202. Številka.
Ljubljana, sredo 4. septembra.
XI. leto. 1878.
SLOVENSKI NA__
lzliuja VSiik »lan   >«v*ouiAt        ■       « . ».o v o        y MOMItl   Mi fOlJ. po  poifl  pnm>iuac ■ t« h * t ■ ro   0^01 n :• w Moluio r.k 0010  l«MI 1*> tfiU.   i :i pol letu h g|,,
ta čoirt lota 4 *ld. — Za L. | . 1) I'.» e > *~*<y. poai'*aaJa na đon &a celo lotu 13 j<lil., '.a Aout leta ;j |flaL 80 kr., r.n on uiohoo I *<M 1<> kr /:i poiilfanj* ia tlom ho računa H) \r. ia m<MHM     1 BVkrl — Et  k tU J i t"<i*ol<> toliko 7#8, k«>.lkor DOMlliiUI iiiihAr       Za £on|iodu ■ Aittil.jo itn lji.il- kiti Aolah in za
dijaku velja ztiitai ■ » cuiih in slcur    ' n linlilUio na lutlt lo>* 2 gld. IVO kr., po polti prujoman ca ćotrt lota 3 <UI. — 7. a oiuhtiiIh h« plaouo od 'V-iii h ■ (»■ i- putit-vnOo 1» kr., Čo ho   mi   ;.> tekni ti.ka. 5 kr., to m ilvukrat in 4 kr. ču mi tri- ali vis'kr.t? tinku. I >i > j» mi  ii.tj h<< i/.vol« nankirati.      Kokopiai ho ne vračajo.       tTredllltVO i« v 1.1 hI ani v 1'" rano KoIiiihiiovoj  liiAi |*. H „k'oiIk1 »Akii ntollia". Op r a v n i a t v o , na katero naj h« blagovolijo poriiljati iinročnino, roklatnnuijo, oznanila, t. j. ad 'dnlttfVUvftA   —'i   i« v »NitPtidoJ (fakturni"  < Koliminiivo} h Si.
Konvencija     samo pobožna želja sovražnikov Slavjanstva.
užo kuc h itirioajst dalj strati po novi-
nali, BOiebnO {>o OOlh, katere so lani in pred lanskem mrelu od   ljubezni do Turčijo, svet iu proroke vu njo o  neke|   konvenciji Dale
monarhiji s Turčijo, to je o sklepu in pod
pisanji tako pogodbo naše državo s turškim
sultanom, v k»terej bi bilo Isrecsno, da nasu
vojska hoče le mir in red narediti v l Sos 111, potlej |«i gra zopet ven in sultan zopet na Btopi vladanju. Da bi ravno so celo i lieijozni novinarji te dol pravili, da je taka konvon cija užo podpirana, da jo gu I Andrns y v tem in v tem iniiiisterskem svetu vendar premagal dvorno in vojaško stranko, ter dosegel podpis na neko tako konvencijo, vendar itn nij-Hino hoteli temu varovati iu no verujemo m denes. Pač jo verjetno, da kaksua inagjarska duša more misliti na podpis tako poniževalnega /.ii nas dogovora, a nikdar tega no more dovoliti ona dvorna Htrauka, ki jo okupaciju ltosiio, da Hi proti mngjarskoj volji, dosegla in ki pa/.i na čast habsburško hišo in na č u-tila ono bralno avstrijske iu po većini slovanske vojske, ki donos /. neisrečeniini trudi bori se proti rcilnej armadi onu isto Turčijo, s katero niagjnrski diplomati hote konvenciju delati 1
kdo pa /mirom govori in piše o tej kon vencijiV Kdo jo nam Bili? Kdo jo teh? Sovražniki U u s i j o i n Slavjanstva: to ho Angleži, Nemci in Magjari. Pravi prijatelji Avstrijo, kakor bi morala biti m kakor, če Hog boce, tudi bude, ako boeo obstati m moćna biti, so odločno proti vsakej konvenciji s Tur
čijo. Mi upamo le /mirom, da  bode politični
Instinkt teh krogov kon&no premagal.
Da jo temu tako, pri pri-*njo nas uvodni članek ruskega velikega narodnega /urnala „Novoga Vremena" od 30. rvgusla, kateri piše: ,,1'red dvoma tednoma, ko je v Bosni in Hercegovini ra/vnel so upor proti Avstrjcein, in jo Celo sani AndraShJ grozil Turčiji / voj sko, prineslo jo a n gl «• š U o „ngent.stvo ltcuter-jevo" (Katero se odlikuje v svojih vest i h s tem,   da prinaša taka pt rotila,   ki so le npia
deaideria" Angličanov) vest, da so je sklenila
avstro turška konvencija, iu uZe podpisala se včeraj ali denes. Ljudje radi verjamejo t o m u , česar 1610, a v I i o n d onu so I a ko želeli in Želo, da bi It o s na in Hercegovina no bila jabolko r a /, d o r a m e j dunajski m k a h i n o t o m i n turško porto. Vojna Avstrijo s Tur čijo bi o h I a h e I a zaveznike Anglije, mogla bi Anglijo popolno izolirati, a v vsakem obziru bi prinesla K u s i j i veliko korist, ker bi prodolžila K u so m obrok okupacijo i u organizacije H o I g a r i j e in lt u moli je, in bi podaljšala ruski vpljivna Ha I k a n s k om poluotoku.
Tako jako ozbiljni narodni ruski list. Menimo, da mj teško i/, tega nauk posnemati /a nas Slovane, pa tudi, da ho nam je se slavjanskega narodnega stališča samo veseliti, da oni magjarski iu nemški vplivi, ki kon voncije z gojilo iu perfidno Tuič.ijo tele*, ne zmagujejo h svojimi idejami. Kavno donos moj političnimi stvarmi prinašamo vest, da naša vlada uzo Hinatra akcijo proti Hosni kot „vojno", torej bi bilo veudar čudno še o kakej konvenciji misliti! „Vo sko" imamo, sicer zoper
voljo Magjarov in ustavnkov, ali imamo jo in tu, da si krvava in žalostna, nas vsaj reši pred poniža meni kakega prijateljstva s Turčijo, to staro sovražnico Slavjanstva, tor nas bbža Rusiji, glavne] osloinbi Slavjanstva. Ob jedilom pa jo ta neinožiiost konvencije iu to približanje Hu-s ji, glavno poroštvo obstanka vsem narodom pravično Avstrije,   kukoršne si mi
telimo«
Iz Bosne in Hercegovine.
