma socijal- Listi nekaj časa sem nižeio v razni - demokratska stranka na BoKar- obliki, da se je sovjetska propaganda v poslednjem času vrgla z vso silo na Balkan. Po neuspehih, ki jih je doživela komunistična propaganda v premaganih državah, je ostalo rdeči Moskvi 5e upanje na nepravičnost mirovnih pogodb, češ, da bo spravila Evropo iz ujene buržujske ravnodušnosti. Ko pa je prišla v Angliji na vlado delav stranka in so se tudi volitve v francoski parlament vršile v znamenju miru kljub Versaillesu, so se izgledi za revo-lucijoniranje srednje in zapadne Evrope zmanjšali. Ne pokazati uspehov, po- fckem razpuščena na temelju preiskave. pri kateri se je dognaiu, ua je v ozki žvezi s komunisti. Bolgarski komunisti so se skušali vriniti tudi v meščanske stranke, da bi sejali razdor. Sestavili so borbne čete. ki naj bi kmetsKO prebivalstvo teroriziralo, češ, da to delajo roparske tolpe. Londonska »Mor-ningpost* je vedela povedati, da je prišel Rvkov za svojega taiinstvenega bivania v Italiji v palačo Chigi in prosil italijansko vlado, naj bi posredovala, da prizna Bolgarija rusko sovjetski-vlado. Bolgarsko časopisje .'e na to pe zman sou. rte pusaiau uspem; v, , --------- -- • .. . menja za Moskvo izgubiti eksistenčno odgovorilo, da taka politika Moskve ne pravico. In tako je prišla sovjetska bi bila preveč razumljiva/pneo današ-! r,„,;LJ ]nl-e bolsrarske vlade, ki je sovražna propaganda na Balkan. S tem ni rečeno, da sovjeti niso bili boljševikom. ge doslej agilni na Balkanu. Toda pro- ! Gotovo pa imajo danes sov_eti vee pagamda na tem polotoku so je v času skrbi kot pa priznanje po Bcdgarskt d^njene samozavesti tretje internaci- Menda se ne motimo ako mislimo da tonile vršila tako mimogrede: zakaj v špekulirajo Rusi veliko bolj na Make-Moskvi so smatrali da je Balkan do- (lonce. Ti pastorki evropskega «reda> volj neumen, da bo tudi brez posebne- | so izgubili zadnji up na iznromembo ga obdela vanja podlegel rdeči sugestiji, j svojega položaja po sklenitvi jugosio-ki naj bi osvobodila svet. Vendar so se ! vensko - italijanske prijateljske pasnO-vračunali. Komunistične stranke v Ju- ;be, platonične ljubezni novega režima goslaviji. Bolgariji, Rumuniji in Poljski, na Bolgarskem ki hoče imeti mir m ki so pred par leti naravnost cvetele, j po Radičevih ciljih, da bi prišel s TO-to začele propadati, ker jih oblastva jo stranko v jugoslovensko vladno preganjajo. Kljub temu ni opustila koalicijo. Sedaj hoče Moskva uveriti Moskva v teh deželah vseh upov in sc- .Todora Aleksandrova, da more poma- v __________t naj se milica z vsemi" temi ljudmi vokviri v redno^ vojsko in popolnomi izenači ž njo1 'J.>ne-ral Diaz. generalissimus v svetovni vojni, c vojvoda zmage*, m hotel sodelovati pri tem za vse fa*£iiišfo vojske poniževalnem načrtu in je zato rajši tkzv. akcija drja Ravniharia v Beograd le privaten šport tega gospoda ln njegovega omizja. Gospodje naj se v ostalem med seboj pomenijo, kako Je pravzaprav z dostojanstvom dna Ravniharja. -f Spori med radičevci. Beograjska »Pravda* poroča, da preti HRSS razkol, ker se grupa »nepopustljivih«, ki je sorodna frankovcem. pod vodstvom dr. Hercega pripravlja za izstop. + Radič sam potrjuje, da Se HRSS vstopila v boljševiško internacijonalo. Ko je naše časopisje objavilo vest, da je poniževalnem «• j*- rv0 JC mut ......—— »zhMfi* in zapustil vojno ministrstvu. j Radič s svojo HRSS vstopil v komuni-In če se danes zaprisoga milice kralju, ! stično »kmečko internacijonalo*, so bloka ki naj bi bila prvi ko>:ik k vokvirj-r.ju «ki in klerikalni Usti seveda takoj izjavil' milicc \ redno v :rkc odgaja <>J dne da je ta vest izmišljotina »režimskih« li-do dne. tiči pač gi - 'ni vzrok v dti- stov. Sedaj čitamo v »Slobcdncm domu> stvti da voiska ne mara milice in da • oflcijclno potrditev vesti in sicer od sa se Mussoliniju dos.*-; Š3 ni po-rečilo mega Radiča. Predsednik-rnirotvorac premagati njenegi o lpo-i in šu te biio ubitih, 60 pa jih je : več ali manj ranjenih. — Geircral Ricclottl GaribaldI, drugi sin slovitega italijanskega revolucijonarca ir osvoboditelja, generala Giusappe Gari- j baldi.ja, je včeraj v Rimu umrl. Kakor n egov oče se ie tudi Ricciotti v francosko - ruski vojni 1870/71 boril, kot postavljen v francoski aimadi. Rojen je bil 1. 1817. | — Protlvojaška demonstracija na Dunaju. V sredo opoldne je korakal po du najikem Pratru man.iši oddelek vo:aštva. ki le prepeval razne koračnice, med njimi tudi par nacijonalistično-izzivalnih. To je vzbudilo ogorčenje mimoidočih l;udi. ki so začeli proti izzivanju protestirati. Obkrožili so vojake in zahtevali, da morajo petjem prenehati. Poveljnik oddelka je v od Tovor komandiral. da morajo vojaki nasaditi bajonete in se pripraviti za na- j pad. Situacija je pi«ta:a že nevarna, v tem pa je prihitela polic"ja na konjih in demonstrante razpršila. — Fašisti v Milanu so napadli neko kle-ikHno d-uštveno poslopje, pri čemur je prišlo tudi do strelja.ija. Di-e osebi sta ran'eni. Pol^.iia ;e aretirala šest fašistov in tri člane klerikalne mladinske organizacije. — A-"lesko - italijanska pogodba o pokrajini Džuba. ki pride s tem v italijan -~ke roke je bila podpisana v Londonu 15. t. m. n-a predvečer velike medzavez-niške konference. tako dvomlnvo nlocro v stvari Atnttf- lake liste so vložili Nemci v Konjicah ie v kot flllissoiiniju ie i"........... — - _ se milica zaprisegla kralVi. in ti vzrom .ottreverra umora. Po brez dvoma tiče v milici sami. ostalem vendar nrav, ra « Fašistovska milica je nastala iz tako- tak prestopil od vo,«te -ia ee'o mi-. -_ faši«tovskih »akri^kih dočim pa so drugi fasi.st. -?ki cren-nli- če t^ katerih se je fašistovska stranka J,mi kakor n. pr nrosml Tt.«o nred svo''m revolucionarnim oohodon;in dmri. ki so bil, v vo-fc. pr„»rost- pren ----1____!noro?«tki. Bivši podno-ičnki tn . Hipo 1 Eskomptna 110, Pivovarna Sarajevo 520. Jesenice 60O. Zenica 1000. Gutm-nn 800. Slavonija 74. Slaveks 200. Sečerana Osi;ek 80^. Trbovlje 407. Donava Sava-Jadran 434: ostali papirji: An"-'o 150. Bankvereln 111. Ltn-derbank 244. ŽivnostenskS 8193. Al.-.ine 37C. Toldib :tte 600, Skoda 1255, Salgo ' . Daimler 15. PRAGA: Beotrrr4 40.375. Dunaj 4.715, Berlin 8.05875 Rim 117, Nev.-Vork 33.95. BERI IX: Beograd 4.95. Milan 18.05. Praga 12.41. Pariz 21 .f, New-York 4-19 LONDON. Beograd 570, Berlin 18/0, Pariz 85.30. Ita'iia 191.50, Doisj 311.000, Budimpešta 355.000, Praga 147.6. NEWYORK. Beogn 1 118.50, ?ariz 508.75, Italija 431, Dunai I4.i2, Budim, pešta 1150. Praga 296.125. poročilo 1 iuhlian 1 "O^ umi rnor»*»m Krai opazovanja ol> 7 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. /.ram 1 tlak 759 4 75-8 759 2 Zračna tem-erstnra Veter 759 6 ju<.'z»d-ser. rzh. brezfetra 160 ■n,'1 pori'i!r>'k. ; Okrožnega odbora NRS. v Ljubljani g. stopilo. V zapadnmfleun Avsmjeje o^ dria Saiovica. iz katere« izhaja, da iejievalo ze davi. Poobkatcv sc pomika Ljuliliana 7 759 4 16 4 l.jnliliana . 14. 75-8 21 3 1.1'ihliaus - 21 759 2 19 6 ■'»trrei> . | Bvograd Duoai . raea . loomust V Liubtiani baro ? eter nesUn temeer. uižia Solnce vzha,a ob i-23 nat.a-« ob 19)8 Dunajsko vremensko poročno. Napo. ' proti vzhodu. Napoved za petek: V pe> vedano poslabšanje vremena je res na. tek lepše, v soboto popoldne au v nc. stopilo. V zapcdaih delih Avstrije je dc» , deljo najbržc zopet slabše. jugo Tihod Ohlapno 0-10 Pad i Tine mm oblačno det jaauo več. jssao »- ran i " p. , . Te razmere so bile vzrok, da ni bilo. dr 14 Saiovica. a katerega izhaja, da ie e © Volitve župana v Tržiču Demokrat Ivan Lončar ponovno izvoljen. Tržči, 17. julija. Danes ob 6. se je tržila volitev župana in svetovalcev našega novega občinskega zastopa. Navzočih je bilo 23 odbornikov. V imenu vlade je prisostvoval seji srezki poglavar v Kranju g. Žnideršič. Volitev je vodil najstarejši odbornik g. Ruech (obrt. zveza). Za župana je izvoljen z 19 glasovi dosedanji župan gosp. Ivan Lončar. Njegova izvolitev je bila sprejeta, v Tržiču z iskrenim zadoščenjem ter v občinskem svetu pozdravljena s prisrčnimi aklamacijami. Za prvega občinskega svetovalca je bil nato z 19 glasovi izvoljen g. S n o j fsoc. dem.), za občinske svetovalce pa fie gg. Jelene (dem.), Globoonik (dem.-), Ruech (obrt. zveza), Dobrin, (dem.) in Stefe (soc. dem.). Srezki poglavar gosp. Žnideršič je čestital županu Lončarju na zaupanju, ki mu ga je v tako odlični mori izkazal občinski od.bor. To zaupanje je dobro vtemeljeno, saj sloni na požrtvovalnem uspešnem dosedanjem delu gosp. župana. Srezki poglavar je izrazi! prepričanje, da bo novi občinski odbor pod vodstvom župana Lončarja harmonično sodeloval za napredek lepega Tržiča. Ko je župan Lončar storil slovesno zaobljubo, se jo v kratkih, iskrenih be t>eda.h zahvalil obč. odboru za izkazano ■zaupanje, poudarjajoč, da bo, kakor dosedaj z največjo vnemo skrbel za napredek in procvit Tržiča. V vojnem času je nekdanji obč. zastop muogo zamudil in zagrešil — združimo svoje sile, da popravimo nedostafcke ter da dobro uredimo naše občinsko gospodarstvo. Gosp. župan je zlasti apeliral na predilnico, izražajoč svoje prepričanje, da bo šla občini na roko. Končno je župan predlagal, da ?e pošlje Nj. Vel. kralju vdaipostna brzojavka., kar je obč. odbor sprejel z živahnimi Živio - klici. Zvečer so narodna društva- priredila po trgu lepo uspelo bakljado ter županu krasno podoknico. Na prijateljskem sestanku, ki je sledil, je bilo izmenjanih mnogo prisrčnih nagovorov. Mariborski afeiturijenti na potovanju Mosiar, 13. julija. Oprostite, cenjeni gospod urednik, da Vas nadlegujemo abiturijenti mariborske gimnazije s potovanja po naši državi! Toda ne moremo si kaj, da ne bi se vsaj mimogrede oglasili v Vašem listu, ki posveča celokupni naši domovini toliko pozornosti ob vsaki priliki. Danes poteka že deseti dan, odkar smo se odpeljali iz Maribora na informativno potovanje po Jugoslaviji. Da smo mogli uresničiti program, katerega smo sestavili že med šolskim letom, gre v prvi vrsti hvala našim idealnim učiteljem in voditeljem. Naše potovanje, združeno z mnogostranskimi težkočami, smo mogli nastopiti samo vsled izredne naklonjenosti slovenskega občinstva v Mariboru ter raznih gospodov iz različnih delov naše države. Iz Maribora smo se odpeljali najprej v Zagreb, kjer nas je pričakoval in sprejel ravnatelj dr. Kombolj. Po njegovi zaslugi smo si ogledali več kulturnih zavodov v Zagrebu. Nato smo nadaljevali svojo pot proti Sušaku. Medpotoma smo si ogledali Karlovac, kjer smo na žalost našega posluha slišali mnogo madžarščine in nemščine. Na Sušaku smo odložili prtljago ter se podali do Baroša in Delte. Na naši strani je bilo vse živo, Dri sosedih Italijanih pa smo videli samo mrtvilo. Ogleda Reke in izleta v Opatijo nam italijanske oblasti niso dovolile. Zato pa so seveda naše oblasti italijanskim izletnikom vselej na uslugo. S Sušaka smo se pwlali v Šibenik, kjer pa smo ostali le malo časa. Nato smo se odpeljali v Split Prijazno mestece! Gostoljubni ferijalci so nas ljubeznivo dočakali in pod njihovim vodstvom smo si ogledali don Buličev muzej, Dioklecijanovo palačo in druge starinske zanimivosti. Drugi dan pa smo šli vTro-gir, kjer so nam šii merodajni činitelji na priporočilo dona Bulica na roko ter nam razkazali starine. Popoldne smo si ogledali Solin, katerega nam je razkazoval osebno sivolasi dr. Bulič. Med mnogoterimi sarkofagi in izkopinami smo videli tudi njegovo lastno grobnico, ki nosi napis: «Hic iacct Franciscus Bulič peccafor et indignus presbiter.» — Ko smo si v Splitu ogledali še razna podjetja ter seznanili tamošnje trgovce z informacijami o gospoda lskem-indu-strijskem položaju Slovenije, smo odrinili v Dubrovnik. Koliko dragocenosti in starin smo videli tamkaj! Naša država ima v Dubrovniku neprecenljive historične vrednosti. Peljali smo so tudi na oiok Lokruro, zeleni biser jadranske oba le. V Gružu smo zopet sedli na vlak, s katerim smo se pravkar pripeljali v Mo-star. Mestecc je druga:e kaj prijazno, samo vročina je strašna. Orijentalski lip dajejo Mostariu posebno številne turške koče iu 27 džami.i. Sedaj imamo za seboj nad polovico poti. Mnogokaj smo videli, mnogo tudi slišali. Vse skupaj pa nas je utrdilo v veliki ljubezni do naše lepe skupne domovine. Napredni obrtniki proti napadom na g. dr. Gregorja Zehava V zadnjem času napada. »Slcvvenec* neprestano predsednika Demokratske stranke gosp. dr. Gregorja. Žerjava, in sicer na. način, ki kaže vse znake posu-rovelosti in politične nestrpnosti. Namen tega divjega napadanja politično visoko stoječe osebe, gre za tem, da. seje med napredno vrste nezaupanje. Gosp. dr. Gregor Žerjav je katoliškemu j »Slovencu« tarča, katere sc poslužuje j v svojem srditem boju zoper napredno j misel. Ogaben boj, katerega vodi liM. |ki oznanja »Ljubite svojega bližnjega, i kakor samega sebe!