288. številka. Ljubljana, vtorek 16. decembra. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
lahaja vsak dan, lava* rosi ponea^ka w dneve po praznikih, ;er volja p« peatl prejenian, za avotro-ogerske dežele ca oelo leto 18 gold., aa pol leta 8 ajold, aa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano bro* pošiljanja na dom aa oelo leto 13 gold., ta detrt lota 3 gold. 30 kr., ca en meaeo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se rađana 10 kraje, ca mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel s aa celo leto 20 gold., ca pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih loli b In aa dijaka velja znižana cena in sicer: Za Ljubljane ta detrt leta 2 gold. 50 kr., po poiH prejeman zA četrt leta 3 gold. — Za oznanila ue plačuje od četirt-■topne petit-vrito 6 kr. de oe oananilo enkrat tlaka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čc te tri- ali večkrat tlaka. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopial naj se Itvole fvankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na oelovaTti cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naroonlne. reklamaetfe, otnanila t.    administrativna reči, Je v „Narodni tlakami" v Tavčarjevi hiii
V IJiiltljtuiil 15. dec.
Glavni organ nemških ustavovercev, „N. Fr. Pr.M od sobote prinaša članek o porav nanji s Čebi. Že to je znamenito. Kajti dozdaj je ta list strastno govoril proti vsa-cemu poravnanja. Videti je bilo, da mu nij druge želje, nego Slovane, osobito Čehe, ker je njihova opozicija najmočnejša, potreti in uničiti, če se brez pogoja ne udade v zahteve nemške ustavoverne stranke. Izjava, katero so Cehi na državni zbor poslali in v kateri so razlogo povedali, zakaj se zborovanja ne udeleže, kakor tudi nasvet ITohen-wartov, naj poseben odbor o tej izjavi poroča , daje omenjenemu, dozdaj tako fanatično zagriznenemu listu povod, da priznava možnost in potrebo spravo in poravnanja. Prej je „N. Fr. Pr." najnedolžnejše češke izjave surovo persiflirala, zdaj pri poznava vsaj, da je ta izjava ..zmerna v obliki", priznava celo, da je oktoberski diplom vendar še neka vez med državnim zborom in Čehi, in kar je pri teh ljudeh baš Čudno, ona se niti ne upira kar naravnost llohen-wartovemu nasvetu gledo onega odbora.
Bas ker jo tak govor v polvladnem listu nemško-u.stavovci ne stranke tuko nenavaden, zasluži nekove pozornosti. Mogoče jo, ali celo verjetno, da je tok političnega mnenja v odločilnih krogih vendar res prišel zopet v ono strugo, kjer je večkrat bil, a so ga baš Nemci znali zajeziti in na svoj mlin navoditi. Mogoče je, da i/poznanje že zdaj povsod vedno raz5irjenejše postaje in sc, če prav na tihomi, prepričanje množi, da brez petmilijonnega češkega naroda in z opozicijo vsega druzega Slovanstva nij mogoče o redu in muči v Avstriji govoriti. To izpoznanje prej ali slej mora priti, to se ve,
Narodne stvari: priče, navade, stare vere.
0 pticah život in juh.
(Razglaša jih M. V a 1 j a v e c.) (Daljo.)
25. Škorjanec popova vu protuletju: sejam, arjem, vlažim; sejj.ra, arjem, vlačim, i veliju da ou bogec celo leto seja orje puk ipak nema kej v zimi jesti. Vu letu ide strasno vu vis pak popova: idem boga bit, idem boga bit, a gda jc strašno vu višaku, onda so doli spusti pak popova : sekirica sem pozabil, sekiricu sem pozabil. Kad je strašno vu visu, onda mu kapla krvi kapne i onda so doli spusti. (Varaždin.) —
Ako hoče šk o r j a nc a poznati, jeli je samec ali babica, mora reči gdu je vu zraku: ako si samec, hodi višo gor, ako baba, puČi
da je boljše, če pride denes nego jutri. In na vladnih, ustavovernih listih in glasovih je mnogo ležeče, da se propad zasuje, ki zdaj loči narode v Avstriji. To so menda že vendar izpregledali, da vsa njih strast, vse njihovo grdenje, tajenje eksistence protivnikove nij slovanske opozicije iz avstrijske zemlje izpihalo, nego da je faktično narasla in močnejša postala, tudi če. prav se je novemu volilnemu redu in vladnim organom pri volitvah za enkrat posrečilo, drugačen videz ustvariti.
Voliči se ne prodajo tako drago, kakor se cene. Tako naj bi le prišli na vlado, možje, če prav sami nemški možje, kateri imajo pošteno voljo, in šlo bi poravnanje zdaj morda laglje, nego kedaj prej, ker v notranjem se je kolikor toliko menda strast polegla. Tako, mislimo, sodijo tudi drugi opozicijonalci, kar kaže ne samo mirni, spravljivi govor IIohenwartov \ ob priliki svojega predloga, kjer izrekom navezuje na prestol-nega govora obljubo, da se na podlagi direktno voljenega državnega zbora- more poravnanje med narodi doseči, nego tudi pisanje glasil tako zvane pravne stranke. 1're-več in prezgodaj si, to se ve da, ne smemo in nečemo iz tega obetati. Vendar, že to je pomikanje naprej, ako naši protivniki izrekajo, da jih je volja zopet spravo poskušati, in ako se v naših opozicijonalnih krogih tudi izreče, da nikakor ne zagovarjamo načela: „ali kladivo ali nakovalo", temuč, da priznamo protivno stranko kot tako, pa rečemo: ,.damus petimusi i nc vicissim" — vi bodite pravični, odstopite nekaj, zagotovite nam to, od Česar nikdar he odstopimo : našo slovansko narodnost in bodočnost, — in potem tudi mi od česa odstopimo. To je in bode pošteno.
dol. Ako više gor ide, on jo samec, ako dol ide, onda jo baba. (Varaždin.)
Škrjančok po leti poje: tri i iti rediti, v zimi pa nemam v eno kaj skriti. (I)ragu-tinci. Str.) —
Š ko r j a n č c k tak popeva : ša bom bogi jilnca klat, ša bom bogi jllnca klat, pozaba sem duma hamiič hamiič. Ali pa tttdi tak: aa bom v nebo pa bom vse svece doj vrga. (Mursko poljo. Str.)
20. Vrana je bila spočetka bela vtiča i lepo je fuČkala, ali kad je bil zajec gospodar živine i kad jo počel klati mlade zveri ži\ iuo ona jo išče brkala zajca da naj kole, ar kaj je njemu ostalo, onda je ona onu mrcinu jela i postala je prijatelica zajcu. Ali potk m kak je bog zajca kašiigal, 'da su se vse zveri na njega tužile i isti Adam i Kva, zagovarjala ga je samo vrana pa joj je rekel bog: ti si njegova prijatelica, za to ga zagovarjaš. Ali do vezda bi bila bela, ali od
Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski.
