"^tVJ^"1 Leto IX, «. 231 LJubljana, torek 2. oktobra 1928 — lanja »P «)wtm|. — mesečno Duj «5"~» ** Din Ot^as po tartto. Uredništvo i Ljubljana, Knatlora ulica »ter. 5/L it 1071 1804, ponoči tudi *t. «034. »koploi oe »• tniaj«. jru r// Cena 2 Dfn 54. — Telefon k. t L| Ljubljana, k.4. - Teletoo fe. n^gm Podružnici: Maribor, Aleksandrov* k 13 - Celje, Aleksandrova Dnevnik za »gospodarstvo, prosveto in politiko pri poštnem ček. zavodu t____ lana it ii.&u - Praha čialo 78.1 Wien, Nr. mjjhi. *£\ v Berlin, posrečilo odkriti v Bud/iim-pešbj teom«ni®Pi4no organizacijo, ki je že de-lj časa razširjala na Madžarskem komunistične letake. Na s+anovanifoi Aleksandra Poppra so na5K taiimo tiskarno. Poipper je bil aretiran. Na podla«« njegovih izpovedi so bili aretirani še štirje Slani organizacije, med njimi naka 18-letna mladenk* voril Joca Jovanovič o zunanji politiki, pri čemer je napadel ©opuščanja napram Italiji. Poslanec Voja Lazič je napadal režim četvorne koalicije. Ceda Kokanovič je dejal: »Mi borno, ako bo potrebno, tudi s puško v roki nastopili proti prečanski fron:. katere predsednik je Svetozar Pribičevič. Isto sporočamo tudi četvorni koaliciji, ki hoče imeti amputacijo.« Popoldne se je vršilo posvetovanje raznih sekcij. Vlada se boji shodov KDK Split, 1. okt. r. Za včeraj dopoldne je bil v Sinju sklican shod KDK. Za shod je vla» dalo v Sinju in v okoliških vaseh veliko zanimanje. V Sinj sta prišla narodna po« slanca dr. Prvislav Grisogono in Stipa Ma« tijevič v družbi večih oblastnih poslancev KDK. Sresko poglavarstvo pa je prepove« dalo zborovanje v Sinju in istotako za po* poldne napovedani shod KDK v Trilju. Se* liaki so bili zaradi te prepovedi silno ogor« čeni t-r bi morda prišlo do resnih dogod« kov, ako ne bi poslanci KDK apelirali na narod naj ostane miren, ker bodo že našli način, da sporoče narodu, kar je treba, če* prav bi to ne bilo mogoče na shodih. Brez plače... Zagreb, 1. oktobra. Del uradništva v Zagrebu danes ni preje' plače, marveč je prizadetim bilo sporočeno, da se bo to zgodilo v četrtek. Med njimi je nekaj profesorjev srednjih šol in zdravnikov na kliniki. Uorava klinike je pismeno obvestila zdravnike, da zaradi pomanjkanja kredita ni mogoče izplačati plač. V pismenem sporočilu na vobče nI naveden datum, kdaj bodo plače izplačane. Razumljivo ie. da se je nrir^detih nola^tiin veliko razburjenje. Otijek, 1. okt č. Danes so tijkaiSnH pro« fesorji ostali brez plač, ker niso bili pra* vt>časno nakazani krediti. Velikopotezni načrti hrvatskih oblasti Zaključek zagrebške konference. - Oblasti bodo gradile luke, ceste in železnice Zagreb, 1. oktobra, r. Včeraj se je I zaključila konferenca zastopnikov 10 hrvatskih oblasti. Na dnevnem redu je bila včeraj razprava o organizaciji hrvatskega zadružništva in vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Konferenca je bila zaključena opoldne, popoldne pa so si udeleženci ogledali vzorno gospodarstvo na posestvu oblastne samouprave v Božjakovini. Sklepna resolucija konference pravi med drugim: «Zastopniki desetih hrvatskih oblasti so ugotovili: 1.) da je njihovo skupno sodelovanje v vseh gospodarskih vprašanjih oblastne samouprave ne samo zaželjeno in mogoče, temveč tudi najboljše jamstvo za pospeševanje gospodarstva in blaginje v njihovem področju; 2. da je tako sodelovanje obenem tudi najboljše jamstvo, da se z zakonom določena kompetenca samoupiav-nih ob'asti razširi: 3. da je tako po uspehu te konference, kakor po svojem po- ložaju in dosedanjem delu zagrebška samoupravna oblast poklicana, da to organizatorno in konstruktivno delo tudi nadalje vodi. Na konferenci je bilo sklenjeno, da' se takoj prično dela za zgraditev moderne luke v Splitu, ki naj bi služila' naši izvozni trgovini ter nudila možnost sosednjim državam, Avstriji, Madžarski, Češkoslovaški in Poljski, da bi se je posluževale. Prav tako se imajo pričeti dela za zgraditev železniške proge po dolini reke Une od BIhača do Martin Broda, in za tem ob toku Krke do Knina. Razen tega se ima zgraditi več cest, predvsem Zagreb-Split s stransko cesto na Bihač, Plitvička jezera in Senj, ter cesta Zagreb-Osijek. V kolikor bi oblasti same ne mogle izvršiti investicij iz svojih rednih dohodkov, bi se imelo to izvršiti s skupnim posojilom. Dvojna mera avstrijske vlade Prireditev socijalnih demokratov v Dunajskem Novem mestu je prepovedana, Heimwehrovcem pa dovoljena. — Razburjenje med delavstvom narašča Dunaj, 1. oktobra, s. Policija v Dunajskem Novein mestu je glede na to, da se s sooi-jalnodemokratsko stranko za 7- oktober ni mogel doseči sporazum, prepovedala prireditvi socijalnih demokratov in republikanskega <Šchutzbunda». Sooijalni He^krati bodo proti temu odloku rekurirali pri deželni vladi. Prepoved je med delavci vzbudila velikansko razburjenje. Republikanski poroča, da bo italijanski poslanik na Dunaju te dni sporočil avstrijskemu zveznemu kanclerju pomisleke italijanske vlade. Bolgarija je zadovoljna s sklepi Društva narodov Sofija, 1. okt. g. V razgovoru z novinarji je izjavil finančni minister Molov, ki je bil, kakor znano, bolgarski delegat na za« sedanju Društva narodov, da je Bolgarija s sklepi finančnega komiteja Društva na« rodov izredno zadovoljna. Odredbe, ki jih je finančni komite priporočal Bolgariji gle* de stabilizacije leva. je bolgarski finančni minister že poprej izvajal. Molov je izjavil dalje, da bo Bolgarija v kratkem s pomoč« jo Društva narodov pričela s stabilizacijo leva. Nov konflikt med Poljsko in Nemčijo Berlin, 1. okt. (be.) Ker je Poljska poru* šila most Miinstervvald pri Marienwerderju, ki tvori eno najvažnejših poljsko«nemških prometnih zvez, je Nemčija izročila v Var« šavi poljskemu zunanjemu ministrstvu ostro noto, v kateri opozarja poljsko vlado na svoječasno sklenjeni nemško=poljski carin« ski in prometni sporazum. Kongres angleške delavske stranke London, 1. okt. s. V Birmingham je do« spelo 1000 delegatov, ki se bodo udeležili letne konference delavske stranke, ki se prične danes. Nacijonalni izvršilni odbor je včeraj pripravil nujno resolucijo, o ka* teri bodo razpravljali delegati. Resolucija se nanaša na svetovni mir in na razorožitev ter v šestih točkah obtožuje vlado, da ne vodi mirovne politike. Resolucija zahteva med drugim, naj se takoj ukine angleško« francoski mornariški dogovor ter opusti an« gleška opozicija proti učinkovitim razoro* žitvenim predlogom. Resolucija veli dalje, naj se takoj in brezpogojno umaknejo tu* je čete iz Porenja. Krvavi nemiri v Nemčiji Berlin, 1. okt. d. V nedeljo je prišlo ob priliki manifestacij narodnih socijalistov do težkih spopadov med narodnimi soci* jalisti, komunisti in policijo. Narodni so* cijalisti so tako močno navalili na policijo, da je morala rabiti orožje. Dosedaj je ugo« tovljenih 22 ranjencev, med katerimi je ne« kaj težko ranjenih. Policija je aretirala 42 oseb. Hamburg, 1. okt. d. Pri občinskih vo« litvah v Geesthachtu je prišlo v nedeljo opoldne med bojevniki in reichshannovci do težkih spopadov, ki so se popoldne po« novili. Pri streljanju je bila ena oseba ubi* ta, več pa jih je težko ranjenih. Upor Druzov Jernzal^m, 1. oktobra, g. Na ozemlju brusov so izbruhnili novi upori. Uprla sta se lvt» plemena ter sta narvadla olf»mpna v mv-nini Ghuta pri Damasku. Čete že več dni blokirajo ravnino Ghuta, vendar pa jim še ni uspelo dobiti upornike t svoje roke, ^ Italija snuje vzhodno antanto? Bukarešta, 1. okt. (be.) Kakor poročajo, je Pilsudski na poziv Mussolinija predlagal romunskemu min. predsedniku ustanovitev zveze Italije. Romunije, Bolgarije, Poljske, Madžarske in Turčije. Odgovor Italije na švicarsko protestno noto Rim, 1. okt. g. Danes je bil izročen švicarskemu poslaniku pri Kvirinalu odgo« vor italijanske vlade na švicarsko protest* no noto zaradi Rossijevega slučaja. Besedi« la note italijanski listi še niso dobili. 'Represalije Italije proti Švici Bern, 1. oktobra, g. Po vesteh s švicarsko* italijanske meje italijanski ODmejni organi ne priznavajo več turistovskih in ostalih posebnih izkazov za ožji obmejni promet, ki so dosedaj vel:ale na podlagi dogovorov s italijanskimi oblastmi. Za potovanje v Italijo se zahteva od vsakogar popolni predpisani potni list. Proti tej odredbi, ki ni bila prei sporočena švicarskim ob!as*em, bo švicarski zvezni svet protestiral pri italijanski vladi. Delavske stavke po vsem svetu i Kladno, 1. okt. 8. V premogovnem r«* virju v Kladnu, ki je pod močno komuni« stično propagando, je danes izbruhnila , splošna rudarska stavka. V revirju je za* poslenih 11.000 rudarjev. Hamburg, 1. okt. s. Z ozirom na st kovno parolo strokovnih organizacij ladjedelniški delavci v Hamburgu stopili * stavko. Tydi v Stettinu in v Bremenu »o ladjedelniški delavci ustavili delo. Pridru« žili so se jim pomorski delavci v vsem vernem in vzhodnem morju, tako da «tav» ka nad 50.000 delavcev. Waldenburg, 1. okt. s. Spodnješlezljski premogovni delavci so sklenili stopiti v torek v stavko. Stavkalo bo 25 000 delav« 4 cev. } | Kdln, 1. okt. (lo-) Ker pogajanja med • delojemalci in delodajalci niso dovedla di» sporazuma, je bilo izprtih v Monakovem in v Gladbachu 40.000 delavcev. Melbourne, 1 okt. (lo.) Danes je prišlo do novih konfliktov med stavkujočani in policijo, tekom katerih je bilo vri oseb ranjenih. Pred posredovalnico dete se je zbralo več tisoč stavkujočih, ki so> napadli delavoljne delavce. Ker je nastopila polk cija z vso strogostjo, ni prišlo/do večjih nemirov. Venizelos v Londonu London, 1 oktobra (be.) Včeraj" ie prispe* semkaj grški ministrski predsednik Venfoelo«, da obrazloži namene m ulje itaitioansko - grikega pakta, Močenik iz Oavnjače je še pri življenja Vest o smrti polkovnika Legata se je izkazala za prenranjeno. Zdravniki pa imajo le malo upanja, da ga rešijo. — Legat popisuje svoj grozni doživljaj Beograd, 1. oktobra p. V soboto zvečer ie ie po Beogradu v hipu razširila vest, da Je v Glavnjači trpinčeni ruski begunec Boris Legat v pančevski bolnici podlegel svo- jim poškodbam. Cel včerajšnji dan ni bilo mogoče dobiti o tem avtentičnega poročila. PoHdja je sicer Legatovo smrt demantirala ker pa ]e obenem demantirala tudi sramotni dogodek v Glavnjači, čeprav o tem ni bilo mogoče več dvomiti, tudi njenemu zanikanju Legatove smrti ni nihče verjel. Šele danes se je izkazalo, da je bila vest o smrti k sreči preuranjena. Legat še živi, a njegovo stanje Je tako, da imajo zdravniki le malo upanja, da ga ohranijo pri življenju. V Glavnjači so mu pobesneli sadisti prlza dejali naravnost zverinske poškodbe. Vsa poštena beograjska javnost se naravnost zgraža nad tem barbarskim zločinom in obsoja gnusne metode Glavnjače, ravno iz strahu pred .temi metodami, pred katerimi iti nihče varen, a jih obsojajo le v zaključenih družbah, ko so uverjeni, da ni v bližini policijskih špijonov. Danes se Je končno zganil tudi beograjski tisk, ki Je doslej o Legatu trdovna-molčal — morda tudi iz stahu pred Glavnjačo —, in sedaj objavlja že krajša ali daljša poročila. Svoj dosedanji molk zagovarjajo listi s tem, da so molčali na prošnjo Legata samega in njegovih prijateljev. Dopisnik »'Politike«, ki je posetil polkovnika Legata v bolnici, opisuje svoj obisk takole: Bivši kapetan v carski ruski vojski, odličen avijati-čar Legat je bil še nedavno popolnoma zdrav človek, poln življenja in energije. Danes je Boris Legat eden najtežjih bolnikov bolnice ruskega Rdečega križa v Pančevu. Človek, ki je bil še pred par dnevi poln življenjske energije, je danes komaj gibljiva masa počrnelega in razmr-cvarjenega mesa. Zdravniki hodijo neprestano okrog te pokveke, jo skrbno pregle-davajo in previjajo... Četudi Je telo popolnoma uničeno, duša ni uničena. To se vidi Borisu Legatu na očeh, iz katerih še vedno odseva žarek življenja. To se čuti tudi v njegovem tihem, bolniškem glasu, ki od časa do časa razburjeno drhti.« Boris Legat je popisal svojo nesrečo takole: »Bilo ie v noči med 19. im 20. septembrom Vračal sem se ob 8. zvečer z dela. V Bi-toljski ulici so me ustavili žandarji in zahtevali od mene legitimacijo. Ker sem bil v delovni obleki, legitimacije nisem imel pri »ebi. Pojasnil sem jim, da imam svoje dokumente doma, na stanovanju v Princ Ev-genijevi ulici št. 2. Vse to ni nič pomagalo, odvedli so me najprej v palil-ulski kvart, do tam pa v upravo mesta, to Je v Glavnja-eo. Ko smo prispeli v Glavnjačo, so me takoj odpeljali v zapor. Odprli so vrata neke celice in mi zapovedali: »Lezi!« Pogledal sem okrog sebe in spoznal, da. hočejo da ležem na tla. ki so bila neverjetno nečista. Nato sem Jim izjavil: Ne bom legel, ker so tla nečista. Prebil bom noč stoje. »Potem pa pojdi semkaj, imamo tudi čistejše sobe«, mi je rekel eden izmed žanri ar jev ter me odvedel v drugo zelo mračno sobo. Zaprl je vrata, ter me pričel pretepati. Najprvo me e udaril z nogo v hrbet, V mesto, kjer so ledvice. Ko sem se nato obrnil, me je z nogo udaril v modi. Takoj nato sem se onesvestil. Kdo me je pozneje pretepal, kateri žandarji so pri tem pomagali onemu, ki me je prignal, ne vem. h nezavesti sem se prebudil pozno pono-a. Poleg sebe sem našel posodo z vodo. Ves prebit sem sedel in si z vodo hladil mesta, ki so me bolela. Tako sem prebil vsp ostalo noč. Ob 6. zjutraj so me odvedli nazaj v pali-Jnlski komisarijat, kjer sem plačal 110 Din globe za to, ker so me zatekli na ulici brez legitimacije. Nato so me izpustili. Niti v Glavnjači niti na komisarijatu se nisem nikomur pritožil, niti pripovedoval, kaj se m! Je zgodita. Iz Glavnjače sem komaj In komaj šel na komisarijat. Vlekel sem se, kakor napol mrtva žival.« Po nasvetu zdravnikov Legat ni smel več jgovoriti, da bi se preveč ne razburjal. Ker so pravkar prispeli zdravniki, da ga previ-Cejo, si Je poročevalec »Politike« ogledal L itadi poškodbe, ki jih je dobil Legat v Glav-■ niači. Svoje vtise opisuje takole: »Na levi nogi je cela vrsta podplutb, iu dveh mestih je koža globoko presekana, okrog in okrog pa Je strnjena kri. Prsa so v enem samem ovoju. Izpod njega odsevajo ogromne zelenkasto modre lise. Kamor ga obrnejo, same modrice, zatekltne in podplutbe, tako da ga je težko gledati. Tu in tam is počila koža. Ko smo se poslovili, nas Je eden Izmed asdravnikov odpeljal na hodnik, kjer nam je pojasnjeval, da sta z Legatom najboljša tovariša ter da mu želi le najboljše. Zato prosi, naj o nJem in njegovi zgodbi ničesar i na poročamo, ker bi to lahko Legatu škodovalo, ko se vrne iz bolnice. Moglo pa bi škodovati tudi vsem ostalim ruskim emigrantom. Pomislite, to bi Izgledalo tako, kakor da hočejo z obiavo tega dogodka nastopiti ruski emigranti proti vladi. Legat je dva dni ležal v domu ruskih oficirjev na Cvetnem trgn. Policija Je za to takoj izvedela In Je postavila pred bolnico oje agente. To je dokaz, nam je pojas-eval omenjeni zdravnik, da policija ne da bi se io zvedelo. Mi ruski emigran-pa prav tako želimo, da H se temu do-odku ne dajalo javnega značaja. Mi smo vsem tem že službeno obvestili ministra anjih del, ki nam je obljubil, da bodo ci kaznovani. Obljubil je tudi podporo fc Legatu. Ce boste seda) karkoli o tem pisali, bi se lahko g. minister razlezli ta kdo bo potem plačal zdravniške stroške za Legata?