190. številka. Ljubljana, nedeljo 22. avgusta. Vili. leto, 1875. SLOVENSKIMBOD, Iihajs vsak dan, lsvzem^i ponedeljke in dneve po prasnikih, ter velja po posti prejoman, zt avatro-ogerske dežela xa celo leto 16 gold«, za pot leta 8 gold. aa o«.n leta 4 gold. — Za Ljubljane bres pošiljanja na dom za oelo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na #om se iačuna 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celu leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šoiab tal z* dijaka vetfa znižana oena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejoman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila ne plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi biči „Hotel Evropa". Osjiravniitvo, na katoi-o naj se blagovolijo pošUjati naročnine, reklamacije, oznanila, . j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Gotovo, da nas Slovence sedaj nad vse zanima jugoslovansko bojišče. Vsem gg. dopisnikom našega lista, ki so blizu moje prevažnih dogodkov na jugu, ki so nam dosedaj telegrame in dopise pošiljali, lepa hvala in naša srčna prošnja, naj čitateljem „Slovenskoga Naroda" še dalje s svojimi poročili postreči blagovolijo. Ob jedneni pak prosimo tudi vse druge prijatelje in čitatelje našega lista na slovanskem jugu, ki imajo priliko, naj nam poročajo po istini in brzo vse, kar jim je dosežno, naj bode v kakoršnej koli obliki. Slovenci in jugoslovansko bojišče. Naš mali slovenski narod, politično odtrgan kos velicega Siovaustva, po neugodnoj legi še tudi razdeljen in razkosan v več deželic, nikdar torej zedinjen, — nema velike zgodovine, nema velicik mož vojevodov svojega plemena, no more gledati v sijajno preteklost, kjer bi povzdigujoče vzglede in Čine imel. On se more in mora zanašati le aa bodočnost, oslanjati le na največjo idejo de-našujega veka, na narodnostno idejo. Vendar ena doba v zgodovini je, ko je ves sloveuski narod po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in deloma po PrimorHkem skupno deloval in bojeval se, ne le za sebe nego za evropsko kulturo. To so časi bojev b Tnrki, ki so tačas vsem narodom bili strah in groza, dedni in smrtni sovražniki krščanstva. Ko so drugi severni in zapadni narodi mogli pripravljali se ua delo kulture in izobraževanja, tačas so naši pradedje Slovenci in Hrvati mogli stati z orožjem v roci na branika preti divjaštvu iz Azijj privrelega Turka. Noč in dan, leto za letom je trajal boj na življenje in smrt, in le čudno Iz severno zgodovine. Litva za (jedimiua, Olgierda iii Jagiella. (Spisal J. Stcklasa.) Na zapadnih mejah stare Kusije, na bregovih reke Njcuuena in v pobližujih straneh, sred šum in jezer, je od davna živelo litvauHko pleme. Ono se je delilo 1. na prave Litvane ali Snmde, na Njemenu, 2. zapadnu od teh na Pruse, 3. proti severju na Korse alt Kure, Simgole ali Ssutgale, in 4. na Lete ali Latiše. J užno od pravih Litva-nov in Prusov so stanovali Guljadi in Jato jagi, katere so pa Kasi in Poljaci v 13. stoletju čisto iztrebili. Litvaui so stanovali v siromašuej, z velikimi hostami in jezeri pokriti pokrajini od vsega sveta ločeni. Zategadelj so pa tudi oni ostali ubogi, surovi in divji; polja nijso je, da se je naš narod ubranil in ohranil. — Še dan d en cm živi najživejši spomin mej oašim narodom na one strahovite čase, ko so zažgani kresovi