MOSTOVI 1/1991/XXVI 11
Lidija Šega
Sejem bil je živ
(Vtisi s sejma EXPOLINGUA 1990)
Kdor se je na sejem odpravil po sledeh re¬
klame potovalnih agencij, je bil morda razoča¬
ran, saj na njem ni bilo mogoče najti »čudežne«
prevajalske delavnice, v kateri bi se lahko na¬
učil »samodejnega« prevajanja brez znanih
prevajalskih težav in tegob, s katerimi se sreču¬
jemo tako mi kot naši kolegi po svetu.
Sejem je pač samo sejem, kjer »vsakdo na
ogled postavi« to, kar ima in kar bi rad — za le¬
pe denarce seveda — ponudil tudi drugim. To¬
da da ne bo nesporazuma: sejem EXPOLIN-
GUA, ki so ga v letu 1990 že drugič pripravili v
Frankfurtu kot svetovni sejem za pospeševanje
jezikovne kulture, izmenjave izkušenj in dosež¬
kov na področju učenja jezikov, podiranja jezi¬
kovnih pregraj med narodi in ob tem tudi preva¬
janja ter tolmačenja, je prav gotovo enkratno
doživetje.
Obisk tega sejma, ki bo — kot vse kaže
—postal tradicionalen, bi zato rada priporočila
vsakemu kolegu. Da se boste lažje odločili za
pot ob naslednji EXPOLINGUI, pa nekaj vtisov
in informacij.
Daleč največ je bilo na sejmu izobraževalne
ponudbe — učenja tujih jezikov v »nacional¬
nem« okolju. Ponudba je bila pestra — od uče¬
nja jezika na univerzah in v internatih do indivi¬
dualnega pouka v družinah učiteljev. Angle¬
ščine se na primer lahko učite v Angliji, na
Škotskem in Irskem pa tudi v Kanadi, Združenih
državah Amerike, Avstraliji in na Novi Zelandiji,
francoščine v Franciji in Kanadi itd. Ponujajo
splošne in za posamezne stroke posebej prila¬
gojene tečaje, pri čemer je očitno najbolj popu¬
larno učenje poslovne angleščine in izobraže¬
vanje poslovodnih kadrov. Firma CRE je
predstavila celo računalniški program za uče¬
nje tujih jezikov (Computer based training) — v
obliki igrice za izpopolnjevanje besednega za¬
klada. Tudi video je že med vsakdanjimi pripo¬
močki za popestritev pouka.
Presenetljivo malo je bilo na sejmu ponudbe
strokovne literature. Pravzaprav je bila edina
»knjigarna« na sejmu univerzitetna knjigarna
Theo Hector, ki pa je bila dobro založena zlasti
s slovarsko literaturo.
Po obsegu informacij je bila med vsemi jeziki
daleč najbolje zastopana angleščina, sledile so
ji nemščina in francoščina, italijanščina in
španščina, s po enim sejemskim mestom pa so
bili zastopani tudi Rusi, Katalonci, Baski in Sin¬
gapur (s programom transkripcije v kitajsko pi¬
savo). Posebej se je predstavila Evropska
skupnost z enotnimi izobraževalnimi programi
za mlade.
Verjetno nisem bila edina, ki je na sejmu iska¬
la predvsem tehnične novosti ter pripomočke
za računalniško obdelavo terminologije in be¬
sedil. Tudi tovrstne ponudbe je bilo nekaj, ven¬
dar po mojem mnenju s premalo praktične
demonstracije.
Italijansko podjetje D’AGOSTINI ORGANIZ-
ZAZIONE iz Vidma je predstavilo avtomatske
prevajalske programe pod imenom Hypertrans
s cenami od 7.000 do 24.000 DEM (odvisno od
jezika) za italijanščino, francoščino, angleščino,
nemščino, portugalščino in španščino. Pro¬
grami vsebujejo slovar s 30.000 do 100.000 be¬
sedami in so — kot piše v prospektu — primerni
zlasti za prevajanje tehničnih, pravnih in ko¬
mercialnih besedil. In »čeprav prevod ni po¬
poln, omogoča razumevanje besedila tudi brez
znanja izvirnega jezika« — še dodajajo in zago¬
tavljajo, da si prevajalec s tem programom lah¬
ko prihrani od 230 do 457 (?!) odstotkov časa!
Program je prirejen le za uporabo na APPLE
Mackintosh PC-ju.
