Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
meteCno 20 Din polletno 120 O In celoletno 240 Din
za inozemslvo
meseCno 33 Din nedmiska Izdala celoletno v lugo-•lavltl 120 Din. za Inozemslvo 140 D
SLOVEHEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec
u
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici 41.6 111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2328
Cene oglasom
l slolp. pelll-vrsle mali oglasi po 1'30 In 2 D. veCJl oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pn večlern □ naročilu popust Izide ob 4 zjuiraj razen pondel)Ka In dneva po prazniku
Političen lisi sa slovenshzi narod
Ujvrava fe vKopIlarfevl ul.St.6 - Čekovni račun: Cfubl/ana Stev. 10.OSO ln 10.349 za lase tate, Sara/evošl.7363, Zagreb St. 19.011, Vraga In liunaf St. 24.797
Opozicija ima besedo
Ob obletnici Rapalla, ki nas je z globoko zarezo v živo telo naroda opomnil, kaj nas čaka, če ne bo naša država močna, so odgovorili šefi četvorne koalicije na akcijo g. Savčiča. In odgovorili so tako, da so se izkazali kot politiki, ki se zavedajo svoje dolžnosti pred narodom in pred državo in da mora biti njihovega odgovora vesel vsak pravi patriot.
Jasno in nedvomno so izjavili, da so za vsak sporazum, ki ga zahteva interes države. Drugega smisla sploh ne sme in ne more imeti sporazam, če ni njegov namen okrepitev države. Za tak sporazum so šefi vladnih strank absolutno in pripravljeni so pozabiti na vsa nasprotja, na vse specialne strankarske interese in tudi na vse predsodke. G. Savčiču so posamezni šefi vladnih strank celo izjavili, da tudi zahteva po reviziji ustave ne more ovirati sklenitve sporazuma. Seveda pa se mora revizija izvršiti tako, kakor zahteva ustava in njena gladka izvedba mora biti zajamčena. Za vsako državo so ustavni boji najnevarnejši in ne more hoteti iskrenega sporazuma tisti, kdor hoče s pomočjo sporazuma zagnati državo v vrtinec ustavnih bojev.
Zaradi tega je samo po sebi jasno, da so morali šefi četvorne koalicije zahtevati, da najprej opozicija pove, kaj zahteva in katere spre-membe želi. Že iz čisto formalnega vzroka je bila ta zahteva neobhodna: Opozicija je nezadovoljna z obstoječim stanjem, ena zahteva druge razmere, na njej je zato tudi prva beseda o potrebnih spremembah.
To pa še iz drugega odločilnega vzroka. Kajti šele iz zahtev opozicije bo vidno, če je tudi njena volja dobra. Z ljudmi slabe volje ni mogoče skleniti nobenega sporazuma, ker njim je sporazum le sredstvo za izkoriščanje, ne pa cilj in namen. Do danes pa je dala opozicija, zlasti ona iz radičevskih vodilnih vrst, zelo malo dokaza, da je pri njej dobra volja. Nasprotno so bile vse izjave vodilnih politikov od KDK takšne, da so se zgrozili pred njimi celo pristaši KDK. Kakor da bi že živeli izven države, tako so ob vsaki priliki in nepriliki nastopali proti interesom države. S ponosom so goorili o svojem delu proti zunanjemu posojilu, hodih v Berlin in Ženevo tožit našo državo in uživali so, kadar so podajali najbolj tvegane in najbolj nemogoče izjave. In kakor da ne bi bili niti s tem zadovoljni, so dodajali svojim neprevdar-nim izjavam psovke in klevete, ki so morale zlasti med Srbi roditi največji odpor. Skoraj je kazalo, kakor da bi imeli sploh samo eno željo, da za vsako ceno preprečijo vsak sporazum in da je njih najvišji cilj, če zgrade med Belgradom in Zagrebom nepremostljiv prepad.
V tem je prišla Savčičeva akcija, prvi rahel znak, da so tudi v KDK vplivni ljudje, ki nočejo prepada. Sicer so se gospodje od KDK, zlasti g. Pribičevič, takoj potrudili, da vržejo g. Savčiču poleno pred noge, s tem, da so proglasili akcijo g. Savčiča samo kot njegovo ekstraturo. V čast šefom vladnih strank je, da so imeli v tem hipu globoko uvidevnost in da so bili širokopotezni ter smatrali to metanje polen pod noge samo kot strah opozicionalnih šefov za njih pozicijo. Proslavljali so sebe kot neustrašne borce v stilu francoskega revolucionarnaja Gambette in zato so se bali, da bi jim njih volivne mase očitale, da so padli na kolena. To so šefi četvorne koalicije uvaževali in kljub vsem prisiljenim in neprisiljenim demantijem voditeljev KDK nad?'je-vali razgovore z'g Savčičem. S tem pa so dosegli, da je položaj pred razčiščenjem, kajti KDK je pritirana do tega, da mora fiksirati svoje stališče.
Povedati mora, če hoče krepko državo ali ali ne. Izjaviti se mora, če je za skupno življenje v državi ali ne. Izjaviti m^ra. čp ie za iskren sporazum ali pa ne. časi nejasnosti so minuli in opozicija ma besedo. Ko pa ta beseda pade, potem bo tudi javnost vedela, pri čem da ie in ta se bo hitro opredelila za eno ali drugo stran. Kajti prav nič težka ne bo ta opredelitev. Na eni strani širjenje hujskarije 'n argumentacije, s psovkami ter večnim očitanjem, na drugi strani brezreklamno delo za krnsolidaciio države, za dvig gospodarstva po potih, kakor Jih je pred kratkim nakazala gospodarska kon-fere-^a v Belgradu.
Opozicija ima besedo in im jo na vsak način. Naj ne mislijo šefi KDK, da se morejo Izogniti z molkom. Tudi molk je danes odgovor, zakaj ponudena jim je danes roka in če ne odgovore, potem to pomeni, da so odklonili sploh vsak sporazum. Dokazali bi s tem, da za j nje ne obstoji Rapallo, da za nje ne obstoje ' sploh nobeni konkretni razlogi, -azven strahu i za svojo popularnost. KveČjeni bi še imeli smi- \
Vlada za sporazi
a Belgrad, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Danes ob 9 dopoldne se jc vršila seja šefov četvorne koalicije v kabinetu notranjega ministrstva. Seje so se udeležili gg. dr. Korošec, Vukičevič, Davidovič in Spaho. Šefi so se spo--zumeli, da šef vlade g. dr. Korošec pozove g. Savčiča ter mu odgovori, da so šefi četvorne konlicije samoumevno za sporazum s strankami, za katere Savčič govori ter da so posamezni šeii četvorne koalicije dovolj jasno povedali svoje nazore glede sporazuma in da sedaj četvorna koalicija pričakuje od njegovih mandatorjev, da stavijo konkretna vprašanja, ki se naj uredijo. G. dr. Korošec se bo še danes ali najkasneje jutri sestal z g. Milošem Savčičem, da mu da odgovor v imenu vladne koalicije.
Zadeoa oseh ča
a Belgrad, .10. nov. (Tel. »Slov.«) »Politika« je objavila na g. Korošca kot notranjega min. hud napad, v katerem primerja sedanji sistem cenzure turškemu za časa Abdul Hamida. Razlika v obeh sistemih, pravi »Politika«, je samo v tem, da je bila turška cenzura odkrita, ker je plenila samo radi izrazov, ki so bili taksativno našteti v seznamu prepovedanih izrazov. Sedanja cenzura pa ni iskrena, ker ne postopa enako proti zagrebškemu in belgrajskemu tisku. V Zagrebu pusti tiskati, kar pleni v Belgradu. Obtožuje odgovorne urednike zaradi tiskanih izjav, ki jih dajejo Pribičevič in drugi, ne obtožuje pa le-teh, dasi so avtorji. V zelo ostrem tonu polemizira »Politika« proti izjavi notranjega ministra, ki jo je objavil »Slovenec« v petkovi številki. Vaš poročevalec se je obrnil na posl. g. Smodeja, ki se je svoječasno v parlamentu boril proti tiskovnemu zakonu, ki ga je predložil PP režim. Poslanec mu je odgovoril:
V politiki sem bral napad na g. dr. Korošca zaradi zaplemb. Na eni strani se čudim, da uredništvo tako slabo pozna tiskovni zakon in ga popolnoma napačno tolmači, vendar je nevednost kolikor toliko razumljiva, ker se je v Belgrad v času, ko sem se jaz naprošen od centralne uprave JNU boril proti sedanjemu tiskovnemu zakonu, bore malo zmenil za to borbo. Par člankov so tistikrat prinesli proti tiskovnemu zakonu in to je bilo vse. Niso prinesli niti predlogov JNU, ki smo jih stavili, niti niso omenjali uspehov, kolikor smo jih dosegli. Saj je bil prvotni zakonski predlog še vse hujši, kakor je bil potem sprejet. Vsak časnikar se mora boriti proti sedanjemu reakcijonarncmu tiskovnemu zakonu. Krivično in neiskreno je, napadati oblast radi tega, če postopa po zakonu. Tega zakona ni delal g. dr. Korošec in tudi on ni cenzor listov. To bi moralo vedeti tudi uredništvo »Politike«.
Ce je zakon nejasen in dopušča celo široko razlago § 34, je kriv zakonodajalec. Da bodo posamezni cenzorji v praksi zelo različno tolmačili, sem svoječasno v skupščini posebej naglasil. Sedaj pa dolžijo za to g. dr. Korošca, ne pa tistih, ki so zakon predlo-
žili in zanj glasovali. Tedaj je »Politika« glede čl. 34 molčala. Razburjenja »Politike«, ker smatra oblast za iiskane izjave politika v časopisju odgovorno uredništvo in ne politika, ako ta svojih izjav ne more podpisati, je neopravičeno.«
»Kaj pravite,« je vprašal poročevalec poslanca, »na ta-le stavek v »Politiki-:: »Zakon ne zahteva samo podpisa na spis, ampak so mu zadostni tudi drugi dokazi, ki nedvomljivo ugotavljajo avtorjevo osebo. Tu pa je osebnost naprej ugotovljena. Sam Pribičevič je sestavil izjavo, sam jo je dal v objavo, torej je on nedvomno dotična osebnost — Korošec pa zahteva, da mu to osebnost ugotovimo, ker ni podpisana.«
G. poslanec je odgovoril: Tudi v tem oziru je uredništvo »Politike« zgrešilo. Oblast obtoži urednika, če v izjavi ni podpisan avtor. Takšen je zakon. Stvar obtoženega urednika je, da pri sodišču dokaže, kdo je pisal in da je objavil z dovoljenjem avtorjevim. Saj oblast ne more obtožiti po tiskovnem zakonu tistega, ki ni ničesar napisal, ampak je dal samo ustmeno izjavo, marveč po drugem zakonu. To ni jasno, samo po § 35 in 41 tiskovnega zakona, ampak še bolj po čl. 72, ki imunizira v tisku samo govore v parlamentu, pa šele tedaj, ako časopisje objavlja govore resnično in nepristransko. Celo v tem slučaju je kazniv, kdor objavlja imunizirane govore, ako vsebujejo kazniva dejanja proti vladarju ali kakemu drugemu članu kraljevega doma, ali pozivanje državljanov, da s silo spremene ustavo. Za vse druge izjave politikov, ki jih dajejo izven parlamenta in vsebujejo kazniva dejanja, so po tiskovnem zakonu odgovorni uredniki, ako izjave objavljajo dotični politiki, pa le po drugih zakonih. Želeti bi bilo, d a časopisje prične z ozirom na zaplembe dokazovati nemožnost sedanjega tiskovnega zakona, kakor je to napravil »Slovenec«, ne pa da napada tistega, ki se mora zakona držati. »Politika« tega ni storila. Zato mislim, da ji ostalih in krivičnih napadov ni narekovala skrb za tiskovno svobodo, ampak politično ozadje, ki težko gleda Slovenca pri državnem opravilu.«
PlDdonosno zakonodaino delo
k Belgrad, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je narodna skupščina nadaljevala svoje delo. Delala je hitro in intenzivno. Poudariti je treba, da se je opozicija strinjala v vseh predlogih z vlado. Sejo je otvoril g. Ilija Mihajlovič ob pol 11. Tajnik g. Stevčič jc prečital zapisnik, nakar se je javil k zapisniku g. Nastas Petrovič, ki je zahteval, da se sprejme v zapisnik, da se je vršilo včeraj na njegovo zahtevo klicanje poslancev dvakrat. Tajnik Stevčič je Petrovičevo pripombo sprejel. Nato je bil zapisnik sprejet.
Najprej je bil na dnevnem redu zakon o naknadnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Avstrijo. Poslanec Žebot jc podal kratko in jedrnato poročilo odbora, ki je ta zakon obravnaval. Trgovinski minister Spaho jc v kratkem ekspozeju očrtal zgodovino trgovinskih pogajanj in trgovskih zvez naše države z Avstrijo. Naglasil jc njihovo važnost. Pri glasovanju jc bil zakon soglasno sprejet v načelu in podrobnostih. Zanj je glasovala tudi vsa opozicija.
K zakonu o konvencijah med našo državo in kraljevino Madjarsko o vzajemnem negovanju bolnikov je podal kratek ekspoze poslanec Joca Laloševič. Zdravstveni minister Čcda Mi-
hajlovič je kratko poudaril potrebo ureditve tega vprašanja. Jovan Jovanovič-Pižon je naglasil potrebo tega zakona. Izjavil je, da bi bilo potrebno, da bi podal k temu zakonu pojasnilo tudi zunanji minister, ki naj bi obenem podal kratek ekspoze v naših odnošajih z Madjarsko. Ta ekspoze bi ravno sedaj zelo želeli. Zakon jc bil soglasno sprejet.
Brez debate so bile sprejete ostale konvencije z Madjarsko, ki sc tičejo: 1. obrambe proti nalezljivim boleznim, 2. izročitve krivcev in sodni pomoči v kazenskih preiskavah, 3. pravnega postopanja glede produktivnih in transportnih podjetij.
Nato se jc seja zaključila. Prihodnja bo v torek ob 9 dopoldne. Na dnevnem redu jc razprava 1. o poročilu odbora za zakonski predlog o javnih delih in javni pomoči, 2. izvolitev člana narodne skupščine v upravni odbor za vojno odškodnino.
a Belgrad, 10. nov .(Tel. »Slov.«) Sekcija zakonodanjena odbora ima vsak dan seje. Od Jugoslovanskega kluba se udeležuje sej g. dr. Hodžar. V odseku je gotov zakon o imenih, ki ga jc svojčas predložil narodni skupščini g. dr. Korošec v zvezi z zakonom
sel za sentimentalnosti, ki ao že danes zapadli historiji.
Morda sc šefom KDK posreči, da za hip po jasni odklonitvi sporazuma zadrže pri sebi še za kratek hip svoje volivne mase. Za dolgo pa je to nemogoče, ker življenje narodov gre svojo pot in zatre vsakogar, ki sc ne pokori njegovim zakonom. Če šefi KDK ta zakon razumejo, potem bodo sprejeli pontideno roko in
povedali svoje besede. Čc pa tega ne bodo storili in se skušali rešiti z molkom, potem bodo sami dokazali, da niso prestali državniškega izpita in javnost bo vedela, da so le agitatorji, ne pa voditelji. S tem, da so dali šefi vladnih strank opoziciji besedo, so jo postavili pred izpit. Stvar opozicije jc, kako ta izpit prestane. Šefi vladnih strank so ga prestali.
o državljanstvu. Odsek je nadalje obravnava kazensko-pravdni red. Pravosodni ministei je glede kazenskega zakona zasedaj še zahteval mnenja kriminalistov na vseučiliščih v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, ker bo pri končnem besedilu treba še rešiti vprašanje porote. Plenum se bo sestal v ponedeljek popoldne. Na dnevnem redu jc zakon o imenih. Obenem se bo obravnavalo o razširitvi odseka za ljudskošolski zakon.
Poseben odbor za zakon o sodnih taksah se je konstituiral. Z delom bo pričel čimprej. Namen je, da sc znižajo dosedaj veljavne previsoke takse. Predsednik je dr. Ribar, podpredsednik šemajo Demajo. Od Jugoslovanskega kluba sta člana Hodžar in Puše-njak.
Zakon o državnih pravdnikih, odvetnikih, menicah in čekih so pripravljeni za podpis, nakar bodo objavljeni v »Službenih no-vinah«. Za ponedeljek popoldne je sklicana v ministrstvu za javna dela širša seja članov skupščinskega administrativnega odbora in zastopnikov univerz in nekaterih strokovnjakov. Na seji se bo odločilo o ponudbah za dograditev novega parlamenta. Ponudbe so prišle na podlagi razpisa gradbenega ministrstva.
Razne vesti iz Setorada
I; Belgrad, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Profesor Bergant Mavricij je prestavljen z moškega učiteljišča v Ljubljani na gimnazijo v ; Celju.
Iz Rima se je vrnil v Belgrad nuncijev j tajnik g. Paccini, ki je postal sednj nuncijev j svetovalec.
Jutri pride v Belgrad v službenih zade-j vah prizrenski škof g. dr. Gnidovec.
Med kandidati za škofa v Dubrovniku se imenuje konzultor o. Pero Vlasič.
Danes je imela glavna zveza srbskih zemljoradniških zadrug svoj občni zbor, katerega se jo udeležilo okrog 5000 delegatov. Za ta občni zbor je bilo ogromno zanimanje.
Iz politično-upravne službe: Napredovali so: Politično-upravni uradniki Matija Malešič pri velikem županu v Mariboru, dr. Franc Mlinar-Cigale na okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, v 6, I. dr. Josip Orožim, na okrajnem glavarstvu v Kamniku, Franc Žnidaršič v Črnomlju, v 7. I. Otmar Skale, na okr. gl. v Novem mestu v 8. I. Za arhivskega uradnika 4. III.: Ivan Donaj, zvaničnik pri velikem županu v Mariboru, Etbin Pleničar. zvaničnik pri velikem županu v Ljubljani.
V ponedeljek ob 9 dopoldne se vrši seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je volitev odseka za prošnje in pritožbe, razprava o uredbi za odpis davkov za slučaj nezgod, razprava o uredbi o povrnitvi potnih in selitvenih stroškov državnim uradnikom.
Fifasko dr.Trumforca
k Pariz, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Misija dr. Trumbiča, da dobi stik z vodilnimi francoskimi politiki in da jih pridobi za cilje KDK, je popolnoma ponesrečena. On ni mogel dobiti stikov z nobenim aktivnim francoskim politikom. Radi tega misli že v par dneh oditi iz Pariza v London ter zapustiti Francijo.
