ŠTEVILKA l.nOXI.V*, 7. MAKEC /0\4 CENA 1.60 EUR Lahko lastniki nepremičnin Predsednik republike Borut naroČila KURILNEG/ ^ OLJA tel I i R 03 t 591 56 11 vendarle pričakujejo nekoliko nižji davek? STRAN 4 Pahor podelil Matevžu Lenarčiču medaljo za hrabrost STRAN S Oglasi GRAD VRBOVgS—' frt&r GOSTINSTVO, Mitja F«Hcl|aO s SinIs4ifi cesla I. U3I N.i7-nii nejnaiige in k Rezervacije za zaključene družbe za dogodite; kat so rojsttli dnevi, birme, obhajila, obletnice... pdavmča.i: Poatdrljtk - frtrtfJt od Sil do J 7 4it Ptrusk: od IV.dtiL'.! um ,V.h|nfj ?: J.(i 11 i/o iHfc Hetltl|!!! -Biki (Ki 3.6S t 4 pdvin!um ' Tallce d-o 3,4D C i pavšalom 'Krave io 2,5D C i pa rutam iri-^^MS-ion.. -l.yn\ . «I mai 1V7 In &41 £43 -OiSVIAHOLKAVt K! FliVmHlilj LX-]lFTJll BKNnlK'*«^ «tj _TrLJi-lH.^^^ i. fe» mil: vErpi li H!H':i) jr-IHt!» JI*. ■ BI V Lt!P ^r 1'blil L3J'^ J'I..'lll - UIA.^1 «tEP FlilLIPS DLni II1.U Itim rF. l! M -TKI i[ Ik^Js-■ ifr-.vi > d uilViUU ST. Klikni :>-.vf lH.lullMKL*i«rnU< I'i-21" Sf.Sti.SIK KpBOrutllf L.. -,-.. IM-. /A ilili.imr\il FOM1PT U HECr. KApILUKI, OiHE A* KI IJIUM iT. tmlCI HOJlV.ilKUHI. nuiLLrmiMM. »TSI../I(I,. H MM I > 1 k 11H IJ . KL U1 \ llAJSkl. nrj HJ BuectsnrcuK iBLv mijsu, inms (fKAPBLM IHTI kial IPMVDIi tftl CLHHHT. ^ L]) JJ11 CEV eTTl^šLA rTO«H''t M It.hl" liilVMJ HirtiLlI&HJI 34.1« ( uvi)LAfirwpi.tr, mit, UIHH.FM, rila I I I L H lis ritMVII IUL3I.| i n riAVNlKt.nrrrtjfi, iskf i: :■ i iimiui. i j" rjh*. m m i— ■ (Hih: i —■ > i1 vm h mm n>&* i III IA II HM M . I1ULM SIJH3 Urhii 'HHflVUHIST Imun lil ALMI Mh EHI^I -1 * ll M K ililBi." T Ai k K J.>f.'i(H Jlfi.-JD 1 111.v« t liU-Ul ■ N |BI .vnof Jitv' UlLl» tf. AAifJl* 'DtUHAhimii^trM muKAMf.E rinra -¡KOPIVJi IH>Ki rm.hu nnu t*»!^ IPI\J«KA ti.isi tOJ lAlU) I j jot KfiiAm i n H j »in- ITI -ntnuoLfL Jn^ff iWI|.IIWiLH»thH I". 't UlUlUUuilniJc 1 limthjl [J I Ji I IL E ■ Sil ¡tumjnKiuithitii« i iiW ■ S>HS1i: /J, £J V O H t lil t L . - K' ■ mm.MK SIM-TlJ 71. -.K iUJA KlUULM n J -^i ■ VPI KAI7BIRA [■KIJI.JIm l Fj> MO ...1 FRFVnKm i UniW t :■ j L'. ■ kinutiji-Li /:[4.l Š^lušku dotiim / vami in vas WH!TE RAS3IT oUjnooz ¡coiesAz m emez mt M/ec PE; kolesarSM «enter Dell lajec M&itrje Tel.: OS 11 46 i-20%1 > ' f NA KOLESA 2013 2 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Iz vsebine: Prometna problematika v regiji: Ogorčeni gospodarstveniki zahtevajo srečanje z ministrom........................6 KGZ Celje, OI Mozirje: Poleg subvencijske kampanje še številne aktivnosti........................6 Lekarna Mozirje: Začeli s širitvijo prostorov v Nazarjah ..............7 Borovo trade v stečaj: Zaprli tudi trgovino v Mozirju.............................7 ZKZ Mozirje: Andrej Presečnik ni več direktor zadruge.......8 KUD Utrip, Rečica ob Savinji: Predstavili Zbornik EMS 2012 o zgodovino- in narodopisju..............................9 Kulturno društvo Mozirje: Komedija s streljanjem prepričala domače občinstvo.........................10 Pust Mozirski: Trške pravice letos Andreju Ermencu...........10 Pokaži kaj znaš: Bočka filharmonija in hram kulture dihala z nastopajočimi......................................15 Tretja stran Nepremičninski davek samo eden od dodatnih proračunskih prihodkov V uvodniku 8. številke Savinjskih novic sem se spraševal, koliko imamo v Sloveniji različnih uradov, agencij in drugih podobnih birokratskih tvorb, ki jih financiramo iz proračuna, pa v bistvu sploh ne vemo, koliko nas stanejo. Nekaj dni nazaj mi je znanec poslal seznam 274 tovrstnih organov, ki seveda ni popoln, vendar je dovolj obsežen, da se človek kar zgrozi, kaj vse plačujemo. Ali ste vedeli, da imamo, med drugim: - medresorsko komisijo za mednarodno humanitarno pravo, - medresorsko delovno skupino za frankofo-nijo, - medresorsko delovno skupino za pripravo predloga besedila zakona o privilegijih in imunitetah mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji, - medresorsko delovno skupino za ureditev izvajanja državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2, - medresorsko delovno skupino za izvedbo dokončanja projekta izgradnje infrastrukture enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov Republike Slovenije, - delovno skupino za pregled izvajanja priloge G sporazuma o vprašanjih nasledstva, - koordinacijski odbor za optimizacijo in racionalizacijo poslovnih procesov v javnem sektorju, - delovno skupino za pripravo ustrezne rešitve glede nadaljnje uporabe letala falcon 2000 ex po prenehanju najemne pogodbe, - ekspertno skupino za vprašanja varnosti v zvezi s kandidaturo Republike Slovenije za sedež nadzornega organa Galileo, - medresorsko koordinacijsko skupino za izvajanje resolucije o trajnostnem razvoju Dinarskega gorstva, - medresorsko delovno skupino za zeleno davčno reformo, - študijski center za narodno spravo ... Če boste pobrskali po internetu, boste zlahka našli celoten seznam, če vas seveda zanima, tisto, na kar želim ob tej priložnosti opozoriti, pa je evidentna potreba države po dodatnih proračunskih prihodkih, ki jih bo oziroma jih že zagotavlja z zviševanjem davčnih obremenitev. To občutimo tako državljani kot gospodarstvo. Nepremičninski davek je zgolj ena epizoda v tej zgodbi, ki je trenutno najbolj razvpita, zato ji posvečamo tokratno temo tedna. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 10, 7. marec 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ ... „„,, Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 3 Tema tedna SPREMEMBE NEPREMIČNINSKEGA DAVKA SE PRED NJEGOVIM IZVAJANJEM Lahko lastniki nepremičnin vendarle pričakujejo nekoliko nižji davek? Konec februarja je večina gospodinjstev že prejela informativne izračune nepremičninskega davka, v katerih pa se je pojavilo precej napak ali nenatančnih podatkov. Nezadovoljstvo davkoplačevalcev ter organizacij, ki združujejo kmete, obrtnike in podjetnike, je sprožilo politična obtoževanja in nazadnje odločitev vlade, da poda predlog sprememb nepremičninskega zakona v nekaterih točkah, kjer je prihajalo do napak oziroma nezadovoljstva ljudi. VLADA PREDLAGA POENOTENJE OBDAVČENJA (NE)REZIDENC Na vladi so po tem, ko je Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) davkoplačevalcem poslala informativne izračune, ugotovili, da je zaradi številnih napak še pred začetkom izvajanja potrebno popraviti zakon o davku na nepremičnine. V prejšnjem tednu so obravnavali niz predlogov sprememb, ki jih je pripravil vladni svet za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin. Glede na podatek, da se kar dve tretjini pri- UPRAVNA ENOTA MOZIRJE tožb, pripomb in zahtevkov za pojasnila nanaša na rezidenčnost nepremičnin ter zemljišča za gradnjo stavb, se spremembe še najbolj dotikajo teh. Tako je vlada sprejela predlog, da se v zakonu o davku na nepremičnine poenoti obravnavo rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanj ter jih obdavči z 0,15 odstotka. Prav tako bodo letos zemljišča za gradnjo stavb ovrednotena enako kot nezazidljiva stavbna zemljišča. Predlog sprememb zakona o davku na nepremičnine bo pripra- Za učinkovito izvajanje nepremičninskega zakona dve info točki Število lastnikov nepremičnin, ki želijo popravek podatkov, s katerimi razpolaga Geodetska uprava RS, je izjemno. Ker geodetske pisarne zaradi velikega števila strank tem ne morejo pravočasno ugoditi, se je vlada odločila, da na pomoč priskočijo upravne enote. Med njimi je tudi mozirska, ki je v svojih prostorih vzpostavila dve taki točki. Načelnica Milena Cigale je povedala: »Od 5. marca 2014 so na vseh upravnih enotah vzpostavljene info točke za zagotovitev učinkovitega izvajanja Zakona o davku na nepremičnine. Informacijske točke na upravnih enotah usmerjajo lastnike in davčne zavezance na lokacije, kjer lahko dejansko uredijo podatke, na zahtevo lastnikov nepremičnin pa brez- plačno izdajajo tudi nova obvestila o dejanskem stanju nepremičnin. Upravne enote za izdajo obvestil uporabljajo spletno aplikacijo »Spreminjanje podatkov registra nepremičnin«. Lastnik nepremičnine bo na upravni enoti za izpis novega obvestila predložil staro obvestilo oziroma kodo za spreminjanje podatkov iz tega obvestila in svojo matično številko.« Na upravni enoti imajo sicer že več let posebno delovno mesto. Svetovalka za pomoč strankam zagotavlja splošne informacije o upravnih storitvah. Cilj takega svetovanja je dostopnost informacij po načelu vse na enem mestu in hkrati razbremenitev referentov, ki vodijo postopke. Marija Lebar Mag. Mojca Glinšek, koordinatorka Geodetske pisarne Mozirje: »V zadnjih tednih tudi našo pisarno obiskuje izredno veliko strank. Priporočljivo je, da se stranke na posvetovanje predhodno naročijo. Do sedaj smo imeli za sprejem naročenih strank na voljo enega referenta, v prejšnjem tednu smo odprli še eno referentsko mesto, verjetno pa ne bomo mogli v do sedaj zakonsko določenemu roku zadostiti potrebam vseh, četudi odpremo še eno mesto. Poleg strank, naročenih v zvezi z nepremičninskim davkom, se v sprejemni pisarni posvečamo še strankam, ki prihajajo urejat druge zadeve. Seveda je do takrat, ko se izteče rok za urejanje nepremičninskih zadev, vse drugo delo drugotnega pomena pri obravnavi. Največ strank se na našo pisarno obrača z isto problematiko kot po vsej Sloveniji, torej z urejanjem rezidenčnosti. Kot vemo, je prvo stanovanje, v katerem lastnik živi, obdavčeno z nižjo stopnjo kot vsa naslednja stanovanja, katerih lastnik je sam zavezanec za plačilo davka oziroma je v so-lastništvu. In, ker imamo tudi na območju Zgornje Savinjske doline veliko primerov, da je na enem naslovu prijavljenih več hiš, navadno gre za nadomestne gradnje in še vedno obstoječe stare gradnje, imamo veliko dela z urejanjem tega. Naslednja problematika je tudi v tem, da ljudje nimajo urejenega popolnega naslova prebivališča. Polni naslov prebivališča namreč sestavlja ime občine, naselja, ulice, hišna številka in potem še številka stanovanja, če gre za večstanovanjsko hišo. Zakon, ki ureja polni naslov, je v veljavi že več let, ampak ljudje z nepopolnim naslovom nikoli niso imeli težav, zato temu tudi niso posvečali svoje pozornosti in naslova uredili. Pri davku pa je številka stanovanja pomembna, saj se v primeru, ko lastnik ni prijavljen na številko stanovanja v večstanovanjski hiši, upošteva višja davčna stopnja. K sreči ne morem reči, da imamo opravka z jeznimi ali nesramnimi strankami. Tu pa tam se najde kakšna bolj nestrpna oziroma nejevoljna stranka, kakšnih omembe vrednih incidentov pa pri nas ni bilo. Ljudje so v večini strpni, razumejo, da smo zasuti z delom in počakajo.