od gore do gore po celej deželi telegrafovali, da ljuti Turek s požigom in umorom divja v deželo. Vsaka stara ženica ve praviti povesti, vsaka vas ima svojo zgodovino iz turških časov in star kmet naš si misli, kadar čaje o vojnih grozovitostih, gotovo najprej Turka. Razumejo ne potem kakove morajo biti naše simpatije nasproti bojišču jugoslovanskemu. Razumejo se, da iz celega srca želimo zmage vstajnikom in pobitje azijskemu divjaka. Z veseljem opazujemo, da razen Slovanov začenjajo tudi drugih narodov listi z ustaši simpatizirati. Francoski in italijanski časniki so odločno na strani kristijanov, Angleži vsaj Turčije več ne branijo kakor so nekdaj in celo nemški listi, kateri so še nekoliko poštenja ohranili, izpreobračajo se in pišejo skoro uže bolj za ustašo. To se ve, da v to vrsto p;štenejših nemških listov ne štejemo listov a la „N. Fr. Pr." ali „Laih. Tagblatt". Naš list jo bil zarad člankov, ki so to simpatijo slovenskega naroda za vstaše z vso odločnostjo v sebi imeli, trikrat zaplenjen. Radovedni smo pri ugovorni obravnavi razloge slišati, iz katerih morejo rojeni Slovenci to svoje — turkoljabje motivirati. Kakor se še sedaj nabira po Dalmaciji, po Hrvatskem in celo po Češkem („Pokrok" vsak dan prinaša javni izkaz) za podporo hercegovinskih sirot in ranjencev, tako smo tudi na Kranjskem mi začeli tak nabor. Kar nij nikjer bilo prepovedano, to je pri nas na Kranjskem Slovenskem; celo na Goriškem smejo pobirati, a „Slovenski Narod" je bil obdelovali skoraj nič, nego hranili so se od ribjega in hnstnega lova ; tudi so napadah svoje sosede, ter )e plenili. Oni so bili po-g.n. še dolgo po tem, ko so se Slovani bih že pokrstili, ter so tako svojo pogansko vero bolj razvili, nego prvi. Pri njih je imelo duhovništvo jako velik upliv. Duhovni glavar, Krive-Krivejto imenovan, bil je tudi zajedno veliki sodnik. Litvani so se priklanjali Kum rom in drugim prirodnim pojavom. Glavni bog jim je bil Perkun; njema v čast je gorel večni, sveti ogenj (SniČ) v posvečenih gajevih. Njemu so žrtvovali vČasi še celo najodličnejši ljudi. Nad Litvo so vladali knezi, kakor o Kuskej, ter so se bavili najbolj z vojsko. Nij bilo mira mej njimi, niti soglasja, oni so pustošili v večuih prepirih svojo ploduo zemljo. Od napadov nemirnih Litvanov so trpele vse sosednje ruske državice, posebno pa polocka in volinjska. V svoje dolge rogove trobeti, napadali bo konfisciran Harno, ker je imel izkaz darov. Radovedni smo Čuti in Čuli bodemo razloge tega dogodka, ki se nam turkofilstvii prav podoben zdi. Nekdanji predniki naši v deželi si pač nijso mislili, da bode v Avstriji in celo na Slovenskem kedaj ljudij, ki bodo za Turke in proti kristijemorn, ki se jim upirajo. Vstanek v Hercegovini in Bosni. Iz Zagreba, 21. avg. [Izv. telegram „Slov. Narodu".] „Obzoru" javljajo, da vzdolž Save od Svinjara do Mačkovca, od Jablanice do Orehova in Jasenovca več nij Turkov (?), ter samo pomanjkanje orožja zadržuje vstajnike — V Hercegovini so bili Turki pri Dobri potnlčeni. Hercegovina meri 300 kvadratnih milj in okolo 300.000 prebivalcev. Pri krščansko narodnej vstaji, kakor je sedaj je pač — piše vojiška „Wehr-Ztg.u — kacih 35.000 mož od 20 do T)0 leta v orožji. V deželi navadna orožja so pištole in nož, katere se za pasom nosijo, široka sablja in dolga turška puška. Hercegovec se