č Zagreb, 10. nov. (Tel. »Slov.«) »Hrvatski Borac« prinaša v posebni izdaji poročilo iz Pariza od svojega dopisnika, ki verjetno ni nihče drugi kakor Vladimir Radič. V dopisu pravi, da je Trumbičevo potovanje v Pariz izzvalo veliko senzacijo. Poudarja, da so o p o z i c i o -n a 1 n i poslanci prišli v stik s Trutnbičem.
Izava
Dne 13. oktobra je prinesel naš list med anevnimi novicami poročilo, da g. Karla Eam biča, poslovodjo pri tvrdki Rus v Jevnici žc 14 dni pogrešajo, da ljudje sumijo, da je po-begnil v Kanado, da je baje pustil primanjkljaja do milijona kron in da je razsipno živel. Naš obvestitelj je pa nasedel zlobnim in neresničnim govoricam. Zato sc je na licu mesta informiral in ugotavljamo, da obdolžitve niso resnične. Sumnjo, da bi g. K. Bambič pobegnil v Kanado, ovrže dejstvo, da imenovani vsak dan posluje v Jevnici. Sam g. šef Ivan Rus je dopisniku izjavil, da tvrdke ni oškodoval niti za eno paro. S tem pa odpade tudi očitek razsipnosti, kajti dejstvo je, da si g. poslovodja že par mesecev sam kuha, kajti v Jevnici niti ene gostilne ni, in ni prilike za kako razsipnost,- Ker g. Basibiča nikakor nočemo škodovati na njegovi časti in dobremu imenu, že tretjič lo mistifikacijo lojalno popravljamo in sc mu kot poštenjaku zahvaljujemo, da jc odstopil od tožbe. — Uredništvo.
Pri gospodu Maniu
(Iz dnevnika.)
Letos, 23. junija, so nam časnikarjem iz Češkoslovaške in Jugoslavije priredili romunski tovariši v svojem domu v Bukarešti prijateljsko kosilo. Ker je poleg mene na desni sedela starejša romunska kolegica, ki razen romunskega ni znala nobenega drugega jezika, sem posvetil malo več pozornosti svojemu sosedu ua levi. Kakih štirideset let star, brkat Hjgždc, oblečen v narodno nošnjo kakor jih nosijo naši Belctkranjci. Ko sva si že ponovno napila s: »Cetrascuk (Na zdravje)«, sva se pričela razgovarjati v čudoviti romansko-nem-ški mešanici. Bil je to prvi opozicionar, ki sem ga tekom mojega bivauja v Romuniji srečal
—	kajti dobro so nas čuvali, da ne bi zašli med garjave ovce — g. Mihalake, časnikar m podpredsednik narodne kmetske stranke. Potožil sem mu svoje težave: »Same seje in bankeli! Niti toliko časa nimamo, da bi si malo ogledali nuili Pariz — kakor imenujete vašo prestolico, — kaj šele. da bi mogel govoriti vsaj z nekaterimi politiki izven vladnih vrst.«
—	»Razumem, dragi tovariš,« je odvrnil in pomembno namežiknil. --Želite govoriti z našim predsednikom, g. Maniu?« — »Ce želim?!«
Še malo sva se okrepčala, potem pa še pred končanim kosilom odšla. — Po mojem je morala biii encnacLatropna hiša, pred katero sva se ustavila, daleč na periferiji. Pred vhodom je stalo več krepkih kmečkih fantov, ki so naju takoj pustili vstopiti. Ko sva stopala po stopnicah, mi je g. Mihalake objasnil, da je to narodna straža, ki stalno čuva g. predsednika in pa še to mi je razodel, da ima g. Maniu več stanovanj, češ, da mu strežejo po življenju. Iz vsega njegovega pripovedovanj?. je odsevala globoka ljubezen in udanost svojemu vodji.
Par trenotkov sem moral počakati na hodniku, ko se je vrnil in me potisnil v sobo. Bila je knjižnica. Nisem pa mogel razgledati, kakšne knjige so bile razložene po številnih oma, rah, kajti že ie vstopil srednje visok gospod, izrazitih, kpih in inteligentnih potez, v elegantni temni obleki.
»Maniu — izvolite sesti, gospod kolega! Francosko ali nemško?«
Osupnjen, sem najpreje povedal svoje ime in opraviobo radi motenja ob popoldanskih urah, ko vsak človek rad malo podremlje, posebno v pasji vročini, ki vlada junija na Balkanu. Odločil sem se seveda za nemščino.
G. Maniu se je najpreje precej obširno zanimal za razmere pri nas, posebno za g. dr. Korošca in svoje prijatelje, s kaSerimi je v bivši dvojni monarhiji sodeloval v delegacijah. Potem je prišla vrsta na mene. Po izjavah, ki mi jih je dal g. Maniu tekom precej dolgega razgovora, bi bil njegov program v kratkih in grobih potezah ta-le:
»Kot eminentno ljudska se narodna kmet-ska stranka bori za popolno enakopravnost vseh delov države in vseh stanov. Hočemo, da v Veliki Romuniji zavlada duh popolne ustavnosti in pravega parlamentarizma. Ne maramo laži-demokracije, kakor jo propovednjejo t zv. demokratsko stranke, ki so odvisne od židovskega kapitala. Smo proti diktaturi bilo kateregakoli stanu. Za vse je v naši bogati domovini prostora dovolj, ki hočejo delati na konsolidaciji in napredku. Predpogoj temu pa je ta, da se upelje ustavni režim.
Gospodarska in finančna konsolidacija države jc odvisna od velikega zunanjega posojila in od stabilizacije naše valute. Mi nismo proti posojilu. Mi se borimo samo zato, da se najame posojilo, katerega pogoji ne bodo žalili našega narodnega ponosa.«
Ko mi je g. Maniu še razlagal, kateri zakoni so vse potrebni posebno za povzdigo kmetijstva in za zboljšanje socialnih in gospodarskih razmer, je vstopil glavni tajnik stranke, poslanec Madgearu.
Videč, da je moj obisk končan, sem še zaprosil: »Kaj pa Vaš zunanje političen program, posebej Vaše stališče napram Mali antanti. g. predsednik.«
jV zunanji politiki smo si vsi edini. V teme ljnih smernicah ni razlike, morda je je malo v manirah. Ker moremo napredovati in se uspešno razvijati samo v miru, bomo z vsemi močmi podpirali Društvo narodov in vsako akcijo, ki gre za tem, da se učvrsti mir.
Sem odločen pristaš Male antante, kajti ona je največje jamstvo za mir v srednji in vzhodni Evropi. Ona je tembolj jjolrebna, ker «e ravno v teh delih često pojavljajo avanturistične težnje, ki jih moramo onemogočiti.«
-r —r
Nooa romunska ulada
v Bukarešt, 10. nov. (Tel. »Slov.«} Maniu Je listo svoje vlade predložil regentskemu svetu opoldne, ob pol petih popoldne pa so novi ministri prisegli. Ministrski svet je sestavljen tako: predsednik in minister brez portfelja Julij Maniu; notranji minister dr. Vojda Vo-jevod; minister za poljedelstvo in domene Joan Michalake, finančni minister Popovici, trgovinski minister Virgil Madgearu, prometni minister Alevra, pravosodni minister Grigori Ju-nyan, zunanji minister Mironescu, javna dela Joan Radocanu, javni pouk Nikolaj Costapescu, prosveta in lepa umetnost dr. Avrel Vlad, vojni minister general Zihoski, minister za narodno zdravstvo Cezar Dan, minister za Besarabijo in začasni delovni minister Halippa, minister za Erdelj Nitesu, minister za Bukovino Saveanu, minister za Banat Cezar Bocu. Bocu še ni prisegel, ker je radi bolezni zadržan. Novo imenovani ministri, katere je množica navdušeno pozdravljala, so že imeli svojo prvo sejo. »Dimineata« piše, da bo parlament sklican za ponedeljek in da bo istega dne razpuščen, nove volitve pa bodo najbrže že 9. decembra. Jutri bo vlada imenovala neve prefekte. Novi trgovinski minister Madgearu je izjavil listom, da bo vlada revidirala vse gospodarske zakone, ki so bili sprejeti od leta 1924. Inozemskemu kapitalu bo dala iste pravice kakor romunskemu, da se omogoči izkoriščanje vsega narodnega bogastva, in znižala carino. Vlada bo dogovor prejšnje vlade o zunanjem posojilu sicer priznala v glavnih potezah, proučila pa bo še podrobnosti, da bo potem odločila, ali naj se poskusi revizija pogodbe, če pa to ne bo mogoče, da se poišče posojilo drugod.
G. Julije Maniu, novi romunski ministrski predsednik, je rojen 8. januarja 1878 v Simleu Sil-vanici na Sedmcgraškem. Po maturi na kalvln&ki gimnaziji v Zalavu je študiral pravo na vseučiliščih v Klužu, Dunaju in Pesti. Ze kot akademik je aktivno deloval in je bil I. 1895. na njegovo intcijatlvo sklican kongres narodnih manjšin iz Madjarske. Organiziral je romunsko narodno stranko in urejeval njeno glasilo »Tribuno«. Stranka se je borila za avtonomijo Sedmograške. Med vojno je služil kot re-I zervni častnik in je dalje časa bival tudi v Ljubljani, kjer je bil dodeljen vrhovnemu vojaškemu sodišču za soško fronto. Ob prevratu se je nahajal na Dunaju in tu osnoval romunski Narodni svet. V imnu
nje?a se je udeležil proglasitve Velike Romunije v Alha Juliji. Pokojni kralj Ferdinand mu je poveril sestavo vlade, ki je vodila volitve za ustavotvorno skupščino. Poeneje se je njegova stranka združila s kmetsko stranko zaranislov, ki jih je vodil g. Mihalake. Ko se je njim pridružil še' pokojni Take Joneseu, so osnovali narodno kmetsko stranko, ki je druga najmočnejša romunska stranka. Stranka je za edinstvo države; zahteva pa široke samouprave. V vseh gospodarskih in socialnih vprašanjih je stranka zmerno konservativna. V dinastičnem vprašanju se zdi, da simpatizira z bivžim prestolonaslednikom Karlom.
ustošenia Etne
v Milan, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Ponoči je vulkan Etna začel zopet hujše delovati. Po zadnjih vesteh je lava dosegla in uničila veliki železniški most na progi Messina—Ca-tania, da se je moral promet popolnoma ustaviti. Čim bolj se veletok lave širi in se bliža morju, se manjša njena hitrost. Popolnoma je uničena tudi vas Nunziata. Miličniki in vojaške čete se Irudijo, da preprečijo, da se ne bi lava obrnila vnovo smer. Ogrožen je tudi kraj San Giovanni di Zarre. Prof. Ponti je ponoči z letalom pregledal vso fronto izbruha in ugotovil, da še ni ugasnilo nobeno novih žrel, temveč da se delajo vedno nove struge. Iz žrela teče lava v nezmanjšanih množinah s hitrostjo 4 m na minuto. Pri železniškem nasipu se pomika lava s hitrostjo 4 m na uro. Nekateri kmetje, ki bivajo pod vrhom Etne, so ostali pri življenju kakor po čudežu. Bili so prepričani, da morajo pred izbruhom n^.- j stati glasne eksplozije in liude nevihte. Zve-t
čer pred izbruhom so sicer opazili poseben svit ognja, šli so pa spat, in samo ker je eden izmed njih se ponoči zbudil in opazil, kako se v veliki bližini plazi goreča lava v dolino, se jim je še posrečilo, da so se potem rešili.
v Taormina, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Vaš posebni poročevalec je imel priliko, da se je približal novemu žrelu. Novo ognjeno žrelo, ki meri v premeru 500 m, se je odprlo sredi kostanjevega gozda. Drevesa okoli žrela so se vsled vročega vetra in strupenih plinov posušila. Bivanje pri žrelu je mogoče samo tedaj in tako dolgo, dokler veter odganja vročino in dim. Tedaj se vidi žareča masa, ki se dviga in pada in ki v rednih presledkih bruha ogromne množine tekoče lave, katera se sprva pomika hitro, potem pa vedno bolj počasi in 400 m pod žrelom pada navpično 500, m globoko.
J. Š.:
Ob desetletnici Poljske
Med slovanskimi državami, ki obhajajo letos desetletnico, ima Poljska najmanj zavidljiv notranjepolitičen položaj. Štirimiljonska in več . kot milijonska beloruska narodna manjšina želita prekiniti s poljsko državo vsako tudi najbolj rahio vez. Sprememba vlade ali ustave jima je samo postranskega pomena, ker težita po samostojnosti. Krvavi nemiri v Lvovu so jasno pokazali, kako zaostren je položaj. Poljska vlada je v tem neprijetnem položaju, ker nima večine.
Pilsudski je hotel prisiliti soc .demokrate, da vstopijo v vladni tabor, o čemer je poročal »Slovenec« z dne 30. oktobra. Res je sicer povečal vladni blok z 10 socialnodemokratskimi poslanci, ki so 31. oktobra odkrito stopili na vladr no stran, toda ponesrečil se mu je načrt, da privede v svoj tabor celotno soc. demokratsko stranko s 63 poslanci, kar bi mu olajšalo izvršitev podobnega načrta, ki ga je imel s stranko »\Vyzwolenie« (36 poslancev). A tako mu še manjka sedaj do večine 80 glasov.
Toda radi tega neuspeha Pilsudski ni obupal. Lotil se je z vso svojo energijo stranke »Wyzwo!enia«, da jo vsaj razcepi in s tem prestraši druge stranke, ako je že nc more ukloniti. In res se že javlja v »Wyzwoleniu« vladno krilo. Medtem pa pripravlja ofenzivo tudi proti Kmetski stranki (25 poslancev). Pilsudski se tudi zaveda, da ima vedno več skritih prijateljev v Witcsovi stranki »Piast« (18 posl.), zato upira pogled tudi na »Piast«;. Ako se mu posreči napraviti v »Wyz\voleniu« vsaj pomemeben razkol in vsaj malo oslabiti Kmetsko stranko, ni dvema, da se bo »Piast« opredelil za vladno večino.
Voditelji napadenih in ogroženih strank se seveda skušajo braniti. Vlada pa, ki ima v rokah moč in oblast, seveda snovanja takega bloka ne bo gledala sprekrižanimi rokami.
Vladi se mudi, ker je pač že skrajni čas, da predloži proračun. Saj ga je v sosednji Češko-slovrški že sprejel v načelu finančni odbor poslanske zbornice. Vlada pa bi rada dobila v zimskem zasedanju čas tudi za spremembo ustave, ki jo more spremeniti na Poljskem navadni parlament, ne da bi imel za to pooblastilo od volivcev. Svoj položaj bi rada vlada utrdila tudi z zakonom o izboljšanju uprave.
Ali bo mocfoče izvesti ta program, je težko prorokovati. Gotovo pa je, da čaka Poljsko še mnogo fežkih notranjih brjev, zlasti, če si ne bo vlada z ugoditvijo vsaj največjim narodnim in gospodarskim zahtevam narodnih manjšin, se jim skušala približati in tako ustvariti most^ ki bi vodil narodne manjšine k lojalnosti.
Socialisti za . AnschEuss"
v Dunaj, 10. nov. (Tel. Slov.) Na proslavi desetletnice avstrijske republike na dunajskem vseučilišču je imel zvezni kancler dr. Seipel v prisotnosti zveznega predsednika dr. Hainischa in nemškega poslanika grofa Lerchenfelda slavnostni govor, v katerem je poudarjal, da je bil sicer marsikateremu Avstrijcu pc^m monarhije zelo bolesten, da pa je zgradba nove Avstrije taka, da živijo v njenem varstvu ljudje svobodno. Na slavnostni seji dunajskega mestnega sveta je reke' dunajski župan Seitz, da se je Avstrija dvignila iz najglobljih nižin. Na Dunaju in v vsej Avstriji obstoja želja, da se po pravici samoodločbe združijo z nemškim ' ■ ntom.
Kronanje japonskega kralja.
v London, 10. nov. (Tel. »Slov.«) V Kio-tu je bilo danes svečano kronanje japonskega cesarja. Ceremonije so se začele ob 8 zjutraj s slavnostno božjo služba po starem obredu, v kateri je japonski cesar imel japonski cesar nagovor na svoje prednike in solnčni boginji naznanil, da je stopil na prestoL
Drobne vesti
Težka železniška nesreča. V bližini Stanislava sta trčila dva osebna vlaka. Razbitih je 5 vagonov, 37 oseb pa je težko ranjenih, od ka-teih bodo najbrže štiri v kratkem umrle.
Aretacija avtonomističnega poslanca. Ko se je vrnil v Francijo avtonomrfičri poslanec dr. Ross, ki je bil v odsotnosti obsoien na i , let j::e, je bil aretiran, ko ie n^d shod av-tonc listov. Zato se bo moral ves avtonomi-stični proces obnoviti.
Most med Evropo in Azijo. Francoske in belgijske tvrdke se pogajajo s turško vlado za zgraditev mosta iz Carigrada v Skutari. Ta most preko morske ožine med Evropo in Azijo bi se_ zgradil kot ogromen viseči most.
Sklicanje razorožitvene komisije. Kakor poročajo francoski listi, sta predsednik razorožitvene komisije Društva narodov Loudon in načelnik oddelka Društva narodov za razorožitev Cobham predlagala, da se razorožitvena komisija Društva narodov skliče na dan 21. januarja 1929. Francija želi, da bi se preje sestala še posebna konferenca z Anglijo, Ameriko, Japonsko in Italijo, razoro- j žitvena komisija sama pa naj bi se sestala j še le meseca marca ali maja.
Novosadska vremenska napoved. Spremenljivo. Deloma oblačno. Ponekod megleno. Zlasti na severu in severozapadu. Veter bo povsod slabši. Nekoliko bo deževalo. Temperatura se bo ponoči znižala. Mraza šc ne bo.
Težkoče g. Poincereja
v Pariz, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Poincare kaže resno voljo, da vrže na tehtnico svoj še vedno velik prestiž, da doseže kabinet republikanske sloge. Zdi se, da je pripravljen dovoliti koncesije glede proračuna ter se odreči tudi sodelovanju Marinove skupine ali vsaj njenega voditelja. Kljub temu pa njegov sporazum z radikali ne bo lahek. Sarraut in Caillaux, ki sta bila včeraj poklicana k Poincareju, sta odklonila vstop v kabinet, če se Poincare prej ne sporazume z vso radikalno stranko. Pogajanj z radikalno stranko pa Poincare noče voditi oficijelno, dočim mu radikali nočejo priti toliko nasproti in zahtevajo vsekakor načelno izpremembo političnega kurza. Poincare je menda pripravljen, sprejeti v kabinet enega od voditeljev levega krila, Daladiera, Malvilleja ali Lamoureta. Razgovarjal se je tudi s Herri-otom. Zdi se, da radikali delujejo sedaj na to, da sestavi vlado Briand.