« Poročevalec »PolMtke« se Je nato obrnil ie na upravnika bolnice. V njegovi sobi so bili pravkar zbrani štirje zdravniki, ki so podali o stanju Legata sledečo izjavo: »Legat je najtežji bolnrk v bolnid. Poškodbe so zadane s topim orodjem. Ni naša dolžnost, da ugotovimo, kje in od kogar je bil Legat poškodovan. Mi samo konstattra-mo, da so poškodbe zelo težke naravi in da lahko dovedejo do nezaželienih posledic. Udarci v prsa in modi so povzročili težke notranje poškodbe. Največjo nevarnost predstavlja poškodba modi, ker lahko povzroči katastrofo. Poškodbe na glavi so lažje prirode«. Kaj pa pravi policija? Vlada Je izdala komunike, kjer enostavno proglaša Legata za pijanca in namiguje, da si je poškodbe menda prizadejal sam... V komunikeju je m. dr. rečeno: »Pri izvrševanau službe je nadzornik pa-lilulskega kvarta našel dne 19. t. m. okrog pol 10. zvečer Borisa Legata pijanega ležati na nekem kupu kamenja. Nadzornik je sušal Legata spraviti domov, toda mož je v pijanosti povzročil nemir in ni vedel povedati, kje ima stanovanje. Zaradi tega ga je nadzornik ndvedel na stražnico, odkoder so Legata odpravili na policijsko direkcijo (Glavnjačo), da prenoči v zaporu.€ »Naslednji dan je prišel orožnik palilul-ske stražnice ob 7. zjutraj in odpravil Legata nazaj na stražnico, kjer Je bil kaznovan z globo . . , Ker Legat ni hnel pri sebi denarja, da bi plačal globo, Je bil Izpuščen in je sam odšel v mesto, našel denar. se vrnil na stražnico, plačal globo in se nato podal domov.« »Po dveh dneh, ko Je HI Boris Legat kaznovan, ie bilo g. notranjemu ministru sporočeno, da je bil Legat tepen na policijski direkciji ln g. minister ie določil nekega inšpektorja, da o tej zadevi izvrši preiskavo.« »Vesti, da le Boris Legat umrl. ne odgovarjajo resnici. Nahaja se v. ruski bolnici v Pančevu.« Desetletnica znamenite izjave slovanskih poslancev v dunajskem parlamenta Ljubljana, 1. oktobra. Danes je poteklo deset let, odkar je bilo otvorjeno poslednje zasedanje avstrijskega državnega zbora. Poslanci so se sestali v znamenju izvršenega proboja na solunski fronti, ob brezpogojni kapitulaciji Bolgarske in ob znamenjih, ki so napovedovala bližnji popolni razpad podunavske monarhije. Ministrski predsednik Hussarek je podal zbornici svoj žalostni ekspoze, ki je bil jx>ln brezbarvnih zagotovil, da se bo še vse dalo urediti in da so prezgodnje nade tistih, ki napovedujejo popoln propad habsburške države. Gladno prebivalstvo je tolažil s pomočjo Ogrske in z dobro žetvijo. Poljakom je obetal popolno avtonomijo. Cehom je grozil, Jugoslovenom pa je odrekal pravico do samoodločbe in jim ponujal neki triali-zem brez Slovencev. Po poročilih listov iz onih dni je bil Hussarek sličen možu, ki se trudi, kako bi s kozjimi molitvicami zagovoril izbruh vuikana, parlament pa je nudil verno sliko države, ki je neubranljivo posvečena poginu. Nemci so mrko poslušali tolažilne besede ministrskega predsednika in mu sem pa tja tudi pritrjevali, slovanski poslanci pa so vpa-dali z ostrimi medklici in protestirali proti izjavam predsednika, ki so bile mestoma močno nemško-nacijonalno pobarvane. Naslednji dan zasedanja, 2. oktober, je bil določen za odgovore voditeljev posameznih strank na Hussarekov ekspoze. Kot prvi je nastopil predsednik češkega kluba posl. František Stančk, ki je v imenu avstrijskih Slovanov odkrito izjavil, da si v svetovni vojni stojita nasproti dva svetova, ki predstavljata moderno demokratično idejo in srednjeveško mračnjaštvo. Slednje zastopajo centralne sile, ki jih svetovna zgodovina tira v zasluženo pogubo. Posebno avstrijski mogočniki so si svetovno vojno predstavljali kot zaželjeni trenutek, ko bodo za večno obračunali s slovanskimi narodi monarhije in jih poteptali v prah. Vsi demokratično čuteči narodi pa so se dvignili in dosegli s skupnimi napori to, da je moment zrušenja nemškega militarizma in na-silstva samo še vprašanje najbližje bodočnosti. Med odobravanjem slovanskih fn šumnimii protesti nemških poslancev je govoril StanČk nato o češkoslovaških legijah, ki se bore v vrstah antantnih vojsk. Te legije so učinkovito in uspešno branile Pariz in Calais pred nemškim prodiranjem. Pri teh besedah je nastal vihar protesta v klopeh nemških poslancev. Vsevprek so kričali o •veleizdajts+vu, o lopovščini in podlosti Slovanov napram svoji domovini*. Slovani so obstopili govornika Stančka, da ga čuvajo pred morebitnimi dejanskimi napadi. Med obema skupinama poslancev je prišlo do ostre izmenjave mnenj tn do spopadov, tako da je avstrijski parlament v zadnjih dnevih svojega življenja nud® prav živahno sliko, za koje pestrost so skrbeli portfelji in tintniki, ki so frčali po dvorani. Ko se je hrup nekoliko polegel, je poslanec Stanek proglasil zahteve Slovanov: Svobodna Jugoslavija, neodvisna Češkoslovaška in samostojna Poliska brez vsakih Crnormcenlh okvirov tn rezervacij. Izrečeno je bilo geslo: Popolna svoboda avstrijskih Slovanov ali pa smrt! V tej znameniti seji 2. oktobra so avstrijski Slovani odkrito izrazili solidarnost onim svojim rojakom, ki so se borili na strani antantnih vojsk in slavnostno izjavili, da smatrajo svoje zveze z Avstrijo za pretrgane ter da bodo Javno delovali v prospeh popolne svobode svojih narodov, pospešujoč razbitje habsburške monarhije, ki je bila doslej ječa Slovanov. Od teh mčžatih izjav do dejanskega upora je bil samo še korak. Vse je čakalo le še formalnega povoda za prevrat, ki je dozorel še isti mesec... Na Češkem, kjer se je z današnjim dnem pričel jubilejni mesec (o srečni narod!) bodo desetletnico znamenite Stančkove izjave slovesno praznovali. V nedeljo se vrši v Brnu velika prireditev čsl. republikanske stranke, ki bo proslavila 2. oktober 1918. Kot glavna govornika nastopita minister dr. Hodža in sam posl. Frant. Stančk. Na proslavo so povableni tudi jugoslovenski in poljski politiki. Veliki celjski shod KDK Je zaradi tega, keT sta oba glavna govornika predsednika KDK Svetozar Pribičevič in dr. Vladko Maček 14. tega meseca zadržana, preložen na nedeljo 28. t. m. Dva krasna zbora KDK v Mislinjski dolini Slovenjgradec, 1. oktobra. Včeraj je tudi Mislinjska dolina dvignila svoj glas ter na dveh velikih zborih, v Slovenjgradcu in Mislinju. jasno dokumentirala svojo odločno voljo, vztrajati v vrstah KDK v odločni borbi za zmago pravice in resnice. V Slovenjgradcu se je vršilo zborovanje v dvorani hotela Goli, ki pa je bila premajhna za nad 300 zborovalcev in so morali mnogi stati in poslušati na hodnikih. Celo na ulici pod okni so stali ljudje. Predsedoval je zboru starina slo-venjgraških Slovencev g. župan Vrečko. O političnem in gospodarskem položaju ter o izgledih borbe KDK sta obširno in velezanimivo poročala narodna poslanca gg. dr. Kramer in Pucelj. Po kratkih nagovorih gg. dr. Kukovca in dr. Novačana je bila na predlog gospoda Canjka soglasno in z navdušenjem sprejeta resolucija, ki izreka poslancem KDK polno zaupanje. V Mislinju. kjer je bilo zborovanje popoldne ob 2. uri, pri g. Iršiču, se je zbralo krog 250 zborovalcev. Zbor je vodil ugledni posestnik g. Iršič. Tudi tu sta govorila v prvi vrsti gg. Pucelj in dr. Kramer obširneje o perečih dnevnih vprašanjih ob opetovanem burnem odobravanju navzočih. Nadalje so govorili gg. Ribnikar. dr. Kukovec in No-vačan. Neki neizkušeni mladenič se je skušal spuščati v ogenj za SLS, pa ga je posl. Kramer tako podučil, da so se kar iskre delale. Zborovalci so na obeh shodih zlasti obsodili postopanje poslanca Pušenjaka, ki je na sramoto Slovencev podpisal znani predlog morilca Puniše Račiča na predvečer umora, s katerim predlogom se je že napovedovalo strašno dejanje drugega dne. Tako so tudi v Mislinjski dolini ljudje, poprej zapeljani po lepih besedah in obljubah SLS, začeli misliti trezno in realno. Prodira spoznanje o nesreči, ki jo prinaša Slovencem politika SLS. Klerikalni obrekovalci molčijo Kam so izginili akti trboveljskega procesa? Na «Slovenčeve» trditve, da so akti celjskega procesa zaradi umora rudarja Fakina v Trbovljah izginili, in na klerikalna obrekovanja, da je s tem zagonetnim izginutjem aktov v zvezi SDS, odnosno da sta posl. dr. Žerjav in posl. dr. Kramer sama pri tatvini aktov sodelovala, da bi se tako onemogočila obnovitev preiskave in končno sodnij-sko razčiščenje žalostne trboveljske afere, smo prošlo sredo ugotovili neizpodbitna dejstva, iz kaiterih sledi: da akti niso izginili brez sledu; da Jih celjsko sodišče sicer res nima, pač pa se nahajajo, odnosno so bili uradno izročeni ljubljanskemu velikemu županu dr. Vodopivcu pod št. Hs 285-27. dne 28. oktobra 1927.; da so torei ti akti v neposrednem dosegu min. predsednika in notranjega ministra dr. Korošca, predsednika SLS; da je zato najgrša laž in hinavščina, ako «SIovenec» izjavlja, da »celjskega akta tudi nam (klerikalcem) ni bilo mogoče več najti« • da je torej, ako ie akt res Izginil, edl- / Merežkovski o boljševizmu in Jugoslaviji Katznaimenite&i udeteženec kongresa ruskih književnikov in novinarjev, ki se Je te dni vršil v Beogradu, Je svetovno slavno romanopisec Dimitrij Ser-zejevdč Merežkovski. Na slavnostni večerji je Merežkovski imeJ govor, v katerem Je povdaril, da Je z vsemi silama pomagaj rušiti carizem. a da Je boljševizem le hujši sovražnik človeštva. Sedaj Je Merežkovski v daljšem razgovoru z urednikom »Politike« podal nekatere izredno zanimjve izjave o sedanji Rusiji, o boljševizmu in o Jugoslaviji. Izvajal je med drugim: Protest proti tramvaju skozi Šelenburgovo ulico V Kazini se Je snoči vršil sestanek interniranih hišnih posestnikov, trgovcev in obrtnikov iz Šelenburgove ulice in Gradišča, na katerem so razpravljali o vprašanju izpeljave novo projektirane proge mestne cestne železnice skozi Šelenburgovo ulico. Vprašanje je sedaj stopilo v aktualni šta-dij, ker namerava cestna železnica pričeti že prihodnjo spomlad z gradnjo novih tramvajskih prog. Sestanek ie otvoril ravnatelj tvrdke Bo-nač g. Kastelic, ki Je v splošnem pojasnil gospodarske in prometne posledice tramvajske proge, in omenil tudi spomenico ur-šulinskega samostana, ki se odločno izjavlja proti projektu, ker bi tramvaj zelo motil redni šolski pouk in ker bi nova proga ogražala varnost šolske mladine na ulici. Na sestanku se ie soglasno ugotovilo, da bi bil trgovski promet v teh krajih izredno oviran. V debati so mnogi trgovci predlagali, naj bi se ustavil tudi avtobusni promet skozi Šeieniburgovo ulico in Gradišče. Izražena je bila želja, naj bi se avtobusni promet usmeril od glavne pošte po Šelenburgovi ulici, Kongresnem trgu. mimo realke na Rimsko cesto. Končno je bilo sklenjeno, da bo posebna deputacija izročila mestnemu županu tozadevno spomenico. j Drobiž z vseh strani Pariz, 1. okt. (Io.) Francoski kolonijalni minister Perrier si je pri neki avtomobilski nesreči v bližini Grenobla zlomil roko. Gibraltar, 1. okt. (lo) Pri Cordovi sta trčila dva osebna vlaka. Ubiti so bili trije potniki, 15 pa je težko ranjenih. London, 1. okt. (be.) Glasom statistike je umrlo v Indiji tekom lanskega leta za« radi zverin 24.000 oseb. Samo na kačjem piku je poginilo 19.000 l judi. Bertin, 1. c!;t (be.) Za predsednika ge. I postavita mkaKega ro1 neralnega sveta nemške državne banke je negotovosti, zaradi bil izvoljen dr. Scbacht. Tokio, 1. okt. (be.) Z današnjim dnem so pričela poslovati v vsej Japonski po« rotna sodišča, , — Pobegli smo iz Rusije, da rešimo svoje življenje, svojo kožo. Imeli smo občutek, da so nas Rusi poslali iz Rusije, kakor svoje predstavnike, da Evropi razodenemo, kaj se dogaja v Rusiji. Laž je, da bi mi vobče mislili na kakšno vojaško intervencijo v Rusiji. Potrebno je to povdariti, kajtii trenutno bi intervencija bila absolutno nemogoča in politično za nas nekoristna. Naravno to ne znači, da se ne utegnejo jx)javiti nepričakovana dogodki, ko bi intervencija bila ne samo koristna, marveč tudi neizbežna. Toda vsako vprašanje o vojaški intervenciji je zdaj enako boljševiški provokaciji. — Reke! bom iskreno: Nam se zdi možna, željna, koristna in celo neizbežna — duhovna intervencija. Ta bi imela za smotef, da še ohrani duša Rusije: v literaturi, znanosti in umetnosti. Svobodna ruska beseda, ki bi jo čula vsa Evropa, bi bila za boljševdke straš-nejša, kakor vsaka vojaško-politiona intervencija. Ta ruska beseda je doslej bila ogluševana z nepažnjo Evrope. Našla je odmev samo pri vas. In zato se mi nadejamo, da bomo te svoje da-lekostrelne topove svobodne ruske besede, naperjene proti boljševikom v Rusiji, plasirali tu pri vas. — Svetovna politika je vaša usoda. Vi morate voditi svetovno ne pa omejeno provincijalno politiko. Ako hočete ali ne, vi imate Jadransko morje, ki je izhod v Sredozemsko morje, kjer se vedno odločuje usoda evropskih narodov. Ne sme se pozabiti, da je tu pri vas izbruhnila tudi svetovna vojna. In to ne slučajno. V2Ša država je bila od davnih časov svetovna pot z Zapada na Iztok in obratno. Nadalje: za sosedo imate Italijo, ki ima velik apetit na svetovne avanture. V tem leži vaša fatalna, za vas morda blagoslovljena, morda pa tudi težka usoda. — Vem, pri vas se govori, da nI nit! najmanjše opasnosti od strani boljševizma. Lepo, če je tako. Lahko vam zavidam dobro zdravje. Toda jaz "trdim, da bol.iševiška nevarnost obstoja tudi za vas. Evo, tudi odnošaji med Srbi in Hrvati povzročajo vznemirjenje. Pri vas obstoja notramji nacijonalni spor. To je bolesten pojav. Moia velika želja je, da ga premagate. Toda dejstvo je, da je tudi organizem Jugoslavije otrovan. Torej opasnost boljševizma obstoja tudi za vas in zato se morate v liniji svetovne politike posluževati zgodovinskega merila. Boljševiška nevarnost ni vprašanje političnega momenta, marveč zgodovinsko vprašanje. Vprašanje je pa treba postavati takole: Obstoja li opasnost boljševizma tudi za ves evropski zapad? In Jugoslavija je nera združljivo zvezana s svetovnimi političnimi struiami. — Ne želim biti zlosiirten prerok, četudi se mi ie v Življenju mnogokrat pripetilo, da so dogodki upravičili moje napovedi. Na osnovi svojih desetletnih opazovanij evropskega duševnega življenja pa moram reči, da kriza, ki je izzvala prvo svetovno vojno, ni rešena. Evropi pretil nova svetovna vojna. Isto-tako se lahko z matematično točnostjo ugotovi, da