od mladega v orožji vadi, torej je izvrsten strelec in v ročnem boji strašen zarad moči svoje roke in gotovosti s katero ali sune ali udari. Bolgari tudi vstanejo proti Turka, ako se le vstaueK v Bosni nekoliko časa drži. Glasilo njihove emigracije v li'imuuiji nZaame" (zastava) piše: „ Katero jugoslovansko srce glasno ne bije, videč; signal revolucije? Kateri juuak ne hod-; posegel za zarjaveli jatagan? Kateri Bolgtria ne bodo vprašal se: kaj nam jo storiti ? Vara se vsak, ki misli, da naš narod nij pripraven. oni na svojih krepkih, divjih konjih svoje sosede, požigali vaNi in mesta, ter odvažali prebivalci v sužnost. Ali Rasi ho ss zjedi-uili v države, ti pa so ostali razcepljeni K a mala plemena, ter so j in lahko plačevali za poprejšnje napade s pokončevanjem zemlje in s pobiranjem davkov. Litvani so bili takrat še tako ubogi, da so po svedo-čanstvu letopisca DlagoSa (živel v 11. stoletju) plačevali Rusom davek v brezovih mttiah (vjeniki, liadebesen), lipovem liku in želodu. V kratkem pa so dobili Litvani še drugega Boseda in sovražnika — Nemca. Ti go prišli na obalo baltijskega morja, da pokrste pogane in je spreobrnejo h katoli-škej veri. Naselili so se po Livoniji in po Rusiji. Prvi so se imenovali livonski, drugi pa tevtonski vitezi. Nemci nijso oznanovali besede božjo z ljubeznijo, nego po nemško z mečem in nasilstvom. lijevali so se Od 1. 1867 je prevratni dah pokril vso naio domovino. Kam manjka samo organizacije, a za to je nže temelj položen." V Bukureštu se je uže osnoval odbor, ki pripravlja revolucijo na Bolgarskem, — da bi le Srbija tako dolgo ne oprezovala! U Zemljina se »Pol." 18. avg. brzo-javlja: „Nek očevidec poroča, da se je v Kobasn v Bosni boj začel. Stražarnica turška je pala vstajnikom v roke. Pretečeno noč je bil silen boj pri Berbiru, čegar hiše gore. Beguni beže v četah na vse kraje. Iz Belgrada se piše „A. Allg. Ztg." : da vsa znamenja za to govore, da knez Milan ne bode dalje kueževal kot do odpretja narodne skupščine. Verjetno je, da ako bo vstaja v Hercegovini razširi in Rusija pridobi Avstrijo in Nemčijo, zasede Črnogorski knez srbski prestol. Dalmatinski „Narodni List" v navduše-nem članku pozivlje Hrvate in Srbe, naj po vseh mestih in krajih ustanove odbore od 3 do 5 ljudij, ki bodo nabirali darove a tudi povezače, robce za rane obvezovati, šarpijo itd. — Slovenci, i mi? Turška vlada je dobila od avstrijske pravico, dva bataljona na dalje na Klekn na suho izkrcati. En oddelek obleževateljev Trebinja je marširal proti Kleku čakat Turke, ki pridejo po avstrijskej zemlji v Hercegovino. Mesto Sarajevo gori, od vstaŠev zapaljeno. Pri Šabcu je 800 vstašev 700 Turkov premagalo — tako poročajo telegrami zadnje „Politik." Politični razgled. *r otrmitje de£el> V LJubljani 21. avgusta. Sledeči avstrijski generali so prejeli od ruskega cara rede: FZM. Filip o -vič, cesarski poveljnik na Češkem, veliki križ belega orla; enako tudi drugi pribočnik cesarjev, GM. Beck. Polkovnik generalnega štaba, Zach, in polkovnik Herget komanderski križ reda sv. Ane; generala LUtrovv in Fritsch veliki križ Stanislavovega reda* Razen teh je dobilo še dvanajst oficirjev različne rede. To je novo znamenje dobrih razmer mej Avstrijo in Rusijo. z Litvani zdaj srečno, zdaj nesrečno. Min-dovg, jeden izmej litvanskih knezov, se je dal s svojo