Najbolj zanimiv in praktično uporaben se mi
je med predstavljenimi programi zdel program¬
ski paket podjetja Trados iz Stuttgarta, ki je se¬
stavljen iz slovarskega dela Multi Term (večje¬
zična terminološka banka podatkov), programa
za analizo besedila Text-Analyzer (ki avtomat¬
sko izbere izraze iz banke podatkov) in ureje¬
valnika besedila TED, ki omogoča prevajanje
posameznih izrazov, shranjenih v banki podat¬
kov. To sicer ne pomeni prevajanja celih stav¬
kov, kot ga ponujajo drugi prevajalski programi,
72 MOSTOVI 1/1991/XXVI
vendar zato tudi »ne dela napak«. Problem pri
uporabi tega programa je verjetno le velikost
računalnika. Cena (oziroma licenčnina) za celo¬
ten paket je 3000 DEM, vzorčni program s 50 iz¬
razi pa ponujajo že za 30 DEM. Morda je vred¬
no poskusiti! Program Multi Term bi verjetno
lahko bil primeren tudi za izdelavo različnih
glosarjev v več jezikih. Poleg tega programske¬
ga paketa je podjetje Trados predstavilo še
program DocuComp, ki je namenjen primerja¬
nju različnih inačic besedila.
Program za izdelavo večjezičnih slovarjev in
glosarjev je predstavilo tudi podjetje Siemens:
terminološki sistem Term-PC, s katerim je mo¬
goče oblikovati, urejati in razvrščati terminolo¬
ške baze podatkov. Tudi v tem primeru se zdi,
da je ena glavnih težav zmogljivost razpoložlji¬
vega spomina v računalniku, zato priporočajo
povezavo z večjo terminološko bazo podatkov
TEAM/BS2000 na glavnem računalniku.
Podoben program »elektronskih« slovarjev
in glosarjev ter program TERMEX za njihovo
izdelavo je predstavilo podjetje EUROLUX
COMPUTERS GmbH. Program je primeren za
IBM kompatibilne PC-je. Zanimivo je, da to pod¬
jetje ponuja že celo vrsto izdelanih elektronskih
slovarjev in glosarjev z raznih področij in v več
jezikih. Na voljo imajo tudi preprostejše preva¬
jalske programe, zlasti za poslovno kore¬
spondenco.
Od nemških prevajalskih kolegov sem izve¬
dela, da je med njimi najbolj razširjen program
za prevajanje Globalink, ki na sejmu ni bil pred¬
stavljen. V Nemčiji ga je (UNO-Center, Koln)
mogoče kupiti že za 3000 DEM (v ZDA pa men¬
da celo že za 1000 USD). Primeren je za upora¬
bo na PC-ju.
Na enem od sejemskih računalnikov mi je po
naključju uspelo preizkusiti ta program tudi v
praksi — vendar sem bila nad kakovostjo pre¬
voda razočarana. Nemški kolegi pa so mi zago¬
tavljali, da tudi tak »prevod z napakami« prihra¬
ni čas že zato, ker ti ni treba iskati primernih
besed in ga je treba le še »slovnično in smisel¬
no popraviti«. Pa smo tam: menim, da je za tako
»popravljanje« treba jezik še bolje obvladati kot
za standardno prevajanje in verjamem, da so
taki programi uporabni izključno za prevajanje
v svoj materni jezik. Sicer pa je program za nas
le pogojno uporaben, saj je narejen v Ameriki
(podjetje Fairfax iz Virginie) in prirejen le za
prevajanje v nemščino, francoščino, ruščino in
španščino (oziroma iz teh jezikov v angleščino).
V pripravi je menda še programska inačica za
angleško-kitajsko prevajanje.
Iz pogovora s kolegi prevajalci in predstavni¬
ki ponudnikov računalniških programov naj
povzamem, da je izpopolnjevanje prevajalskih
programov zelo zahtevno in dolgotrajno delo,
zato so vse izboljšave kakovosti povezane z iz¬
jemno visokimi stroški. Za ponazoritev le poda¬
tek, da je cena naslednje generacije prevajal¬
skega programa Metali, ki ga je razvil Siemens
(Erlangen) in je »le nekoliko boljši«, že kar
250.000 DEM.
Na sejmu je bilo tudi nekaj predstavnikov
prevajalskih organizacij in birojev, ki so — bolj
kot sodelovanje in izmenjavo izkušenj — ponu¬
jali svoje prevajalske storitve z gesli: brezhibno
pravilno in takoj (tudi s prenosom po telefaksu
in z modemi). Med njimi je po mojem mnenju
najbolj izstopalo podjetje KERN GmbH s preva¬
janjem v kakih 40 jezikov (med drugim za Ju¬
goslavijo tudi v srbohrvaščino, slovenščino in
slovaščino!) in za več kot 70 strokovnih podro¬
čij. Gospod Kern nam v pogovoru ni hotel po¬
vedati, koliko prevajalcev za vso svojo dejav¬
nost združuje. Ima pa vrsto zunanjih sode¬
lavcev (razporejenih v kartoteki po strokah in
jezikih) in 24 ur na dan odprte sprejemnice pre¬
vodov po telefaksu v enajstih mestih v Nemčiji
in poleg tega še v Parizu, New Yorku in Londo¬
nu. Seveda poleg pisnega prevajanja ponuja
tudi konsekutivno in simultano tolmačenje, ure¬
janje in tiskanje besedil, tečaje, učila, slovarje in
vse, kar sodi zraven.
