Zarja Izhaja vsak dan fazen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'60. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od !!.■---12. dopoldan In n	od 6.-7. zvečer.__________________n
Posamezna številka O vinarjev.
Urednlžtvo v Ljubljani sprejema vse uredniška rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratomi Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov t Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Štev. 34.
V Ljubljani, v soboto dne 15. julija 1911.
Leto L
Napredek.
Izza tistih časov, ko je človek prebival po brlogih, ki jih je napravila priroda, pač ne z namenom, da bi ljudem služili za stanovanja pa do današujih dni, se je na svetu resnično mnogo izpremenilo. Polagoma, skoraj neopaženo se je izpreminjalo, ali vsota vseh izpre-memb je tako velikanska, da je sedanje življenje ljudi komaj, še podobno nekdanjemu. Treba je le premisliti, kaj je vse izumil in pridobil človek v neštetih tisočletjih, ki so minila, odkar je prvo bitje začelo hoditi po dveh nogah in iztezati dvoje rok. Prav toliko je nekdaj imel človek kolikor žival: kar mu je dajala priroda sama. Našel je najsirovejšo hrano. Ali že obleke ni	izdelovala nobena	prirodna	sila.
Ustvarjala ni	orodja, gradila	ni	hiš. Nobenih
pripomočkov ni bilo, da bi bil mogel človek shranjevati pridobljene izkušnje in jih oddajati poznejšim generacijam. Kakor človek ni imel ne srajce ne čevljev, tako tudi ne črnila' ne knjig.
Težko nam je danes zamisliti življenje prvih ljudih in njih položaj na svetu. Učenjaki iščejo primerov med takozvanimi divjaki. Ali pravih »divjakov" dandanes ni skoraj nikjer na zemlji. Tisti, ki jih Evropejec in Amerika-nec navadno	tako imenuje,	ne	zaslužijo	tega
zaničevalnega	naslova. Tudi	če	nimajo	naše
kulture, naših vseučilišč, naših topov, bojnih ladij, vendar nimamo pravice, da bi jim kar odrekali kulturo, ker imajo pač svojo. Mnoga amerikanska plemena, ki so jih osvojevalci in priseljenci iz Evrope uničili, so stala kulturno celo izredno visoko, v marsikaterem oziru više kakor njih zatiralci. Kitajska kultura je popolnoma različna od nemške ali francoske, toda velika in temeljita je vendar. In niti o zamor cih se ne more reči, da so brez kulture, celo o tistih ne, ki stoje na najnižji stopnji. Družabno življenje imajo urejeno, seveda po svoje, zemljo znajo obdelovati, nauk imajo — če se to smatra za znamenje kulture — tudi orožje znajo sukati po gotovih pravilih.
Na nekem otoku v Tihem morju so baje zasledili pleme, ki živi še popolnoma divje življenje in tudi nekod na Kitajskem pravijo, da prebiva še tak rod, ali natančnega se ne ve o teh ljudeh skoraj nič, ker so tako plašni da je bilo doslej skoraj vsako opazovanje nemogoče.
Toda na različnih stopnjah kulture stoje različni narodi pač. In znanost, ki opazuje njih različne uredbe in šege, vsaj lahko primerja in izvaja posledice. Tudi izkopine pračloveških ostankov omogočujejo, da se sklepa o življenju prvotnih ljudi v davnini, ker jo človeški um komaj doseže.
Kakšna velikanska razlika! Da se je človek sam izpreraenil, ne more dandanes nihče več utajiti. Norčevali so se iz »pitekantroposa" — opičnega človeka — ki je po mnenju nekega resnega učenjaka živel na otoku Javi. Tisti pitekantropos je bil morda zmota. Ali kdo bi danes mogel reči, da ne kažejo človeške kosti, ki jih je profesor Kramberger Gor-janovič našel pri Krapini, očitne opičje znake? In kdo bi mogel to zanikati o poznejših podobnih najdbah na Francoskem, v Ameriki in pred nedavnim na britanskih otokih ? Današnji človek in tisti, ki je živel pred par stotisoč leti se razlikujeta kakor noč in dan. In vendar sta oba človeka!
Ali kako se šele razlikuje zunanje in notranje življenje modernega človeka in prvih ljudi! Če se zamislimo v te velikanske, neiz-recne razlike, nas morajo obhajati čuvstva, katerirn ne moremo dati imena. Kakor žival-sko krdelo se je klatila tolpa dvonožcev po zemlji, polna strahu in nezaupljivosti. Njene misli mso segale dalje kakor potrebe želodca in obrambe golega življenja, golega v nepopolnejšem zmislu besede. Iz grla se je tem bitjem izvijalo^ nekoliko komaj razločnih glasov. Sovražniki so jih obdajali vsepovsod, priroda jim je nastavljala pasti, nevarnost jim je zijala na vseh koncih in krajih v oči. To življenje, polno najkrutejših, neusmiljenih bojev z zverinami, z drugimi tolpami, z nerazumljivimi prirodnimi silami, je bilo res divje, živalsko.
In danes? ... Ta zemlja, nekdaj po našem pojmovanju pusta, je obdelana, kjerkoli živi človek. Povsed vasi in mesta, po njih pa-iače, cerkve, vsakovrstna učilišča, bolnice, delavnice, tovarne, vojašnice. Tsazemlja jeprepre-
žena z železnicami, z žicami za brzojavni in telefonski promet, po vseh morjih velikanski parobrodi, nepretrgane zveze vsega sveta od enega konca do drugega, avtomobili po cestah, letalni stroji po zraku, družba urejena na podlagi velikanske, vse življenje obsegajoče organizacije in zakonov. Ljudje govore čudovito razvite jezike, ki lahko izražajo vsako misel in vjamejo celo fantazije v besede. Vse izkušnje, vse znanje neštetih generacij je zbrano v knjižnicah, v arhivih, da si ga novi rod lahko prilasti in nadaljuje tam, kjer je prenehal stari. Tisočeri pripomočki, čudoviti stroji, v svojem sestavu podobnim umnim bitjem, neskončno povečajo plodovitost dela, ki dan na dan ustvarja neprecenljiva bogastva ; premagovanje prirode, kjer je njena trma največja, prodiranje v njene skrivnosti, iznajdbe in izumi dajejo življenju neprenehoma nove možnosti. Človek zna premagovati najsovražnejše bolezni, odvračati grozečo smrt, pa tudi uničevati bolj grozno kakor sovražni bogovi starih časov, čez največje reke in najglobokejše prepade zna graditi mostove, pa jih tudi hipoma razdevati. Odganjati zna nalezljive koze in kolero od svojih hiš, ali tudi ubijati zna ljudi na kilometerske daljave. Pota zvezd, ki se prikazujejo enkrat v stoletju, zna meriti kakor vaško pot in njivo in v umetnosti se dviguje do božanskih višav.