soprogz pokrstiti v svojem pre-stolnem mesta Novogrodku; ali on je kasneje zopet pogan postal, ker so Nemci od njega zahtevali del Samogicije. Litvani so se bili hrabro za svojo slobodo, ali Nemci bo bili izkusnejši, nego Litvani v vojski, vrh tega pa so dobivali pomoči izza morja. Litvani bo se morali pomakniti nazaj od obale, ter se za nekoliko časa z Nemci pomiriti. Nesreča je naučila Litvane pameti : bilo bo je treba zjediniti. Nad vsemi knezi se je držal vedno jeden za starejšega, ter je bil zato veliki knez imenovan; vladal je nad drugimi navadno strogo, včasi tudi oholo. Najbrž bo tudi k Litavcem prišli v 9. in 10. stoletji Skandinavci (Normani) in to po Njemenu, kakor so v slovanske zemlje zahajali. Tako kažejo vsaj imena njihovih Tnanje državf. Iz < ljubljanski 111 i stri, ki hodijo gledat kopanje, kosti iu razne izkopke. To Bmo nže povedali. Dene* pri-devamo, da je največ temu kriv hlapec dež. muzeja, ki čuje na ime F. Schulz, in ki pusti vse to odnašati! — (V Hercegovino) je odpotoval in sedaj ko to pišemo na svoje mesto prišel tudi g. A. Sušnik, do zadnjega časa bivši korektor in prestavljevalec pri uredništvu „Slovenskoga Naroda". — (V Postojni) je padel pri vojaških vajah polkovnik regimenta Wetzlar št. 16 tako nesrečno raz konja, da si je zlomil roko in ae tndi na glavi hudo poškodoval. — (Strela) je ubila v Krašah na Koroškem nrcžnarico, ki je zvonila proti streli in še enega starega moža, ki je ob viharju pod zvonikom stal. — (Čudna smrt.) V nedeljo 15. t. m. se je — kakor „S." piše — igral z revolverjem neki Jože Klančič, štndent v Podgori pri oknu svojega stanovanja. Nehote se mu revolver sproži in strel šine mimo glave domačega sluge in ga le malo popraska, a ta se tako prestraši in tako nesrečno pade, da se je smrtno na glavi pobil in v malem času umrl Vsled strahu ga je zadel mrtvnd tako, da je bil na celem života neobčatljiv in samo možgani so bili nepoškodovani, zba-dali so ga s šivanko, a on je le gledal, občutil nij nič. — (Smrt 8 k o puhova.) Od Preserja se nam poroča: 71 letni fant, Matija Mikš po imenu, bival je pri nekemu posestniku v Rakitniku, kateremu je denar posodil. Donos teden reče mu gospodar: „Matija veš kaj ? — Ti si mi denar dal, jaz pa tebi stanovanje in hrano, zdaj sva bot, preskrbi si dragodi svoj živež. — To Jje bil hud udarec za njega, nek še hujši kakor ovi ko mu jo za 400 forintov „srebernih" tolarjev zmanjkalo. Nij mu več živeti, odračunil je s tem svetom in se prvi dan po tej nenaslišanej dogodbi — v petek zjutraj ob štirih obesil. Pa na kakšen način naj svet čuje. Zanjko vrvi katera je nekoliko nizko visela razdrog senenegn voza izbral si je v orodje katero naj mu luč upihne. Skrčil je noge kakor da bi klečal, in da bi vrv preveč ne ožulila njegov suhi vrat, ovije si okrog njega bri- svojo prestolnico Vilno (Viljno), katero je sam sezidal na bregovih ribnate reke Vilije. S početka so namreč imeli litvanski knezi za prestolnico Kernov, potem pa Novgoro-dok in Troki. Gedimin je dopustil hansejat-skim trgovcem, brezcolno trgovati po njegovoj državi; on je poklical rokodelce iz ptu-jih dežel, ter je vladal precej dobro v svojoj kneževini. Tadi ruski jezik je Čislal. On sam se je v kratkem naučil ruskega jezika, tako tudi njegovi ljndje. Navadno bi se vsi imenovali z ruskimi imeni, ter so tako počasi