Novih važnih poročil z bojišča tudi donos nij.
I/, Dubrovnika so v J1. C.44 poroča, da veČina turške regularne vojske maršira v Hosni in Hercegovini proti Novemu Ha/aru.
Iz Banjaluke je pisal trapistni katoliški duhovnik prior Vendelin Pfancr v Vorarl-berger Vol ksb lati.", da jo avstrijski general dal Banjaluku 1(>. t. m. vojakom iu kristijti-iioiu pleniti iu ropati. „Hol. ('orr.M pa pravi, da je to luž. Tednj se bode imel g. pater zagovarjati, kajti njegovo poročilo nij za Salo pred M v rope.
„Deiitsclie /tg.14 prinaša v/neuiiijajo"e> vesti ll Zborniškega okraja ali samlžaka. V /vorniku, /gorenj*j in spudiijej Tuzli, Ujo-lini, lh rt ki in (iradačei vstaši strahovito pritiskajo miroljubne niobaiuedano in kristjane posebno avstro ogersko naseljence, katerih jo tam mnogo. Turki jih oropajo iu jim s smrtjo prete. Hoje so, da bi jih Turki no poklali ter se na iskriv nem pripravljajo, da so bodo branili.   Krančiškani  zapuščajo   svojo župnije
in bežijo v Slavonijo.
[i Doboja pišo kriinjsk oficir 21. avg. svojemu očetu, ki pismo v „D. T." priobčujo^
Listek.
Zaklad poniorskegi razbojnika.
(l*o Kr. (JriNlai koiji.)
Prvo poglavje.
iD*U>.)
„Apropos,   tia  min!" prične naenkrat 111
bo popolnem k Btarej gospej obrne. „Vam
pravijo tukaj senuoia   l'osuro,   a       j"«ko .-e
moram  motiti, čo   oijste preje se drugače
imenovali, — seveda,  pr sni  bi si na to ne
upal."
„Prvi moj mož poginil je na morji," odgovori stara gOŠpa In malo zannl,; videlo so jo pa, da jo jo tujčeva radodaruost, katere
doka/e   je 1111 Iu še v rol.i, Jako Utolttfclla, m
da jo  domaČi Kuamek „tia mia" ia tujtevih
ust mj več tako spekel, marveč jo jo -i, njun popolnem sprijaznil.
„Kuj, im \\ biti sennoi Lostero še živiV" — tujec uuditljiijo, — „kako pa da se mi llOUCH n ij ca. t, i/ .ka. a hi —u
„Vsnj je užo mnogo let mrtev,'* vzdihne sentioni, „a odkod poznate vi nune in moje iine," so pohiti vpiašati, — „jaz užo ne veni —"
„()h caris.-ima, sto li starega znanca tako povabili?M   prijazno  jej   očita   tujiiO /. glavo
majajoč«
„Nu vem," odgovori štovana gospa nekaj v zadregi tet mu pni nO v oči pogleda, — „nikako znan BO mi je dosdeval vaš obran, iu
voh večer užo premišljujem, kje bi ga bila
videla, — a ne moreni si tega dom sliti. Ste
bili morebiti u/e kedaj tu v Valparniso?"
„ Seveda,   tia   ima,   m  s.e< r v ravno tej
prijatnoj pulperiji ma rdi k u ter i dolg večer. Ali
pa tVOJa knjiga /a dolŽIl ke nema zdr.ivej ega
spomina, kakor ti, drugu moju V"
„Moju  knjiga ca dolžnike?"  hitro po vpraša Btuuora ITostero, ker- mi t j strani bila ju  ta goBpa najbolj nn hka in občutljiva, „o ne v rujem, da bi takov gospod se uže
toliko let v tako nepriličnoj družbi bavil."
Okolo ustnih kotičkov tujca zabksknil se
je majhen Bmebljaj, vsaj raskodraoa brada so
je malo premaknila navzgor; a /gorenji dol obrasa ostal je osorno miren iu Bkoraj komično resno vzdib ne:
T,l,jubi Bog, tetiku, čestokrat mora človek v čiidnci drutbi živeti — lehka bila mi pa izpoved v vsakej eorkvi, ako hi no bil nikdar v BlubšeJ družbi; — o to so bili veseli prijetni ljudje, ki so se včiudli tukaj zbirali, iu gotovo so jo vsaki i/.mej n,ih v tvojo črno knjgo vpisal."
„Naša ljuba gospa naj me varujo," vskli-kne stara gOBpo, pobožno proti nebu pogleda m desno svojo roko na oni kraj svojega zalitega telesa poloti, pod katerim ;e moglo utripati njeuo Brce, kakor je noutomi&no doli zaU0, ,,10'suica je iu sii.niota vsem mo/ii-karieni v obče, posamnitti pa še bolj, kuko liiiv.ve I no malo imetje ubogo u lovo skozi BVOJU grla pretakajo, m /laven še toliko no premislijo, ah im s ona, katera jih je /.jedjo in pijači) preskrbovala, sama kaj prigrizniti, ah si s čoin boljšim Žejo utešiti, nego S vodo.