Nekdaj in danes! Kakšna vrtoglava razdalja, kakšna neizrecna razlika! Vanjo se zamislimo, pa če bo tudi naš jezik preslab, bomo vendar razumeli, kaj, je — napredek.
Klerikalci in socialno zavarovanje.
Naše besede, da bomo klerikalne poslance in njih pjotiljudsko politiko v državnem zboru postavili pod najstrožjo kontrolo ljudstva, so naglo obrodile sad. Iz strahu pred ljudsko obsodbo, ki smo z njo zagrozili od sistematičnega varanja živeči stranki, prirejajo sedaj kričave shode za socialno zavarovanje. Ampak klerikalci se prokleto motijo, če mislijo, da je s temi shodiči že vse opravljeno, če mislijo, da je s tem kričanjem popravljena satanska krivica, ki so jo klerikalni poslanci s svojo nesmiselno obštrukcijo in svojim hudodelskim zavlačevanjem socialnega zavarovanja prizadejali delavstvu. Kakor z|zadoščeujem beležimo, da je naše energično svarilo kar mahoma tako mogočno učinkovalo na klerikalce, vendar povdar-jamo slejkoprej, da bomo z ,vso pozornostjo zasledovali in odkrivali ljudstvu vsako kretnjo klerikalnih poslancev na Dunaju, in da nobena njihova hudobija ljudstvu ne ostane prikrita. In še eno rečemo: parirali bodo klerikalni poslanci našemu ljudskemu povelju kakor dresirani, če ne bodo tepeni, da bodo cvili 1 i! Shodom, ki jih prirejajo sedaj za socialno zavarovanje, pa priporočamo resolucijo po sledečem obrazcu: Shod kršč.-soc. »delavstva" odločno protestira proti zavlačevanju socialnega zarovanja s strani slov. klerikalnih poslancev, ki so s svojo na oseben dobiček preračunano podlo obstrukcijo neznansko oškodovali ogromne množice zlasti starejšega delavstva, ki bi danes že z mirnejšim očesom zrlo lahko v svojo prihodnost, na svojo starost in onemoglost, če bi mu klerikalci s svojim peklenskim ravnanjem ne pokončali tega upanja. Shod nalaga poslancem, ki so na nesrečo slov. ljudstva bili izvoljeni v državni zbor, kategorično dolžnost, da opuste svojo škodljivo portfeljsko politiko, in da prenehajo s svojim zlobnim nasprotovanjem zoper vse predloge, ki bi snele delavstvu vsaj najbolj črne skrbi z ramen 1
NOVICE.
* Homan „Mati“ je danes vsled skopo odmerjenega prostora izostal.
* Dr. Pattaf, bivši predsednik državnega zbora, ki je pri zadnjih volitvah propadel, je imenovan za tajnega svetnika. Torej ekscelenca.
* Noto vrsto gorskih topov namerava vpeljati vojna uprava, ker dosedanji niso več modemi.
* Stolico za govorništvo, za katero se je potegoval profesor Bernatzik, je senat sklenil ustanoviti na dunajskem vseučilišču. S
tem bodo združene vaje, kakršne so običajne v seminarjih. Stolica ima biti pristopna slušateljem vseh fakultet.
* Špiouaža. Iz Przeroysla brzojavljajo: Tukaj so prijali neko 251etno damo, ki se imenuje Loiza Trombecka in se je veliko gibala v oficirshi družbi.^ Pri njej so našli fotografske aparate, načrte itd. Priznala je, da je opravljala špionažo in prodajala načrte Eusiji. Prej je študirala v Curihu.
* Strahovi. V Strakonicih in v okolici so bili ljudje ves teden skrajno razburjeni zaradi vesti, da v hiši rajnega dr. Mayerja na glavnem trgu straši. Vsako noč se je čulo v steni trkanje, ki se je v soboto in nedeljo izpremenilo v močne sunke. Na stotine ljudi je postajalo okrog hiše in policija je s težavo vzdržavala red. Pred kratkim so napravili v hši „8piriti8tično sejo". »Duh," ki so ga priklicali, je dejal: »Ime mi je dr. Mayer in želim, da sef hiša ne proda dne 23. julija na javni dražbi." Oblast se je začela zanimati za stvar in preiskala skrivnostno steno. Dognalo se je, da ni bilo nič drugega kakor spretno uprizorjena komedija, da ne bi prišla hiša, ki se je res imela prodati dne 23. t. m., na boben. Dediči so igrali »duha", zdaj pa so v preiskavi.
* Španski monarhisti so skušali udreti v št. jurijsko trdnjavo pri Lizboni. V tidnjavi, ki je bila nekdaj mavrijski grad, je 15. pešpolk. Straža je ponoči opazila sumljive sence na zidu. Vojaki so takoj streljali in potem planili iz trdnjave, ali zarotniki so izginili v temi.
* Španska vlada je baje izjavila, da je pripravljena bivšemu kralju Manuelu plačati 20 milionov odškodnine, če se slovesno odreče prestolu.
* Papež — agent kapitalističnih izkoriščevalcev. Kakor smo že poročali, je papež izdal motu proprio, t. j. iz lastnega nagiba (?) odlok, ki odpravlja 11 katoliških praznikov, med drugimi praznik sv. Jožefa in praznik Rešnjega Telesa. Po našem mnenju so napotili papeža čudni nagibi k temu koraku. Da bi se mu bili sv. Jožef in kar je drugih svetnikov, zamerili in da bi jih papež iz osvete degradiral, si ne moremo misliti, ker nam o taki zameri ni nič znanega in so pri mnogoštevilnih polomih, ki jih je papeška politika pod Jožefom Sartom doživela, omenjeni svetniki nedolžni kakor betlehemski novorojenčki. Ampak rimski škof Jožef Sarto je hotel izkazati uslugo kapitalističnim pijavkam, ki žele izmozgavati delavstvo enajst dni več na leto. Da bodo kapitalisti papežu za to prijaznost, ki jim na en mah zagotavlja milijonske profite, papežu zelo hvaležni in da bodo svojega pobožnega agenta na Petrovem prestolu nagradili z mastno provizijo, se nam zdi že verjetno, zakaj roka roko umiva. Kaj poreko delavci, ki so z veseljem pričakovali med letom raztresene praznike — ne zaradi svetnikov in svetnic božjih, ampak zaradi prijetnega oddiha — na tem poglavarju rimske cerkve itak ni mnogo ležeče.
* Napaden škof. V četrtek so trije našemljeni ljudje napadli škofa iz Vallelunge na Siciliji, ko se je peljal s kolodvora v Caltanis-setto, s puškami iz zasede ter ga dvakrat na na prsih in enkrat na rami težko ranili. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico.
* Vročina v Ameriki še ni pojenjala. Od 2. julija so našteli v Novem Jorku enajst-s t o mrtvih. Poginilo je 1300 konj ter 8000 psov in mačk.