(4. seja 12. dec.) Deželni glavar naznanja, da sta dr. Razlag in baron A p faltrern zadržana, denašnje seje udeležiti se. Poslancu fajmoStru Pintarju se dovoli odpust 8 dnij. Šolski odsek se je konstituiral in izvolil za prvosednika dr. Hlei \veisa, za namestnika Dežmana in za zapisnikarja pl. L a n g e r j a.
Prebere se dopis deželne vlade, v katerem finančno mioisterstvo objavlja, da je zadovoljno s tem, da se za potrebe zaklada zem-ljiščne odveze naloži 80*/0 doklade na užit-njnski davek.
Vsled tega dopisa se poročilo finančnega odseka o računskem sklepu za 1. 1872 in o proračunu za 1. 1874 zaklada zemljiščne odveze, od dnevnega reda odstavi in finančnemu odboru zopet v pretres in poročevanje izroči.
Prošnja tehnikarjev na graškem vseučilišči, katero gorko priporoča rektorat, izroči se finančnemu odseku.
Poslanec II o rak izroči prošnjo Novo-meščanov, da bi kmetijska šola v mestu bila.
Dr. li 1 c i \v c i h stavi predlog, naj c. k. vlada ministerstvo prosi, da se dogovori z ogerskim ministerstvom, naj se tudi v Cislaj-taniji uvede postava od 29. junija 1868, zarad živinske kuge, kjer drugače nij mogoče obraniti, da se ta kuga v naše kraje zanese.
Dr. Zarnik izroči prošnjo zdravniškega društva kranjskega, naj se do časa, ko se bo uravnava zdravstvenih zadev definitivno po deželnem zboru dovršila, dovoli vsem zdravnikom plača 400 gld. in potni stroški. Ker bode vlada izročila v tej zade\i v prihodnji
vezda buš črna; do vezda si lepo fučkala, od vezda bus kvarala i buš nesrečna vtiča in ne budu te ljudi trpeli, neg te budu preganjali i to za to ar bude on nesrečen, nad kini buš kvarala; pri oni hi/i bude nekakov kvar, ako ne vel'ki, i pak budo kvar. Tak je vrana vezda postala črna kak ju i dende-nes vidimo i deudenešni je nesrečna vtiča. Nad čijom hižom kvara, to mora biti on deu tam nekakov kvar; ali kad kvara nad pastirom kad ženo iuaihu na pašu , to je on den on nekaj kvaren; ali mu koj o živinče odide vu čij kvar pak mu ga 'lovi i tak mora platiti, ali tak kaj on den 'zgubi. Ako vrana kvara nad onim človekom, koj žene kaj na sejem, to ne bu on prodal , niti ga no bu uigdo pital za ovu. Kad vrana kvara nad onim koj se pela kam, to mu se on den kolo potere ali se prebiti ali mu so kaj drugo dogodi, samo da je kvaren nekaj. —
Samo jedna vrana bila jc dobra, koju ne
seji poseben predlog, ki se bo izročil zato izvoljenemu odseku v pretres, izjavlja deželni glavar, da bode tudi peticijo zdravniškega društva tenu odseku izročil.
Poslanec pl. G ari bol d i izroča prošnjo občine Št. Vid pri Ljubljani za podporo 100 gl., da se napravi dovozna cesta na vižmarski kolodvor. Volitev poslanca za idrijsko mesto, Anten pl. Gariboldiia, zbornica potrd'.
V imenu lioančn *ga odseka o proračunu zaklada ponilue delavnice poroča poslanec dr. pl. ZavinŠek. Potrebščine znašajo 41.158 gl. 63 kr., dohodki 87.166 gl. 50 kr., torej primanjkuje 4003 fl. 1.') kr. , o katerih zbornica potrdi, da se iz deželnega zaklada izplačajo.
O proračunu bolnišnega, porodnišnega, najdnišnega in n »rišnega zaklada za 1. 1874 poroča dr. Nleivveis.
Pri bolniškem zakladu je skupni znesek vseh potrebščin 50.(121 gl. 87 kr., skupni znesek dohodkov 50.476 gld. 84 kr., torej primanjkuje 145 gl. 3 kr., kateri se imajo plačati iz deželnega zaklada.
Pri porodnišnem zakladu znašajo potrebščine 53(54 gl. 20 kr., skupni znesek dohodkov 300 gl., torej primanjkuje 50G4 gl. 20 kr., ki se imajo plačati iz deželnega zaklada.
Pri najdnišnem zakladu znašajo potrebščine 89.898 gld. 24 kr., skupni znesek dohodkov 3805 gl., torej primanjkuje 35.588 gld. 24 kr. , ki se imajo poplačati iz deželnega zaklada.
Pri norišnem zakladu znašajo potrebščine 13.43!» gl. 74 kr., dohodki 1941 gl. 91 kr., torej primankuje 11.497 gld. 83 kr., ki se imajo poplačati iz deželnega zaklada.
Zbornica odobri proračune in sklene:
I. Proračuni zakladov bolnišnice, po-rodišnice, uajdenišnice in norišnice, kateri so podzakladi deželnega zaklada, se imajo v proračunu deželnega zaklada vvrstiti, da se z ozirom na dokazano primanjkavo teh podzakladov primerna zaloga iz deželnega zaklada dobiva.
II. Deželni odbor naj skrbi zato, da se dosedanje takse za povračilo oskrbovalnih stroškov v tukajšnji deželni bolnišnici glede na vso dotične stroške režije od 1. januarja 1874 začenfii primerno povekšajo.
III. Deželnemu odboru se nalaga, pre-vdarjati vpraSanje: ali ne bi se dalo vse oskrbstvo bolnikov v bolnišnici in dotičnih napravah tako pavšalirati, kakor je to bilo po  pogodbi  z usmiljenimi  sestrami   do 1.
je bog kaŠtigal, ali joj nisu dale druge črne vrane mira i tak je morala odletcti na drugi svet. Nu i dendenešni su bele vrane na svetu, ali kad dnjde bela vraua med črne, mam ju zakoleju i tak su se bele vrane dotrgle (= ne plodiju sc više) pa morti je na čelom svetu jedna ali dve i to mora dalko biti od drugih vran. —
Išla je jem put jedua žena na put i sobom si je 'zela nekaj penez. Kad je iz hižc odišla a išY-c je bila na gruntu , zakvarala je na jem put nad njom vrana. Ona se je setila, kaj hu joj lj„di pripovedali, daje onda Človek an den, kvaren pak je sama v sebi rekla: ja bum vezda jako pazila na 'se evoje i bum vidla, je li je to istina ali ni. Ali ona je 'zgubila zbila peneze i morala so je dimov vrnoti žena i glana (= žedna i gladna) i tak je komaj dimov došla i kad je dimov došla, napila se je vode pak je rekia: nejdi nijena
maja 1*6!» in potem novo pogodbo ž njimi vkreniti.
Poslanec dr. pl. Zavinšek poroča o proračunih sadje-in vinorejske šole na Slapu za leto 1873 in 1874. Za leto 1873 znašajo stroški 11407 gl. 91 kr., dohodki 8640 gl., torej primanjkuje 2807 gl. 91 kr. Za 1874 znašajo stroški 5443 gl. 5 kr.. do hodki 5420 gl., torej primanjkava 23 gold. 5 kr. Zbornici pritrdi, da se primanjkava za oba leta izplača z deželnega zaklada.