« 4 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 Tema tedna vilo finančno ministrstvo, finančni minister dr. Uroš Čufer pa pri tem upa, da jim bo uspelo zakon spremeniti čim prej in da ga bo mogoče izvesti v predvidenih rokih. Časa za spreminjanje podatkov pred prvo odmero davka na nepremičnine je namreč le do 31. marca, torej manj kot mesec dni. Uvedba izenačene davčne stopnje je po mnenju predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja pravilna odločitev vlade, seveda pa uvedba takšne spremembe pomeni tudi manj davčnega priliva v državno blagajno. To je po mnenju predstavnikov opozicije cena za slabo pripravljen nepremičninski davek, s tem, da je treba z negativno oceno označiti že sam popis nepremičnin in množično vrednotenje le-teh. SPREMINJA SE TUDI NAČIN VREDNOTENJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Veliko nezadovoljstvo so po prejemu informativnih izračunov izrazili tudi kmetje. Velik delež kmetov namreč obdeluje zemljišča, ki so z občinskim prostorskim načrtom opredeljena kot stavbna zemljišča. Le-ta pa imajo nekaj desetkrat višjo vrednost od kmetijskih ali gozdnih zemljišč, obenem so po še veljavnem zakonu obdavčena z 0,5 odstotka, medtem ko je davčna stopnja za kmetijska zemljišča 0,15-odstotna in za gozdna zemljišča 0,07-odstotna. S takšno obdavčitvijo bi bilo veliko kmetov primoranih v plačilo več tisoč evrov davka na leto. Vlada zato predlaga tudi spremembe pri zemljiščih. Stopnja davka bo pri zemljiščih za gradnjo stavb sicer ostala pri 0,5 odstotka, a se bo spremenil način vrednotenja. Ta zemljišča se bo začasno vrednotilo enako kot nezazidana stavbna zemljišča, kar bo pomenilo nižjo vrednost zemljišča in posledično nižji da- vek. Gre sicer za začasen ukrep, ki bo veljal leto dni, njegovo izvedbo bo vlada izpeljala z ustreznim dopolnilom k predlogu zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je že v parlamentarnem postopku. ZA PRAVILEN VPIS ZEMLJIŠČA V REGISTER MORAJO POSKRBETI OBČINE Občine morajo do konca marca v skladu s pravilnikom o določanju zemljišč za gradnjo stavb prečistiti podatke o stavbnih zemljiščih. V register nepremičnin morajo posredovati podatke o stavbnih zemljiščih, kjer je gradnja stavb dejansko mogoča, pobudo za ureditev podatkov pa lahko poda tudi lastnik zemljišča. V primeru, da se ugotovi, da zemljišče skladno z merili ni primerno za gradnjo stavb, bo zemljišče v registru nepremičnin pridobilo nižjo vrednost, kar pomeni tudi nižji davek. ROK ZA UREDITEV SPREMEMB KRATEK, GURSU ZATO KADROVSKE OKREPITVE Zaradi visokega odstotka neustreznih informativnih izračunov in predlaganih sprememb je vlada sprejela predlog sveta, ki se je zavzel za ustanovitev dodatnih informativnih točk za pomoč davčnim zavezancem. Poleg tega bo poskrbela za kadrovske okrepitve Gur-sa ter podaljšanje časa poslovanja med delovnimi dnevi ter ob sobotah. Okrepljena je tudi skupina za naročanje strank na brezplačni telefonski številki. Na Gursu za sedaj pošiljanja novih informativnih izračunov ne predvidevajo. S pomočjo kode, ki so jo davkoplačevalci dobili na prvih izračunih, si bo lahko vsak posameznik prek spletne aplikacije natisnil svoje obvestilo. Vsekakor pa bo potrebno poskrbeti tudi za vse tiste, ki dostopa do spleta nimajo oziroma ga ne znajo uporabljati. Tatiana Golob Naša anketa Nezadovoljni z davkom na nepremičnine, kaj pa s podatki o njih? Lastniki nepremičnin so prejšnji mesec dobili obvestila z informativno izračunanem davku na njihove nepremičnine. Marsikdo se s podatki o nepremičninah ni strinjal, še manj jih je bilo zadovoljnih z informativno izračunanem davkom. Kakšne izkušnje so pri tem imeli nekateri Zgornjesavinjčani? Anica Bider, Žlabor Podatki na izračunu Gursa so bili dokaj pravilni. Znesek predvidenega davka je bistveno večji. Da bom uspela to poravnati, bomo morali še bolj zategniti pas, saj tudi moja dopolnilna dejavnost na kmetiji do sedaj ni bila rentabilna. Povišale so se nam tudi te dajatve in če me ne bi podpiral mož, bi dopolnilno dejavnost, ki prinaša samo stroške in ne dobička, opustila. Marjana Verbuč, Radegunda Izračuni Gursa so bili za naše nepremičnine, z izjemo ene manjše napakice, pravilni. A znesek davka je bistveno višji, kot je bilo nadomestilo za stavbno zemljišče. Povečal se je za več kot sedemkrat. Damjan Novak, Okonina Nekaj malenkostnih popravkov je bilo potrebnih, izračun Gursa namreč ni bil pravilen. Kot podjetnik imam sedaj kar precej višji znesek za plačilo, kot sem ga imel pred uvedbo tega davka. Nadomestilo za stavbno zemljišče je bilo kar sedemkrat nižje. Sicer pa pri vsem tem ne morem nič na- rediti. Vsekakor bo znesek povečal stroške poslovanja. Država se zelo mačehovsko obnaša do obrtnikov, saj so se povečali tudi prispevki. Marija Rihter, Devce Z možem sva lastnika vsak polovice najine kmetije. Podatki Gursa, ki so nam jih poslali, niso bili čisto točni, zato jih je bilo potrebno popravljati. Kljub temu, da je najina hiša že stara, imava kar precej višji znesek davka na nepremičnino, kot pa je bilo prej nadomestilo za stavbno zemljišče. Tudi vrednotenje kmetijskih parcel je malo smešno oziroma ni realno. No, ves davek, ki ga moram plačati, je skoraj pol moje pokojnine. Gusti Pahovnik, Krnica Podatkov Gursa nisem niti preverjal, tako da težko rečem, ali so pravilni ali napačni. Ampak so taki, kot so bili prvič. Davek na nepremičnine za našo kmetijo se bo zvišal za polovico v primerjavi z zneski za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. To je vsekakor dodatna obremenitev, ki bo vplivala na dohodek naše kmetije. Tako bomo v prihodnje še težje plačevali osnovne položnice za druge obveznosti, ki izhajajo iz obratovanja, in življenjske stroške. Jože Mlinar, Šentjanž Izračun Gursa sem prejel, a z njim nisem zadovoljen, ker moram po teh podatkih plačati bistveno več kot prej. Prav tako so naredili manjšo napako pri kategorizaciji prostorov. Napisali so mi vinska klet namesto shramba. Seveda je sedaj znesek bistveno višji, kot pa je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 5 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 Gospodarstvo, Iz občin ■ PROMETNA PROBLEMATIKA V SAŠA REGIJI Ogorčeni gospodarstveniki zahtevajo srečanje z ministrom Na seji upravnega odbora Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so prisotni govorili o prometni problematiki v regiji. Po najnovejših vesteh naj bi na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pripravljali nove-lacijo prometnega modela za 3. razvojno os od meje z Avstrijo do avtoceste A1, ki naj bi šele potrdila upravičenost investicije. Upravni odbor SŠGZ zato odločno zahteva čimprejšnje srečanje ministra in pristojnih strokovnih služb z odborom za razvoj SAŠA regije. Nevzdržne prometne razmere so se še poslabšale z delno zaporo na cesti Velenje-Arja vas. »Že nekaj minutne zamude v dobavi lahko povzročijo ogromno gospodarsko škodo,« so zapisali odborniki. Stanje na cesti in nevzdržna fre-kventnost prometa zmanjšujeta konkurenčnost tukajšnjega gospodarstva, med katerim je nekaj najbolj uspešnih slovenskih izvoznikov. Ogrožena so številna delovna mesta, ki jih bo gospodarstvo prisiljeno seliti, če hoče ostati konkurenčno. Marija Lebar KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE, IZPOSTAVA MOZIRJE Poleg subvencijske kampanje še številne aktivnosti Na mozirski izpostavi KGZ Celje so sredi dela pri vlaganju zahtevkov za neposredna plačila. Nekaj aktivnosti so opravili tudi po nedavnem žledu, ko so morali oceniti škodo v trajnih sadnih nasadih in jo sporočiti občinam. Kot je povedala strokovna sodelavka na mozirski izpostavi Štefka Goltnik, poteka vlaganje zahtevkov za subvencije v kmetijstvu od 26. februarja do 6. maja. Lani je bilo takih kmetij v Zgornji Savinjski dolini okoli 960, kolikor jih pričakujejo tu- di letos. Po besedah Goltnikove so se kmetijski okoljski programi podaljšali v leto 2014. Bistvenih novosti letošnja kampanja ne prinaša, urejeni morajo biti registri kmetijskih gospodarstev, živali in načrt proizvodnje. Sicer so v tem času na izpostavi pripravljali in posredovali vzorce izdelkov za razstavo Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, pripravljajo se na vsakoletno ocenje- vanje tolkca. Precej dela jim naložijo občni zbori društev, v katerih sodelujejo kot strokovna pomoč. Zimski čas je tudi obdobje intenzivnih izobraževanj, ki jih prav tako organizira mozirska izpostava KGZ Celje. V nedavni ledeni ujmi so veliko škodo utrpeli sadovnjaki. Izpostava je pripravila prve ocene škode, ki je razvidna iz tabele. Marija Lebar Žled je pustošil tudi po travniških sadovnjakih (TSA). (Foto: Marija Lebar) Občina po kulturah (ha) Stopnja poškodovanosti (%) Nazarje TSA 17 50 Gornji Grad TSA 30 50 Mozirje TSA 44 50 Rečica ob Savinji TSA 4 50 Luče TSA 30 50 Ljubno ob Savinji TSA 45 50 Solčava TSA 15 50 OBČINSKI SVET LJUBNO Potrdili gradnjo skakalnega centra Na drugi letošnji seji so ljubenski svetniki obravnavali in sprejeli Investicijski program za gradnjo skakalnega centra Savina. Skladno s tem so potrdili tudi dopolnjen proračun in sprejeli prvi rebalans. MOŽNI BOSTA DVE SKAKALNICI Kot je dejal župan Franjo Nara-ločnik, je občina uredila zemljiška razmerja na območju skakalnice. Zemljišče je dovolj veliko, da bo poleg izgradnje nove večje skakalnice možno zgraditi še manjšo, kar bo omogočilo celovito ponudbo bodočega skakalnega centra. Načrtovana 95-metrska skakalnica bo zadostila potrebam državnega panožnega centra v smučarskih skokih, kar je Ljubno postalo v lanskem letu. Prav tako bo zadoščala pogojem mednarodne smučarske zveze za pripravo tekmovanj v svetovnem pokalu. Omogočala bo do 110 m dolge skoke, uporabna pa bo za organizacijo tako ženskih kot moških tekmovanj. Skakalnica bo prevlečena z umetno snovjo, zato bo uporabna skozi vse leto. Ker zlasti na štajerskem koncu ni podobne naprave, se pričakuje, da bo tako za organizacijo tekmovanj kot za treninge veliko povpraševanja. Poleg same skakalnice načrtujejo urediti še sodniški stolp, trenersko ploščad, prevoz skakalcev na zalet in boljši cestni dostop do območja. PROJEKT VREDEN PREKO DVEH MILIJONOV EVROV Direktor občinske uprave Blaž Presečnik je povedal, da je potreben rebalans proračuna, saj bo nekaj odhodkov v zvezi z gradnjo skakalnice že v letošnjem letu, zlasti za pridobivanje dokumentacije po- trebne za prijavo na razpis za sredstva. Večina odhodkov pa bo nastala v letu 2015. Na Ljubnem računajo, da bo projekt izgradnje centra vreden približno 2,367.000 evrov. Od tega bo občina zagotovila nekaj več kot 735.000 evrov, ostala sredstva pa bodo pridobili od države in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za svoj del financiranja bo občina takrat, ko bo potrebno, najela premostitveni kredit, je povedal župan in izrazil prepričanje, da posojilo ne bo imelo kakega bistvenega vpliva na proračun. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Letošnja novost - zbiranje kosovnih odpadkov na naročilo Gornjegrajski svetniki so na letošnji prvi seji med drugim obravnavali poslovni načrt PUP-Sauberma-cherja za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov in ga tudi sprejeli. Kljub temu, da je bilo v preteklosti precej negodovanja nad visokimi cenami odvoza odpadkov, kar je posledica novega standarda, so prisotni svetniki sprejeli pojasnilo župana Stanka Ogradija, da je za spremembo frekvence odvoza potrebno vsaj eno leto izvajanja zbiranja in odvoza na tak način. V kolikor bi se po tem obdobju še kazala potreba po spremembah, bodo te poskušali izvesti. NOV SISTEM ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Vodja tehnološke priprave dela v podjetju PUP-Saubermacher Alenka Centrih Ocepek je povedala, da se nov sistem zbiranja in od-važanja odpadkov izvaja od lanskega avgusta. Zaradi tega se je pri gospodinjstvih povečalo števi- LEKARNA MOZIRJE Začeli s Alenka Centrih Ocepek: »V letošnjem letu se spreminja način zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov.« (Foto: ŠS) lo 120-litrskih posod. Frekvenca odvoza ostaja enaka, spreminja pa se sistem odvoza kosovnih odpadkov. V občini Gornji Grad bodo te letos zbirali v novembru, novost pa je, da bo odvoz mogoč na osnovi do- vt •_ •• širitvijo prostorov v Nazarjah V novem stanovanjsko poslovnem objektu v Nazarjah je Lekarna Mozirje pred časom odkupila prostore za bodočo poslovalnico. Prostore želijo nekoliko preurediti in razširiti. Sredi februarja so za ta dela od Upravne enote Mozirje pridobili gradbeno dovoljenje. pisnic oziroma naročila. Vsako gospodinjstvo, ki bo odvoz naročilo, bo obveščeno o točnem dnevu odvoza, s čimer se bodo izognili razdejanju, ki ga povzročajo posamezniki in podjetniki, ki zbirajo predvsem kovine. Občani bodo lahko termine preverili v zloženki, ki jo bodo prejeli, prav tako bodo potrebne sprotne informacije dodane položnicam. VEČ ODPADKOV V ZBIRNEM CENTRU PRIČAKUJEJO SPOMLADI Alenka Centrih Ocepek je pohvalila Občino Gornji Grad kot vodil- BOROVO TRADE V STEČAJ no v projektu Zbirnega centra Pod-hom ter preostale štiri občine, ki so našle skupen jezik in zgledno uredile zbirni center, kamor zbrane komunalne odpadke sedaj vozi kon-cesionar, odlagajo pa jih lahko tudi posamezna gospodinjstva. V zimskem času odziv gospodinjstev ni bil velik, več odloženih odpadkov pričakujejo v spomladanskem. Svetnik Anton Krefl je še enkrat izpostavil, da se količina odpadkov manjša, zato bi bilo potrebno dati možnost enkrat mesečnega odvoza odpadkov. Štefka Sem Zaprli tudi trgovino v Mozirju Pred mesecem in pol smo poročali o finančnih težavah podjetja Borovo trade guma in obutev d.o.o. Celje, ki je bilo od lanskega julija v postopku prisilne poravnave. Prejšnji teden se je sodnica celjskega okrožnega sodišča Petra Gi- ravnavo, pa so vložili za samo dobrih osemsto tisoč ponderiranih terjatev. To je manj kot šest desetin osnove, kot določa zakon. Zaradi tega prisilna poravnava ni bila sprejeta, sodišče pa se je odločilo za uvedbo stečajnega postopka. V teh dneh je na razpisu izbrano podjetje NGD iz Ljubljane začelo z deli, prostore bodo povečali s prvotnih 85 na predvidenih 105 kvadratnih metrov. Rok za končanje gradbenih del je sredina maja, nato pa bodo namestili še potrebno opremo. Marija Lebar Z uvedbo stečajnega postopka je vrata zaprla tudi prodajalna v Mozirju. (Foto: Benjamin Kanjir) Nova lekarna bo v stanovanjsko poslovnem objektu v centru Nazarij. (Foto: Marija Lebar) acomeli ob novih dejstvih odločila, da s sklepom ustavi postopek prisilne poravnave in prične s stečajnim. Ob tem se je zaprla tudi prodajalna v Mozirju. Sodišče je objavilo poziv upnikom za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave. Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic je bila slabih 5,3 milijona evrov, upniki, ki so glasovali za prisilno po- Slednjega bo vodil dosedanji upravitelj postopka prisilne poravnave Uroš Jutraž. Z uvedbo stečajnega postopka je vrata zaprla tudi prodajalna v Mozirju, ki je dolga leta s kvalitetno obutvijo in dodatki zalagala mnoge Zgornje-savinjčane. V izložbi je namesto čevljev ostal le napis zahvale dobrim in zvestim strankam prodajalne. Benjamin Kanjir 7 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Iz občin,Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Oglasi OBČINSKI SVET NAZARJE Potrdili načrt ravnanja z odpadki in program kulture Nazarski občinski svet je na februarski seji v drugi obravnavi sprejel več odlokov, ki se tičejo oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odplak ter splošnega reda v občini. Sprejeli so tudi poslovni načrt za ravnanje s komunalnimi odpadki in letni program kulture v občini. Predloge odlokov o opravljanju lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode so obravnavali že področni odbor in komisija, pa tudi občinski svet v prvem branju, kjer so imeli nekaj manjših pripomb in dopolnitev. Te so bile sedaj v gradivu vnesene, zato je občinski svet vse tri dokumente spre- jel. Prav tako je bil s pripombami iz prejšnje seje dopolnjen predlog odloka o splošnem redu, ki so ga na tokratni seji potrdili in se zavzeli, da naj se odlok dosledno izvaja. SVETNIKI OPOZORILI NA ANOMALIJE IN TRČILI OB DRŽAVNO UREDBO Direktor podjetja PUP-Sauber-macher Janez Herodež je predstavil poslovni načrt za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov v občini za leto 2014. Uvodoma je povedal, da so po prvih izračunih količine zbranih odpadkov v petih občinah, kjer imajo koncesijo, bistveno nižji, kot je bilo sprva izračunano na podlagi podatkov iz predhodnih PREDSEDNIK REPUBLIKE PODELIL DRŽAVNA ODLIKOVANJA Matevžu Lenarčiču medalja za hrabrost Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek vzročil državna odlikovanja. Ta so prejeli dr. Roman Jerala, Mojca Senčar, Marija Vegelj Pirc, Mehmedalija Alič in Zgornje-savinjčan Matevž Lenarčič. Pilot Matevž Lenarčič je bil odlikovan z medaljo za hrabrost za pogum, povezovanje znanja in tehnoloških dosežkov v skrbi za varovanje Zemlje. Rečičan je športnik in alpinist, biolog in naravovarstve-nik, fotograf in jadralni padalec, ki je zaslovel kot pilot, saj je z ultra-lahkim letalom že dvakrat obletel zemeljsko oblo. ZKZ MOZIRJE Andrej Presečnik ni več direktor zadruge Konec februarja sta se na seji sestala upravni in nadzorni odbor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge (ZKZ) Mozirje in obravnavala težaven poslovni položaj. Ta teden je upravni odbor z mesta direktorja ZKZ razrešil Andreja Presečnika. Predsednik upravnega odbora Ciril Turk je povedal: »Razlog za razrešitev je težka li- Roman Jerala je prejel medaljo za zasluge pri uveljavljanju slovenske znanosti in visokega šolstva v mednarodnem prostoru, predsednica društva za boj proti raku dojk Europa Mojca Senčar in predsednica Društva onkoloških bolnikov Marija Vegelj Pirc sta prejeli medaljo za hrabrost za človekoljubno delo v boju proti raku. Mehmedalija Alič pa je prejel medaljo za častno dejanje za sodelovanje pri izkopavanju posmrtnih ostankov v rovu svete Barbare v Hudi jami. Marija Šukalo Direktor podjetja PUP-Saubermacher Janez Herodež: »Delež pravilno ločenih odpadkov se povečuje.« (Foto: ML) let. Dodal je, da se stalno zmanjšuje delež mešanih odpadkov, kar govori o tem, da se odpadke v gospodinjstvih bolje ločuje. Svetniki so opomnili, da nekatere kante ob pobiranju niso polne, plačevati pa je treba enako, kot da so. Herodež je odgovoril, da je ravnanje s komunalnimi odpadki regulirano z državno uredbo, poleg tega je odvoz rumenih vreč brezplačen. Svetniki so povedali, da si občani želijo, da bi se te vreče zamenjale s posodami. Direktor je podal še informacijo o zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov, ki se bodo pobirali na za to določenih mestih in ne več za cesto. O vsem bodo uporabniki obveščeni pravočasno, v gospodinjstva pa bodo poslali tudi novo brošuro. Občinski svet je soglasno potrdil poslovni načrt. ZA KULTURO 7.252 EVROV Na podlagi pravilnika, ki ga je občinski svet sprejel lani, se vsako leto v proračunu določi obseg sredstev za kulturo. V letošnjem proračunu so za ta namen rezervirali 7.252 evrov, za katere bodo objavili javni razpis. Občinski svet je letošnji program kulture sprejel soglasno. Marija Lebar kvidnostna situacija zadruge, imenovali pa smo vršilca dolžnosti direktorja.« Več Turk ni povedal, smo pa neuradno zvedeli, da je bil za vršilca dolžnosti direktorja, ki bo opravljal tekoče posle, imenovan Stanko Zagožen, do lanskega leta predsednik upravnega odbora zadruge. ML OBČINA GORNJI GRAD, Attemsov trg 3, 3342 GORNJI GRAD Tel.: 03 83 91 850 e-pošta: obcina@gornji-grad.si Občina Gornji Grad obvešča, da je na spletni strani www.gornji-grad. si, pod zavihkom »JAVNI RAZPISI«, od dne 28. 02. 2014, objavljenih devet javnih razpisov: 1. Razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2014 2. Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v letu 2014 3. Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev Letnega programa kulture za leto 2014 4. Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev Letnega programa športa za leto 2014 5. Javni razpis za sofinanciranje turističnih društev ter njihovih programov in projektov 6. Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij 7. Javni razpis za sofinanciranje drugih interesnih skupin in njihovih programov 8. Javni razpis za pokroviteljstvo Občine Gornji Grad 9. Javni razpis za dodelitev sredstev za izvedbo občinskega praznika Vabimo vse zainteresirane posameznike, društva, združenja itd., ki želite oddati prijavo na katerega od objavljenih javnih razpisov, da le-to oddate do predpisanega roka. OBČINA GORNJI GRAD 8 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Kultura, Organizacije KUD UTRIP, REČICA OB SAVINJI Predstavili Zbornik EMS 2012 o zgodovino- in narodopisju V četrtek, 20. februarja, je bila v avli rečiške osnovne šole predstavitev drugega Zbornika EMS, ki predstavlja povzetek natečaja EMS iz leta 2012. Zbornik vsebuje pregledni opis vseh dvanajstih zgodovinskih in narodopisnih del Edi-ja Mavriča - Savinjčana, natečajni postopek, oceno strokovne komisije, kratke življenjepise nagrajenca za leto 2012 Aleksandra Videč-nika in obeh dobitnikov priznanj Simona Podrižnika in Frančiška Be-zovška. V zborniku najdemo tudi kratke primerke besedil iz njihovih nagrajenih del in nekatera poglavja iz knjige Rajka Vrečerja Savinjska dolina. Zbornik so predstavili Franci Kotnik, Ana Lamut in Bert Savodnik. NATEČAJ PREDRAMIL ZANIMANJE ZA PRETEKLOST Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča - Savinjčana pri Kulturno-umetniškem društvu Utrip se sestaja od leta 2010. Odbor je nastal potem, ko so KUD Utrip, Savinjske novice in KD Gornji Grad sprožili pobudo za spominska srečanja Zbornik vsebuje vse informacije o natečaju iz zgodovino- in narodopisja, ki je bil izveden v letu 2012. Odbor EMS je predstavil njegov predsednik Aleksander Oblak (levo), zbornik pa Ana Lamut, Bert Savodnik in Franci Kotnik. (od leve). (Foto: Katja Remic Novak) na Edija Mavriča - Savinjčana in njegovo delo. Županja in župani občin Zgornje Savinjske doline so pristopili k ustanovitvi nagrade EMS in projekt sofinancirali. Takrat so odločili, da bodo vsaki dve leti razpisali natečaj za nagrado in priznanja iz enega od Mavričevih ustvarjalnih področij, to so pesništvo, dramatika, pripovedništvo, zgodovino- in narodopisje ter novinarstvo, publicisti- ka in fotografija. Tema natečaja leta 2012, ki je v Zgornji Savinjski dolini predramil zanimanje za preteklost doline in njenih prebivalcev, je bila zgodovino- in narodopisje. TEMA LETOŠNJEGA RAZPISA JE PRIPOVEDNIŠTVO Glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik je predstavil Edija Mavriča - Savinjčana in njegovo delo. Oba namreč po- vezujejo Savinjske novice, v katerih je Mavrič redno objavljal svoje prispevke. Obiskovalci so izvedeli, da se je Mavrič podpisal pod 20 knjig. Kotnik je poudaril, da je v dolini še veliko sivih lis, ki kar kličejo nove zgodovino- in narodopisce. Nekdanja direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut je predstavila zadnjega nagrajenca Aleksandra Videčnika in njegovo delo. Videčnik je nagrado prejel za knjigo Iz mojih zapisov, v kateri je strnil vse, kar je objavljal v Savinjskih novicah ter knjigah. Bert Savodnik je obiskovalcem predstavil oba dobitnika priznanj za leto 2012: Simona Podrižnika, ki je prejel priznanje za knjigo Kokar-je skozi čas, in Franca Bezovška, ki je bil s priznanjem nagrajen za knjigo Pašniška zadruga Gornji Grad 1908-2008. Preletel je tudi Vrečer-jev zapis o Savinjski dolini. Tema letošnjega razpisa, ki bo objavljen v Savinjskih novicah, je pripovedništvo. Predsednik odbora EMS Aleksander Oblak je povabil vse avtorje, da se prijavijo. Nagrada znaša 500 evrov. Katja Remic Novak PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Lani prisotni na številnih intervencijah V vrstah mozirskih prostovoljnih gasilcev je bilo v preteklem letu vpisanih 356 članov, od tega skupaj kar 56 mladincev in pionirjev, ki bodo v prihodnosti prevzeli dela in naloge svojih starejših kolegov. Predsednik društva Roman Čre-tnik ml. je v svojem poročilu o delovanju društva v preteklem letu izpostavil dva dogodka. Prvi je bila katastrofalna toča, ki je občino doletela na florjanovo soboto. Po udeležbi na maši v Lepi Njivi so se gasilci preoblekli v intervencijska oblačila in odšli na teren pomagat prizadetim. Iz poročila poveljnika Milana Krofliča je sledil podatek, da so pomagali pri prekrivanju kar 67 objektov, katerih strehe je poškodovala za jajce debela toča. Najve- čji izmed njih je bila zgradba mo-zirske šole. Drugi pomembnejši dogodek je bila predaja novega gasilskega vozila za prevoz moštva po tradicionalnem tekmovanju za memorial Viktorja Lukšeta. Z izkupičkom z rekordno obiskane veselice so jeseni prekrili še svoj dom, katerega streha je bila prav tako uničena med točo. Zadnja leta med mozirskimi gasilci največ uspehov na tekmovanjih beležijo najmlajše desetine, ki redno prejemajo pokale za najboljše. Milan Kroflič je omenil številne intervencije, na katere so bili poklicani. Izvozili so na trinajst požarov, šest prometnih nesreč, enkrat so posredovali ob razlitju nevarnih Roman Čretnik ml. je spomnil na lansko posredovanje po katastrofalni toči. snovi in še 23 ob drugih tehničnih intervencijah. V sušnem poletnem obdobju so opravili kar 133 prevo- zov pitne vode. Povedal je še, da je potrebna čimprejšnja zamenjava poveljniškega terenskega vozila in tovorne cisterne, ki je letnika 1991, ob tem pa obremenjena, kot so udarna vozila profesionalnih gasilskih enot. Mnogo aktivnosti je bilo izvedenih tudi na področju izobraževanj in nakupov potrebne opreme. Iz ostalih poročil komisij za delo z ženami, mladino in veterani je bilo razvidno, da so delovali načrtno in izpolnjevali zadane naloge. O dobrem delovanju gasilcev so spregovorili tudi gostje zbora, ki so jim zaželeli vse dobro na intervencijah in v vsakdanjem življenju, ki pa je pri mnogih v veliki meri podrejeno gasilstvu. Benjamin Kanjir 9 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I KD MOZIRJE Z NOVO GLEDALIŠKO IGRO Komedija s streljanjem prepričala domače občinstvo Tragikomična predstavitev slovenskega značaja in satira na slovensko družbo je nasmejala občinstvo. (Foto: Katja Remic Novak) Kulturno društvo Mozirje se je 15. in 16. februarja v domačem kulturnem domu predstavilo z novo gledališko igro Vaja zbora. Komedija s streljanjem, kot je tudi poimenovana, je prepričala občinstvo. Tako premiera kot prva ponovitev sta bili odlično obiskani. Amaterska gledališka skupina bo z igro Vinka Moderndorferja gostovala še v drugih krajih Zgornje Savinjske doline. Pod režijo se je podpisal Aleš Podrižnik. NA BOJIŠČU RAZLIČNIH VAŠKIH INTERESOV Vaja zbora je tragikomična predstavitev slovenskega značaja, ki, ko poje, zlo ne misli. Žal pa pevski zbor na Goličavi poje čisto premalo in ima obilo časa za interne spletke, lobiranje, nabiranje glasov, odmore, prigrizke, minuse na stranišču in preverjanje tašče. Zgodba se začne, ko se mlad, ambiciozen zborovodja na povabilo župana napoti v majhen slovenski kraj, kjer naj bi vodil zbor in z njim pro-moviral lokalno kulturo. Vendar zadeve niso takšne, kot je pričakoval. Pevski zbor tako postane bojišče različnih vaških interesov. Vrh zborovske zagnanosti pa bi se moral zgoditi na predvečer kulturnega praznika, kjer bi zbor moral pokazati svojo umetniško veličino. Pra- vo vprašanje je, ali jim bo uspelo? Že kar nekaj časa je minilo od zadnje gledališke predstave KD Mozirje. Režiser Aleš Podrižnik pravi, da so želeli za začetek pripraviti enostavnejšo igro. »Sprva sem bil prepričan, da bo to igra s šestimi igralci, ki bo trajala eno uro, na koncu nam je uspelo vse podvojiti. Na odru je dvanajst igralcev, medtem ko nas je v celi ekipi petindvajset, igra pa traja dve uri,« je zadovoljen Podrižnik, ki je pred prvo ponovitvijo še vedno zbiral vtise od premierne predstave: »Vzdušje je bilo enkratno, prijetno in domače. Gledalci so se smejali, igralci so dali vse od sebe in še tehnično je vse teklo brezhibno.