Ugoden izid trgovskih podajanj s Češko
v Praga, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Po vesteh »Prager Prcsse« so končna pogajanja o splošnem delu češkoslovaško-jugoslovanske trgovinske pogodbe napredovala tako, da se lahko začne končr.oveljavna sestava besedila. Poleg okvirne pogodbe se razpravlja tudi o ureditvi medsebojnega dovolitvenega postopanja, pri čemer je Jugoslavija zahtevala olajšave za uvoz svojih poljedelskih produktov. Pogajanja bodo končana najpozneje v ponedeljek.
Sprememba v nemški diplomaciji. Kot naslednik grofa Brockdorff-Rantzaua bo imenovan za poslanika v Moskvi dosedanji poslanik v Angori Nadolny, za poslanika v At.iori pa dosedanji varšarski poslanik Urh Rauscher, dočim pride v Varšavo kot poslanik prvi posla-niški svetnik v Parizu dr. Ried.
Srb, ki govori hrvatsko
o Zagreb, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Pribi-čevič je ob obletnici ustanovitve KDK napisal v »Riječi« članek, v katerem obravnava značaj KDK. Posebno se peča s prizadevanji v prejšnjem letu, da bi se ustanovil klub demokracije. Podčrtava, da je Radič komaj pristal na to, da se sploh načenja vidovdanska ustava, ki sta jo on in Radič v pismu 20. oktobra na Davidoviča imenovala svetinjo. Pribičevič naglaša veliko Radičevo jugoslovan-stvo in da je mesec dni, predno je bil ranjen v skupščini, rekel, da je Srb, ki govori hrvatsko. Glede na prizadevanja, da bi se ustanovil blok demokracije, pravi, da je ŠD8 odklonila v^top v skupno stranko z Daviilo-vičevimi demokrati radi tega, ker je.Jrilo jasno, da bi na ta način vsak čas zmagala srbska hegemonija. Ko so Davidovičevi demokrati videli, da SDS na vsak način hoče ustanoviti blok demokracije, ne pa združiti demokratske stranke, niso hoteli pristati na ustanovitev tega bloka, ker Srbi ne bi v tem bloku bili edini gospodarji.
Zagrebška oblast
o Zagreb, 10. nov. (Tel. Slov.) Zagrebška oblastna skupščina je zaključila zasedanje. Proračun je sprejet v načelu in v podrobnostih. Pri sprejemanju posameznih uredb in proračuna se ni nihče javil k besedi. Vse je bilo sprejeto soglasno.
Obzorovi komentarji
o Zagreb, 10. nov. (Tel. Slov.) »Obzor« komentira pisavo belgrajske »Politike« o g. dr. Korošcu in pravi, da ta ponovni napad belgrajske »Politike« na g. dr. Korošca jasno dokazuje, da g. dr. Korošec ni izpolnil nad hegemonistov, ki so jih polagali nanj. Zanj so mislili, da bo preganjal KDK in uporabil proti njej nasilne metode.
V spomin padiih
G. minister pošte in telegrafa je odredil, da se v nedeljo, 11. t. m. ob 11 dopoldne pri ministrstvu, direkcijah in vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih ustanovah na vseh poštnih prometnih progah in pri vseh terenskih delih za dve minuti ustavi vsako delo in obrat, a vse osebje ti dve minuti posveti tihemu sočustvovanju v spomin 10 letnice premirja in padlim žrtvam v svetovni vojni.
Prosvetni izdatki
za Sfovenifo naveai
Po novem proračunu debi Slovenija v prosvetne namene 123,229.169 Din, Srbija 174,053.427, Hrvatska 161,586.950, za vso državo pa so proračunjeni izdatki za prosveto na 807,449.010.
To se pravi, da polroši v prosvetne namene za vsakih 10.000 prebivalcev v
Sloveniji	1,166.137
Črni gori	773.587
Hrvatski in Slavoniji	692.754
Južni Srbiji	691.640
Severni Srbiji	655.554
Dalmaciji	652.634
Sremu	632.513
Vojvodini	624 390
Bosni in Hercegovini	311.655
Naj si te številke ogledajo tudi gg. od KDK, da bodo še lažje zabavljali in še z večjo vnemo lahko borili proti slovenskim interesom.
Pozdrav trpečim bratom in sestram
Pozdravljena bodi hrabra četica zvestih einov slovenskih mater, slovenske zemlje, ki vztrajate v boju za resnico in za pravico, za našo besedo in našo grudo, brez pomoči izročena na milost in nemilost grdemu, zločinskemu in živalskemu nasilju mučiteljev natega naroda, v brezupnem odporu, z gnevom v srcu, kljub temu, da od nikoder ne vidite rešitve. Le eno tolažbo imate: to je zavest, da je vaš boj svet in pravičen, ko se borile proti zaslepljeni oholosti, nečloveški krutosti, podli izkvarjenosti propalic, ki jih pošilja fašizem v boj proti našemu narodu, oborožene z vsemi sredstvi, ki si jih more izmisliti človek, tudi najpodlejš-mi, od pretepanja, verig, ječe, kon-
»Slovencem bomo zagotovili najobsežnejšo svobodo v narodnem in kulturnem oziru. To bo naša častna dolžnost (impegno d' onore).« Tako je govoril italijanski zunanji minister grof Sforza pred parlamentom 26. novembra 1920 in 17. decembra istega leta je izjavil pred senatom: »Zasledujemo program ekspanzivnosti italijanskega vpliva, ki pa vendar ne bo nikdar pomenjal zalira-nje drugih.«
Tako je zagotavljal isti minister, ki je z grožnjami od naših delegatov dosegel, da so podpisali nesrečno rapalsko pogodbo.
Ko je naše ljudstvo izvedelo za vsebino tega usodepolnega pakta, se je vse dvignilo in izjavljalo po svojih zastopnikih, organizacijah in po svojem tisku, da ne sprejme tega dogovora, ker nam je s silo narekovan.
Primorski narod je po svojih zastopnikih in po svojem časopisju izjavil, da sprejme to veliko žrtev iz ljubezni do domovine, če je ta žrtev potrebna za bodočnost Jugoslavije.
Torej pribijamo dejstva: 1. Primorska ni nikdar pristala na italijansko gospodstvo nad seboj radevolje, ampak ga je sprejelo kot veliko žrtev. 2. Rapalska pogodba je bila jugoslovanskim delegatom vsiljena in oni niso bili popolnoma svobodni pri podpisu. 3. Italijanska država ne drži obljub, ki jih je slovesno dal v imenu vlade njen zastopnik takoj po sklepu pogodbe.
Kdo ogroža mir? Ali mi Jugoslovani, ki nas italijanski fašisti tako kruto žalijo s preganjanjem naših bratov, naše kulture, našega jezika? Kje so iste velesile, ki so zahtevale od nas krivično rapalsko žrtev? One nosijo z Italijo soodgovornost za kruto izzivanje in trajne žalitve našega narcda.
V Rapallu je zmagala sila in ne pravičnost. Zato bo Rapallo vsej Evropi v nesrečo, če Italija svojih krivic ne bo popravila.
A. Ražem:
Križev pot našega Primoria
Dan 12. novembra, najusodnejši dan v novejši zgodovini slovenskega naroda. Tega dne so nam pred osmimi leti z diktatom v Rapallu odtrgali dobro tretjino narodovega telesa.
Zato se spominjamo tega dne kot dneva nesreče, ves naš narod ta "dan žaluje in bo žaloval, dokler ne bo krivica nad nami izbrisana in še potem bo ostal na ta dan navezan spomin na najgrenkejše ponižanje, ki ga je naš narod kdaj doživel.
Naša solnčna Primorska, pljuča slovenskega naroda, je bila vržena v suženjstvo, kakršnega ne pozna naša zgodovina.
Koliko gorja in preganjanja so morali
finacij, detektivov, laži, obrekovanj, ovaduštvar do zlorabljanja velesile tiska, ki vse grdobije in zločine opravičuje in povzdiguje kot plemenita dejanja, potrebna v službi domovine in naroda.
Pozdravljeni bodite vsi naši trpeči bratje, naše ljube sestre, ki vam je rapalska pogodba rodila toliko gorja. Zaupajte v večno Pravičnost, ki vidi tudi vašo, našo skupno bolest!
Vši osvobojeni bratje, vaše srečnejše sestre hočejo posvetiti v drugem desetletju po osvobojenju vso svojo ljubezen vam. Ne, nismo vas pozabili in vas ne bomo pozabili nikdar!
nasi rojaki prestaii v prvem desetletju svojega robstva, se ne da opisali.
Ko so Italijani pod belimi zastavami zasedli naše kraje, so obljubljali, da bo plemenita Italija, ne samo pustila vsaj isto svobodo, kakor smo jo imeli v »barbarski« Avstriji, temveč da jim bo dala popolno svobodo.
O Italijanih se splošno sodi, da ne drže danes besede, v tem slučaju so to jasno dokazali: svojo obljubo so kmalu prelomili.
Takoj ko so videli, da so dovolj močni, so pokazali svoje pravo lice. Pričeio se je splošno preganjanje. Naš samozavesten narod, verujoč v pravico do svoje grude, na kateri živi stoletja, se je odločno postavil v bran za svoja prava, dokler ni premagan od premoči krutega sovražnika obnemogel in skoro izkrvavel.
Pri volitvah 15. maja leta 1921. so Slovenci posebno na Goriškem in Notranjskem častno zmagali. Od pet goriških mandatov so kljub vsemu terorju dobili Slovenci štiri in komunisti enega. Komunist je bil tudi po rodu Slovenec. Italijani niso dobili nobenega mandata. Glasov so dobili: Jugoslovanska narodna lista 34.639, komunisti 10.111, Italijanski nacionalni blok 4734. S tem smo pokazali vsemu svetu, da je Primorska jugoslovanska.
V	Trstu in Istri so se vršila krvava nasilja, na mnogih krajih je bil popolnoma onemogočen dostop na volišče.
V	krajih Marezige, Pobegi, Sv. Anton, Osp in Klanec se volitve niso mogle vršiti, ker so jih oborožene gruče fašistov preprečile.
V	Mačkovljah so fašisti zažgali štiri hiše in težko ranili več volivcev.
Nt Poreščini so fašisti zažgali dve vasi. Še pred volitvami je lam prišlo do spopada med domačini in karabinjerji. Domačini so se tako obupno branili, da je karabinjerjem prihitelo na pomoč vojaštvo, ki je polovilo in odvedlo v zapore mnogo naših ljudi.
V	Marezige je na dan volitev prišla tolpa fašistov. Kmalu po prihodu je pričela izzivati, ko pa je videla, da izzivanje ne pomaga, je posegla po orožju. Vrgla je najprej bombo. Kljub temu se pogumni volivci niso dali pregnati. Fašisti so pričeli nato streljati vanje s samokresi. Možje so prijeli v silobranu po edinemu orožju, po kamenju. Razvila se je pravcata bitka, pri kateri so bili štirje fašisti ubiti in dva pa težko ranjena. Ostali junaki so rešili življenje z begom.
Takoj nato so vojaštvo in karabinjerji zasedli vas. Pričelo se je divje preganjanje, zaprli so skoraj vso vas. Nekaj va.ščanov je bilo obsojenih v Kopru na večletno ječo.
Kdo more ugotoviti vso strahoto krni-ških dogodkov? Koliko ljudi so tam Italijani pobili, pohabili, ranili, ko je gorela Krnica in več okoliških vasi? Zaprli pa niso italijanskih požigalcev in morilcev, pač pa par sto hrvatskih kmetov, ki so obupno branili svojo svobodo, imetje, domove in družine.
Ne bodo utajili svetu teh progonov, ker so jih dokumentirali za vse čase priče, ki m morejo ugovarjati: sv. Oče in italijanski skof, plemeniti Bartolomasi, ki ga bo slovensko in hrvatsko Primorje ohranilo v hvaležnem spominu.
Znana so junaštva slovenskih in hrvatskih rudarjev v Labinu, ki so si 1. marca leta 1921. ustanovili lastno republiko. Z neverjetno hrabrostjo so Slovenci in Hrvati pognali Italijane iz labinskih rudnikov, zavedajoč se, da so ti rudniki njihova last.
S tako velikim zanosom in hrabrostjo so branili te rudnike, da jih je občudovala celo vsa Italija.
Zvali so jih »Eroi di Albona«. Rudarji so se smejali italijanski strahopetnosti, ker se niso upali nastopiti proti njim, dokler niso sami dvignili vseh min, položenih na prehode v rudarsko ozemlje. Kajti aprila meseca se je pričela vročina in pretila je nevarnost, da bodo same eksplodirale.
Čakali so Italijani na ugodni trenutek, da bi rudnike zavzeli z zvijačo, da bi rudarje presenetili nepripravljene. Dne 7. aprila so jih nepričakovano napadli z velikansko premočjo. Vso puljsko garnizijo in mornarico, pomnoženo s pazinsko posadko oboroženo z vsem modernim orožjem, so poslali nad par sto z lovskimi puškami oboroženih rudarjev.
Kljub temu bi njih zmaga ne bila lahka, če bi rudarji ne bili večinoma zaposleni, deloma so počivali. Maloštevilne straže niso mogle zadržati navala velike premoči junaških Italijanov. Resnejši odpor so našli samo pri Strancu.
Na bojišču sta ostala dva mrtva in več ranjenih. Po tej slavni zmagi so zasedli vse rudniško ozemlje.
Vsi ti dogodki dokazujejo, da prebivalstvo Italijanov ni prostovoljno sprejelo in da so le nasilju podlegli.
Italijanska nasilja nad našim narodom, zlasti požigi Narodnih domov v Trstu in drugod, uničenje vseh kulturnih organizacij in ustanov, nasilno poitalijančenje vsega jugoslovanskega šolstva, ostane največja kulturna sramota italijanskega naroda.
Toda varajo se Italijani, ako mislijo, da bodo z nasilji iztrebili Jugoslovane v Italiji. Zgodovina nam priča, da narodov ni mogoče uničiti z nasiljem. Naš narod je prestal že mnogo preganjanja in bo prestal tudi najnovejše. Kajti zaveda se, da je del velikega jugoslovanskega drevesa in veruje, da bo tudi on v doglednem času rešen iz suženjskih okovov.
Bogomir M.
M
II
P
Je to snov za povest in kako naj bi povedal v nekaj vrsticah: Kurent, naš vedno-veseli Kurent je umrl. Tam nekje pod Nanosom se je rodil in je rastel v solncu, v pesmi in v vinu rdečem.
Z njim je rastlo njegovo srce iz solnca, iz pesmi in iz rdečega vina. Zato je pel sebi in ljudem, ko je bil otrok in je pel sebi in ljudem, ko je dorastel v fanta jasnih oči, jasnih besed in pesmi.
Zbirali so se okrog njega ljudje in ko so mu zrli v obraz, poslušali njegovo besedo in pesem, so jim v velikem veselju gorele duše. V tistih urah so zabili na vse, na neplačane davke, na razpadajoča posestva, na zasužnjeno svojo besedo in celo na Argentino, kot da je zopet prišla pomlad v dežilo in kot da je vsa dežela čudovita pokrajina in pravljica. Otroci so zarajali po trati, matere so s predpasniki brisale radi veselja solzne oči in resnim možem je igral nasmeh na ustnicah. Tako lepa je bila Kurentova beseda in pesem. Prav za prav je že Cankar
nekoč pisal nekaj podobnega, toda takrat so bili drugi časi in nič taki časi kot v tisti deželi sedaj. Cankarjev Kurent je smel obesiti gosli ali harmoniko čez ramo, potovati po deželi okrog in igrati po svoji in božji mili volji ljudem karkoli je hotel, kjerkoli je hotel. Nič takega ni bilo dovoljeno Kurentu onkraj meje. Prišli so črni možje in govorili: »Kako je mogoče, da so veseli ti ljudje, ko vendar ne bi smeli biti veseli nikdar.« Vedrega obraza je pristopil Kurent k njim: »Belo pesem jim pojem in zato so v radosti zaplakale njihove duše. Nikdar ne morete ubiti bele pesmi.«
»Obesimo mu verige na roke in odvedi-mo ga v črno vlago podzemlja. Solnca ni tam in ni pesmi in ni vina rdečega. Govoriti in peti bo zabil tam.« Rekli so in storili tako. Tri sto dni, tri sto noči je bilo Kurentu ena, sama dolga, dolga noč. Upadalo mu je telo in njegova koža je postala bleda kot sneg. Leto dni je preživel Kurent dolgo noč in v štiri stene je bila uklenjena njegova misel, beseda in pesem. Pa so mislili črni možje: »Ubili smo misel, besedo in pesem. Izpustimo človeka, kajti on bo kot živi mrtvec odslej. Rekli so in storili tako. Toda glej, komaj se je Kurentova misel, beseda in pesem oprostila štirih sten, se je razbohotila v razkošni vrisk, ki je odmeval v vsej deželi. Zganili so se ljudje med Nanosom, Snežnikom, Učko goro in Tolminskimi gorami. Od vasi do vasi je hodil Kurent in vriskajoča godba, uporna vsa in rojena iz trpljenja noči je gibala množice v vsej deželi. Prestrašili so se črni možje in govorili: »Ujemimo pevca in ubijmo mu telo, da bo še pesem ubita poslej!« Rekli so in storili tako. V telo so mu strupa nalili in Kurent je umiral. In ko je umiral, je zapel poslednjo pesem in godilo se je čudo, kot se godi na svetu malokdaj. Pesem umirajočega je šla preko visokih mej usuž-njene dežele, potovala je preko dolin in gora, preko rek in preko morja. Ves svet je zajela ta pesem in vsi, ki imajo srce po solncu, in božji volji, so zaplakali z njo.
Kurent je umrl.
Velik in mogočen bi moral biti njegov pogreb, saj so prihajale množice iz vseh dolin, od vseh gora. V vseli srcih je gorela njegova pesem in glej, ko so se množice zbrale okrog trupla, so zapele belo pesem, silno vso in lepo, ki se je dvignila preko visokih gora do samega neba. Pristopili so črni možje in rekli:
»Še po smrti poje Kurent. Zasiražimo njegovo truplo, kajti iz mrtvega trupla poje ta človek.« Rekli so in storili tako, toda glej, pesem v množicah je bila presilna, prevelika in onemeli so črni možje v nji ter odšli osramočeni. Nato se je vršil pogreb. Otroci in dekleta so šli pred krsto v rdečih oblekah, možje in fantje ob krsti — v njihova lica se je risal upor, matere so stopale v ozadju in v njih srcih se je rodila želja, velika in lepa kot molitev, da bi Bog še blagoslovil njihova telesa za rojstvo novih sinov pesmi, novih sinov upora. Na zeleni trati so mu pokopali telo in cvetja nasadili na rušo. In vsa množica se je zbrala potem ob vinu rdečem in ljudje so si gledali iz cči v oči. Čuj, čudovito jasne so bile vse oči in skozi nje so gledali ljudje drug drugemu v globino samih duš. Razvedrili so se obrazi, zardela so lica in zaklicali so vsi: »Pokopali smo ga in vendar ni mrtev, ni mrtev. V vsako dušo se je utelesila njegova misel, njegova beseda, njegova pesem.« In peli so otroci in dekleta in fantje in matere in očetje in kot veličastno-lepi pasijon se je dvignila pe«em najvišje, do samega Boga, ki je po svojem poslancu iz neba prestopil v ljudi in po svojem poslancu, ki so ga črni možje ubili, obljubil odrešenje.