Poslance D e ž m a n poroča o proračunih in računskih sklepih kranjskih ustanovnih zakladov, katere po nasvetu finančnega odbora, zbornica odobri.
Poslanec dr. pl. ZavinŠek poroča o proračunu deželno - kulturnega zaklada za leto 1874.
Stroški znašajo Kil3 gl. 64 kr., dohodki 945 gl. 89 kr., torej primanjkuje (567 gl. 75 kr., katere s prvotnega kapitala deželno-kulturnega zaklada, da se izpUčajo, zbornica sklene.
Poslanec Dežman poroča za gospodarski odsek, o predloženem načrtu postavo deželnega odbora o napravi in zdrževanji dovoznih cest k železničnim kolodvorom.
Postava, kakor jo nasvetnje gospodarski odsek, se sprejme brez debate tudi v drugem in tretjem branji.
Dr. Costa nasvetuje v imenu deželnega zbora, da zbornica pri poznava za primerno in priporoča, da se davkarska občina Bukovje, ki obsega vasi Bukovje, Gorenje in Pred-Jamo, odloči iz okolišča senožeškega okrajnega sodišča in odkaže pod Postojnsko okrajno sodišče.
Zbornica temu pritrdi.
Poročilo deželnega odbora zaradi odstopa kosa vrta pri deželnem gradu nasproti nove realke za razširjenje ceste, se, ker je mestni magistrat v tej zadevi poslal posebno prošnjo na deželni zbor, izroči finančnemu odboru v poročevanje.
Slede poročila gospodarskega odseka o cestnih zadevah.
Konec seje ob 2. popoldne. Prihodnja seja v vtorek 16. decembra.
Politični razgled.
F ZJublJani 15. decembra. KbftJ'rsijjonetne postave se , kakor „N. fr. Pr." izveda, izdelujejo v ministerstvu, ki se je o načelih zedinilo. Ena teh predlog
božja duša nikam, kad nad tobom vrana kvara. —
Išcl je jem put jeden mešter na sejnem i kad je vre blizu bil sejma , nad njim je vrana kvarala na putu. Odišcl je na sejnem, ali nc je tržil niti feneka (= pfcnnig) i kad je dimov išel, došel je dobro 'se do onoga mesta, na kojem je nad njim vrana kvarala pak se na jem put prehiti i rudo mu se pre-trgno. On si je nekak rudo zvezal i zdigel kola i moral je pešice iti dimov. —
Jem put je vrana kvarala nad hižom, kad je baš sama gospodarica bila doma. Ona kad je to Čula, rekla je sama v sebi: bum nekaj kvarna. 1 zbila: purani su joj odišli f ajdu, (= v ajdu, vu hajdinu) pak je došel gospodar, Čija je bila hajda i vlovil jc purane pak je je vugnal in morala je platiti taler šajna. —
Jem put je vrana nad svinjarom kvarala,
je že v Hohenvartovem času pod Jirečkom izdelana. Z vsem bode 17 predlog, ki bode izpolnile bivši konkordat, pod Potockim srečno pokopani. Med predlogi je tudi ena o izreji duhovnikov.
V >»n>i'<f» t' rtu deželnem zboru je grof Belcredi predlagal, naj se ustanovi deželna liipotekarna banka, in je naglašal veliko važnost zemljHčnega posestva v državnem življenji, da pa se ta v Avstriji, špe-cijelni na Moravskem, z velikimi davki potiska in z lahkomiselnim borznim igranjem ob potrebno podporo spravlja. Samodelav-nost čoškega naroda se nij podpirala, temuč na podlagi denunciranja potlačila. Grajal je vlado, da je mogla tako ravnati, in tuji veliki kapital na račun domačih interesov množiti.
V ogerSMi zbornici Szlavv nij mogel poročati o stanji minsterske krize, ker je bolan. — Tudi Deak nij še ozdravel in se covorica potrjuje, da bude od političnega delovanja odstopil.
Javno nisi jen je na Fffincojfccui je, kolikor se more dozdaj soditi, zadovoljno s težko sodbo, ki se je čez Bazaina izrekla, bržk<ne pa bo tudi zadovoljno, da se je smitna sodba spremenila. V Trianonu je bilo ljudstvo pred in po obznanjenji sodbe mirno; na versailleskem kolodvoru pa se je sprejelo z bravo-klici. — To dni bodo volitve v de-partementih Aude in Finistere, dalje v Seine et Oise. Vlada strašno pritiska. Zažugala je vsem učiteljem, gozdarjem in drugim malim uradnikom, da morajo njenega kandidata voliti, če ne, bodo iz službe izpodeni. Parižani, ki imajo volilno pravico le v Parizu, so dobili karte, da smejo v omenjenih de partement h voliti, čo imajo le kako hišo ali vilo tam.
Iz Kfwvit*##Y^.'tabora prinaša dunajski „Vaterl." telegram, kateremu moramo tembolj verjeti, ker se govori v njem, da je bil tepen Don Karlos, katerega ta fevdalni list na vso moč česti. Glasi se: „Berastegni (provincija Guipizcoa) 10. dec. Cel dan se je vojskovalo 5000 Karlistov iz Navaro in Guipuzcoc proti 15,000 možem pod Mori-onesom. Mi smo svoje pozicije deloma do noči obvarovali. Savražnik ima veliko zgubo, vendar je v Tolozo prodrl. Mi ga kmalu z novega napademo.
it€tli}€i»»Jfk<t poslanska zbornica je končala posvetovanje opioračunuza marino.
Kumttn.vkn zbornica je svoja dela dokončala, in jc letošnje zasedanje končala.
Liberalna stranka na sitstjlešk€*»n je zopet eno volilno vojsko zgubila. V Exetoru jo voljen namreč kandidat konservativcev Mr. Arthur Mili z 2345 glasovi, med tem ko jih je kandidat liberalne stranke Sir Kd. \Vatkiu samo 2025 dobil. Liberalci so zaradi tega tem bolj nejevoljni, ker je bil Kxcter dozdaj vedno odiično liberalen, tako,
kad je gnal na pašu v šumu. Došel je vuk i mu je jedno prase zaklal. —
Vezda je navada kad vrana kvara nad človekom ali ženom, da odgovori: ,ne dej bog vekšoga kvara, kak je tvoja pesja glava vrena' (=: vredna). Ali kad gdo čuje vranu kvarati, to je navada da reče: ,kvar kvar, na plavi ti sc stal'. —
Govori ju: .ti si bel, kak je vrana pod kolenom' = ti si črn. —
Ti ima S plavu vraninn', = na vek br-blaš, — ,Tvoje delo vranino pevanje' = na vek delaš :mn kvar. — ,Tvoja glava je vrena vrauinu', = nisi za drugo, nego ki bi te na galge. obesil. — ,Vrana so dela s sejnice norca* = ti znaš njegvo zlo povedati a sam ga imaš deset put više. — ,Ti imaš med ljudmi vranino poštenje' = ti si se 'sim ljudem zameril. (Zamladinec.) — (Daljo prih.)
da bo pa liberalci »vali ..vedno zvesto mesto". Liberalci pravijo, da so konservativci, s pomočjo podkupovanja in žuganja zmago dosegli.