« Sprva je zavrnil igro, ki so jo predlagali ostali člani, saj je vedel, da bo moral poiskati igralce, ki tudi pojejo. Nato pa je izvedel, da je v Mozirju kar nekaj takšnih, ki bi šli z veseljem na odrske deske in pokazali svoje pevsko znanje. Katja Remic Novak Naslednja ponovitev igre Vaja zbora je 8. marca na Rečici ob Savinji, dan kasneje v Nazarjah, 22. marca na Ljubnem ob Savinji in dan kasneje v Florjanu. 29. marca se bodo predstavili v Bočni in nazadnje v Gornje Gradu, 6. aprila. TRŠKE PRAVICE LETOS ANDREJU ERMENCU Tako veliko čast si je potrebno zaslužiti Mozirska pustna srenja vsako leto prišleku v kraj, zaslužnemu pri njegovem razvoju in delovanju, podeli trške pravice in ga s tem uradno sprejme med domačine. Letos je ta čast pripadla Andreju Ermen-cu, med drugim tudi direktorju JP Komunala Mozirje. Na tajnem sestanku v kračkih gonah so člani upravnega odbora za podelitev priznanja pretehtali možne dobitnike in izmed njih določili tistega, ki se jim je ob tem ča- GALERIJA MOZIRJE Kulturno-umetniški klub Potov-ke in Kulturno društvo Solčava bodo pripravili štiri pripovedoval-ske tribune. Prva bo 13. marca, ob 18. uri v prostorih Galerije Mozirje. Pri organizaciji te bodo sodelovali Osrednja knjižnica Mozirje, Center Rinka in mozirska izpo- su zdel najbolj primeren. Spričo za-želenosti listine, ki je med prišleki v kraj iz leta v leto bolj cenjena, je ta odločitev težka, pa vseeno mogoča, kar so pustnaki dokazali s pre-sejanjem kandidatov in sprejetjem končne odločitve. Prišlekov, zaslužnih za življenje in razvoj Mozirja, ni malo, zato pustni bratovščini dela s podeljevanjem listine trških pravic do nadaljnjega ne bo zmanjkalo. Z mirno vestjo in čistim srcem stava JSKD. V pozdrav prihajajoči pomladi in ohranjanju ter poznavanju praznika gregorjevo želijo organizatorji ustvariti dobrodejen način druženja za vse, ki radi pripovedujejo ali prisluhnejo zgodbam. IS so se odločili, da priznanje letos prejme Andrej Ermenc - Andi, odslej Andrej Ermenc Podkolovrač-ki. Z Ljubnega se je v Mozirje preselil leta 1996, ob tem pa se takoj vključil v družbeno, športno, kulturno in gospodarsko življenje kraja. Odtlej je njegov neločljivi del ali, kot je zapisal ob obrazložitvi pustni glasnogovornik Robert Klemenak, ne manjka na nobeni svinski procesiji. Ermenc veselja ob izkazani časti ni skrival, od veselja ob ubranih zvokih ansambla Boj se ga je tudi zaplesal z ženo Darinko. Nato pa dobro pogostil udeležence tega svečanega dogodka, ki je popestril hladno vremensko sivino debelega četrtka. Benjamin Kanjir Pustni župan Drago Poličnik (levo) je blagovolil podeliti trške pravice Začetek pripovedovalskih Andreju Ermencu Podkolovračkemu. (Foto: Benjamin Kanjir) tribun 10 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Skupina iz srbske Banje Koviljace je odplesala star tradicionalen ples. Mozirska pustna bratovščina je na pepelnično sredo zaključila od debelega četrtka trajajoče stotriindvajseto pustovanje, ki je na noge spravilo staro in mlado. Od podelitve listine o trških pravicah do pokopa pusta in branja njegovega testamenta se je odvila vrsta tradicionalnih prireditev, ki so bile zelo dobro obiskane. Po četrtku, ki je bil v znamenju letošnjega dobitnika trških pravic Andreja Ermenca, so se v petek člani pustne srenje z obiskovalci od blizu in daleč podali v prireditveni šotor na koncert glasbene skupine Modrijani. V soboto je v istem prostoru sledila velika gala maškarada s kopico zamaskiranih skupin, med katere so najbolj izvirnim podelili nagrade. Letos so prvo prejele barbike. V nedeljo so se pusti podali po trških mejah, obiskali in prečesali občino po dolgem in počez, se odpravili tudi na Golte, vmes pa skrbeli za dobro voljo. Na ponedeljek so od hiše do hiše okolofirali po kraju. V torek so že navsezgodaj iz rok župana Ivana Suhoveršnika brez uporabe sile prevzeli občinsko oblast in se Čudovite maske so prišle iz Stojncev. Zupan Ivan Suhoveršnik je ob menjavi oblasti zaželel novemu županu dobrodošlico s kozarčkom rujnega. Običaj je že, da iz srbske Vrnjacke Banje prihajajo skupine živih barv in polni energije. Zmagovalke letošnje gala maškarade, skupina barbik. Iz hrvaške Reke so zopet prišli gosposko oblečeni in uglajeni pari. lotili reševanja tekoče problematike. Letos so se najbolj posvetili problemov okoli sedeža reševalne postaje in ceste v Lepo Njivo. Na popoldanskem karnevalu, ki je trajal dve urci, se je skozi trško jedro sprehodilo zares lepo število domiselnih skupin. Od vrteške otročadi, ki je prinašala pomlad, godbenikov, domačih skupin, ki so uprizarjale aktualne težave, do mednarodnih karnevalskih iz Hrvaške, Makedonije in Srbije. Še posebno slednje so bile številčne, izredno barvite in izvirne. Manjkali niso niti koranti Demoni. Za konec so se predstavile še tri skupine iz Stojncev, med njimi tudi kobre, letošnje zmagovalke ptujskega kurentovanja. Seveda je ob polnoči pustu zmanjkalo moči in je omahnil za nekaj časa v rahlo pozabo. Pogreb in branje testamenta pred užaloščeno pustno žlahto so storili na pepelnično sredo. Žlahta se bo na martinovo zopet zbrala na že 124. pustovanju. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: pu-123mo). Tekst in foto: Benjamin Kanjir Dobovski fašjenk je letos s sabo pripeljal kipa tamkajšnjih zaslužnih občanov. Artisti iz Niša so poskrbeli, da je obiskovalcem večkrat zastal dih. Ljudje in dogodki 51. VINARSKA Solčavo obiskali olimpijci Pustna sobota je bila v Solčavi v znamenju šegavosti in smeha, ki so ga iz številnih obiskovalcev izvabili »vinarji« - člani Kulturnega društva Franc Herle. Pripravili so namreč tradicionalno prireditev Vinarska. Na njej so na hudomušen način prikazali dogajanje v kraju in na zabaven način opozorili na razne zadeve v preteklem letu. V prvem delu so se osredotočili na partnerska razmerja in prikazali tako naivnost žensk kot moških. V goste so prišli Veseli svatje in predstavili spot Ne dam ti svojega srca ter Čuki s svojo Merlin Monro. V vsakoletnem Letniku so predstavili kronologijo dogajanj v domačih društvih med lovci, gasilci in športniki. V studiu je spregovoril kot že vrsto let do sedaj Dejan Pejan, žejni fant, potomec Solčavana in Dolenjke. S terena je poročal Matic Moj-steržganjic. V športni rubriki je gostil Petra Prevca, ki ima raje harmoniko od smuči, Jakova Faka, ki uživa v streljanju 3D tarč, in Anžeta Kopitarja, ki je nazorno predstavil hokej. V rubriki Vreme so predstavili vremenske pojave od Solčavskih Benetk do Logarske doline. Vinarske pevke so obredle domače gostilne in v pesmih in nape-vih povedale vse skrivnosti videnega in opaženega. Ob zaključku prireditve je za zabavo in ples mask poskrbel Štimung show band, najboljše »larfe« pa so bile nagrajene. Marija Šukalo Po večletnem premoru je na pustno nedeljo Rečico ob Savinji obiskal Varpoljski pust. Ta je Rečiča-nom ob Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rečica ob Savinji in pokroviteljstvu domače občine pomagal rešiti marsikatero zagato iz preteklega leta. Našminkali so trško hranilnico, odprli Medhen borzo in umestili ter preizkusili Babji mlin, ki je pomlajeval stare moške in ženske. Ker je trška hranilnica izgledala kot odcve-tela devica, so ji uredili pročelje. Obiskovalci bodo sedaj takoj ve- deli, da so prišli na Trg vina Rečica. Dovoljenje za ureditev objekta je prinesel inšpektor Slamorezec, za ureditev pa je poskrbel malarski vajenec. Ker primanjkuje sredstev za ureditev trga, je Rečičanom denar prinesel kar sam Oli Ren in ga izročil aktualnemu županu. Za vesele in poskočne ritme je poskrbel ansambel Udar. Organizatorji so poskrbeli tudi za otroško rajanje. Največ veselja so otrokom in odraslim prinesle palačinke, ki sta jih pripravili igralni karti (Jožica in Vinko Jeraj) ob pomoči do-natorjev. Marija Šukalo VARPOLJSKI PUST NA REČICI OB SAVINJI Zagotovili denar za ureditev trškega jedra Malarskemu mojstru Varpoljskega pusta je odločbo za ureditev hranilnice izročil inšpektor Slamorezec. (Foto: Marija Šukalo) Matic Mojsteržganjic je opravil intervju z Anžetom Kopitarjem, ki je pokazal nekaj trikov pri hokejski igri. (Foto: Marija Šukalo) NAZARČANI PRAZNOVALI 90. ROJSTNI DAN MARICE RESNIK Presenetili slavljenko V soboto, 15. februarja, je Marica Resnik iz Tominškove ulice v Nazarjah praznovala 90. rojstni dan. Ob častitljivem jubileju so ji sosedje in njene prijateljice »kofetarice« pripravili majhno presenečenje. Povabili so jo v gostišče na Ljubno ob Savinji in ji v sproščenem vzdušju ob dobri kapljici ter zvokih prešernih viž, zaželeli še veliko zdravja in dobre volje ob vstopu v 91. leto njenega življenja. Povedali so ji, da je biser njihove ulice, in ji zaželeli še dosti zdravih, bistrih let. SM Stanovalci iz Tominškove ulice v Nazarjah in prijateljice Marice Resnik (na sredini z modrim šalom) so slednji zaželeli vse najboljše ob visokem jubileju. 12 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Zgodovina in narodopisje O naših prednikih (6) Piše: Aleksander Videčnik KRST V ŠMIHELU Glede izraza goten in gota še tole: v nekaterih predelih Koroške so se pojavljali še izrazi kot go-tej in gotica. Torej smemo trditi, da prihaja to izrazje iz osrčja Koroške. RAZLIČICE V IZRAZJU V različnih predelih Zgornje Savinjske doline so uporabljali različne izraze za darila nosečnici, slovesnosti in druge podrobnosti. Če so v Šmihelu rekli platnu, ki so ga botri namenili novorojenčku, križevnik, so ga v Solčavi poimenovali križnik, v okolici Gornjega Grada pa križma-nica. V Solčavi so rekli botrniji kar botrina. Darila porodnici so imenovali v Solčavi na-šk, v Gornjem Gradu pa nazbek. Vsebina darila se je zelo razlikovala. Jože Lekše, ki je kot učitelj opisoval običaje, je med drugim zapisal: »Predvsem v Gornjem Gradu so porodnici darovali poleg jedi in pijače še denar. V Avstriji je bil to srebrnik za pet tolarjev, med obema vojnama pa so dali 500 din. To je bil kar lep znesek!