« Toda gosp. dr. Žerjav ni sam. za njim stoje tisoči, zvesti napredni misli, pa naj potem »Slovenec« bruha ogenj in žveplo. Vse brutalno butanje ob g. dr. Žerjava ne bo omajalo ne njega in ne nas, temveč raiapalilo bo v nas samo zavest, da smo naprednjaki, in utrdilo prepričanje, da je klerikalizem narodova poguba ter da se zbirajo okrog po-surovelega c Slovenca* elementi, ki hočejo s silo, obrekovanjem, pa- čeprav z umori uničiti vse, kar se sk-po ne poda njih inkvizitorski metodi. Povsem se strinjamo z izjavo gosp. vir. Dinko Puca v « Jutru » z dne 17. julija. in med onimi tisoči, ki stojijo za gesp. dr. Žerjavom, smo tudi mi,— napredni obrtnikL Surovi napadi na gosp. dr. Žerjava so znak Vaše srčne omike, poslužujete se osebe v boju zoper idejo, Vaše divje hujskanje pa bo rodilo sadove, ki bodo škodovali le Vam samim. Prenehajte torej z napadi dr. Žerjava in «e ste pošteni, se borite z odprtim vezirjem proti napredni misli, pa ne proti osebam. Mi — naprednjaki, pa čuvajmo in ščitimo, kar je našega Za odbor «Naprednega obrtniškega društva^: Josip Rebek, podpredsednik. Ferdo Primožič, tajnik. Svetovnoznana športna in dirkalna Peugeot - kolesa so dospela. Dobavna no najnižji ceni v tovarniški zalogi O. Žužek, Ljubljana, Soina ulica 11. 3390-a Izletnikom v Kamniško Bistrico Meščanska korporacija v Kamniku je nedavno popravila vse mostiče in ograje ob poti v Kamniško Bistrico. To je tembolj razveseljivo, ker je odbor korpora-cije s tem pokazal, da ni tako nedostopen v vprašanjih turistike, kakor se mu je to od gotovih strani očitalo. Izletnikom priporočamo, da pazijo na te nove na-pravg in da prijavijo vsakega, ki bi iz hudobije kaj razbil ali pokvaril. V zadnjem času se čuje, da namerava kamniško podjetje Kregar & Fajdiga prevažati s tovornim avtomobilom izletnike ob sobotah in nedeljah iz Kamnika do Strahoviee in obratno. Izletniki in turisti bodo to misel gotovo toplo pozdravili. Želeti je le, da se ta zveza čimpreje vspo-stavi. Morda bi se za prvo silo dal uporabiti tovorni avto kamniškega gasilnega društva. To bi se izplačalo osobito radi tega, ker bi imelo društvo v nekaj nedeljah plačano ravnokar nabavljeno pnevmatiko. Pri tej priliki bi si dovolili opozoriti naše izletnike — somišljenike, da posečajo v prvi vrsti kamniške napredne gostilne. Mučno liara je, ko vidimo ob sobotah in nedeljah. da napredne gostilne niso preveč posečene, da pa se n. pr. v restavraciji Kenda kar tarejo razni napredni ljudje. —' Na klerikalna izzvan,"a kličemo tudi mi: Svoji k svojim! Kdo je morilec Zadravca Prispevki k «Slovenčeviin» lažem in izmišljotinam. »Slovenec« je nagromadil o dogodku na Aleksandrovi cesti toliko laži in izmišljotin, da so njegovi bralci, če mu res verjamejo) že povsem pozabili, da Zadravca ni ubil Orjunaš, nego »Slo-venčev« mlljenec, komunist Starč, ki ga sedaj najbrž klerikalci skrivajo pred roko pravice. Kdo pa jc ta odlični zaveznik škofove družbe? Slučajno smo pobrskali po »Slovencu« in našli sledeče podatke. »Slovenec« od 23: dccembra 1919. pripoveduje: Mizarski pomočnik Anton Stare, roj. 1. 1900 in dimnikarski pomočnik K., sta se dne 17. oktobra 1919 oborožila z nabasano vojaško puško in z nočno granato, da vlomita v skladišče Petra Gregorca v Tržiču. Starč je naročil, da naj se oboroži za to, da bosta dosegla uspeh tudi v slučaju, če bi ju hotel kdo prepoditi. Oboroženi pohod jc pripravil in ga vodil že dvakrat pred-kaznovani Anton Staie. Vlomila sta okno in splezala skozi njega v delavnico, iz te sta se pa podala po stopnicah v skladišče, kjer oba ukradla 36 parov čevljev in veliko kož; ukradeno blago je vredno 27.250 K. Skozi okno sta zločinca vlomila, ker se Staretu ni posrečilo, da bi bi! odpri vrata z vitrihom. Porotniki so potrdili soglasno z nekaterimi omejitvami nanje stavljena vprašanja, nakar je sodišče obsodilo Stareta na 6 mesecev težke ječe... V priredili v torek dne 15. ju« lija koncert na vrtu g. Petra Mayrja. Za njihov nastop je vladalo med meščan« stvom veliko zanimanje. Izbran spored ram je obetal, da spoznamo lepe pesmi naših dragih Bosancev, istočasno pa smo bili deloma radovedni, kaj zmore zbot mladih, podjetnih pevcev in tamburašev. Številni udeležniki so prišli vsestransko na svoj račun. Tamburaši so izvajali ne« kaj jako efektnih skladb, ki so bile ne« pričakovano dobro podane. Mestoma je bilo opaziti nekoliko negotovosti v igra. nju in tempu, sicer pa smo bili jako za« dovoljni. Venčke narodnih pesmi je za« pel mešani zbor zelo izrazito, zlasti so nam ugajale izmenjave piana in forte. Višine so zvenele nekoliko preostro, zla« sti tenoristov, ki so pa na drugih ae< stih parkrat le preveč popustili. Zelo hvalevredno nam je ob spremljevanju tamburašev zapela gdč. J. Rubičeva, žal edino pesem »Vir«. V skladbo je polo« žila mnogo življenja in se potrudila, da čimbolje izvede vse nianse. Njen glas je zelo prijeten in višina, katero doseže brez napora, zveni polno in čisto. Dasi diletantinja, je gdč. Rubičeva zelo čast< no rešila svojo nalogo ter te bo z ne» koliko vaje izvežbala v dobro pevko. Žela je burno pohvalo in priznanje ter je ob živahnem aklamiranju pesem po« novila. Večer, ki se je zaključil s piija« teljsko zabavo, je popolnoma uspel. G. profesor Violič, ki je vodil nastop, je imel z zborom in pevci gotovo mnogo truda, vendar pa mu bodi v priznanje zavest, da smo sc vračili z lepo uspele prireditve zelo zadovoljni in da nam je odkril s podanimi stdadoami mnogo le« p,»te njihove pc.mi, ki smo jo poznali do včeraj skoro le po pripovedovanju. jV ademu zborJ p* želimo na njegovem potu še obilo u«p.ihov ter upamo, da bo. mo imeli še kdaj prTiko slišati njihov« pesmi. VIŠNJA GORA. Podružnica Jugosl. Matice v Višnji gori priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ob 16. uri veliko vrtno ve« selico z godbo in plesom pri g. Mihaelu Omahnu v Višnji gori pri kolodvoru. Vstopnine ni. Pričakujemo sterilnih go« stov iz Ljubljane in Grosuplja, ker je železniška zveza nad vse ugodna. ŠT. JANŽ. Z novim voznim redom, veljavnim od 1. julija dalje, so postaje na progi Št. Janž « Trebnje « Ljubljana prikrajšane za en vlak v smeri proti Lju« bljani. Novi vozni red je prinesel zlasti vsem trgovcem iz mirnske doline zelo slabo zvezo v Ljubljano, izvzemši z ju« tranjim zgodnjim vlakom, ki odhaja iz Št. Janža ob 4.21. Ali ne bi mogli imeti tudi zveze z onim vlakom, ki odhaja iz Trebnjega proti Ljubljani ob 8.45? Ne« razumljivo je, zakaj so prestavili odhod opoldanskega šentjanškega vlaka tako, da prihaja v Trebnje šele ob 15. uri in ima zvezo samo s Karlovcem. Tudi tuji trgovci, ki prihajajo semkaj preko Trebnjega z jutranjim vlakom, se mo» rejo vrniti v Ljubljano šele z vlakom, ki odhaja iz Trebnjega ob 18.17. Pri tem torej izgubijo ves popoldan v brezdelju. Redkokdaj se vidi v popoldanskem vla* ku kak potnik, ki prihaja iz Št. Janža. Železnica gotovo nima nikakc koristi, ako prevaža prazne vagone. Bolj na me« stu bi vsekakor bilo, da se uvede zveza z Ljubljano z drugim jutranjim in opol« danskim vlakom, ker ni Karlovac, tem« več Ljubljana središče trgovine v Slove« niji. S tem bi uprava železnic koristila sebi in potnikom. Kaj pa zveza Trebnje« Št. Janž « Sevnica ŠPITALIC PRI KONJICAH. Izjav« ljarn, da nisem pisal nobenega dopisa, ki je izšel v «Jutru» o tukajšnjem gospo« du župniku. Franc Kukovič. (Naše ured« ništvo radcvolje potrjuje resničnost gor« nje izjave g. Kukoviča). MALA NEDELJA. Tukajšnje Narod. no«kulturno društvo otvori v nedeljo 20. julija ob 15. uri ob vsakem vremenu na slavnostni način svoj društveni dom. Na predna bratska društva se pozivljejo, da se v čim večjem številu udeleže Kulturni pregled Med revijami »JUGOSLAVENSKA NJIVA« je izdala 1. julija svojo prvo številko druge letošnje knjige. Na uvodnem mestu razpravlja urednik Juraj Demetrovič o Vidovem dneva 191-1 — 1924. Gr. Božovič priobčuje prozo «Stal Kijeva*. A. ITaler razglablja o poeziji. Ivo Vojno vič objavlja zanimive fragmente >Tz mog bolničkog dnevnika*, dr. Jaroslav Bidlo piše o bizantin-ski kulturi, dr. B. Aždija pa referira o j kongresu mednarodne strokovno zveze v \ Amsterdamu, Vladimir Dvomikovič nadaljuje svoj sestavek o Kristu, Budili in Schoppenhauerju, ki tvori drugi del pi-ščeve knjige o pesimizmu. -Pregled* obsega zapiske o umetnosti, prosveti. so-eijnlnem življenju itd. »POPOTNIK«, ki je izšel za meseca maj in junij skupaj, prinaša topot na prvem raestu razpravo iz peresa univ. prof. Nifcole Radojčiča --0 potrebi' naučnog proiičavanja Slovenaca*, dalje Dragotina K vedra razpravo »Kritično osvetljenje fepč<>ve razprave* ter dr. Kosovega »«fpndla». Vsebino zaključuje obširni Šolski del ter »Razgled*. Zagrebške »NOVE EVROPE« številka S., od 11. julija podaja ekscerpt vsebine K naslednjih, treh naslovih: Tri. končen ciie — Naša nezavisna štampa — Siton Vat-son i Vikem Stid. — O t.reh koncepcijah jugoslovanstva piše urednik Curčin. Članek o neodvisnem tisku je očividno tudi iz njegovega peresa. Dvema neodvisnima britanskima novinarjema pa jo posvetil svojo pozornost I. F. Lupiš - Vukič. Nemčijo po volitvah obdeluje B. Aždija, dvoboj med Hinkovičem in Lujom Vojnovi-eem komentira Č., dočim poroča o Grga-ševieevem -Rudarstvu* I. Belin. — Pod »Književnim pregledom* beremo o Bvro-novero vplivu na Lermontova, zaključna beležka pa razpravlja o tretiranju umetnosti pri nas. Beograjski »PUTEVI«, katere urejata Miloš Crnjanski in Marko Ristie, so izšli v troštevilki za mesec junij, julij in avgust skupno. Vsebina: Tin Ujevič: Kolajna; dr. Vlad. Petkovič: Razdvoj umetnosti u novoj svetlosti; Branko Lazarevic: Naše najviše vrednosti; Kastko Petrovič: Reči i sila razvida; Ivo Andrič: Slap na Drini; Aleksander Bučo: Rasturanje; Ami Lovel v prevodu Isidore Sekulič; Miloš Crnjanski: Pred sienoin; Marko Ristič: Vračanja: Mladen Dimitrijevič: Reč opravdanja; Alfred Krejmborg v prevodu Isidore Sekulič; Dušan Matic: Bitka oko zida; Štefan Malarmč: Dih s mora; Artui Rembo: Osečai: želi v prevodu I. Sekulič; Banko Mladenovič: Naše dram- I ske mogučnosti; Pjer Reve rdi: Okuo na srcu; Luj Aiagon: U paklu jo pui.a kuea; Miloš Crnjanski: Još godine 1920. Revijo zaključuje kronika. Umetniških prilog ima več na krednem papirju; prinaša akte in krajine ter lesoreze Aleksandra Deroka in Sretcna Stojanovica. — »Putevi* hodijo po novih potih in zavračajo vsako okorelost iu akademizem. Koncerte v F.ogaški slatini in Laškem. Pevski zbor v Ljubljanskega Zvonu} koncertira v soboto zvečer v Rogaški Slatini, v nedeljo popoldne pa v Laškem. Vabimo gosle obeh zdravilišč in okoličane, da prireditvi poselijo v velikem številu. Vspored koncertov nudi lepe slovenske umetne zbore skladateljev Lajovica, Adamiča, Pavčica in Premrla ter srbske, hrvatske in slovensko narodne pesmi. Odlikovanje bograjskega umetnika, i Beograjski akad. kipar Dragomir Aram-! bašič je bil na predlog ministra za pro-' sveto odlikovan z redom Belega Orla V. vrste. Odlikovane« si je stekel mnogo zaslug na polju splošne narodne izobrazbe. Reorganizacija cHudozestvenega teatra ▼ Moskvi. Ravnatelj moskovskega sledeča pojasnila o reorganizaciji matice *Hudožestvenega teatra? v Moskvi: V prihodnji gledališki bomo črtali z repertoarja vse komade, ki ne odgovarjajo duhu našega časa. Najbolj bo pri tem čir.u prizadet A. P. Cehov, od katerega ostane na sporedu najbrže samo uj™"i.<= i — ■-•--- -- - r«mni« nnl? posestnik, 44 let. - Alojzij Lahajnar, ; a ) ^a°boru kopa] v Drad M pre- ; ljanskega fašja in se zove Camillo. Dolž- dimnikar, 68 let - Anton Delomea. polj ^^gdanem mestu strojevodja Rudolf nost oblasti je s ski dninar, hiralec. 41 let — Fran Corn, j puklavec_ Nenadoma pa :e sredi valov j zločincu ionopl- nr\l nr/".. —— Tčre* . .. „ i ,1 „ u: > mivrli n : \JLU znanitve se morajo napraviti na posebnih vzorcih, v dveh izvodih. Kdor prezre to naredbo, bo kaznovan. * Šimeneev koncert v Idriji preložen. Član zagrebške opere, tenorist g. Marii Šimenc, ki je nameraval prirediti vokalni koncert v Idriji v soboto 19. t m., Jc odložil prireditev na soboto, 26. Julija. - ---• Sklep izrednega zasedanja goriške v vseh prostorih Narodnega doma ob porote_ y pondeljek, 14. julija, se je za-19. uri velika ljudska veselica z obširnim fcUučilo poietno zasedanje goriške poro- _ _ —___j _ "T. J_: _ _______ .. »n ta nr/Stn nrnf! programom. e— Razpis službe. Mestni magistra te. Zadnja razprava se je vršila proti ' 231etnemu M. Kuštrinu iz Vojskega in e— ivaijjit« siutu-. ' '"UII i? .