Dopisi.
Mm Nlov. Imn(i i;u«okrajii
12. dec. flzv. dop.) Kdor pozna tukajšnje razmere, tukajšnjo dosihmal, rekel bi v so-cijalnem in političnem življenji zaspano ljnd-stvo, se pač mora očigled zadnjih volitev v državni zbor in zdajšnjih občinskih radostnega srca veseliti.
Pri zadnjih volitvah v deželni zbor smo v našem sodnijskem okraji izmed 45 glasov šteli samo 13 narodnih — in 32 nasprotnih nemškutar8kih; — pri zadnjih volitvah v državni zbor smo izmed 52 glasov že šteli 20 odločno narodnih in že samo 80 nasprotnih, kar se mora pri strašnem in silovitem pritiskanji tukajšnjih nemčurskih nintadorjcv : Banmanov, Naskov itd. na kmetske volilco, velik napredek imenovati. Ce si pa volitve, ki so so ravnokar za občinske odbore, podlago za okrajne zastope in rekel bi tudi za državni in deželne zkoro — vršile, nekoliko ogledamo, moramo tudi tukaj zaznamovati veliki napredek v našem narodnem bojevanji, lzvzemši makolsko in laporsko faro si doz-daj v občinskih odborih nijsmo mogli v obče hujših nasprotnikov naših narodnih terjatev misliti in to posebno na Črešnovci, kjer je dozdaj prav po paševsko vladal in za-povedal znani kričač Sorschagg. Kdor je prejšnja leta le nekoliko prebiral slovenske novine, se bode žalostno spominjal znane novoveške dogodbe, se bode prebiraje poročila minolih volitev v deželni zbor spominjal rogoviljenja in silovitega in nesramnega napadanja naše narodne stranke, čegar glavni aranžer in voditelj je bil gori imenovani Sorschagg, nekdaj bivši žandar in dozdajšnji občinski predstojnik obširne Čres-novske okolice. — In ta grand-nemškutar in v svojih mislih večni župan je pri zadnji občinski volitvi na Črešnovci 11. t. m. popolnem propal. — Akoravno je vse sile napenjal in vse svoje nemčnr-ske prijatlje, posebno iz Slov. Bistrice k volitvi pritiral, — propal je in gotovo za vselej. — Slava "Vam vrli Cresnovčani ! Dolgo ste se borili zoper vsi-ljenca,  a vendar   ste se ga iznehili. Slava
Vašemu nenstrašljivemu voditelju B.....!
Pokazali ste z vašim postopanjem, kaj se zamore z resno voljo doseči. Vaše vrlo postopanje naj bode celemu našemu okraju izgled.
iz i Jutomera 12. dec. |izv. dop.)
13. t. m. smo imeli pri nas volitev v občinski zastop. Udeležili so se jih nasproti nemški ,,purgarski" stranki tudi Slovenci, to je slovenski pošteni meščani v kmetski suknji, duhovniki, učitelji in nekateri drugi inteligentnejši možjt. Udclcžitev pri tej volitvi se sme prav živahno imenovati, da si smo Slovenci za zdaj žalibog propali. Ako bi bila od slovenske strani le nekoliko večja agitacija, zmagali bi bili. V 3. volilnem razredu je 150 volilcev, a došlo jc jih volit samo okolo !•(). Slovenski kandidate so imeli po 35 glasov, a neničurski po 47. Da bi neručurjem uradniki in neka-kateri brezznačajni rokodelci pomagali ne bili, zmaga bi bila itak na slovenski strani. Vsled   propada  v 3. razreda so v 2. in 1.
Slovenci nijso udeleževali, vsaj je našim nemčurjem nasprotovanje v enem edinem razredu skoraj lase ubelilo. Bodo že začeli Slovence spoštovati, ko si bodo vedno več terena pridobili v Ljutomeru, kakor ga imajo v tako veliki večini po vsej okolici. Pri volitvi se je „mladi" trgovec J .. St. prav arogantno obnašal in se šopiril rekoč: „Ljutomer je od nekdaj nemški, pa hoče nemški ostati". Od kod je nek nemški? Pred 40 leti so komaj 3 možje v Ljutomeru nemški znali. Ed.nl oče njegov in komaj še eden je tu sem kot Nemec ,,privandral". Vprašamo Vas gospod Iv. Str., zakaj pa ste svojo novo štacuno s slovenskimi plakati priporočali, če sov Ljutomeru Rami Nemci V — Da to nij res, sto se zopet prepričali pri zadnji volitvi.
I k Vnan*k4k;?ii 8. dec. |lzv. dop.] 19, prut. m. je bil za VranČane prelep dan. — Novo šolsko poslopje se je ta dan odprlo in blagoslovilo! Za rano ob osmih prišlo jc mnogo otrok v šolo in potem so šli z učitelji vred k sv. maši. Pred sv. opravilom gororil je č. g. župnik J. Stuler staršem in drugim poslušalcem na srce, da smo res uči-teljstvo tukajšnje zadovoljno biti, da ima takega pomočnika pri ljudstvu. Bilo je potem blagoslovljcnje šole, katera obstoji iz treh lepih, prostornih in »vitlih sob, razen teh pa pa imajo še trije učitelji prav prijazna stanovanja. — Po blagoslovljcnji šole zbralo so je dokaj ljudstva (med temi tudi vsi trije gg. duhovni) in krajni šolski nadzornik g. Oset pozdravi svoje poslnšalce in jim v krepkem govoru ginljivo na srce polaga, kolike in kake dolžnosti imajo starši do šole in do svojih otrok. Med tem moram omeniti, da jc ravno g. Osct eden iiajmarljivejših, inteligentnejših in za šolo vnetih mož; jaz druzega nič ne rečem kakor to: Vsa kej šoli privoščim takega zvedenega in delavnega sve tovalca, kakor jo on.) Za njim poprime besedo nadučitelj g. Skoflek, in staršem priporoča, naj otroke redno in pridno v šolo pošiljajo. In ker se nobeden govornikov več ne oglasi, stopi učitelj Meglic na oder in v svojem govoru priporoča staršem in njihovim otrokom ljubezen do šole. Napravi zdravico na svetlega cesarja, na okrajne in krajne šolske svetovalec, pa tudi na Vrančane, ki so se toliko trudili, da so šolsko poslopje na tak način pripravili. — Proti večeru se je potem v zbranem društvu še dokaj govorilo o koristi šole. Le to nas je malo peklo, ker vnanjih u čitel j cv nij bilo blizu (razen žavskega in šentjurskega) in slovesnost je bila nalašč zavoljo njih v četrtek napravljena! — Za šolo ugodnih otrok jih je dosta črez tri sto, tako da bodo vsi šolski prostori napolncni. Ljudstvo kaže so šoli prijazno, in želi, da bi se otroci kaj naučili. Poduka jc pač šc jako treba.