se bo prvi plamen mednarodne vojne, čim zopet izbruhne, izpre-menil v splošno državljansko vojno. Z istim prepričr.njem lahko trdim, da se bo Jugoslavija udeležila reševanja te svetovne krize. Vse to govorim v linip zgodovinskega, ne pa enodnevnega, ozko nacijonalnega merila. — Podčrta vam: Padec boljševizma h morda vprašanje dneva, meseca, lahko pa tudi vprašanje let. Ni mogoče postaviti mkakega roka in baš zaradi neDozmanja vse- ga, kar se zdaj dogaja v Rusiji — a prihajajo motne vesti, da se tam pričenjajo dogodki že razvijati — baš zaradi tega ie treba feiti na i&a& Naravno, aon no mogoče, da so ga spravili g sveta klerikalci, v katerih rokah se Je nahajal in da končno, ako kdo preprečuje obnovitev celjske preiskave, to delajo klerikalci Na naše ugotovitve nam «Slovenec» ni dal nobenega odgovora. Klerikalci so zadovoljni, da so se zlagali in da so obrekovali, odvezo so si menda pri vrhovnemu šefu svojega glasila že naprej izposlovali. Pri njih je menda že vse tako okuženo z lažjo in nemoralo, da se jim take «malenkosti» ne zdijo vredne odgovora. Toda javnost se s klerikalnim molkom ne bo zadovoljila in vprašuje: Kam ste dali celjski akt? Zakaj dolžite druge. da so ga ukradli, a ga skrivate sami? Zakaj namigujete, da bi bilo mogoče trboveljsko afero do kraja razčistiti, ako bi bil na razpolago materijal, ki tvori vsebino celjskega akta, a pri tem se baš ves ta materija! nahaja v Vaših rokah, odnosno v rokah šefa Vaše stranke, dr. Korošca? sebno morajo bftl pozorni slovanski narodi! Ko je urednik pripomnil, da se pri nas ne zanimamo preveč za boljševizem, pa naj se to Rusom zdi kakor koli čudno, je Merežkovski vzkliknil: — Pa to je strašno! Strašno Je, če se pri vas ne zanimate za boljševizem. Smatram to za pogreško in kratkovidnost. Vprašanje boljševizma je zdaj vprašanje svetovne politike. Ako Jugoslavija danes izbegava to vprašanje, bo prej ali slej nastopil čas, ko se bo srečala žnjim._ Občni zbor rezervnih oficirjev V soboto se je vršil v Ljubljani izredni občni zbor ljubljanskega pododbora Udru« ženja rezervnih oficirjev. Ljubljanski pod«. odbor je najmočnejši izmed vseh podod« borov. Ze par let sem vodi energično bor* bo za sanacijo nezdravih razmer, ki vla« dajo pri beograjski centrali Udruženja. Centrala je zato proti pododboru uporab« Ijala vse mogoče represalije in mu napo« sled hotela postaviti celo komisarja, kar pa se ji ni posrečilo, ker statuti Uruženja in ljubljanskega pododbora za to ne daje« jo nikake možnosti Centralna uprava si jc dalje prizadevala, da bi dobila na svojo stran čim večje število rezervnih oficirjev ljubljanskega pododbora. Kakor je pokazal sobotni občni zbor, o katerem sta obšir* neje poročala že «Ponedeljek» in sen obračun od središnje uprave, ki vzlio plačani in prevzeti naročnini za «Ratničkl Glasnik« ne pošilja tega lista članom ljubljanskega pododbora ter o takem postopanju obvesti ministrstvo vojske in mornarice, na katerega račun se list brezplačno tiska za člane Udruženja. Nadalje naj upra* va pododbora zahteva od središnje uprave takojšnjo pošiljatev službenih vojnih listov, ki jih daje ministrstvo vojske in morna« nce brezplačno za vse pododbore, pa jih sredisnja uprava noče pošiljati ljubljansko, mu pododboru. 5. Izredni zbor ljubljanskega pododbo« ra smatra sklepe središnje uprave in nad« zornega odbora o razrešitvi uprave ljub. ijanskega pododbora ter o postavitvi komi« sarja kot neveljavne in protivne pravilom ter škodljive interesom Udruženja. Podod. bor teh sklepov ne priznava in se jim no bo uklonil, tudi če se ponove Izredni zbor ljubljanskega pododbor« pooblašča upravo pododbora, s češkoslovaškega kulturnega dela še enkrat ogledati. Razstva bi se morala zaključiti že % 30. t. m. Od vseh strani, zlasti tudi iz inozemstva pa le dobil razstavni odbor toliko predlogov, da se je razstava res podaljšala do 14. oktobra. To konvenira tudi našim interesentom, ki so si želeli z'et JČ-lig v oktobru. Zlet bi se vršil po dosedanjih dispozicijah dne 13. in 14. oktobra z odhodom v petek, dne 12. oktobra popoldne iz Maribora ali pa v noči od petka na soboto, da bi imeli udeleženci dva dni časa za ogledovanje razstave v Brnu. Ta zlet nikakor ni miSljen kot zabavna ekspedicija. ampak ravno nasprotno, kot izrecno študijsko potovanje Jugoslovanov v Češkoslovaško, da tam baš v teku češkoslovaških jubilejnih proslav osvobodilnega dne, državnega piaznika »28. oktobra« na lastne oči vidijo ogromni napredek. ki ga je ta bratski narod napravil tekom 10 let svobode na vseh področjih javnega življenja, kulturnega, nacijonalnega in zlasti gospodarskega udejstvovanja. Brnske razstave sodobne kulture ni primerjati običajnim razstavam ail velesejmom, ki nudijo več ali manj ie šablonske izložbe in služijo predvsem trgovini. Brnska razstava je do najmanjših podrobnosti povsem originalna in nudijo vsi oddelki uprav klasičen zgled, kako ustvarja moderen človek v napredni državi za dobrobit naroda. Ze površen pogled na razstavo prepriča vsakogar. da niso nikake fraze, ako smo vnovič in vnovič trdili, da so nam bratje Cehoslovaki še vedno v vsakem pogledu vzgled, kako mora delati osvobojena država. Ravno v teh dneh bo vsakemu Jugo-slovenu še posebno dobrodošla šola te kulturne razstave. Obširneje sta o razstavi že poročala »Jutro« in »Življenje in svet«. Razstavo ie doslej obiskalo že okrog 2,500.000 ljudi in dnevno beležijo obiske najodličnejših ino-zemcev. Zal, da kaže ta statistika ravno Jugoslovenov zelo ir.uo in najmanj Slovencev. Vse polno oa lahko vUrn > Slovencev po veiescjinnh v Gradcu in na Dunaju. čeprav ta niti zdaieka ne nudijo tega, kakor Brno. Vabimo torej Slovence, zlasti inteligenco in tudi trgovske kroge, ki imajo zveze s Češkoslovaško, aH bi Jih hotefl lele navezati, da se pridružijo zletu JČ-lig. Stroški so minimalna, ker bo vožnja skozi Avstrijo (če bo vsaj 20 udeležencev) znižana za 25 %, skozi Češkoslovaško najmanj za 33 %, najbrže pa v oktobru za 50 */•. Vizum za ČSR ni potreben, pač pa potni list in avstrijski vizum, kar naj si vsak udeleženec takoj samo preskrbi. V ostalem so cene prehrane na Češkem iste kakrr pri nas. prenočnina v Briu pa je maksimirana s 30 Kč. Kdor pa bi si kupil obleko, kar je znatno cenejše kakor pri nas, ima že s tem plačano vožnjo in torej obisk tudi z materrjalne strani ne bo nikaka žrtev. V Brnu bomo obenem navezali stike s ta-mošnjimi člani JČ-lige in drugimi prijatelji Jugoslavije, ki lih je, kakor povsod na Češkem, v, Brnu še posebno mnogo. Prijave je nasloviti takoj ra Jč-Vgo v Mariboru, lahko tudi telefonično na št 99. Točen odhod bo še pravočasno javljen. Udeleži se lahko vsak član lige ln prijatelj Čehoslo-vakov, ki se lahko obenem pr:javi za člana lige. Dobrodošli so zlasti tudi udeleženci z dežele, ki imajo sicer redko priliko. da se sestanejo s Čeh,»slovaki in spoznajo njihovo naravno, veliko prijateljstvo do Jugoslovenov. a. r. Lepo slavje v mestni elektrarni Ravnate!1! ljubljanske mestne elektrarne In vodovoda g. inž. Al. Ciuha je včeraj na skromen način praznoval 301etnico svojega vztrajnega in požrtvovalnega dela. Slavje so snoči ob 18. priredili v mestni elektrarni nameščenci. V imenu upravnega odbora je jubilantu najprej čestital občinski svetnik g. Fran Oreheic. Maigistratni direktor g. dr. Milju-tin Zamik je izrazil čestitke v imenu odsotnega župana kakor tudi v imenu magi-stratnih uslužbencev in uradnikov, bivši župan g. Ivan Hribar se je spominjal onih trenutkov, ko je kot župan začel akcijo za gradbo mestne elektrarne ter je iskal Slo-venca-strokovnjaka, ki naj bi vodil podjetje. Nadalije so čestitali: inž. Šonc v imenu vseh nameščencev, gdč. Berghauserjeva je v imenu uradnikov in uradnic čestitala v vezani besedi, in končno g. Fortič v imenu tehničnega osobja. Jubilantu so bila po-kkmjena zelo lepa darila. G. inž. Ciuha se je globoko ganjen zahvalil ter posebno povdarjal zasluge tehničnega osobja, ki je 30 let ž rojim v polnem skladu vršilo svojo važno nalogo. Proga Rogatec-Krapina Pred kratkim je prepotovala progo Rogatec—Krapina komisija članov ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki po otvoritvi prevzema to progo v upravljanje. Komisija je določila varnostne ureditve, organizacijo službe, ki se v dosledku spremeni tudi na obeh priključenih progah, delokrog in obseg novih postaj, ki bosta dve in eventualno še eno postajališče. Imena postaj še niso končnoveljavno določena, ker so med krajevnimi občinami nastali spori zaradi imen. Proga bi morala biti izročena prometu že letos jeseni, vendar pa je gradnja še sedaj v takem zastanku. da bo otvoritev mogoča še le prihodnjo pomlad. Nasipi in zaseki in vobče zemeljska dela še niso nikjer končana. pri mostovih so zgrajeni samo stebri, glavne ovire pa so pri gradnji obeh predorov. od katerih bo eden dolg 600 m, drugi pa nekaj čez 200 m. V obeh predorih se bo moralo pridno delati še vso zimo. Poslopja so v surovem zidovju dovršena in kažejo čedno notranjo razdelitev, so pa brez stranišč, ki so projektirana na prostem, češ da ni vodovoda! Zares čudno je, da beograjsko ravnateljstvo za gradnjo železnic še ni izpopolnilo svojih načrtov v pogledu naj- Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Vse predstave se vrše v dramskem gledališču. Torek, 2.: Pohujšanje v dolini Sentflorjan-ski. C. Sreda, 3.: Krog s kredo. D. Četrtek, 4.: Fany, tete. strici itd. A. Otvoritev nove umetnostne rasstavs. V nedeljo dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena brez vsakršnih formalnosti razstava nadarjenega umetnika Ljudevita Vrečiča iz Predmurja. O razstavi prinašamo na drugem mestu obširnejše ooročilo. Ljubljanska opera gostuje v Mariboru v drugi polovici oktobra v veličastni Smetanovi operi , vendar samo tedaj, če bo gledališče do 5. oktobra razprodano. Abo-nenti imajo 10 % popusta, če dvignejo vstopnice do 3. oktobra. Repriza ^Pohujšanja v doliil Sentflorjan-ski> bo nocoj ob 8. v dramskem gledališču. Uprizoritev, ki je že pri premijeri vzbudila najživahnejše zanimanje. Uprizoritev, ki je vsakogar mikala. Farso je zrežiral gosp. Milan Skrbinšek. Klabund: , in dr. «Liliom» so igrali samo v Newyorku nekaj tisočkrat in je prinesla avtorju celo premoženje. V proslavo omenjenega jubileja ima gledališče Vig-szinhžz v Budimpešti na repertoarju letošnje sezone cel Molnarjev ciklus. Karel Hellgren — Kathe Staller - Stotter-jeva priredita, kakor smo že javili, v petek, dne 5. oktobra v veliki unionski dvorani skupen večer arij in pesmi, za katerega sta si izbrala izreden program. Karel Hellgren, član kr. dvorne opere v Stockholmu, je imel ob priliki svojih gostovanj in koncertov v nemških mestih velike uspehe. Berlinska in dunajska kritika se izražata posebno pohvalno o njegovem kultiviranem glasu in duhovitem prednašanju ter ga označuje kot pevca, ki zasluži že danes, da ga štejemo med prve operne pevce. Ga. Staller - Stot-terjeva je izza lanskega gostovanja v naši operi ljubljanskemu občinstvu v najlepšem spominu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše' preprostejših higfjenskth znhrtev. V splošnem pa, kolikor se lahloo presodi sedaj, bo proga zgrajena bolje kakor njena posestrima prekmurska proga iz Ormoža v Mursko Soboto, kjer ie slabo delo zapustilo toliko neprijetnosti in kritike. Prav, gotovo bodo mnogo pridobile vse pokrajine, ki jih bo vezala nova proga. Neznan obesenec Kranj, 1. oktobra Včeraj zjutraj so našli ljudje pod Smar-Jetrao goro ob robu gozda na Gorenji Savjl obešenega neznanca, ki je bil že mrtev. Okrog vratu je imel zadrgnjeno vrv, ki se uporablja za priprego konj. O dogodku so takod obvestili kranjske orožnike in policijo. Kdo Je neznani obešenec, se nI moglo ugotoviti; pri njem so našli le nožek ln iztrgan list zagrebškega dnevnika »Morgen-blatt«. Pri sebi ni imel niti ene listine niti denarja. Tudi ni zapustil nobenega pisma ali lističa. Ker je bil dobro oblečen po mestnem kroju in ker je imel pri sebi kos zagrebškega dnevnika, se domneva, da je obešenec morda doma iz Zagreba. Da se omogoči ugotovitev identitete obešenega, priobčujemo podrobnejši opis: star je 40 do 45 let, rjavih, kratko ostriženih brk, plešast, srednje postave; oblečen }e v dobro ohranjeno modro obleko, imel je črn klobuk, črno kravato in črne čevlje. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči mestnemu županstvu ali oražniški postaji v Kranju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Stra-žišče. O mjegovem bivanju v Kranju se je moglo ugotoviti le to, da so ga videli prejšnji popoldan šolski otroci sedečega na istem mestu, kjer so ga naslednje jutro našli obešenega. _ Podivjanost med fanti Kranj, 1. oktobra Kranjska kronika beleži nov žalosten dogodek, ki so ga pa rodile neukrotljive strasti fantovskih pretepov. Vas Besnica je bila v nedeljo pozorišče krvavega poboja in pretepa dveh fantovskih skupin iz Besni-ce in Gorenje Save. Domače gasilsko društvo je priredilo v svojem domu veselico, katere so se udeležili tudi Gorenjesavčani, med njimi 20-1 etni Jakob Krt. Njihova navzočnost je že sama na sebi vzbudila neprijetno razpoloženje, vendar na veselici ni prišlo do spopada, šele okrog 2. ure zjutraj, ko so Gorenjesavčani zapuščali vas, je prišlo na cesti do obračuna. Spočetka je padalo samo kamenje, potem pa so fantje prijeli za nože in kole. Gorenjesavčani so morali oditi s težko poškodovanim Jakobom Krtom S poslednjo močjo in opiraje se na svoje tovariše je še prišel do domače hiše, a ko Je stopil vanjo, so se domači prestrašili, ko so ga zagledali. Na njihovo vprašanje, kaj mu je, je ves razdražen odvrnil, da mu ni nič. in se vrgel na posteljo. Zdaj šele se je onesvestil Poklicali so v jutranjih urah zdrav-j nika dr. Bežka, ki ga je preiskal. Ranje-» nec je imel na temenu malo, jedva vidno | rano, na levem sencu pa temno liso. Fant j je najbrže dobil močan udarec s kolom; zaradi pritiska krvi pa se mu je najbrže pretrgala žila in kri mu je zalila možgane. Krt je okrog poldneva umrl. Kako se je pretep pričel in končal, do sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, ker se orožniška patrulja, ki je vršila danes preiskavo na licu mesta, še ni vrnila domov. Med Gorenjesavčani in Besničani je vladalo staro sovraštvo, ki se Je obračunavalo že ob priliki letošnjih naborov, ko so se spopadli in spoprijeli na cesti za Gor en j o Savo na mestni meji. Toda takrat razen bunk ni bilo nič hudega. Kakor so pripovedovali na današnjem sejmu ljudje iz Žarnice, so bili v sosednji vasi v nedeljo ponoči tudi fantovski pretepi in so nekega fanta obklali skoro do mrtvega. __ Vesela odisejada z avtom Ljubljana, 1. oktobra. »Moj bog, koliko sitnosti rodi takle ne-J srečen krok, ki se izcimi iz skromne dobre | volje in ga napravi prilika!