—Poletnemu ivi. nubirmu ia. lujjucia UJ celjski razpisuje službo provizoričnega proti 24letnemu Ivanu Krapešu iz Dole- pisarniškega pomočnika pri mestni sta* nje otlice. Oba sta bila obtožena, da sta novanjski oblasti. Prošnje za podelitev hotela 1. maja 1922. ubiti dva finančna te službe je treba vložiti pri mestnem stražnika, ki sta iu zasačila, ko sta ti- __- L—-1—. ..Ilel-.n, a f\Atr.Knimi A r\-. t__.__r i _ 1.1..1, X— msin l^nftrln i i> K! magistratu celjskem s potrebnimi do« kumenti najkasneje do 26. t. m. Iz Maribora a— Važr.o za inozemce. Vlada jc podaljšala mariborskim inozemcem dovoljenje' bivanja v Mariboru do konca tega leta. hotapila tobak čez mejo. Kuštrin je bil na podlagi pravdoreka porotnikov oproščen, Krapeš, ki je oblastem ušel, pa je bil v odsotnosti obsojen na 8 let in 11 mesecev ječe • Krvav napad na Slovence v Barko vli ah pri Trstu. V torek, 15. t m, se je zbralo v gostilni «Adrlja» v Barkov- JC ZUIdlU v fcuaiiii)' um- - —----- a— Nova strokovna šola v Mariboru. jjah pn- Trstu nekaj prijateljev sloven-»Jutro-r je svo;ečaeno v članku o šolstvu ske narodnosti v namenu, da prežlve ve-v Mariboru že povdarjalo nujno potrebo ^ v prijetni medsebojni zabavi Druž-posebne strokovne šole za naraščaj v de- ! t,a je prepevala nedolžne pesmi. Proti lavnicah južne železnice. Sedaj je želez- polnoči sta vdrla v dvorano dva fašista niška uprava sklenila ustanoviti takšno jn ko sta čula da poje družba slovensko folo in je v ta namen votirala prvi kredit v znesku 20.000 Din. Ta obrtna šola je za Maribor in za železniško stroko silne važnosti, ker nam silno primanjkuje pesem, sta se dvignila na dame in gospode s stolicami. Ker družba ni čutila vzroka za tako razgrajanje. Je skušala besna nasilneža pomiriti. Toda fašista ie ne vaznosu, ivci i^iu tuuu uuna nuo................. strokovnjakov za Železniške delavnice in to še bolj razkačilo in v sveti jezi sta se morajo ravno radi tega še vedno spre- ! pobila in razmetala vse kar sta dosegla, iemati razni inozemski strokovnjaki j Končno sta začela s steklenicami za pi-a— Izleti mariborskih pevskih društev, j ve mahati proti posameznikom. Eden ie Mariborska narodna društva so pričela tudi potegnil revolver in začel groziti, - • • 'da bo streljal. Nastala je panika in par žensk Je padlo v omedlevlco. Žrtvi fašistov sta postala dva težko ranjena moška, katerima sta fašista razbila na glavi polno steklenico pive. Ko je omahnil prvi ranjenec, je zakllcal fašist svojemu tovarišu: «Ubil sem sčava!». Med prav marljivo prirejati narodno-probuje-valne nedeljske izlete v bližnjo okolico. Prihodnjo nedeljo 20. t. m. pohitita pevski društvi »Jadran* iz Maribora in »Zarja* iz Pobrežja k Sv. Martinu pri Vurber-gu, kjar se bo vršila popoldne v gostilni Ameri? vrtna veselica v korist ubogih . .... --------- pri Manboru a V valovih Drave. V sredo popoldne ! Eden od njiju je celo načelnik barkov- __j: 7 nnnm. ^ jv . ----- -------- - , j^uuiesiu pri i jjouijiiu sinete. » c-»um iv ♦ Prošnja prijateljem naše napredne cerkve Sv> Trojice v DobleSicah je uda- Ponf^lon f^iničtvn nanrodnp. . __ _ ____ omladine. Centralno tajništvo napredne Dirdadine iz Slovenije je ustanovilo stro* kovno knjižnico, ki ima nalogo zbirati knjige, brošure in časopise, ki se nana* šajo na dijaško življenje in na om'adin* ski pokret. Mnogo takega gradiva je raz* tresenega pri posameznikih, za katere pa imajo te stvari le malo ali celo nobene vrednosti. Toplo naprošamo vse one, ki tmajo cele letnike ali posamezne števil* ke dijaških listov , crPrepo* roda», knjige ali brošure, da jih pošljejo brezplačno ali proti primerni odškodni* ai «Prosveti Centralnega tajništva®, ljubljana, Tomanova ulica 3. * Obrtno-nadaljeva v šolskem letu 192S čalo 646 vajencev razredov je bilo 17, dekliških pa 6. Učni smoter je doseglo 426 vajencev in 205 va-jenk, ostali imajo ali negativne uspehe ali pa zaradi odsotnosti (bolezen itd.) niso mogli biti klasificiram. Šolski obisk je bil ugoden, povprečno je bilo navzočih pri pouku 75 odst. Po narodnosti so bili izginil pod vodo, ne da bi ga mogli do- ; sedaj najti Najbrž ga je zagrabil krč. Iz Primoria • Falziiikator mauritetnih spričeval armiran. Zagrebška kriminalna policija * Gibanje slovenske mladine v Trsta. ; V Trstu se je pred kratkim ustanovilo ! društvo «Omladina» s programom zdru-I ževanja vse slovenske mladine v kraljevini Italiji na vse zakonite načine. «Omladina» je nepolitično društvo ter rila strela med službo božjo. Med verniki je nastala velika zmeda in strah. Dve dekleti sta od strahu omedleli. Strela fe znatno poškodovala zvonik. Ko bi udarilo v Domoljubi božjem i iz v daje zapušča _____„___________ javi rdeča pega, ki se otrdi in je podob* na malemu tvoru. Tako je te dni seljak _____ ,______ ____ipenih mušic. Ko se je Jovanovič vračal domu, se jc krava ne* nadoma zgrudila. Videč, da bo poginila, jo je v sili zaklal. Na svojo nesrečo. Kri bolne krave je bila že zastrupljena in je okužila tudi seljaka. Vsega otečenega so ga prepeljali v novosadsko bolnico. Ecg vlomilcev iz šibcnišlfe ječe. Iz hišarjev novprojenček, pol ure. — Tere* zija Kristan, delavčeva vdova, 76 let u_ Aretacije. V noči na četrtek so bili aretirani: neki Jože Cebulj zaradi pijanosti in razgrajanja. Nadalje je stra* ža prijela več ^"J^J^Iapor ^ utiran. Zagrebška kriminalna polic*? — dramatične, recitacijske. pre ®s, * ff-usssA M s: Htor^rss iiSv" Od ritetna .prB.v.l., Tudi ». ? j. ■»«.»vlMi= Htatoic la a^^ffK,M« k"B"fc- t'"ti'n,e Prei""' ' 2 tatvini, 2 prestopka kaljen,a P™ slenih poleg vodje 24 urnih moči. * Nedeljski vlaki na progi Maribor-Dravograd-Meža. V času od 20. julija do i puiuiu i« uu^l. i« ---------- — —| - ces viamntev i z siucnisue skoro vsi slovenske, oziroma slovanske sodnih zaporov v gibeniku sta te dni po-narodnosti (razen 86 nemških vajencev in begnila italijanska državljana Kristijan 47 nemških vajenk). Na^šoli je bilo zapo-, pliaviz in Elvino Calentano, ki sta meseca i— o a ,, marca letos vlomila v tamkajšnji davčni urad ter odnesla 32.000 dinarjev. Beg še r»6ii»i-«.ia.. . -— — —- j—-j- -- ni pojasnjen, ker so okna in vrata zapora 30. septembra vozi na progi Maribor gl. osia[a nepoškodovana in bilo je pravilno kolodvor-Dravograd-Meža ob nedeljah ^ in zakienjen'0 j.jdi vseh sedem vrat, skozi praznikih izletniški vlak št. 1718 z odho- katero sta m0gja dospeli na prosto. Zdi dom iz Maribora gl. kolodvor ob 13 35 in S0 da se je mogel izvršiti le s popri!.odom v Dravograd-Mežo ob 15.19 ter raogj0 kakega paznika. Vest o begu ne-v nasprotni smeri izletniški vlak št. 1717 varnih vlomilcev je mod občinstvom vzbu-b odhodom iz Dravograda-Meže ob 20.21 di]a ve]iko vznemirjenje, in prihodom v Maribor gl. kolodvor ob * j;i0gin jHazn^era človeka. V črno-22.06. gorskem okrožju Nikšič se je odigral te • Sprejem gojencev v pomorsko aka« r]nj grozen dogodek: Neki Kiliborda. si-demijo v Bakru. V trgovsko pomorsko cer mjren in tih človek, je nenadoma akademijo v Bakru se za prihodnje šol* j zblaznel. V svoji hiši je z nožem napadel I., l-i. -----rt*.;*,«.-? l-i u-i T Il«is ! j____- i'___i; i_____1-1 i.n.. u— i 1 . 1 IV..1' - . treh popoldne je pri vozil z avtomobilom ; ™ CarUcr odveden , po Zmajskem mostu mehamkar pri tvrd* T /ni je bil iz Beograda ld Žužek, Florjan Bartuš in podrl na tla v FožareVac fran- 21*letno uradnico Krijo šhbar » ^p^arlier, ki je bil radi umo-čo v Hrenov, ulic. Pn padcu se jei gvicarsUega trgovca Isellija obsojen na barjeva močno poškodovala na desn, ra ^^J*^ * Za Šentpetrom in Podgoro še Solkan Štandraž in Ločnih. Poročali smo že, da „„ _________m »irt Mam roki. u— Neznan utopljenec. Iz Ljubljani* ce na Fužinah je bilo dne 12. t m. po* spoznati krvoločnost klerikalcev? oe na Fužinah je bilo ^ - P« m dostJaj akcIiški s0. j kakih 14 dni in ie bil popolnoma gol. sKim mesiom. m"'« t ... l-n g M ij^d- a. pok. ruto ia i« to Standrai In LoMk Tako te slovenj, v svtuo u.u U, ---Ii„ds,vn nlačevalo dolgove, ki SO Jih na- | Veliki iokvizitor delali v dobi «Svete inkvizicije«, ko so 34.656 ljudi živih na grmadi zažgali 3 ruto in črne ccv* •» —--- -- - ...__I lie sc je naveličala bivanja v hiralnici ljudstvo plačevalo dolgove, kl SO Jlh na- Cjtajte! sv.' Jožefa in je dne 12. t m. neznano Pravili Italijani, obenem pa bodo_Italijani sko leto sprejemajo gojenci, ki so z us pehom absolvirali štiri razrede kake sred nje šole. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, izpričevalo 2. sc* raestra četrtega razreda ter zdravniško izpričevalo. Sprejemni izpit obsega: hr» vatskosrbski jezik, aritmetiko, geometri* jo in fiziko. Slovenci so oproščeni od iz* pita glede hrvatskosrbskega jezika. Hra* na in stanovanje se dobi pri privatnikih za 800 do 1200 Din mesečno. Internata ni. Učna doba traja štiri leta. * Geodetska šola v Beogradu. Po ini* ciativi finančnega ministrstva se letošnjo jesen otvori v Beogradu državna geo* detska šola. V to svrho je že odobren potrebni kredit. • Knjige za slepe. V odlično urejenem Domu slepih v Zemunu se že par let tiskajo knjige z abecedo za slepe. Razen učnih knjig za osnovne šole in nižje razrede gimnazije .je bilo izdanih doslej 20 književnih del. Najnovejši zvezek obsega vsled nezadostne udeležbe ni vršil, priredi v Splitu v čast angleške vojne mornarice, ld pride dne 5. avgusta v Split, ta dan veliko svečanost. Te svečanosti se udeleži lahko vsak član cJadranske Straže* ter bo imel 50 odst popusta na želez- <;v o7eta m ie ane i. >"• 1 ......„ ,., kam pobe gnila! Iz biaznice na Studencu trdili, da se je.Gorica.Pomnožila za tona ic ubežal isti dan Imac Mlinarič. star hko m toliko .italijanskih dus». let. doma iz Šmarja pri Jelšah, oble* ' Nevaren padec težaka. V tovarn, čen v blazniško obleko. I o«a pri Sv Anoreju v Trstu se je pone- u- Vlom v stanovanje. Vlomilska so* srečil težak Sa vator Pintus Ko jo bil u . J , —nn,i.n ,.0tilri cticV^lni.-i cp mn lf- liubezenski roman iz najsramotnejšo dobe človeške zgodovine. Naročajte ga pri upravi »Jutra* v u- Vlom v atanovanj^rni.ka «>* - -za ^^ . ^ ^ 54. Vele- drga je jela posta ati predrzna /e ob P " kakih 4 i zanimiva knjiga Stane 30 Din, S pOSt- be em dnevu. Dne 16. t. m. popoldne je spodrsnilo in ,e padel z višine kakih 4 neki svedrovec vdrl v stanovanje sluge metrov na tla. Pn tem se je močno po- finančne delesacije na Poljanski cesti 13 škodoval na rokah in nogah ter si pre- in mu odnesel moški jopič in te'ovnik v tresel možgane. domače ljudi ter zadal težke rane ženi. materi in hčeri, s katerimi je bil sicer vedno prijazen. Grozno razmesarjena je njegova žena, ki ni mogla pravočasno ute-či iz hiše. Njeno stanje je brezupno. Zblaznelega Kilibordo so z velikim naporom zvezali ter ga odpeljali v bolnico. * S rela je uoila v St. Petru pri Mariboru 16 letnega sina viničarja na posestvu mariborskega lekarnar'i KSni^a. Deček se je pravkar bil vrnil z dela ter počival na veznem pra^u. NenrHoma se je za-bliskalo in treščilo v fanta, ki je bil takoj mrtev. Savršeni lek protiv svih vrsta reiimatizma. U 'eogradu u Kosovs oj ulici 43 otvorio je hemijsko-bakteriološku laboratoriju dr. Rahlejev, gde izra 'juje svoj znameniti lek Rndio-Balsamica protiv svih vrsta reumatizma. Lek dr. Rahlejeva priznat je ne samo u našoj državi več i u inostran-stvu kao najbolje sredstvo protiv reumn-iizma svih vrsta. Raiio-Balsamica osniva se na sasvim novim principima, te je ap solutno neškodljiv srcu. Pri lečenju ve-(tna brzo deluje i ne ostavlja nikakvil tragova ni na koži ni u organizmu. Bo-lesnici koji su se godinama Iečili po raznim kupniilima izlečeni su sa dve do tri flašice toga čudotvornog leka. 3924-a rednosti 300 Din, nakar se je nemoteno odstranii Iz CeJia Naznanitev vinskega pridelka. Užit-ninska uprava v Trstu javlja, da morajo posestniki vinogradov tostran užit-ninske črte tržaške občine naznaniti : zanimiva knjiga stane 30 Din, s poštnino vred 32 Din. Organizacije in poedinci, ki plačajo naimani 10 izvodov. dobe knjige do 20 Din. Elektrifikacija Cclia in okolice se osrednjemu užitninskemu uradu pridelek po večdnevnem delu na električnem grozdja, ki sc obeta letošnje leto. Na-| omrežju in pri transformatorjih bliža svojemu koncu. Najpozneje v 14 dneh bodo vse preureditve dogotovljene in bo prebivalstvu Celja in okolice na razpo* lago