Domače stvari.
— (Podporno društvo) za učiteljske kandidate se je v Ljubljani 11. decembra ustanovilo.
— (Nova šola) se bo kmalu odprla v Rudniku pri Ljubljani. V bližnji ljubljanski okolici jih jc treba šc veliko več. Na šolo pri sv. Petru in na vse druge vasi, ki spadajo k tej fari, obračajte svojo pozornost!
— (Učiteljsko društvo) v Smarji pri Oelji se jo 4. t. m. osnovalo. Predsednik mu jo gospod Jurkovio, mlad pa vrl učitelj iu narodnjak v Smarji.
— (V Postojni) ste dve učiteljski mesti podeljeni učiteljskima kandidatoma: gg, Bozmann in Hribarju.
— (Nova telegrafska postaja) z omejeno dn'vno službo se je 13. t. m. odprla v Bohinjski bistrici.
— (V celjskem okraji) so semnji prepovedani, ker jc v ptujskem okraji živinska kuga.
— (Slovensko gledališče.) V nedelj o jo slovensko gledališče v Ljubljani predstavljalo igro „Doktor in komisijonar", igro, ki je sama na sebi neumna in brez duha. Tudi Alešcvčcv ,.primojduševski" jezik in njegovo predelavanje igre, na 'pr- nemško-valno pačenjc in nepotrebno uvajanje besedij „erlavbat", ,.gšvind" in kar jo druge jezikove sodrgo, katero ima govoriti „eksekutor" , je zoperno , na javnem odru demoralizatorno, a ne karakteristično. Kdor drngače ne zna karakterizirati soduijskega sluge, nego s ta-cimi pretirani i in neresnicami, ta sploh ne ve, kaj je karakteriziranje. Zarad teh surovosti nemarno niti veselja predstavljalcev, ki so si s to bedasto igro dosti truda dali, kritizirati. Inteligentno občinstvo je igro in „primojduševino" samo obsodilo, ker je več potov ploskanje neizbirčne galerije s sikanjem utišilo. Upamo, da režiserstvo za prihodnje predstave zopet kaj bolj zdravega izbere.
— (Sokolski večer) zadnjo soboto je bil izredno obilo obiskan. Pevske in muzikalne partije so se vršile v občno zadovoljno^.   Igralna   ..buika"   pa čitalniškega
omikanega društva nij bila vredna.
Rnzne vesti.
* (Baza i ne) je srečal, ko se je po zaslišanji sodbe zopet v svoje stanovanje vrnil, obersta Lamberta, ki je tudi pod njim služil. Trikrat ga jo, bo solzami v očeh, objel. Zvečer je izgovoril grenke besede: „ldjc vojne sodbe so sodili čez mene po svoji vesti; moja vest meni ničesa ne očita. Naj mo tedaj u strele". Maršal je prosil, naj pride njegov sin k njemu, ki je kakih pet ali šest let htar deček. To se mu je rado privolilo, tem rajše, ker se je mislilo, da bo navzočnost sinova maršalu pregnala samo umorne misli. Med tem, ko so se sodniki posvetovali, jc molila Iiazainova žena so svojim sinom v neki cerkvi. Tja se ji je nesla osodepolna novica; ko jo je zaslišala, je šla takoj v samostan Saint-Sauveur, kjer v največjem dušnem boji živi; ona je komaj kakih osem in dvajset let stara ženska.
Poslniio.
Vt?em bolnim moč in zdravje brez leka i u brez stroškov.
Revalesciere du Barry
v Tjontfotiu.
Izvrstno zdravilo Hevaloscičre du lbury odstrani \ ho bolezni, kise leku zoperstavljujo, namreč bolezen V želodci, v llvoihf V prsili, na pljučah, jetrah, /.ležali, DA sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, noprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, inivlico, vrtoglavico, naval krvi, fiuinenjo v ušesih, mcdlico, in bljcvauje krvi tudi oh času nosečosti, lealno silo, oto/.nost, sušenje, i evmatizem, protin, bledico. - Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki ho vsem lekoni kljubovala:
Spričevalo št. 88.471.
Prunett o pri Momiovi, 2C». oktobra 1869.
.Moj gospodi Moram \as iagotoWtl da odkar čudovito Rovalesclore du Barry rabim, to j«' od dveh
let, niti nadležnosti svoje starosti, uiti teže svojih 84 let seč ne čutim. -Moje mijf« so zopet šibko postale, moj pogled Je tako dober, da ne potrebujem oral; hum želodec je močen, kakot bi bU 80 let star, — 8 kratka, fiutim se pomlajen; jaz pridigujem, »povodu-
kuto-Trpd
nI
jem, obiskujem bolnike, potuj.-m precej daleč pes, ćutim svoj um jasen in svoj spomin oe\ rsti-n. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo nebni
Abhe I' e t e r Ca -teli i, lhich-es- rhaoL in /.upnik v rrunettu,
okrog Moinlnvi. Spričevalo št. 75*796.
huiiaj, PrateratnMHfl 99. maja 1871. Jaz sem Vam Brate rJoIleii n prospeh, rega je Vaša Kevaleseierc pri meni napravila, sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski kojega me je Vaše i/.\rstim zdravilo odrešilo.
L. ti r o s in a n n.
Tečnejši kot meso, prihrani l<ev:il>\iciero pri odraščenih in pri otrocih 50krnt svojo ceno za zdravila.
V plehastih puSicah po pol tuntu, l g<>ld. 50 kr., 1 funt 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. f>0 kr., f> funtov 10 gold., 12 funtov 20 golti, 24 funtov 86 gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah a v gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu m 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za f>7i> tas 36 gold.
— Prodajo: Barry du Barry 4 Coni p. na Du-n»ii. W»1H1mvIik»hn«> m 8, v LJubljani Ed. Mahr, v CSrmdol bratjo O ho ran zrn eyr, v Inn-brnku Diechtl & Frank, v felov«! P. Birn-bacher, v Lcn«l Ludvig MUller, v Mariboru F. Koletnik & BL Morio, v Merauu J. B. S t o c k h a u s e n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiSa na vae krajo po poStnih nakaznicah ali povzetjih.
i
glas
hranilnice in zastavlja vilice ljubljanske.
Zarad "klepanji računov za II. soinostor 1873 ho
hranilnica
od /. do /•>. j&Huarja tS74% in
zastavljavnica
o<f :i<>. decembra /S?:t do Hi. januarju 1874
\ zaprta.
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice.
V Ljubljani 18. decembra 1873.
(329—1)
S2s 11sr is
ari .