sledeče: 19. L m. bilo jo do 5. ure vse mirno, izvzemSi tuljenje Turkov. Ob tej uri nado mestil nas je 20. puški polk. Ta polk je naše mesto nastopiti hotel tako, kakor se v po aadki kaka častna straža izmenjava. Turki na nam nasproti ležečih visočinah bo torej mislili, da Brno dobili podkrepljenja in da se pripravljamo na napad. Kmalu zagrmi nasproti na-fiomu levemu krilu, blizu 1500 korakov od nas, na sovražnikovih  visočinah  nastavljen kanon
podkrepljenja bodo koncem vendar uže dospela, da ne bode stvar zasuknila, da bodemo I vso močjo sovražniku desetkrat vse krivice povrnili, in ga prisilili, da ne nas bode hal. Do/daj so jo sovražnikova moči lehkn vedno množila, ker on Bili prebivalce, da se z njim vred proti nam bojuiejo. Prebivale«, kateri nijso hoteli tega storiti, bili bo oropani in mučeni. Zdaj je sovražnik tako sestavljen, da bo mora mej niim u>« sam oh sebi u nor pri-
in velik sviučen strel kot Stok cukra letol je | ?pti ne ,,a hi jn,(l, Sfi k»terega lavrtlnlka. nad naSimi glavami, ter ho :tO korakov od nas u,vlri turSUj vojnki hnMhotnld, in druga ro-na kosce razprši. Kosovi leteli so 10 korakov | jmrsitft druhal, nezadovoljan prisiljeno prebivalstvo itd. Do/daj se je v nasprotnem taboru Se precej ostra disciplina opazovala, katero je vzdržala le strogost in neizogibna potreba; a lehko so misli, da bodo vsi ti življi hitro raz-pali, kakor hitro bodo pred soboj videli veliko tnof, kakor hitro bodemo osobito mi si kako vspeho priborili. Mogočo da bodem mogel uze v prihodnjih dneh vesele vesti naznaniti. — Včeraj zvečer postavili smo na naše visočine prve štiri kanone, ki so kmalu sovražnika prisilili, da so je spodobno umaknil."
daleč na okolo, a k sreči nij hI nobeden na Aih tam blizu. Takoj za tem je prišlo ostro sovražnikovo streljanje iz pušk, katero jo naredilo, da ko se naši hitro po streljskih jamah in rovih poskrili. Zdaj se je pričel živahen boj, trajajoč do 0. ure zvečer. Našo izgubo so: 1 mož mrtev (najpoRiimnejši vojak) in 2 moža ranjena; Turki, ki so se nam celo do 150 korakov približali, izgubili so mnogo več. — K Hreči smo prejšujo brezbojne dneve V to porabili, da smo dobre streljske jame in jarke izkopali. Strelec tiči v svojej luknji, nasloni svojo puško ob rob v puškarico, pogleda črez nasip, da si izbere svoj cilj, ter potem nanj ustreli; potem bo zopet skrije, nabije puško in vse prejSnje ponavlja.
Tej previdnosti se imamo zahvaliti, da imamo razmerno male izgube, posebno pri prostakih, kajti oficir, ki v streljnej črti svojo dolžnost opravlja, sme se srečnega ceniti, ako zdravo svojo kožo reši. Hoditi mora po svojoj najinem; 60 korakov dolguj streljnej Črti, da ureduje streljanje, iu določuje daljavo in če potreba, tudi cilj.
Od včeraj smo tedaj tu, ter smo po 13 prebitih nočeh v noči 7 ur še precej mirno spali. Po ukazu moramo črez dvo uri odriniti zopet v prvo bojno črto. No vem, koliko časa bode mogla natura še to vztrpeti.
DenOB je jeden mesec, odkar smo iz Zu-muna odmarširali; potem je prihajal marš za maršem. dnij smo pod milim nebom, I ',\ dnij nas pa neprenehoma sovražnik vznemirja, bojevati moramo so zoper najbolj divjo druhal. Vsakdo izmej nas zna, da izvršivamo svoje dolžnosti vedno z nenavadno požrtvovalnostjo.
Zdaj so še teško hranimo, a upamo, da ne ho več dolgo tako.  Pričakovana velika
Politični razgled«
lotrilnle «l>ž«»le.
V Ljubljani 3. septembra. Proti JNr/i'»«fi/fM so množi opoz;cija v uatavovernih kroeih samih. „1). Ztg." navaja, da je 20. maja 1871» Andrassv rek'1 v delegaciji: „Na okupacijo Hosne in Hercegovine jaz nijsem nikoli mislil in ne mislim Ta hi bila neumna, ker bi so po okupaciji no vedelo kaj začeti, Evropa pa ne bode žandnrm Turčije." — In ven far, kaj ho ie zgodilo? Pn se bo So marsikaj proti volji in proti ra-čunu Magjarov in njih prijateljev nemškutarjov zgodilo.
Minister pravesodstva izdal je ukaz, zadevajoč razširjenje vojnega sodstva na Dalmatinskem. V tem ukazu ralu se prvikrat ofiei jalno  beseda   „t>o##*c«#« v oziru   na do-godjaje v Hosni in Hercegovini, ter so plaši „Ker so jo v resmej vojska pričela, ukazom vsled §. 7 postavo 20. maja 1869 d. z. Rt, 78 zadevajoč kraljestvo dalmatinsko,  da bodo od r>. septembra t. 1. sodila vojna sodnija tudi one državljana, kateri so se krive storili vo hunstva ali drnzih sporazumljenj s sovražni kom, nopostavnega nabiranja vojakov , ah da so vojaka pregovorili, da jo zainunurjal svojo vojaške dolžnosti,  kakor tudi ono,  kateri so pomagali vojna /lodejstva izvršiti. O laser 1. r
nPol, Čorr."  javlja tudi, da jo v pošlo vanji vojnega ministra sešla so už.o komisiia,
ki se shaja ob voinih časih za kontrolo In nadzorstvo o uporabi kredita in za Rkrb, kako pomnč'fov dohiti za ve*ie potrebe
/?#<»*/ t«»*jrfr'» žurnalistika pišo uže skoro rpvolueiionarno zoper vlado Tiszovo in zoper Andrassyia. K»ir se »daj sklirufejo tudi ma-gjarski rmervisti v HoBno, raste magiarska nevolja. Ime KoSutovo je zopet bolj na jezicih.
Vitimi«* «1 r*«av<*.
Iz S**v** se v „N. Fr. Pr." tele-grafui«, da i« 1. Rppt. izšel prvi broj v hrvatskem jeziku izlazečetra ofieiialnega lista „H>snau. Ona nbsivn uvodni Članek o bodočnosti Posne in ofictfatno proglase. — df>0 bolnikov in riMiicneev ie v Hrod poslanih, 380 jih pa v Sarajevu leži.