še enkratna količina električnega toka. Zlasti je v interesu mesta pozdra* viti znatno razširjenje doscdan:e javne razsvetljave. Na križišču ulic in na ve* čih javnih prostorih so povsod že mon* tirane jako lične obločnice. Prižiganje in ugašanie svetiljk se bo vrši'o avtomatič* no. Poleg mnogih preureditev, popravil in novih naprav, ki jih je izvr|il dose* danji občinski odbor tekom svoje funk* cijske dobe je gotovo e'ektrifikaciia mesta in oko'ice najvažnejša pridobitev, ker služi v korist celokupnega prebival* stva. e— Rinka. Iz zadružnega registra se je izbrisala po končani likvidaciji Rinka, p'aninska zavetiška re^istrovana zadru* ga z o. z. v Gaheru pri Celiu. e— Tombola nižjih poStnih in brzoiav. nih uslužbencev v Celju se vrši v nede. ljo dne 3. avgusta na Dečkovem trgu pred Narodnim domom. Obsega nad 300 dragocenih dobitkov, ki bodo izstavlje* ni pri tvrdki Pel'e. Sodeluje železničar* ska godba iz Celja. Tombola se prične ob 15. uri. Po končani tomboli se vrši Šavnikovi Emmerovi in Wiifanopi v največji bridkosti javljajo, da je gospod y _ Dr. Pavel Savnik redni j-ivni proieior »agrebške univerze dne 16. t m. po kratki bolezni sklenil svoje življenje. Pokopljemo ga v Kiauju 18. t m. ob pol 5. uri popoldne. Zagreb-TSranj Llnbljana-Trat dne 17. iulija l'J24. «c JUTRO » Med verniki, ki so se ravno odpravljali I lahko storiti oboje. Kot nujno smatra* iz cerkve, je nastala strašna panika. Sre- j mo za osvojitev javnega mnenja, da ll> ^^ ' ... ... • i n^r/v^-i natir^finim hcrrvm ri Naprava za slepce v Avstriji Iz statističnih podatkov za leto 1924. raz vidimo, da se dele slepcevske naprave v Avstriji v tri vrste. V prvo vrsto spadajo učni in vzgojni zavodi za slepo deco. Teh učilišč je osem, in sicer: 3 na Dunaju, po eno pa za Dol. Avstrijsko v Purkersdorfu, za Gor Avstrijsko v Lincu, za štajersko v Gradcu, za Koroško v Celovcu in za Tirolsko v Inomostu. Najstarejše je vzgajališče za slepe na Dunaju v Ii. okraju; ustanovil ga je L V. Klein že leta 1804. Namen vsem tem zavodom je pouk in vzgoja slepe dece y šoloobvezni starosti in stanovska izobrazba v pošolski dobi. V tej dobi morajo obiskovati gojenci poleg praktičnega dela v delavnicah tudi obrtno nadaljevalno šolo. Po vseh zavodih se goji glasba pridno in temeljito. Učilišča se vzdržujejo potom usta nov, s podporo posameznih deželnih vlad ali pa tudi po društvih za slepe. Na zavodih je nameščeno le strokovno naobraženo učiteljstvo, ki nosi naslov nič. Želodec se nasiti, a organizem nima od tega nobene koristi. Surovo meso je torej fiziološko idealna hrana. Naši predniki, ki eo jedli milijone let meso izključno v surovi obliki, niso poznali jetike. Sodoben človek seveda ni več v stanju prebavljati potrebne količine surovega mesa in ga sploh ne mara. Zato pa se lahko nadomesti surovo meso s sokom, ki se lažje prebav-lja in ima isto vrednost. Praktična navodila prof. Richeta so sledeča: Za sok se porabi najbolje zmrznjeno meso, ker vsebuje več vlage in je bolj poceni. (To velja za zapadno-evropske dežele, kamor se uvaža zmrznjeno meso. Pri nas imamo zadosti domačega pridelka.) Priprava je zelo enostavna Meso se zreže na drobne kose in se stisne v ročni preši. Sok se nato shrani v ledu. Jetični, ki dobijo 40—50 gr soka dnevno, ljudje ki so prestali težko bolezen ali na so vsled česa potrebni redilne brane, uživajo po eno žlico na dan, slabokrvni otroci po eno čajno žličko. Če ne prenese otrok ali bolnik soka v naravni obliki, se mu lahko da zdr.i- nauuiaieiiu UUI^IJOU-V, —------ » - — —...... -- — . . profesor. Pred no more biti kdo name- vilo v poljubni jedi, a ta sme biti koščen na zavodu za slepe, se mora vež- maj mlačna bati praktično dve leti in nato položiti strokovni izpit iz slepstva. V drugo vrsto spadajo zavodi za odrasle slepe, ki niso le popolnoma ločeni od onih za slepo deco, am;»ak večinoma tudi po spolu, zavedajoč se neljubih posledic, ki se lahko pripete v nasprotnem slučaju. Takih zavodov ja v republiki 14. Od teh jih je 8 na Dunaju. 3 so v Gradcu, po 1 pa je v Lincu' Celovcu in Salcburgu. Namen tem zavodom je. da sprejemajo ped svojo streho šoli odrasle slepce, v oskrbo in zaposlenost. Zavodom načelujejo slepčevski pedagogi ali druge strokovno naob.-ržone osebe. Vzdržujejo se večinoma iz dohodkov, ki jih donašajo zavodove delavnice. kjeT popravljajo in izdelujejo slepc-i vsakovrstne predmete iz pletar-stva, ščetarstva, kartonaže, vrvarstva itd. Morebiten primanjkljaj krijejo posamezna društva za slepe, pa tudi deželne vlade. Tretjo vrsto slepčevskih naprav tvo- : njo razna društva ki jih je v vseh a v prisostvovali nadaljnim razpravam, ker so radi njih dolgotrajnosti oškodovani pri svojih vsakdanjih poslih. Prišlo je do ostre razprave med porotniki in senatom. Porotniki so končno ustavili stav ko pod važnim pogojem. Izjavili so, da prisostvujejo razpravam samo še tri dni, nakar se bodo odstranili brez ozira na kazen, ki jim preti. Predstojništvo sodišča .ie stopilo takoj v zvezo z ministrstvom pravde v Varšavi. To je v sporazumu s finančnim ministrstvom sklenilo, da dobijo porotniki primemo odškodnino za izgubljeni čas. X Kvalifikacija. »Zakaj pa tako slabe volje, gospod Ogorek?« — »Dobil sem koncesijo za stanovansko posredovalnico, pa je ne morem odpreti.® — »Kako to?» — »Ker že tri mesce iščem lokal za pisarno, a vse zaman. Ga ne dobim.« X Velika katastrofa v Napolju. Te 5a je bila, da ni bilo mrtvih in ranjenih še več oseb. Izpod ruševin so namreč potegnili samo neko mrtvo starko in več težko ranjenih oseb. Zelo veliko pa je število lahko ranjenih. X Mož, ki se je poročil s svojo ta-ičo. Taka bela vrana je neki James Burk i iz Los Angelosa v Ameriki. Seveda je vzbudilo veliko senzacijo, ko je vdcvec Burk, ki mu je že 59 let, peljal k oltarju svojo taščo Saro Malavey, staro 72 let. X Preskrba mleka v Londonu s tanki. Da se ohrani mleko kolikor mogoče čisto, so uvedli sedaj v Londonu za njegovih sedem milijonov prebivalcev 500 posebnih velikih avtomobilov, imenovanih tanke, s katerimi se razdeljuje po ulicah mleko strankam. Vsak tank drži po 50 do 60 hektolitrov mleka, ki se nahaja v posebni zaboju podobni posodi, čije stene so iz stekla, da se vidi njena vsebina Tanki pobirajo mleko naravnost pri kmetih v okolici mesta in ga potem vozijo po ulicah Londona brez prelivanja, kakor so ga nabrali na de- na, zbrano na pokrajinski skupščini v _ .. . n . Krškem dne 8. in 9. julija 1924., je soglas- Dozivlja] gospe ravieve^o sprejelo sledeče Sklepe iu^zahteve Ruski listi pripovedujejo doživljaje znane ruske dramske in kinematografske igralke Tatjane Pavlove v Italiji, kjer umetnica sedaj z velikim uspehom gostuje. Ob času rimskega gostovanja Pavlove so poskušali neznanci izsiliti od nje velike denarne vsote. Grozili so pognati v zrak celo gledališče, če se to ne zgodi. V Milanu, kamor se je preselila Pavlova, so zopet drugi zločinci oropali v njeni odsotnosti hotelsko sobo in odnesli za 400.000 lir dragocenosti. Zdaj so pa v Turinu hoteli ukrasti... gospo Pavlovo samo! dni se iepri^t'^ v Napolju veUka ne- j želi. Ker se je ta načm razdeljevanja sreča Ko se je vršila v cerkvi sv. Ma- mleka uvedel, bodo sedaj prevažal: v rije služba božja, se ie porušil zvonik, i Londonu vse mleko s tanw. Resolucije učiteljske skupščine v Krškem Učiteljstvo Poverjenika UJU, Ljublja- šolstvu^ katero imajo n^rovati^ imajo najboljšo strokovno kvalifikacijo, so dobri organizatorji, možje z značajem plemenitega človeka in s prepričanjem in vero no snreteio sisuev*? bhi^ic ^ --b- — -- - - . kot rezultate dvodnevnih posvetovanj in zavednega nacijonalista, ker le ti garan-reZlU e u> 1 K^lr, ,,7-Sili svnm naloffp kakor razprav: MATERIJALNE IN PRAVNE ZAETEVE UČITELJSTVA. Vkljub zakonitim določbam še niso izpolnjene vse materijalne obveze države napram državnemu uradništvu, v tem pogledu izjavljamo: 1.) Zahtevamo takojšnjo izplačilo razlike rued staro in novo plačo od oktobra 1923., ki nam po zakonu pripada. 2.) Država zanemarja svojo dolžnost do upokojencev. V tem pogledu naj se kronske pokojnine prevedejo na dinar- . ske in naj se takoj izda draginjska ured-Pred pol letom .ie nastopal skupaj s! b^ s katero se bodo zvišale draginjske Pavlovo italijanski umetnik Capozzi, ki je bil potem angažiran za drugo gledališče. Pred kratkim pa .ie nenadoma dobila Pavlova brzojavko: »Nujno je potrebno, da se srečava in govoriva. Pri-avtomobilom. Capozzi. tirajo, da bodo vršili svojo nalogo kakor zahteva potreba in duh časa in bodočnost naše domovine. Nadzorniki naj bodo iz vrst učiteljstva, kj pozna ustroj osnovnošolske uprave in osnovne šole ter so že službovali na njej. Odločno odklanjamo in zavračamo nazi-ranje nekaterih političnih faktorjev in politične državne uprave, da naj bi vršili nadzorstvo nad osnov-"m šolstvom profesorji, ker jih v smislu gornjih načel odklanjamo. ŠOLSKI ZAKON. Predložitev šolskega zakona .narodni skupščini smatra učiteljstvo za eno naj- šolstvo neiz- dem pote z _ . njo ntiua ujuM.i »a jm jc v , Pavlova se ni zmenila za brzojav Tri stri^kih deželah 20. Samo na Dunaju ure pozneje se je zglasil pri njej v hote- «h je 14. Najstarejše je društvo za oskr- lu zelo eleganten in še bolj razburjen J . J , . ,-U ______' >-> — n-s/fei^vil irt Plftra bovanje m zaiioslenost oarasiih slepcev. ustanovljeno že leta 1826. Namen večine teh društev je podpi- gospod, ki se je predstavil za Pietra Raggia. Začel je z besedami: »Prihajam od ubogega Capozzi ja! Signora hiteti ha, s katero se bodo zvisaie arag.uj^« .-ejgih Mhtev> ker ima doklade upokojencev na podlagi ze odo-, ^^ y.odo z odlagalljer i>aiucu vcuuc lcjj ujuji/cv jc i — ---- , , . rapje slepih čanov v bolezni, starosti in ! morate, če ga še hočete dobiti živega, onemoglosti ter vzdrževanje zavodov za odrasle slepe iz članskih prispevkov, ustanov in volil. Osrednjo društvo i a avstrijsko slepstvo izdaje že 11. leto strokovni časopis »Zedtschrift fiir das Ostsrr. Blindenwesen». Urejuje ga slepčevski pedagog Karel Biirklen, ravni teli zavoda za slepe v Purkersdorfu. < >n je "tudi konzulent za slepstvo v nauč-nem ministrstvu. Omenimo naj še društvo osrednje knjižnice za slepe v Avstriji, ki šteje več. tisoč knjig v točko pisu. Knjige obsegajo vse panoge znanosti umetnosti in vede. Slepci si jih lahko izposojajo. Iz navedenega vidimo, da je razmah slepstva v Avstriji za sedanji njen položaj naravnost odličen. Učiteljstvo se shaja vsako leto na delovni dan, kjer s strokovnimi predavanji in diskusijami širi in izpopolnjuje svoje znanje. Prirejajo se tudi s podporo ministrstva večdnevni poučni tečaji. Oblastva, društva in zavodi za slepe delujejo med seboj v popolni harmoniji. Josip KobaL Jetika ia meso Znani francoski fiziolog prof. Richet je predložil francoski znanosti načrt novega zdravljenja tuberkuloze. Veči- itd.3 Nato je še pripovedoval, da je bil Ca-pozi nevarno ranjen v nekem dvoboju. Previdna Pavlova pa se ni hotela peljati. Rekla je Raggiju, da jo bo spremljal neki drugi ruski igralec. Ragglo ie v to nerad privolil. Komaj pa sta stopila z igralcem na ulico, je Ragglo svojega spremljevalca omamil, pobil in podrl na tla, sam pa ie srečno Izginil v množici. Poklicana policija je ugotovila, da Capozzija sploh ni v Turinu. Dozdevni Raggio je bil eden izmed tolovajev, ki so hoteli ugrabiti rusko igralko... Gospa Pavlova je postala sedaj po tolikih nezgodah previdna in stalno nosi seboj vse svoje dragocenosti, ki so uradno cenjene na več nego milijon lir. Policija, ki nadaljuje zagonetno preiskavo pa misli, da so se hoteli zločinci polastiti teh draguljev. Bivoli v državab Ker so začeli zadnja leta izumirati bivoli v Zedinjenih državah, to pa vsled tega, ker so jih belokožci na svojem prodiranju proti zapadu ia gole stra hrenih kreditov. a) Upokojitveuo postopanje naj se uredi tako, da ue bodo upokojenci po več uesecev ostali brez plače, temveč naj se po členu 152. urad. zakoua odmeri in nakaže pokojnina z istim odlokom, s katerim se izvrši upokojitev. 4) Upokojenim učiteljicam naj se izplača polna draginjska doklada in uvedejo naj se zopet draginjske doklade za širše člane družine, ki jih je uradnik primoran vzdrževati. Draginj6ki razredi naj se odpravijo. 5.) Šolskim voditeljem naj se izplača razmeram odgovarjajoča funkcijska doklada. 6.) Naturalno stanovanje naj se učiteljem, ki ga prejemajo kot odškodnino za administrativno odpravljanje šolskega poslopja, ne odračunava od stanarine. 