skoraj Rusi postali. Nekateri izmej njih so hodili v službo velikemu moskovskemu kneza, in ravno tako ruski bojari k litvan-skemu. Tadi krščanska vera se je mej Litvani širila. Godim in se je trudil, da se nje-govi"otroci in Vladimirovi pomožc in pože-nijo, uterje še celo dozvolil, da so se njegovi sinovi^pokrstili. (Daljo prih.) salko in zapusti v vonjavi planinskih cvetlic svet, katerega je črtil iz globočine srca. — Okrajno glavarstvo zaukaže njegovo truplo na pokopališče pokopati. In pokopan je bil. Mrtvaški ptiči leteli so ž njim kakor da bi jih kdo drevil, niti nazaj so gledati nijso upali; vašČan pa videč mižavi vlak skčil jo za hišne duri, se trikrat prekrižal in gledal kradlo za njim, Če bi kaj posebnega ne zapazil — ter d i al: ..Skopuh kaj koristi ti minljivo posvetno blago. Mrtvi je zapustil 600 forintov razposodenega denarja, za 29 forintov starih bankovcev, se ve da brez veljave, eno škrinjo starih hlač za cnnjarja : v dragi škrinji 10 let starih piš-kovih i u črvivih orehov in lešnikov vsacih pol vagana, katero jo hotel ob časa naj višje ceue prodati a ga nije dočakal. — Umrli Hi nij privoščil kaplice vinca za svoje denarje; njegovi brati bodo menda pametnejši. Izpred porotnoga sodišča. V Ljubljani 10. avgusta. Dene« je bila glavna obravnava zoper brata Lorenca in Matevža Mlakarja iz Markovega pri Soteski zarad hudodelstva ropa in prestopka tatvine. Zatožena sta, da sta se namenila 11. januarja 1875 okrasti Luka Drešnika v Soteski, čegar kajža na samem leži, ko prideta tje zbudi se Drešnik, kateri je v šupi pri hiši spal. Lorenc Mlakar, kateri je kruljav, skoči k njemu, ga sune v prsi, da je v šupo padel in potem vrata Šupe zapahue, da Drešnik ni mogel van in je skoz špranjo v vrati gledal, kako je Matevž Mlakar v hiši z lučjo okrog hodil in kradel in sta se potem oba brata proč podala. Dobila sta le nekaj stare obleke v vrednosti od 1 gld. 68 kr. Gospodar Luka Drešnik je moral desko na šupi odtergati, da je moral iz tega zapora priti. Oba sta obstala dejanje, samo Lorenc Mlakar je trdil, da nij hotel ropati in je ponosno pristavil: tat sem, tat sem bil in tat bom zmirom, oropal pa še nijsem nikogar. In res so posnetki iz kazenskih pisem pokazali, da je bil uže šestkrat zarad hudodelstva tatvine kaznovan. Porotniki so za pravo spoznali, da je Lorenc Mlakar hudodelstva ropa in Matevž Mlakar prestopa tatvine, prvi po §. 190 in drugi po §. 450 k. p. kriv. Vsled tega je sodnija obsodila Lorenca Mlakarja na 6 let težke ječe poostrene s postom vsaki mesec in posameznim zaporom v temeni ječi na trdih tleh 11. januarja vsa-cega leta in Matevža Mlakarja na tri mesce ostrega zapora. Razne vesti. * (Nenavadna razsodba.) V Maros-Vasarhelv na Ogerskem bila je 16. t. m. porotna obravnava proti bivšemu državnemu poslancu Ugrona. Zatoženec je bil v svojem listu „Baloldal" objavil članek, v katerem je skupno armado tako-le apostroiiral: „Kedar mi pod težo davkov omagamo, b čegavim denarjem se bode oblačila in hranila ona služin-čad, katere rokodelstvo je moritev, delo blamaža in opravek potrata časa?" — To je vendar javno zabavljanje. Državni pravdnik je to tudi poudarjal. Tudi zatoženec nij taji), nego je če skušal, svojo trditev dokazati. In res so ga porotniki enoglasno oprostili. Lepe razmere! — * (R az - c ob a r i c a) Evgenija je prišla v