« Tako nekako t je vzklikalo danes dopoldne na policiji kakih šest ljudi: štiri ženske in par moških, ki se do nedavna sploh niso poznali. Danes so se gledali in opazovali sovražno, kakor da so drug drugemu pogubili dušo. Pred službujočim uradnikom so se gnetli »on«-šofer, ki mu ie ob boku stala razjarjena soproga, nadalje njegova sestra, ki je prevzela vlogo posredovalke, mlad gospodič, ki je v nekaj dneh obletel v avtomobilu vso kranjsko deželo, ter dve nad vse prijetni Rožnodolčanki, ki tako rekoč tvorita kamen j spodtike v tej zabavni zgodbi. ! Začela se je zadeva tako, da sta se v sredo zvečer pojavila v neki gostilni v Kranju dva mlada gentlemana in je baš tisti čas vstopil v gostilniški lokal tudi šofer Ferdo, uslužben pri nekem kranjskem hotelirju. Vsi trije so se takoj sporazumeli in zadostoval je v pozdrav samo krepak: »Servus!« — nakar so si natočili kozarce in se znova vsedli k zabavnemu pogovoru. Rezultat pogovora pa je bil, da se je šofer čez dobre pol ure poslovi in sta kmalu izginila iz gostilne tudi mlada elegana. Zunaj ju je že čakal luksuzni avto, pri volanu pa je sedel Ferdo. Motor je razposajeno ropotal, trenutek še in avto je zdrsnil po cesti v noč proti beli Ljubljani. Po urni vožnji do metropole, kjer so se pomudili izletniki v raznih gostilnah in nočnih lokalih, se je avto ustavil okrog 4. zjutraj pred neko hišo v Rožni dolini. Kakor bi trenil, je bila po kratkem trkanju pokonci vsa hiša, kar ni čuda, saj je šofer ves navdušen klical: »Alo dekleta pokonci, gremo na ohcet!« Ni mimilo poi ure in v avtu sta sedeli po-Jeo mladih kavalirjev tudi interesantna bru-netka Miia ter naivna blandinka Mirni, za avtomobilski šport vedno navdušeni sestrici. Avto ie zdrčal zopet na glavno cesto in v zgodnjem jutru so že morali odpirati neko gostilno v Škofljici. Po izpraznitvi nekaj steklenic vina je šla »rajža« dalje proti Dolenjski in v znanem hotelu v Novem mestu so imeli še okrog 8. zjutraj pisano družbo ljubljanskih veseljakov. Medtem, ko sta se ljubeznivi deklici z gospodi vred seznanjali z nekim hrvatskim trgovcem, je zapazil izginutje svojega šoferja z vozom vred njegov gospod v Kranju. Telefoniral je takoj v Ljtfcljano policijski direkciji ter zahteval aretacijo šoferja in vrnitev svojega voza. Za njegove-brige pa so se veseljaki doli na Dolenjskem kaj malo menili. Iz Novega mesta so se v najlepšem razpoloženju potegnili v Kostanjevico. kier so ga »vrtili« v renomirani gostilni. Šofer je medtem že obnemogel in je moral njegovo mesto pri volanu zavze- f se imenuje občutek, ko smo srečni Tako vesel] smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima kfit r penim= m Mih t! neki slučajni gost v gostilni, nakar so se popeljali vsi proti Trebnjem. Kajpada se je avto nekajkrat že p-av sumljivo nagibal in vozil mesto po cesti tu pa tam tudi po zelenem trazniku. Nekje so ljudje opomnili veseljake celo s kamenji, na] vozi avtomobil po cesti in ne po travi, kar je imelo za posledico, da je počila na avtu šipa. Oaisijajda vesele družbe po širni kranjski deželi in neznanih potih je trajala od srede do nedelje zjutraj, ko so naposled prijeli stražniki okroglo družbo, ki se je zopet vrnila v Rožno dolino, potem, ko je prespala poslednjo noč na Večni poti. Avto je policija takoj zaplenila, s hudimi stražniki pa so morali seveda tudi šofer in kavalir-ja z damicami, pa jim je sledila prostovoljno tudi šoferjeva ženica, njegova sestra in še kdo. To pa seveda samo zato, da bi se zadeva na policiji poglihala in da se ponovno — razgiba doma... Izpremembe v šolski službi Beograd, 1. oktobra. Premeščeni so naslednja učitelja in učiteljice: M atrij a O sva! d iz Krke v Tržišče, Maiks Pirnilc te Caidrama pri Konjicah v Litijo, Vida Tavčar te Zagorja v Stično, Parah najboljši igralei Fred Solm, C ari de Vogt itd. Stari London. — Tetmtielementf. Brexuspe§ni trud pclioije. Senza-ciaonelno odkritje. Film, Id drži slehernega gledalca v ■apetofti do poslednjeza trenutka. Predstave ob 4., K6-, ia 9. uri KINO IDEAL. u— Zasledovana sleparka. Policija hi orožniške postaje na deželi že več mesecev brezuspešno zasledujejo drzno sleparko Atio o., bivšo prodajalko v Ljubljani, ki se klati okrog po deželi, a se tu pa tam prikaže tudi v Ljubljano ter nemoteno uganja najdrznejša sleparstva. Ana je oslepa-rila zlasti po Gorenjskem več oseb za znatne vsote. Med žrtvami so tudi duhovniki. u— Aretiran slepar. Na podlagi prijave trgovca A., je bil pred kratkim aretiran bivši trgovski zastopnik M., ki Je osleparil omenjenega trgovca za nad 10.000 Din vrednosti v blagu. M., ki je živel posebno zadnji čas zelo razkošno, je imel v svojem stanovanju tudi ljubico, komaj 161etno dekle, ki jo je vzdrževal. M. je bil vtaknjen v preiskovalni zapor, ker je zaslišanje spravilo na dan še razne druge njegove grehe. u— Otvoritev predavani Vldovlčevega kluba v LJubljani se bo vršila v sredo 3. t. m. ob 19. v šoli na Ledini. Vabijo se vsi priglašeni člani, da se otvoritve sigurno udeleže. Sprejemajo se ta veče še novi člani. u— V pijanosti zavajal mladoletne deklice V Šiški na Vodnikovi cesti je Ml predsnoč-njim aretiran na zahtevo gospe Karle S. neki zidarski delavec, ki Je nagovarjal v pijanosti več mladoletnih deklic ter jih skušal z darili spraviti na Ljubljansko polje. Namen se mu je že skoTo posrečil, a Je to preprečila imenovana gospa. Delavca so spravili v policijski zapor, ker se sumi, da je postala njegova žrtev tudi mladoletna Helena C. tz Dravelj, ki je bila zlorabljena po še neizsledenem perverznežu pred kakima dvema mesecema. n— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški bo priredilo 7. t. m. na Kongresnem trgu ob 15. uri veliko javno tombolo z mnogimi krasnimi dobitki, ki so: 1 vagon premoga, kolo, 100 kg težak prašič, 1 vreča moke, zaboj sladkorja itd. Tablice je dobiti v ljubljanskih trafikah in pri društvu po 2 Din. _1906 Damske plašče najmodernejše od Din 300 do 900 dekliške plašče od 2 do H let od Dio 120 do 450 športna krila, zimske bh»e od Din 70 naprej otroške zimske oblekce od D!a 29 oanrtl nudd ▼ veliki teblr! frvrdka r. la L GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 Oglejte si razstavo t HJožMl 11.103 a— Vpisovanje v plesno šolo »Atena< bo 2. in 3. t. m. v beli dvorani hotela »Unir on« od 18. do četrt na 20. ure. u— Plesni odsek Sokola ▼ Šiški naznanja, da bodo tudi letos plesne vaje vsako soboto in sicer v novo najeti dvorani restavracije »Gorenjski kolodvor«, ki Je erna najlepših v Ljubljani. Dvorana leži tik gorenjskega kolodvora. Ples bo poučeval prof. Trošt. Obleka je poljubna po načelu: preprosto in dostojno. Prva plesna vaja bo v soboto 6. t. m. Sodeluje orkester brata Prlnčiča. 1699 n— Plesne vafe ASK Primorje se bodo pričele v nedeljo 7. t. m. ob 20. orl v beli dvorani hotela »Unlona«. Ker Je vstop le proti vabilu, prosimo cenjene interesente, da javijo svoj naslov v svrho dostave vabila na naslov ing. Debeljak, Masarykova cesta l-I. —• ASK Primorje, u— Plesne vaje SK Svobode bodo vsako soboto od 8.—12. ure v zeleni dvorani Uni-ona. Ker ie pa dvorana 6. in 13. t. m. zase-sedena, bo otvoritev v nedeljo 7. t. m. ob 20. uri. 19(>7 n— V gostilni »člnkole« se toči prvovrstna Portugalka iz goric gospe Severjeve v Kostanjevici na Dolenjskem. 1905 u— Pozor! Sokolsko društvo v Mostah bo priredilo v nedeljo 7. t. m. zabavni večer v telovadnici z naslednjim sporedom: 1.) Tri nagrade za najboljše plesalke. 2.) Srečolov. 3.) Šaljiva pošta. Začetek ob 30. uri. 1698 n_ Privatna plesna šola Jenko. Pouk in vpisovanje za posameznike in plesne tečaje od 1. t. m. naprej vsak dan od 10. do 24. ure v balkonski dvorani Kazine. Oficijel-na otvoritev v soboto 6. t. m. v veliki dvorani »Kazine« s plesnim večerom in revijo najnovejših plesov. Jazz-band Negode. 1901 Iz Maribora Sestanek JČLige. Danes ob 18. bo \ Grajski kleti širši sestanek JCLige. Dnevni red je zelo važen in bo razpravljal med drugim tudi o zletu v Brno, o j/roslavi češkoslovaškega državnega praznika 28. oktobra, o 2e?kih tečajih, o sestanku delegatov in kongresu lig v Jugoslaviji prihodnje leto. a— Izreden lovski plen. V lovišču gosp. Avgusta Lešnika na Rdečem bregu na Pohorju so ustrelili divjo svinjo, ki je tehtala 170 kg. Nenavadno divjačino so razstavili srečni lovci v gostilni Baumgartner v Sv. Lovrencu in so jo ljudje z velikim zanimanjem ogledovali. a— Promet borze dela. V prošlem tednu je iskalo dela 1S0 moških in 166 ženskih delovnih moči. Na razpolago pa je bilo samo 130 službenih mest. Službo je dobilo 48 moških 5n 43 ženskih delovnih moči. 17 delavcev je odpotovalo iz Maribora 73 zaslužkom. a— Mariborskemu občinstvu na znanje. Kakor je gremij obveščen od tukajšnje carinarnice, potuie vedno večje število naš^ca občinstva v Avstrijo, ockoder prinaša s fe-boj velike množine t.imkaj nakupljenega blaga, katero pa skuša zatajiti in skriti pred ocarkinjenjem. Zato je i-arinarnica sedaj poostrila kontrolo ter bo smatrala vsako skrivanje blaga kot tihotapstvo, ki se po obstoječih predpisih strogo kaznuje Da se more vsakdo obvarovati občutnih kazni, opozarja Trgovski gremij vse potovalce v Avstrijo, da ob vrnitvi sami pokažejo in prijavijo vse s seboj prinesene predmete carinskim organom v svrho ocarinjenja. — Trgovski gremij v Mariboru. a— Poročila sta se včeraj gosp. prof. Pero Cestnik in gdč. Berta Petričeva. Novoporo čenoema, ki ju je zvezal gosp. prof. Bogovic, sta bila za priči nevestin oče gosp. Ivan Pe-trič iz Ljubljane in gosp. prof. Mežan iz Maribora. V nedeljo zvečer je Kipel mlademu paru moški zbor Glasbene Malice lepo pod-oknico. Uglednemu profesorskemu paru iskreno čestitamo I a— Življenje si je vzel zaradi neozdravljive bolezni 421etni pleskar državnih železnic Karel Zunko. Mož je že dolgo časa bolehal in je bil zaradi bolezni zelo potrt. Nihče pa ni mislil, da snuje take naklepe. Ko se je v nedeljo popoldne njegova žena s hčerko odpravljala z doma, si je mož končal življenje. Zvečer so ga našli obešenega na kljuki kuhinjskega okna. a— Gbrtna zadruga izvoščkov. voznikov in imetnikov avtotaks v Mariboru bo priredila v prid podpornega sklada v nedeljo 7. t. m. pri Anderlu v Radvanju veliko vinsko trgatev, združeno s plesom in raznimi zabavami. Pričetek ob pol 15. uri. Od pol 14. ure naprej bodo z Glavnega trga naprej vozili izvoščki, avtotaksi in avtoomnibusi k Anderlu v Radvanju. Pri vsakem izvošeku ali šoferju se bo dobila izkaznica, ki bo stala 10 Din, s katero bo vsak obiskovalec imel pravico s poljubnim vozilom do vožnje tja in zopet nazaj. Druge vstopnLie ne bo. Za plesalce bo preskrbljeno veliko plesišče. Svirala bo vojaška godba. 1903 ar— Zdravnica dr. Klara Kukovee ordini-ra od 1. oktobra v Krekovi ulici 18, Maribor. 1693 Iz Celja Pozdružnlca javne borze dela v Celjv se je z današnjim dnem pretvorila v ekspozituro. t— Sokolsko društvo r Celju bo priredila na večer pred praznikom ujedinjenja in 10 letnice obstoja Jugoslavije (30. novembra) veliko slavnostno akademijo. Opozarjamo na to prireditev našo napredno javnost, društva pa prosimo, da na ta večer ničesar ne prirede. e— Celjska mestna knjižnica je posodila v mesecu septembru 690 strankam 1313 knjig. e— Vzpenjačo n« Grmado gradi ruška tovarna za dušik od svojega apnenika v Pečovnlku pri Celju. Delo izvršujeta stavbenika gg. Kukovee in Nerad. e— Prijet zllkovec. V farevškem kozolcu v Zavodni pri Celju Je stražnik ponoči aretiral nekega J. G„ ki Je osumljen, da je poskušal raane vlomo v stanovanja. G., ki je pred kratkim odslužii dvomesečno težko Ječo zaradi vloma, Je hodil po hišah ob Savinjskem nabrežju. Odkar je bil izpuščen iz zaporov, se Je potikal po celjski okolici in se Je večinoma preživljal s sadjem, ki ga je kradel kmetom. e— PrimarlJ bolnice v Celju dr. E. Watz-ke ne ordlnlra do 15. t. m. 1904 Gospodarstvo oboževal nedosegljive dvorne dame ln ka- valirje. Doma pa slika, prosim, prav zares slika in celo brez —izma slika vse, kar vidi okrog sebe. In tudi samo to in tako, kakor vidi. Nasproti glavnemu vhodu v srednji dvorani le obesil Figuro žene Prekmurska je. Tako izrazita, da bi lo lahko imenoval Prekmurje. Zgarani in zdelani ženi sta padli težki, veliki roki v naročje, čudovite oči pa gledajo nekai neznanega, čudovitega brez strahu in brez občudovanla Pretresljiva slika v trpljenju otopelega in v svoio bedno usodo vdanega naroda Pri nas še nikdo ni dal tako izrazite in monumental-ne oblike naši kmečki ženi. Tako ostro so karakteriziranil tudi drugi tipi rz Prekmurja. zlasti pa ie resničen in poln vsebine stari Prekmurec. ki izmučen stoji na drhtečih nogah ter misli, za kako delo naj zopet prime s trudnimi, od upalih ramen mrtvo visečimi rokami. Na vseh obrazih, mladih in starih, moških in ženskih samo delo in trpljenje, le cigani sede v senci. Taka je tudi pokrajina. Grozeči oblaki nad mrkim poljem, črno. strahotno drevje pred solnčnim poljem Črne sence med hišami in ostra luč na zvoniku. Kontrasti in hrepenenje iz teme na solnce. Se takrat, ko slika pisane šopke rož je ozadje črno in neprijazno, kakor zgodovina, ki se Iz nie trga svobodno Prekmurje. Ko boste stopili v Jakopičev Daviljon. pomislite da ie tudi ta izčrpana in zapuščena pokrajina naša domovina, pa se bo razlilo solnce po slikah. A G. r— Sova trgovina. Prihodnje dni bo otvoril v hiši knjigarne in tiskarne «Sava» g. Ivan Pfeifer trgovino z železnino. r— Zlobnosi. °red dnevi je namestila mestna občina nove opozorilne table o predpisani hitrosti za avtomob:1e. V noči od nedelje na ponedeljek pa so neznani zlikovci izruvali oba lesena, 6 m visoka droga, na katerih je visela opozorilna tab« la pred državnim savskim mostom, in vr» gli preko nasipa pod most. r— Občinska seja. V sredo 3. t. m. ob 18. uri se bo vršila javna seja kranjskega občinskega odbora. Dnevni red je zelo ob« širen in vsebuje največ zadeve finančnega in policijskega odseka. r— Huda nesreča. Včeraj se je pripetila delavcu Ivanu Jekovcu, zaposlenemu v opekarni Zabret v Bobovku pri Kranju, ne> navi.