7.) Vojaški zakon naj se izvaja tako, da učitelj-vojak ne bo zapostavljen radi odsluženja kaderskega roka za učiteljem-nevojakom ali učiteljico ter naj se prizadetim ohrani službr-o mesto. 8.) Učiteljem naj se dovoli za zborovanja na katerih se razpravljajo za državo merno škodo z odlaganjem rešitve tega vprašanja. NARODNO PROSVETNO DELO. ŠOLSKI ODER. Skupščina smatra šolski oder kot vzgojno sredstvo eminentne važnosti, zato je to delo podpirati z vsemi sredstvi in ga gojiti sistematično in organizirano. S prireditvami je treba podpirati tudi naroo-no-prosvetni sklad, da se da gospodarsko podlago temu gibanju. Knjižnico --Šolski oder> je razširiti čim bolj, da se omogoči iz laja novih iger. O prireditvah je poročati dnenemu časo pisja, ki je razširjeno v dotičnem kraju in stanovskemu, v svrho statistike. ORGANIZACIJA KNJIŽNIC. Mladinske in javne ljudske knjižnice za ljudstvo in dobre strokovno knjižnice za učiteljstvo smatramo kot temeljno in ne-obhcdno potrebno izobraževalno sredstvo ter predpogoj za nadaljnjo šolsko iu na-rtope prosveto. Vsaka šola mora imeti mladinsko knjižnico, ki naj se čimbolj izkoristi. Osnuje naj si javno ljudsko knjižnico za šoli odraslo mladino in ljudstvo. Lokalne in okrajue strokovne uči- vauja, ua jia.cim . i... .j« -----SIVO. LOKRine 111 OKrajue saunu.irc uu- važna prosvetna vprašanja, večkrat v letu j tcljsl;e (pedagoške) knjižnice naj se re-polovično vožnjo na železnicah in paro-1 organjzirajo. Okrajne strokovne knjižni- brodih. 9.) šolskim nadzornikom naj se zvišajo prejemki in urede potnine tako, da bodo lahko brez osebne materijalne škode opravljali svoio službo. ce naj tvorijo s svojimi odbori okrajno centralo vsega knjižničnega gibanja v okraju, svojo centralo pa nai imajo v .centralni knjižnici Pov. UJU. v Ljubljani. ; Ta naj se izpopolni z vsemi bibliograf- jiutijau ----------j jj dc 1»a,-,*., „. u. .-j . ... 10.) Izda naj se izvršilna uredba k čle-1 sl;0 v;!inimi pedagoškimi in šolskimi de-nu 37. čin. zak. o zvišani stanarini, pri povppjeništvo naj prične s tozadevno r______ ___•_______,'n nnSin rnn^' O l'n 1 ' . . •___ .1 „ J__ čemer naj se upoštevajo večja mesta, in dustrijski kraji in obmejne šole. JI.) Učitel.stvu na obmejnih šc!ah naj se dajo posebne doklade po členu 40. čin. zakona. 12.) Izda naj se izvršilna naredba k vsak učitelj poroča, naprednim listom o dogodkih in kulturno « gospodarskih tel političnih potrebah ljudstva iz svojega okraja ter se je treba za to delo orga« nizirati; na drugi strani je treba ustva< riti stalen kader (nekak dopisni urad učiteljstva), ki bo stalno in dosledno in» formiral vse napredno časopisje o vseh naših prosvetnih, šolskih in stanovskih, zahtevah in ustvarjal nam prijazno jav« no mnenje potom javnega časopisja; na tretji strani je potreba organizirati tudi obrambno delo na napade v časopisju, ki imajo tendenco jemati šoli in učitelj/ stvu ugled v javnosti. GOSPODARSKA ORGANIZACIJA. Gospodarsko organizacijo moramo smatrati za temelj in predpogoj dobre stanovske organizacije; zato moramo sta novska gospodarska podjetja podpirati z vserai sredstvi v moralnem in material« nem oziru. Načeloma bodi vsak naš član tudi član vseh naših gospodarskih tu družnih podjetij in gospodarskih stanov« skih društev, za kar naj poskrbe okraj« na društva. Misliti naj se prične na pri« rejanje stanovskih gospodarskih tečajev za zastopnike vseh okrajnih društev, na katerih naj se prične vzgajati in organi* zirati učiteljstvo v tem pravcu. Iz te podlage se bo razvilo tudi uspeš* no in sistematično delo učiteljstva na širšem narodno » gospodarskem polju. ORGANIZACIJA KULTURNEGA GIBANJA. Kulturna in strokovna izobrazba člim stva UJU bodi najtrdnejša in najtraj'. nejša podlaga naši organizaciji Tej iz« obrazbi naj posveča članstvo vso pažnjo; prireja naj predavanja, tečaje ter naj ustanovi pedagoške krožke pri okrajnih društvih v zvezi s kulturno pedagoškim odsekom UJU, poverjeništvo Ljubljana.; Iz vidika ne smemo izgubiti stika z iz/ venstanovskim kuturnim gibanjem. VZGOJA STANOVSKEGA NARA« ŠCAJA. Vzgoji stanovskega naraščaja sc po« sveča še premalo pažnjc. Naraščaj po« trebujc tudi vzgoje za izvenšolsko delo. To vzgojo naj preskrbe okrajna društva na sedežih državnih učiteljišč. Vzgoi-v se ima vršiti po sistematičnem načrtu in se ima v to svrho preskrbeti naraščaju primeren lokal, kjer se bo lahko vzga« jal v tej smeri. Nujno potrebno bo mi« s liti na ustanovitev glasila za naš sta« novski naraščaj vse države. V svrho ustanovitve gospodarske pod« lage tega gibanja naj članstvo z vsemi sredstvi podpira cUčiteljiščni sklad® ter naj točno vplačuje tozadevni organizač« ni davek. Podpiranju in olajšanju socialnega položaju našega naraščaja, to jc glede stanovanja, prehrane in nabave šolskih potrebščin jc posvečati posebno pozornost in je po možnosti ustanoviti za to posebno podporno društvo za uči« teljiščnike, da se tudi širši javnosti orno« goči sodelovanje. DISCIPLINARNI PREDPISI ZA UČI« TELJSTVO. 1.) V smislu čL 170 čin. zak. zahteva« mo za učiteljstvo poseben disciplinarni postopek, kateremu naj bo podlaga no* vi šolski zakon. 2.) Učiteljstvo sodi disciplinarni senat obstoječ iz strokovnjakov. 3.) Prizivnc instance naj bodo disc. senat min. prosvete, upravno sodišče in državni svet, ki razsoja lc v slučaju, akc se je pri preiskavi kršil zakon. 4.) Denarne globe naj popolnoma od« padejo. 5.) Disciplinarno preiskave sc ne smo otvoriti na podlagi anonimnih ovadb in nepodpisanih časopisnih člankov ter sc imajo smatrati kot nujne in rešiti pra* viloma najkasneje v roku 3 mesecev. 6.) Vsako ovadbo dobi obdolžcnec ta. koj v izjavo. JAVNA OCENA UCITELJSTVA. Na osnovi čl. 72 uradniškega zakona, zbirko, članstvo se pa poziva, da daruje knjige centralni knjižnici Pov. UJU. NUJNI K0FAKI ZA ODPOMOC OBMEJ-! NEGA ŠOLSTVA. I ----------------------------- Obrr.mbna društva-in vlado opozarjamo, ki določa, da ocenjevanje po uradniškem uovtjsra zujavi-tMija. iuuc;numi.c. v ou- — — ,J , v „ noma provzrocijo to bolezen slabe raz- izdala vlada strogo prepoved ubijanja mere nezadostna hrana Ln prenaporno teh krasnih divjih živali, ki so se v delo Slučaji podedovane ali nalezljive davnih časih v čredah po vec tisoč jetike so redkejši. Obolelega je treba glav podile po nepreglednih planjavan 1___j_,____j.. -----! cfivsrn« Amerike. Indijanci so .lili pao torej izdatno hraniti, da postane močnejši in da se na ta način zajezi napredovanje jetike. Kot najboljše sredstvo zoper ietiko pa smatra Richet sok surovega (ne kuhanega) mesa ali pa meso samo v surovem ali v malo posu- prodiranju proti zapadu 12 gole stra-, Rpnu n2_ eilL z;,k i da bo ufite!jstvo sti_ do pobijanja strašno decimirah, j€ j lfcžao bl.e2plačnega zdravljenja v b eah, ki jim ga zagotavlja zakon. NAČELNO STALIŠČE Z OZIBOM NA ŠOLSKO UPRAVO. Učiteljstvo odločno vztraja ujuua v.M.iv. -----... ...-------- - . - ,. , de da je na5e obmejno šolstvo na severni' zakonu ne velja za nastavnikc vseh vrst bolniJ državni meji vse premalo podprto za naci-1 šol. zahtevamo, da sc vnesejo v nov, I jonalni boj iu nalogo, ki jo ima vršiti. --1 ' šolski zakon določbe o ocenjevanju, ki moralne in materi-1 bodo odgovarjale modernemu nafinu Tem šelam manika jalne podpore. Na !e šola je pošiljati najboljše in zanesljivo učiteljstvo, ki ic tudi occne. Moderni r.ačin ocene mora temeljiti _ __ DOljse in zanesljivo anwq9>>», m«. ------- ■i n hV Neverne Amerike.'Indijanci so jih pao Učiteljstvo odločno vztraja v interesu u izvenSolsko delo vneto, ter ga je v to na sledečih pnncipib: Učena mora ni i lovili toda le za svojo prehrano, tako šolstva in prosvete pri ločitvi prosvetne svrho materijaluo =e posebej podpreti. | javna in komisijska, ociteij ima vpo« da jih ni manjkalo. Vladna prepoved uprave od politične in obžaluje, da poli-; da se bo brez skrb' ta gmotno stanje lah-. gled v oceno, se sme zoper s.aoo oceno je imela uspeh, in se je število bivolov tična javnost ne uvidi te nujne potrebe ko prsvetflo temu delu Našim obmejnim ! pritožiti in v slučaju potrebe za„aia.« zopet tako pomnožilo, da prodajajo na nekaterih krajih njihovo meso. Skup- upv u »v vrv« —— —------—- r tična javnost ne uvidi te nujne potrebe Ln ne uvažuie utemeljenih razlogov uči- ______ _____ ^ j teljstva. Podreditev prosveto velikim žu- ^neV^ju/Novrzdravilo^so prvič i no število bivolov v Zedinjenih drža- panom smatra za kvarno prosveti iu šol-- - - i - ...... 1——statistiki 4o00. Od stvu. Prosvetni upravi naj načeluje soi- preizkusili na šestdesetih tuberkuloz iiih psih. Živali so bile razdeljene v dve skupini. Prva skupina je dobila tekom treh mesecev kot hrano kuhano meso. druga pa surovo meso ali njegov sok. Prof. Richet je ugotovil sijajne uspehe svojega poskusa. Psi prve skupine so poginili do zadnjega, vsi ostali j« so okrevali. Richet jo sklenil ponoviti svoj eks vab znaša po uradni teh jih je 1600 last države in so raz-delieni v devet čred. Eno največjih čred bivolov vzdržuj.? biologični" urad poljedelskega ministrstva "na posebnem ozemlju, velikem skoro 18.000 oralov, ob severnopa-cifiški železnici. Vsled izborne krme in popolnega miru se ie ta čreda tako povečala. da ii je postal nacijonalni park periment tudi na ljudeh. V to^vrho in gozd v Bison Rangeu premajhen, ura je prepustilo voino ministrstvo ne- kakor tndi za drugo lovsko živa' ki iz-ko bolnico na deželi z 250 obolelimi vojaki v začetnem stadiju tuberkuloze. umira. Zato so morali rrevišni ______ _ ___________ živali odstraniti, da imajo Denar za poskuse je dal neki bogataš krme. Toda bolniki so se upri. 150 vojakov izmed 250 ni hotelo uživati surovega suhega nik. Čutimo se v svojih težko priborjenib pravicah ogrožene in protestiramo proti omejitvam, oziroma ukinitvam kompetenc onih šolskih korporacij. ki so osnovane na zakonu in v katerih ima učiteljstvo svoje legitimne zastopnike, t j. višjega šolskega sveta. Uvedejo naj se učiteljske zbornice. Sedanji upravni sistem pri pro-sveti smatramo za absolutističen. Osnovnošolsko učitelistvo izgublja težko pribor- šolam j<= treba mladinskih in javnih ljud s'.ih knjižnic. V caši državi se vss preveč protežira nemške, italijansko in madžarsko šolstvo, ker neš; bratje onstran meje, v Italiji, v rnflji ia na Madžarskem nimajo niti najpotrebnejšega narodnega šolstva. Zgražati se moramo nad postopanjem kulturne Italije z jugoslovansko manjšino, ki ji je v letošnjem letu nasilno vzela narodno 5o1o in sedaj celo prepoveduje narodna .ruštva na Goriškem. r07.;varno vlado, da ukrpne vse potrebno za kulturne pravice naših neodrešenih b"alov i« ft-i i** , u^j.tji--.," —a — .— ----- t ' — ( L. u.v* višnie Štovi!" ] j ne pravice. To je nevaren orejudic za j STALIŠČE DO NAPREDNEGA TISKA ostale dovolj ureditev šolstva po bodočem šolskem za j r^r'OVMK IN MEŠČANSKIH ŠOL. Za nadzornike naj -t imenuje le može, ki uživajo zaupanje učiteljstva, kateremu so nadreienL ki Dosnaio in služijo pri pri naprednem ;?«.rs;anov!>kcnj -'aso ( pis u se ie s strani našega stanu še pre« mal- --pošteva'o. Z\ neobhodno smatra« | r •■■ da re po."'pre t.« časopisje poročili občej.ivnega, kulturneBa, prosvetnega, gospodarskega in socialnega značaia. da se potem to časopis ic lahko razširi iu ukorenini med narodom. Dosedaj st.o se premalo posluževali izvenstanovskega časopisja, da stanu prijazno jevno mnenje " narodu Kot organizaciia, ki ima svoje zastop« nike v vsakem kraju Slovenije, nam je jati. 1 Slovensko učiteljstvo sc ic dolga dc* | setletja borilo za tako moderno oceno, ; jo jc doseglo po prevratu in ima že od leta 1920. v veljavi predpise (naredba pov. za uk in bog. v Sloveniji. Ur. list ! št 52. toč. 194), ki odgovarjajo moder* , nemu načinu in postopanju pri ocenjc« vanju. i Zahtevamo, da se slični moderni pred^ pisi o ocenjevanju vnesejo tudi v novi I šolski zakon in se odpravi tudi zakoni* ; tim potom zastareli in nemodemi način : ocenjevanja. POSLOVANJE NASE ORGANI* ZACIJE. Difc-cnciaciji dela v organizaciji ic ' posvetiti vso pozornost, ter jc pritegniti k delu vse članstvo, učitelje in učitelji* ce. Vprašanju izpopolnitve organizacije naj sc posveča več pozornosti. Dru.š^ 1 jc deliti v svrho čim večjega delovani.i v krožke. DRŽAVNA HIMNA. Odpravo državne himne iz cerkve ob iliki drž. praznikov smatra učiteljstvo siuzevan irvensnnovsR.c}ja priliki r----------------, bi ustvarili Soli in našemu i iz vzgojnega ozira za zelo kvarno. 