* Kuga se je pojavila v Maroku v okolici Mazagana.
Ljubljana in Kranjsko. Ljubljanski delavci in delavke !
Politično društvo »Bodočnost"
sklicuje
Javen shod
ki bo
v ponedeljek, 17. t. m. ob 8. zvečer
v
areni Narodnega doma
Dnevni red se glasi:
Otvoritev državnega zbora in socialna demokracija.
Poročevalec sodrug Etbin Kristan.
Novi državni zbor se v 'ponedeljek snide, v torek ima slavnostno otvoritev in potem se ima pričeti njegovo delo. Vlada sili na to, da se opravijo naredbe po § 14, bančna predloga, brambna predloga vsaj deloma, ali o ljudskih potrebščinah zopet ni govora. Socialno demokratični poslanci so že razložili ministrskemu predsedniku, da je socialno zavarovanje najvažnejša točka delovnega programa. Pa tudi druge reforme so nujuo potrebne v interesu delavnega ljudstva in zato je potrebno, da se tudi sami oglasimo in označimo svoje stališče napram vladi in parlamentu.
Vabimo vas torej, da se tudi tega shoda udeležite v čim večjem številu ter da razvijete živahno agitacijo zanj. Kdorkoli ima časa, naj pride. Posebna vabila se ne bodo izdala.
Sklicatelj.
— Klerikalci bi na vsak način radi,
da bi jih smatrali za delavsko stranko, pa farbajo na vse pretege. Zdaj so vpregli socialno zavarovauje v svoj voz in se postavljajo tako, kakor da so najpoklieanejši varuhi te delavske zahteve. Ali ta hinavščina ne bo preslepila nobenega mislečega delavca. Zakaj klerikalno navdušenje za socialno zavarovanje je preveč — zeleno. Kje so bili klerikalci leta 1900., ko je socialna demokracija uprizorila velikansko akcijo za starostno zavarovanje po vsej državi? — Razbijali so naše shode, vsaj poskušali so jih razbijati. Kje so bili klerikalci vsa dolga leta, ko se je socialna demokracija Čisto osamljeno bojevala za to zahtevo? Kdo je moral v parlamentu, v odseku in pododseku voditi najhujši boj proti kapitalistom ? Kdo je s svojo obstrukcijo v državnem zboru največ zakrivil, da se je zavarovanje zavlačilo in da se ni rešilo že v zadnjem parlamentu? Ta hinavska krinka, ki si jo klerikalci zdaj nadevajo, le kaže, da tiči zanjo nekaj grdega in podlega. Ribe se love na vabo, klerikalci pa bi na enak način radi lovili delavce.
— .Slovenec" se v svoji neverjetni predrznosti laže, da se je krščansko socialna stranka »najodločneje zavzemala za socialno zavarovanje". Kaj misli klerikalno trobilo, da res nihče ni zasledoval dela v državnem zboru in v odsekih? Resnica je, da so krščanski socialci ovirali socialno zavarovanje ravno tako, kakor vse akcije socialnih demokratov, storjene v prid delavstvu. Resnica je, da je bil minister Weisskirchner krščanski so-cialec in da ni ganil s prstom za predlogo, ker niti tistega ni storil za delavstvo, kar bi lahko storil v lastnem delokrogu, iz lastne iniciative. če .Slovenec" brani krščansko socialno zalego, tedaj že vemo, kje da smo.
— Zvezo socialistov z liberalci na Dunaju ima »Slovenec" neprenehoma v zobeh, Ne glede na to, da ni bilo prav nobene »zveze", nobenih koncesij in nobenega odstopanja od programa, bi pa radi vedeli, zakaj se »Slovenec" ne zgraža nad zvezo krščanskih soci-alcev z nemškimi nacionalci na Češkem, Tirolskem in Štajerskem. Kaj morda Neunteufel ni bil izvoljen z nemško nacionalnimi glasovi ? Pa na Češkem nemški kričači ne s krščansko socialnimi ? Ali ni Gessman z Bienerthovim posredovanjem beračil tudi na Dunaju za liberalne in nacionalne glasove? In Nationalver-band je bil že pripravljen na kompromis, le da so se na Dunaju v o 1 i 1 c i uprli! »Slovenec" naj torej nikar ne falsificira, ker ga vjamejo pri vsaki besedi. In kako so se slovenski klerikalci vezali z liberalci, vendar tudi še ni pozabljeno 1
— ^Klerikalni napad na Šišenske otroke ostane brezuspešen, če imajo le starši toliko vztrajnost^ da se ne vdajo klerikalnemu terorju. Živ krst ne more siliti šišenskih šolskih otrok, da bi hodili v Ljubljano — torej v drugo občino — k maši, zakaj po zakonu jih sploh ni mogoče siliti, da bi hodili v cerkev. Zakon je v tem oziru popolnoma jasen ia veljaven za vse državljane, torej tudi za šišenske. Nihče se po zakonu ne more siliti, da bi opravljal kakršnekoli verske vaje in če se je enkrat naučni minister Marchet postavil klerikalcem na ljubo na stališče, da so verske vaje del veronauka, je to tako prisiljena raz-
laga, da ne more obveljati pred najnavadnejšo logiko. Seveda je verjetno, da bo okrajni šolski svet poskušal goniti svojo in klerikalci bodo napenjali vse strune, da bi izsilili, kar hočejo. Tedaj bo pa pač treba, da nap no tudi starši svoje strune in pokažejo, da se ne dajo ugnati v kozji rog. V parlamentu bodo razmere zdaj vendar nekoliko drugačne nego so bile ob času krščansko socialnega gospodarstva in ta izprememba bo že vplivala, da bo vlada malo bolj gledala na zakon kakor na klerikalne željo.
— Za izlet Tržačanov je tudi med okoličanskimi sodrugi veliko zanimanje, tako da bo 6. avgusta za Ljubljano res izreden dan. Sodruge pa čaka tudi še veliko dela, da pripravijo vse za sprejem, tako da ostane našim gostom Ljubljana res v čim ugodnejšem spominu. Kakor smo že poročali, pride tržaški posebni vlak ob pol 9. dopoldne v Ljubljano. Dopoldnevne ure bodo torej kratke in jih bo treba prav sistematično izrabiti, da se pokaže gostom, kar je najbolj vredno, da vidijo. Pripravljalni odbor bo storil primerne korake, da dobi dovoljenje zn obisk zanimivih objektov, ki navadno niso odprti. Seveda prevzame vse garancije. Tudi za popoldnevno veselico, ki naj združi zunanje sodruge z ljubljanskimi, se že vrše obširne priprave. Sodru-ginje nameravajo za sprejem in za veselico ustanoviti poseben ženski odsek.