Iz f,0ww'i*fr9 0irm bo invlia: Sodi se. da a povrnitvijo MiHiada paSo (od katerega turko-hubl veliko OPafD, a vnljda zastonj, kor on |e Turčijo v vojno potisnil) no hode nič iznre-memb v minnterstvn, — Vnfska, ki hode Batom izpraznila, prido v (lalipolj. — Pa'a v Janini io imenovan za glavnrja onih vojsk, ki bo zbirajo v Tesnliji in Epiru vsled velicih naborov zoper Orko
Reuterj*vo »trentatvo iavlia. da so je sultan obrnil telegrnfično do ruskega earja s prošnjo, naj on vstavi „zverstva" in neusmiljenosti, katero hal« ruski vojaki in Holgari počeniaio zoner MdiaTrvdanro v Humeliji in Tlolgariji. ('ar jo odgovoril, da no verjame tom poročilom, ker 'inaio ruski generali ostre ukaze, vse neusmiljenosti zabraniti.
Olns. da ie bil il <tii iu »trnki konzul Porod v Hosni od torVVIh vstašev umorjen, ne s telegramom iz Sarajeva v „Italie" potriuje, vendar misli rojeni Pat, da to potrjenje nij po vsem zanesljivo. (Irof Oorti jo odSel v zgornjo Ttaliio.
Iz liitnn poročajo, da so razprAve zarad pomirjanja mej Ih»r1inom in Vatikanom odložene, a no pretrgano. Kadar so bodo videlo, kako bodo stranke v nemškem zboru stale, začno so dogovor nndilievnti. Pariški nTempsu poroča, da pojele monsignoro .Takobini v Herlln.
Popisi.
las lto-(au|ivlce 81. avg. |Izv. dopis.l Kakor drugo d po Slovenskem, smo tudi v Kostanjevici letos roistveni dan našega pre-svitlega cesarja bolj veselo obhajali kot druga lota. Liudfttvp hoče. da bi bolj pokazalo odanost do presvitloga vladarja, ker je poslal svojo vojsko v Tii'čiio, da krutemu vragu, ki |e toliko let tudi tukajlnfe kraje pustošil, vrat zavije; za to smo pa videli letos 17. avgusta po gori nad Kostanjevico goreti veličastno kresove, in zunaj mestiea na so grmeli možnarji,
Nijso ne vsi tako pošteni, kakor vi, caballero, da bi črez dolgo let zopet prišli in svoje grehe iz mladosti zopet popravili, — a kako vam je ime, setmorV14
„Kako mi jo ime V1* ponavlja tujec, po-mišljajo si brado gladeč, — „moje ime se glasi — a vsaj nijsva denes zadnjikrat vkup, tia mia, denes stavim vam pa lehko zastavko : pogladite v svoj imenik ; ono ime, pri katerem je velika svota na dolgu zapisana, ono ime je moje. Zdaj pa lehko noč, sennoritas!" Prijazno z roko v slovo pomiga, iu ne ozrevši se, gre počasi iz sobe in hiše po inirnej ulici.
„Ave Maria purissima !" vzdih ne Manuela, ki jo prišla ravno tačas v izbo, kakor so je tujec odpravil, in so pobožno prekriža. „Težak kanu n odvalil so mi jo od srca, odkar jo tujec iz, hišo."
„lu meni je bilo tudi tako čudno," šepeče
Marequita, boječa so, da bi je avunaj tujec no fcul, — „ves čas sem ga opazovala, ko je tukaj lo sedel a šo zasniehljal so nij niti
jedenkrat, — šo menj pa Bmijal.  < )h I obraz
njegov bil ju cel čas tako mrzel in trd kakor leil na Kordiljerab, oči so se mu pa tako strašno izpod gostih ohrvij svetilo! A kaj šo lo tisti njegov črn obliž na čelu !"
„Oa mu lo pregloboko nijsi v njegove oči pogledala, Mampiita," smehlja so mladi mož, ki so je tudi zdaj na odhod pripravljal.
„Sveta mati božja!" vskliknedeklicat.ro soču se, ter so plaho okolo ozre.   „Kako so morete tako šaliti, don Kdoardo!"
„No, kaj pa Juana o čudnem tujci misli V" vpraša to mladi Anglež-
„Holj strašnega moža šo nijsem videla," odgovori deklo hitro iu skoraj jezno, „kajti gleda ti tako kakor vrag, ter ima lakovšen obraz, kakor hi bil užo osem dnij v grobu ležal, — sveta devica naj nas varuje, a jaz no verjamem, da jo to človek."
Stara gospa odpravila so je užo z davna v svojo sobo, da bi iz imenika dolžnikov ter iz zmotnjav polno starih imen, tujčevo ime našla. To delo bilo jo teško ; in treba jo bilo
so imena tem številkam na svetlo izvleči. Ma-mpiita in Juana imeli sti opraviti šo z ostalimi gostovi; — Edvard Vilkinson, ali don Kloardo. kakor so ga njegovi Spanjski znlinei nazivali, Bel |e pa za Manuelo, katera so jo v
stransko izbo odpravila.
„l,ehko noč, M'inuelifa", jo nagovori, ko jej jo roko podal in več nego prijoteljskim izrazom Čutoma iej v njeno čiste, lepo oči zrl.
nBuenaa noehes, Don Kdoardol" odgovori deva, proč od njega nI rnena.
„ManuelaI N«i mi bo samo ta kratka beseda nocoj v bIovo?" proai mladi mož žalostno in išče njene roku, katero mu jo za trenutek prepustila, a mu jo je polagoma zopet odtegni'n, — „Manuela, torej m - nočoS nič potolažiti v"
„Dobro veste, EMoardo, kaj jedino vam morem na to odgovoriti," mu odgovori resno mlado dekle. — „Dobro veste" — nadaljnjo in zarudl — „kako — nula vas imam, a za-koni in tudi mati moja no dovoljujejo,   da bi
užo na pol pozabljeno številko in prilegajoča i protestant vzel si katoliško žono, in tudi vi
da je bilo kaj. Vse polno ljudstva je bilo pred mostom, in pele so se poleg cesarske pesni, razne narodno. Na ta večer kresove paliti tu do lotos nij bila navada; zdaj pa ko so je jelo ljudstvo bolj zavedati svojo narodnosti, se zaveda tudi bolj Avstrijstva. Živi dokaz, da narodnost 11 o v e n s k a nij avstrijskemu pa-trijotizmu celo nič na poti; tem več, bolj ko Ijudsvo zaveda, bolj je udano cesarju, bolj se oklepljo Avstrije.