Mirko J.:
Marija na Krasu
(Legenda od danes.)
Nekje na Krasu, na trpki, s pelinom posejani gmajni brli iznad niakega brinja in ostrih skalnih robov stara kapelica pod nebo. Vsenaokrog zeva prazna samota, izdrt in zapuščen kolovoz se vije do znamenja in mimo njega mukoma hrepeni med grapami in skalovjem nekam v daljavo, poganja se v krčevitih zagonih med bregovjem ter se kot v obupu izgublja v puščavi.
Znamenje Marije v puščavi. Marija v puščavi ...
Trpka je njena bol, sedem mečev se ji zasaja v srce, sedem bridkih mečev, osmega pol, ki je neviden, a Marijo boli, boli zaradi krvi, slovenske krvi in nemške in laške krvi — ime mu je vojska in kar je za njo...
Vse, vse je trpko: Kapelica, ki žalostna pobeša streho na zapad, Marija s sedmimi meči v srcu in njene žalostne oči, goličava in kamen in brinje, gora in vas, boječe stisnjena med skalami, pičle lehe zemlje, ograjene kot da so zlate, otožno zvonjenje pod večer, ko solnce ugaša tam doli za morjem, vse krvavo, kot da trpi — in bridek spomin leži težko in moreče nad vso to jokajočo trpkostjo.
Vse trpi, vse krvavi, vse je kot pelin, vse strto na tla, le star bor, skrivenčen in raz-treskan strini ob kapelici v nebo, zasidran z razprtimi koreninami nekje v dnu zemlje.
Le bor stoji, stoji, redke veje je usmeril v nebo in se ne meni za nič okoli sebe, le v mehkih nočeh pošumevajo njegove igle v tajnem šelestu, kot da tolažijo Marijo žalostno.
Marija pa v tihih nočeh joka, joka, da ji solze dolbejo kamen pod nogami, zakaj v tihih nočeh se plazi vzdih in plač, bolest in
prošnja iz doline do nje, ne jok ene obupne duše, jok tisočev v kri in solze vkovanih, vzdih in bol duše umirajočega naroda, ki se v tihih nočeh, samo še v tihih nočeh sprosti iz uklepanja in pošilja svoje krike, ki se vrtin-čijo tja pod zvezde v nebo mimo Marije žalostne.
Marija sameva med pelinjeni in joka s svojim ljudstvom, nad katerim bedi že vsa stoletja in ga spremlja s skrbnim očesom na vseli potih od rojstva preko življenja v ne-hanje in smrt, iz dneva v noč in iz zarje v zarjo, iz vojske in trpljenja in krvi iu sužno-sti in zatiranja trpi in upa z njim v odrešenje in prostost in življenje pod srečnimi
zvezdami, ali vsaj nad njimi...
• * *
In spet je truden, žalosten večer legal na zemljo, na Kras, ki je ves krvav žarel v skalah iu ilnati prsti, Id jo je solnce vrtalo z ugašajočimi žarki. Vas je ležala v večernem il-epetanju ,in majavosti polmedle luči kot splašen golob. Pretrgano zvonjenje jc v drhtenju poletavalo čez gcljavo, da je stari bor ob kapelici z bolestnim šuštenjem odmeval in širil veje kot splašene roke nad kapelico in preko nje v nebo.
Iz somraka, krvavega in vijoličastega se je iznad vasi izvil starec, šepav in nadložen v svojih sedmih križih. Palica mu je drhteč tipala od kamena do kamena in lezel je po treh nogah po strmi poti, vse višje in višje proti kapelici. Vzdihoval je in postajal, pa še spet v sunkih poganjal kvišku in se boril z bregom ter ga ped za pedjo Ropal podse. Solnce se mu je s krvavimi žarki zajedalo v razorano čelo. razbrazdano lice, ki je govo- I rilo za tri rodove zgodovine.	j
Zadnjo in najglobljo brazdo pa mu je za- '
rezal v čelo obup, in telo se mu je pod nevidnim bremenom ključilo do zemlje.
Prilezel je do znamenja in trudno omahnil na prag. Glavo je naslonil na mrežasta vrata. Telo mu je v krčevitih sunkih drhtelo, kot utopljenec se je v presledkih zaganjal kvišku proti Mariji, ki je trudno in otožno strmela s sladkimi očmi nanj.
Starec je pa kakor v strašnem videnju trpel dalje in besede so se začele trgati iz globine njegovih prsi:
»Marija žalostna! Sedem mečev te bode v srce, mene je pa eden za sedemkrat sedem. S čim sem se pregrešil? Sedem sem jih imel, sedem sinov, sedem golobov. Sedem sem jih dal cesarju in nisem vprašal zakaj. Sedem so mi jih ubili in zemlja še deset let za njimi žene same rdeče rože iz njih krvi. Rdeče so rože, rdeča je kri in smrt je bridka, trikrat bridka smrt sinova. Pa ni najhujše zlo, ni. O žalostna Marija! Hujše kot sedem mrtvih sinov in sedem grobov na Doberdobu je moje gorje, ko mi dušo morijo in mi besedo tlačijo v srce in ne pustijo, da bi v naši besedi molil za sedem duš, ki se vicajo. Rdeča je kri in boli, pa se posuši in spomin na smrt obled.i in ugasne, to pa me reže in boli vsevdilj, in žge in žge in duši, da nc moreni nič več.
O Marija žalostna, sedem sinov — naj bo za našo zenilj6, za našo besedo, samo vrni nam jo, da bomo molili iu umirati smeli v njej. naši besedi, s katero smo tc od zmeraj častili in nikdar kleli, daj, da nam vrnejo vsaj to, ko so nam vse vzeli, vse: duše in telesa, zemljo in pesem ...
O Marija, sedemkrat žalostna in preža-loslna, usmili se nas, usmili se nas...i'
Starec se je zvijal na pragu in ihtel kot dele z glavo jc ril v železje, kakor da hoče do Marije žalostne. Pridušeni kriki so one-
moglo udarjali iz njega, dokler ni v pojemajoči moči utihnil iu ležal kot črna senca pred svetiščem.
* • *
Tedaj je v soju krvave luči prihitelo po strini poti dekle in se vzpelo do kapelice. Na obrazu mu je ležala muka, oči so gorele v solzah, razpleieni lasje so ji divje opletali po zraku in se ji vili po plečih.
Planila je k omrežju in niti zapazila ni starca, ki je negiben ležal na stopnici pred vrati. Iztegnila je čez omrežje roke, ki sta jih prošnja in hrepenenje daljšala, da so skoraj objele Marijine noge.
Di v je so bruhale iz nje prošnje, ko je tožila Mariji žalostni svojo bol.
»Marija sedem žalosti, glej me, saj sem skoraj kot ti, saj so tudi meni prebodli srce in ga štrli.
Pet let sem molila zanj, pet dolgih, prej krvavih let. Pet let sem trepetala in se bala zanj, ko so se okrog njega klali meči in se raztreskavale granate. Pet let je moja drhteča misel umirala z njim v tuljenju pekla, pet let sem se z nebom in peklom borila zanj in Bog mi ga je vrnil, da nama iz morja prelite krvi in ubitih življenj vzbrsti mlada sreča, da bova rodila nov rod, ki bo nosil mir in srečo vsem in ljubezen za vse to brezno sovraštva in smrti.
Nisva še zaorala prve brazde za novo pomlad, ni še zacvela jablan na najinem vrtu — ubili so mi ga, ubili njega, ki mi ga je vojska pustila, ubili, ker je dejal, da ni in ne bo hlapec, ker je ostal očetom in nam zvest, ker je govoril in pel v naši besedi, ker je mislil našo misel in gorel v naši želji, ubili so mi ca, ker mi niso privoščili trenutka mlade sreče za pet let smrti in grenkega koprnenja, ki je hujše kot starost in smrt...
O Marija, Marija žalostna, ti me tolaži,
mariborska oblastna skupščina
Poročilo obl. odbornika M. Kranjca
na seji oblastne skupščine dno 5. novembra
Predlog proračuna za leto 1029 je sestavljen v glavnem pod temi vidiki: pri izdatkih največja varčnost, pri tem pa sorazmerno upoštevanje vseh panog gospodarstva po principu, cia se morajo nujnejše potrebe zadovoljiti pred manj nujnimi; pri dohodkih pa kolikor mogoče previdna izbira dohodkovnih virov in največja zmernost pri izrabljanju teh virov. Oblastni cdbor je mnenja, da se mu je v glavnem posrečilo najti ono zlato sredino, da izdatkov ni reduciral izpod meje, ki bi bila na škodo celokupnosti, da pa tudi pri dohodkih ni prekoračil meje, ki jo dopušča narodno gospodarstvo inoziri na državne finance. Zato pa bi bila tudi vsaka korektura predloga proračuna, kolikor se tiče celotnega efekta pri izdatkih kakor tudi pri dohodkih, le na škodo in nesprejemljiva.
V tehničnem pogledu je proračun za leto 1929 sestavljen v glavnem po vzorcu proračuna za leto 1928 s to razliko, da tvori obla-tna skupščina in oblastni odbor pod našlo >m »Vrhovna oblastna uprava« poglavje zase in da so zdravstveni zavodi bu dieti ran i z brutto zneski, kar pomeni gotovo korak naprej v tehniki budgetiranja. Popoln v svoji tehniki pa ■tudi še predlog proračuna za leto 1929 ni, ker še ne daje popolne slike o gospodarskem efektu raznih oblastnih zavodov in ustanov. Tu mislim predvsem na kmetijske šole in zavode. V predlogu proračuna za leto 1930 se bodo splošnemu preračunu priložili kot aneks dc-tajlirani proračuni vseh posameznih zavodov, da si bo vsak mogel ustvariti jasno sliko o gospodarstvu in rentabilnosti teh ustanov.
Po predlogu proračuna znašajo vsi izdatki kakor tudi vsi dohodki Din 62.7SS.569, torej napram proračunu za leto 1928, ki je znašal Din 39,317.110 za Din 23,479.429 več. Vendar je ta porast deloma le navidezen, faktično znaša samo 15,887.443 Din. Številčno naraščanje proračuna je naraven in zdrav pojav, ki se ga moramo vsi zagovorniki samouprav le veseliti, ker se ravno iz tega vidi, koliko poslov prehaja polagoma iz državne uprave v upravo ljudstva. Ako bi oblastni proračun v tem času razvoja ne kazal tendence navzgor, bi bil to baš nepobiten dokaz, da oblastna samouprava hira. da ni življenja zmožna.
Proračun dohodkov se deli po tem predlogu na štiri poglavja in sicer: I. poglavje: državne dotacije. II. poglavje: oblastna imovina in oblastni zavodi, lil. poglavje: davki, iakse in doklade, IV. poglavje: razni dohodki.
Državne dotacije so predvidene v znesku Din 11,037.043 točno po členu 2 in 3 uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave. — V drugem poglavju so predvideni dohodki iz oblastne imovine in oblastnih zavodov s skupnim zneskom Din 25,578.526 ali 40.71 odstotkov celokupnih dohodkov. Celokupni prirastek v tem poglavju znaša 10,837.709 Din. Ako odštejemo dohodke zdravstvenih zavodov, znaša efektivni prirastek 3,261.723 Din. — Dohodki kmetijskih šol in zavedov so predvideni z zneskom Din 656.820, napram proračunu za leto 1928 za 101.397 Din več. Ako primerjamo te dohodke z izdatki omenjenih zavodov, vidimo, da dohodki precej zaostajajo za izdatki. Poudariti pa hečem, da bo oblastni odbor temu vprašanju posvetil vso svojo pežnjo in bo skušal rentabilnost teh zavodov dvigniti na primerno višino. Dohodki zdravstvenih zavodov so vstavljeni v proračun v vsotah, ki so jih v zadnjih letih faktično dosegli.
Bruto dohodki zdravilišč Rogaška Slatina in Dobrna so preliminirani v tem predlogu proračuna z zneskom, ki je za 3,163.326 Din večji, kakor znesek, predviden v proračunu za leto 1929. — V tretjem poglavju so predvideni oni dohodki, ki jih pobira oblast od prebivalstva mariborske oblasti kot prisilne prispevke za splošne javne naloge, to so dohodki popol-
da ne zblaznim in jih ne prekolnem, ubijav-cev, da ne obupam nad Bogom, nad Teboj in nad sabo.
O Marija, o Marija, o Marija žalostna, usmili se me, usmili se me ...«
Druga senca se je v krčevitem drhtenju zgrudila pred znamenjem.
Bor, stari skrivenčeni bor je zamišljen
šumel in iztezal veje, kot da ga bole...
* * •
Tz mraka nad vasjo se je zdaj pri rila mati, izsesana in izsušena, a vendar je ni bilo drugega kot ljubezen, bridka in toga ljubezen žalostne matere.
Omahovaje je lezla proti kapelici, obraz se ji je trudno sklanjal proti zemlji, le oči, trpeče oči so se ji zabadale v daljo, nekam za somrak.
Obnemoglo jo je, preden je prilezla do kapelice, padla je na kolena in se po kolenih plazila do vrat, da od bližje potoži Mariji svoje gorje.
Tiho in bolestno kot njena ranjena ljubezen se ji je izvila prošnja iz prsi. Tih in žalosten je bil njen glas, da je boru rezal prav do stržena, hladno in bolno, da so veje bolestno vztrepetavale.
»Marija, Marija, Mati žalostna, usmili se mene, reve uboge, ki pred tabo klečim.
Glej, dete so mi odtrgali od prsi in zdaj mu iz duše trgajo spomin na mene in prve sladke besede, ki sem ga učila z njimi klicati Tebe in Jezusa. Zdaj me ne pozna več in laja vame v tujščini, ki je ne urnem, in njegove besede zvenijo vame, kot da mi kamenjajo srce.
Marija — srce so mi ukradli z njim in z njegovo dušo morijo tudi mojo.
Marija, ki te je bolelo srce na križevi poli, Marija, ki se Ti je duša zvijaia pod križem, Marija, ki so ti ugrabili sina in si bila
noma fiskalnega značaja. — Tudi v prvem poglavju so navedeni dohodki oblasti, ki se nabirajo deloma kot davki in takse, vendar dobi te dohodke oblast le posredno s posredovanjem države in radi tega ni mogoče točno ugotoviti, koliko je od tega prispevalo baš prebivalstvo mariborske oblasti. Za dohodke v tretjem poglavju pa se oblast obrača naravnost na prebivalstvo mariborske oblasti in ti dohodki pomenjajo prav za prav pravo oblastno obremenitev.
Glasom predloženega predloga proračuna znašajo ti dohodki Din 25,316.000, to je 40.C4 odstotkov celokupnih dohodkov. Napram proračunu za leto 1928, ki predvideva teh dohodke v 14,800.462 Din za 10,515.538 Din, ali 41 odstotkov več, tako da znaša oblastna' obremenitev na enega prebivalca okroglo 39.30 Din letno.
Glasom statističnih podatkov v ekspozeju ministrstva financ o predlogu državnega proračuna za leto 1928-29 znaša celokupna obremenitev z raznimi davki, taksami in samoupravnimi dokladami v naši državi na enega prebivalca okroglo 621 Din, dočim znaša n. pr. celokupna davčna obremenitev na enega prebivalca na Angleškem 5091 Din, na Francoskem 2288 Din. v Italiji 1150 Din, na Češkoslovaškem 1748 Din in v Avstriji, ki notorično v gospodarskem oziru ne stoji najboljše, 1430 dinarjev.
Glede izbire dohodkovnih virov je s!al oblastni odbor na stališču, da je treba, dokler se financiranje oblastnih samouprav ne uredi enotno zakonskim potom, obdržati predvsem že upeljane davščine, takse in doklade, a nove vrsto davščin uvesti le toPko, kolikor to zahtevaj--. najnujnejše potrebščine oblasti. Nadalje ,ie šlo prizadevanje oblastnega odbora za tem, da s? uvedejo enake davščine, takse in doklade. v is'i višini tudi v sosednih oblastih: zagrebški in karlovški, predvsem pa ljubljanski.
Najvažnejši in najbolj donosni del teh dohodkov tvori 100 odstotna doklada k državni trošarini na alkoholne pijače, ki je ostala glede višine odstotka napram letu i928 neizpremenjena. Izjema v tem pogledu se je napravila lo pri vinu. kjer se je po tozadevnih razgovorih z ljubljansko ter zagrebško in kar-bvško (primorsko-krajiško) oblastjo mesto dosedanje 50 odstotne doklade k državni trošarini uvedla oblastna naklada in sicer 50 para odnosno 30 para od Ikra vina odnosno vinskega mošta. Zato pa so omsnjene oblasti glede ostalih alkoholnih tekočin sprejele v svoj predlog našo lansko višino doklad.
Med novimi dohodkovnimi viri bi bilo omeniti sledeče:
Z novim letom naj se upelje tudi v mariborski oblasti oblastna taksa 7.a dovoljenje plf. snih prireditev, kakor to že obstoja v ljubljanski oblasti. Zato pa se znižajo takse na plesne vaje 7.3 polovico. — Med novimi taksami, odnosno dokladami k državnim Jaksam bi bilo omeniti 100 odstotno rloldado k državni taksi na kupone odnosno dividende, 200 odstotno doklado k državni taksi na tekočo račune. 100 odstotno doklado k državni taksi po tar. post. 61 zakena o taksah (taksa za podelitev nove gostilniške odnosno kavarniške pravice) in 50 odstotna, doklada k državni taksi na potro-ske v hotelih, gostilnah itd. Vse te doklade so izbrane tako. da ne bodo nn škodo narodnemu gospodarstvu v oblasti. — Na novo pa je uvedena 50 odstotna doklada na nekatere'oblike državnih neposrednih davkov.