— Cirkus 8trassburger se je danes kmalu po 8. zjutraj pripeljal s posebnim vlakom v Ljubljano in je res takoj zbudil veliko pozornost. Eeči se mora, da je bilo že na kolodvoru, pa na potu v mesto videti mnogo zanimivega. Posebno pažnjo so vzbujala tuja plemena, med njimi četa 12 Mamelukov, ki dajejo veliki cirkuški družbi nekaj pestrega in eksotičnega. Sploh ima človek vtisk, kakor da so tu zastopani narodi iz vseh krajev sveta. Zelo zanimivo je bilo opazovati izučene slone pri razkladanju in nakladanju; te inteligentne živali opravljajo svoje delo tako mirno in točno, da je veselje. V Lattermannovem drevoredu je že truma delavcev začela postavljati ogromni šotor, pa pravijo, da bo do 3. popoldne že vse gotovo in že mogoče ogledati ve-lezanimivo množico konj, slonov, morskih psov i. t. d. Zvečer pa bo že prva predstava, glede katere opozarjamo na današnji oglas v našem listu.
— Klub ljubljanskih diletantov vpri-zori jutri, v nedeljo 16. t. m. v areni »Narod-nega doma" ljudsko igro ..Gospodje sinovi". Vstopnice po 40 vin. Po predstavi ples. Začetek ob 8 Igra je zabavna, zato je vredna številne udeležbe.
— Društvo krojačev v Ljubljani ima v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. dopoldne v restavraciji na Auerspergovem trgu štev. 1 svoj shod. Sodrugi krojači naj se shoda polnoštevilno udeleže.
— Zidarski shod je jutr>, 16 t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji »International" (Resljeva cesta 22). Na shodu poroča sodrug Josip P e t e j a n , zidarski tajnik iz Trsta. Zidarji, agitirajte, da bo ta shod, ki je zelo važen, dobro obiskan.
— Samomor v UJublJanlcl. Včeraj zjutraj je šel oženjeni delavec Juri Bernik, roj. 1863. v Tehovcu, pristojen v Medvode, za deželno bolnišnico v vodo. Slekel si je suknjič in in takoj planil v Ljubljanico, ki je pa tam tako plitva, da odrašenemu človeku absolutno ni nevarna Ker je pa mož hotel v smrt, se je v vodi vlegel in v par trenutkih izgubil zavest. Bolnišnični uslužbenec Fran Janežič je skočil ponj ter ga potegnil na suho, a ga ni bilo več mogoče spraviti k zavesti. Policijska komisija je mogla kuuštatirati le smrt in odredila, da so ga prepeljali v mrtvašnico. Mož je preje po Zaloški cesti prosjačil in že takrat pravil, da mu ni živeti, ter da poide v vodo.
— K samoumoru (evljBrja Tonija poročajo naknadno še naslednje: Franc Skok s Pristave pri Mengšu je šel v petek 7. julija 1911 okolo tretie ure popoldne z vozom čez črnuški most iz Ljubljane proti domu. Nakrat se zaslišijo izpod mosta obupni klici na pomoč. Franc Skok je hitel k Savi in tekel ob bregu proti vtopljencu in mu molil bičevnik, da bi ga prijel. V deroče valove za njim se pa ni upal skočiti, ker bi bila potem gotovo oba utonila. Vtopljenec je imel višnjevo obleko kot strojniki, kapica je pa po vodi pred njim plavala. Valovi so ga vedno bolj od brega gnali in so ga zagrnili.
— Priredbe po katoliškem oknsu. (Dopis iz Tržiča.) Ker je zadnjič nekaj naših Bodrugov skupno večerjalo v gostilni na Pesku, ni bilo to našim katoličanom po volji, in sicer zato ne. ker ni bil vzpored po njihovem okusu. Naši so pač videli možica, ki so se mu sline v dolgih štrenah cedile od samega gledanja, ampak v skrbeh za njegovo prepričanje, so opustili dobro delo krščanskega usmiljenja. Mislili so si, da že pride na svoj račun, kedar bodo otepali cerkveni pevci svoje bržolice. In pri tem se niso prav niA všteli; kako tudi, saj je znano, da naši črnosuknježi niso ravno sovražniki slastne večt-rjice. Nasprotno, celo v visokih čislih imajo pojedine, kakor so jo imeli v nedelio 9 t. m. v Lomu. Priredili so jo cerkveni pevci. Da niso »taki", kot socialni
demokratje, so si izbrali pristno katoliški vzpored: 1. Bržole. 2. Splošno pijančevanje. 3. Raznoterosti. Pod to točko se je vršil pretep, zabeljen z izrazitimi psovkami. Dalje so nastopili tri maharadže; za snov so si izbrali svoje stare grehe, ki so si jih prav ljabeznivo medsebojno očitali. Navsezadnje je odločevala pest; škoda, da čukovskega praporščaka ni bilo zraven, ki je od sile bojevit junak. Nekoč se je na volilnem shodu pri Lončarju izrazil, da bo sodruga Kristana kar ustrelil, če se še kdaj pokaže v Tržiču. Da ga ni bilo na Lom, se nam zdi precej naravno, ker kolovozna pot je temu možu pretesna; kedar se vrača domov, potrebuje široke ceste — kakor parizarski voz, ki se pomika tudi po štirih . . .
Elektrokinematograf „Ideal“ Franc Jožefova cesta Št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov spored! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. na velikem vrtu. Spored za soboto 15. nedeljo 16. in ponedeljek 17. julija: Skladi premoga v Mostu. (Naravni posnetek). Oživljen stol. (Komično.) Starec. (Drama). Orientalska Evropa (Sarajevo). (Naravni posnetek.) Zakonski prepir. (Komično). Prva češnja. (Jako komično). Dodatek k večernemu sporedu od 7. do 8 '/a. in od 8 '/2. do 10. ob ugodnem vremenu zadnja predstava na vrtu. Favoritinja. (Barvasta kinematografija.) Dobri kralj Dagobert. (Humoristično). V sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek »Slovenske Fil. harmonije" od 8. naprej na vrtu ali v dvorani.
Idrija.
— Zanimanje za izlet tržaških sodru-gov v Ljubljano je tudi med idrijskimi sodrugi precejšnje. Vsled tega so tržaški aranžerji izleta tem potom vljudno naprošeni* da bi objavili v tem oziru potrebno navodilo, če bi bilo mogoče z vlakom tržaških izletnikov se tudi Idrijčanom odpeljati od postaje Logatec.
— Vsem onim občanom mesta Idrije, ki imajo dosedaj ali pa vložijo do 18. t. m. pri županstvu prošnje radi vodovodov, kanalov, cest itd., se naznanja tem potom, da bodo od tega dneva naprej uradno obveščeni, kedaj se imajo zglasiti k tozadevni komisiji na licu mesta.
— Davkoplačevalcem in onim, ki imajo 21. in 22. t. m. pri davčnem uradu kaj opraviti, se tem potom naznanja, da se imenovana dva dneva v tem uradu ne uraduje zaradi snaženja davčnih prostorov.