H
SJ I!* £j «> o eo o»
,59 °M
1*4 ^43«
■1
g gS 2 * 8 2^*
rt i
I'5
is u "4
z2 I
a rt cj
g d z
V mM
<D   I O
cu 1 M
S N
s —
— <D —
3 i S
« .-
5>C
OS
o
*   , — a"_
C rt _ or j; •g rt" '
rt  i  " _
* 21 0 S
9 B S
49 fi » h
«* 'i ■ h ji
c M M
••o ~ fj <C G-
M ms .H "=
M     £m ^ rt
S S  u ►    . ~>
2 ^ * iE-v5 "rt
Ll 3 g s a
s.     js: .5 — 33
rt j
NUJI - -  S   I S
C rt
rt =; b£ rt
rt a
s sili o4«
Ig   pQ j *i . -o
,u. ~i— rt
•S š I  1 I =>
£ S-a.' — - = o
o. 03 —  — Ji
S Q1
p« z
_, 'rt'
1 E
S _
B rt
O) p-l
.-. «  N N 2 fi =
E ?* -3c .4. rt
rt  .   2 J5 pq PS4 JJ UJQ
—   -3 o =
&l i sfti ¥r4 tc
g .a C a
5> 1 es
s: ^
! S p C ." '« °r^> iOwO    .S .- w >u < H
.■amijj ii>iiMWir'TiffrraaBa
Alleinige letolaga lir Oesiemicli ueuester ErMunpn. a
JMa MU.n-Mimo      gž^Tt'- 5i'"'' 9)crt^.II (1fh.iirm   MT* tli   nrurn  9ia>fcf«tttmafiMit«n (/
mCjtH UHlllIIII. ci« iifiini ntsfchoituriiHifu; man fluk J?tl €tll<f s     h. |U bnfcn.
5* ji
»8
K B
11
S E t
i "Qi0
93! a mu n g.
Xitt»rd> m :A in ean btl ari ra.blr PaiU Fompidoar, ir< (6<
in fUrjf(trr biuA t(i-(0oitr(frtd)tcliAi • , f mri u t ftnrTteiiniiiig Bifiiiib - n Hit; iriibitit feu.'/r .J«it ven ni|| reten flitlMM .efiitictl. «« biou t.ib*r bi-w B, X. ge.boen UttblitUtn Vt MM»t)H.t>t, b.. •> bit atlfili trebit DlUlilal' ©tfl'btl.t'afia nič tu ur ItffTtlgttfl gjicrtr i^flt atju b'ibfii ift. tiiffPaflci bitni uu ftbutj ten (Siitttrmi fl alitr ®;fub • Viu?i*ta t, 'Uitt.
efl«, eomncvuToittit. M tMđt, <U'i l-iurt i bti fl.'iriibi li.bt fJ«prvul tui'ft jur Honiftvitmifl, Vt iibcuf.u n iiiib i!ei iui. K\1 -"rnin
gun< tu 3iini ,   <  iitgcifl   i.Ml.
-mtr* el nio. l.n • i , U t ■ t« j8^J9t f:il n A i o«*t b^btn, bati man -: 11 • o tint ■i H trn,: • n.bti. u> rb. to« vi n -t |u ictoitttt bum ciiidbo n t •* fltt'it t ni bic 1 a bel; b ivd) tin tinfaebe«, |(U fini t.td t» SnlttJ* mtiit l|t e* 9cluiigcit, ti« ci u fAmilbH Vtuge fofl.it tri ber 'D.immenmj tu lit bilnuf't -Ji. bel c^ut Uliiftrtn u n.i tt:eatil:i r.i ain. imb tofltt tic It* li(.i|ti»i1 ^ii tJiiinit JUnv.i h: i b(tl )tj fr., r I «111C %*Kt« 4 lr.
3<i iiiiiiituit TJnlof r    ti:i reilt* ItlHUai ntt, ii mil-b uifainnu-ii.itttv« eJ u e'aDilib.-.i   l u m, ntta>r< • o. c mtu
0 «■ u i b m tu c ''t.i Veineu nji m t itn iv*t.-,tin'tai'b ji i etlem ubtr uiiiblnu 1'; tjll, retubec fibi '.i in, rtralttrt unb iinau ••• ti .j— o«te ."lt.tri .mi, tvjutji m:t le It uiic bitjtin
ti' ' llttl : ilitjt |u ntt.tn lllib tt .'bil itn u tltaiite.-   '.i: tu t'en    j it t.i   fnlcr imjt
n b vin te i o'f.'.tii't.ii b mit tiner Ut> tn
1 V: t    "?<bne.t: i'ee. I ^"^a.t tel (anunt nv» n ti'm J S • (i
Mgng£g«» Veli'in- ttomnc-fitii-u. din mi-99W (rbatjt jtt# $ait0mttie(, loc-tur.b 3e« tttn '.litn tu u ,)iL> tri ' -i.b'iflfft ct)nt alte 1l&\)t c it ■■ v.i t' t t u unb 111 n t j t iv ci t ene u VI 6f el(lu .Je ic. (itiMifi n.. ve 11, tu tum. u i u lilacon mit Ji m iv. liiin.i, Atiiiigrnb Mir tine gaiijc 1'iobd-<S>arnitur, »v're I tO fe. 9&I*Z~~ <2<lber»Vii«riifltl,tinau*se<ci4ne* RRSV trfl ntltft um aDt bnnt,i i:.tttntu ')',.•:. II ^V.K'i'.ii.tc blaitt unb liru |U nuib.n, . ii--ii:■ ■. t>: t:tt> (ur (,«.'■ t- unb ^Uberaibctttr. i . i;:.r :> n.
Ta* Derfilb«riiua$vii(t>tr - c i f. c t Mt li.u',1 ju? Ci' .ib'iot lienftt, bnft« verfi btvt banti i ittt« v:n a in tint« mu DUntutu b b ift fiit r ti i i.ii'u t--'t i u«
l i: .,''.:• itn.v. b- .i a tt : b-M , K-Hlltft'lll tUlV't^lCii. >v r.\r i .. te .m v'.i f. f.-ni) rruiitn tu Stlttt «er».iutiflt to.iben. l V iftt U 't.
(Sin .'(.'.u i.ii. r nlter Ubreii <(t bie vegiiliite žottiicnut't mit flem. va,', ilr .»ibttm.uin b^fitu« ju tmvfttltn, ta iiiou itaib tt:icr atvcitl litkCCtll Ubr allt intrt«. rtiftp Itbr n ri.bitu faun. 1 fe'iiit fela SS tt. *£J^ Viuietifantftb ttatintlttl Bito«r> liti:* s?chii'ivi'i-..ini tjria)ii(it>'on. ututtioii fltbtt (je.itn itt.ii tiinluuib. i žtiiđ n - i ne ^cttt 3<i, -10, (i fr. 1 etmf lir[.,:e eortc To, on fi, bi« i it. l 'ižili.t .tic-Oe niti -ctiiuuiu i fi. i Bltlđ fiir Mttfftajatn a;., bio r.o tr.
mutiflticiibi-e t forfulom-jiidift, mil .',.i..i|tbiif v.'i.inn.ji um t&e Vitti [».llllMi- :u mnrteii Cuit «*avttel (t:n ■£fiint) .1 fr.