^na nezgoda. Daljša treščica je odle« tela od cirkularne žage z vso silo Jekovcu proti obrazu in se zapičila v oko. Napra> vila je skoro 18 cm globoko rano proti vratu. V nevarnem stanju so ranjenca pre« peljali k zdravniku dr. Globočniku v Kranj nato pa z rešilnim avtomobilom v ljubijan= eko splošno bolnico, kjer je včeraj ob 1. umrl. paket delnic Trboveljske »remogokopne družbe, ki ga noče izročiti konkurzni masi. — Pravilnik k nevemu davčnemu zakona. Kakor znano, bodo 1. Januarja prihodnjega leta stopila v veljavo vse davčne oblike po novem davčnem zakonu, t. j. davek na dohodek od zemljišč, davek na dohodek od zgradb, davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev (pridobnina), davek na rente in davek na dobiček podjetij, zavezanih j®*-nmu polaganju računov, dočim je davek na dohodek od nesamostojnega dela in poklica (uslužbenski davek) stopil v veljavo že 1. aprila t 1. Za pravilno uporabljanje zakonskih predpisov po novem davčnem zakonu je finančno ministrstvo izdelalo potrebne pravilnike. V ^Službenih Novinah> od 28. septembra so bili obiavljeni naslednji pravilniki: na podlagi člena 161. pravilnik k zakonu o neposrednih davkih z vsemi navodili za uporabljanje zakona; na podlagi člena 38. pravilnik o sestavljanju in vzdrževanju patastra zgradb; na podlagi člena 159. pa pravilnik o knjižeuju neposrednih davkov, davka na poslovni promet in roj-nire. = Otvoritev »rkotirne jadranske železnice. V nedeljo je bila predane prometu nova proga Beograd • Obrenovac, ki je dolga le 44 km. vendar pa je velikega pomena za neposredno zvezo Beograda z morjem, kajti Obrenovac je preko Ulic že zvezan s Sarajevom in južnodalmatinskimi lukami Ko-torom. Mekovičem in Dubrovnikom. Tako smo dobili ozkotirno jadransko železnico, ki bo koristila Bosni in Dalmac;ji glede preskrbe z žifom. Beogradu pa pri prometu s temi pokrajinami. Dosadaj 'e promet šel večinoma preko Bosanskega Broda. kier se je moralo blago pretovoriti iz normalnotir-nlh vagonov na ozkotirne in obratno. a Mednarodna gospodarska konferenra ▼ Pragi. V času od 4. do 6. oktobra se bo vršila ▼ Pragi mednarodna gospodarska konferenca, katero sklicu ie Unila lic DruMva narodov. Konferenca, na kateri ho navzočih okrog 120 delegatov, bo razpravljala o uspehih svetovne gospodarske konference in o težkočah, ki obstojajo v posameznih iržavab glede uresničenja sklepov svetovne gospodarske konference. Dalje se bo na konferenci obravnavalo vprašanje prometnih omejitev, znižanja carinskih tarifov, izenačenja carinske nomenklature, kolektivnih pogodb, kartelov in produkcijske statistike. Na konferenci bo navzoč tudi delegat Društva narodov. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprpjema do 2. oktobra ponudbe glede dobave desk, do 3. oktobra glede dobave železa za avtogensko varenje. 10 ton livarskega koksa, do 4. oktobra glede dobave masti za menjala, kostnega olja, kolomaza, \Tazelina, raznih barv, minija. grafita, krede, emajl-laka, terp-mti-tina. sikativa, nadalje elede dobave 1000 komadov dermatin-obročkov, raznega jekla in vijakov, do 5 . oktobra glede dobave kru-ponov (usnja) ter glede dobave Bourd^novih cevi za manometre, do 6. oktobra glede dobave brzinomerilnih trakov, raznih lopat, žice. gumijevih cevi, vijakov, armatur za razsvetljavo, prizmaličnih stekel, senčnikov za svetiljke, škripcev za svetiljke itd., do 8. oktobra pa glede dobave lesenih ročajev za armature. Prometno-komer^ijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. oktobra ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala (pe-resniki. svinčniki, radirke, avtegrafifni papir. sukanec v narodnih barvah, ravnila, razni papir Itd., do 5. oktobra glede dobave raznih tiskovin ter gbde dobave impTotTnj-ranih drogov za helioforke. do 10. oktobra pa glede dobave prozornih šiD in 3000 komadov sirkovih meteij. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 8. oktobra ponudbe elede do-plinomerov, do 9- oktobra glede dobave ?Četk, čopičev, brusnih kamnov, lesenih kladiv. mizarskih streul. žaginih listov itd. ter glede dobave pločevine, žice. žičnikov, železa, krtač, čopičpv, raznih barv za slikanje, laka. terpentina itd., do 13. oktobra pa glede dobave raznega mehkega lesa. — (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) in postopa t rtio tako enostavno kalil ALADDIN SVETILKA ie tako stavrna. ker Se io lahko uporabilo brez vsuke nevarnosti Gori z 94n'» zrakom in 6*4 vetroleiem in dale močno enakomerno in stalno svetlobo od 80 sveč Gori brez duha dima in sal gori brez I uma in oumnati potrebno ni. h sigurna proti požaru in ntena materilalna uporabo It trikrat maniša od ostalih druzih svetilk Zahtevalte prospekt od d „4laddin-svetilk" &en. zast BARZEL D. D. SUBOTICA Varujte se pred slabimi Imitacijami! agrarne 55.375 — 55.75; bančne vrednote: Poljo uova emisija 16 — 17, stara emisija 17.5 — 19, Kreditna 85 0, Hipo 58—59, Jugo 88 — 88.5. Ljubljanska kreditna 120 do 130, Narodna 6800 — 7000, Praštediona 920 — 925, Srpska 151 — 152, Zemaljska Sarajevo 120 — 140; industrijske vrednote: Gutmann 190 — 202. Slaveks 98 — 100, Slavonija 4 — 4.5, za december 0 — 5, Drava 500 - 600, Sečerana Osijek 480 — 485, Osi-ječka ljevaonica 160 — 170, Va.jon 80 — 90, Vevče 109 - llO, Dubrovačka 470 — 480, Trbovlje 0 — 485. Narodna mlinska 19.5—0. Beograd. Vojna škoda 438 — 438-5, investicijsko 85 — 86, agrarne 55 — 0. Položaj na hmeljskih tržiščih Na žateškem hmeljskem tržišču je bilo pretekli teden razpoloženje mirno. Cene so nekoliko popustile. Zastopniki nemških in švicarskih ve-lepivovam so nakupili na deželi velike partije po 2150 - 2300 Kč za 50 kg (72.60 do 77.60 Din za kg). Srednji hmelj se je naku-poval po 2000 — 2050 KČ. Trgovci, zlasti iz Nemčije, so močno zastopani, vendar nakupujejo blago le počasi in v manjših količinah. Producenti so dalje pripravljeni oddati blago. Za tranzilno jugoslovansko in poljsko blago, od katerega so prišle že večje količine, se je plačevalo ll00 — 1400 Kč (37.15 do 47.25 Din za kg). — Na nurnberškem hmeljskem tržišču je znašal pretekli teden dovoz 1150 bal, prodanih pa je bilo 450 bal. Koncem tedna je znašal dnevni promet pri mirni tendenci le po 50 bal. Razpoloženje je bilo koncem tedna rezervirano, vendar so cene ostale v glavnem nespremenjene. Za 50 kg notirajo hallsrtauski (Siegel) prvovrstni 260 — 290 mark, srednji 230 — 250, slabi 190 — 220, wfirtemberški prvovrstni 240 — 260. srednji 210 — 230. gorski 195 do 220, tržni prvovrstni 160 — 190, srednji 130 do 150 mark. Izbrano blago notira nekoliko višje. Tranzitnega hmelja je še malo na trgu ter zaenkrat tudi ni posebnega zanimanja za tako blago. Z vojvodinskega bmeljskega tržišča. Na vojvodinskem hmeljskem tržišču se je pretekli teden plačevalo za izbrnni hmelj do 35 Din. za prvovrstno blago 27 — 82 Din, za srednje 25 — 26 Din in za slabo 12—15 Din. Dosedaj je prodana ena tretjina letošnjega pridelka. S tržišča jajc. Iz inozemstva prihajajo zadnje dni poročila o prijaznejši tendenci na tržišču jajc. Povpraševanje za povsem sveže blago je živahnejše. Pri nas j« dovoz zelo slab in so tudi cene prilično čvr?te. Po kakovosti plačujejo 1.20 — 1.30 Din za komad. — Na tržišču v Nemčiji so se trgovala jajca jugoslovenskega izvora koncem pret tedna po 10 75 do 11.25 pfeniga, fco meja neocarinjeno, napram 10.25 do 10.75 pfeniga koncem predpreteklega tedna. Ljubljanska blagovna borza (1. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih ie bilo 10 vagonov pragov. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjsna. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se p š e n ic a (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 79/80 kg, promptna po 290 — 292.50, za oktober po 295 — 297-5, za november po 302.5—305; turščica: baška, slov. postaja, plač. 30 dni po 847.5 — 350, argentinska cLa Plata» promptna, zacarinjena, fco Ljubljana po 8l0 do 315.5: ječmen: baski, 70 '1\ far. zdrav, rešetan. fco Ljubljana, plač. po oreiemu blaga po 305 — 807.5; rž: baška. 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 — 297.50; moka: <0g». fco Ljubi lana, plač. po prejemu blaga po 430 — 435; oves: baikl ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna voznina po 275 — 280; rž: baška, 73/74 ke. uzančno blago, mlevska tarifa p-o 295 — 297.5. Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 189 vagonov pšenice, 19 vagonov ovsa, 1 vagon ječmena, 38 vagonov turščice in 25 vagonov moke. Na borzi je začela notirati nova turščica. Pšenica: baška in belka potijska 245 - 247.5: gorajebalka 247.5 — 250; banaška 240 — 242.5: sremska 242.5 — 245. Oves: baški 72 kg 222.5 — 227.5; sremski 225 — 230; slavonski 227Ji — 232.5. Ječmen: baški, sremski in banalkl novi, 64 kg 290 — 295. Turščica: balka. stara 805 do 810; baška, nova, za december - januar 245 — 250; za marc - april 275 — 280; baška, umetno sušena, za oktober • november 275 - 280: za april - maj 280—285- M o k«: baška «0» In «0gg> 850 — 360; <2> 830 do 340; <5> 810 - 320; <6> 265 — 275; <7> 230 — 240. Otrobi: baški in irratski ▼ jutastih vrečah 195 — 200. 1. oktobra. Na ljubljanski borzi je bilo danes povpraševanje po devizah precej živahno ter je bil promet znaten. Največji je bil v devizah na London, Curih. Praeo In Dunai. Malenkostno potrebo v devizah na Amsterdam. N°w-york in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na London je v skladu s tendenco na inozemskih tržiščih popustila. Prav ta^o je deviza na Dunaj za malenkost popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Promotna je notirala 439 — 440. trgovala pa se je samo kasa po 440 in 439. Investicijsko je bilo zaključeno nespremenjeno po 86. agrarne pa po 55-5. Za bančne vrednote ni bilo zanimanja. Zabeleženi so bili običajni zaključki v Prašledioni po 920, v Srpski po 151, v Hipotekami no 58 in v Poljod*lski (nova emisija) po 17. Med industrijskimi papirji se je Gutmann okrepil na 190 — 202 brez zaključka. Drava je noti/ala 500—600. Zaključki so bili v Vevčah po 110, v Sla-veksu po 100 in v Slavoniji po 4.50. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22 8—22.86 (22.83), Berlin 13-3575—13.5875 (135725). Bruselj 0—7.915. Budimpešta 0—9.0258, CurSi 1004.1—10.97 1 (1095.6). Dunaj 8.0012—8 0312 (8.0162), London 275.73—276.53 276 13). Newyork 56 835—57.035 (56.935). Pari« 0—22250. Praga 168.37-169.17 (168.77) Trst 296 45—298.45 (297 45). Zagreb. Amsterdam 22.812^ — 22.8725, Dunaj 8.0012 — 8.0312, Berlin 185575 do 13.5875. Budimpešta 9.9108 — 9 0408. Milan 296 49 — 298 49. London 275 73 — 270.18. Newvork 56.885 — 57.035. Pariz 221.62 do 223.62. Praga 168.37 — 169.17, Curih 1094.1 do 1097.1. Dunaj. Beograd 12.46125 — 12.50125. Berlin 169.03 — 169.53. London 84.40375 do 34 50375, Milan 37'-0650 — 37.1650, Newvork 709.15 — 711.65, Praea 21.01375 — 21.09375, Curih 136.49 — 136.99; dinarji 12.43—12.49. Onrth Beograd 9.18. Berlin 123.825. New-york 519.50, London 25-195, Pariz 20.31, Milan 27.155, Praga 15.40, Budimoešta 90.56. Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Dunai 73.15. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — a Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175 — 0. Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 285, Stavbna 56—0, šešir 105 — 0. Zagreb l>iia*tie vrednote: Vojna fkoda 489 — 440, asa 488.5 — 439.5, za december 450 — 451, investicijsko 85.75 — 86.25, Vremensko ooročilo MetenrnMkf ta*nri » Muhnani 1. oktobra 1928. VlSIna barometra *lfi.8 m Padavine Smet vetra in brzina * mrtrili >D»Z>rviinis L/'jhlmi,» Marihoi , '.»sreb . , Beograd « SkonM« i, Split . . . m levo . Dubrovnik $W 2 VVSW J E 1 nirno E 1 NNE 1 Solnce vzhaja ob 5.57, zahaja ob 17.42, luna vzhaja ob 18.50, zahaja ob 8.7. Najvišja temperatura dane« * Ljubljani 23.0 C, najnižja 15.5 C. Dunajska vremenska napoved ia torek t Izpremenljivo, hladno. Iz življenja in Denarnica, zapestna ura, blagajna in obleka Svetle točke moralnega »preporoda« fašističnega gibanja. — Kaj prihaja na dan naknadno po nesrečni avtomobilski tekmi v Monzi Milanski «Corriere della Sera* jav» Ija naknadno zanimive podrobnosti o paniki in njenih posledicah na nesreč« ni avtomobilski dirki v Monzi pri Mi* lanu. V splošni zmešnjavi, ki je zavla* dala med katastrofo, je bilo mnogo ljudi okradenih. To samo na sebi ni nič posebnega, kajti znano je, da se tatovi zbirajo povsod, kjer čutijo denar in razkošje. Značilnejše je to, da so bile žrtve avtomobilske katastrofe okrade* ne šele potem, ko so jih odnesli z dir* kališča v bolnico. Baritonist Boeuf, ki je bil na dirka* lišču z nabito denarnico, je bil okra* den za šest tisoč lir gotovine, avtomo* bilski industrijec Natale na je prišel ob svoj zlati kronometer, ki je bil ta* kisto vreden več tisoč lir. Tatovi so se spričo nesreče dobro okoristili. Se* daj pa javljajo še o nekem mladem Aldu Pestalozzu, ki je gledal dirke s svojo nevesto. Vozilo nesrečnega av* tomobilista ga je raztrgalo na drobne kosce. Spravili so jih končno skupaj, a dragocenosti, ki jih je imel mladi mož pri sebi, niso našli nikjer. In Pe* stalozzo je nosil v denarnici najmanj petnajst sto lir gotovine, na roki pa zlato zapestno uro in v žepu srebrn Gjorič in njegovi pajdaši člani drzne roparske tolpe, ki je pod vodstvom enookega pustolovca Gjoriča strahovala že dolgo časa pariške bogataše ln je končno le padla policiji v roke. Od leve proti desni navzdol: Attl-lio Pocbetti, Mladen Jovanovlč, Marij Boroievlč, Mihael Brudarz, MIlan Gjorič (v ovalu), Drago-Ijub Vezič, Martin MJletič, Branko Šuput Ln Plerre Meunleur. svinčnik. Nobenega od teh predmetov niso našli v obleki mrliča. To je zadosten primer, da se lahko presodi, kako poštena javnost je sode* lovala pri dirkah v Monzi. Slučaja ne bi omenjali, če ne bi se fašizem dan na dan tako širokoustil, da je «preporodil» italijansko ljudstvo. Kaj naj rečemo k temu «preporodu», če se domislimo fašističnega kapitana Rossija na «Principessi Mafaldi«? Ko se je ladja potapljala, ni reševal ljudi, ampak je pobasal blagajno in je zašil denar v svoje hlače. In slednjič Zappi, ki je slekel Malmgreena in ga ostavil grozni smrti v ledenem grobu! Če iz» gleda «preporod» fašizma v praksi ta* ko, kakor nam pričajo navedeni pri* meri, pač nima nihče pravice govori* čiti, da je črna srajca «moralno» pre* porodila italijansko ljudstvo! GAMMA sredsitvo za lase leči vse bolezni las. Gamma odstranjuje prhljaj, izpadanje in maščobo las. Po daljši uporabi na plešasti glavi zrastejo ponovno laisje. Uspeh za-siguran. Dobiva se v vsaki apoteki in drogeriii. Celo mesto v bankrotu Mestna hranilnica v St Ingbertu pri Saarbriicknu (Porenje) je napovedala bankrot. Do tega je prišlo zaradi nepoštenih manipulacij, ki so si jih dovolili člani njenega upravnega sveta, zlasti pa neki Pircher, ki je zapravil večji del mestnega denarnega imetja. Vlada je imenovala komisarja, nekega dr. Hei-ma, da bi stvar preiskal. A ta, namesto da bi se potrudil za razčiščenje stvari, jo je zavlačeval in zamotaval, tako da je morala vlada poslati novo komisijo. Ta je dognala, da je imel dr. Heim osebne zveze s Pircherjem in tako je bilo njegovo postopanje več nego razumljivo. Dr. Heima so poslali na »dopust*. Mestu seveda s tem ni dosti po-magano. Je v takšni stiski, da ne vedo, kako bi mu šli na roko. Se poroči in ne ve, da je poročen Ta interesantni zakonski mož je neki Stark v Newyorku, ki je vložil tožbo za ločitev zakona. Pred sodniki je