Solnograd, kjer je v hotelu „Nelbock" ostala. * (Zrtva loterije.) Na Dunaji jo skočil pretekli teden trgovec Reich v Donavo z namenom, se nsmrtiti, a bil je rešen in prenesen v bolnico. Stavil je bil strastno v malo loterijo, tako da jo izgubil nže 250.000 gold. To ga je tako peklo, da je iskal v Donavi hladila. — Naj si zapomnijo ta žalostni slučai vsi oni. ki so še sedaj tako neumni, da nosijo svoj denar v kleto loterijo. * (Pretep na borzi.) V Parizu sta se pretekli četrtek na borzi stepla agent Mltller in inženir Courson. Mltller je udaril poslednjega s palico, a ta je ustrelil nanj štirikrat z revolverjem, pa ga nij zadel. Predno so pa Conrsona zvezali, ustrelil je še dvakrat in Milllerja hudo ranil. * (Danski pesnik Andersen), tadi Slovencem zoan po Erjavčevem prevoda ..Kitica Andersenovih pravljic", ki je izšla v „Cvetji", je te dni umrl. -— Pogreba, ki je bil 11. t. m. v Kodanju se je udeležil narod in vs« ohlastnrp. * (Ogenj.) V ruskem mestu Rievu je bil velik požar \ tri sto hiš z vojašnico vred je pogorelo. Skoda je velika. Poslano. V „Slov. Narodu" od 18. t. m. se bere da sta v Ilirskej Bistrici dva župana in da nobeden nič ne dela. Dva župana ne moreta biti, ampak prejšnji župan tako dolgo dela, dokler novi ne prevzame. Rajši naj bi bil dopisnik pisal, da v llirskoi Bistrici znajo vsi veliko govoriti In večjidel nečejo niti prisiljeni kaj storiti, temuč še druge odgovarjajo ; tu pri nas ljubijo svoje lastno blato pred svojimi hišami, nikar da bi za Čiste ulice skrbeli. Dopisnik naj se rajše kot referent pri meni oglasi, d i bomo z njegovo pomočjo pota snažili, namestu da brez imena o tem piše. Anton Jellouscheg. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere dn Barry t? fj tednih. Nt. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusseldorf, oa dolgoletnem bolehauji glave in davljenji. Št. M.L'10. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, ahujšanji in hipohondriji. Št. 65.715. Gospodični do Montluuis na nepre-bavljenji, nespanji in Lajšanji. ŠU 75.970. Gospoda Gabrieia Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinsko akademije dunajske, na ■koro brezuadejni prsni bolečini in pretresu Čutnic. Št. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dužnika, omotici i tišČanji v prsih. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah i t. d. Kevalesciero jo 4krat tečneja, nego meBo, ter ■(> pri odraščcnih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V ploha« tih pniicah po pol ran t« 1 gol d. 50 kr , l font 2 gold. tO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fnn tov 10 gold.. 12 fantov 30 gold., 24 fantov 36 gold., — Revalenoiord-Biicuiton v pniicah a 2 gold. 50 kr -.< gold. 50 kar. — Revalesoiero-Ohocolatee v prah1 n v pfoičieai. -.a 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 mM SO kr., i ~ it- i *ohor, » I.« i*i Lndv:f; Mttller, v Harlbors '■■{. Moriji, i Serana J. B, l'.ookli a, 1 ZikKrebu v lekarnici usmiljenih sester, v (or novicah pri N. Sni rim, v Oseku pri Jul. Da vidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz .:;■■) r, v icmi">vHrii pri Jos. v. Papu, mestnema lekarju, pri G. M. Jahnerju, lekarju, v Varni-•li« u pri lekarju dr. A. II al ter ju, kakor v vsui mestih pri dobrih lesarjih m špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dnaaJAKa iuJa na v«o Krajo po ooSiint jakaznicah ali pjvuotjib. (204) ILj ubijani |đ pri »zlatem orlu", nauyr, v lino nnajiBka borz* 21. avgusta (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 i 95 Enotni drž. dolg v srebru kr 72 K) - 75 Akcije narodne banke 9'Jl> ■ 1 Hreuitne akoija . . 