Btetl-T* Z\\$t uor OlafTt ui rrluit,:tn
ift .'c. tviiuiitit tu ciitVtMtn, ta ti tet v»;fii bbcit |utrHgtid) ift. Bei Vntrtnbutti ttt au#flt,ci.bi'ct:ii gjtet'8 i'frjcu l'tttt '.'ivinJui tie:a-e bat vcberireef ivod) unb n(nrd)ttitialta) nađjt, io taft n.itb tem (attflfleii vtl,r,iuib ber m btv lJiaf(t Ttiitt Seiirbtiattit \u vet-Ivnv.u in mit ttnt iJU'fđe itn bcd)fc.i Dtafil
.'•ifii groftn %*citt>. it gtlvatttu cie iirneii OJJ.tithinl'irii'tit'it; man tnrait b«l i.n.i t iiirru unb ni gcgen tal tUeiteii ttr Svi(t gtutbttt. i ■SiKl in $01» ,1 i.iftt to fr., 1 fctnrf in -."tui IS ft.. 1 rlmt n it ,* bcrbaltei-unb BflfJK Jo fr., I JtaBftt-u. uii), iit biti %':na-e feiiioctib, o fr. i i\M Unuil Jt it i i ^ u m u t filr v'U i unb lin t 5 tt
Iv ernntirti ?f mar aul In.iora« dD«. lx i in.t tt. •il«tii(iiv>n|per, um bleubtnb libBtie Ji' j.j    )ii  erba ten.   4>tl Jlmcen. bmtg titi.O ilnlvtil trti att man   -t.il> '■'5 btir um i<it t, t v gr. Gle --ciHi U tabti nI n .b. tafj rit J:'-, i v. meji g i.b. nt trn t. ali > 1'iiiiid: afvl .'i tt. illte,  )u   ,:iu iti« va . v- m i'i ui, a-.u. (Ml) mit  ti Iv j mit,  bttbt ItlMi brut (0 i-ittit Attg« tin »'t'j iw:i.<; . n. t iet.tm.it «iu i 'n It en   l' v  bit H lftiinn,   ti. in tat I   vliti.tiben ft>ldi;'v 'Inte Ui» v.
•{'i.'ftt'tb fii b tle .*>i»i>iiM-liiii?er. irelibt nt vi-|.. tri icb 1 e>L>l e m «i»et-OOT tem '."(M'inn.'.-ii fd)il^eu.    'l'aar 1 't. 9teuefie* '. oui-nlotr, gatantitt, 1»; n tri jut tSnlfei-nung aUet Otoft« tttefe auf ViiiiiiMnb, £ctbe unb anbein ©totf« gaitui'gtn, fou-it aucb »en Stalil« unbQifeiigt> fini. ntni.   1 Va'et 85ft-
(Vimllirher i'tberlirf, tsebuta) jttt otu 11 im,i Vetet tuti i^iffbmtit i.;-rtu iini tirlibonfie Sbt'AedađifUiig Cibalt. liin (U.u'cii iteln '.'r) tt.,gI0B 45 te. 9/fefjKk*' rTliilTiflrr Vrini. Xaf llntntbebr-XF^S7 tnbflt in Jeber ^aulballunfl, b.i man fitb blc»erfrtlebenfltn in |tbtm $au[t tov. tcnmitnttn 8icparatuttn 1tlb|l tc|otgcn tam; biefet Vt i m $3 t fld) lat)telang unb ift in taltem -uinmtt ju itbiaiubeii. 1 Slacon gtog M (t ■kj^K"- ©ei-iithlufe i»afTtrblrt)*e Hetlein« ■^^F lugeu, jut Cetl)Qtuna be« Durg)na|« itn« bet Jltnbetn, Atanten unb IDb"ibntttnntn tu vcttvcubtn, 1 61. 90 tt., ft. 1.1", 1.5". 1.7". mmm~~ I""- *apoiilii-',?<lt-llrth»r
entftttit in einigen ^tlunben aCireit t»tmer 9tamtn t)«btnbcii BIcđtn »on jtbet 5tcff.iattiuifl oljne «u*iiat>iiie. XI.le* llaie l«io-buti iti titrliit in fe ntt IĐirtung a lic abntt« ctitu fjabtifate. ba ti fetbft bie laritflt ti.ir t unbefi&abet talit unb fcgtetd) trcifen — ,i rinb-lol bleibt. vmeb ift ti jum vi*iigtu (tt $anb> (.tub' befontctl ni emvlfbitn. t fjtacon nebp Vimciifung 4" tt.
tat^fT- V.inf.r lliiiotrfal.Jtltr, i:m ntibt
nut l»la», BfttiitteH« Steln, Slecf. I ib .um, fot. ic. Irt'iittlfttn,' betatt ju vet Mit. ;.n. t t .• tii.i.viivi.uubifiib, leut m.m, j;, v i.bi. : e t .t ju v, 11 m i .it. \. H. v o i mit tUltlaO, ©laa mit il'eijetlan ic., fo ba§ eđ »ie tin flčrvtt lviit. 1 ^taftt ven t ti.-iii m i.-r m. v.i.n'c ui-fiit« t.U u' m i'.i'M nur 10 fr. Teri'elbe itoi itn f iiiji, en .^iiftaiibe, ft&r uulgitbia, 1 ^lacon 30 rt.
«f|rrtriftfie ,!.iiiiii.inririi, turrb tttlibe man cljnt iJabiifaHa rbev feu |Ufle iUctl aireutt i Hc«i mu reinem SDnitrt bil .-dime r.in, trtii! .trmblo« unb (jefunt tt b.il'eit t im. Um atefttn llii.fatj ju eijitl n, ifl ter -Vitid vtt- iin.f t-u-i aui 6o ti. itfl.nt.
tliiefflrselmiiiffn. ntl.K ii'tfltu ibvec IBiquttnI tbMI, CiDIgfcit hud ibrem uib:ru J'tilitlii't ten C blatni mir btm ticG.llatt v.riiijitl.n fiiit- in •einfltr .ualit.it, mit itlitl-iati nitiia, Wa»Vi'tt. W.n'tit vttt 1'tcito.iaiiiin :oo ^tiiđ ft. l.s.i, tO'O ft. 1.110.
i a(> 3'tftt, v:nt '■au v'.i r t iiu ii *• ^r ctbflittit unMiit tt' .•>> tirani' ■ ti r bui'et lufaile«. i'i>J.iu"oi; . riet'.-ni'.'eu Ha-vvratt fiub f* b i.b. .tib tet bit uiib biemit ttiu bettgttbiteii i>> I. 1?nl ll um atuniciatn. bafj itb tin vn.tr u tt imotifa ititm, ftiibt.i bovielraiiitnrtei ttuittl bat.    i ,. la.cn min
fr.
t>ie   litiitri Si»hftiiiflin«frtiltifit
'tub v t ?tu.t a 10 tt. ju l'.beri. •Jlriiiilntur-Jtebern jum Dii^teu i ilr tebe$atib m.b m jtbem l<avitc. fo taft man ntil ter einen i^tbtt bi« ftinftcn fa:i,ira ii'fb.'ii. lenit autb bic ft.irf|teu «d)riitjflgt aul> iiiiufti f Jim u @t. 14 rt. % Brtjr— »Ulltrliorlift unrrntirtrl Olift in. 5*^F »llurri>tttni,i a(Icr Vtaiife, 9ln«#n, .»'.itiiifrr unb ??taiilu>r tfe. T .'v fei talit i|t uiuei' Otarittuie t grofje KMtibbiitbfe 1 ft. i.