izjavil, da se sploh ne čuti poročenega, ker se je poroka izvršila v tako čudnih okoliščinah, da se jih ne spominja. S svojo ženo se je bil seznanil v enem izmed nočnih lokalov, čijih stalni gost je bil. Tudi ona je zahajala tja v družbi svoje matere. Priznava, da se je vanjo zaljubil in se dolgo potegoval za njeno roko. Toda na usodni dan, ozir. noč je bil tako omamljen od preobilnega zavživania vsakovrstnih »zdravil», ki jih točijo po ameriških javnih lokalih v dobi alkoholne prepovedi, da ni vedel kaj dela. Od daleč se spominja te omamljenosti, hrupne družbe okoli sebe, nato divje avtomobilske vožnje — a ko se je zjutraj zbudil v svoji postelji, je ležala ob njegovi strani njegova nazovi-žena in mu skušala dokazati z uradnim in pravilnim dokumentom v roki, da mu je res žena. Sodišče je odredilo preiskavo, ki je ugotovila, da se je Stark v tisti noči res poročil — v Ameriki gre to hitro in ob vsakem času. A žena je izjavila, da je tudi pripravljena na ločitev, seveda proti visoki odškodnini. Procesa še ni konec, a če pride do ločitve ali ne, bo Starka vseeno nekaj veljal, ker mu hočejo izprašati vest tudi zaradi tistih »zdravil*, ki se je ž njimi mamil in ki so v Ameriki prepovedana, po vsem ostalem svetu pa ne, kjer jih pridelujejo kot »božjo kapljico*. Nov način za zdravljenje oteklin Na kongresu naravoslovcev in zdravnikov v Hamburgu je poročal zdravnik dr. Heiner iz Jachimova o zanimivem izumu dunajskega kemika dr. Alojzija Fischerja. Ta je iznašel posebno zlitino iz platina in radija, iz katere izdeluje nekakšne igle, imenovane »points», ki jih uporablja za lečenje oteklin. Dr. Heiner sam je lečil ž njimi kakšnih 30 slučajev raka, potem mnogo slučajev vratnega vnetja, bezgavk, oteklin na jeziku, v grlu itd. Uspehi so bili vedno izvrstni. Otekline so se izlečile že po 10 do 24-urnem obžarjanju, posebno dobre uspehe pa je dosegel pri globoko ležečih turih, pri čemer se zdrava koža ni nikoli ožgala. Izum je preizkusil tudi Curiejev zavod v Parizu, ki je izjavil, da dado Fischerjeve igle desetkrat več žarkov gama nego običajni radijski preparati, poleg tega pa se dado ž njimi izkoristiti tudi žarki beta in del žarkov alfa, ki se pri drugih preparatih izgubijo. Poceni klobuke toda moderne, lepe fazone, perilo, trikotažo, kravate, nogavice iz špeoijalne tovarniške zaloge po presenetljivo nizkih cenah pri A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Karabinijerji v ženskih oblekah Blagajnik nekega velikega kovinarskega podjetja v Castellamareju pri Na-poliju se je pritožil na tamošnji karabi-nijerski postaji, da ga že dalj časa zasledujejo neki sumljivi individuvi. Te dni se je vračal iz neke banke, kjer je bil dvignil 60U0 lir za plače delavcem. Ko je bil s svojim avtom zunaj mesta, ga je hipoma ustavila skupina z revolverji oboroženih mož in mu odvzela ves denar. V tistem trenutku pa se je pripeljal avto, poln žensk, in se ustavil. 2enske so poskočile z avta in pozvale razbojnike, naj se vdado. V rokah so držale nabite samokrese. Roparji so bili tako presenečeni, da se niso utegnili niti upreti. Ko so bili že uklenjeni, se je izkazalo, da so bile dozdevne ženske preoblečeni orožniki. Jesen - čas toplih oblačil Ker je prišel čas, da vsakdo misli na nabavo novih, toplih oblačil, smatramo za dolžnost opozoriti naše številne stalne odjemalce in naročnike na našo na novo založeno konfekcijsko podjetje ter na oddelek za dobavo modernega, prvovrstnega, najrazličnejšega sukna za obleke, suknje, raglane in površnike. Naši odjemalci bodo. kakor vedno, zo-jet prijetno presenečeni z izbiro modernega angleškega sukna. Posebno športniki in drugi prijatelji športnih krojev se bodo divili izredno lepim vzorcem. Za čč. duhovščino smo si pridobili znamenito tvrdko svetovnega slovesa Franz Bauer, Sohne, Innsbruck, ki je edino nam dobavila svoj znameniti črni loden iz prave velblodove dlake, ki je najbolj priporočljiv za pelerine in površnike in se ga zelo radi poslužijo duhovniki Avstrije in Bavarske. Za orožnike smo zopet prejeli večjo množino izbornega blaga za uniforme, katere bomo izgotavljali brezkonkurenčno in kompletno. Za nameščence finančne straže smo prejeli večjo množino predpisanega blaga in bomo kompletne uniforme lahko nudili že samo za 780 Din. Blago je iz čiste volne. V ostalem lahko trdimo, da je tudi vsa ostala naša zaloga tako izpopolnjena tako na oblekah, suknjah in površnikih kakor v najboljšem in lepem perilu, da bo vsakdo lahko izbral vstrezajoče in bo poleg tega tudi glede na naše nizke cene, ki smo jih določili za to sezijo, izredno presenečen. Poznavalci cen, oziroma vrednosti blaga bodo morali priznati, da je tako ugoden nakup kje drugje izključen. Čeprav smo v naš krojni atelje po- Valentin Katajev: Razburljiva zmešnjava — Bratje, kakšna nesreča! Izgubili smo revizijsko komisijo! — Bedarija! Saj vendaT ni šivanka? — Šivanka ni. Res da ne. — Nu torej, jo bomo že našli. Le urno na deflo: ali ste jo iskali pod mizo? — Iskali. Je ni. — Hm. Nemara pa tiči kje za omaro? — Tudi ne. Mcaill smo jo. -- Geografski čudež! — Nu... da... — Morebiti pa so jo pomeli na dvorišče? Ali ste jo iskali v skrinji za smeti? iskali. — In ste skrbno prebrskali vse smetišče? — Docela. — Pa je ni? — Je ni in ni. 4 . — Hm! Zares čudno. Niti predsednika niste našli na smetišču? — Ni ga ondukai, predsednika. Iskali smo ga. Nismo ga našli. -- Naj se sam Bog usmili! — Sicer pa: kdo je naš predsednik? če bd poslali koga na njegovo sta- novanje, da bi ga poiskal? — Kdo je predsednik? Zlodi vedi. Pravijo, da je temnopolt srednje postave. — Kaj še?! Plavolas je, sila visok; zdi se mi, da maloe šepa na levo nogo. — Prazne marnje! Plavolas je, pravite? Ne bodite smešni. Prav nič ne šepa. Debel je, plešast. Tetka Nasta-zua ga je videla na lastne oči. — Brž privedite tetko Nastazijo! — Naj sama pove, kako in kaj! —Eh, to ste mi pametni, bratci! Tetka Nastazija je vendar že lani umrla. — Nu, z ženskami je vedno smola. Te vedno umrjejo ob nepravem času. — Nezanesljiv element! — Naj v miru počiva . . . — Toda kaj storiti, tovariši: kje je predsednik? — Kaj storiti? Nič. Ni ga — pa ga ni. — Hm. Neki izhod moramo najti. — Hm ... da! — Veste, bratci, naj zlodi vzame predsednika. Toda komisijo moramo vsekakor najti. To zadostuje. — A kako jo najti, če je ni nihče videl? — In če ne poznamo posebnih znakov! —Siten položaj . . . naravnost mednaroden . . . — Bratje! Rešil sem! — Govori! — Predlagam, da se zasede vsa okolica šest kilometrov na široko in da pregledamo vsakega človeka. Z božjo pomočjo bomo našli one, ki jih iščemo. — Tako je! — Naprej, sokoli! Naskok, zasedi! — Vsi v vrsto . . . Zasediino izhode in vhode. Nihče ven, nihče noter! — Ej, državljan, positoj trenutek! Morda ste vi slučajno član naše revizijske komisije? — Bog se vas usmili, sodrug! Jaz sem delavec, pošten človek, nikar me ne . . . Pravkar bežim v Moselprom, da si kupim svalčice . . . — Prisezite, da niste član! — Tako mi Bog pomagaj ... In da bi na onem svetu . . . — Dobro . . . Pojdi. — Ej-j-j! — Državljanka, stoj no za hipec! Stopite malo bližje! Ali ste slučajno članica naše revizijske komisije? Gleda j te mi v oči! — Ste U pri pameti, ljubi ljudje?! Jaz sen \a Tambora, sam Bog me va- K požarni katastrofi t madridskem gledališču Novedades. ._! . Družine ugotovljenih žrtev v pogrebnem sprevoda. Med razvalinami madridskega gledališča Novedades stičejo za izoglienelimj žrtvami strašne požarne katastrofe. novno sprejeli večje število le najboljših krojnih mojstrov in pomočnikov in bo sedaj naš štab nameščencev v krojnem ateljeju lahko zadostil vsem stavljenim zahtevam v najkrajšem času, moramo prositi na tem mestu vse naše odjemalce, da ne odlašajo predolgo s svojimi naročili, ker v visoki seziji zaradi velikega navala na atelje vendarle ne moremo biti s postrežbo točni, kakor bi sicer radi. Gotovo pa je to tudi v korist brezhibnega in skrbno izdelanega kroja, ker je to mogoče doseči le, če se dopusti mojstro-m, da iz-vrše delo mirno, za kar pa morajo na vsak način imeti potreben čas, da je ne n/oz no hitenje izključeno. Naših znanih plačilnih ugodnosti tudi za tekoče leto ne bomo omejili in jih bomo našim zanesljivim naročnikom nudili še v nadalje. Našo trgovino je slej ko prej smatrati za razstavo, katero si vsakdo lahko vedno ogleda ter zahteva potrebne informacije, izključeno pa je vsako siljenje v nakup. Drago Schwab, Ljubljana, Dvorni trg. 1697 Darvvinov sin umrl V Cambridgeu je umrl v dobi 77 let Horace Darwin, eden izmed sinov ge-nijalnega naravoslovca Charlesa Dar-vvina. Pokojni je bil znan kot velika kapaciteta v aeronavtski stroki. Nestrpni legitimistž Protihabsburški budimpeštanski list «Mai Lap» je očital te dni madžarskim legitimistom, da se pripravljajo z vso močjo na kronanje habsburškega «prin-ca» Otona, sina bivšega cesarja Karola, za madžarskega kralja. Legitimisti so to vest zanikali, nato je pa list objavil fotografijo kraljevske obleke, ki bi jo nosil Oton ob tej priliki in ki mu jo je darovala družba legitimistov. Načrt zanjo je izdelal neki budimpeštanski slikar po vzorcih iz tako zvane Rakoczijeve dobe. Glavni priganjač te družbe jq grof Janosz Hunyady. Pletene Jopice ln puloverje delno lastnega Izdelka 1K92 priporoča L U R B A N C I C, MIKLOŠIČEVA 20 raj, da bi . . . Saj vidite: imam otroka na prsih . . . — Otroka? Kaj pa, če je ta član naše komisije? — Za božo voljo, saj je stai komaj tn mesece. Še govoriti ne ume. Bog se vas usmili, tovariši . . . — Ej, čakajte, tetica: tudi naša komisija nima najbrž več ko tri mesece... — In govoriti tudi ne ume . . . — Tu se nekaj ujema. Pokažite otroka! — Milost dragi bratje. Iz Taimbora smo. A z otrokom se . . . — Lažje izhaja! — Ej-j-j! Pss! Figura! Postaj! Ali nisi slučajno član naše revkomisije? — M . . . me-e-e! Me! — Fej, zlodi! — Kozla si hotel prišteti v našo komisijo! Nu, v tej zmešnjavi se lahko človeku še kaj hujšega primeri. — Kar mirno po svojih opravkih, državljan kozel! Ne zamerite, da smo vas žalili; častitega izvem trankarske-ga kozla smo hoteli napraviti za dana naše revkomisije! — Me! Me! Me! — Nu, ali ste vse pregledali? — Vse. — Kako ie? i— Pa nič ni. Revizijske komisije ni in ni. Izginila je, pa konec. — Ali ste jo iskali pod mizo? — Smo. — In v pomijah? — Tudi. — Za omaro? — Iskali. Je ni. — Bratje! Stojte! Kaj če bi jo iskal! v blagajni? — Tam še nismo . ... Samo tamkaj ne . . . — Izborno. Iščite jo v blagajni. Urno! — Nu, kako je? — Blagajna je prazna. Docela prazna. — Kako, prazna, pravite?! Kje je denar? —Denarja ni. Nastopil je tesnoben moflJc. Mnogi so se praskali za ušesi in so ieli bridko tožiti._ CD10BCDBC3B010BC31CD10BC Zahtevajte povsod GAMMA MILO zi pranje las, ker nakriljuje vise dosedanje šampone in mila. — Zdravniško preiskuše.ij 135* R V / L 8 Vs>- oblačilna predmete prodajam od 1. oktobra dalje po globoko znižanih ce».ah. — V interesu vsakega kupca je, ki rabi za zimsKe seziie dobro in trpežno blago, da ne zamudi prilike se neobvezno prepričati o tej redki ponudoi. — Edine pristne pirotske preproge ročne industrije prodam v kolikor še traja za oga po zelo nizkih cenah, nadaijna naučila se pa uvršuje o v teku 14 dni po dogovoru. I. KOSTBVC, L3UBL3ANA, Sv. Petra cesta 4 Abiturijentom! Ponosni na svoje dosedanje delo in sve* sti si nalog, ki jim mora biti kos akadem* ska omladina, posvečamo te besede vam na$i mladi akademiki, da po svojem p ie. vdarku usmerite svoje nadaljnje korake na svobodnih univerzitetnih tleh, in vas vabi« mo ▼ vrste svobodno mislečega in saved* nega nacijonalnega dijaštva, v jugosloven« eko napredno akademsko društvo »Jadran*. Kot najmočnejše politično neodvisno društvo na ljubljanski univerzi je cjadran* tekom svojega lOletnega obstoja vzgojil ge» neracijo, ki je danes v ponos našemu naro« du. Zato bo v bodoče tudi vam nudil kar največ prilike do svobodnega poseganja v naše javno življenje, k čemer bo mnogo pripomogel «Jadranov» ugled in ugodnosti, ki jih nudi. Vzgajani in živeči v dobi razvoja naše« ga nacijonalnega, kulturnega, socijalnega in političnega življenja, prinašate vi, najmlaj« ii tovariši, novih sokov, mladih moči in b> gatih misli na novo pozornico svojega udej« stvovanja, za dobo nekaj let. Zato vam ne more biti vseeno, kakšnim ciljem naj velja vaša duhovna sila in tudi ne nam orgamzi« ranim delavcem, ki hočemo * vašim mla* dim, borbenim sodelovanjem kar najbolj dvigniti višino naših uspehov, ne da bi pri tem le malo izgubili izpred oči vzgojo po« sameznika, dobro naroda, veličino in moč naše države. Za informacije ln vpis posluje tajniStvo vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v društvenih prostorih, Tomanova ulica 3, (Arena Narodnega doma). Sokol Lahkoatletske tekme Ljubljanske sokolske župe V nedeljo je LSŽ priredila obvezne lah* koatletske tekme članov in članic na telo« vadišču v Tivoliju. Tekem so se udeležili Ljubljanski Sokol 15 članov, 10 članic, So* kol I 1 član, 6 članic, Sokol II 4 člani, 1 članica in Sokol v Šiški 3 člani. Skupno 23 članov in 17 članic, kar je vsekakor pre* majhno število za ljubljanska sokolska društva. Tekma, ki sta jo vodila župni na« čelnik br. Trček in načelnica sestra Ryško» va, se je pričela točno ob 9. dopoldne. Kot sodniki so fungirali bratje in sestre žup« nega odnosno saveznega tehničnega odbo« ra. Člani so tekmovali v skopljanskih prostih vaiah, skoku v višino in daljino z za« letom, metu krogle 7.25 kg in v teku na 100 m; članice pa v prostih vajah, skoKU v daljino in višino z zaletom, metu žoge s pentljo in v teku na 100 yardov. Vsi tek* movalci oz. tekmovalke so dosegli prav le* pe uspehe, kajti namen takih tekem ni lov za rekordi, marveč da se s takimi tekmami pokažejo povprečni uspehi v lahki atletiki, kajti Sokolstvo hoče vzgojiti lepo obliko« vana telesa, in to se more doseči le s pra« vilno vadbo telesa z vajami na orodju in v lahki atletiki. V tem tiči ona razlika med Sokolstvom in športnimi organizacijami. Tekma, ki je trajala skoro do pol 13. je dala naslednje rezultate: A) Člani: proste vaje: 1. Vrhovec Lojze, Lj. Sokol 10 točk, 2. Gregorka in Lindtner oba Lj. Sokol 9.75, 3. Orel in Kavčič, Lj. Sokol, Stepišnik M. Sokol II. in Zalokar, Šiška 9.50. — Skok v daljino z zaletom: 1. Burja Davo, Sokol Šiška 6.33 m, 2. Pav« šič, Lj. Sokol 5.52, 3. Habič Sokol II. 5.46. •— Skok v višino z zaletom: 1. Gregorka, Lj. Sokol 160 cm, 2. Kavčič, Orel, Pavšič vsi Lj. Sokol 145 cm, 3. Akički, Burja, Za« lokar, vsi Sokol Šiška, Lindtner, Šavnik, Vrhovec, Zupan, vsi Lj. Sokol 140 cm. — Met krogle: 1. Zalokar, Sokol Šiška 965 cm, 2. Vrhovec, Lj. Sokol 910 cm, 3. Stepišnik M. Sokol II. 886 cm. — Tek na 100 m: 1. Pavšič, Lj. Sokol 12 sek., 2. Habič, Sokol