Ko smo pa 22. t. m. po „Slovenskem Narodu" izvedeli padec Sarajeva, (opomniti moram, da nemškim časopisom uže neradi kaj verujemo) je bilo zopet vesolje splošno. Hitro so jo nabralo denarja za smodnik ; in o čudo ! ljudje, ki bi bili pred nekoliko meseci vso Turke ko bi bilo mogoče, na svojo sreo pritisnili, so radi darovali novce, da se poslavlja dan tur ftkega pogina. Komaj se zmrači, so užo zasvetita na bližnjoj gorici dva kresa, in mornarji so pričeli pokati, ter na daleč okrog oznanjovati veselo dogodbo. Mej pokanjem mo-žnnrjov in svitom bengaličnega ognja pa so fantje peli lepo narodno pesni, in tudi „Naprej zastave Slave", če ravno jo nekdo rekel, da je ta pesen pronarodna; dobil je pa za odgovor, da bolj narodna gotovo nij, ko je kri naših junakov, ki napaja tla Hosno in Hercegovine in nosi „naprej zastavo Slavo" v jug. Tako smo tedaj tudi Kostanjevčnni proslavljali dan, ko je 'naša hrabra vojska prvič zavila vrat krutemu Turčinu, ki je tolik rat pustošil tukajšnje kraje. —
Tu so je v kratkem času mnogo spreme-n'lo Ko je bihi ruska turška vojska je tu vse grmelo nomčurskih turkoljubov, in no daj Bog, da hi se bil kdo, ki jo imel boljo prepričanje, predrznil pred njimi svoje misli in čute ra-zodeti. — Ta čas stil so posebno dva Kočo-varčka v nekoj štacuni, kjer se za Kostanjevico politika kuje, odlikovala v nagajivosti proti narodnjakom. To dve kroti bi bili, da bi svo jemu principnlu ustregli, radi vso ltuso na želji pojedli, strašno so so jima sline cedilo po kozaškem mesu; zdaj pa bosta, če ga užo no-mata, kmalu ravno tako poželjenje dobila do turške pečenko. Naji,rorkejši bivši turkolili uže tudi tu vsemu turškemu razbojništvu iz srca vislice privoščijo. Tako se tudi pri nas kolo časa vrti, in menda no bo več daleč tisti čas, ko se bo tu, kakor od Turkov tudi od no m ftkutarjev lo še v pravljici govorilo;
ali pa bodo matere z njimi, namesto s povodnim možem, otroke strašile.
I k Ittiilffoiio 27. avg. 11/.v. dopis.] (Volitve ogerskib Slovencev) v državni zbor so slabo izpalc. V prekniurskej Soboti narodnemu kandidstu Avgrustiču nij bilo mogočo zmagati. ,<*'e bi po pravici šlo, vladni kftndidat Herk nebi 100 glasov dobil, ker je cela okraj ina Avjpističa želeli za poslanca, povscdi so je o njem golčnlo. Ta ljubezen do njega je zato tako velika, ker ljudstvo je iz-poznalo, da se on zi narod trudi in je njegov jezik k novemu Žitku obudil. Ko je ogerska vladna stranka videla, ka ljudstvo lo AvgustiČa želi, začuoli so strašno delati. Iz Bu dnpešta so je pripeljal v Soboto k svojemu sinu vladniki, grof Szaparv z veliko Šumo peno«. 0 Avgustiču so lagali, kar so le mogli da jo on „ revolucij onaru . ka ogerske Slovence1 k ^tajerju bore pridružiti in več druzega. Vse to je zastonj bilo; te IO začeli s penezi delati, po 40 kr., po 1, 2, r», slednjič pa 10, i pri volit vi po I .r> — 20 for. so lju Ii kupovali, polog tega nijso Avgustičevih v varoš pustili, Herkovi so pa v gostilnah pijančevali, Avgusti čeve ljudi so s silo seunn tam gonili in vojaki so jih z veliko cesto na njive tirali. Vse so učinoli, kar jo njim njihova oblast dopustila. In vendar M)'.) narodnih glasov je Avgustič dobil, Herko pa 758. Tako so delali, ka smo mislili, da Avg. nI jed nega glasa ne bode imel.
I k *r>HHl*<» okolici- 2. septembra. I Izviren dopis.) Tombola, katero so napravilo gospe In gospodičine rojansko čitalnico včeraj, bila je sijajna. Bilo jo 27. krasnih dobitkov, katero so gospodje in gospe darovale. Ljudstva se je udeležilo ogromno število. — Gospa ValenčiČeva, uža poznana kot nekdanja najboljša moč dramatičnega odseka rojansko Čitalnico, bila je pri vhodu, ter prodajala srečko in nabirala darove. Ko je užo mrak bil, posedlo so jo občinstvo pred čitalnico, ki je bila z barvauiini himpijoui osvitljena, vrla gospa pa jo uravnala srečknnje, da so jo vse točno in uzorno vršilo. Vspeh čistega dohodka je 1)3 gold. 60 kr., katero se bodo razdelilo mej ubogo zapuščeno ženo slovenskih reservi-stov, ker tukajšnji komito nnpojen z lah on stvom odpravlja uboga zapuščeno slovenske ženo, katerih možje so v Hosni in Hercegovini bijejo, se žaljivimi besedami, ter jih zavrača s tem, da zakaj so njih inož.je šli k slovenskemu polku in ne k italijanskemu, namreč k I
ne morete od meno zahtevati, da bi vam na ljubo svojo dušo pogubila."