— Šest slučajev Škrlatice se je pojavilo v zadnjih dneh v Idriji. Bolniki so se takoj oddali v okrajno bolnišnico v Idriji, kjer se ji njih oprava takoj razkužila. Obisk šole je otrokom iz hiš obolelih strogo prepovedan. Nespametno je bilo zato tudi podaljšanje šolskega leta do 15. julija.
— Delovni čas zidarjev pri podjetniku J. Kacinu je še vedno 12 ur na dan, dasi je po zakonu določen le 10 urni delavni čas. Nobena oblast se za to izkoriščanje ne briga. Delavci sami pa tudi ne, dasi so v primeri z 9 urnim delom drugih zidarskih podjetnikov pri Kacinu najslabše plačani. Mož ima pač lahko stališče, dokler so delavci tako nespametni in oblast molči. Cuje se zadnje čase že nek nezadovoljnost med temi delavci, predvsem pa je potreba organizacije. To naj si prizadeti zidarji zapomnijo.
— Navdušenje za privatno avtomobilno vožnjo iz Logatca v Idrijo je popolnoma izginilo. Pri nas je res le polno pražnega navdušenja in besed, v katerih se dejanja utope, da jih nikjer ni.
Jesenice.
— Jeseniške novice. Kako rešujejo naši klerikalci stanovanjsko vprašanje na Jesenicah ? Neutajljiva resnica je, da manjka pri nas delavskih stanovanj. Delavec si hiše ne more postaviti, ker zasluži danes v tej draginji komaj za vsakdanje življenje, tudi občina se do danes ni brigala za delavska stanovanja, tovarna je postavila že lepo število hiš, a te ne zadostujejo več za množeče delavstvo. Kako torej pomagati, da pridemo do cenenih delavskih stanovanj ? V prvi vrsti gre tukaj tovarna delavcem sama na roko. Zakaj, to dobro vemo, ker čimbolj je delavec odvisen, rajši ga ima. Ako hoče delavec zidati hišo, mu da tovarna zemljo, material in še celo denar na kredit. Tu u potreba nobenega stavbenega društva kakor vpije Krive v »Naši Moči". »Naša Moč" hoče popolnoma zasužnjiti delavstvo; ona piše z Je-seuic: Delavec, ako si kaj prihranil, zidaj hišo, — seveda da boš še bolj odvisen od kapitalista, kakor si. Še celo prejšnji župnik Zabukovec je večkrat omenjal, naj delavci ne zidajo hiš, ker se potem niti geniti ne morejo On je to bridko občutil ravno v obč. odboru, kjer so njegovi pristaši v kritičnem položaju zapustili voditelja župnika in šli s tovarno. Mi pravimo: Delavec, ne zidaj hiše, hrani za stara leta, ako si si kaj prihranil. Za delavtka stanovanja mora skrbeti občina in država, za o je zadnji parlament na pritisk soc. demokratičnih poslancev sklenil zakon za stanovanjsko preskrbo, po ka terem se bo iz fonda po 25 milijonov kron v ta namen ustanovljenega za deset let dajalo občinam za graditev malih hiš poroštvo do 90°/o vrednosti uameravane stavbe, oziroma se
jodo tudi naravnost dajala v posameznih slučajih ugodna posojila. Zakon je torej sklenjen, treba bo izvoliti v občino delavske zastopnike, soc. demokrate, ki bodo to stvar predlagali in pritiskali na vlado, da se bo dobil denar. Potem bo zidavo hiš in nadzorstvo imela v rokah občina. S tem bo gotovo vsem ustreženo. Zo->er to pa smo, da bi zidavo hiš imelo v rokah takšno klerikalno stavbeno društvo, ki bi ugodnosti odklanjalo vsakemu, ki bi ne dišal po črnem.
— Glavno gonjo zopar zidavo delavskih hIS počenjajo klerikalci zaradi bratovske skladnice. Tu je treba hudobne lažnjivce okrcati jo dolgih jezikih in delavstvu povedati resnico.
Z lažjo ne boste daleč prišli, vi mazači v Naši Moči" ! Kaj je torej resnica? Pri posvetovanju načelstva bratovske skladnice je omenil načelnik, da je prišel ukaz od ministrstva, da se mora denar brat. skladnice dvigniti it iranilnic in naložiti na državne papirje. Pri tej jriložnosti je omenil, ako se načelstvo med se-)oj sporazume, se tudi pri tej priložnosti do-oči gotova svota, ki naj bi se porabila za zidavo delavskih hiš. Rekel je dalje: Ako se zida nekaj delavskih hiš, ki bodo last brat. skladnice, bo tovarna dala pismeno garancijo, da se bodo obrestovale po 4 odst. V slučaju ja, ako se izvede državno starostno zavarova-jje, se tovarna tudi pismeno zaveže, da bo rupila tiste hiše z enako vrednostjo kakor so file sezidane, Dalje pravi: Jaz ne silim nikogar v to in ne bom glasoval ne za in ne proti, sporazumite se o tem sami. To je bilo vse. Mi odkrito povemo, da se strinjamo z načelnikom, ako tovarna res da pismene garancije. Pomisliti je treba, da je bil do sedaj skoro ves denar naložen v »Kranjski hranilnici", ki obrestuje vloge le po 4 odst. hiše pa bi nesle ravno tako, torej je vsaka izguba izključena, in delavci pa bi vendar imeli cenena stanovanja, akoravno ne vsi, nekaj pa vendar, in s tem bi bilo tudi drugim pomagano. Člana načelstva, klerikalca Krive in Brtoueelj sta seveda proti temu, ker ona dva imata svoje hiše, svojemu sotrpinu pa ne privoščita niti stanovanja. Kakor v obč. odboru, tako so sedeli klerikalni mameluki tudi leta in leta v načelstvu, pa tudi nimajo ničesar pokazati. Ko sta pa naša dva prišla pred letom v odbor, se je na njiju predlog, ki je bil že izdelan predložen, doseglo zvišanje bolniščine. Tudi se bo od naše strani predlagalo zvišanje penzije, seveda s pametno politiko, ako bo hotelo privoliti načelstvo. § 44. pravil govori dovolj jasno o tem. Skratka rečeno, mi smo za delavska stanovanja in za zvišanje penzije. Krive pa vpije: Penzije se morajo zvišati! Kako naj se to doseže, pa revež sam ne ve. Pri zadnjem posvetovanju je bleknil, naj se ustanovi stavbeno društvo, ko ga je pa načelnik vprašal, kako to misli, je pa dejal, da sam ne ve. Ti ljudje samo nekaj vpijejo, ko bi bilo pa treba pričeti z delom, pa zijajo kakor bik v nova vrata. Ker jih je pa zato sram, se pa žnašajo nad rdečkarji. Pa delavci jih morajo spoznati, te hinavske mameluke, za to bomo že poskrbeli. Pa še drugič kaj, o stanovanjih še ni izrečena zadnja beseda.