S 1. januarjem 1929 stoni v celoti v veljavo nov- zakon o neposrednih davkih ki unifi-cira davčna bremena za celo državo in ki prinaša vsaj za Slovenijo precejšnje davčne olajšave, predvsem s tem, da 1x> odpadla dohodnina in da se ukinejo vsi državni pribitki — Samostalna davščina na motorna vozila se re-formira po osnutku, ki ga priporoča ministrstvo financ, ne da bi se obremenile zvišala. - Oblastna davščina na električni tok do sedaj m prinašala zadovoljivih uspehov, ker sc bile tozadevne postavke veliko prenizke. Zato
nesrečna mati kot jaz, vrni mi dete, vrni mi ga in omehčaj srce njim, ki so uničili mojo srečo in mene. Nisem prosila, nisem jokala, dokler mi niso vzeli zadnjega, edinega, kar sem imela.
O Marija, Marija sedem žalosti. k
Tretja senca je v bolesti padla na tla pred kapelico, stari bor pa je vse bolestneie šumel kot da joka za izgubljeno srečo...
it rt *
Vedno nove in nove senc:: vseli postav in vseh let so se vile iz teme iu v joku omahovale pred napol podrto svetišče, da je bil nazadnje ves pusti kraj poln in da so se najskrajnejši nesrečni ob straneh izgubljali v mraku.	°
Kot da je ves trpeči slovenski rod nocoj poromal na Kras, k Mariji žalostni v pustinjo.
Bor je silneje in silneje ječal in nazadnje hrumel v otožnem rjovenju, kot da se je iz zemlje s krvjo napojene zemlje ob Soči in morju pognala vanj vsa bol in trpljenje ter se utelesila v njem, kot da joka v njem Kras in poganja svoj strti krik v nebo ...'
Mariji so drsele po licih solze vse huje in huje in ko se je zadnja senca zgrudila pred njo, je starec, ki je bil prišel prvi, vzdignil glavo in videl, kako se je Mariji zasadil osmi meč v srce, osmi meč, ki mu je ime slovensko gorje. Marija pa je omahnila in v bolesti padla na obraz.
In bilo je, kot da vse umira, vse — kapelica in goličava in kamenje in brinje, brez-s evilje ihtečih teles in senc, vse, vse umira, A)ari|a umira, bor pa pošilja onemogle krike k zvezdam - zadnji vzdih v trpljenju umirajoče slovenske zemlje - in solnce dežuje kri na zemljo, da je krvavo vse, nebo in zemlja, ljudje in kamenje, Kras in Marija in zadnji kriki izmučenih senc.
se predlaga osnutek nove uredbe o oblastni davščini na konzum električnega toka v dveh varijantah. Po eni varijanti naj bi se pobirala ta davščina po dosedanjem načinu, le postavke se primerno povišajo, po drugem načinu pa bi se pobirala v procentih plačane odškodnine za porabljeni tok. — Na novo je po osnutku uredbe, ki se predloži visoki skupščini obenem s proračunom, uvedena oblastna davščina na zaposlitev inozemskih delavcev. Z ozirom na težke gospodarske prilike v naši oblasti in z ozirom na brezposelnost naših domačih delavcev proti tej davščini ne more biti pomislekov. — V četrtem poglavju so predvideni >razni« dohodki. Glavni kontingent tvorijo obresti oblastnega denarja in nepobrani dohodki iz prejšnjih let.
Naj mi bo dovoljeno, podati še nekaj splošnih pripomb glede v predlogu proračuna predvidenih izdatkov.
Kakor že omenjeno, so v tem predlogu predvideni le redni izdatki, ki najdejo svoje popolno kritje v rednih dohodkih — novih investicij v letošnjem proračunu ni — tako da je proračun popolnoma uravnovešen.
Stroški vrhovne oblastne uprave, pokojnin in podpor, osredifjega urada, kmetsko-nada. ljevalnega šolstva, šolstva in prosvete, obrti, trgovine in industrije, oblastnih dolgov in pa razni izdatki se morajo kriti v celo'i iz oblastnih davščin.
Za javna dela (skupno Din 9.392.453) prispeva država z dotacijo Din 1,282.208, ostalih Din 8,110.245 pa se mora kriti iz oblastnih sredstev.
Za kmetijstvo prispeva država 2.105.129 Din, ki se uporabijo v celoti za kmetijske šola in zavode. Ostali stroški, ki so namenjeni predvsem za kmetijsko pospeševalno službo, v znesku po Din 2,917.200, pa morajo najti kritje v oblastnih davščinah.
Za zdravstvo je predvideno na izdatkih skupaj Din 17,048.931. Za kritje teh izdatkov prispeva država Din 7,200.000, lastni dohodki zdravstvenih zavodov znašajo Din 7,591.986, tako d,a se mora ostanek v višini 2,256.945 Din kriti iz oblastnih davščin.
Za socialno skrbstvo prispeva država le Din 197.341, izdatki pa znašajo 1,278.000 Din.
Ako pogledamo malo natančneje »pregled izdatkov«, vidimo takoj na prvi pogled, da je največji del izdatkov namenjen za pospeševa-nje zdravstva in razvijanja materijalne kulture v oblasti.
Na zdravstvo odpade od celokupnih izdatkov 27.07 odstotkov, torej relativno največ. Na javna dela odpade okroglo 15 odstotkov celokupnih izdatkov, ki se uporabijo v pretežni meri za vzdrževanje oblastnih cest. S 1. januarjem 1929 prevzame oblast v svojo upravo od okrajnih zastopov odnosno cestnih odborov 371 km cest. tako da bo znašala dolžina vseh oblastnih ces! okoli 550 km. — Na kmetijstvo odpade okoli 8 odstotkov celokupnih izdatkov. — Izdatki za oblastno imovino, to je zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna, znašajo okroglo 25.60 odstotkov. Upoštevati pa je, da se obe zdravilišči vzdržujeta iz lastnih sredstev. — Na anuitete in obresti oblastnih dolgov odpade 5.56 odstotkov celokupnih izdatkov. — Splošni rezervni kredit znaša 2.60 odstotka celokupnih izdatkov, kar ni pretirano. Zakon o državnem računovodstvu dovoljuje rezervni kredit v višini 5 odstotkov celokupnih izdatkov. — Večja postavka, in sicer 8.40 odstotkov, odpade na osrednji urad. Pri tem bi pa bilo upoštevati, da so pod tem poglavjem združeni izdatki za celokupno oblastno uradništvo pri centralnem uradu v Mariboru, za uradništvo kmetijskega in gradbenega oddelka ter vsi stvarni izdatki za te urade in oddelke, kakor tudi vzdrževanje oblastnega poslopja. V tem predlogu so prvič predvideni i*, datki za agrarne operacije, tako glede uradništva kakor tudi glede stvarnih izdatkov S stalezem, kakor je predviden v tem predlogu, bo kader uradništva kompletiran in ni pričakovati več znatnih sprememb na zgoraj Po izjavi, ki jo je dal načelnik oddelka za samo. upravne budgete v Belgradu na občnem zboru
industrijskih korporacij, je procent osebnih iz-
•
Tedaj je po kolovozu prilezlo dete, majhno in nebogljeno na videz, a nožice so se mu zacudo gotovo oprijemale kamenja in ga nesle vse višje in višje proti kapelici. V roki je neslo nagelj in rožmarinovo vejico in čudovit mir se mu je razlival po obrazu, ki ie sijal v sladki svetlobi.
Sence so se zganile narahlo ob njegovem mimohodu, dete pa je šlo naravnost do kapelice in vrata vanjo so se mu sama odprla.
Stopilo je k Mariji žalostni in jo dvignilo s tal. Tedaj so sence dvignile glave in videle da je dete sam božji Sin, ki je prišel tolažit Marijo žalostno. Bor je v svojem joku umolknil in veje so zastrmele v Jezusa, sence so v bolesti iztegnile roke proseč proti njemu
Jezno je pa z nežno roko izdrl Mariji osmi mec iz srca in ji na rano položil nagelj m rožmarin.	b '
Vsa srca ubogega ljudstva so zadrhtela in upanje je prešinilo duše:
Jezus ni pozabil svojega ljudstva in nagelj z rožmarinom na Marijinem srcu jo spominja na tisoče trpečih slovenskih duš in zbicanih src.
Jezno je dvignil roko v blagoslov, kot rla hoče pobožati vsa srca in izbrisati vso bolest in grenko tegobo iz njih ...
Tedaj je solnce z zadnjo močjo razgnalo krvave oblake m zasijalo v poslednji krasoti, objelo s pojemajočimi žarki vse ljudstvo, ki je klečalo ob kapelici in vlilo upanje in 'življenje v vsa srca.
In kapelica in kamenje in brinje in stari bor ob kapelici, tisoči okoli svetišča in gore in nebo in morje v daljavi so zahrepe-neli k Jezusu in Mariji v eni misli: Ne bomo umrli, dokler smo v zavetju Jezusovih in Marijinih dlani...
Večerni zvon pa je iz vasi pošiljal neskončno sladko Avemarijo čez vse vesolje...
,ADRIA' čevlji
CELJE, NARODNI DOM
datkov, kakor ga izkazuje na§ predlog proračuna, manj kot normalen, to se pravi, zelo skromen.
Ravnokar navedene panoge porabijo glavni del izdatkov oblastnega proračuna. Na ostale panoge odpadejo le manjše vsote, tako na vrhovno oblastno upravo 1.70 odstotka, na pokojnine in Dodpore 0.56, na socialno skrbstvo 2, na šolstvo in prosveto 1.50, na obrt, trgovino in industrijo 1.26 odstotkov itd.
Oblastne samouprave so v tem kratkem času svoiega obstoja pokazale že velik pozitiven uspeh in pričakovati j«, da bodo v bodočnosti Dokazale še veliko večje in lepše rezultate. Z velikim optimizmom gledamo na naftalinu razvoj naše oblastne samouprave. Z nekaj dobre volje in ljubezni do te institucije se bodo dale premnsati tudi vse početne težkoče, ki še ovirajo njeno delovanje.
Poroko dr. A. Vebieta
referenta finančnega odseka na seji oblastne skupščine dne 9. novembra
Proračun vsebuje redne potrebščine v znesku 62,881.569 Din, izredne potrebščine v znesku 1,000.000 Din, skupaj 63,881.569 Din. Proračun prejemkov izkazuje 63,336.569 Din, izredno pokritje 1,000.000 Din, skupaj 64,336.569 Din.	1
Ako se primerja proračun izdatkov in prejemkov, se pokaže prebitek v znesku 455.000 Din, ki pripade v smislu finančne uredbe živinorejskemu in gasilskemu skladu.
Izključeno je, da bi mogla mariborska oblast vršiti odkazane ji upravne naloge samo z državno dotacijo, ki je preskromna (11,037.043 Din).
Dokler pa nam država ni odstopila stalnih davčnih virov, ni za nas druge poti, kakor nadaljevati začeto delo in z lastnimi sredstvi izpopolnjevati stavbo naše oblastne samouprave.
Finančni odsek je prišel po natančnem študiju celotnega gradiva in po zaslišanju strokovnih referentov do zaključka, da je proračun v formalnem in stvarnem oziru pravilno in dobro sestavljen; proračun je realen in odgovarja najnujnejšim potrebam naše samouprave.
Med dohodki ali prejemki je na prvem mestu državna dotacija v znesku 11,037.043 Din, ki je začasno ni mogoče zvišati. Dohodki oblastne imovine in oblastnih zavodov so pro-računani na 25,593.526 Din. Tu so upoštevani zlasti vsi brutto dohodki kmetijskih šol in zavodov v znesku 656.820 Din, lastni dohodki bolnic m zdravstvenih zavodov v znesku 7,591.986 Din, prejemki zdravilišč in sicer v Rog. Slatini z zneskom 15,811.700 Din ter v Dobrni v znesku 1,518.020 Din ter končno najemnina za oblasfcio poslopje in zemljišče v Prelogu v znesku 15.000 Din. Skupni brutto dohodki oblastnih zavodov so preračunani z zneskom 25,593.526 Din.
V predlogu proračuna dohodkov so navedene poleg davščin in taks, ki so se pobirale ze v smislu proračuna za leto 1928 tudi še davščine in doklade, ko so uvedene na novo.
Na novo je uvedena posebna taksa na dovoljenja za prireditve javnih plesnih zabav.
Jo takso bodo pobirala okrajna glavarstva in jo odvajala oblastni finančni upravi. Z ozirom na to davščino se v slučaju plesne prireditve ne bo pobirala taksa za podaljšanje policijske ure. V zvezi s tem se tudi zniža taksa za plesne tečaje od Din 600 na Din 300.
Taksa na motorna vozila se bo v letu 1929 pobirala po novi uredbi, ki se predloži skupščini obenem s proračunom. Znesek -»in 490.000 je vstavljen po efektu plačila v letu 1928 in je upravičeno pričakovati, da se bo ta vsota tudi dosegla.
Glavne spremembe nove uredbe napram sedaj veljajoči so sledeče: Na osebne (luksuzne) avtomobile se pobira taksa po nabavni vrednosti vozila, kar omogoča večjo in pravičnejšo diferenciacijo takse, ne da bi se celokupni efekt davščine izdatno spremenil.
Način odmere takse na tovorne avtomobile je ostal neizpremenjen, uvedena pa je tudi tukaj večja diferencijacija kakor dosedaj.
Za bicikle z motorjem in za motorna kolesa je dosedanja taksa znatno znižana in se ravna po cm, eksplozijskega cilindra, kar omogoča pravičnejšo odmero te takse.
Predvidene so širokogrudne in znatne olajšave ter oprostitve. Tako so oproščene te takse motorne brizgalnice, reševalni avtomobili, avtomobili dobrodelnih ustanov, traktorjev v poljedelske svrhe itd. Predvidene so znatno olajšave za avtooninibuse, ki služijo v javne prometne svrhe, nadalje so predvidene olajšave za tovorne avtomobile in avto-takse onih oseb, ki z njimi lastnoročno upravljajo in je to njih stalen poklic. Predvideva se tudi možnost četrtletnega plačevanja. Podana je možnost odpisa odnosno povračila že plačane oblastne davščine, ako prestane med letom dolžnost plačevanja.
Iz navedenega se vidi, da je oblastni odbor, kolikor mu je bilo mogoče, upošteval ž»-'je in zahteve zainteresiranih krogov ler jim šel na roke do skrajne meje. Oblastna davščina na motorna vozila se namreč ne smatra kot davščina na luksusne predmete, tem-
več je obdačba utemeljena v uporabi in
izrabi cest, ki jo povzročajo taka vozila v veliki meri. Ker mora oblast ravno za vzdrževanje cest izdajati ogromne vsote, je zmerna obdačba motornih vozil vsekakor na mestu in opravičljiva.
Oblastna davščina na konsum električnega toka je ostala po načinu plačevanja in odmere neizpremenjena. Povišane so edino postavke napram sedaj veljajoči uredbi v petkratnem iznosu. V proračunu predvidena vsota je izračunana po uspehu plačil v letu 1928.
Nova je tudi davščina na zaposlitev inozemskih delavcev, ki jo bodo plačevali oni službodajalci, ki zaposlujejo inozemske delovne moči. Pobiranje te davščine bo zelo enostavno in brez vsakih stroškov za oblast, ker se naslanja davčna osnova povsem na uslužbenski davek. Davčno osnovo namreč tvori isti znesek, ki služi za odmero uslužbenskega davka. Od tega zneska se plača 4 odstotna odnosno pri denarnih zavodih 8 odstotna davščina. Tozadevna odmerna podlaga, to je zaslužek teh uslužbencev, znaša po poročilih, ki jih je oblastni odbor prejel od davčnih uradov, ca. Din 17,000.000 letno ali Din 1,416.000 mesečno. Glasom tozadevnih podatkov je v mariborski oblasti zaposlenih okoli 1300 inozemcev, od tega 780 takih, za katere se mora plačevati oblastna davščina.
Po poz. 6—10 3. poglavja dohodkov so predvidene nekatere doklade k državnim taksam, ki v proračunu za leto 1928 še niso navedene. Glede teh bi bilo omeniti, da v skupnem znesku Din 786.000 predstavljajo prav znatno vsoto, ki so v predlogu proračuna nujno potrebne, da se morejo izvršiti vsi posli, predvideni v proračunu izdatkov.
Denarne zavode, t. j. delniške družbe, bode zadela 100%-na oblastna doklada k clrž. taksi na kupone in dividende ter 200%-na doklada k drž. taksi na tekoče račune, ki znaša Din 20 letno za vsak tekoči račun. Omenjam, da zadruge ne plačujejo drž. takse na tekoče račune, da ne izplačujejo dividend in tantijem in da torej tudi ne bodo vlačevale oblastne doklade. Obremenitev z oblastno doklado nikakor ne bo zadela prehudo, ker niso tangirani ubožnejši sloji.
Na potroŠke v hotelih, gostilnah itd. pobira država posebno takso v krajih z več nego 2000 prebivalci, ki se od finančne uprave sporazumno z gostilničarjem pavšalira, večinoma po zunanjih obratnih znakih. Državna davščina znaša v mariborski oblasti okoli Din 650.000 letno. K temu namerava oblast pobirati 50% no doklado, kar bo dalo okoli Din 340.000.
Nova je tudi 100% oblastna doklada k državni taksi na stalne reklame in časopisne oglase. Omeniti bi bilo, da reklamo, ki jih imajo trgovci ali obrtniki v svojih lokalih ali izložbenih oknih, ne podlegajo državni taksi in radi tega tudi ne oblastni doltladi.
Doklade k drž. taksi na kinematografske vstopnice, k drž. taksi na lovske karte, k drž. trošarini na alkoholne tekočine so oslale napram proračunu za leto 1928 neizpremenjene, edino s> to izjemo, da sme oblastni odbor od slučaja do slučaja oproščati te doklade predvajanja kulturnih filmov.
Dosedanja oblastna doklada k drž. trošarini ua vino se spremeni v oblastno naklado na vino v tem smislu, da se naj plača na fina vina 10 Din od litra, na navadna vina pa 50 p odnosno od vinskega mošta 30 p od litra. To povišanje je bilo predvsem utemeljeno v tem, da se doseže približna ena-komernost obdačve s sosednimi oblastmi.
Sedanje stanje oblastnih financ je diktiralo tudi uvedbo 50% ne oblastne doklade k sledečim oblikam neposrednega drž. davka, in sicer:
1.	K drž. davku na dohodek podjetij, obratov in poklicev (obča pridobnina). V razumevanju težkega položaja obrtništva je predvideno, da se mali obrtniki te doklade popolnoma oproste.
2.	Oblastna doklada k drž. davku na rente se sme v smislu zakonskega določila pobirati le v onih slučajih, kjer mora davčni zaveza- i nec ta davek neposredno odvajati finančni upravi. '
3.	Oblastna doklada k drž. davku na podjetja zavezanih javnemu polaganju računov, je predvidena tudi že v proračunu za leto 1928.