« SVADBENI OBIČAJI Očitno je bila poroka najpomembnejši dan v življenju, zato so bile slovesnosti skoraj povsod razkošne, pač primerno gmotnemu stanju. Ko opisujemo razna opravila v zvezi s slavjem, ugotovimo, da so enaka početja različno poimenovali, odvisno pač, kje se je slavje odvijalo. Poleg tega so bila ponekod v navadi različna dogajanja. Denimo, če so v Mozirju poznali jesih (prireditev po ohceti za izvajalce slavja), so v Solčavi poznali veliko navad s Koroške, tudi kar se tiče prehrane. To je še veljalo za čas pred prvo svetovno vojno, ko še na vrh Olševe ni bila državna meja. Opazne razlike so bile tudi med nižinskim in višinskim delom Zgornje Savinjske doline. Sodoben način življenja je povzročil počasno pozabo starih navad. Sedaj so marsikje prevzeli tuje navade, primer je gotovo posipavanje svatbenih udeležencev s soljo. Pohvalno je, da si marsikje turistični in kulturni delavci prizadevajo prikazovati stare običaje in jim na ta način dati pomembnost. Po drugi svetovni vojni so spomine objavljali nekateri naši izobraženci, med njimi gotovo najbolj Jože Lekše. Omeniti velja tudi Kotnikov zbornik, ki je nastajal leta 1956 v spomin na velikega narodopisca in zgodovinarja dr. Frana Kotnika, zadnjega direktorja Mohorjeve družbe v Ce- lju. Prav ta zbornik navaja podrobnosti običajev in opozarja na razlike v določenih predelih naše doline. Sodelavci navedenega zbornika so uspeli ohraniti nekatere stare in že pozabljene običaje v naših krajih. Omenimo jih poimensko: Drago Predan, nekdaj učitelj v Mozirju, Jože Lekše, nekdaj učitelj v Solčavi in na Rečici ob Savinji, dr. Fran Kotnik, Stane Terčak, sin nekdanjega učitelja Jožeta Terčaka v Radmirju, Franc Hri-bernik, nekoč učitelj v Mozirju, Branko Zemljič, nekoč učitelj v Solčavi. Seveda so sodelovali še drugi poznavalci preteklosti Zgornje Savinjske doline. DOGAJANJA OB POROKI 1) Zvajanje Šlo je nekako za začetek svatbenih opravil, ko sta se fant in dekle zvadila, kar je pomenilo, da sta se zaljubila, je fant pogirval (povabil) na svoj dom dekle. To je že dalo slutiti poroko. Torej dekle in fant sta morala že dobro poznati. V našem besedilu ne bomo posebej govorili o zvezah na silo, to so bile poroke z določenimi nameni, največkrat zaradi materialnih povezav. Če fant dekleta ni poznal in ni mogel vzpostaviti zveze, je naprosil najbližjega soseda, ki mu je zaupal in ki je bil v dekletovi hiši znan, da je posredoval v zvezi z nameri fanta. To prvo srečanje je bilo zanimivo. Najprej so na dolgo govorili o vseh mogočih stvareh. Največ o letini in obetih okoli pridelkov, le o svatbi še ni bilo govora. V pogovoru so sodelovali tudi starši, pogovor pa je vodil posrednik. Ko so ugotovili, da bi bilo dekle primerno za nevesto, so se razšli brez vsakega dogovora. Ta potek je bil nekakšno sra- mežljivo približevanje obeh bodočih zakoncev in njunih staršev. 2)V svate Tokrat so se napovedali prek posrednika na domu neveste ženinovi starši in ženin. Navadno je bil na tem srečanju le ženinov oče, če pa ga ženin ni več imel, je očeta zastopal dober sosed ali eden njegovih prijateljev. Spet se je ob prihodu na domu neveste ponovil najprej nepomemben pogovor. Po navadi so govorili: »Tako deleč je do vas, da smo komaj našli hišo. Naj še drugi pridejo (domači), da bomo kaj povesovali.« Tu so mislili predvsem na nevesto, ki ob samem prihodu svatov ni bila navzoča. Potem so spet na dolgo razpletali o gospodarskih vprašanjih in drugih dogajanjih. Vse to je potekalo stoje! Šele nato sta nevestina starša povabila svate k mizi, ki je bila že pogrnjena, ter ponudila jedačo in pijačo. Če so domači bili resnično veseli svatov, so jim ponudili kuhan želodec. Če niso ponudili čaja, je to pomenilo, da staršem morebitna poroka ni všeč. V ljudskem jeziku so temu rekli, »da so dobili rožo na kožo«. Opisano sta bila znaka o razpoloženju staršev. O poroki na tem srečanju še niso spregovorili. Šlo je torej le za spoznavanje. Kadar je kazalo, da bo sledila poroka, se je že naslednji dan srečanje ponovilo. Če presojamo dogodke v duhu sedanjega časa, je to zelo napačno. V tistih časih so bili ljudje bolj osamljeni kot danes (kmetije so bile po redko posejane). Tako je bil vsak dogodek, ki je popestril vsakdan, še kako dobrodošel. Ob vsem tem so se krčevito držali tradicije in načina običajev iz roda v rod. Iščemo stare fotografije Leta 1982 je bilo v Mozirju veliko slavje ob 100-letnici telesno kulturne dejavnosti. Sliko hrani A. V. v Mozirju. 13 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Nasveti, Iz upravne enote, Iz občin Pozimi cvetoče grmovnice DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Zima je polna presenečenj, ko se sredi mraza na golih vejah odpre premražen cvet. Najlepši vtis na nas naredijo pozimi cvetoče grmovnice. ZGODNJI ZIMSKI CVET (CHIMONANTHUS PRAECOX) ... ... cveti nežno rumeno in ima pokončno rast. Je listopaden grm. Doma je na Kitajskem. V višino zraste 1,5 do 2,5 metra. Če je zima mila in topla, lahko v osrednjem delu Slovenije zacveti že v novembru in vztraja vse do marca. V hladnejših zimah pa se njegovi cvetovi odpro v sredini januarja. Rastlina potrebuje več let, da za- stejo od tri do pet metrov in v širino ravno toliko. Sadimo jih kot soliterje, da rastejo same ob vhodu na dvorišče, v hišo, ob vrtni poti, živi meji. Lahko jih vključimo tudi v gredo z ostalimi grmovnicami. Uspevajo na sončnih in zavetnih legah. Ne prenesejo pa vetra. Izberemo jim dobra in odcedna tla, rahlo kisla do apne-na. Prva tri leta grmičke zavarujemo pred mrazom, kasneje to ni več potrebno. Jih ne obrezujemo, saj imajo najlepšo obliko, če se jim s cveti. Starejši grmi cvetijo bogato. Potrebuje sončna in topla mesta ter zavetje pred vetrom. Mlado rastlino lahko prizadene pozeba. Tla naj bodo odcedna, srednje težka in bogata s hranili. Prenaša apne-na in rahlo kisla tla. Z oskrbo je zelo malo dela, režemo malo ali nič. Dovolj je, da odstranimo polomljene veje in tiste, ki silijo iz želenega obsega. Spomladi tla obogatimo z debelo plastjo komposta. NEPOZEBNIK (HAMAMELIS) ... . je najbolj priljubljena pozimi cvetoča grmovnica. Listi po obliki spominjajo na lesko, čeprav z njo niso v sorodu. Čas cvetenja je odvisen od vremena. Najbolj zgodnje vrste zacvetijo že decembra, najbolj pozne pa prenehajo cveteti šele marca oziroma aprila. Na golih vejah lahko občudujemo zlato rumene, bakreno oranžne in tudi rdeče cvetove. Videti so kot nežni, barviti cofki. So veliki grmi. V višino zra- škarjam ne približamo. Na gredah se odlično ujamejo z nizkimi trajnicami (zvončki, črnim in orientalskim telohom), pomladansko reso in belim drenom. BODNANTSKA BROGOVITA (VIBURNUM X BODNANTENSE) ... ... je nastala okoli leta 1933 s križanjem dveh vrst Viburnum farre-ri z dišečimi cvetovi in Viburnum grandiflorum. Je srednje velik grm. Starejše zunanje veje se rahlo po-vešajo, zato je še bolj slikovit. V višino in širino doseže več kot 2,5 metra. Lubje je temnorjavo in nekoliko hrapavo. Listi so zeleni, srednje veliki in podolgovati. Jeseni se obarvajo temno rdeče do temno vijoli- GOLOCVETNI JASMIN (JASMINUM NUDIFLORUM) ... ... raste bodisi kot listopaden grm bodisi kot vzpenjavka. Na opori doseže okoli tri metre v višino in dva do tri metre v širino. Poganjki se ne oprijemajo sami, zato jih moramo ob oporo privezati. Listi so majhni, pernati, sestavljeni iz treh lističev. Rumeni forziciji podobni cvetovi se odpirajo na golih, zelenih poganjkih. V mili zimi jih lahko občudujemo že jeseni in nato postopoma vse do aprila. Ko nastopi zmrzal, pomrznejo, a se ob otoplitvi odprejo novi. Prija jim sončna in zatišna lega. Jasmin sadimo tja, kjer se pozimi sonce najbolj upre in se tla najhitreje ogrejejo. Za tla ni zahteven. Prilagodi se tako revnim in suhim, UPRAVNA ENOTA MOZIRJE čeprav ima raje nekoliko vlažna, odcedna in rodovitna tla. Uspeva v rahlo kisli, pa tudi v apneni zemlji. Grmovnica se širi s koreninskimi izrastki in kmalu prekrije želeno površino. Po cvetenju jo obrežemo. Za tretjino skrajšamo odcvetele veje. Skrbimo, da je čim več mladih poganjkov z zelenim lubjem, saj se na njih razvije največ cvetov. Starejše veje imajo rjavo lubje in skoraj ne cvetijo. Izdano dovoljenje za drugi del poplavne varnosti v Lučah Ta ponedeljek, 3. marca, je mo-zirska upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za ureditev druge faze poplavne varnosti v naselju Luče. Investitor gradbenega projekta, ki se uradno imenuje ureditev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrep, uredi- OBNOVA TAVČARJEVEGA DVORA tev poplavne varnosti na območju Luč - II. etapa, je ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Gradbeno dovoljenje bodo vročili vsem neposrednim strankam v postopku in stranskim udeležencem postopka. Marija Lebar Z dopolnjenim investicijskim programom na razpis za sredstva často in nato odpadejo. Cvetovi so zbrani v kroglasta socvetja. Popki so temno rožnati, cvetovi pa belo rožnati. Pojavljajo se že v jesenskem času, a glavnina zacveti v mesecu marcu. Ko cvetijo, se naokoli širi njihov intenzivni vonj. Uspeva na sončnih in polsenč-nih, zavetnih legah. Ustrezajo ji vsaka dobra vrtna tla, ki so lahko rahlo kisla do bazična, nekoliko vlažna ali bolj suha. Župan Vinko Jeraj je rečiške-mu občinskemu svetu na februarski seji predstavil investicijski program za obnovo Tavčarjevega dvora, ki je potreben za prijavo na razpis. Svetniki so dokument potrdili. Župan je pojasnil, da se je Občina Rečica ob Savinji za projekt obnove Tavčarjevega dvora pred časom že prijavila na razpis ministrstva za kulturo, vendar so dobili odgovor, da na podlagi točkovanja projekt ni bil uspešen oziroma mu je zmanjkalo nekaj točk. Občina se bo sedaj za obnovo tega zgodovinskega objekta, ki mu želijo vdahniti zanimive vsebine, prijavila za sredstva razpisana s strani regionalnih razvojnih programov, kjer je zagotovljeno sofinanciranje v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov. Za to prijavo je potreben dopolnjen investicijski program, ki so ga svetniki soglasni potrdili. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Kultura, Organizacije, Oglasi POKAŽI KAJ ZNAS Bočka filharmonija in hram kulture dihala z nastopajočimi Tradicionalna prireditev Pokaži kaj znaš v Bočni je vsakoletni mejnik prikaza znanja domačih in »tujih« nastopajočih na tem koncu Zadreč-ke doline in lokalno iskanje x faktorja. Če te ni v Bočni, to pomeni, da ne znaš ali pa ne upaš pokazati, kaj znaš, edina tretja opravičljiva varianta je, da si zaseden. Mladih in uveljavljenih talentov, ki so imeli kaj pokazati ni manjkalo, prav tako ni manjkalo zadovoljnih obiskovalcev v dvorani kulturnega doma. Za bogat seznam nastopajočih so poskrbeli v domačem kulturnem društvu, za humorne vložke pa je bil zadolžen Bojan Štrukelj. Izkušen moderator številnih prireditev je tremo nastopajočih izničeval s šalami. Med temi številnimi nastopajočimi mlajše generacije so bili harmonikar Klemen Lamprečnik, ansambel MiKa Nas iz Nove Štifte. Violinistka Jasna Purnat je dvorano začasno spremenila kar v filharmonijo. Desetletni Jan Štiglic je imitiranje znanih osebnosti popestril z rapanjem in na svojem premiernem nastopu navdušil. Uspešno sta nastopili tudi Natalija in Tjaša na harmonikah. Njuni starejši kolegici Murčevi Milena in Mojca sta po začetnem solističnem nastopu na oder povabili še prekaljena glasbenika Tonija Drobeža in Zvonka Krumpačnika. Slednja sta zaigrala tudi v triu Mateje Krumpačnik, še ene mlade harmonikarke, ki je navdušila poslušalce. Dober znanec bočkega odra je tudi Rok Prašnikar, ki je zaigral na harmoniko in sin-tesajzer. Dobro voljo sta s poslušalci delila še ansambel Rinka in Žarek ter družina Zavolovšek. S prebiranjem lastne poezije je očaral, predvsem pa nasmejal publiko Ivan Bitenc iz Šmartnega. Sestre Polona, Petra in Valerija Lamprečnik so pri izvajanju ene skladbe medse povabile še Vojka Zavolovška. Prijeten dogodek je s petjem po- pestrila Frančiškova mladina iz Nazarij in paleta glasbenih zvrsti je bila na deveti prireditvi Pokaži kaj znaš s tem res popolna. Štefka Sem Družina Zavolovšek iz Bočne je redna gostja prireditev v kraju. (Foto: Štefka Sem) TEČAJ PEKE V JUVANJU Ptički, srčki, kitke in še kaj krušnega testa Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline so v Juvanju organizirale tečaj oblikovanja izdelkov iz krušnega testa. Udeleženke so bile članice aktiva kmečkih žena iz Radmirja in Okonine. Na tečaju jim je Alenka Sekirnik pokazala, kako se iz testa oblikuje različne motive od kitk, ptičkov, ježkov, violinskih ključev, ro-gljičev, žemljic ... Poizkusile so se tudi v izdelavi motivov zahtevnejših oblik, kot so pleteno srce, dojenček in sončnica. Udeleženke so dobile recepte in nekaj napotkov ter izvedele skrivnosti za lažje oblikovanje ter lepši izgled izdelkov. Pridobljeno znanje bodo lahko uporabile tako za pripravo vsakdanjih dobrot, kot so žemljice, preste in rogljički, kot tudi za posebne praznike, za gregorjevo ptičke, za valentinovo