„A donna Kost ero jo vedno prijazna z menoj, Manuela, in tudi ve, kakovšno nadeja imam, — ako hi so tem protivila, bi so H mogla proti meni tako vesti V
„Moja mati slepi se sama z jednim upanjem," odgovori deklica žalostno, „katero sem pa juz užo z davna izgubila. Kdoardo,4'
— nadaljuje z občninim iu prisrčnim glasom,
— „Kdourdo, najina pota no kažeta vkup, kakor tno to tudi v srce peče. Sorodniki tvoji so gotovo strogi protestanti in no hi dovolili, da hi kateri i/.inej njihove ro lovine s katollkinjo so zaročil, tuđi ko bi užo pozabili, da sem le hči uboge krčmarice. Pa samo to no ovira najino sreče! Ne! Tudi jaz se nočem proti na3im postavam, proti nafiej veri tolikanj pregrešiti, da bi stopila z možem pred oltar, ki sovraži našo vero, — ne storila bi tega, ako bi v to tudi tvoji duhovniki dovolili.44
„Kdo ti   pa pravi,   dekle, da katoliško
vero sovražim V" vpraša hitro Kdvard. „Kdo trdi, da tvoje vere ravno tako ne cenim, kakor svojo, — ali da celo obeh no stavljani v jedno vrsto V44
Strmeče upre deklina svoje veliko črne oči vanj, a potem ga prime za roko in skoro proseče pravi:
„Nikar, Kdnurdo, nikar ne tuko govoiiti, ker s tom ml zbadaš neusmiljeno v mojo naj glohokejšo notranjost! — .1 e d n o vero mora človek imeti, nekaj mora verovali, in no more- me tako daleč pripraviti, da bi v tehi lako temu nasprotno slabo mislila; ne, tega ne morem, ako se tudi samega sebe obrekavaš.44 A11 hi me pn ti megla še ljubiti, ako hi se jaz svojoj veri odrekel, ako bi so izneveril zato, da hi k enoj veri pristopil, o kat« rej ti misliš, daje jedino prava, jedino zveliealna . •' govori resno mladi mož iu deklici zre v njene solzne oči.
„(),  ko bi  ti storil •/, preverjeuja," — vsklikne sanjarska deklica navdušeno, — „kako
Weberju. Pomisliti so mora, da je v Trstu vendar Ie največ slovanskega kapitala in je pri podarjenji novcev največ slovanskih. Ali ker imajo strastni zagrizenei našega naroda stvar v roki, torej tudi, kakor povsod, svojo moč in terorizem rabijo.
Zi vspeh in uzorno izvršitev srečknnja, kakor za blago misel gro največ časti gospej Valenčičevej, katera se je obilo potrudila v vseh obzirih.
Počastili BO STCČkanje tudi naši inteligentni Kuhnovci podčastniki, zlasti naredniki domačega polka. Rojaoski pevci pa bo razveseljevali občinstvo s slovanskimi pesnimi.
Gospodje rojansko čitalnico se uže oborožil joo za prihodnjo veselico, katero mislijo napraviti na korist rojansko čitalnico. L»pa misel jo ojačiti tvrdnjavico na obalih Adrije tudi materijalno, ako so pomisli, da so društveno razmere zaradi draginjo stanovanja in drugih stvarij v Trstu najneugodneio. Na noge žrtvoljubni gospodje, napravite besedo, bilo bi dobro, da bi so povabili okoliški pevci v ogromnem številu, da bi pelo kakor na Prošeku črez 100 pevcev. Pokažite mladeniči, ki se brigate za narod, da ste zmožni storiti in premagati težavno stvari, katerim so bode narod čudil in zvedel, da nijsta šo Trst in okolica laška.
Domare s i vari.
— (K volitvam na slovenskem Štajerskom.) Kakor se nam zakasneno porota, postavljen je bil na tamošnjom volilnem shodu v nedeljo namestil dr. .losipa Smca ki je pri vojaolh v Hosni, za druzega kandidata (poleg dr. Domlnknsa) eoljski glmnati-jalni profesor 7, o Iga r.
— ( D r. K o z j e k, kandidat z n deželni zbor štajerski.) Pišo so nam: Glasoviti graški advokat in večni zagovarjnlec pri kazenskih rečeh, dr. Kozjek kandidira svojo osobo za deželni zbor štajerski v mestu Ptuju. Ptujčanom bodo morila po volji, nko jim povemo, od katere strani smo mi v zadnjem času izpo/navali tega graškega. jezičnega doktorja. V LJubljani se jo bil smislit, da ho tožil nekov Stopančik obče znanega poštenjaka II. zarad nekega „m/žaljenja" česti. Iskal jo po širnem svetu zastopnika. — v Htubljani ga nij mogel najti, ker je vsak sprevidel, da nij moč. prodreti s stvarjo, kntorej manjka podlogo.   (5. Štepaučik pa je peljal se v Gradec,
iz srca hvaležna bila hi najvišjemu bitju, ali" — pristavi šo počasi in žalostno. - Jzno-veritl so ne smeš radi meno, lvloardo! — Seveda pravijo naši duhovniki, da bi lo dejanje, izvirajoče iz, posvetnih u rokov, tudi potem H"gu dopalo, — meni bi so zdelo šo /mirom vidik greh, in ne vem, ali se v tetu motim ali ne "
Dolgo stal je mladi mož molče pred njo In roko stiskal na Čelo;  koiieein   tiho pravi:
„Manuela, torej mi odtegneš* vse upanie?"
„T< ga ne storila bi svojemu najhujšemu sovražniku. Kdoardo," šepo'o lepa deklica, s6 solznimi ormi se smehljaje, — „^o menj pa
tebi Molila bodem za le. ii i j te Ibig razsvetli, goreče ga bodem prosila, naj sli M mojo pro-Snjo in preverjen hodi, Bdoardo, do potem bi tvoja uboga Emanuela bila popolnem srečna "
Prostovoljno poda mu zdaj svojo roko, katero on iskreno poljubi,   in   potem hitro iz
sobe otide.
(Daljo pr It )
«
in placul tamo Kozjeku, kakor bi ne bil pri peljal v — prvem razredu — in ta jo precej prevzel zastopništvo. Ko se jo pa pričela pravila v Ljubljani — kakor smo mi poročali v zadnjih listih, — prigovarjal jo isti dr. Koi jok SVOJemU klij-ntu, kakor kakov „gulgen-patci", naj odstopi od z. tožbo,   ker  mj moi:
kaj opraviti, Debele dijete iu druge utrodke jo imel mož uže v /epu kot — „p.us,e!enu advokat, ki bedi varna pota, nainr. tu, da hi bo bil prej informiral, iu svojega klijenta pod ufcil. Naposled je tožrik res odstopil, m dr. Kosjek odpeljal se je z mirno vestjo na šle-pancikove stroške nazaj v Gradec, Prosit l'iu j< a nuni tak pOŠlanecl Oo jih ho tako za stopal kakor našega Stepaučika.