Skromnejše in hkrati z več pripravljenosti za
razne oblike sodelovanja se je predstavil preva¬
jalski biro CB s sedežema v Švici in Nemčiji, ki
ponuja prevajanje manj jezikov (angleščino,
nemščino, francoščino in italijanščino) in dela
predvsem s stalno zaposlenimi prevajalci.
Zanimiva je bila tudi prevajalska agencija
AAA, ki jo očitno avtoritativno vodi lastnica in
glavna prevajalka. Ker sama lahko prevaja le
angleščino, nemščino in romanske jezike
(španščino, francoščino, italijanščino...), se je
omejila na prevajalske storitve s tega področja,
ob tem pa zaposlila sodelavce, ki so jim ti jeziki
MOSTOVI 1/1991 /XXVI 13
materni. Na ta način se dobro dopolnjujejo in
medsebojno lektorirajo.
Zanimiv je bil pogovor s predstavnico nem¬
ške prevajalske zadruge InTra, ki združuje ka¬
kih 20 samostojnih prevajalcev. Vežejo jih do¬
kaj stroga pravila glede kakovosti opravljenega
dela in obveznost, da vse storitve fakturirajo
prek zadruge ne glede na to, ali delo dobijo iz
zadruge ali pa si ga — pogosteje — najdejo
sami. Zadruga za kritje režijskih stroškov obdrži
30 odstotkov honorarja. V pogovorih s samo¬
stojnimi prevajalci, ki sem jih srečala na sejmu,
sem izvedela zanimiv podatek, da se srečujejo
z zelo podobnimi težavami glede višine in iz¬
plačil honorarjev za prevode kot mi. Prevajal¬
ske tarife so zelo različne in odvisne od ponud¬
be in povpraševanja (ki se v posameznih
predelih Nemčije zelo razlikuje), od težavnosti
besedila in zlasti od tega, ali se prevajalcu uspe
povezati neposredno z naročnikom ali pa je (v
večini primerov na začetku prevajalske kariere,
dokler si prevajalec ne pridobi nekega renome¬
ja) odvisen od raznih posrednikov in prevajal¬
skih pisarn, ki si vzamejo tudi do 100 odstotkov
končne cene prevoda. Prevodi se praviloma
obračunavajo po vrsticah in cene se gibljejo od
0,8 do 2,5 DEM za vrstico (50 znakov).
Zanimive so bile tudi informacije o izobraže¬
vanju prevajalcev in organiziranih prevajalskih
šolah (npr. v Munchnu, Erlangenu, Londonu).
Praviloma se izobraževanje za prevajalce in
tolmače začne po končani gimnaziji in ob
ustreznem predznanju jezika (kar pa ni vedno
in povsod pogoj!) in traja večinoma 3 leta. Kon¬
ča se z državnim izpitom in ne daje akadem¬
skega naslova. Šteje za višjo izobrazbo in pravi¬
loma daje naziv »diplomirani prevajalec«. Na
sejmu so ponujali tudi celo vrsto možnosti za
opravljanje takega izpita brez predhodnega
formalnega šolanja. S takšnim izpitom si vsak¬
do lahko pridobi verificirano potrdilo o tem, da
jezik dovolj obvlada, da lahko prevaja. Potrdilo,
ki velja za Evropo, je znano pod imenom
EUROCERT. Posebej za Evropo po letu 1992
so prilagojeni tudi »novi« večjezični poklici
evropskih poslovnih tajnic, tolmačev in inoko-
respondentov ter poseben program LINGUA, ki
ga je Evropska skupnost pripravila za boljše
poznavanje evropskih jezikov zlasti med
mladimi.
V času sejma, ki je trajal štiri dni, so bili tudi
trije simpoziji in več predavanj oz. debatnih
krožkov. Pretežno so bili usmerjeni v poučeva¬
nje jezikov, prevajalstvu pa sta bili namenjeni le
dve temi: Izobraževanje prevajalcev in tolma¬
čev ter Ekonomski vidiki teorije prevajanja. Kot
pravijo organizatorji, je mednarodna razstava
EXPOLINGUA za jezike, prevajanje in večjezič¬
no komunikacijo s svojim strokovnim progra¬
mom in vsestransko informativno funkcijo po¬
seben prispevek k popularizaciji učenja tujih
jezikov in k zavesti, da je prav na tem področju
mogoče odstranjevati ovire med narodi in ljud¬
mi. In res prinaša obisk sejma in pogovor med
razstavljalci in obiskovalci boljše poznavanje
dosežkov in teženj na tem področju in nas prav
gotovo obogati z novimi spoznanji in izkuš¬
njami.
Deklaracija FIT o prevajalskem poklicu
(Babel št. 2, 1988, str. 115—117)
Prevajalski poklic pospešuje mednarodno
komuniciranje ter prispeva k razumevanju med
ljudmi z razširjanjem kulturnih vrednot, znan¬
stvenih dosežkov in tehničnega znanja.
Zveza prevajalcev
FIT so ustanovili poklicni prevajalci in je
mednarodna zveza nacionalnih društev, ki
združujejo prevajalce, tolmače, terminologe pa