JtiiMt. It* Vtittel, um »iiliuer-n 11 o r 11 in l.in.iOenl 8 latitn tvurlo* ju vtvtilatu; titfel ntu ttfiitibent 'JDIitttt ttbtt« tiifft alle t ittnj. n tint tet t t.n tv uutet #«• raitiie i-etr.iuft. I <Sd)acbttt ncbft ^ebiauo)! .um tlim .1  m tt.
»■Kg— tiiir,:,,.-!   r trot (u Cefltrteld) b-»
* U ivtriulcbttll -llrliif.i OrU'#, »«|. tlel bit 'JOiiiimii)irlii;i,i in f'4 bat, ft"V>'rrauf« leiMi ill t itn ifl n. t u .•a.ii't'i-( :a unb titjiei« btn -,u fiiiifcn u.it t.i iii,i) tal Ji-.i.uiibiiiii ber Va.nr, ftlbft aui '.(btn •k1 en, in Ubtita. uttiib i.tiMtti fttll m t.fcibein, at:cb eittftriti t.' tie bcrtoiiutieutt ft.n ((.(jnvitn. iitnufl. 8(11 Vfiliuittel ifl e.' ju tr.uiibfii tei iT.iittlitiiii en, Vctrentuajeti. W|lcbeirti|':en, SJtleiima, -43iai:t tounben it. Matere* m bet btijetegien '."elilrei Mul 1 fj acen i ft.
IMp* Vet. rt-ofta mil JtniOfrfiiif, um baJ
Vrt, rtv 11 iiiivttiviililitb tu inacticn, befeiiberl ju emp tbfeii i tir -i* f * i tf,u'[iti; rt ic. gin« jhteibt'itib(e i'.O tt.
M^p- ^tilr   -?fd|"iriitf fTn- V.ifta.   T n i tt
tule "i'afto erivatt man, ba* iitauv mefftt ftlftt en ju lafftu. 1 S.ba.btet 3& ti. mmm*~  llntiitbi h. litti Ilir irtrn Vuii«hnt
ftnb bte ntutn Vnleiit.Zdilfifef, met unb man mit gittgitt !eiibtigftit unb oE>nc Silile aDe iitneirti: tif ,ri',i' u>u it Gctteven, Vteflcr ic. in ciliet UKinutc i'.iti nt taru. vi..
etiitt bfci sr. rt.
ftf* Tat btitt SvMcuet ,\lrcf t iif tri il m^W    guiid* • *5<ifT«t toflet te« Oiaffbc
10 ttj
mmmm^ Oiitritinir entfmtt atigenbiirTIinj m^my aul Hl1 ;itebe cttr aub.it.i =.;ci|.,.t tungen {člen Ini.beu 'liiiieif t.r i gtacen toftei 85 tt.
Allei Unatchtbari) wird •lohtbar ! tur.b bic neiicit Tafetitii ■ 3}tifrufFupe, nelebe ii)-, -O , IC« bil t. unt.it itb.u *nti' fiaub vitgtcBttn, fo t a>j uai utb i bit i I, ter t im ttineu '5 nn'ttaret brni Irb febeu rami, unb finb beft 'itMlr-1'cvt f.fji v tla.b yi v.rr u ten. j. 18. btt iSnifdiiftn ven JJ.eOt, ptun)t, Viilftiriuibteii, i ; f,ev.mi, 'Ji'e't j.ne , J: naliv tn, i'aiiii-i, vit un ic i ic. 1 rt .f fv. M. 00, 8n, 11, I, t.20, 1 fii.
Igg^" Xob    ollrli  laitnun    Ji n t'r f -, t\ '.
*»^*    t m .'j i te  utu erfiuibaie,   .uiic it. tcbteute efftiM  • i- t '„• t bit ii eufcba't, ta onfcft m.bi ni.r I '.n. ii « i.'jutiUtu, fin eni
<d>iL't audj borbtm anniftrn bcrittbtni an.u:
lotnbeii gffl.'ii ID an NI. €fbaUen, DlvItCUj ft t i ti ic. I Mac n gnil W< ft.
ifjKr'S* -Intrf lini ittUtifcrriiti.i* •vur.i
i.",-1*!? itliiiir. Xiirrb titfe '"'a'tb'li-'.mu m a i tbt )> airfe f.UucU unb tu ibid)l UCC »fin. retfltf 10 fr 1 Ctllif ieiiifj' ©.rtt fiit jj -b • e i u. i 20
F**£ltf^ <Kiiiili|die (*iitforriitii-,fi • ^.'a -WV    f*«« * ti it   .Viebelbrntr. Vin
btn tt Vlafcvini fanu ftlbd eii» Jtmb cfcne Rila i it au ,i bie flStifi vttfit.'teejlai'ebe tnttotten i     : t tojtet H I,
V;^<*~ 'Jitiitiiiinillfel    au»   W,l tr lem
u i t ic nit tb tu rlc e . bie9Ia''i, eiifl ijcbe* itiifl 1 u: bititr 'ilta.nel ifl bciatt ntuMttt, baii n au it'ii felofl b t ftbBnflfin tBll« t v nun) ttagen r.inn, bi tr au tet iiutiteii t tem ittDttftrn 1'ibetjle^ei' |!tltt) |ti(t, i it j, ii jtefl nijt rufiti fi. i0 5>, |tb« M ti.ui s n fi. I,— nietr. iJii niibei'mti, m >' iiatni ai i.iibt mit inUiibif.veii ju v v» vetd) elit.
ta g uur In
t gtfer
einlVtocben trirb.   1 ^tacon 60 tr. u rt , gicfj 4
"WW ain&llltll, rTa,.bc'!.<l'l",',1'lVt,M MHfHW lV(!t,»'lJ '».icte nb'b.n'.u.| aiiratcttla
TI „ H ii«n Utitrtrliig« nllein lelte e.ui ju baf. iiu: b '
it. Km foWt«?iRiBSi JSS'R'arttfiraifc« 'r,;;1*;r"^"T\u,: *eWfl<»!™"*«>.*• m m    ww w«f«1
jaVltttcben 9lujltB4«« "   l,t flu,,lJđ'     ltte »»»<JU»«WW«irU\ f.inelt unb li.ig btjogt m.rb.   01 ttiufitl,lt (leb tay.
(301—li ^_ •"'■*• ^»rvrrt>ltliiNtlie < oiiimlN*loii«-<iciic!iiirt
■fazar Friedmann in Wien. Piaterotrass« Nr. 2G.
s«
"* Si. Ii
li
3 a
■ i ^ * a
jj i »i
ti
- =
iS
.: tj. t* t:
3 '1
' y
fl!
. v
"3
lztlatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".
88