00, kler sc ni dalo nadomestila za iO. Učiteljstvo poziva ministrstvo, da sc čimprej popravi ta pocrcšek- Slabost riimiraskega leja Nade. ki so jih preči dvema letoma stavili v nastop liberalne vlade glede izboljšan ia lejevega tečaja, so so izjalovile. Lej si ni opomogel, temveč je orjta Belgija in Francija, j uspc'u kljub temu, da mu jc moral ves no nadomestilo, ker 1. julija list zaradi j za tretje niCSt0 pa Švedska in Češko- j Jas teka lebdeti pred očmi boj na 5000 metrov, ki ga bo moral izvojevati slabo predtekmovaniili v prsnem pla- j uro kasneje, in če pomislimo, da ie tudi 200 m so: Prvo tekmovanje: j v tenl boju zmagal Nurmi v času 14 min. WJW_____ ........ - . 2. Hening j 3ii/s ter s tem potolkel olimpijski sc obrafci na (gvctjska), 3. Bitzkey (Madžarska). Dru-; rckord za pet sekund, svojemu svetov-go tekmovanje: 1. De Combe (Belgija) j aemu rekordu pa se približal za tri sekunde, potem šele vemo ceniti uprav i bajne zmožnosti Nurmijeve. ,7(M): no nadomestilo, ker 1. julija list zaradi, ^ tretje m :"oqoo zaposlenosti br. urednika na sarajevskem ■ s)ovaSka- "' J zletu ni izšel. Uvodnik jc tudi tokrat ka- ,zidi v pr£ 1 kor običajno napisal br. Ambroži? \ vfln/„ na 20 ao« . . ' ,._..,!.„ in slabe . o...«__ strani zleta. V glavnem društvene načelnike in jih pozivna, da se g() lt.Knlu>A1IJC, L. ^ .— nosvetiio z vso resnostjo vzgoji članstva, ;.02> 2. Naw (Anglija), 3. Sipos (Ma- jv »/.gvji ..............z. i>dw * naraščaja in dece. da bodo v prihodnji j džarska). Tretje tekmovanje: l. Kirseh prišli vsi disciplir.il-ani i u pripravljen i^ na j haum (Amerika) 3:01, 2. Piowaty (Če ziet. v-; i ' " | ti iuin „>" , v ... - - --------\ k-ir velia tudi za člane-netelovadce, • ;k0Si0vaškaV Četrto: 1. Flint (Anglija) Ui nastopajo v slavnostnem kroju. "V ! 3:05.2, 2. Hollosi (Madžarska) 3:0.' * . - . ____! ...... ~ .. . .. f_____• ___ ».rn.^/l take napake naj bodo popravljene na za erebškem zleta. - Starosta br. Gaugl raz-motriva o napredku jugoslovenskega So-kolstva od I. sabora do danes in pričakuje, da bo zagrebški sabor dal zopet novih pobud in smernic za bodočo dobo do prihodnjega sabora. Iskreno želi, da bi spoznali sokolsko ro-nco tudi on. bratje in sestre, ki sta jih slepota in politična strast odtujile iz vrst jugoslovenskega v hrbtnem plavanju za gospode na 100 m pridejo v finale Amerikanec Keal-cha (1:13.4), Madžar Bartha, Anglež Macdovall, Amerikanec Vvatt, Francoz Zcbig, Anglež. Ra Feinson, Japonec Sai-ton. Norvežan Thanlon in Šved Skog-lund. 4no m za gospode: V finale pridejo: \Veissinullcr (Amerika, 5:22.2). Charl-ton (Avstralija 5:30.2), Bregcr (Amcri- S. K. Jadran poživlja gg. odbornike lili. X ----------" . - v , ča razneGavanie blaga, pomanjkanje de- = Izgledi letošnje stvetovne žetve ^rSk s^dsTev in kredita. Obtok ban- Po doslej objavljenih setvenih m žetvenjh kovcev jo nezadosten, ker se v svrho stabilizacije ne smejo izda,jati novi bankovci. In vendar kljub temu lej pada, ker niso dani drugi pogoji za vzdržanjc le-jjve vrednosti. - -v:- ,-,-. Sokolstva" — 'kritično noinčllo o sarajev- j Hatfield (Anglija) ter Šveda Ake lil skem pokrajinskem zletu piše savesni! Arnc Borg. Cchoslovak Antos (5:34), podnačelnik 1». Vojuovič iz Beograda i Avstralec Beaurepaire, Anglež Anison m Ne oziraje se fa levo in desno, biča po- j Amerikanec Smitli. oreške in napake, ki so pokazale na zle- j y skokih so Amerikanci v premoč,, °u. Kritika je zares stvarna iu odkrita, j pred vsemi drugimi. Dosegli so v vsc.i želeti bi bilo, da Vojinovidcv članek pre-j serijah mestno številko 5. Za oita;o vsi bratje in sestre, ki so bili na dc.io Švedi zletu v Sarajevu, pa smo brez skrbi, da so s tem v veliki meri odpravljene napake ki so se pojavile lam. Taka objektivna kritika iz lastnih vrst je velikega pomena in navadno nekaj zaleže. — Ob- Nurmi Najboljši tekač sveta. Nazivajo ga fenomen. To ime tudi za- širno io poročilo sa veznega podsarosta s)uži- ga bilo šc atleta, ki bi tako 1 . 1.1.. .. s s nahaja organizacija sabora, ki bo pred plenumom zbo narnah osvojil srca vseh prisotnih kakor ta Finec. Pore.ali smo že v «Jutru«,, da je zruši! tekom ene ure dva rekorda: tek na 1500 m in na 5000 m. Našim čiiateljem hočemo v naslednjem nodati par misli, ki jih priobčuje o priliki teh Nurmijevih uspel.ov «Lt Journal*. Včeraj smo doživeli dan, piše dopisnik cJournala*. kakor ga še ni bilo v našem življenju in ga tudi ne bo. Naj-krasnejša atletska tekmovanja preteklosti, najlepši rekordi kakor n. pr. Me-redithcv v Stockhohnu ali Fossov v An-versi, vse to jc včeraj pobleaelo spričo novega pojava: videli smo Nurmija. Da govorimo resnico, nismo videli, zaslutili smo le, kaj zmore Nurmi, kaiii poročilih bo rezultat letošnje žetve neko liko slabši kakor je bil lani. V Severni Ameriki je bil položaj v začetku junija nepovoljnejši nego v juniju 1023., ker so posebno v Kanadi posevki bili še slabo razviti. V Zedinjenih državah je obdelana manjša površina nego lani. V onih netili državah, ki običajno predstavljajo četrtino celokupne svetovne žetve pšenice, se ceni letošnja žetev na 745.1 milijona centov napram 816.4 milijona cc-ntov v 1. 1923. Samo v Zedinjenih državah bo po dosedanjih cenitvah znašala žetev 55.5 milijona centov manj nego lani in 112.7 milijona pod povprečno žetvijo zadnjih petih let. — Povišanje bar.čne obrestne mere v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se je od Zveze narodov postavljeni svetovalec Avstrijske nacijonalne banke v nekem razgovoru pečal s povišanjem bančne obrestne mere ter se izjavil brezpogojno za takojšnje povišanje. Takšen ukrep je po njegovem mišljenju potreben zato, da dobi Nacijotiahia banka stik z denarnim trgom. Ako se sedaj takoj ne sklene povišanje, se bo pozneje najbrž morala določiti dosti višja obrestna mera, nego bi bila potrebna sedaj. jvc o]'r^t)!|«»k1i1 sp^t'k fii siuv j1-** iui^^vciuia > Firma s sukancem na debelo Joeef Ro- , sokohkim društvom, dne 1. avgusta 1 (svoj lastni!) v teku na lo00 m: 3 min. senthal sc nahaja: v plačilnih težkocah | • ^ ^ (Ja moramo neprodane srečke j 52*/s sek. Toda v Parizu ga »e čakala in prosi za uvedbo sodnijske pnsdne po-; dC3taviti do 25. iulija t.1. Jugoslovenskemu i doka; težja naloga. Kajti se »ti dan, ravnave. ' i olimpijskemu odboru v Zagrebu. ; dve uri kasneje jc moral teč. 500 m, = Povišanje tovornih tanfov v Bolgar- i poživljamo vsa bratska j kjer je .me! dva silno opasna tekmeca, ski. Po vesteh iz Sofije se s 1. avgustom ! ^ aam lieprodane srečke vrnejo! Šveda Wide.ia in rojaka R.tolo, rekor- a- ! . , ,.„ ------= „ ; deria na 10.000 m. Znamenje za pričetek; Anglež Lowc prevzame vodstvo. Po jedva 200 metrih ga Nurmi prehiti. Njegov korak je velik a kakor automatičen. Ostali tckmcci morajo napenjati vse sile, da mu more- upravnega odbora na seio ki se vrši v soboto, 19. t. m. ob 20., v restavraciji pri <:Roži». — Tajnik. S. K. Slovan v Ljubljani. Ker se sestanek rednih članov vsled nepričakovanih zaprek ni mogel vršiti, se ponovno sklicuje na petek, 18. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Lloyd. Udeležite se zanesljivo vsi! MotokUib Slovenija vabi vse člane k sestanku danes, 18. t. m., ob po! 9. zvečer v gostilni «pri Levu.^. Sprejemale se bodo prijave in dala navodila za nedeljsko tekmo. Sestanek tudi za nevozaoa obligatcu. — Odbor. Ilirija I. : Ilirija (rez.) 3 : 2 (l : 2). . Pred včerajšnjo nogometno tekmo se jc njimi pri- j nirija poslovila od svojega marljivega i trenerja, g. Pammerja, ki odhaja na Du-| naj. Poleg odbora so se tudi igralci i toplimi besedami poslovili od svojega ' tovariša in mu izrekli svojo zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost. V znak zahvale jc moštvo izročilo g. Panimerju v spomin lepo usnjato listnico z bogato vsebino. Po oiicijclni poslovitvi sc jo vršila tekma, ki je bila prav zanimiva. Tekma nam jc pokazala, da ima Ilirija dvoje prav dobrih moštev. Rezerva je bi« la skoraj enakovreden nasprotnik prvemu moštvu. Posamezni igralci so teh-, nično in taktično zelo napredovali. Prvo moštvo ie bilo sicer v lahki premoč^ a je pred golom zastrelialo nebroj idealnih pozicij. Upamo, da bo letošnja poletna sezona prav zanimiva, ker izgleda* da bo Ilirija v dobri formi. Tc-kmo je sodil dobro g. Vodišck. zacijil 5uuuiu, m uu -------- . ^j^h-uij cuiu iv, na.* ---... roval v petih odsekih, in sicer: Odsek za j ^ piaVolasi mirni Finec izrazitega obra-uačelna vprašanja, Savezni predniački i zaj ie zdi, da je brez živcev in da gc zbor, Organizačni odsek, Prosvetni od-! jc sa;na i?gotnost in sila, nam ui poka-bor, Literarni in novinarski odsek. Pri-1 z3\ vsega, kar zna. Zaslutili smo in raz-občeno je tudi razpravno gradivo in sa- j u^^ij, ko smo ga videli, da ginejo pred vezni poročevalci ter spored zasedanja od- j nj:m svetovni rekordi kakor sneg pred sekov in plenuma. Koncem te rubrike se j soliicem in da jc odvisno lc oo njegove nahajajo resolucije starešinstva JSS.^ za j volje, pa se nam bodo zazdeli še včeraj sabor. — Med dopisi sta poročil; o žup- j necuvoni uspehi atletike majhni in ni-nih zletih v Starem Bečeju (Rački) in ( fcvL Veliki Kikindi (Banat) ter dopis iz z& j Včeraj, malo pred 16. uro se jc začel rrrebške župe. — Me. Odgovorni urednik Fr. Brozovič Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, VSEM BRATSKIM SOKOLSKIH DRUŠTVOM V SLOVENIJI! Poslano.4 Naznanilo in pojasnilo. Novomeški radovedneži mi nc dado miru zaradi tega, ker sem spravil iz sta. novanja na trgu Kraljeviča Petra meni Ln drugim strankam nadležne sUnovalcc; pojasnjujem jim, da sem to naredil v teku 24 urah in da je ob isti priliki igra la godba. Kako sem to napravil, rad po. jasnim vsakomur, ki sc obrne na mena. Ivo Šmalc trgovec s klobuki, Novo mesto. * Za vsebino uredništvo ni odgovorno Poslano. povišajo bolgarske železniške tovorne ta- . ^ - d<) ^ ju]jja Istogasno naj se rife za 15fc. Povišanje^ ne zadene pe.ro- i deaar ^ prodane srefke> ker po lej, sol, sočivje, moko in žito. . i tem terminu vrnjenih srečk ne bomo več _ Z madžarskega Issnega trga. foiozaj ; cprejeU in fcr družKa obvezana nlafati na madžarskem lesnem trgu se jo v^sau- ^ sreJSkft got0vin0- _ Bratska društva naj njem čafu znatno poslabšal. Obetajoče se pomanjkanje denarja je nastopilo in tvrdke, ki so doslej svoje zaloge zadrževale, da bi zavirale padanje cen, mečejo sedaj velike množine na trg. tako da je v vseh vrstah lesa nastal silen padec cen, zlasti ker je povpraševanje neprimerno majhno. smatrajo to obvestilo zaradi kratkega termina kot oficijelni razglas! Zdravo! Starešinstvo Jugosl. Sokolskega SaTeza. S _____ i • .1 * Sokolsko dmšto t Kamniku ima svoj. ! javni nastop dne 3. avgusta na letnem te-1 * V ^Strokovni borbi® z dne 7. t. m. ve nekdo povedati, da sem 1. julija t. L streljal na delavce v Trbovljah. To jo zlobna laž od gotovih škodoželjnih ljudi. Izjavljam, da sem pripravljen izpla. čati dotičnemu, ki mi lahko dokaže, ne samo da sem streljal, temveč, da sem sa sploh nahajal dne 1. junija v Trbovljah, 500 Din nagrade. Proti nadaljnjim obre« kovalcem sem pa primonn postopat* sodnijskim potom. Hrastnik, 16. julija 1924. Franc Ribnikar mesar. • Za vsebino uredništvo ne odgovarja. t* mm n99Tm r Nazadovanje obtoka bankovcev v lovadiš^ nakar opoza* vsa Mižnja so- Madžarski. Madžarska nacij^nalna banka je objavila svoj drugi szknz. Obtok bankovcev napram prejšnjemu izkazu nazadoval za 2.7 milijarde na 2S31 milijard madžarskih kron. = Ukinjena zlatocarir.ska lista v Poljski. Doslej so se morale carine v Poljski plačevati za gotove predmete v efektivnem zlatu. Sedaj pa je obenem z uvelviv-1 jen jem nove carinske tarife ukinjena zlatocarinska lista. Nova carinska tanfa jo stopila v Poljski v veljavo 14. t. m. „ Skok žitnih cen na berlinski pro-duktni borzi. Predvčerajšnjem jc poskočila na berlinski produktni borzi pšenica za 25 na 188 mark. Rž se jo podražila za 6 mark. Istotako ostale žitarice in moka. Naraščanje cen je deloma kriva sklenjena onrostilfii žitnega izvoza, radi česar je k ilska društva in prijatelje Sokolstva. Zdravo! | 5 Zanimivi blagajniški podatki ii Ce-; ; ske Obe« Sokolske na zadnji odborovi sej:. | Dohodki so znašali 1,365.389 Kč, izdatki; ; pa 1.191.308 Kč. Knjigarna, ki vodi lasten j račun, je prodala za cn milijon strokov-' J nih ir. idejnih knjig. Poškodbeni lomi je j : imel dohodkov 1.013.000 Kč, izplačal jc j. na podporali članstvu 3-14.000 Kč, narašča- j j ju 10-1.000 Kč, deci 28.657 Kč, iz rezerve ; je podaril 28.000 Kč. Fon-1 za sokolsko ; j zdravilišče znaša 290.000 Kč, rezervni • zaklad 1,050.000 Kč, za zdravljenje član-: j stva na morju 60.000 Kč, Tyršev dom je | veljal dosedaj 6.337.507 Kč, loterija je j | nesla nad 2^00.000 Kč, garančni sklad pa i s znaša 2,034.000 Kč. Narodni sklad, ki pod- j V,^, pira fpkolska (društvi v ponemčenem I razlikuje izvrsini, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridalek« od ponarejenih proizvodov tndi že na zenej po novi, rjavo-modrc-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-Č3;o karakteristični zn-Ju razlikovaa}a, ki so: iir.s »Franck* La »kavni mlinček«. »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečno«ti. iinnniiiinKiiHUMUitiHeumiuain* Hini1Wt1HM.Ui.Mlt.iJ.