— Delavci, kovinarji Jeseniški! V nedeljo 16. t. m. ob 7. zvečer se vrši plenarna seja kovinske organizacije v lokalu pri Jelenu. Dnevni red: 1. Pogovor zaradi izleta v Ljubljano. 2. Naš tisk. 3. Debata zaradi delavskih stanovanj. 4. Slučajnosti. Pridite vsi in agitirajte.	Odbor.
Zahvala.
Podpisani se iskreno zahvaljujem kovinski organizaciji za izredno podporo. Obenem tudi vsem dobrotnikom, ki so mi pomagali z dobrotami ob moji bolezni. Srčna hvala vsemi
Mihael Valant, tov. delavec.
Ob sedanjih vročih popoldnevih ni
boljšega od čašice dobre kave. Ona človeka kar nekako osveži, ohladi in okrepča, bolj od vsake druge pijače. Kava pa mora biti v resnici dobra, in to ni — tega menda ni treba še posebej poudarjati — vsaka kava. Pa tudi tega ni treba še posebej poudarjati, katera kava je dobra. Kajti zdaj že vsak ve, da je najboljša tista kava, kateri smo pridejali Kolinske kavne primesi. Kolinska kavna primes je namreč najboljša cikorija in si je ta svoj sloves pridobila le vsled svoje izborne kakovosti. Kdor torej hoče imeti res dobro kavo, ji pridene Kolinske kavne primesi.
Stsgersko.
— Umor. Po birmi v Konjicah sta se sprla v Videčnikovi gostilni pri sy- Barbari krčmarjev sin in neki Gaude. Mladi Vide ni je Gaudeja tako sunil z nožem v prsi, a j na mestu obležal mrtev.	.	.
— Poskušen samomor. V P«?™?1 nad Mariborom se je hotel ustreliti železniški aspirant Polaček. Streljal si je v prsi z revolverjem Ena kroglja mu je predrla prsi. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico.
Goriško.
— Okrajna konferenca t Nabrežini.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali do-ložiti poročilo o tej pomembni konferenci za pcnedeykovo številko.
— Paška ni igrača. Sinček gostilničarja J. Winklerja v Lokovcu je izmaknil očetovo puško, ki je bila nabita. Igraje se je pomeril na 13 letno deklico Veroniko Humar in jo ustrelil. Deklica je umrla.
Istra.
— Kapitalistična sloga. Iz Pulja, 9. i. m. nam pišejo: Zanimiva slika je bila danes videti tukaj. V Medolinski ulici so sezidali novo cerkev sv. Ivana s pomočjo liberalca in iredentista Rizzija, največjega puljskega kapita-ista Catoretta in še nekaterih drugih veljakov. Danes so blagoslovili cerkev in zato ,e bilo treba tudi banketa. Zanimivost pa je filo v tem, da je človek lahko videl v naj-epši slogi skupaj možakarje, ki so prav pred rratkim stali drug proti drugemu in se navdušeno zmerjali. Poleg znanih Jdebeluharjev je bilo tu videti Nemca Wagnerja, Hrvata
irahaliča, pa seveda tudi Rizzija in Catoretta. )ober tek I Sicer je to že druga cerkev, ki so o letos sezidali v Pulju. Tudi popa vidiš zdaj za vsakim vogalom, nun pa še več. Tega včasi ni bilo v Pulju. Ali militarizem in cerkev, navidezno naj večja nasprotnika, hodita v resnici vedno skupaj. Delavec pa plačuje, pri vo-itvah pa se da za nos vleči od tistih, ki glu-mijo liberalizem in klerikalizem, pa so vendar vedno brat in brat. kadar gre za žep.
— Uprava državne železnice v Istri se ne boji kolere. O tem se lahko prepriča, edor se popelje od Pulja do Kaufauara. Ne e da je po klopeh za prst debela nesnaga, se najdejo tam še posušeni pljunki pijancev. Za raj neki smatra državna železnica svoje potnike ?
Uradno izpričevalo deželne bolnice n porodnišnice v Ljubljani: Naravna Franc Jožef-ova grenčica, zavžita v količinah od 150 do 200 gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo. Po-eg tega ima naprana drugim, na odvajanje čreves učinkujočim zdravilnim vodam še to jrednost, da »Franc Jožef-ovo" vodo bolniki ahko zavživajo in ne da bi nastala kaka nevšečnost.
Trst.	t
— Seja tržaškega mestnega sveta je fila v sredo, 12. t. m. zvečer. Udeležba je bi-a večja kakor zadnjič, to pa zaradi tega, ker so hoteli ital. nacionalci na vsak načih glasovati o predlogih šol. sveta glede novih italij. šol in vrtcev. Pri prečitanju zapisnika je dr. Wilfan protestiral, ker ni bil popoln. Večina pa ga je odobrila takega, kakor je bil sestav-jen. Zato ga svetnik Sancin, ki bi bil moral zapisnik verificirati, ni hotel podpisati Predlog o gradbi poslopja za italijansko gimnazijo na zemljišču ex Baševi je bil sprejet z vsemi (tudi socialističnimi) glasovi, izvzemši slovenske narodne, ki so glasovali proti. Tako je bil sprejet tudi predlog glede nakupa zemljišča v zgornji čarboli za zgradbo italijanske ljudske šole. Sprejet je bil predlog, s katerim se ustanovi 9 mest šolskih zdravnikov in sicer 7 za mesto, 1 za zgornjo in 1 za spodnjo okolico.
V ta namen je bil dovoljen kredit v znesku 20.000 kron. Prišlo je pa zopet do burne debate pri šesti točki dnevnega reda glede nakupa zemljišča v spodnji čarboli za zgradbo italijanskega šolskega vrtca Dr. Wilfan je izjavil, da bodo glasovali slovenski narodni svetovalci tudi proti temu predlogu in sicer iz že znanih vzrokov. On in njegovi tovariši niso nasprotni sredstvom, ki skrbe za kulturo ital. ljudstva. Toda protestirati morajo proti temu, da se iz skupnih troškov dajejo kulturna sredstva samo enemu, t. j. italijanskemu e u naroda. — Sodrug C e r n i u t z se je ogla-sil za besedo, da zopet precizira nase stališče. Rekel je, da kakor vsi narodi v Avstriji imajo tudi Slovenci pravico zahtevati da se njihovi otroci vzgajajo v materinem jeziku. Povdarjal je, da dejstvo, d » ’* D * 1 m a c iij i Hrvatje odrekajo šole Italijanom v Trstu pa Italijani Slovencem, dokazuje, kako nujen je kompromis med tema narodoma. Ne ve pa, čemu slovenski narodni poslanci glasujejo tudi v Trstu proti predlogom za ital. šole. Želel bi, da bi glasovali za te predloge. Saj se bojujejo za pravice, naj bodo zaradi tega pravični. Je pa prepričan, da ima slovenska manj-§ina pravico in dolžnost vzdržati svoje postulate glede gol in bibila ital. večina dolžna te postulate uresničiti. Po kratkem prerekanju med posameznimi svetovalci je bil končno tudi ta predlog sprejet. Ko je bilo rešenih še nekoliko manj važnih točk, je župan zaključil sejo.