4.	Na novo je predvidena tudi oblastna doklada k drž. davku na dohodek od nesamo-stalnega dela in poklicev (uslužbenski davek). K temu bi bilo omeniti, da bo ta oblastna doklada zadela le one osebe, ki imajo kot samci preko Din 4000 mesečnega odnosno 960 Din tedenskega dohodka.
Proračun soreiet
Na predvčerajšnji seji, ki je trajala pozno v noč, se je proti glasovom opozicije sprejel proračun obenem z osnutkom uredbe glede proračuna mariborske oblast za leto 1929., osnutkom uredbe o oblastni dokladi na motorna vozila, o nakladi na vino v mariborski oblasti, o oblastni davščini na zaposlitev inozemskih delavcev na teritoriju mariborske oblasti ter o davščini na konzum električnega tolca-
• * •
O včerajšnji seji oblastne skupščine smo prejeli obširno poročilo, katero priobčimo v prihodnji številki.

/ /
aj/e novega
Koledar
Nedelja, 11. nov., 24. pobink.: Martin (Davorin), Veran.
Pondeljek, 12. nov.: Martin (Davorin), Poncijan, Livin, Avrelij. — Lunina sprememba: Mlaj ob 10.35 dop. (Po Herschlu se napoveduje mrzel veter.) — V torek: Stanislav.
Osebne vesti
t4r JubUej. G. Jos. Rome, bivši župnik v Podzemlju, ki stanuje sedaj v novomeškem kapiteljskem župnišču, bo obhajal prihodnjo sredo 14. t. m. 801etnico rojstva.
kr Smrtna kosa. V Sarajevu je umrl novomeški rojak duhovnik vrhbosanske škofije katehet g. Anton Zorko. — Dne 6. novembra je umrla po dolgi, mučni bolezni v Starem trgu pri Višnji gori ga. Antonija Štepic, soproga tamkajšnjega župana.
kr Poročil se je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Reinhold Rauch, trgovec iz Celja, z gdč. Anito Skaza, hčerko uglednega veleposestnika g. Josipa Skaze iz Velenja.
■k V našo državljanstvo sta sprejeta Vincenc Nepustil, strojevodja iz Jesenic in Viktor Cerne, zid. pomočnik iz Vodmatc
Ostale vesti
■k Zopet nov društveni dom. Danes bo prevzvišenj g. dr. Andrej Karlin, škof lavantinski, blagoslovil prvi društveni dom v kozjanskem okraju — »Katoliški prosvetni dom v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Stavba, ki je eno-nadstropna, je 30 m dolga, in 16 m široka. Dvorana z odrom vred je dolga 20 m. Po svoji zunanjosti in notranjosti se stavba odlikuje po lepem slogu, predvsem pa krasijo oder prekrasne kulise, delo gledališkega slikarja V. Skružnega iz Ljubljane.
k Člani Slov. kat. akad. starešinstva se vljudno naprošajo, da zanesljivo sporoče čimpreje — najdalje do 15. nov. t. 1. — odboru natančne sedanje naslove obenem z navedbo poklica, ev. čina in nameščenja ter specijalne stroke oz. posebnega zanimanja. Vse spremembe naj javljajo starešine odslej vedno sami, ker je zlasti glede osamljenih oz. oddaljenih sicer nemogoče imeti najnovejše stanje v evidenci. — Nadejamo se, da bodo tovariši to gotovo storili v svojem in društvenem interesu. Odbor Slov. kat. akad. starešinstva, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
Kongres orofesor evna Sušaku
Sušak, 10. nov. (Tel. »Slov.«) Jutri in v ponedeljek se bo vršil na Sušaku IX. kongres profesorjev srednjih in strokovnih šol naše države. Danes ob 17 je bila predhodna konferenca glavne uprave, sekcijskih uprav in pododbora na Sušaku. da je končno uredila j zadnje podrobnosti. Kongres bo razpravljal | o delovanju glavne uprave po zadnjem kongresu na Cetinju (od 9. do 11. julija 1927); izvolilo bo novo glavno upravo, ker bo stara radi splošnega težkega položaja celokupnega profesorskega stanu in splošnega nezadovolj-stva med člani podala svoj položaj kongresu na razpolago in ga bo prosila, da izvoli po j svoji najboljši uvidevnosti in v največji eno-dušnosti novo glavno upravo, ki se bo mogla v slučaju potrebe nove borbe boriti z novimi in svežimi močmi in če bo treba, z novimi metodami. (Dosedanji društveni predsednik Jer. Zivanovič je namreč vodja višje pedagoške šole v Belgradu, ki je povzročila mnogo nezadovoljstva med slovenskimi in hrvatskimi profesorji). Buren bo razgovor o današnjem I žalostnem gmotnem stanju učiteljev srednjih , šol z ozirom na zakon o sodnikih in na novi ! načrt srednješolskega zakona, ki zapostavlja profesorje. Kongres bo obravnaval predlog S slovenskih profesorjev o višjih pedagoških šolah in nastavljanju njihovih absolventov na učiteljiščih. Govorilo se bo slednjič o spremembi društvenih pravil (o decentralizaciji, oz. reorganizaciji društva) v avtonomnem smislu. — Po končanem kongresu se bo vršil letni občni zbor »Kreditne in pomožne zadruge prof. društva (nekdanji »Pomožni fond«).
G^stfa - oožar - živ zgorel
Iz Sv. Jurija ob Ščavnici poročajo: Dne 7. novembra se je poročila tu vdova N. Gostje so bili ves dan prav zidane volje. Zvečer, ravno ko so sedli k večerji, je pri isti hiši v gospodarskem poslopju izbruhnil požar. V par minutah je bilo vse v plamenu. Petero gasilnih društev je bilo takoj na mestu, a lesenega, s slamo kritega poslopja ni bilo možno več
| feS'h- ~ Domači in gostje so izpustili živino I m to je vse, kar se je rešilo iz gospodarskega poslopja. — Ves čas so ljudje govorili o nekem starcu, ki jc spal na slami. Nekateri so slišali obupne klice na pomoč, drugim sc je zdelo, da so ga videli skočiti iz svisli in obležati a pravega, kaj se jc zgodilo z njim, sc m vedelo. Ob pol 3 zjutraj pa so iz ruševin potegnili napol ožgano truplo nesrečnika. — Kako je požar nastal, se ne vc.
Pretkana goHuffca
v Posavju se že oglašajo vinski kupci, le dni pa je hodilo po Bizeljskem neko dekle, staro okrog 20 let, samozavestnega nastopa, ki je »kupovala« vino za konzum v Zagorju. Plačevala je ugodno, pridno pokušala sladko kapljico ter se tudi ni branila mastnih prigrizkov, s katerimi običajno postrežejo ob takih prilikah ljudje v vinorodnih krajih. Tako je »zglihala« za 150 hI vina, za aro pa ni dala niti pare. Ko ji je bilo dosti te komedije, je lepo na tihem izginila. Na kolodvoru v Dobovi pa se je najbrže spomnila, da nima denarja za vlak. Pričela je jokati in tožiti, da ji je bila ukradena denarnica s 300 Din gotovine. Nekemu dobrodušnemu posestniku se je »reva« res zasmilila, ustregel je njeni prošnji ter ji posodil 100 Din, da bo mogla domov, j Seveda mu jih bo vrnila, ko se vrne po na-kupljeno vino ... Toda zastonj so čakali kmetje na mlado kupovalko, zastonj je čakal ogoljufani dobrosrčni posestnik na posojenih 100 dinarjev. Stvar se mu je končno vendarle zazdela sumljiva, ovadil je zadevo orožnikom, ki so pretkano goljufico kmalu izsledili. Je' to neka J. B., doma nekje od Litije.
Grozen zločin odkrit oo letu dni
V vasi Bogumilih pri Velesu v Južni Srbiji so prišli slučajno na sled strahovitemu zločinu, čigar žrtev je pred letom dni postala cela družina. Ovčarski psi so na vaškem pašniku razkopavali s tacami zemljo in izkopali iz jame kosti ter jih pričeli grizti. Pastirjem se je čudno zdelo, odkod toliko kosti v zemlji. Prepodili so pse in obvestili o najdbi orožnike. Uvedena je bila preiskava, ki jc ugotovila, da so najdene kosti človeške. Naloga preiskave je bila nato ugotoviti identiteto mrličev — bile so tri osebe, moški, ženska in otrok. 2e po nekaj dnevih se je orožnikom posrečilo razjasniti grozno družinsko žaloigro.
Leta 1918. sc jc mladi kmetski fant Peter Boškovič poslovil od očeta Atanasija in mlajšega brata Dimitrija, s katerim sc je vedno prepiral. Šel jc v svet iskat dela. V Belgradu sc jc seznanil z nekim dekletom, ki ni bila ravno na najboljšem glasu. Kljub temu sc jc z njo poročil in rodil sc jima je deček. V Belgradu jc Peter vedno manj zaslužil. Zalo se je vrnil leta 1926. v svojo domačo vas Bogumili k očetu in bratu.
Prav kmalu jc prišlo med tema dvema in njegovo družino zopet do prepira. Končno 'e sklenil stari Atanasij s svojim mlajšim sinom Dimitrijem, da se je treba znebiti Petra in nje- | gove družine. Nekega poletnega dne sta oče in brat Petra ubila pri delu na polju. Vrnila 1 sta sc nato domov, kjer sta napadla Petrovo ; ženo, jo zvezala in obesila Enoletnega Petro- 1 vega otroka pa je nečloveški stari oče s tako silo vrgel ob steno, da je bil otrok takoj i mrtev. Na skrivnem sta nato oče in sin vso ' ubito družino zakopala.
Po tem umoru je preteklo leto dni. Stari j Atanasij je med tem umrl. Dimitrij Boškovič pa je prevzel posestvo. Ko pa so te dni prišli orožniki skrajno resnih obrazov v njegovo stanovanje, tedaj je Dimitrij, ki ga jc vest bogvc kako hudo pekla, prebledel in je vpričo groznega dokazilnega materijala, ki so ga zvlekli na dan lačni psi, priznal nečloveški zločin, ki ga je izvršil skupno z očetom
Roparski obisk v ženskem samostanu
Srem zadnje tedne zelo trpi od roparske nadloge. Roparji kradejo in vršijo zločine po vsej pokrajini in so izvršili že več prav drznih vlomov, pri katerih so odnesli lep plen.
Pred dnevi so proti večeru na vrata ženskega samostana IIopov pri Novem Sadu potrkale krepke moške pesti in zmotile nune ravno pri molitvi. Vratarica je v neprevidnosti odprla vrata, nakar sta se na pragu pokazala dva s sekirami oborožena moža, ki sta na vsak način hotela govoriti s prednico. Te pa slučajno ni bilo v samostanu. Nune, okrog 50 po številu, so se zbrale okrog obeh vsiljiv- j cev, ki sta drzaio prodrla do kuhinje in tam i
Štev. 4384 p./6199 zdr.
RHZPIS
Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo
asistenta pri Javni boinici v Brežicah
| S to službo so zvezani prejemki 1800 ! dinarjev mesečno, ki jih določa oblastna | »Uredba o prejemkih zdravniškega osobja v oblastnih zdravstvenih zavodih«, ki je objavljena v oblastnem uradnem listu »Samoupravi« z dne 1. aprila 1928, št. 3.
Prošnje, obložene z dokumenti po § 11 oblastne »Uredbe glede službene pragmatilce« je vložiti do dne
30. novembra 1928
pri ljubljanskem oblastnem odborti.
Ljubljanski oblastni odbor v Ljubljani,
iinc 7. novembra 1928.
Za predsednika oblastnega odbora: Dr. Brecelj s. r.
osorno zahtevala jedi in pijače. Dočim sta se potepuha gostila v kuhinji, je ena od nun iz pisarne telefon ično obvestila okrajno glavarstvo o čudnem obisku. Okrajni glavar pa slučajno ni imel na razpolago orožnikov in je prosil nune, naj roparja tako dolgo zadrže, da j pride pomoč. Nato je obvestil orožniško šolo v Kamenici in orožniško postajo v Irigu, ki sta hitro poslali orožnike.
Oba lopova sta se medtem najedla in še bolj uapila, nakar sta hotela v samostansko pisarno, da bi tam izropala blagajno. Nunam se je posrečilo, da so roparja, ki sta bila že malce vinjena, tako dolgo zadrževale, dokler niso prišli orožniki in oba ujeli. Pri zaslišanju sta priznala, da sta nameravala izropati samostansko blagajno.
* Podivjana mladina. Na Brcgah pri Krškem sta se 7. t. m. sprla na paši 151etni S. in 17letni Jožef Barbič. S. jc potegnil nož in ga zasadil naravnost v srce Barbiču, ki jc bi! takoj mrtev. Umorjeni Barbič jc bil iz dobre hiše in priden fant. Vsa okolica sočuvstvuje s težko prizadetimi starši.	;
k Zastrupljenjc krvi — smrt. Marija Horvat v Vinskem vrhu pri Sv. Miklavžu pri Or'-1 možu je pred nekaj dnevi zobačkala listje za steljo. Pri tem se je na kostanjevo bodico pi-! čila v prst. Bodica jc ostala v prstu. Žena jo je z iglo hotela dobiti ven. Igla najbrže ni bila snažna in prišlo je do zastrupljanja. Peljali so jo v Ormož k zdravniku, toda pomoči ni bilo. Nastopila jc smrt in Marije Horvatovo, mater večih nepreskrbljenih otrok, so v petek zjutraj položili v hladno zemljo. Rajnica jc bila vzgled-na žena in mati in jc uživala pri vseh znancih veliko spoštovanje in ljubezen, kar je pokazal tudi pogreb.
k Del Zagreba štiri ure brez luči. V četrtek zvečer je bil ves osrednji del Zagreba brez luči. Ob 7 zvečer jc pregorel lansforma-tor, nakar jc bi! ves kompleks ulic med Kolodvorsko ulico in Kralja Aleksandra trgom zavit v temo. Popravila transformatorja so bila radi deževnega vremena zelo ovirana. Ulice so bile temne, prebivalstvo pa si jc pomagalo s svečami in petrolejem. Šele ob 11 zvečer so luči zopet zagorele.
k Veliko ameriško posojilo vojvodinskim mestom. Mestni magistrat v Subotici se žc dalj časa pogaja z ameriškim finančnikom Mac Da-nielom za najetje večjega posojila. Subotica zahteva 200 milijonov dinarjev in hoče s tem denarjem zgraditi moderno klavnico, kanalizacijo in druga javna dela. Mac Daniel pa ponuja sto milijonov, pod pogojem, da mestni magistrat odkupi njegovo električno ccntralo v Subotici, ki preide 1. 1932. tako in tako v mestno last. Ob tej priliki namerava Mac Daniel obiskati tudi Belgrad in Novi Sad, da sc tam pogaja za posojilo. Vso zadevo bo obravnaval tudi odbor vojvodinskih mest, ki sc bo pogajal z Mac Daniclom za najetje kumulativnega mestnega posojila.
k Ubit divji lovec. V lovišču grofa Bom-belesa pri Zelendvoru na Hrvatskem so našli mrtvega znanega divjega lovca Josipa Jcrnej-ca iz Vratna. Pri njem so našli puško in pet ustreljenih fazanov. Zrna strela, ki ga jc zadel, so mu predrla prsni koš ter vratne žile, eno svinčeno zrno pa sc mu jc zarilo v srce. Pred tremi tedni, ko jc šel Jerneje streljat fazane, ga je nekdo obstrclil z zrnjem v nogo,
eli zobje: Chforo do
Kot zvest pristaš Chlorodonta Vam nepozvano javljam: „Ker rabim ie petnajst let Vaše cenjeno sredstvo za nego rob „Chlorodont" in nikdar nisem rabil drugcea sredstva za nego svojih zob, se imam le Chlorodontu zahvaliti, da imam še danes snežnobele robe. Imam še vse svoje zobe in se nemnrem spominjati ^obobo'j* Poraba povj-eč"© eno veliko tubo v 4 tednih ter sem si pustil celo v inozemstvo doposlati več tub Chlorodonta, ker ga tam nisem m ogri dobiti. Singcn. H. G." (Originalno pismo jc shranjencTnri našemu notarju). Prepričajte se najprej z nakupom ene tube po Din. 8.-, velika tuba Din. 15.-. Zakc-.ajtc izrecno |>.w(ui ChIorodo.it ter zavračajte vsak nadomestek. Dobiva
■	- •	'	imnu^vin VIIV. imuv	JLSlll. sj*-r VCIlIVd lUfrf 1-Slll. IJ."-,
se povsod. — Leo^Wcrkc A. G. proizvodnja in zastopstvo za Ju^oslaviju: Tvorrv^ ro£, Maribor.
NEKAJ ZA MOŠKE!
danes Ne zamudile!
PRI METTEJI)
C 3
toda Jerneje si je sam pobral z nožem zrnje
iz ran.
k Nevaren zločinec aretiran. Orožniki v
Vrbovcu so aretirali proslulega vlomilca Milo-rada Stojadinoviča, moža iz vohunske afere znane Danice Androličeve iz Belgrada. Stoja-dinovič noče nič slišati o svoji ženi. Dolže ga številnih vlomov, tatvin v spalnih kupejih in vlomov v blagajne. Stojadinoviča je zagrebška policija fotografirala in daktiloskopirala, nato pa izročila oblastem v Varaždinu, kjer bo zaslišan radi vohunstva. Zločinec pride najbrže pred zagrebško sodišče.
★	ČEŠKI UČBENIK. Sestavil prof. Zpe-vak. Za Slovence priredil prof. Janko Orožen. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 50 Din, broš. 40 Din. Imenovana knjiga, ki je pravkar izšla, je za nas Slovence velike važnosti. Prijateljski stiki z naši severnimi brati Čehi so vedno bolj prisrčni in pogosti. Za prihodnje leto se obeta veliko romanje v Prago ob tisoiletnici smrti sv. Venčeslava (Vaclava) kralja češkega. Katoličani vseh narodov bodo obiskali Prago. Tudi Slovenci se bedo udeležili v velikem številu. z njimi naši Orli, ki bodo nastopili v zvezi s češkimi. Knjiga je torej nujno potrebna in važna še posebno za onega, ki se misli udeležili romanja. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
★	ZA INŠTALATERSKA IN MONTER-8KA DELA V KARANJI rabijo za čas dela elektromonterje in monterje telefonskih central. Zglasiti se je danes ali jutri pri vratarju hotela Štrukelj.
k OPOZARJAMO na , ..las Spodnještajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista.
k KNJIGE ZA IZREDNO NIZKO CENO so V. Mole: Tristia ex Libera (Žalo-stinke iz Sibirije) in St. Majcen K a si j a, ena najboljših novejših dram. — Vsaka teh knjig stane samo 6 Din; Iv. Cankarja Podobe iz sanj, zadnje njegovo najlepše delo pa 8 Din. Samo pri Novi založbi v Ljubljani. Tudi katalog vseh slovenskih knjig, ki so danes na knjižnem trgu, je v zalogi.
k ZA 5 DIN DOBIŠ CEL ZABOJ SLADKORJA, ako kupiš srečko »Županove jame«: k SREČKE PREGLEDUJE, HRANI, PRODAJA, kupuje, daje pojasnila: DR. IVAN ČERNE, gospodarska pisarna, Miklošičeva 6, LJUBLJANA. Za odgovor dinar znamko!
k IZLET V SEVERNO AFRIKO. Francoska linija »Transatlantique« priredi izlet iz Marseille v Algier in Tunis. Na sporedu je ogled znamenitih afriških mest ob sredozemskem morju. Pojasnila daje zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana. Kolodvorska 35.
k Z,A DAME neobhodno potreben SANO- j FORM se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. j
★	PODPORNO DRŠTVO SLEPIH, Ljub- j Ijana. Wolfova 12, prosi vljudno milodarov.