«".« V* Današnji Monte Carlo Monte Carlo! Kdo ga ne pozna? Ni je magnetične sile, ki bi tako vlekla nase kot denar, in ni imena, ki bi bil z njim bolj spojen, kot svetovna igralnica ob francoski rivijeri. Iz Niče vozi v kratkih presledkih avtomobilni omnibus v Monte Carlo in obstane, seveda v interesu gosta, natančno pred igralnico tropično lenega svetovnega kopališča. Ako bi na potnik u pregledal tudi avtobuse, ima na vsakem vogalu cestno železnico v isti smeri. Menda ni treba omenjati železnice, ki se ustavi v kleteh kazina, odkoder se potniki z dvigalom povzpno naravnost v igralnico. Ob gotovih urah se dvignejo vsak dan v Niči letala in se spuste v Monte Carlu na tla na aerodromu. ki ga seveda vzdržuje kazino. Vse to samo zato, da se posetnik ne bi zmotil! Igralnica v Monte Carlu vzdržuje nad štiri tisoč nameščencev (krupjeje, natakarje, vratarje, detektive, upravno oseb i p in služinčad, kakih 40 hotelov) torej skoraj vse prebivalstvo drža-e Monako. Razen tega vzdržuje tudi kneza Monašfcega samega, ki dobiva letno 14 milijonov frankov civilne liste. Ka- imponujoča lepota stavbe in njena ob- tapogjo.- sežnost, gumbi na livrejah služinčadi^ vse pospešuje to hipnozo. V tej krasni palači se igra na videz kar tako mimogrede. Kot napisne table služijo koncerti in operne predstave, pri katerih sodelujejo najslavnejši umetniki sveta. Toda pri tem se v pritličju od desetih dopoldne do dveh ponoči neprestano ijrra pri mizah, pozimi in poleti, iz leta v leto. Toda le v velikih dvoranah. V Soorting Club, v najsvetejšem, .je dostop dovoljen le popoldne, zato pa tam vložek tisoč dinarjev ni nič posebnega. Nekoč je imel kazino tekom osmih ur nad en milijon frankov dobička. Krupjčja. mc-ža, ki inkasira in izplačuje vloženi denar in vrti ruleto, ne zanimajo igralci. Pri normalnih izplačilih ne seže v blagajno, ampak izplačuje dobiček kar iz vložkov na mizi. Kroglico na ruleti vrtita menjaje dva krupie-a. ki si sedita nasproti na daljni 'straneh mize. Vsak krupje ne dela več kot emo ura Šesto pa se pripeti da ga še pred tem časom zamenjajo. To se zgodi tako hitro, tako nemoteno in tako tiho. da se skoraj ne zapazi. Igralnica ne slepari. Popolnoma ne spametni pa niso oni igralci, ki tekom celesra večera špekulirajo na isto. v 14 mimonov iraiiKuv tivuuc ------ -■ - ... zino ie "lani vtaknil v žep 170 milijonov I večjih ali manjših presledkih ge ponav- ^ , , ,_ . 11 ju«..;!).,. vr^ocl-, ima etOT-llba v frankov čistega dobička, ne da bi last raki zardeli. Kazino doia z bliščečo hipnozo. Vsr njegova noblesa, njegova korektnost. lfaioco številko. Včasih ima številka v rokah krupie-a nekoliko metafizične možnosti. Zdi se, da sta si roka in številka, skoraj bi rekli, sorodna, kakor da se taki primeri nehote dogajajo. Je pač posebna sila ročnih mi£ic, živcev, nekaj posebnega, težko razumljivega, nopreračunljivoga. Ako meče roka 20 let vsak dan po osem ur z enakim zamahom kroglico v ruleti, ne bo nič čudnega, ako se izid igre da ko.ikor toliko preračunati. Neki stari krupje je nekoč igralcu, Angležu, sedemkrat po vrsti priigral znaten vložek, ki ga je dotičnik stavil na številko 21. Po vojni banka ne jamči za nič voč. Bauka ne daje več povratnih vozovnic kakor pred vojno, ko je plačala vožnjo v domovino igralca, ki je izgubil znatne zneska Igralnica lahko odtegne vsakomur dostopnico brez navedbe vzroka. V kleti poslopja se nahaja tudi mrtvašnica, kamor vodijo posebna dvigala iz igralnic. Vse, kar stori sedaj banka brezplačno, je zastonj pogreb. Kazino ima svoje lastno pokopališče, na katerem je že več kot tri tisoč grobov. Odkar obstoja banka, se pripeti povprečno vsakih 14 dni kakšna nesreča. Ni dolgo tega, ko je neki starejši gospod — čudno, zopet Anglež — ko je izgubil vse imetje, zadevo poravnal kar pri mizi. Truplo so nevidne roke v par sekundah odnesle iz dvorane, in igra se je brez presledka nadaljevala. Ljudje pa so kot divjaki planili k mizi kjer se je ravnokar odigrala drama misleč, da jim nesreča drugega prinese srečo, ki jo tako love v Monte Carlu. S tera* poslopja, z visečih vrtov se vidi aa temnomodro morje. Malo jih je, ki Imajo za to naravno krasoto smisla, kvečjemu oni, ki so izgubili pri igri. Tam stoji tudi palača kneza, Mona&k«-ga, ki živi od banke. Domači prebivalci Monte Carla ne suejo posečati kazina; (,-ni. ki bi prestopil: zakon in vseeno igrali, izgube državljanstvo monaško, — občutna kazen, ker so doma oproščeni vojaščine in davkov; ne samo to, dobivajo celo podpornine od banke. V Franciji je menda le en sam veliki gospod, ki ni izgubil v kazinu niti vinarja. Ta gospod je baron Rothschild. ki ima }>olno delnic igralnice. In zato je pameten. Mente Carlo je žila - dovodnica vse francoske in' tudi italijanske rivijere in celo vsega sveta. Igralci . . . dogajajo se vesele in tudi pikantne stvari. Polovica igralcev obstaja iz starih dnm. k se zjutraj točno ob doset\b vsedejo k mizi igrajo s par franki, beležijo na polo papirja izide iger, beležke prinašajo kasneje v knjige, vpijejo, pa tudi kradejo in so predrzne. Te gospe so strah bank in dostojnih igralcev. Samo bog vedi odkod prihajajo. Kradejo vložke drugih, dajejo napačne podatke in kriče dan in noč kot ujede. Pred kratkim je bila v kazinu 701etna Irka. nosila je lep kožuh, na glavi domačo ruto, na vratu pa ji je binglial velik rdeč zvonec. In vendaj ni nikogar, ki bi videl na tem kaj čudnega- Rdačš zvonec pomenja zanjo sreio, torej naj ga ima. Kavno tako malij- pozornosti vzbuja, ako pridejo k mili elegantne dame v dvcli raznobarvnih. čevljih, v črnem in belem. Ali pa .-i ciblečcjo moške rokavice, ko začno igrati V tej blesteči norišnici je vse saaao ob sebi umevno. Nič posebnega na., ako kdo, ko se začne njegova kuija. potapljali, izvleče iz žepa številko garderobe, se-štejc resnega obraza številka, pomn-ži izid z dnem rojstva kakega bližnjegi sorodnika in potem odločno stavi — na rouge. Neki madžarski učitelj ne dela ves dan drugega v Monte Carlu, kot da od jutra do večera beleži muhe roti« letke. Za te notice mu plačujejo velik! izralci po 40, 50 frankov za popoldne. Del tega prisluženega denarja pošilja ta možakar vsak mesec domov. Je tih. dostojen in soliden gospod. V Monte Carlo hite sanje milijonov ljudi. K njegovi divni legi, t njegove-mu rastlinstvu palm, cipres, kaktej, oranž in mimoz in vencu golih gora v ozadju. Monte Carlo leži v zalivu Sredozemskega morja. Domačini, od soln-ca ožeani Monegaski, ostajajo zvesti podu svojih dedov — obrt krupjejev se podeduje od očeta na sina. Kakor pri krvnikih. Sicer pa, kdor ni krupje, je detektiv. Darujte ss SlaipairaE fond! v » M .n.nij.uiBeHsfca pristojbina (J Din). _ (d. obe) Poslovodjo za trgovino (iščejo) Svečar in medičar ruaiu»uu,,u « is6-5talaega Bameiienlakot s mešanim blagom. veščega * 06lojna moč. Ponudbe na tnanutaktuie, Speterije, ic- Jutra" pod ..Modičar" lezniue. usuja in drobuerije, * * " sprejme tvrdka Norb. Zanier ln sin, St. i*eter v Savinssl Solini. 14494 14618 Gospodična izvežbana v gospodinjstvu. Trgovskega poslovodjo ^ prlmerue^«^.^ (poslovodkinjo) se sprejme gospodinja. Naslov: Jo- v stalno službo. — Kavcij6 sipina Weriš, poštno ležeče nnoini imajo prednost. — , Litija. 14616 Ponudbe na upravo ..Jutra" tod N.". Ia. Trapistovskl sir | Okrogel les gt_ ~ ■i dnevno dobavo nudi Bor. smreka ln hojka, cd 2 m ln _____ Sbll, Kočevje. 14002 20 cm naprej, se kupi. - . i Toplak, Polzela. I4ua5 opremljeno sebo V najem se da hiša | Velika lepa soba z gospodarskim poslopjem ca se takoj odda event- tudiIs prometni cesti ua Jesenicah, souporabo kuhinje — samo pripravna tudi za trgovino proti plačilu par mesecev ali drugo obrt; ev. se tudi naprej. Naslov pove uprava proda. Naslov pove uprava ..Jutra . ..Jutra". 14503 Pekarijo sc vzame v najem v mestu ali v okolici Ljubljane. — Naslov pove uprava „Jutra" 14613 Edino krspčilo hrane Na hrano ln stanovanje s« takoj sprejmfe gospod. — Naslov pove Aloma Company LJubljani, Kongresni trg 14499 Trgovska špec. oprema malo rabljena — se ugodno proda. Vprašanja pod Šifro „1000" na upravo „Jutra". Pletilni stroj najboljBe vrBte, zapravljlv- ček in nov koleEeij. proda ..Konkurenclja" v Zg. aižkl. 14313 Žensko kolo 14451 •a trgov.---- ----- meščanski Soli ln vso oskrbo pri staršiii. Naslov pove upr. pjuua". 14373 4 krojaške pomočnike ca malo ln veliko delo ln □čenča z dobrim šolskim lz-pričevalom, sprejme A. Med-vešek, krojač ,Loke ž t. 20. Trbovlje. 14356 Kot učenec želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom 141etni da Učenec mešanim Diagoin uiuu. v=- sprejme za specerijsko Naslov: Josip Langer- n 00. — Imeti mora Z Se^' Marenbers. 14593 Absolviran jtirist s prvim izpitom, ISfce primerno sluibo. — Event. ponudbe na upravo „ Jutra" pod Eltro „Lovec". 14603 Carinski uradnik separirano. v centra LJubljane, 1440 za takoj samostojna dama. — Cenjene ponudbe pod „Dama" na upr. .,Jutra". 1*!97 1000 Din dob! oni, k! rai preskrbi stanovanje 1—2 sob e kuhinjo alt pa prazno sobo s posebnim vhodom in souporabo kuhinje. — Naslov v upravi ..Jutra". 14432 z,ensxo tiui" „ . , o ir „„ n skoraj popolnoma novo, se M. G e r š a U & K O m p. po nizki ceni proda. Naslov Ljubljana, Kongresni trg 10. pove uprava „Jutra". 14564 j_____________ Moško kolo bodisi kakršnokoli hofe. kupim. Naslov v upr. „Jutra^. Nova omara z a o b 1 a k o, »e radi selitve proda. — Laboda Antonija. Novi Vodmat, Vodmatska ul. St. S2/I. 14523 300 m3 stoječega lesa hojk ln smrek, se proda. - ; Ponudbe na upravo Dobi se tudi druge vrste les. pod ..Lokomobila . Pojasnila dajo Jurij Medved, Marija Reka, pošta Sv. Pavel. Savlnska dolina. 14589 Soba s aeparatnlm vhodom v IV. nadstropju v KriievnUki ul. it. 11. se takoj odda. 14563 Stanovanje z 2 ali več Bobtmi za Stlrl- _______ člansko rodbino (2 odraSče- ! na otroke), so ISče. Najem-Lokonjobtla nlna za 1 leto ali več vna- nravomo ali stabilno, dobro prej. Ponudbe pod ..Mirna ohranjeno, 18-25 KS. kupim strauka" ca upravo ..Jutra .Jutra" 14bl5 13556 Lep trgovski lokal z Izložbami in Inventarjem, v večjem prometnem kraju Slovonlje. se takoj ugodno proda. .Jtealla", Dunajska c. Št. 21. 14586 Lokal za trgovino mcSsneca blaga (ftpecerljo). se oiida na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponudbo pod .Takol oddam" na upravo ..Jutra". 14379 Krasen lokal skladišče ln stanovanje, 6e odda s 1. decembrom, event. takoj, če se prevzame ves Inventar. Ponudbe pod Šifro lUVCLlttl. . --,---- -- - , j*^ v ..Slturna eksistenca' na^upr. ^^ nadomesti in prekosi okus in redilnost mesa v hrani, 1105T Majhna trgovina 1 Posojilo 70—.75.0G0 Din (event. tudi stanovanje), te jgse dobro Id'i-0 kovinsko odda sami ženski. Naslov v | p0ajetje prot) TElsokim obre-upravl ,,Jutra". 14464 : s!im )n vknjiih)! na I. mesto ___— ; za dobo dveh let. Ponudbe ' na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Sigurno". 14600 Špecerijska trgovina se takoj aH pozneje proda. Ponudbn na upravo „Jutra" . pod ..Kapital 200". 14597 | Kot sodelujoč dražabmk , ____Z SO—100.000 K želim vsto- piti k dobi^anosnemu^ pod- Jj! jetju. Dopise na upr. .Jutra' S, pod ..Družabnik 1 oktober". 14562 Samostojna dama išče za nedeljske izlete družbe Izobraženega gospoda. — Dopise pod „Nesebičnost"_na upravo „Jutra". 145S4 Hipoteka Delavnica na prvem mestu, v vsaki va- sveUa suha, velika 10-5 do luti in stalne vrednosti v „„ v centru znesku 200.000 Din z dobri- ^ L^b iane » S a £ ml obrestmi, na 2 veliki hI- 06«». Izklicna cena 51.56'.-ni i Otožne ie Cenjene ponudbo si. sc ISfe. Ponudbo na upr. I Din. - Okrajno sodiSče v 5>ražba. Dne 27. :al5ja 1924. ob url popoldne «e vrfel c:t Ti;u ttev. 95 prostovljna sodna dražba Anton Intiharjeve zapuščine in sicer nova pritlična hišni trgovino in gostilno, pod ln svinjak, travnik. njiva, gozd, delež uj. pašniku, površina 1 ho -48 „ _-,<„- J , I dicijsko prakso, želi vstopiti ' BenCJl-mOtO« sprejmem za .rgovino z me- ! večje padjefj0. cenjene po- 4 IIP z dinamo, 60 volt, se faaim blagom v Ljubljani — ' nudbe na. A!oc!a company, po zelo nizki ceni proda. --nrez oskrbe. — Naslov pove Ljubljana. 