— ( N e o d p u s t lj i v n tiskovna pomota.) Ravnokar je na svitlo prišla slovenska knjižica „ Domovinoslovje, za ljudske šole, natisnila tiskarna družbo sv. Mohoru v Celovcu." Knjižica bi bila prav dobra iu kor.Tiu, ali ima tako grobo in veliko tiskovno napako, da se ne sme izdati nobena, preduo se z roko no popravi. Na strani 10 namreč pravi, da je na Kranjskem 200.000 Nemcev! 1 Kakšen nem š k u ta r je korektor bil, da ju celo nulo pridejalV V dnevnem časniku, ki jo od denes do jutri, odpusti se še taka tiskovna napako, ne pa v šolskej knjigi, ki pride otroku v roke.
— (Za cepljenje koz) so dobili lotos premije zdravniki M. Ilimer v Cerknici (08 ghl.), J. Sclioibo na Studencu (52 ghl.), iu Fr, Lach-nian v llirskej Bistrici (d 2 gld.).
— (Ljubljanski skot) g. dr. 1'ogacar je daroval f)0 gld. za družine reservistov, iu DO gld. za ranjene vojake.
— (Pred porotniki) v Ljubljani jo bil v ponedeljek obsojen zarad uboja in ne Čistosti omenjeni kaznjenec prisilne delavnice na dvajset let ječe; njegovi drugi, ki so bi Ji z njim vred obtoženi zarad nečistosti zoper naturo, dobili so po 18 in 15 mesecev ječe. Pobalini so Btari 14, 17, 18, 'JO let. Kaj bo so iz njih!
— (IJ boj v hrambi.) Pri nečem tepeži je Jakob Nagode z Vrha pri Idriji v krčmi Janeza Itaztresem ga lan t a Luko Sčinkovca tuko po glavi udaril, da je ta potlej umrl. Državni pravduik ga je 81. avg. zurad tega tožil, /urad uboju. Ali porotniki ko rekli, da uboja nij kriv, ker se je po pričah izkazalo, da jo Stinkovec tepež sam začel in da se jo Nagode lo branil, pa da mj imel namena Sčinkovca ubiti.
— (Str oljsko društvo.) Tržaška „Naša Sloga14 poroča, da so bodo na vzdolž celega Primorja osnovalo slovansko di ušivo p,nerodnih strelcev*1, ki se bodo v orožji urili
in zabavali.   Taka društva so v Italiji iu na Nemškem silo mnogo povzdignila narodni ponos, in bodo tudi v našem priiuorji dobro de lovala.
— (Iz ilirske IS i strice) se nam piče: Denes 'J. septembra so se bralo sv. maše po
ranjcem Jakobu Struclju, vojaku Kuhnovega
polka, ki je padel pri Rogelj i v Ho.-m. Mao žica narodu je šla v cerkev, in jo molila za padlega ranjeegu. Marsikoga | em vitle!, kose muje uternila solzicu, ko se jo iz cerkve domov vračal, liil je S. potrjen leta 18G8 in je po 3 letnej dosluzbi prišel v Trnovo pri Bistrici k svojemu strijcu gosp, dekanu. Lil je narod« njak, in pošten Slovence, jako čislan iu ljubljen od vse okolice, kajti čul sem jih dovolj govoriti: tako pametnega mladega moža ne lzoatelj in urednik Josip J ur čl C.
mamo v tem kraji. Ko jo dobil povelje otiti v Ljuhljauo, dasiravno se jo teško ločil, ven dar je nemudoma izpolnil višje povelje. Iz Ljubljane odšel jo v lSosno, ter je v Int.vi pri Logelji 5. dan avgusta bil od sovražne krOgl« v trebuh v ulit, iu je pO groznih mukali I 1. dan avgusta bvojo blago dušo izdihnil.
— (Pogumni Lahi.) Pi.-e se nami U Kopra je to dni bogatin grof U »ta na Laško pobegnil, ker bi bil moral v vojake iti. Le tako naprej, bo kmalu bolje v našem Priiuorji. Ti Lahi vpijejo, kakor da hi se s saiiiini kričanjem dalo anektirati naše domovino do julijskih Alp. Ali kadar jo treba v boj iti poskušati se, heže črez mejo v strahu in trepetu pred Itrapacamli
— (Veselje zarad v zet ja Sara jeva v Istri.) Tržaška „N. SI/' piše: Kakor nam piše iz .lel.šun, naš pre.svjelli biskup, l»r. Juraj Do bril a, bil je jako svečano do čekan, kad jo dne 21. na večer prispio turno, da sutra duu 22. dieti sv. bermo. Došlo nfU nnsprutu preko 180 IkolBEB Ujete« i množtvo seljaku v. 1'ri službi božjoj držal jo biskttp Sabranomu u cerkvi narodu veoma ganljiv govor, javiv mu vesela srden rodestuii viest, da je naua vojska unišla u S a-rajeve, l'o službi božjoj odpjovao je radi toga svečam „Tebo lioga hvalimo", u puk savrši cerkvena svečanost earevom pjesmom. Za stolom nazdravljajo su sa svih .si ranu h Nj. Velič. i Njegovoj hrabroj vojsci te ljepšoj hud učnosti naše brate v It o sni in Hercegovini.
___
septembru:
l'.vro|M»: Hi tik iS Truta. — Neunian iz, Dunaja. — i'iiiranio Is ltuke.
1'ri Slonu: Novak iz Dunaja. — Popov ie, i/. Čukoveii. — Friedman iz Dunaja.
1'ri jilttl 14-11: Kosir i/, Celovca — Uetlnarz iz. TrHla. — 1'ialar iz. Loiiihjm. — Golob ll Vrhniko.
— dr. I.uber iz. Unoloa. — Vovk iz. Novega mcNtit.
— 1'Jniii^t r i/. Dunaja
Pri uiNli.in dvomi Podlogar iz Toplic.