2 2 . 25 » 80 8 , 94', C. k. cekini..... • . 5 . 2S Srebro....... . . 101 . 60 Učiteljska služba. Na narodnej šoli v Dolu se razpisuje učiteljska slažba služniaoj III. razreda in stanovanjem. Piv.sitclji, zmožni slovenskega in nem skega jezika v govnu in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane proSnje potem predstavljene šolske gospodske vposlati krajnemu šolskemu svetovalstvn najdalje do HO. septembra 1H7K, Okrajni šolski svet Laški, dne 5. avgusta 1875. (272-3) Predsednik: MMttas 1. r. tJiurll ▼ »Jultfijiaiil 18, in 19. avgusta: Gospa Josipina Bilina, soproga trgovca, 62 1., v mostu h. st. 230, na pljučnem uirtudu. — Marija Butlnar, komisijonarjeva žena, 57 1., v karlovskem predmestji št. 9, na Husici. — Valentin Orožen, gostač, 50 1., v civilni bolnici na vodenici. — Avgust Urbanec, 8 dnij, v krakovskem predmostji in Rosalia Siniil, otrok poatajniškega strežaja, '* dnij, v kapucinskem predmostji, št. 8, oba na čeljustnem krču. — Miha Skalar, kajžarsk otrok, 5 1., na daviei. — Marija Iločovar, kuharica, 35 1., v civilni bolnici na tnbcrkulozi. Strelovod. Pogostne strele v poslednjem času v poslopja, ki so brez strelovoda, napotilo so podpisanega, da opozori posebno občinstvo na svojo po-skiiHcnc strelovode najnovejo sestavo in je priporoča. Stroški so naznanijo, in so izračunjoni prav po ceni. IgiiuciJ Tnglelelit, skladisčo strelovodov, na drobno in debelo. Od 12. avgusta I. ileiligeukrouzorhof, Grnshofgasso 8, Wien. (269—6) Naročila iz provincij bodo hitro in redno izvršene. B 5' 5' D n ^ 1 £ H C U ,V t* a 2 1 9 (t H k 3 2 5 H C *t »a •H w s» n r«. i oa 1 S P 5 SL a f B B" i 1' S i ff rt' 5' SI B sin .O a S. I o pr < r. CD t A I § Pa i" M i 2 fi 1 S!cT Do C W i I r« Tržne cene v Ljubljani 21. avgusta t. 1. Pšenica 5 gld. 10 kr.; -— rež 3 gld. 50 kr.; — ječmen 2 gld. 20 kr.; — ovos 1 gld. 90 kr.; — ajda 2 gld. 00 kr.; — prosO 2 gld. 40 kr.; — koruza 3 gld. — kr.; krompir 1 gold. 50 kr.; — fižol 5 gld. — kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špob irišen — gld. 40 kr.; — špeh povojen — gold. 44 kr.; jajce po 2 kr.; — mloka bokal 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — teletnine funt 22 kr.; svinjsko meso, lunt 28 kr. — sena cent 1 gld. 15 kr.; — slame cent 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold. 60 kr.; — mehka 4 gld. 90 kr. Prava čebulja za brado, katore učinek so garantira, pospešuje rast brade neverjetno hitro, tako, da dobč v kratkem času celo 16 In ni mladeniči polno in veliko brado, kar potr-jujo na tisoče spricevalov. Vašo blagorodje! Veseli mo, da morem Vam poročati o moni poslanej čebulji za brado, ki je res dobro sredstvo. Malo čnsa jo, kar jo rabim ali zadostovala je, da sem dobil veliko brado. Za znance moje potrebujem še daljo dva paketa, katera mi blagovolite poslati po pošti. S odličnim spoštovanjem K. L i nd h ar d t. Line, 25. junija 1872. Vase blagorodje! Blagovolite mi poslati po poštno m povzetji 1 paket čebulje za brado. Isto so mi prijatelji priporočali, da je izvrstno sredstvo za bradno rast. Prosim Vas toroj, da mi jo kmalu pošljete. Op a v a, 5. deeombra 1871. Ant. To man, gozdarski adjunkt. Cena 1 paketa z priloženim navodom - gld. IO kr. Po posti 10 kr. več. Skladišta ima na Ikuuaji: g. Filip Ncusteiu, lekar I. Plankengasso. V Gradcu: g. H. Klel-liauser, Sporgasse 3. (242—6) Centralna ra/p.