— Izlet t Ljubljano. Da pomirimo nekatere sodruge, naznanjamo, da se vrši izlet v Ljubljano ob vsakem vremenu. Izletni odbor pa nam naznanja, da se bodo sprejemale vpisnine za izlet samo do 25. t. ita. Zato prosimo vse sodruge, da se do tega dne prijavijo pri sodrugih, ki imajo nalogo vpisnine sprejemati. Vpisnine sprejemajo: Sodrug V a u-p o t i č v »Delavskem domu" : sodr. Petrič med zidarji, sodrug Sedmak v Sv. Križu, sodrug Frandolič v Nabrežini, »Delavsko izobraževalno društvo"
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
== Pripravna birmanska darila. ...................
Lastaa tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka 1KO. Ceniki zastonj in poštnin« prosto.
v Škednju, Obenem pa nam izletni odbor naznanja, da bodo smeli peljati se z izletnim vlakom tudi železničarji z režijskimi kartami. Seveda samo tisti, ki bodo plačali vpisnino, ki znaša 1 krono. Sodrugom pa priporočamo, na.) napravijo za izlet agitacijo, da bo udeležba res velika
— Seja izletnega odseka se vrši v nedeljo 16. t. m. ob 10. v „Delavskem domu“
(v prostorih ^Ljudskega odra“.)
Umetnost in književnost
Umetniška razstava na Bledn. Dne
15. t. m. se otvori na Bledu v zgornjih prostorih ^Blejskega doma" I. umetniška razstava, katera bo obsegala nad 170 umetnin. Prireditelji razstave, gg. B. Jakopič. K. Misz in P. Žmitek, so povabili na udeležbo tudi druge umetnike, katerih se je odzvalo do dvajset ter bodo zastopani poleg slikarjev tudi v večjem številu kiparji. Ta razstava ima namen, kazati izven Ljubljane naš umetniški razvoj, seznanjati tujce z našo umetnostjo, kakor tudi nuditi domačinom priliko se vzgojevati poleg ljubljanskih razstav ter spoznavati stremljenja umetnikov. Take umetniške razstave se bodo prirejale v za to primernih krajih, nadaljevale zapričeto delo v svrho razširjanja prometa in kulturnega napredka.
Delavsko gibanje.
= Iz Spljita nam brzojavljajo: Organizacija brivskih pomočnikov je vložila mojstrom spomenico, če ne bo dotlej odgovora, stopijo pomočniki danes opoldne v stavko. Brivski pomočniki ne v Split.
ZADNJE VESTI.
Razgovori barona Gautscha.
Dunaj, 14. julija. Ministrski predsednik se je razgovarjal tekom današnjega dne s poljskim ministrom Zaleskim, Masarykom, dr. Stranskim in Kalino. — Po zatrdilu parla-mantarcev bo trajalo poletno zasedanje državnega zbora do 28. t. m.
Obstrukcija proti brambnim predlogom na Ogrskem.
Budimpešta, 14. julija. Današnjo sejo so izpolnili hrupni spopadi med vladno stranko in med opozicijo; nato je imel Ju-ethovec Bokonyii triinpoluren obstrukcijski govor o brambnih predlogah.
Thorgut Šefket-paša — odpoklican.
Carigrad, 14. julija. Namesto Thorgut Šefket paše je imenovan Esad-paša, ki je albanskega pokolenja, za vrhovnega poveljnika.
Kolera.
Trst, 14. julija. Ker se tekom petih dni po smrti za kolero obolelega Henrika Chicchia ni pojavil noben nov sumljiv slučaj, Trst v smislu določb mednarodne zdravstvene komisije ne velja za okužen.
Polet čez Kvarner.
L o v r a n a , 15. julija. Včeraj je dospe nadporočnik B i e r , ki tekmuje za 6000 kron znašajočo ceno, v Opatijo in je izvršil priprave za svoj današnji vzlet iz Preluke. Med 4. popoldne in 7. zvečer bo ves promet na morju med Reko, Opatijo, Lovrano in otokom Krkom ustavljen. Torpedovke, ki so snoči prišle iz Pulja, služijo na morju kot rešilne postaje. Iz Novega Malega Lušinja, Cirkvenice, Pulja, z brionskega otoka in iz drugih krajev prihajajo posebne ladje 2 neštetimi gledalci.
Umor.
Praga, 14. julija. V Šlanu je našel železniški čuvaj delavko Ano Doubravo s prerezanim vratom mrtvo na tiru. Kot morilca so prijeli njenega ljubimca Novaka. Ker je Doubrava pretrgala z njim vse zveze, jo je Novak iz ljubosumnosti umoril in položil na tir, da bi simuliral samomor ali pa nezgodo.
Pravda proti grofovskemu sleparju — odgodena.
Berlin, 14. julija. Zagovornik je danes izvajal, da je ravnal grof Wolf-Metternich v trdnem upenju, da poroči hčerko berlinskega milijonarja Wertheima, in predlagal da se zasliši več prič, med drugimi tudi grofova „ne-vesta". Sodišče je zagovornikovemu predlogu ugodilo in preložilo razpravo na nedoločen čas. Grofa je sodišče pridržalo v ječi, ker se je bati, da uide v tujino.
Revolta Jetnikov.
Jekaterinoslav, 14. junija. V je-katerinoslavBki ječi je sedem jetnikov razdrlo ločeno peč in z železnimi vratci pobilo na tla paznika. Nato so mu vzeli revolver in se zabarikadirali v pekariji. £o so stražniki hoteli udreti v pekarijo, se je eden jetnikov ustrelil. Ostali jetniki so nezavestnega paznika izročili na zagotovilo, da jih ne zadene nobena kazen.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
aeaa saga KS
Gostilna Sojer
v Dravljah št. 30 pri Ljubljani
se priporoča za obilen obisk: — Toči se GOssovo marčno pivo
Zapomni ne zabl: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav t
je krepčilo želodca.
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-44. n n 4'80.
Naslov za naročila: jjFLORIAN^LJubljana.
Postavno varovano
Ljubljana, Lattermannov drevored
Cirkus Molf Stradtorger.
——I
rv A \TPP v soboto, dne 15. julija L/i\iMILi3 :: ob 8^4 uri zvečer. ::
Kolesarsko društvo Sloga v Idriji
vabi vljudno tem potom sl. občinstvo na
veliko ljudsko veselico
ki se vrši t nedeljo dne 23. julija ob 3. uri pop. pri g. Matevžu Moravcu
z naslednjim vsporedom:
1. Godba. 2. Šaljiva pošta. 8. Polževa dirka. 4. Ples s prosto zabavo. — Spored polževe dirke vodi predsednik, pri kojem se je treba popreje zglasiti proti vstopnini 60 vin. Vsi cenjeni gledalci in udeležniki veselice pa plačajo vstopnino samo 20 vin. za osebo. — Postrežba na veselici bo izborna, cene znižane.