II 12..2 sek., 3. Orel in Šuklje, oba Lj. So* kol 12.4 sek. Končna klasifikacija prvih treh najbolj« gih je: 1. Pavšič Pero, Lj. Sokol 52 točk, 2. Burja Davo, Sokol Šiška 50 točk, 3. Vr* hovec Lojze, Lj. Sokol 49.50 točk. B) Članice, 17 tekmovalk. Uspehi so na» slednji: Proste vaje: 1. Gjud Pavla, Lj. So* kol, Lozej Slava, Štrajhar Silva, Tratar Vlada, vse tri Sokol I. skupno 10 točk, 2. Medica Divica, Povhe Vanda, Vadnal Ve* ra, vse tri Lj. Sokol in Jordan Herma, So* kol I., 9.50 točk; 3. Dežman Draga in Klun Erna, Lj. Sokol ter Prepeluh Cirila, Sokol I., 9 točk. — Skok v daljino z zaletom: 1. Štrajhar Silva 391 cm, 9.5 točk, 2. Tratar Vlada, Sokol L 371 cm 8.5 točk, 3. Gjud Pavla, Lj. Sokol 362 cm, 8 točk. — Skok v višino z zaletom: 1. Tratar Vlada, Sokol I in Vadnal Vera, Lj. Sokol 120 cm, 8 točk, 2. Medica Divica in Gjud Pavla, obe Lj. Sokol, 115 cm, 7.5 točk; 3. Frohlich Jeti, Lj. Sokol 110 cm, 7 točk. — Met žoge s pentljo: 1. Vadnal Vera, Lj. Sokol, 26.11 m, 2. Tratar Vlada, Sokol I, 25.75 m 3. Jordan Herma, Sokol I. in Gjud Pavla, Lj. Sokol, 25.40 oz. 25.36. — Tek na 100 vardov: 1. Logar Rika, Lj. Sokol, 13.2 sek., 2. Štrajhar Silva, Sokol I. 13.3 sek., 3. Klun Erna, Lj. Sokol in Tratar Vlada, Sokol I 13.4 sek. Končna klasifikacija prvih treh najbolj« šili jer 1. Tratar Vlada, Sokol I, 55 točk, 2. Štrajhar Silva, Sokol I, 52 točk; 3. Gjud Pavla, Lj. Sokol 45 točk. Tekma se je iz« vršila v lepem redu, disciplina tekmoval* cev in tekmovalk vobče dobra. Publike okroglo 250. Sokol Šiška naznanja članstvu in star« Sem, da bo redna telovadba vseh oddelkov od 1. t. m. dalje v novonajeti telovadnici restavracije ^Gorenjski kolodvor* po na* slednjem urniku: moška deca torek in če* trtek od pol 18. — 19. ure, ženska deca v ponedeljek in sredo od pol 18. do pol 19. ure, moški naraščaj v torek in četrtek od pol 19. do 20. ure, ženski naraščaj v pone* deljek in sredo od pol 19. do 20. ure, člani v torek in četrtek od 20. do pol 22. ure, članice v ponedeljek in sredo od 20. do 21.15 UTe. Naši onstran granic Asimilacijske težkoče Goric« — središče cprotinacijoaalne propagando. Gorica, 29. septembra. Ne gre s asimilacijo v resnici tako gladko, kakor je pisano v fašističnih listih. Na sestanku tajnikov fašističnih pokrajinskih zvez se je razvil okoli tega dejstva širok razgovor, v katerem so gospodje vzklikali; odkod dobimo potrebno število za asimilacijsko delo res sposobnih učiteljev in kje so italijanski duhovniki, ki bi nadomestili ?! Število učiteljic Je v ItalijJ veliko, Število učiteljev pa neznatno. Kar je dobrih učiteljev, ostajajo doma, v Julijsko Krajino pridejo škartiranci in taki, Id mislijo napraviti hitro karijero s parletnim službovanjem na vročih tleh obmejnih pokrajin. Fašizem hoče imeti po obgranifinih šolah stalne prvovrstne učitelje, vse vdane svrham režima med Cobolli in Caccese sta to glasno povdarjala. V Predappiju je letos sprejel Mussolini Jiulijske učitelje, ko so napravili izlet v Rim, in takrat jim je napovedal za izjemno službo Izjemne prejemke, pa jih ni! Italijanski učitelji bežijo po šolskem pouku v mesta, le manjši del se giblje med ljudstvom po intencijah fašizma. To je velika težkoča za fašistično stremljenje, da bi se verzivnega značaja*, ki povzročajo pri mirnem krneč* kem prebivalstvu čustva, sovražna režimu. Na domu bratov Frana in Karla Kraščeka so našli orožniki razne knjige in pravila razpuščenega «panslavističnega» društva «Svoboda», potem pa so baje iztakniii ▼ nekem zaboju še slovensko zastavo. Zaplet nili so vse skupaj in brata Krašček pride* ta pred goriške sodnike. Potem se bile preiskave pri Antonu Simčiču, Ivanu Le* nardiču in Josipu Stekarju, kjer so pobrali fazne knjige, vse seveda »polne slovenske nacionalistične propagande*. Vsi navede« ni so ovadeni oblasti. Goriški fašistični tajnik Caccese pravi, da pozna vse sloven« ske upornike in nasprotnike ter da pridejo vsi v roko fašistične pravice. Tako se bo« do s Slovenci znova napolnile ječe. p— Zopet bel kruh. Glede na ugodno žitno žetev je ukinjen zakonski dekret iz avgusta 1926., ki je odredil za celo državo eno vrsto moke za kruh. Odslej izdelujejo mlini moko kakor poprej navadno in v pro« dajalnah se dobi zopet bel kruh. Cene do« ločijo deželne komisije. Zaradi elektrifikacije nova WoJfova vročeparna lokomobila s stopnjasto rešetko naprodaj. Visoki cilinder z nizkim tlakom In Kondsn-zacijo. Zgrajena leta 1923, 12 atmosfer, efektivno 30 PH učinkovitosti. Ogled stroja v obratu pri oskrbništvu graščine Trautenburg, Leutschach. Steiermark, Osterreich. so 118 Za jugoslovanski patent št 1793, od 1. aprila 1923 na: »Postopek za proizvajanje viskoze — svile od najfinijih niti iz slabo-kiselih Kopelji od amonijakove soli« — (»Verfahren zoit Herstellunz fetastfadiger j Viskoseseide aus schwachsauren Ammo- ? niaksalzbadern«) in dopunski patent št 179S ! od 1. aprila 1923 na: »Postopek za i?.delo- [ vanie niti Iz vlskose s pomočjo kislih kopeli! Iz amonovih sol?« (»Verfahren zur Herstellune von Viskosefaden vermittelst sauren Ammonsalzbadern«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. ,0VJ Ceni ponudbe na: in«. Milan Šuklje, LJubljana, Selenburgova ulica. Češke tkanine za domačo vporabo Eksporttram svoje garantirano prlstno-barvne izdelke za konsumente (kanavas. zefil - maceo, inlet, batist, flaneto, damast, brisače i. t d.). Ko vpošljete moj naslov (zadostuje dopisnica z 1.50 Din znamko), dobite takoj iz moje tkalnice vzorčno kolekcijo g r a t i s in franko na vpogled. JAROSLAV MAREK. tkalnica. Bystre nad Metuje — Češkoslovaška. KLAVIRJI Tovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. UglaševanJje in popravila za kon-servatorij, Glasbeno Matico in druge Inštitute izgotavlja moja tvrdka. — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warbinek. Liub-liana, Gregorčičeva 5. L 1 1 Ako želite Imeti pozimi ko TM B r»ra lep eret kupite boland. ie-bulice, hija-einte, narcise, tulipane (rise, kroku-w in anemone. SEVER & Komp. Ljubljana, WoHot« nI. 12. Vreče aoTt m rabljen« nef vnt tac into za embalaže una r • d ■ • * taloe Mirko Mlakar -inbltana Stotnikov« i Suhe plačuje najvišje M. Geršak & Co. Ljubljana, Prečna uL (poleg mestne Ijad&ke kopeJS) Tefef. 2329. SELITVE * nieatn m u detelt •trokomo In najeenejl* potom Sloveola Transport Ljubljana, Mikloiltera Mti 80 <>Mo® H «718 61' V pjl PETER ŠKAFAR Rimska cesta Steo. u je edina tvrdka ▼ LJubljani, k! Ima oblastveno dovoljenje za popravilo galoš In snežnih čevljev, kakor tudi vseh drugih gumastih predmetov. Zatorej dajte svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popravila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na 6pecijainih strojih strokovnjaško izvrše popravila. Letos znižane cene. 11146-a Postrežba solidna. Kupujemo proti takojšnjemu plačila gozdne parcele, bukove ln hrastove hlode kakor vsako množino suhih hrastovih in bukovih drv. Ponudbe z navedbo cene in količine na V. BRAZ, Lfublfana, Sv. Petra cesta štev. 2. r Baržun svetovne tnamko „L!NDEN". Prvovrstna Kakovost, zajamione barvel V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE. LJUBLJANA Inženir Gustav Zemanek strojno tehnična pisarna za centralne knrjave in vodovode se ie preselila v Uovo io štev. 10. 11893 ObSln* LJubljana Vestni pogrebni cavod Glavnega strojnika Išče Pančevski parni mlin. Ponudbe z navedbo starosti, družinskega sianja, dovršenih šol, dosedanjega službovanja na poedinih mestih, koliko jih je provedel, z zahtevo plače zaenkrat brez spričeval, naj se gornjemu mlinu pošljejo. Bivši mornariški strojniki imajo prednost. 11155-a jbrei posebnega naznanila. B^l Naša ljubljena, zlata soproga In mamfca, gospa Modni salon Zofije Mahnič Sv. Petra cesta 8 j'e za!ožil zadnje nm dunajske in pariške novosti damskih klobukov. KRASU!MODELU Posebna izbira srčkanih f ile in baršnnastih klobukov CENE NAJNIŽJE! Moderniziranje točno, hitro in poceni! i soproga mizarskega mojstra je dne 1. oktobra 1528, po dolga fn miikepotai bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne, blage pokofnice se vrS v sredo, dne 3. oktobra 1928, ob pol 4. ml popoldne od doma žalosti, Sv. Florjana ulica št 23, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1928. Ivan Zorman, soprog; Gabrlela, hčerka; Franc, sin in ostalo sorodstvo. 118*7 Potrti gfoiboke žalosti naznanjamo tužno vest, da je gospod Fric Tome lesni trgovec, v soboto, 29. septembra ob 19. url v splofiri bolnici v Ljubljani v 73. letu starosti preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek, 2. oktobra, ob 15.30 iz Medvod St 4 na pokopališče v Preski. Medvode - Ljubljana. 30. septembra 1928. Frančiška Tome, soproga. — Vilko Tome * družino. Sinclair Glnck: «JUTRO® Št. 231 8 TorcK 2. X. 1928. \ Zlati panter 14 »Hoteč se posloviti, sem stopil v eno izmed spalnic, ki so služile za garderobo, da bi vzel svoj klobuk. Zabava je bila dokaj razbrzdana. Vesel sem bil, da odnesem pete, ko se je primajal za menoj mlad lahkoživec, takisto po klobuk! ,Nič napačna ni ta družba/ je dejal. ,Samo ženske niso čisto po moj*m okusu — preveč se ceremonijo. In pa pijača, kako prazna je bila! O, da ste bili predsinočnjim z menoj! Pravim vam, bilo je kakor v raju. Cesa so nam dali, ne vem, a bilo je tako krasno, da sem pozabil ves svet. Do jutra smo ostali tam.' ,Kje pa je bilo?' sem ga vprašal. ,Vrag naj me vzame, če vem. Nekje zunaj mesta. Dvesto dolarjev sem moral plačati, a iahko rečem, da niti v starem Babilonu niso imeli tako bajnih stvari Čudovita dekleta so bila tam in imenitne pijače, ki so dajale človeku prečudne sanje. To vam je bilo veselje! Sicer so me izrečno opozorili, da ne smem govoriti o tem, a to je bilo nemara samo zvijača, da bi s tajinstvenostjo privabili tem več gostov. Ne dam se kar tako voditi za nos!' je s smehom pripomnil.« »V tistem trenutku je nekdo stopil v sobo,« je nadaljeval Moore svoje poročilo, »in opazil sem, kako je novodošlec nekaj časa ostro meril nadebudnega mladeniča z očmi. Na prvi mah si nisem mogel misliti, zakaj. Vendar pa bi utegnil vedeti ta mladenič še to in ono, kar bi nama bilo v korist. Ko se je prestal smejati, sem nadaljeval svoje poizkuse, da bi mu nesunrnjivo še kaj izvabil. ,Ne vem, s čim so nas pogostili. Biti je moralo nekaj omamnega, zakaj drugi dan sem imel težko glavo.' Ponovil sem svoje vprašanje, kje ie bil. ,Sam Bog si ga vedi,' je odvrnil. ,V zaprtem avtomobilu so me peljali tja in nazaj.'« »Pri teh besedah,« je nadaljeval Moore, »je mladenič dvignil oči in opazi:] novodošleca; to ga je mahoma iztrezmiilo. Nasmehni] se je kakor v zadregi in jel naglo iskati svoj klobuk. Oni je odšel iz sobe, toda jaz sem si ga dobro ogledal in mislim, da vem, kdo je. Iz mladega nepridiprava pa ni bilo več dobiti besede, preveč poparjen je bil videti, zato sem odšel. Vsekako se mi je posrečilo, da sem dobil njegov naslov.« »Kaj nameravate storiti?« sem vprašal. »Poizkusil bom, da zvem od njega, kdo ga je tam uvel. Morda se mi posreči, da dobiim kako vabilo zase ali za vas.« »To bi bilo sijajno!« »Mislim, da!« je odvrnil Moore. »Vsekako se še jutri poizkusim sestati s tem mladim fičfiričem. Njegov naslov je West 44 cesta, v Branscombeu. Poiščem ga jutri popoldne.« »Obilo sreče!« Kolikor se je pozneje izkazalo, je pomenila ta noč konec predigre. Zagrinjalo se je bilo dvignilo in prvo dejanje sila resne drame je bile pričeto. 6. POGLAVJE. Dekle v sivi obleki. Za drugi dan popoldne sem bil povabljen h gospe Furnaeujevi na čaj. Vselej sem ji izkušal ugajati in izza mojega drugega poseta so bili postali odnošaji med nama še zaupnejši. Ker je bila zala žena, sem ji dvoril brez velikega premagovanja samega sebe. A tudi da mi je bila zoprna, bi se bM drage volje trudil z njo — saj je šlo za Margaretino usodo! Sicer me je pa moje prejšnje nezaupanj© do nje takoj minilo, kakor hitro sem jo bliže spoznaL O poli treh sem se odpravil k njej, trudeč se, da bi prinesel s seboj kar moči ciničen in blaziran obraz. Do prihoda ostalih gostov sva živahno kramljala drug z drugim in priznati moram, da je bil razgovor z njo kaj zabaven. A tedajci se je dotaknila rane, ki me je sklelela: »Jack,« je rekla zamišljeno, »ali ste res opustili upanje, da najdete svojo sestro?« Rahlo mi je pobožala roko, kakor da hoče s tem utolažiti mojo boL Pokimal sem. »Saj ni nikake nade. Rajše ne govoriva več o tem. Ne belite si glave s to stvarjo in dajte mi, da se ugonobim po svoje.« Tako govoreč sem gledal v tla; ko sem spet dvignil oči, sem opazil v njenem pogledu nekaj poizvedujočega, kakor pri njej še nikoli ne. Tudi majhna gubica se je za trenutek pokazala med njenimi lepimi obrvmi. A že se je spet pomirila, rekoč: »Prav za prav vam to ni baš podobno!« »Morda res ne!« sem odvrnil. »A kaj bi še mogel storiti?« Obotavljala se je. »Nisem vas vprašala zato, da bi vam povzročila bol: čez nekaj časa pride k meni gospa Fawcetteova. Kakor še pomnite, sem bila tistega nesrečnega dne peljala vašo sestro k njej. Mislila sem, morda boste rajši odšli, preden pride, da se vam ne bo treba srečati z njo. A nemara hi jo vendarle radi še kaj vprašali? Kakor veste, je kmalu po tistem dogodku odšla na potovanje okoli sveta.« »O čem naj bi govoril z njo?« sem dejal. »Kak pomen bi to zdaj še imelo?« NarrraLc, v uv u/» depu*. tico6t,j* atolih, oglase**, pufiabu OgLa rru> od* (ULk Jutra,' LuUfOJUo Vr%Jtnccnj tulnu* *tidx JLclIL oglasi,, jLu iujo u parr^dLo*jalit+ t/t roa^L | Zaimku«,, x ul, o^lc^tt* hrrpcrushjupc*, al*, tu, rucuni1* abcLiurioa~ uroka bm+da. pcw.-/fa/- 1 rnJUaM^a z/ULcajasi vsaka, butdasPut, /v. — ticy-rruuyJL z/t^raJt Vin. 5—, Pristojbina, &a> Jifro Vix jv 1 naAjh *A*stk Vin, fo^ Vristojbuuv ta, iifro J)ut, kJu Gostilniško kuharico lUreji«, pridno, čisto in pošteno, vsestransko d o-b r o ven^anc, popolnoma samostojno, z dobrimi dalj limi »pričevali, sprejmem takoj v Ljubljani. Javiti »e pri vratarju v Lipičevi ulici St. 2 (aenpeterska vojašnica). 33831 Šivilja dobro isurjena, dobi stalno službo pri krojaču Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*! 33866 Kontoristinjo ■ perfektnun zna.fijem nem-ičine. slovenske io srbo-hrvatske stenografije ter strojepisja, iščem ta Novi Sad. Piimene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Novisad*. 33849 10 pletiljk izurjenih, sprejme takoj za - - Vajt, Prodajalko ki bi imela obenem veselje za potovanje po Gorenjskem. iščemo. Izvežbana mora biti v šivanju in umetnem vezenja n« Šivalnih strojih. Prednost imajo one. ki stanujejo * krajih višje od Škofje Loke na Gorenjskem Ponudbe pismene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prodajalka-potnica*. 