OJMteiHek i/. I.jutilJHui'. — iMolii/.t r iz. Diuutja.
Dunajska borza 3	septembra			
(Iftvirno tolo^rančno	pomolio.)			
Knotni drž. dolg v bankovcih .	. «>l	Klil. 75		kr.
l-.uotm drž. dolg v srebrn    , ,	. BU		15	
Zlata roma........	. 71		OO	
IHHO drž. poHojilti.....	. 111		85	
Akcijo narodne banko  . . .	. l-Ol		—	
Krodttnu akciju . .			M)	
			41)	
			Sft	
			47	
			_	
Državno marka . . .		n	!)l>	
O b j a v.
V*\ oni,  ki i 111; i i < > radi »like,  in kateri l»i »i iz
t utanka
$pBT zaloge slik
v biai banko „Slovenije" radi kaj Izbrali, so povabi)oni donos v četrtek i.sep
leiobra nakupiti si, cesar si želijo, zalo, ker se DOUO VBO drugo 5. t. ni. o<l '.i. tlu |9, are zjutraj in od II. tlu o. ure nopoludno oa     nej prodaji prodnlo.
Fenl. Rudi.
Karel S. Ti 11
trffOVti'nt .->' knjii/niiti in [Ht/iitjitH, pod '{'rutico it, ', Klllogtt   \seli   potrebnosti j   za,   nratle   in   k upeiJ si \ n |
zaloga navadnega, pisomskega m gavijahiugii papirja. \se potrebnosti z.a morjovco (iuftunlfjo), nli-karjo in risarjo,  NujnoveJAo v konfekciji /a papir«
ZapiniO abic in opravilne   knjigo.   Iz.drljojeju se Hali
monograro) na pisemski papir, vlsltno karta in pi-
Hiinsko z.a\ itko. i las   V:i)
Vzaiiifla ho pnil ugoUunui pogoji
a«r dva dijaka sm:
na brano In stanovanje. — Natanonej« ho ItvO v
nimnUih ulieitli Hlev. 4. ( *'2—*2)
Štev. 5405. (372-3)'
Razpis.
Na c. k. poru d nt carske j milnici v Ii j u li-lja ni je iapraanena stalna aaiatenta In ob' jednom Bekundanja v porodnišnici h ;||5 ljoI-dinarji letne reiiiiiiitt.iei;e in TJ gold. odškodnine za kurjavo in svečavo iz e. k. ueihiiske^a z.akhola, poleg UgS pa s prostim stanovanjem in 85 gold. letne n numeracije iz porodniškega zaklada.
Prošnjiki za to službo, katera se oddaja na dobo dveh let, ter se po d velet no m zado-volilnem slnlbovsnji le dvakrat po 1 leto podaljšati utegne, morajo samskega stanu biti, ter morajo dokazati, da so užo doktorji vse^a sdravnistva, ali da so vsaj prvi rigorosum prestali, ali pa, da so kirurgi in porodničarji. Prošnje, katerim so priloženi dotični dokumenti In pa doka/, zmožnosti slovenskega ali kakega druzega slavjanskega jezika v govoru in pisavi, in 8 navedenim kakim dosedanjim službovanjem nuj se pOSljejO
(lo    |.».   H4 |»<v MllM .ft 1*7*
vodstvu c. k. porodmčnrsko učilnico v Ljubljani.
Oil deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 24, avgusta 1878.
sns- Učenci ~aNc
vzamejo ho za priboilnj.i Kolsko loto v popolno in dobro  oakrbljovanjo.   Nalančaiojo iz.vo ho v liranil-
nldnem poslopja i. nadstropje, na poljatiskoj strani.
_ (880 -1)
Dve učenki aii in ucenča"
vzameta ho na stanovitu jo, hrano in v varntvo. Rln-«ečno ho plača Ifl ffld. Natančiiojo so iz.vi? pri oprav-niAtvu „Slov. Naroda". (2H\_1)
Za prihodnjo šolsko leto ho vzameta v popolno
brano
jeden ali dva dijaka
pri brotdatih zakonskib boljAogs Ht.niu.
Nat.inciieimi ho iz.vo pri aituiinistraciji BSlovon-Hko^n Nanula"._ <v75-:i)
Oznanilo.
Podpisano županstvo unznauja,  da bodo
iu vsacega naslednjega leta v HciicniIi letf ul
ii?H za živino in različno drugo blago.
Županstvo v Kenculi, dno IH. avguata 1878. (886—7)    Franco grof Strassoldo, Župan.
Služba gozdarja
so oddajo pri podpisanem iipravnintvii z, letno pl.n'o tam gubi., UO imHiov trdili drv i u dol/.unHljo, polož.iti
kavcijo v ftnesku 800 gokUnarJov.
Prosilci za to h!iikUo inoiajo liiii oboli de/.i-lnili
jezikov smuinl, spretni v urudovanju In raflunstvu, ter imajo proHnjo ubloiono so lolskiinl sprlftovsli, itt tloka/iii o starosti m doidsnjoui ilnlbovan]] nsj-poanejo
do 1. <il. iiilie.i  i. i.
pri podpisanem upravnlitvu nlostil. Kamnik, '4b, avgUBta IS7H.
odbor za upravljanje mostnega premoženju.
(876—8) inc.Ue.link.
la^rottt■aratiir&.-,1 t.^jl.    :.   m  i ■ mm......■um— n
1  o VVir .-nti>t<-ltIi-n «nj',U0tat.
:i1h 1'iisli's ii  'I l'M'i.swiirillj:hlih
J)in ii,i'(<';iiimii,iit,el, j
\Vji^'«iulockoii (Plarlien), Brllcinlnuen, ZellalofTcI
.In-  h.  U. |.r   l'":ilii iK
von M. J. Elsincjcr & Soline
In \\riiMi. Neubau, Zollergasae kJ,
II .>,■<,-uiiiti-ii tiri k. mul U. Ki Ircsiuliiii.lri iiiinii. Sr. M»j. I i; , i. i: .m ii iur.  viri. i  i 1 iiiiiiiiuiao.utiNlultrn rti. ett. I
(li.«i- 60)
Lasiinua in ti.ik „Narodne tiskarne".