ši-ljavna zaloga pri Albin Si, 3"oli.3n "ITa-to-Je- — B^lorilicm^ llcr-ju, kemikarju V mtlfnakt ustni cvet, j« m.jimi.jiH nn^lntv,, Krnu. ihrnnjiMijo SObi Utraiii i. ■ r.i ■ 1111 v.. impo, ter jej porinil jirijotno . m ■ ■!. ozdravi copet krTuveie in otoklo sr.olmo m. ... zulininl gtijilobo zoli, jn iitnli in oliruni inllaiimcijo v url u in Kultiincu, n eteklniiičioa 0U kr. MM Serail zobni prašek, — ... i- ti tako zolio, tlu >n iki i..I|.i.im ...im, vhIimI vmtkrianjo rabo običajno neprijetni zobni kamen, nu^o i zobna glazuru, bolina in C-vrstost ae a tem i■ -1.-i n i.-. a »katlja 40 kr. Di- Toliii. Tate-Joir ^■■B ri'om/»*<>-0/#»"#o. ■■■■ IJ !<•«•. prnžvukovalno krotfljice za oiUtrunjunje Hnirilljive nap«, ki izvira i/, ii -i vbIimI jiiiAonja tnbiikovt'«ii, ali vnleri zavžitili n|iiiitii(i/.iiib napojov itil., selo potrebno pri obiaku boljsili in olikanih krogov, gloriiščov, plesov, salonov itd. itd., a ikutlja 40 kr. 3Dr. Boiliavot-Ja splošno zelišno zdravilo za želodec. Ta »romuticnl in m Inrtlilat je izb |.ri.bavljenje, in iz te«a izvirajoco in-t.-. .....i k jerii, pelianj« napenanje, nervozni i.-l.. \ < I- .1, pekočimi, zuloriečno problaj in trKanjo, Iriodičiuo, u 11 *>•■. sploh pri vseh boleznih, ki izvi znamenito ohijšujoč« sredi in zoper redatvo zopor slabo li, pehanje jenjo ...vi rajo i/. »lubeHii prebavljeiiju, u Btoklenica TiU kr. 1.1-iiici-; ove zelišne prsne krogljice, — »oper kašelj, pruo-hiVl, težko dihanje, sulii kanelj, hripavoht He^etaliie holuzni v prsih, a škatlja !I0 kr. ■■ Flxilol^03m.eT ■— (/ti i-i. i i i i..Li i, v svojih Klavnih razdelili narejen iz rastlinskih oljov, ohrani laso in brado v izvimej lepoti in moči, zabrani vsako stvorenje luskin na urln i. ter pospeiujo rast liiHij znova tam, kjer jih prej nij bilo, ozilravi v kralkej dobi vsakovrstno lasno bolezen, naj so učeno zovu kakor liočo in nij treba zdravniške pomoči pri laseh in ilru«ili enakih nesmislov. 1'činek te pomade je eestokrut čudoviti. 1 eloKanten Htekleni-|>ot 1 ...M M Or-ijetitfthio lepotičtio mleko, — Mitozi imajo zahvaliti svojo lepo, einto, belo in inladolično kožo mlino lo ,,oil3oaa.to.l-r.etn-.. la-il-: ic-j.*-. Vso na obrazu ali koži se nahajajoče napake, kakor : porjo, =.-r.;.r, lUa;, m^r:!", □azs.oiodne, ludožlca, zagozclcot lsreizdc, kczairoot itd. Izginejo v nekolikih dneh in na mesto njih nastopi njuzna, n,l...... t burva. "Vojpoli. Jo take £"Oto-Tr, da so garantira popolns ntiško ft K e= <1 o pašo ^7*<1 S.g B S i s »c<£ š>§ 3-g B'B °- =• h o tt n. 5" g" £. jv cd a p " § * k—. p«* Is i- c ti. q ^ ^§ slo cd g' w o P* cd £ 3 »šE wm 1.1 P- C"£^ . O" 00 2- W co &1 2c^. ; 2". " c- K '• S s g g 5.tS in ir 5. a- v.i13 1 CD ~« C ?■" <1 2 J? P R cd =• «*" sil _ t^ J7- — • co -1 .'"t « J s«" S B" CO j; CT (/i ■ • 3 o.! |g k •—1 co 5^ S ce« c g TS (rtS & PI $-<=■■ g* 3 S c" B * ^ -: p- S" " -J B,s S- j $ S « rt ^ — -CZ. rs 1^ - • S 5 i" CB^l ® s1? © c g- £ 5. » tT = n d? Iliri m s s* CD g o P c/2 o •n>~ <1 CD s* isdfcjjstsij ia ar«