srčke, za veliko noč kitke ter za Miklavža parkeljne. Štefka Sem Udeleženke tečaja s svojimi izdelki. (Foto: BS) 15 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KO LJUBNO OB SAVINJI ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KO ŠMARTNO OB DRETI Njihova velika želja je Zgledno sodelovanje v pomladitev članstva življenju kraja Ljubenska krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB šteje preko devetdeset članov, ki so aktivni na več področjih. Ne le, da skrbijo za to, da spomin na vojno in ljudi, ki so za našo svobodo dali življenja, ne umre, skrbijo tudi za spominska obeležja, radi se udeležujejo proslav in srečanj, zelo aktivna je tudi pohodniška sekcija, katero vodi Irena Retko. Člani sekcije si za pohodniške destinacije izbirajo točke povezane z narodnoosvobodilnem boju. Po besedah predsednika krajevnega odbora Bogdana Groharja skoraj ne mine mesec, da ne bi šli na pohod, proslavo, k raznim spominskim obeležjem ali na obisk k starejšim članom. V lanskem letu so se številčno odpravili na prireditev Vranov let v Gornji Grad, vsako leto pa poskrbijo za pohod k partizanski bolnici na Travnik. Pri pripravi raznih dogodkov jim velikodušno pomagajo člani krajevnega planinskega in kulturnega društva. V tem letu bodo v mesecu avgustu v Radmirju slovesno obeležili 70-letnico ustanovitve 3. brigade Vojske državne varnosti. Tudi po-hodniška sekcija ima kar nekaj načrtov, lanskoletne poti pa je udeležencem občnega zbora preko fotografij opisala Retkova. Grohar je posebej opomnil, kako potrebno je Bogdan Grohar je opomnil, da se bodo le z mladimi ohranili spomini na vojni čas. (Foto: ŠS) pomlajevanje članstva, saj se bodo le tako ohranili tudi spomini na obdobje vojne in vojnih žrtev. Zaradi skromnih sredstev s katerimi shajajo, morajo člani tudi sami vedno kaj dodati za udeležbo na prireditvah. Kljub temu so zadovoljni, da s pomočjo sredstev z razpisa na občini uresničujejo svoje cilje. Delo krajevnega odbora sta pohvalila tako župan Franjo Naraločnik, ki se rad udeleži kakšnega pohoda ali srečanja, kot predsednik območnega združenja Jože Rakun, ki je spregovoril o lanskoletnem delu in skupnih planih za tekoče leto. Štefka Sem Šmarški odbor združenja borcev za vrednote NOB šteje okoli 90 članov. Večina od teh se je sredi februarja udeležila rednega letnega občnega zbora, na katerem so pregledali pestro delovanje v minulem letu. Za kulturni del dogajanja so poskrbeli učenci podružnične šole, ki so na začetku zapeli Zdravico. Zbrane so nagovorili gostje, med njimi predstavniki sosednjih odborov in predsednik območnega združenja borcev Mozirje Jože Rakun. Županja občine Nazarje Maj- Predsednik Jože Zidarn je omenil dobro sodelovanje društev v kraju. (Foto: ML) da Podkrižnik je pohvalila aktivnosti odbora, ki zgledno skrbi za obeležja na svojem območju in sodeluje v vidnejšem dogajanju v Šmar-tnem ob Dreti. Omenjene aktivnosti je v letnem poročilu predstavil predsednik KO Jože Zidarn. »Popolnoma smo obnovili obeležje na Poljani na Menini in opravili več vzdrževalnih del na drugih obeležjih, skupno jih imamo deset. Glavni cilj našega vsakoletnega izleta je bila letos Osankari-ca. Tudi letos smo se pridružili boč-ki organizaciji pri Mrazekovem pohodu v Bočke grabne.« Predsednik je še omenil sodelovanje na različnih prireditvah, tudi zunaj meja naše doline in celo v Avstriji. Za dan zmage so se množično udeležili proslave na Poljani pri Prevaljah, zatem praznovanja dneva borca na Menini, v Špitali-ču so bili navzoči ob praznovanju 70-letnice ustanovitve udarne brigade Slavka Šlandra. V preteklem letu so preminuli štirje člani, ki so jim na občnem zboru posvetili minuto molka, pridobili pa so dva nova člana. Sicer pa imajo po besedah predsednika svoje člane širom Slovenije, vsi ti so po rodu iz Šmartnega ob Dreti in okolice ter jih je življenjska pot odpeljala drugam. Marija Lebar RADIOKLUB MOZIRJE Z jubilejnim znakom vzpostavili kar 1.500 zvez po celem svetu Člani Radiokluba Mozirje so v preteklem letu obeležili 45 let svojega delovanja. Po besedah predsednika kluba Uroša Kraj-nerja so lani pridobili nekaj novih članov, svojo dejavnost pa so promovirali na osnovnih šolah. Jubilej so obeležili z vzpostavljanjem radijskih zvez s posebnim jubilejnim znakom. Z njim so vzpostavili kar 1.500 zvez po celem svetu v foniji, telegrafiji in digitalnih komunikacijah. Največ zvez so vzpostavili na kratkovalovnem območju, in sicer z vsemi kontinenti sveta. Aktivnost je potekala do konca meseca maja. Tisti, ki so vzpostavili zvezo z klubskim znakom S51DSW in posebnim klicnim znakom, so prejeli elektronsko diplomo. Na slove- Uroš Krajner je predsednik kluba, ki združuje zgornjesavinjske radioamaterje. (Foto: Marija Šukalo) snosti so podelili posebna klubska priznanja članom za dolgoletno delo. Ob jubileju so pripravili izlet za svoje člane. Ogledali so si Tehniški muzej Slovenije in obiskali radioamaterje na Vrhniki. Leto so zaključili z jesenskim druženjem ob pikniku in z vajo, v kateri so izpopolnjevali znanje, pridobljeno na usposabljanju za uporabnike radijskih postaj v sistemu zvez ZARE. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Na pustno nedeljo je Kulturno društvo Radmirje v prostorih kulturnega doma organiziralo otroško maškarado. Maske, tako majhne kot velike, so rajale in s tem odganjale zimo ter medse vabile pomlad. Pustno rajanje je privabilo veliko obiskovalcev, ki so uživali v druženju in zabavi. V prireditvenem šotoru v Mozirju so v spremstvu staršev na rajanje prišli vseh vrst junaki, princeske in podobna pravljična bitja. Med tem, ko so se mastili s krofi, jih je z odra zabavala Damjana Golavšek. Za dobro vzdušje so poskrbele tudi plesalke, članice Mažoretne skupi- Za par ur izpolnjene sanje ne Liboje, ki so pokazale, kaj znajo. Da je tudi otroška maškarada del mozirskega pustovanja, so s svojim obiskom pokazali starejši pu-stnaki, člani mozirske pustne bratovščine na čelu z županom Dragom Poličnikom. Turistično društvo Nazarje je v domači športni dvorani poleg rajanja in plesa pripravilo zanimive igre, v katere so vključili tako otroke kot starše. Za presenečenje je poskrbel srečelov z bogatimi nagradami, za polne trebuščke pa so organizatorji pripravili preste in sokove. Štefka Sem, Benjamin Kanjir, Marija Šukalo Maske, tako majhne kot velike, so v Radmirju medse vabile pomlad. (Foto: Štefka Sem) Starši so poskrbeli, da so lahko tudi mlajše maškarce uživale v predstavah pod prireditvenem šotoru v Mozirju. (Foto: Ciril M. Sem) Novodobni junaki so v nazarski športni dvorani presegli stare. (Foto: Marija Šukalo) I Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 17 Ljudje in dogodki, Oglasi Falični simbol sredi Rečice ob Savinji »Tega sramotilnega stebra pa res ni treba sredi našega trga,« sta si morda mislila dva vrla tržana, ko sta med obema svetovnima vojnama odbila glavo rečičkega pran-gerja in jo odvrgla v mlako v bližnjih Ceguncah. Rečički sramotilni steber ali pranger ima res že na prvi pogled značilno falično obliko. Oblast ni bila njunega mnenja, zato sta morala moralista za svoje dejanje plačati kazen in stroške sanacije. Tako mi je povedal zbiralec narodopisnega gradiva Zdrav-ko Novak. Danes je povsem drugače. Rečičani so na svoj sramotilni steber ponosni, povezujejo se v zvezo krajev, kjer še stojijo ti kamni. Menda jih je v Sloveniji samo še dvanajst. Če bi možakarja to dejanje storila v obdobju od 16. do 18. stoletja, bi nedvomno izkusila, kako so se počutili obsojenci, ki so bili privezani nanj. Sramotilni steber je bil srednjeveška kaznovalna, v bistvu pa mučilna naprava, namenjena obsojencem, ki so kršili tedanji javni red in mir: klateži, pretepači, goljufi, prešuštniki in podobni. Za njihove grehe jih je trški sodnik (magister) obsodil na primerno dolgo neprostovoljno bivanje ob obsojeni člani nižjih slojev in seveda tedaj brezpravne ženske. Uglednim tržanom je bila sramotna ka- Pranger je od leta 1987 razglašen za spomenik nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. (Foto: Marijan Denša) stebru. V tem času so bili izposta- zen prihranjena, odkupili so se z vljeni najrazličnejšemu sramote-nju mimoidočih. Na to kazen so bili denarjem. Rečica je sodne pravice ljudske- ga sodstva dobila na svečnico leta 1585, vendar ni znano, kdaj so kamen zares postavili. Danes pranger sestavljata kvadratni steber (slop) in nastavek (kapa) na vrhu , ki je v obliki piramide in mu daje značilno obliko. Prvotno je stal na podstavku, sedaj je pritrjen direktno na podlago. Visok je preko dveh metrov. Od leta 1987 je razglašen za spomenik nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. Čeprav sedaj ponovno stoji na svojem prvotnem mestu, ni v preveč lepem okolju. Obdajajo ga neprimerne tujerodne rastline, pa tudi fasada zgradbe, pred katero stoji, ni ravno zgledna. Če bi ga postavili na sredo zelenice na trgu, ponovno dvignili na podstavek ter opremili z napisom, bi nedvomno prišel do večjega izraza. In okrog njega bi se ponovno vrtelo življenje na Rečici. Marijan Denša jft..__^B in z malo sreče j boste prejeli kartico (L * -Jfif za deset litrov ^ domačega mleka ^'¿¡¿ii^ - - Tokrat ji bil žtcb naklonjen fožctu ¿unteiju, Okanto» 11, ljub no ob Savinji in BetM Beri eni k, N«yg trste U, MMirjc. Kartico a 10 litrov cfomačega mEeka prevzameta ni uredništvu Savinjskih novic do 28- marca 2014. Kartico bosta izžrebanca lahko uporabila večkrat, do porabe 10 litrov. JgJjJJ Kaj pije krava? a) Micko b) Vodo c) Pivo Mojc ime in priimek: Moj naslov: 1 Tel, št.: ijfKin^iii V-.ipor^rtk po*', Ifi -Hi prtnesite na nastov. Savin :3*e novice, S = v.r ikn < i sls J, ¿311 Nazsrje 3o 11. ^.201 i. - — — — — — — — — — — — — — — — — 18 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Kultura, Ljudje in dogodki NA EKSKURZIJI V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI Tudi literarna dejavnost povezuje Ljubiteljski literarni ustvarjalci naše doline so se na povabilo za druženje z laškimi literati v mesecu kulture z veseljem odzvali. Druženje je bilo obarvano s predstavitvijo Rimskih term, s seznanitvijo novejših publikacij na področju literarne ustvarjalnosti, z osebno predstavitvijo litera-tov obeh dolin in spoznavanju drobcev iz barvite življenjske poti Antona Aškerca. Na Aškarčevini so bili prisrčno sprejeti tudi s strani potomcev našega znanega Slovenca, največjega epskega pesnika balad in romanc. Družina pranečaka, ki je vredna Aškerčevega imena, vneto skrbi za pesnikovo rojstno hišo in njegovo bogato literarno dediščino. Takole pripovedujejo: »Hrušovarjev Tonček je po zaslugi tete Agate, ko jo je klical Ajtka, doštudiral na Dunaju in postal duhovnik. V katoliških krogih ni bil posebno priljubljen, ker je bil preveč svobodomiseln in posveten, saj je veliko potoval. Obiskal je domala vso Evropo in velik del Azije. Od vsepovsod je prinašal nova spoznanja in znanja.« Znano je tudi, da so njegove maše v zimskem času trajale velikokrat le nekaj minut, ker je bilo premrzlo. Njegove pesmi so razkrivale mnoge posvetne misli, zato so ga cerkveni predstojniki pogosto premeščali iz fare v faro. Kratek čas je služboval v Zgornji Savinjski dolini. V njegov spomin je postavljen v osrednjem delu Mozirja njegov doprsni kip. Maja 1898 mu je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar, ki ga je globoko cenil, ponudil mesto arhivarja v slovenski prestolnici. Aškerc je to delo vzel zelo resno in si ogledal arhive na Dunaju, v Rimu in Parizu. Z videnim ni bil zadovoljen, zato je vpeljal povsem nov sistem, katerega so potem prevzeli vsi arhivi po Evropi. Aškerc je bil posebnež, bil pa je tudi velik vizi-onar. Želel je »spraviti« verujoče iz različnih katoliških ver, pa tudi do islama je gojil globoko spoštovanje.