33918 % * * 1 * » ' i v / '« Razpečevalce iščem za nov, iz v rsten predmet privatnim strankam. Potrebno 100 Din. Zaslužek 30 %. Rožna dolina XV/17, pritlično 33844 stalno Ciril Kranj 33818 Stavbnega polirja prvovrstnega, ki se razume tudi v mizarskih delih, išče za delj časa zdravilišč« Dobrna. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 33808 Služkinjo ki zna nekoliko kuhati in pospravljati sobe. sprejme takoj slovenska obitelj Piača se tudi potnina po dogovoru — Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Inženjer Ivan Grebenšek direktor rudnika Senjski rudnik. Srbija. 33817 3 pivovarn, sodarje in železostriigarja sprejme takoj »Parna pivovarna«, A D., v Skoplju Ponudbe s spričevali in navedbo zahtev poslati na gornji naslov Stanovanje, Kurjava. razsvetljava in deputatno pivo brezplačno. 83819 Pletiljo s strojem oa več barv. takoj sprejmem na dom — Plača po dogovoru — Po nudbe na nadov A Roječ. St. Vid pri StiCni. 33572 Trg. pomočnika popolnoma zmožnega v trgovini mešan blaga, dobrega Žetezninurja »amo stojno moč takoj sprejme Ant Kriitj Ajdovščina — Jul Benečija 83571 Trg. pomočnik mlajši. dobro izurjen v me-lani trgovini — zmožen opravljati pisarniška dela se išče 8prejme se »amo mo8 * najboljšimi referencami Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33370 Deklico ne pod 15 let staro. vešISo ročnih del »Ažur*. ki bi tudi lahko opravljala hišna dela. sprejmem. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 83872 2 mlajši dekletci sa lahka dela sprejmem Naslov v DglasDem oddelku »Jutra*. 33877 Vajenko M kTojaštvo sprejme Mur-SiČ. Ljubljana, Mestni trg It 25/1 33879 Spretno navijalko ca mehanično pletenje sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jittra* 8 33884 Radio Gospod, ki je v Instalaciji radia irvežban. dobi mesto Naslov nove oglasni oddelek »Jutra*. 83908 2—3 učenke ca strojno pletenje sprejme Ivanka Hlaga, Sp. Šiška, OlovSka cesta 42. 33912 Šivilja gre Šivat na dom Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33830 Postrežnico sprejmem Dobi sobico, kosilo in. nekaj plač«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33823 Zastopniki (ce) S prodajo preizkušenih sredstev za pokončavaaje vsakovrstnih mrčes, na privatne stranke, zamorete tre-notno (v višku sezije) tudi v resnici do 200 Din in več dnevno zaslužiti Samo resni reflektanti, ki imajo voljo za vstrajno delo in razpolagajo » m*1® kavcijo, naj se' javijo na naslov: V Kovač. Sv. Petra nasip 17 147 Upravitelistvo hiš iM. »nt — s* gorenjskim ko odvorom. Sf 3 peči, 2 štedilnika dobro ohranjene, kakor tu di kompletna vrata za obrambo prodam Vprašat na Kongresnem trgu št 6*1 8373!: Kočije, vozove In konjske opreme prodam vsled aabave av romobila Tozadevne tnfo' macije v vinski trgovin B0laffio. Ljubljana. 8349> Okrasne letvice za oprave Vam najcenej« nuoi izdelovalnica I v a r D o v ž a n. Ljubljana VIi Zahtevajte vzorce in cenik. 83411 Usnjarne! Prodam okoli 60—70 m cent. in tudi manjSe količine zdrave, suhe, rujave šiške (Knoppern) najboljšemu odjemalcu. Ponudbe na naslov: A. Kraljevič — Grubišnopolje, Hrvaško 33887 Avtomobili Fiat 501. Stirisedežni, Din 35 000; ttenault Taxl, »eetsedeint, zaprt, oziroma odprt — 32 000 Din: Kssex, 8000 km, rabljem — 45 000 Din; Vsi vozovi so v stalni uporabi in v izbornem stanju Informacije daje Lampret in drug. Ljubljana, Dunajska cesta 22. 27552 /J Vsakovrstno zlato xnpuje oo najvišjih eenat. Cerne — iuveilr t.lnbljana, Wolfova allca 1 88 Vruum Kuhano maslo kupim Ponudbe t označbo !>ene na oglasni oddeiek »Jutra* pod »Pekarna*. 33843 Košnjo otave oddam blizu pokopališča pr! Sv Križu Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 33732 Moško obleko m zimsko suknjo prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 838M Stare moške obleke n druge kupujem ter pia eain najbolje Dopisnica za lostuje, da pridem na dom — A Drame, Ljubljana iallusovo nabrežje St 29 Za 12—14 let starega dečka naprodaj nekaj obiek tn čevljev. Istotako prodam tudi moško Jaquet-0bie'i0 in suknjo Tavčarjeva il-št. 5/m, vrata 8. 339' >3 Družabnika agllnega. t kapitalom Din 50.000 sprejmem takoj « osebnim sodelovanjem — v rvrho razširjenja dobro idoče trgovine v večjem trgu Reflektira se samo na samce Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod Šifro »Dobra moS 14*. 83672 13 Novo spalnico prvovrstno delo, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83542 Hrastovo spalnico popolnoma novo, barvano, po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33898 Salon eleganten, skoio nov — prodam Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Salon St. 2*. 33836 Razno pohištvo lepo in čisto, prodam — Gostilna »Ančnik* v SiSki. 83832 Lepa, visoka omara iz trdega lesa, vsled selitve poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33811 Parcelo 3000 m*, pripravno sa stavbe, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33814 Novo hišo t dobro vpeljano gostilno, vrtom, prostor ta balinanje, 2 stanovanji, davku proeto, s 'sam novim inventarjem, v predmestju Ljubljane prodajn u Din 260.000 Din. — Dopise na naslov: Knei, Ahacljeva c. št. 10/n, Ljubljana. 83842 Stare moške obleke čevlje, pohištvo itd. kupuje Goiob Marija. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29 — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. 33876 i Z Aritmetiko - Algebro »Matek*, za četrti in peti razred kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Realka*. 83841 Lepe knjige in klavirske note srnjakove rogove ia obefalnile pceen} prodam — Vprašati dopoldne na Poljanski ce »ti St 1301, levo 8338i Kot tihi družabnik aii »odelujoč, v popoldan skih urah. pristopim k dobremu in solidnemu ped jetju. Ponudbe pod značke • Kapital Din 10.000* na oglasni oddelek »Jutra*. 33868 Družabnica tiha in sodelujoča, s kapitalom. pristopi k dobre mu podjetju Ponudbe na oglasni od lelek »Jutra* pod šifro »Sigurno* 83859 Hišo ln vodno moč prodam. — Pojasnila daje Marija Valand, Praproče-Zužemberk. 83816 Hišo v Ljubljani ali na periferiji kupim ca vsoto do 200.000 Din. — Dopise s pogoji in opisom ca oglasni oddelek »Jutra* pod »Dom*. 83907 Gostilno iS?«m v prometnem kraju v najem alj na račun — Cenjene ponudb« s pogoji na oglasni oddelek »Jutra* pod »Osebna pravica 4* 33803 Snežne čevlje in ffaloše sprejema pravi; a tvrdka Sv v po M rrebar Petra eeets 8. 29766 Gostilno vzame v na'em mlad u konski par Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ^od »Dobro jdoča 20*. fUmatm^u Stanovanje 2 sob. kop&lnice in kuhinje iščem v sredini mesta Pismeno aa og'asui oddelek »Jut:-a» pod šifro »Plačam dobro 55*. 83855 Stanovanje obstoječe iz kuhinje, sobe in pritiklin, oddam družini brez otrok, proti plačilu 2—S let naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33813 (i rti. Rotman: Prigode porednega Bobija Stanovanje v pritličju oddam mirni stranki. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 33909 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam v Rožni dolini, cesta 12 — pod Streliščem 83900 3 dijake ali gospode sprejmem ▼ bližini obrtne in v Is. tehn. iole — Rimska cesta St. 24, pritličje, 2 vrata, desno. Akademika sprejmem na stanovanje — brez ali s hrano Električna razsvetljava Univerza v bližini Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 33853 Dijaka sprejmem v dobro oekrbo nasproti srednje tehnike. Ha^lov v oglasnem oddelku »Jutra*. Opremljeno sobo zel« lepo in zračno, od-iam solidni gospodični v Uospo6ki ulici štev. 10/1. Pcizve sa v pritličju. 33847 Prazno sobo preprosto, išče brezstano-valka v centru ali bližini, event. (jre kot hišnica. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33852 Opremljeno sobo lepo, v bližini glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 33851 Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano v sredini mesta — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83865 Separirano sobo opremljeno, čisto, išče gospod, ki je ves dan odsoten, v u edini meeta ali blizu kolodvora, s 15. oktobrom Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod šifro »Uradnik*. 33809 Opremljeno sobo lepo in veliko, v sredini mesta, s elektr. razsvetljavo, čisto in mirno, oddam takoj eni ali dvema osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 33815 Sobo oddam 1 ali 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33810 Vesela opičja zgodba. Sobo takoj oddam zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33812 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom išče gospodična. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod Šifro »Soba 44*. Opremljeno sobo blizu poŠte takoj oddam gospodu. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra*. 83837 34. To pa ni bila poslednja nesreča. Ali jih Se pride! Koliko še! Francek iz Zadrenovega, čistilec oken. ki je hotel namočiti gobo, je na glavo štrbunknil ▼ svoje lastno vedro in eepaje obtičal v njem z nogami navzgor. 85. Bikova togo ta je postajala č«»Vs* h niša, zakaj lestvica ga je tiščala vse bolj in bolj. Z obupa se je naposled zakadil v neko prodajalno in... ivenk, klenk, rompopom! — je lestvica razbila prekrasno izložbeno okno, gospa Nosanova pa je na nos zletela skozi vrhnje okence v prodajalno! Opremljeno sobo lepo, solnčno, t elektriko, parketirano, oddam s 15. oktobrom solidnemu gospodu. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 33834 Opremljeno sobo čisto, išfe gospod. Cena 800 Din Ponudbe na oel. oldelek »Jutra* pod Šifro »F. M.» ---- Gospodično sprejmem na stanovanje. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra*. 83681 2 gospodični na stanovanje tn hrane Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 33874 Sobo prazno ali opremljeno — svetlo ln zračno, i elektr. razsvetljavo in souporabo kuhinje po nizki ceni takoj oddam v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. »8845 Preprosto sobico oddam gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33875 Gosp. akademika s všo oskrbo sprejmem kot sostanovalca k akademiku Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33878 Snažno sobico t dvema posteljama, hrano in vso oskrbo oddam blizu sodnije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 83870 Lepo sobo s separatnim vhodom takoj oddam na Starem trgu št. 26/1. 33882 Lepo sobo s posebnim vhodom tn električno razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33889 Sobo oddam takoj 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33890 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam takoj ali s 15. oktobrom 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33891 2 prazni sobi obe s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice o d-d a m na Miklošičevi cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83892 Opremljeno sobo v centru, parket in elektrika, oddam boljšemu samskemu goepodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33895 2 preprosta gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 33899 2 opremljeni sobi elegantni, s souporabo kopalnice, blizu Miklošičeve ceste išče samostojen gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Miklošičeva*. 33904 Sobo s souporabo kuhinje oddam le boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33910 Sobo svetlo tn solnčno, s dvema posteljama takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33911 Sobico v Mariboru pri boljši družini išče s i5. oktobrom mirna gospodična. Cenjene ponudbe do 6. oktobra 1928 na podružnico »JutTa* v Mariboru pod iifro »Filozofija 20*. 33916 Akademik išče stanovanje in hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod S&ro »Elektrotehnik*. 33917 VTthranar Dva gospoda sprejme® na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 33826 Gospoda sprejmem v vso oskrbo. Naelov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 33883 Abonente sprejmem na dobro doinaio hrano po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33871 m »a Vladko! Krivo ste me obsodilL — Obžalujem, da Vas ni bilo, čeravno sem Vas pričakovala. Upanje imam še na svidenje. Nageljček. 33824 Ločenka po tuji krivdi, srednje sta. rosti, čedne zunanjosti ia dobra gospodinja, lastnic* hiše, * vso opravo, želi znanja z drž. treznim in dobrosrčnim nastavi juncem — ločencem. — Vdovci t enim otrokom in bolji obrtniki niso izključeni. Gre tudi za gospodinjo k boljšemu gospodu. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rogatec*. 338S4 fjf Lep klavir dobro ohranjen, takoj prodam za 6000 Din. Nasl0vr oglasnem oddelku »Jutra* 33807 Izboren klavir (Fltlgel) ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33840 Klavir za 3500 Din prodam. Ns^ slo-v pove ogla&ni oddelek »Jutra.*. 33833 Nove citre proda za 250 Din Adoll Beg. Pauerjeva kolonija št. 391 — Trbovlje I. 33888 Jesenove hlode kupim, event tudi stoje® les. Ponudbe na podružnico i Jutra* v Mariboru pod c Jesen*. Fot. lečo rumeno (»Agfa* Geibfilter-satz) in »Autokmps* »em zgubil preteklo soboto zvečer v zadnjem dolenjskem vlaku ali na poti od Novega mesta do Št. Petra. Najditelja se naproša, da najdene stvari proti na-gTadi vrne. Leop. Bricelj, Ljubljana, Kodeljevo 244. 33868 Pes volčjak Tarzan star 4 mesece, se je izgubil na Dunajski cesti. Najditelj naj pošlje naslor na Policijsko stražnico na Viču — proti primerni nagradi. 33856 Lovski pes pttčar, nemški kratkodlaki, po rodovniku 4^ mesece star. naprodaj. — M. Križevnišia 10. 33823 Volcjaka 7 mesecev starega, dobns-ga čuvaja, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33881 Obrtnik samostojen, srednjih let, solidsn, s 100.000 Din prihrankov, dobro vpeljano obrtjo, leli poročiti gospodično od 25—30 let, prijetne zunanjosti in dobro gospodinjo, ki poseduje nekoliko premoženja ali gotovine. Resne, neanonimne dopise če mogoče s sliko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Agilen 88*. Diakrecija zajamčena. 83914 Preklic Proti evoji ženi Fanči Godec sem vložil tožbo na ločitev zakona. Ker imenovana razpolaga proti moji volji z mojo premičnino in nepremično imovino, opozarjam vsakogar na to, da moja žena v to ni pooblaščena in jaz takih pravnih poslov ne bom priznal. — V Borovnci. dne 29. septembra 1928. Alojzij Godec. 33858 Naznanilo Slavn. občinstvu naznanjam, da zopet sama prevzela gostilno. Potrudila se bom za dobro kapljico in gorka ter mrzla jedila. Za obilen obisk s« priporoča Josipina Pukel-stein — gostilna »Krof*. 83873 Mehanično orodje kompletno, z reiervnimi d«. Ii za kolesa, motorje in avtomobile, prodam za Din 15.000. Odda s« tudi dobro vpeljan lokal Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 900*. Dsvorife ftaviieu AsdaJa n feonsaccii «Jatia» Adoil Rjtmjkat. Z« Narodu flifcafm 4. & *Ot tiskan ar ia fnuao Jezccfc*. 2« Atentat 4* Jtodgovufsa AlojsU Novak. VA X LtobUauk