Damske plašče
nainove}.. s kožuhovino ali brez od 300 do 800 Din dekliške, v velik, od 2 let dalje od 110 Din naprej damske Kasha obleke	od 240 Din naprej
zimska krila in bluze	od 70 Din naprej
kakor tudi damske in otroške barhent obleke nudi ' najceneje F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. i Oglejte si razstavo v izložbi!
k ZA DR. VRANČIČEVO KNJIŽICO ».POKOJNINSKO ZAVAROVANJE NAMEŠČENCEV po stanju dne 1. septembra 1928*, ki jo je pred kratkim izdal Pokojninski zavod za nameščcnce v Ljubljani, je določila uprava tega zavoda vkljub precejšnji obsežnosti (144 str.) le malenkostno ceno, da s tem čim bolj omogoči poznanje tega zavarovanja, in sicer zlasti pri svojih članih. Zarod razpošilja knjižico brez naročila vsem svojim članomi-službodajalcem po en izvod za službodajalca in po enega za vsakega njegovega nameščenca po 5 Din. Kdor knjižice ne bi nameraval obdržati, naj jo izvoli takoj vrniti. Sicer se dobiva knjižica pri zavodu po 10 Din. Poštnina posebej.
k Noge so nosilci človeškega telesa pa tudi zdravja. Čuvajte noge, zato nosite najboljše čevlje KARO, Maribor, Koroška c. 19.
NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
k MOZAIČNE TLAKOV E izdeluje solidno Iv. Gostinčar, Pešata p. Dol pri Ljubljani.
Danes vsi na Martinov večer, ki se vrši ob 8 zvečer v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5. Na sporedu je solopetje in tombola: Čisti dobiček je namenjen obdarovanju revnih otrok, zato prirediteljica tega večera, »Kršč. žensko društvo«, vljudno vabi svoje članice in prijatelje, da se ga v čimvečjem številu udeleže.
CJuMfaniU
Nočna služba lekarn
Dnevna in nočna služba: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti, in Hočevar v Šiški. — V noči na torek: Suš nik na
Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski c. *
O V. Prosvetni večer je bil posvečen jugoslovanskim izseljencem v Argentini, o katerih smo bili dosedaj pač najslabše poučeni. Gosp. župnik Anton Mrkun, znani socialni delavec v treznostnem pokretu, je odšel lansko jesen med naše ljudi v Argentino, jim ustvaril organizacijo, ustanovil centralno knjižnico in lastni
list »Izseljenec« — človek občuduje te nevidne podtalne delavce — v svojem predavanju pa je samega sebe komaj omenil. Zato te kratke vrstice v dopolnilo! Predavatelj nas je najprej seznanil z Argentino v zemljepisnem, zgodovinskem, političnem in gospodarskem oziru, prešel na gospodarski položaj dežele, orisal njen agrarni značaj, in nas potem uvedel v življenje jugoslovanskih in še posebej slovenskih izseljencev. Opisal je njihove razmere v cerkvenem oziru, ki niso baš najbolj ugodne, zlasti slabe so verske in narodnokulturne prilike, v katerih živijo; 80.000 Jugoslovanov, ki bivajo aztreseni od skrajne severne do skrajne južne meje, nima niti ene svoje fare, niti enega svojega duhovnika, niti ene svoje šole — dočim ima 200 tisoč Nemcev čez sto svojih duhovnikov. Tudi naša država se premalo briga zinic. Slovencev je v Argentini okoli 16 000 (veiina Primorcev), od teh je v glavnem mestu Buenos Airesu zaposlenih okrog 5000 (večina Primor-cev-zidarjev). Srbov je v Argentini samo okrog 4000, vsi ostali so Hrvatje (okrog 60.000).
O Huda nesreča hotelskega sluge. V hotelu »Union« se je včeraj pripetila huda nesreča. 31 letni sluga Matija Osterman, doma iz Laz pri Kočevju, je obll.25 dopoldne hotel iz tretjega nadstropja prepeljati nekaj prtljage hotelskih gostov v pritličje. Ptrljago je naložil v lift za tovore in se spustil z njo vred nizdol. Ko se je dvigalo pričelo pomikati, je Osterman hotel pogledati skozi odprtino, pri tem pa je zašel z glavo med zgornji in stranski del omrežja, ki sta ga stisnila za vrat. Osterman je dobil zelo hude poškodbe. Poklican je bil takoj dr. Zaje, ki je ugotovil hude poškodbe v vratu. Obveščena je bila rešilna posiaja. Reševalci so poskušali ohraniti Ostermana z umetnim dihanjem pri življenju, 'kar se jim je tudi posrečilo. Prepeljali so ga nato z rešilnim vozom v bolnišnico. Nesreča bi bila še hujša, toda k sreči je dvigalo tako konstruirano, da takoj obstane, če v teku naleti na najmanjšo oviro.
O Poziv. Glasom poročila v »Jutru« z dne 31. oktobra 1928, št, 256, je gospod Bišof na protestnem zborovanju državnih nameščencev v Ljubljani izjavil, da se pečajo z branje-rijo soproge tržnih kontrolnih organov. Pod-
>Izgubljeni svet«, znani Conan-Doylev roman, katerega prevod bomo prinašali od prihodnjega tedna naprej v podlistku, popisuje napele in znanstveno zanimive doživljaje peščice pogumnih raziskovalcev v globini južno-amerikanskega pragozda ob največji svetovni reki, Amazonki. Osamljena, skalnata planota, ki je nastala kot posledica mogočnega potresa pred milijoni let, skriva čudežno ohranjeno, grozointo predzgodovinsko živalstvo, ki je gospodarilo na mladi, komaj ohlajeni zemlji davno poprej, kakor so se prikazali prvi ljudje. Sedanji krokodili in žabe so samo neznatni potomci teh predpotopnih strašil, katerih bohotne oblike so prekašale v vlažni in vroči karbonski dobi vse naše sedanje pojme o velikosti. Naša slika kaže obupni boj indijanskega narodiča zoper orjaškega dinozavra-, zoperna, s polzkimi ribjimi luskinami pokrita krvoločna lazivca, v primeri s katerima je tudi največji sodobni slon samo manjša in pohlevna živalica. V vse kulturne jezike prestavljeni roman »Izgubljeni svel< ostane v trajnem spominu pri vsakem, kdor ga bo z užitkom in tudi koristjo prečital. Poleg nad vse zanimivega slikovitega dejanja pove nam »Izgubljeni svet« prav veliko o davni preteklosti zemeljske oble in sedanji Južni Ameriki, deželi neomejene bodočnosti.
PIROTSKI ČILIMI
so zopet dospeli v večji množini na zalogo, na kar ljubitelje pristnih preprog opozarjani
Cene Izredno ugodne
J. KOSTEVC — LJUBLJANA
pisani izjavljamo, da to ni res in pozivamo gospoda Bišofa, da lo svojo trditev v »Jutru« in »Slovencu« prekliče tekom treh dni, ker bomo v nasprotnem slučaju vložili tožbo. — Mestna tržna straža.
0 Hodnik pred kolodvorom so te dni lepo uredili. So ga znatno razširili v obeh smereh, postavili robnike, zdaj pa dovršujejo Š-? zadnja dela asfaltiranja tik pred kolodvorom
© Danes ob polenajstih dopoldne mladinski koncert »Ljubljanskega Zvona« v Unionul
© Ne pozabite posetiti v ponedeljek zvečer koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Umonu! Vstopnic je še dovoij na razpolago! — Dobe se v Matični knjigarni in na večer koncerta eno uro pred začetkom pri blagajni v Unionu.
© Simfonični koncert godbe dravske divizij-ske oblasti. V ponedeljek, dne 19. t. m. priredi višji vojaški kapelnik dr. Josip Cerin s svojim orkestrom simfonični koncert v proslavo 10-letnice našega zedinjenja in osvobojenja. Poleg državne himne bo izvajal orkester dravske div. oblasti tudi veliko Pau-novičevo Jugoslovansko simfonijo, katero je dr. Cerin z največjim uspehom prvič javno izvajal na ljubljanskem koncertu leta 1924. Predprodaja vstopnic za ta koncert bo od torka dalje v Matični knjigarni.
O Martinov večer v Rokodelskem domu. Na sporedu Martinovega večera, ki bo danes v Rokodelskem domu, sla poleg pevskih točk ludi igri: Hi-politova gostija, veseloigra v enem dejanju in Krojač Fips, burka enem dejanju. Pričetek je ob 7 zvečer, predpr . vstopnic od 10—12 dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma.
© Ganghoferjev »Podobar« na Ljudskem odru. Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu »Podobarja«, ki slovi kot ena izmed najboljših ljudskih iger. Dejanje je vseskozi izredno živahno, naf>efo in jx>lno krasnih molivov, značaji oseb so dosledno in kremenito izraženi, tako da bo igra nudila vsekakor zelo velik užitek. V igre so vpletene jsevske točke, ples s spremljevanjem orkestra. Občinstvo že sedaj opozarjamo na to predstavo, da si pravočasno preskrbi vstopnice.
© Umrli so v Ljubljani v času od 3. do 10. t m.: Jožica Klemeiičič, knjigovodkinja, 29 let, Dunajska cesta 100; Jožefa Župan, mestna uboga, 68 let, Japljeva ulica 2; Anton Markovič, izvošček, 62 let, Japljeva ulica 2; Martin Slivšek, 26 let, Vidov-danska cesta 9; Amalija Levicky, vdova drž. uradnika, 48 let, Dolenjska cesta 31; Josipina Baian, strokovna učiteljica v p., 57 let, Stiška ulica 1; Jakob Skrajnar, jx>strešček, 66 let, Krojaška ul. 5; Elizabeta Kavčič, šivilja, 75 let, Strcliška ul. 2; Mitnica Čebul j, žena trgovca, 23 let, Gosposvetska 13; v bolnici so v istem času umrli: Alojzija Zalar, hči ]X>setiiikat 10 let, Tomišelj 2; Franc Sladic, sin, posestnika, jx)Idrugo leto, Slavna 6; Ivan Pirš, maper 51 let, Gosposvetska cesta 13; Ludvik Deutschmann, mizar, 31 let, Sp. Brežina 14; Marija Gruden, 3 leta, Vodnikova 17;- Marija Gale, hči delavca, 6 let, Vevče 70; Frančiška Rant, žena pek. [»močnika, 63 let, Cesta v Mestni log; Ivan Sršen, čevljarski pomočnik, 32 let, Dunajska cesta 9; Marija Gale, 65 let, Jegličeva 10; Franc Gradišnik, delavec, 30 let, Voj-nik 14; Franc Sibila, rudar. 35 let, Retie 35; Rudolf Lovšin, sin kajžarja, Vrh; Franc Novak, delavec, 26 let, Fužine 17; Terezija Justin, hči sanit. jjodpol-kovnika, 3 leta, Št. Vid pri Ljubljani; Ana Tišal, žena vp. kretnika, 53 let, Žabnica 70.
© PRANJE, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek: ŠIMENC, Kolodvorska 8.
Ne mučite svojih otrok s ribjim oljem,
ampak dajajte jim
Jemalt je z!a'orumeni prašek, prirejen iz 30% rib-ega olja in suhega sladnega ekstrakta, katerega redilnost je splošno znana. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah v malih in velikih zavitkih
Dr. V. Šarabon:
Dr. Šarabon m Amerika
Pa tudi nekoliko odgovora.
Resnice res ne smeš govoriti. Nekdo je bil jezen, ker sem pisal, da v Ameriki veliko pijejo. Kakor da ne bi! Nekomu v Zagrebu ni balo všeč, ker sem pisal, da se prvi razred pozneje vkrca in prej izkrca kot tretji. Kakor da se ne bi! Nekje na Gorenjskem so se jezili, ker sem pisal, da niso bogati. Kakor da bi bili! In tako dalje. Sedaj pa pride še dr. Kern iu pravi, da ameriških Slovencev nisem razu-, mel. Kakor da bi bil prišel zato v Ameriko, da bi jih skušal razumeti! In vendar sem jih razumel. Bil sem več med »ljudstvom« kako' si Clevelandčani mislijo. Pa kako dobro smo se razumeli! In sem tudi lepo pisal o njih, hvalil sem njih gostoljubnost, njih dobro srce itd. Česar pa videl nisem, tega tudi pisati nisem mogel. Vsak slovenski Amerikanec, ki je bil letošnje poletje v stari domovini in ki je bral moje članke, je dejal: »Tako je in nič drugače.«
Pojdimo po vrsti. Ja* nisem bil noben »jugoslovanski uradni odposlanec«, in zato ludi ni bila moja naloga, da se poučim o razmerah med Jugoslovani. Mene je poslala v Ameriko tržaška družba Cosulich, in sem se ji zato na tem mestu že lepo zahvalil in ji bom zmeraj hvaležen. Mimogrede, sem »i mislil, bom šel j>a še Slovence pogledat. Zato mi tudi nihče ne sme zameriti, če sem »prišel kot tujec in odšel kot tujec«.
Bil sem v Ameriki »komaj en mesec«. Zapisal bom prav natančno: 1. maja ob pol Jfi
zjutraj sem prišel tja in sem odšel 9. junija 2 minuti po polnoči. Če igra namreč čas za spoznavanje dežele in ljudstva res tako vlogo, moram biti natančen.
Če sem resen, rečem takole: Kdor je študiral in bral o Ameriki okoli 30 let, prebral na stotine člankov izpod peresa najboljših opazovalcev in kdor ima tudi sam le količkaj | opazovalnega talenta, ta bo prav gotovo v enem mesecu več videl kot kdo drugi v letih I in letih. Kadar sem kam šel, sem bil zmeraj dobro pripravljen in sem samo gledal, če je moja s študiranjem pridobljena sodba pravilna ali ne. »Učenjak« pa nisem, ta naslov prepustim rajši drugim. »Rezervirano in nepristransko« govoriti bi se reklo na vsevprek hvaliti. Tega pa nisem mogel in kot zgodovinar tudi ne smem. Kaj bi si pa mislili o meni, če bi pisal neresnico! Sicer so mi nekateri svetovali, naj samo hvalim. Ja, ali sme biti samo Amerikanec občutljiv, da mu ne smeš povedati resnice in da ga moraš samo hvaliti?
Zelo pomoten je odstavek: »O ameriških Slovencih nima veliko dobrega povedati.« Vidi se, da člankar mojih člankov ni bral cum caritate christiana. Omenil sem »spačeno slovenščino"-. Zakaj? Zato, da potrdim to, kar sem prej pisal, kako hitro se namreč naš narod potaplja v angleškem morju. Samo to sem hotel povedati in nič drugega. Če pa kdo pod-I tika članku o ameriški slovenščini drug na- j ' men, mu moram reči: Wie der Schelm selber | ist.... Nikdar in nikjer nisem zapisal, da se j z dolarji postavljate. Člankar očividno hotš I zamenjava to, kar sem pisal o ameriških Slo-4 vencih, in to, kar sem pisal o Amerikaucili
sploh. Kjer pišem o Amerikancih, nikdar ne mislim na Slovence ali pa samo na Slovence. Saj se nisem na ladji z nobenim Slovencem zgovarjal, samo nazaj grede s tremi duhovniki, in vendar pišem o Amerikancih. Kar se pa tiče razmer pred dvajsetimi leti, me ne zadene seveda noben očitek. Suplent na gimnaziji v Novem mestu ne bo hodil v Ameriko učit.
Glede prohibicije se je hotel že nekdo drug spustiti z menoj v polemiko. Jaz sem samo zapisal: »Tako je!« In je res.tako. Če je prav tako ali ne prav, to me pač nič ne briga.
Posebno poglavje so moja predavanja. Predaval sem s skioptičniini slikami in sem kazal »Saturnio«, naš štadion in lepe naše kraje, cerkvice, vinograde, kmečke hiše, narodne noše, planinske cvetlice itd. Menda jaz najmanj »profesorsko« predavam. Če se pa zdi komu že predavanje s slikami o cerkvicah in vinogradih »profesorsko«, no, potem? Nočem pisati. Sicer pa ni res, da se ameriški Slovenci za moja predavanja niso zanimali. Samo v Clevelandu se niso. V New Yorku je bila dvorana pod cerkvico prav polna, v Wau-kegan nabito polna, v Jolietu prav tako, v South Chicago sem bil poshtšavcev zelo vesel, v Detroitu tudi in prav tako v Sheboyganu. Cleveland je bil izjema, pri drugem predavanju — brez krivde »Amer. Domovine« in »Enakopravnosti«, ki sla delali zame prav ne- I pričakovano prijazno reklamo, česar tudi nik- ! dar pozabil ne bom —. Zato pa, če v Clevelandu ni bilo dosti poslušavcev, ni treba reči, da se ameriški Slovenci za predavanja niso žari- ' mali. To ni »Christian Charity«. Cleveland še j
ni ameriška Slovenija. Sicer bi pa jaz tega stavka ne smel zapisati, ker »ne poznam ameriških razmer«.
Tudi nisem nikdar napisal, da Amerikanci ničesar ne znajo. Zmeraj sem rekel: »povprečni« Amerikanec. Da so Amerikanci v tehniki na višku, to ve vsak moj prvošolec, in mi tega ni treba praviti. In tudi nisem nikjer rekel, da niso, čeprav je bil na primer »Zeppelin« v Evropi zgrajen. O aoristih in majhnih deželicah nisem govoril; a če ne vem, kje je Afrika, je to nekoliko prehudo. Tehniških naprav itd. nisem veliko obiskal; zadostuje, če grem v Nemčijo. Pogledal sem po univerzi v St. Louisu in Chicago, in tam so mi dejali, da skušajo Evropo doseči. V Chicago mi je rekel to slovenski dijak Kobal. Kam bi bil pa potem še moral iti?