14580 Ponudbe na upravo »Jutra" oprava „Jutra". 14520 Pisarniško moč Inteligenten Rus Uljiuuj, pu 6BJU puua. 14580 Ponudbe na upravo »Jutra" pod „Stroj". 145S7 Suha drva r"™, , 7: „ priden in požten, Išče mesto -----------— . - samostojno ln agllno.se ^ v ^ trgovini, vra- od-ezke od parket, bukova In levo nabrežja 31 (priCev- ^r-SJSK.^ Uarskem-.rtul_™;: plafe ln dosedanje siuzbe, je, ' »,ai voza irrje11^vr„^a":!Samost. pisarniška moč ^^ ^ ^ o« ifi.o " t-.,... Kl Imli^nH. KUDUle Kupiti ali prodati --------j Prazno sobo Hišico SS Išč« za takoj alt s 1. avle s prostim stanovanjem ali gusU>m. Najemnina se plača stavbni prostor v Ljubljani, za eno leto naprej. Cenjene oziroma neposredni bližini, ponudbo pod ,.Prazna soba kupim. Ponudbe na upravo na upravo ..Jutra . 14617 „Jutra" pod „Kupoc". 14602 -------- --------i Na hrano in stanovanje Zlato ' s« sprejme gospod takoj aU kupuje po najvišji coni Ml- pozneje. Naslov pove uprava lan Košak, zlatar, Cankar- „Jutra . 146.1 Izhajati je začel znamemti »fsnKteviczev zgodovinski roman Putnika sa Splrluoze t r a ž 1 ledna reiika poznata zagrebačka tvurniea llkera l konjaka. Sacio ozblljni 1 a Sloveniji uvedeni putnicl od strke. na-ka šaiju ponude ua: PoStan Izurjena šivilja gre Šivat na dom. Ponudbe stavbne parcele itd. 14595 i oddati ali najeti stanovanje, sobe. irguvske ln obrtne lokale ^ v j UU1UJD lU.OIB ka -aliu oonude ua: PoStan- gre Bivat na uam. rouuooe , "mite najeti ali oddati posojilo br- 265>»"Jutra" podil^l? ^ILn/m^ iT- ■ Zamenjam majhno, a čedno ln prijetno stanovauje v Mariboru s primernim stanovanjem v LJubljani. Ponudbe pod ..Takoj" na upravo „Jutra" v Ljubljani. 14509 u Stanovanje v Vodmatu, kupcu oprave , takoj ugodno na razpolago, a t .Jteaila", Dunajska cesta 21. Majhno stanovanje tlavna pošta. ! šifro neKOMKO vagonov aoDro uno- - . , 1455j rabnih 5. 7 in 9 kg (po I ml morete najuspešneje le potoin B0 ^da. Najemnina se pla — 1.. 1__1 _ _ _ _i __1 ..Onooci« ^ , . w —S/ \ J. — težkih, se takoj proda od Šoferja-mehanJka ItA.LU, OC L.nvj p I U ,1 a uu skladišča. Ponudbe pod Šifro Kealitel Mlada, boljša gospica . ..Poceni" na upravo „Jutra" - ■ «Posest« Ča za 1—2 leti naprej. — na pisarna d » o, t POTe uprava "J^s pridnega In strokovno na- išče mesta samostojne go- obraieuega z dobrimi pri- spedinje k 1—2 osebama — por.>člli potrebujem za gre tudi kot opora gospodi- iuksuzni avtomobil v Beo- nji. KeOektira se na dobro- Seifert1 gradu. Pismene ponudbe naj srčno oskrbo. — Ponudbe na ... 1___ r> — lmvatift T ro'' o ATi-a v Ljubljani. Sv Petra c. 24. 14427 w 1022 a I B:lj?rd iu7'piwuene ponudbe naj srčno oskrbo. - Ponudbe na kan^a" prosjora^proda°Ts.to . poSljejo na naslov: Rav- unravo ..Jutra' pod znafko tam J odair; 8tekIenl(., naleij Savič, hotel Sv. Janez. ..Kosava . 14576 fbuteljke) od konjaka li Bohinjska Bistrica. 14582 Osebni avto _______________ ________Ice (buteljke) od konjaka ln govlno, velikim gospodarskim druge. VpraSa se v kavaroi poslopjem ln obširnim vrtom ■4 tl»a)nyr XIW*W>!gL Central. 145011 se proda ali odda v najem. ----3 * S • ' ** « « SV!« . _ __i —: Več delavk :a lahko akordno delo, event. Ludi na dom, se sprejme. — Pojasnila daie Ciril Bahovec, . _ .... Kscvina pri Dolenjskem mo- " HP » 4 ssd,eil se proda p>ozor. p0z0r. " 14619 2a 35.000 Din. Ponudue na il! Tfij'a'Ti Bta- llfUS podružnico ,.Jutra" v Mari- Plačujem po visokih cenah £ams"jam ali I.PC^.II ---boru. 14475 stare obleke, čevlje, pohištvo hišo s špecerijsko trgovino 1 P-ivskpffn ntvnočnika • - — --------------Itd. Dopisnica zadostuje, da Ljubljani, za rlSu v Zasrebu U.lvSKega pomocn.ua pridem na dnm. Pran« Mar- Mariboru. Breži.eh sli tudi (•talnega ln hitrega, sprejme Tračnice tin Ljub^ana, Sv. Jak-.bs ' Ljubljani. - Ponudbe na Orlvec Koštomaj v CeUu.__ n(,Vnlitn _ nabrežje 29. 14629 upravo Jutra" pod značko Sobo s kuhinjo Gostilniško posestvo ali prazno sobo l S č e mirna pri Ljubljani, 20 minut od stranka (dve odrasli oseM, glavne pošte ob glavni cesti, l*16 ™™ ponudbe pod z dibro vpeljano mešano tr- ber. tenjene pouuou« j govlno. velikim gospodarskim ..Mirna _ stranka na upravo poslopjem In obširnim vrtom ,,Jutra . Roman, ki jc okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25-— Din. Olemu romanu bo pozueje cena v knjigotrštvu za 30°/9 višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino jo treba poslati vsaj za en zvezek naprej. Naročila Sprejema TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani, jEg"- Prešernova ulica 54. Samo resni retlektanil naj CnHon \ od 4o do 150 Olu. se bo prodajali v ponedeljek 14. In 81. juli 1W !f? modlstke ua Starem trgu 21. 14234 v kavarnah, javnih H lokalih, gostilnah in bršvnicah j S C t ?3!ir,k f; tir so f j ijatljjr.a Vlc«ca . Drva 99 Paviljone ek ' se proda na velesejmu, kom- Jesenske sečnj«. debele, slad pletno opremi en z vodovo ke cepanice. 1 m dolge. Ku-dom. pripraven za razstavo pimo v večjih r.n-.ilnan. jedil In pijač Polzve se v Ponudbe pod »Ifro ..suma uradu velesejma. 14527na upravo ..Jutra . S*avbifče tu vilo pod Tlvolijem. se proda po zelo nizki tnl In p.id usod nltri pop Ji P' n ' o eno nadstropna bISa kl je "in prikladna za trgovino s po IJedelsklmi pridelki In peka rljo, z vstopom »aknj. po zelc ugodni ceni SO.000 Din. -Naslov pod Napredek pri upravi ..Jutra". 14004 Nsrsčsite ln širite Msr&šslt® ln širite meseSnib a kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članka naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120'-. Naroča se ori Tiskovni zstinsg* v MubSiani --- Prešernova ulica 54. r Centrala: L30iL3M Kongresni trg 3. Anončna in reklamna z o. z. aloma compam JBEZIEB)*. "v&ut&r zaatoostva v vseh vetjih Inozemskih mestih Zastopstva v vseh vetjih lnoxemskln mestih Zastopstva Pozneje je Vernoca našel "sliko Florence in končno FIo-irenco samo. Izkazal jej je nekaj uslug ter se jej prilizoval, jkakor da ia vse svoje življenje posvetil njej. Takrat še ni fvedel, kako bo spravil svoje dokumente v dobiček. To je pa Sdobilo ,vse namah drugo lice, ko je od nekega notarjevega pisarja izvedel, da je tam založen neki testament, ki bi se izplačal, če bi sc dal vnovčiti. Dal je pisarju tisoč frankov m fdobil prepis testamenta. To jc bila oporoka Kozme Merniiig-iona, ki je pustil svoje brezmejno bogastvo baš dedičem iz rodbine Rousselove in Viktorju Sauverandu ... Sedaj je bil Jean Vernocq na pravi poti. Dvesto milijonov! fTorej vse,; kar rabiš, da postaneš bogat, vpliven, čestit, da si pridobiš tudi fizično zdravje, svetoven glas itd. Samo nekaj oseb je med njm in Florenco, in Florenco mora dobiti za ženo! Lotil se ie dela. Med spisi starega Langeraaulta, prijatelja rodbine Hipolita Fauvillea, je dobil podatke o tej rodbini in o Rousselovih, izvedel je tudi za nesoglasja v Iiipolitovi rodbini. Ko je pregledal polje, je videl, da mu je le pet oseb na poti. Hipolit in njegov sin, Ana Marija, Viktor Sauverand in seveda najprej Kozma Mornington sam. Vseh pet se je iznebil po vrsti. Kako, vam je dovolj znano. Povsod je on oskrbel za sredstva, za ono roko, ki je končno vodiia smrtonosno orožje ali vrv ali kaj drugega. On je bil zli duh, bil je nagib, bil je glava, ki vodi ves stroj. i Pri Hipolitu Fauvilleu ie pa moral Vornocq postopati nekoliko oprezneje. Poznal je njegovo skrito in globoko sovraštvo proti ženi in poznal je tudi njegovo neozdravljivo bolezen. On je bil, ki je v Londonu našel Fauvillea pri nekem slovečem zdravniku in mu v njegovi preplašeni fantaziji naslikal ono bizarno idejo samomora, ono neverjetno zamisel, katero ie ubogi Fauville zares izvedel, čim se je te misli polastil s trdo-vratnostjo sovražnega bolnega človeka Na ta način pa je Ver-nocq odstranil kar tri opasne tekmece ali prednike na poti do dediščine, Fauvillea samega, Ano Marijo in Edmonda. Ravno-tako se je s tem činom in niemu sledečimi psihološkimi mahi-nacijami rešil tudi Sauveranda. Preostala je samo še Florenca in preostal sem jaz. Vmes je prišla šc opasnost, katere ni bil predvidel. Ta opasnost jc bil inštruktor Verot. Toda Verot je bil odstranjen. Preostal sem torej jaz kot edini resni nasprotnik. Vernocq si ic moral misliti, v kakšni smeri bom interveniral, ker ie vedel, da me je Kozma Mornington postavil kot glavnega dediča, zadnjega v vrsti, čc bi se ostalim kaj pripetilo. Vornocq me je hotel odstraniti kot opasnega nasprotnika in me je naj-preie zvabil, da sem prišel stanovat v svoj sedanji dom, _ na Bourbonskem trgu, in s tem, da mi je dal Florenco za tajnico, ne da bi iaz vedel, kako sem prav za prav prišel do nje. Potem me jc poskušal odstraniti s tem, da je Sauverande nahujskal name in preko njega dal izvesti proti mepi štiri atentate. Tako je on držal v svoji roki vse niti te drame. Bil je tudi gospodar moje hiše, bil je gospodar Florence in pozneje gospodar Souveranda, in bližal se je svojemu cilju, h kateremu je korakal v premi črti. Tako elastičen je bil njegov karakter in tako močna njegova volja. Ko pa se mi je posrečilo, da sem dokazal nedolžnost Ane Marije in Sauveranda, se Vornocq m pomišljal. Oba sta morala umreti. Vse se ie torej razvijalo dobro zanj. Jaz sem bil prav za prav neprestano zasledovan, zlasti odkar je še policija pričela loviti, in pravtako ste lovili Florenco. Njega pa seveda mkdo j ni osumil, on sploh ni bil znan. Tako je prihaial dan, ki je bil} v oporoki sami določen za izročitev dediščine, in pri katerem i ie bil izrecen pogoj, da se mora dedič osebno oglasiti. To je bilo predvčerajšnjim. Sedaj ie bil Jean Vcrnocq naj višku svoje akciie, tik pred odločitvijo. Ker je bolan, se je dal j sprejeti v kliniko Des Termes, in ker je imel ves vpliv na Florenco Levasseurovo, je preko nje in preko nič hudega sluteče prednice ter s pismi, ki so bila poslana iz Versaillesa, vodil vso zadevo dalje. Po naročilu samostanke in ne da bi se zavedala dalekosežnosti svojega koraka, je Florenca končno prišla na naš sestanek in je seboj prinesla odločilne listine. Tačas pa je Vernocq že zapustil bolnico in odšel na ostravi Saint Louis, kjer je pričakoval kraj svojega podjetja. »Kako je bilo dalje, itak veste!» konča Don Louis svojo pripovest in se obrne na predsednika. »Florenca je bila vsa poražena, ko se je zavedla, kakšna vloga je bila v tej zadevi njena, in je hotela imeti tudi še končna pojasnila od onega, kateremu je bila doslej tako slepo zaupala. Hotela je vsekakor izvedeti, kaj pravi k temu Jean Vernocq, slišati je hotela njegovo razlago ali opravičilo. Zato je zbežala najpreje v bolnico samo in ko ni njega več tam našla, na ostrov za njim, v njegovo staro bivališče. On jej je lagal, da jej hoče dati dokaze za svojo nedolžnost, pa jo je ugrabil v svoj avto in jo odpeljal. Evo, končal sem!» Valenglay je poslušal to razlago z rastočim zanimanjem. »In Vi ste ga našli, in tudi njo?» »Da, včeraj ob treh popoldne, gospod predsednik. Bil je skrajni čas. Skoraj bi rekel, da je čas že potekel, kajti Vernocc je pričel s tem, da je povzročil, da sem strmoglavil v globok vodnjak. In Florenco je hotel pokopati pod nekakšnim potresom.« »Kako, kako? Vi ste torej mrtvi?* , 1 «Da, zopet enkrat.» * " .' ** " cPa zakaj bi bil ta nesrečnež hotel pokončati tudi Florenco? Saj je njena eksistenca vendar neobhodno potreben rekvizit za njegov zakonski projekt in za delovanje!* »E, Florenca ga ni marala.» »Pa vendar, potem...»_________ Poravnajte naročnino! se zopet dobi pri v rabon v Ljubljani. Isajiskreneje se zahvaljujem v svojem, kakor tudi v imenu prizadetih sorodstev za. vse soeuvstvovanje, ki nam jc bilo izkazano ob smrti moie ljubljene in nepozabne mi žene kopalnih plaščev, oblek, čepic ter ko- paluiii čevljev za dame in gospode! Posetmo ugodno kupite kopalno obieko s krilom Ia Bengerjev trifcot po rekiamni ceni 125 dinarjev. Razpošilja se po pošti! Stji&jfB si zalogo Veletrgovina Osvald Dobeic Ljubljana Sv. Jakoba trg št. 9 priporoča svojo bogato zalego raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto ,.KALO-DONT-EUOA" ter vs« druge galanterijske predmete po najnižjih cenah. mm mL k. sns LJUBLJANA, Mestni Išče se za Bosno gaterist In vodja parne žage popolnoma izvežban kot strokovnjak gaterist z dobrimi izpričevali, trezen in pošten, zanesljiva moč, neoženjeni imajo prednost. — Ponudbe z zahtevo plače je poslati na upravo lista pod bodisi z udeležbo na pogrebn, s poklonitvijo cvetja na krsto tli pa z izjavami sožalo-vanja. Posebno mo jo ganila pozornost g