« Druženje, prepleteno s strokovnimi spoznanji in predstavitvijo udeležencev srečanja, so zaključili v veselem vzdušju v »Aškerčevi kašči«, med dobrotami ekološke kmetije, s pesmijo in smehom. Krajev Laško, Rimske toplice in Mozirje ne povezuje samo naša vodna lepotica Savinja, povezuje nas še mnogo več. Medsebojna srečevanja bodo na obeh lokacijah tudi v bodoče odkrivala še mnogo skupnih interesov in doživetij. Ivana Žvipelj Živa Ljubiteljski literarni ustvarjalci iz Zgornje Savinjske doline so z zanimanjem prisluhnili opisu barvite življenjske poti Antona Aškerca. (Foto: Ivana Žvipelj Živa) DELAVNICE IZVIRNOSTI IN USTVARJALNOSTI V OS GORNJI GRAD Dan za pustne maske, krofe in modo Zadnji dan pred zimskimi počitnicami so bi- tna delavnica peke krofov, učenci so se spoznali li na gornjegrajski šoli učenci kar se da izvirni in ustvarjalni. Tehniški dan za učence od šestega do devetega razreda je bil razdeljen na več delavnic. Prav gotovo je bila času primerna in zelo prije- s poslikavo telesa in tatuji, šolo je obiskala frizerka za delavnico kozmetike, mode in friziranja. O pristnih slovenskih in tudi najbolj znanih beneških pustnih maskah je potekala še ena delavnica. Na skupnem zaključku so učenci predstavili Učenci so pomagali pri peki krepko preko 200 krofov. Dokazni material je sproti zgineval. Poslikava ali tatu? Strašljivo vprašanje za starše. svoje delo, se srečali s mozirskimi pustnaki, kurenti in šoštanjskimi pusti. Pri peki krofov so učenci sodelovali vse od mesenja testa do sladkanja z njimi. Krofe, polnjene z marmelado, so razdelili na zaključni prireditvi. Ustvarjanje mask in modna delavnica sta iz učencev izvabili kreativnost in ustvarjalnost. Pred poslikavo telesa so si učenci ogledali, kako nastane pravi tatu, nato so se z užitkom prepustili neboleči poslikavi telesa z barvami. Tekst in foto: Štefka Sem 19 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Študentje in dijaki izstopajo kot športniki in humanitarci Na prvem izrednem občnem zboru so se v februarju zbrali študentje in dijaki iz Kluba zgornjesa-vinjskih študentov. Predsednik Simon Koštrun je na kratko povzel številne lanskoletne aktivnosti, ki so jih izpeljali. ŠTEVILNE DOBRODELNE AKCIJE Med njimi so bile takšne z dobrodelno noto, kot je akcija zbiranja igrač, krvodajalska akcija in zbiranje sredstev za socialno ogrožene študente in dijake z dobrodelnim tekom in večerom v Šmartnem ob Dreti, v sodelovanju s Športnim društvom Lipa. Tudi priprave na maturo, katere so za dijake brezplačne, so gesta, ki kaže, da študentje radi pomagajo drugim. Njihov najbolj znan in uspešen projekt pa je že dolga leta Flosfest. Simon Koštrun je naštel številne lanskoletne uspešne projekte kluba. (Foto: Štefka Sem) AKTIVNI TUDI V ŠPORTU Člani kluba se izkazujejo še na drugih področjih. Prvo in drugo mesto so osvojili na ŠKIS golu in ŠKIS košu. Na Škisovi tržnici so zmagali v vleki vrvi, udeležili so se študentske olimpijade, kegljajo, igrajo tarok in še marsikaj drugega. Med motivacijskimi vikendi snujejo nove aktivnosti, katere nato uspešno izvajajo. V preteklem letu so se razveselili urejene male dvorane v kultur- DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Nazarski upokojenci so v projekt Starejši za starejše vstopili leta 2011. Enajst prostovoljcev, med njimi tudi koordinatorka Zora Štru-cl, se enkrat mesečno srečujejo v njihovih prostorih, kjer si razdelijo delo, izmenjajo izkušnje. Z veseljem ugotavljajo, da na njihovem območju, razen nekaj primerov, ni zaznati nasilja nad starejšimi, predvsem pa, da ni posameznikov, ki bi bili popolnoma prepuščeni sami sebi. Še vedno je namreč na podeželju prisotna oblika medsosedske pomoči, kjer starejši ne živijo s svojci. K SODELOVANJU VABIJO DU ŠMARTNO OB DRETI Koordinatorka Štruclova je še povedala, da so v preteklem letu obiskali preko 800 oseb starejših nad 69 let, in to le v krajevnih skupnostih Nazarje in Kokarje. V projekt iz nazarske občine še ni vklju- nem domu na Ljubnem ob Savinji, kjer imajo svoje prostore. Tam bodo lahko pripravili razne seminarje, srečanja in druge dogodke. Spletno stran kluba so prenovili, od lani izdajajo svojo spletno publikacijo z naslovom Malbl. Za letošnje leto so si zadali obsežen plan. Redna skrb vodilnih članov kluba je predvsem pomoč študentom in skrb za njihovo dobrobit s skupnimi aktivnostmi v študentski organizaciji. Štefka Sem čeno Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti, z njihovo vključitvijo pa bi imeli celovite podatke glede starejše populacije v občini. Z vključitvijo šmarških upokojencev bi tudi na tem področju lahko pomagali starejšim na tem območju, saj časi niso rožnati. ŽELIJO IZPOLNITI VSE NAČRTE Lani so organizirali predavanje direktorice Centra za socialno delo Mozirje Marjane Veršnik Fale o socialno varstvenih pravicah za starejše, ob dnevu prostovoljcev pa jih je v goste povabila nazarska županja Majda Podkrižnik. Njihova želja je, da bi tudi v tem letu izpolnili vse načrte, predvsem pa starejšim pomagali pri boljši kakovosti življenja, premagovanju osamljenosti in jim pomagali na področjih, kjer se sami ne znajdejo. Štefka Sem Medsosedska pomoč je za starejše občane zelo pomembna OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje SŽll naz&RJE VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite - po elektronski pošti na naslov: os.nazarje@guest.ornes.si - po navadni pošti na naslov: OSNOVNA ŠOLA NAZARJE, Zadrečka cesta 37, 3331 NAZARJE Podrobnejše informacije in obrazce za vpis lahko dobite: -v tajništvu OŠ NAZARJE - tel. št.: 03-839-13-60 - v vrtcu Nazarje - tel. št. 03-839-13-61 - v vrtcu Šmartno ob Dreti - tel. št. 03-5-845-220. Obrazce za vpis lahko dobite tudi na spletni strani šole: http://www.os-nazarje.si/(VRTEC-obrazci). VPIS OTROK V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI BO TRAJAL dO 20. a 2014. Prednost pri sprejemu otrok v vrtec imajo starši ki bodo vloge oddali do poteka razpisa. 20 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Ljudje in dogodki, Šport OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Zimska šola v naravi Tudi letos smo učenci 5. razreda OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad odšli v zimsko šolo v naravi na Roglo. V torek zjutraj smo se odpeljali izpred šole. Na poti nas je ves čas spremljalo slabo vreme, vendar smo bili polni pričakovanj in smo komaj čakali, da prispemo na cilj. Po uri in pol vožnje smo prispeli pred Dom Gorenje, kjer smo preživeli čudovitih pet dni. Pred vhodom nas je pričakal kuža Bingo, ki smo ga vsi takoj vzljubili. Na Rogli smo bili učenci na podlagi smučarskega znanja razdeljeni v dve skupini. Preverili smo ga prvi dan po prihodu. Skupino, ki je bolje smučala, je vodil učitelj Zlatko Kompan, skupino, ki je slabše smučala, pa je vodila učiteljica Snežana. Kljub napornemu in natrpanemu urniku ter bolečim nogam smo vsak dan zelo uživali in se naučili kaj novega. Zelo pridno smo vadili in izpopolnjevali svoje smučarsko znanje. Čeprav so nekateri na smučeh stali prvič, smo skozi tečaj vsi zelo napredovali. Poleg smučanja smo izvajali tudi druge dejavnosti: orientacijski pohod, pogovor o rastlinah in zdravi prehrani, pisanje dnevnikov, družabne igre, igre z žogo, plezanje ter zaključni ve- čer z obilo smeha in zabave. Najbolj so mi ostali v spominu disko večer, šofer, ki smo mu nadeli ime »Črni vitez«, učiteljica smučanja Snežana in kuharice, ki so vseh pet dni izvrstno kuhale. Sara Osovnik, 5. razred Kljub napornemu in natrpanemu urniku ter bolečim nogam smo vsak dan zelo uživali in se naučili kaj novega. (Foto: Nada Fridman) ZAKLJUČEN 18. LUTKOVNI ABONMA Užitek otrok ob spremljanju predstav nepopisen 18. Lutkovni abonma se je s februarsko predstavo Dinozavri zaključil. Najmlajši so si lahko v času od oktobra do februarja v dvorani mozirskega kulturnega doma ogledali pet predstav. V oktobru je bila predstava Štirje muzikantje, v novembru Pes pritepuh, s katero so v Mozirju gostovali lutkarji iz Slovaške. Decembrska predstava je govorila o Krtku Zlatku, januarska o ja- bolku in zadnja o dinozavrih. Abonma je bil namenjen otrokom od tretjega leta starosti dalje. Lutke so namreč univerzalna govorica za otroke in odrasle, saj na hudomušen in zabaven način spregovorijo o svetu, v katerega stopajo otroci. Poleg zabave za otroke in starše se otroci seznanjajo z gledališčem in oblikovanjem svojega odnosa do kulture in umetnosti. To so vzgojno zelo LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Tri stopničke na zadnji tekmi V nedeljo, 23. februarja, se je v Športni dvorani I. OŠ Žalec v organizaciji LK Žalec odvijala zadnja dvoranska lokostrelska tekma, ki je štela za slovenski dvoranski pokal 2014. Sodelovalo je 150 tekmovalcev iz 31 klubov. Tekmovanja se je udeležilo tudi dvanajst tekmovalcev iz LK Gornji Grad, ki so dosegli zelo dobre rezultate, saj so se kar trije tekmovalci zavihteli na zmagovalni oder. Drugo mesto v svoji konkurenci so dosegli Vojko Colnar (veterani - ukrivljeni lok), Žare Krajnc (člani - sestavljeni lok) in Tatjana Suljanovič (članice - goli lok). Štefka Sem S predstavo Dinozavri se je februarja uspešno zaključil letošnji lutkovni abonma. (Foto: Jure Repenšek) močna sporočila za otroke in pričakovati je, da bodo starši v večji meri spoznali to priložnost, da so lutkovne predstave izredno dobra naložba za vzgojo naših najmlajših, je v imenu organizatorja, Kulturnega društva Jurij, povedal Jure Repenšek. Udeleženci abonmaja so bili skoraj iz vse doline. Žal pa po bese- dah Repenška v nekaterih občinah starši ne najdejo smisla in časa za lutke, a bi bilo prav, da otrokom z lutkami omogočijo izvirnejšo mladostno dobo. V oktobru bodo otroci spet povabljeni na predstave in dvorana bo v okviru 19. Lutkovnega abonmaja spet polna otroškega smeha. Štefka Sem 21 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Šport,Organizacije KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE V derbiju za prvo mesto dosegli novo zmago in ostali neporaženi v svoji dvorani Po prvem porazu v prvenstvu je nazarsko moštvo gostilo Metliko, tekmeca za prvo mesto na vzhodu. Na krilih navijačev je domača ekipa dosegla novo zmago in ostaja neporažena v svoji dvorani. Tekma je upravičila naziv derbi, saj je bilo čutiti nervozo na obeh straneh. Po izenačenem začetku so nazarski košarkarji prevzeli pobudo in dobili prvi polčas (58:48), ki je minil v trdem in nervoznem boju, katerega sta sodnika poskušala omiliti z dosojenimi nešpor-tnimi osebnimi napakami. Nazarčani so pobudo prenesli tudi v nadaljevanje tekme in vodili že za 19 točk. Košarkarji Metlike so se vrnili v igro po izključitvi Mihe Čmera zaradi dveh nešportnih osebnih napak. V zadnji četrtini so se približali na osem točk zaostanka, vendar sta pomembni toč- ki ostali doma. Tekmo je zaznamovalo nešportno navijanje gostujočih navijačev, ki so poškodovali tri stole na tribuni. Nazarčani ostajajo na prvem mestu v ligi za prvaka 4. SKL -vzhod. Po besedah trenerja Raj-ka Rituperja za osvojitev želenega GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje prvega mesta potrebujejo še vsaj eno zmago, ki jo bodo iskali že jutri v Ivančni Gorici. Pohvalil je svoje košarkarje, ki so tako na treningih kot na tekmah izjemno moti- virani, kar se na koncu kaže tudi v rezultatih. Posebej se je zahvalil izjemni publiki in izrazil upanje, ROKOMETNI KLUB NAZARJE Nazarske rokometašice so nadaljevale niz težkih tekem proti kandidatkam za napredovanje v 1. A DRL za ženske. Na prvi marčevski dan so v Nazarjah gostovale rokometašice ŽRK Branika iz Maribora in zasluženo zmagale z 28:32 (14:18). Ta tekma je bila na sporedu že 1. februarja, vendar je bila prekinjena zaradi izpada električne energije, kar je bila posledica vremenske ujme, ki je prizadela celotno Slovenijo. Tekma je bila ponovno odigrana v soboto, Mariborčanke pa so upravičile vlogo favoritinj. Domače rokometašice so bile ob kratki klopi dodatno hendikepirane z zgodnjo izključitvijo Sanje Danojevič, kar se da jih bo na naslednjih tekmah še več. Roman Mežnar je poznalo v nadaljevanju tekme. Gostje so prevladovale in igrale agresivno v obrambi ter domačinkam dovolile le upanje ob razliki za gol. Nato so prevzele vajeti igre povsem v svoje roke in po besedah nazarskega trenerja Braneta Dobnika zasluženo zmagale, saj gre za dobro organiziran klub s kakovostnim igralskim kadrom, ki je resen kandidat za napredovanje v višji rang tekmovanja. Nazarčanke so trenutno na petem mestu v 1. B DRL za ženske, Mariborčanke pa so druge. Jutri v Nazarje prihaja še en kakovosten nasprotnik, in sicer tretjeuvrščeni ŽRK Brežice. Roman Mežnar Nazarje : Metlika 107:93 (33:24, 25:24, 27:23, 22:22) 3. krog (2. del) 4. SKL - vzhod A: Ivančna Gorica : Bistrica 66:70, Nazarje : Metlika 107:93. Zmaga zasluženo v Maribor TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE Letos obeležujejo