K obi ni udeležbi z geslom »svoji k svojim vljudno vabi	odbor.
V Zajčevi kavarniški restavraciji „Bellevue“ je vsaki popoldan in zvečer
koncert
s petjem, ob nedeljah tudi tamburanje brez vstopnine ter navadnih cenah.
I Laška in dunajska [ I - - kuhinja - -1
l Šelenburgova ul. 7 b
y	nasproti	glavne	pošte.	g
R Vsak čas se dobe mrzla in gorka je- ■ dila, zmiraj sveže morske ribe in iz-[| vrstno in ravno došlo vino „Brionl“. ||
| Sprejme se abonente na kosilo in večerjo. Q
■ V prenovljenih prostorih in pod novim □
■ ravnateljstvom se priporoča sl. občin- ■ [jj	stvu	za obilen obisk.	g
Gala-premijera
z velikanskim senzacijonalnim svetovnim programom.
E — V nedeljo, dne 16. julija —
veliki predstavi £
Malo
reklame
Veliko
Izbire
^Popoldne ob 4. uri. |
Zvečer ob 8
*U uri-"]
IPredprodaja vstopnic: O. kr. trafika „XJnion“. Od 4. u.re popoldne v cirkusu pri blagajni.
— Od pondeljka dajje —
od 10—12 ure dop. javno ogledovanje menažerije in hlevov ter zanimive ■■	skušnje. Vstopnina za odrasle 20 v, za otroke 10 v. : /.'im..
&
Pivovarna Goss dei. dr.
preje Maks Keber ¥ Gossu
   Zaloga v Spodnji Šiški ===
priporoča Svoja piva najboljše kakovosti v sodcih in steklenicah
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki ]e edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
NMto,! Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer ludl g°5tllna'lel0visč* ■» prenočišče. B y 0 Svoji k svojim!
B. Gotzl, Ljubljana
Stari trg št
skladišče oblek mtt- domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- m ino-===== zemskega blaga za obleke po meri. ==*
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Gostilna
pri Rusu
Marija Terezija cesta št. 8
priporoča sl. občinstvu dobro belo in rudeče bizeljsko vino, sveže Dreher-jevo pivo, kakor gorka in mrzla jedila — po primernih nizkih cenah. —
Danes in vsaki dan
v park-hotelu
= TIVOLI =
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob '/2 4. pop. In ob '/28. zvečer.
Vstop prost. ...=*
Lekarna pri,zlatem orlu'
v Ljubljani, Jurčičev trg štey. 2,
priporoča sledeča zdravila:	mmm
Čaj za bolne na živcih
je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 120.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev,
6 steklenic K !•—
Za gospe in gospodične
ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo).
Cena kartonu K 1‘50.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
Učenca i
sprejme v trgovino z mešanim blagom
Štefan Lapajne, Spodnja Idrija
Naznanilo.
S tem vljudno naznanjava, da sva prevzela
dobroznano restavracijo Auerjevih dedičev na Dunajski cesti 52
Točila bova naravna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo iz pivovarne Union, H-kere in slivovko ter postregla z dobro gorkimi in mrzlimi jedili.
Na razpolago je lepo urejen senčnat vrt.
Se priporočava za obilen obisk ter bileživa z odličnim spoštovanjem
Frane In Marija Žabkar.
POZOR!!! =1
ki se zaveže celo leto dobavljati sveže čajno maslo po tržnih (engro) cenah. Rabi se dnevno meseca jan. 5, februaija 5, marca 20, aprila 10, maja 10, junija 10, julija 5, avgusta 5, septembra 10, oktobra 10, novembra 10, in decembra 15 kilogramov čajnega masla. Kupuje se tudi dozoreli polementalski sir, Plačuje se takoj (tudi povzetje) ali pa na mesečni račun. Ponudbe je poslati na naslov:
Ivan Leskovec, trgovec v Pulju.
Benisch
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir.  —
Kg. sivega dobrega, pu-ljuiega 2 K; boljšega S-40 K; prim a polbelega 2-80 K, belSga 4 K; belega puhastega 6 10 K; velednega anežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K! naj-vflne]il prsni puh 12 K. ) Naročila od 5 kg na-
,	,	r Pr,J franko.
ZptBvljrae postelje čega*, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 era dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16 K, zglavni« 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5-20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis In fr.
S. Benisch, Dešenice 758, češko.
Paul Vrtačnik
krojaški mojster
== Ljubljana =
Kolodvorska ulica 26 in Dunajska cesta 47.
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah.
Izgotavlja obleke v 12. urah.
Gramofone
najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 11
(Kolizej)
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče k K 3-50. 1000 igel K 2-—.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in franko.
Naznanil« otvoritve restavracije in špec. trgovine
C
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorlla s 1. julijem 1911
v Ljubljani, na Tržaški cesti 21
v lastni hiši nasproti tobačne tovarne
moderno urejeno - * restavracijo - -
In se za blagohoten obisk ob zagotovilu točne in dobre postrežbe najvljudneje priporočava. Točila bova samo res izborna vina in piva, posebna skrb nama pa bo dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili.
Lep velik salon pripraven za shode in veselice. Prostor za balincanje. Senčnat vrt.
Obenem naznanjava slavnemu občinstvu iz mesta In dežele, da bova ravnotam vodila in razširila že doslej obstoječo
trgovino s špecerijskim blagom, moko, vinom in žganjem
Skušala bova vse odjemalce zadovoljiti z dobro kakovostjo blaga in nizkimi cenami.
Priporočava se z odličnim spoštovanjem Fran in Franja Novak.
L ljubljanski zavod za straženje in zaklepanje
sprejema v zunanje in notranje straženje poslopja, stavbišča z materijalom, vrtove itd, po najnižjih cenah. — Vestna in točna postrežba z najstrožjo kontrolo.
Ravnateljstvo, Kolodvorska ul. 28
Ml liro	»rar in trgovec, zaprisežen
JLmJL	cenilec	v Ljubljani, Jurci-
Zahtevajte najnovejši ilustrovani cenik, ki je	,	Sf 3	-	-
ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. ČeV trg	~	“	“	“	“	“	“
Delniška družba pivovarna »Union«
  v Spodnji Šiški pri Ljubljani =	=
priporoča svoje izborno
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo -
n st. Es.	v	sodčkih in steklenicah.	TeWon	st- sc.
n
Telefon 8t. 53
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejSimi brzopanriM z dvema vrthricama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj Itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dai.
Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezsrčno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroSko:
3 Simon Kmetetz, Ljubljana, Kok>dv. ul. 26.