petnajstletnico društva Taborniki rodu Sotočje Nazarje-Kokarje so na občnem zboru tretji petek v februarju imenovali novo-staro vodstvo. Še naprej bo naloge starešine opravljala Zvonka Za-krajšek, načelnika pa bosta Alenka Verbuč in Denis Hren. Iz poročila, ki sta ga pripravila načelnika, je bilo razvidno, da so realizirali vse zastavljene naloge. Osnovnošolci od 1. do 9. razreda sodelujejo v taborniškem krožku v nazarski osnovni šoli. Pod mentorstvom Zakrajškove in vodnikov so se srečevali na vo-dovih sestankih in spoznavali taborniške veščine ter srečanja popestrili z igro. Na pohodih so spoznavali bližnjo in daljno okolico. Družili so se tudi na sankanju v zimskem času in taborjenju ob zaključku šolskega leta. V jesenskem času so pripravili kostanjev Na občnem zboru sta starešina Zvonka Zakrajšek (prva z leve) in načelnik Denis Hren (prvi z desne) predstavila plan dela za letošnje leto. (Foto: Marija Sukalo) piknik in taborniški dan, kjer so na zimovanje na Golte, s čistilnimi predstavili društvo. akcijami skrbeli za ureditev tabor- Starejši taborniki so se podali nega prostora, sodelovali na Lon- čarskem prazniku, pripravili prvomajsko kresovanje in ob zaključku leta v sodelovanju s skavti delili luč miru. Odpravili so se na čolnarjenje na Kolpo in se preizkusili v preživetju v naravi. Udeležili so se območnega mnogoboja in pripravili delavnice za otroke delavcev podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Delo v letošnjem letu bo potekalo v znamenju petnajstletnice delovanja društva. Jubilej bodo obeležili s številnimi taborniškimi aktivnostmi, ki se bodo odvijale skozi vse leto. Med večjimi investicijami sodi izoliranje strehe v spalnem delu brunarice. Finančna sredstva bodo poskušali pridobiti iz občinskega proračuna, s kandidiranjem na razpise in s pomočjo donatorjev. Marija Šukalo 22 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Kronika, Informacije, Oglasi I Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Ura- dno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. I. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2014: - naziv časnega občana Občine Mozirje, - nagrada Občine Mozirje, - zlata plaketa z priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine. ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino: - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; - obvezna obrazložitev predloga; - vrsta priznanja; - podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje. 5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 31.03.2014. OBČINA MOZIRJE IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • IZGINILA MOTORNA ŽAGA Nizka: 25. februarja je občan obvestil policiste, da je iz njegovega odklenjenega gospodarskega poslopja v Nizki izginila motorna žaga. Policisti so opravili ogled, za tatom pa še zbirajo obvestila. • POŠKODOVAL AVTOMOBIL Mozirje: V noči na 1. marec v jutranjih urah so policisti na terenu prejeli prijavo osebe, da ji je znana oseba z roko odlomila vzvratno ogledalo in brcnila v blatnik na osebnem avtomobilu, ko se le-ta peljala mimo prireditvenega prostora v Mozirju. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, zoper storilca pa bodo policisti napisali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. • IZ JAKNE UKRADEL MOBITEL Mozirje: 1. marca je na policijo prišla občanka, ki je povedala, da je bila v nočnem času na prireditvi v šotoru v Mozirju. Ob steno šotora je odložila jakno, v kateri je imela mobilni telefon. Kasneje, ko je jakno pobrala, je ugotovila, da ji je nekdo ukradel mobilni telefon. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 23 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Za razvedrilo Cvetke PACIENT PREŽIVEL, DEFIBRILATOR UMRL Pust Mozirski je poskrbel za rešitev najbolj perečih zadev, ki jih lokalna oblast ne more ali noče razrešiti. Med njimi je spor s sosednjo občino glede sedeža urgentne postaje. Pust je zato ustanovil mobilno urgentno ekipo, ki bo stacionirana na celinah, z dvema kolesoma v mozirski, z dvema pa v nazarski občini. Ekipa, ki bo na tej postaji zaposlena, je prikazala visoko usposobljenost. Javnega delavca je sredi trškega jedra namreč zadel infarkt, ekipa pa je uspešno izvedla reanimacijo, da je lahko delavec takoj nadaljeval z delom. TO SO TA PRAVI TELESNI STRAŽARJI! Mozirski pustnaki so na okolofiranju obiskali Zimsko-letni turistični center Golte. Za varnost v gondoli so poskrbeli kar sami. Da se pustni princesi Ani Verdev ne bi od višine ali od zibanja zvrtelo, so jo objeli. Da ji je bilo udobno in ni mogla kam pasti, pa so sprostili airbage (beri trebuhe, polne krofov). NA POST ŽLEDOLOMNI TRGATVI Ta prav pustni zanesenjak menda postane vsak, ki si pustni šal nadene za svoj vrat. Potem je zaradi slabe prekrvavljenosti možganov koj nared za norčije. Takole je Franc Rajhter - Joza obdeloval grozdje nabrano na post žledolomni trgatvi. Z nogami sprešan in skozi nogavice precejen sok je polnil kozarce tekočine prav izbor-nega okusa. Kdor si je upal piti, že ve. Da le šal ni prekmalu popustil. 24 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Križanka, Informacije zmanjšanje prodajne cene sestavil: peter udir grška igralka (papas) 'KUGA120. stoletja breznog plazilec kdor deia povzroča zdrahe v germ. mitologiji bog vojne sl. filozof (slavoj) anton nanut žgana pijača iz zita mastna. v vodi netopna tekočina akontacija boooroga antilopa pisec podlistkov. feljtoni5t vulkan na otoku mindanao ma filipinih streha sveta sl. slikar in grafik ■jože horvat) strokovnjak za etiko tok ali ZTO^ gnoja (med.) korak v stran kalcijev sulfat lisast vol učenec. ki stanuje v dijaškem domu vstopnica, vozovnica ovratnica iz koral negativna ocena v Soli prvi človek po bibliji enovalent-niialkilni radikal namaz. premaz mogočna gora grenek zeliščni liker rekav šra-ki ji. pritok ebra nekd. dolž. mera (PC3. 20 cm) pripadnik ljudstva, ki se del leta seli iz kraja vkraj zgled. vzor. zadeva marguč, rok tretja beethovnova simfonija nesorazmerje !>f1 avecv proizvodnji cinka oel obraza okrog ust íaííitno premazno sredstvo KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Cheryl Strayed: Divja V zasnovi avtobiografski roman Divja je napisan kot pustolovska in hkrati duhovna knjiga o iskanju mlade ženske, ki ostane sama, brez moža in brez mame. Z upanjem, da bo zakrpala svoje ranjeno srce, se brez kakršnihkoli pohodni-ških izkušenj odpravi na pacifiško gorsko pešpot, dolgo 1.800 kilometrov. Pot in iskanje jo vodita skozi puščave, po zasneženih vrhovih in nedotaknjenih gozdovih zahodnega roba ZDA. Pri tem spoznava zanimive pustolovce, samoto in na koncu prične spoznavati tudi sebe. Knjiga je polna čudovitih opisov narave in neizprosnih vremenskih pogojev. Bralec se skupaj z avtori- co prebija skozi različne nevarnosti, spoznava njen pogum in se ob branju sprašuje, kako bi se na takšni poti znašel on sam. Slovarček: AOMORI - pristaniško mesto na Honšuju; VAAL - reka v JAR; 2111 - v germanski mitologiji bog vojne; v._J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): POBRATIM, OSLOVINA, DLAN, STO, TAl, AKER, MODRIJANI, ANI, GARD, PLOSKAČ, ČOLN, AS, RAZKOLEK, PATENT. SKI, VEHOVAR, STA, TOMC, KARAN, OKUN, ATEIST, ARKATURA, KACALO, BLAGODAR v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Napovednik dogodkov Petek, 7. marec Golte Lady's free ski - brezplačno smučanje za ženske ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kako vzgojiti svojega (ljubljenčka) mamuta ob 18.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige Adila Huselja Sobota, 8. marec ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Brežice (ž) ob 18.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava Vaja zbora ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Stevardese pristajajo Nedelja, 9. marec ob 17.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava Vaja zbora Sreda, 12. marec ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Drobna ptica ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Goska Lučka ob 19.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z A. Videčnikom: Ustvarjalnost naših prednikov Četrtek, 13. marec ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Dobrodelni koncert Za smeh v otroških očeh ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Drobna ptica ob 18.00. Galerija Mozirje Pripovedovalska tribuna o gregorjevem, ljubezni in pomladi ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodajamo prašičke, 50-70 kg, za nadaljnjo rejo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 031/622-614. Prodam belo gosko (nese jajca) in sivega gosaka, posamezno 30 EUR, par 50 EUR. Zdenko, N. Štifta; gsm 051/341-733. Telici, visoko breji, sivko in simental-ko prodam; gsm 041/239-017. Prodam visoko brejo telico s.r., bika s.r. in teličko lim., težko 150 kg; gsm 031/855-186. Prodam prašiče od 30 do 100 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale in mleti stiropor; gsm 041/465-744. Zelo poceni prodam odlično ohranjene pnevmatike, 2 kom. 205/65/16c, 2 kom. 185/65/15 na platiščih Merc in 2 kom. 175/80/14M; gsm 041/468-550. Dobro ohranjen namizni računalnik z monitorjem zelo ugodno prodam; gsm 041/806-001. Prodam in podarim otroški avtose-dež do 18 kg; gsm 031/610-563. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SEČNJE IN SPRAVILO LESA za več informacij pokličite na tel. št. 041/423-935. Urles, predelava lesa in prevozništvo, Uroš Lever s.p., Šmartno ob Dreti 88 ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ ŠIVALNI STROJ in vse kar potrebujete za zraven; tel. št. 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 212, Mozirje. Peč na sekance in drobna polena prodam; gsm 068/16-33-85. Prodam fantovsko temno sivo obleko znamke Sens, št. 12; gsm 031/318-630. Prodam nov jogi, 140 x 200, kupljen v Lesnini (cena 140 EUR) ter jogi 90 x 200 nov (100 EUR); gsm 031/582897. Prodam smrekove gajbice za ozimnico; gsm 040/888-240. Suha drva, bukev, gaber, cepljena, balirana po 1 m3, možen razrez na kratko, prodam; gsm 031/585-735. Prodam seno v okroglih balah, cena 40 EUR za komad, možna dostava; gsm 031/821-129. ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387. NEPREMIČNINE Kupim gozd v okolici Rečice, Nazarij, Mozirja in vzamem v najem travnik na Rečici; gsm 031/557-996. Oddam opremljeno 2,5-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/354-573. Oddamo 3-sobno stanovanje v Šmartnem ob Paki; gsm 031/759390. Prodam 3,5-sobno stanovanje - duplex v centru Mozirja; gsm 041/759-300. DRUGO - KUPIM OSEBNI STIKI Kupim traktor zetor, IMT, universal ter Vem, da poštena punca živi, ki spoznati me želi; gsm 041/959-192. 26 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I Oglasi OHC1NA MAZANJE NJTMzJlMEiLi Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2014 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju kulture dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2014 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih programov v Občini Nazarje v letu 2014 v skupni višini 7.252,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 10. 3. 2014 do vključno 11. 4. 2014 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis KULTURA 2014 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 610-0001/2014-2 Datum: 5. 3. 2014 Županja: Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l. r. nsspaana ¡giGfsa L>) r ¿3 ge b i -! I k e r: 111 r j I c i, % ^ pr $d m i je n a sr ¿dfa k a Jer t mo ra j^j, a s podnji k) potska ti 8-predme tO V, ki «i n;imc;ini nnHsin ® » ■KmvsLriica ja Krjjl rk:|dfX jiln>kn;;m\ j tticiilt il ku, fOlialt |_-i I L" i ,i « desnico m nam i ¿i ivojiraj i pod ji 11 p yšij lic n;rdJf kijtpodfflriS Cremcalee r.'. d VI črni, ki ste |ir,iYiliifl :■■ i prejJnj» iiiifugu.jc I _i i J Ifi L: f|Jk| "i|( r F-r ii 11 ( cj Lnr Jim, Nove trate 3, Mozirje >n ivaim Fnntku, PoHveia 57, luri N<.\j-djau.j 11 ij| -^IjmI.hv naieni lainlttvu, *ipf brnia prevzela darilo. c^^ff1 € Jm 3 l i I i 9 1.1 I Z Jb 1 ^ \ ^ V^Ž—A — ~ - mW. ' I fff W 1 ■v W C& .-Vi "i S ~" r - 3? ----- v ------- URA]LOBANJA|KLOBUK | ROLKA MEDVEDEK | KROGLA ZA BILJARD T VETRN I CA | OGRLICA* HL"st i -S Tfc. a % -j* > ft < 27 Savinjske novice št. 10, 7. marec 2014 I PLANET TV CAS JEZA PLANET TV SLRDKO ŽIVLJENJE OD PONEDELJKA DO PETKA OB 20.00