Slabo uslugo je napravil člankar »Slovencu«. Pravi, da ga samo v uredništvih berejo. Dobil sem ga razen v dveh slučajih v vseh župniščih; ponekod ga imata oba, župnik in kaplan. Pa tudi drugi ga berejo. In če bi ga vsi brali, »bi sprejem uglednih ljudi iz stare domovine« zaradi tega vseeno ne bil »jako otež-kočen«. Kajti moji članki so objektivni in z nobeno zlobo pisani, in to bi videl vsak, ki jih bere z dobro voljo in z dobrim namenom.
Tudi se ni bati, da bi jaz »sprejemu uglednih ljudi iz stare domovine« v bodoče kaj škodoval. Sedaj Vas nisem dosti nadlegoval, to mi morate priznati. Sem bil preponosen — tudi v Evropi smo ponosni. Če bom prišel še kdaj v Ameriko — in upam, da bom še prišel, če Bog da —, Vas bom še manj nadlegoval.
Film „kralj kraljev"
V kinu Ljubljanski dvor se predvaja te dni Veliki ameriški film »Kralj kraljev«, na katerega opozarjamo našo javnost. Sicer je bilo v Ljubljani predvajanih že več Kristusovih filmov, eden, ki je bil brez vsake vrednosti, baš te dni, a Imenovani film je izmed vseh dosedanjih nedvomno najboljši in tudi najtehtnejši. Izšel je iz rok znamenitega C. de Millea, ki je režiral že Ben Hurja in Deset zapovedi. Pričujoči film ima nadvse bogato opremo, zgodovinsko dejanje prikazuje v nadvse točni in podrobni sliki. Osebe, ki nastopajo, so žive in psihološko resnične, dejanje prikazuje najmarkantnejše točke iz Kristusovega življenja, tekst je originalno svetopisemski. Res je, da je režiser zajel svojo snov zelo na široko (in verjetno je, da je film res stal ogromen denar), a film gre tudi v globino in se nahajajo v njem scene, ki se vtisnejo nepozabno v spominu. Spreobrnenje Magdalene, ozdravitev slepega otroka, scena, ko plača učenec davek, otroci, ki prihajajo k Odrešeniku, obujenje Lazarjevo, scena v templju, poslednja večerja, nekateri detajli s križevega pota, trenotek vstajenja in končna, simbolično prikazana blagovest vsemu svetu — to je nekaj motivov, ki so po pravici vzbudili [>ozornost in priznanje ne samo v katoliškem svetu, temveč tudi po svetu sploh. Naši slovenski javnosti priporočamo z mirno vestjo ta filin.
Primat dr. Pogačnik
zopet redno ordinira.
Maribor
□	Somišljenikom! Tajništvo SLS za mesto Maribor naznanja, da se vrše redni sestanki somišljenikov in pristašev SLS vsak drugi torek v mesecu v društvenih prostorih na Koroški cesti št. 1. Prihodnji sestanek bo v torek dne 13. t. m.
□	Planinski večer priredi jutri ob 20. Ljudska univerza v Mariboru. S pomočjo lepih skiop-tičnih slik nas popelje v višave Tatre naš odlični planinski pisatelj dr. Oblak iz Ljubljane. Ta prireditev je uvod k drugim češkim predavanjem ob proslavi desetletnice češkoslovaškega državnega obstoja. — V petek, dne 16. novembra pa sledi reprezentativna koncertna prireditev, na kateri bomo slišali našega prvega znamenitega pianista prof. Ivana Noča iz Ljubljane.
□	Akademijo priredi ženski odsek Krekove mladine v Mariboru v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Mladinsko skioptirno predavanje »Snegul-čica« se vrši danes ob 16. uri v društveni sobi na Koroški cesti št. 1. Predavanje se vrši v okvirju Krekove družine.
□	Pridite k akademski maši. Pridiga g. profesor Pavel Zivortnik.
□	Zasilna stanovanja. Na zadnji seji občinskega sveta se je sklenilo, da se zgradijo zasilna stanovanja. Z gradbo se je takoj pričelo in sicer zunaj na malem < ojaškem vežbališču. V kratkem bodo gotova in se bo lahko vselilo v nova stanovanja 32 strank, od katerih ima vsaka sobo in kuhinjo. — Bili so pa v našem občinskem gospodarstvu časi, ko ...
□	Iz mestnega sveta. Na svoji zadnji seji je razpravljal mestni svet med drugim tudi o že sestavljenem osnutku mestnega proračuna, ki znaša 16 milijonov dinarjev. Ker so bile proračunske postavke posameznih oddelkov previsoke, bodo morale priti do veljave škarje mestnega finančnega ministra. Radi tega sc je predloženi osnutek vrnil nazaj posameznim oddelkom, ki bodo morali — vsaj nekateri — svoje sicer hvalevredne, toda drage želje precej reducirati in utesniti.
□	Mestni mrtvaški avtomobil. Zadnjič, ko se je vršila poskusna vožnja z novima Fiatoma, so si Mariborčani ogledovali s posebno zvedavostjo tudi naš novi avtofurgon, ki ga ie izdelala dunajska tvrdka AF (Austro Fiat). Oprema je čedna in sila praktična. Spredaj so trije sedeži; sam voz je zelo točno izmerjen. V njem je prostora za dvoje krst. V slučaju epidemije ali pa mnogoštevilnih smrtnih slučajev je mogoče spraviti v notranjost voza pet rakev in sicer dve spodaj, tri pa v zgornji polovici. Ob straneh je mogoče namestiti po dvoje klopi, na katerih sedi lahko dvanajstorica uslužbencev mestnega pogrebnega zavoda. Da pa zmore naš novi avtofurgon tudi grde ceste, je pokazal v polni meri na poskusni vožnji, ki se je vršila pretekli četrtek na progi Maribor—Gornja Radgona—Ljutomer— Ptuj—Maribor.
□	Življenja se jo naveličal 19 letni hlapec hlapec Franc T. ter si pognal kroglo iz male flo-bertovke v levo stran prsi. Razlogi njegovega koraka niso znani. K sreči je slabo streljal; prepeljali so ga v bolnišnico.
□	S sleparijami skozi življenje. Zadnji čas se je oglašal onstran Drave neznanec pri nekaterih strankah in imel pri tem razne želje. Pri eni se je potegoval za prenočišče, pri drugi je hvalil hrano na vse pretege itd. Kmalu se je pokazalo da je neznani gost velik grešnik, ki mu žepi kar zijajo od suše. Nekemu čevljarskemu mojstru Pod mostom je odnesel celo nekaj ključev. Možakarju, ki govori nemški in srbohrvatski, so kmalu prišli na sled in ga spravili na varno k Grafu.
Oblačimo za božič
fino, ccno in točno! Suknje in obleke po meri iz našega ateljeja ni mogoče prekositi!
Drago Schwab. Liubliana
vse iz ene družine. — Dne 9. t. m. je umrl v bolnici Anton Kupec, 17 letni sin posetnika iz Sv. Pavla pri Preboldu. - Včeraj je umrl 24-letni mizar Franc Rožanc iz Ponikve ob j. ž.
& Ustanovitev rešilnega oddelka. Pomanjkanje rešilnega oddelka je v Celju silno občutno. Članstvo prostovoljnega gasilnega društva je velikodušno pripravljeno posvetiti namenom rešilnega oddelka svoj prosti čas in tudi sicer svojo ljubezen in energijo. Žal, pa trpi želja po ustanovitvi takega oddelka na gmotnih težavah. Prihodnje dni se bo v s vrhe ustanovitve rešilnega oddelka vršila v Celju zbiralna akcija. Apeliramo na celjsko prebivalstvo, da akcijo v vsakem oziru, predvsem seveda z darovi podpre.
Cel/e
& Ljudska knjižnica na Cankarjevi cesti 4 je danes ter vsako nedeljo in praznik odprta med 9—10 dopoldne. Vsakogar, ki zna razumeti poslanstvo lepe knjige, vabimo, da poseli to knjižnico, ki je bogato založena z proizvodi slovenske lepe literature kot tudi znanstvene. V kratkem bo knjižnica izpopolnjena tudi z dobrim nemškimi knjigami, ker je povpraševanje po njih izredno veliko.
& Socialno politični večer, ki ga priredi mestna organizacija SLS, se vrši jutri v ponedeljek, dne 12. novembra t. 1. ob 8 zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma. Na sporedu lega večera je zanimivo predavanje socialuo-polilične vsebine ter razgovor o novejših dogodkih. Večera naj bi se udeležili vsi naši somišljeniki in somišljenice iz Celja in okolice.
ki Radi snaženja uradnih prostorov bodo uradi meslnega magistrata jutri 12. novembra popoldne in v torek 13. novembra ves dan za stranke zaprti. Stranke, ki so morda za te dni povabljene k mestnemu magistratu, naj se blagovolijo zglasiti lam šele v sredo, 14. novembra med navadnimi uradnimi urami.
kr Iz celjske bolnice. Iz Trnovelj pri Celju so včeraj pripeljali v bolnico tri slučaje škrlatinke,
Dopisi
Jezica pri Ljubljani
Sava narašla. Vsled trajnega deževja je Sava močno narasla. Začela je trgati bregove, vendar se preko proda še ni razlila. To se bo pa brez dvoma zgodilo, ako ne bo nehalo deževati.
Regulirajo ... Čudni so ti gospodje, ki razpolagajo z vodnimi krediti in gospodarijo in vodijo dela pn regulacijah ob Savi. Celo leto, ko je bila Sava majhna, ko bi bilo lahko popraviti in urediti vse, kar mislijo, da je potrebno, se ni nihče zmenil za to. Zdaj na jesen, ko voda narašča in ko je vsak čas nevarnost, da vse sproti podere in strga, kar se bo_ napravilo, zdaj pa pričnejo z graditvijo škorp in fužin. Navozili so pod most tramov, nasekali in naložili ob bregu butare, zdaj pa čakajo, da vso to reč — odnese Sava.
Šivalni tečaj bo priredil v prihodnjih dneh v društvenem domu g. Peteline iz Ljubljane. Tečaj bo trajal okrog 10 dni. Domača dekleta bodo g. Pe-telincu gotovo hvaležna za ta tečaj in menimo, da ni potrebno, še posebej poudarjati pomena in koristi takšnih tečajev.
Tržič
»Učiteljica* je naslov znameniti Niccodemi-jevi komediji, katero vprizori drevi ob 8 naše prosvetno društvo sv. Jožefa. Delo je polno zabavnih, pa tudi ganljivih prizorov. Najle]>še bo gotovo preživel Martinov večer tisti, ki se bo napotil v iNaš dom«.
Radio se oglaša na mnogih krajih v Tržiču. Imejitelji kar vedno zbirajo okrog njega prijatelje. Marsikdo si ga želi imeli, a stroškov ne zmore. Prinesenih je bilo zato v Tržič že več detektorjev, ki naj bi zadostili želji tudi manj premožnih prijateljev radija. A mnogi detektorji se hiti oglasiti niso hoteli. Zadnje dni je bil prinešen prvovrsten detektor iz ljubljanske prodajalne na Miklošičevi cesti, a oglasil se je tako slabotno, da res ni nič z njim. Čudno, v oddaljenosti 20 minut pod Trži-čem se pa izborno detektor obnaša. Eni pravijo, da ga v Tržiču ovirajo hribi, drugi, da ozračje električnih central, tretji pa iščejo vzroka v žilah živega srebra, ki od bivših šentanskih rudnikov segajo najbrže do mesta. Naj bo vzrok to ali kaj drugega, nad detektorji smo žal morali obupati.
Jesenice
Smrtna kosa. V vznožju Rožčice tik ob državni meji je v sredo umrl Zakamnikov gospodar, Jakob Žerjav, brat prof. dr. Gregorja in učiteljice gdč. Minke. Bolehal je dolgo časa na želodčnem raku. Ker pa je v hiši škrlatinka, so ga na zdravnikovo odredbo prenesli v mrtvašnico jeseniškega pokopališča, od koder je bil v pelek pogreb, katerega se vsled nalezljive bolezni niso smeli udeležiti ne žena in ne sestra. Zapušča ženo in tri otroke, katerih najstarejši ima pet let.
Novo mesto
Rapalski večer. V torek 13. t. m. ob 8 zvečer priredi novomeški Orel« ob 8. obleinici rapalske pogodbe, katera je odtrgala našemu narodu eno tretjino njegovega ozemlja in mu tako odrezala pot k večjemu kulturnemu, gospodarskemu in političnemu napredku, spominski večer. V ta namen se bo vršilo poleg drugega predavanje: Križev pot slovenskega naroda ob Adriji in Soči, katero bodo pojasnjevale krasne skioptične slike, ki bodo dokazale, da vesli o zatiranju našega življa preko meje niso samo prazne besede ali izmišljotine, ampak golo in neutajljivo dejstvo. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se predavanja udeleži in da tako skupno in odločno manifestiramo, da nam ni vseeno, kaj se godi z našimi rojaki v primorski Sloveniji! — Ker je precej stroškov, prosimo velecenj. občinstvo, (ia s prostovoljnimi prispevki omogoči to naše delo.
Vsi Novomeščani bedo danes zvečer po pol 8 v Rokodelskem domu v Novem mestu na zabavnem večeru, ki ga priredi Stavbna zadruga »Prosvetni dom>- in katerega čisti dobiček je namenjen skladu za Prosvetni dom. Na sporedu je petje (pevsko društvo Gorjanci), šaloigra : šaljiva snubitev«, tam-buranje, srečolov itd.
Metlika
Došal je došal sveti Martin, on ga bo krstil, ja ga bom pil, tako se razlega po zidanicah danes na Martinovo nedeljo. Doslej je bil letošnji vinski pridelek še mošt, a danes postane vino. Toda to ni brez krsta. Zato pa ga mora vsakdo na današnji dan pokusiti, sicer bi mu ostal mošt mesto vina. Lepi so še ti stari običaji, ki so se včasih še bolj slovesno obhajali. Seveda brez Martinove gosi tudi ne sme ostati. Saj sv. Martina slikajo vedno z gosjo, ki dobro pečena prav diši pri laki slovesnosti in brez podlage tudi ne sme biti, sicer bi znalo tako mlado vino škodovati. Pridelek, kot seduj kaže, je prav dober in ni nikakor tak, kot smo se vsi bali, da bo morda prekisel radi jesenskega deževja. Tudi so ga vinski kupci prav mnogo že odpeljali. Cena ni najvišja, vendar prav primerna. Ako bo prišlo do vinskega sejma, bo že manj vin na razpolago. Kdor ima kake interese za nakup vina, naj se sedaj še jeseni požuri, ker bo dobil sedaj' vedno boljše blago.
Trbovlje
& Pov ečanje produkcije. Dosedaj se je delalo v jamah le na dve tretjini; več ali manj je bila vpoštevana tudi tretja tretjina. Odslej naprej se rudnik pripravlja na lo, da bo tudi tretja tretjina v polnem obsegu obratovala. V ta namen namerava TPD začasno zaposliti zopet večjo število delavcev, ker so tudi skladišča za premog, razen nekaj zdro-ba, skoro vsa izčrpana. ~ Na dnevnem kopu se
namerava obrat deloma preložiti na višje plasti, ker se tam obeta več premoga. Na »Gnido«-sipini se bo napravila na prostem na obeh sipinah streha, da bodo delavci lahko delali tudi ob deževnem vremenu.
s£x Sestanek JSZ, Strokovna skupina rudarjev, ima danes pop. ob 4 redni članski sestanek.
zjx Ličen paviljon gradi g. Klenovšek na : Vodah;: poleg mosta. V kratkem bo otvoril trgovino z elektro- in radiotehničnimi predmeti.
Prava kava živce uničuje
nopravi tekkne
Laško
Jugoslovanska Malica priredi danes ob 7 zve-čeru v šoli predavanje o »Položaju in trpljenju naših rojakov v Italiji««. Vstop k temu predavanju je prost in se sprejemajo samo prostovoljni prispevki v svrho podpiranja narodno-obrambnega dela. Vabimo občinstvo, da se tega predavanja udeleži v obilnem številu.
Nesreča. Nogo si je zlomil pri dviganju jamskih vozičkov rudar Razpotnik. Ponesrečencu je prvo pomoč nudil 7/1 ravn i k dr. Cede, nakar so ga prepeijali v celjsko bolnico.
Ptuj
© 'Živinorejsko zborovanje za ptujski okraj se vrši v nedeljo 18. nov. t. 1. ob 10 v Ptuju v prostorih M. Brenčiča. Pozvani so vsi župani občin, župni načelniki in namestniki ter znani živinorejci radi tega, ker se ima storiti zelo važen sklep glede razdelitve pasme goveje živine in določitve novih žup. Živinorejci, pridite na to velevažno zborovanje polnoštevilno.
Danes umetniški filmski dogodek v LJubljani
KRALJ KRALJEV
Odigra se vse ono, kar je pred 20 stoletji živelo. — Propast Jerufealema — Grobovi se odpirajo — ljudje vstajajo od mrtvih! — Film je deloma koloriran. DANES ob i/jll. i/,3 a/4s. 7. (n o</4. — V PONEDELJEK ob 4., 7. In 9. url
KINO "LJUBLJANSKI DVOR*---Telefon 2730
© Dravski1 mitnica v Ptuju, ki ie obstojala skoro 100 let ter ovirala promet, se je po sklepu okrajnega zastopa Pluj 31. oktobra t. 1. ukinila. — Prebivalstvo je zelo zadovoljno, da se je ta ovira odstranila, ki je zlasti odvračala ljudi na desnem bregu od mesta Ptuja ter enostransko obremenjevala prebivalstvo na desnem bregu Drave. Sedaj je prevoz preko moslu prost in cesta Maribor—Ptuj— Ormož brez ovir.
© Seja mestnega sveta se je vršila 8. t. m. Po čitanju zapisnika zadnje seje je poročal g. župan o svoji intervenciji v Belgradu zaradi zamenjave velike vojašnice z vojašnico kralja Petra. Pričakovati je, da se bo ta zamenjava z vojaškim erarjem ugodno izvršila, ker je že določena komisija za cenitev obeh objektov in so se že temeljne cene sporočile vojaški oblasii. Po poročilu g. župana je predlagal mestni svetnik dr. Fermevc resolucijo v spomin lOletnice osvobojenja. Hesolucija se je po kratki debati sprejela in priklopila sejnemu zapisniku. Sklenila se je oprostitev občinske takse pri avtomobilih, ki se uporabljajo v zdravniški praksi. Na predlog poročevalca upravnega odseka g. Vrabla se je sklenilo popraviti dovozno cesto pri kolodvorskem skladišču. Glede adaptacij v mestnem kopališču se je pooblastil upravni odsek, da ukrene potrebno. Vsi cestni pometači dobijo enotne plače in čepice. — V tajni seji je bil mestni knjigovodja g. Ivo Burger imenovan definitivnim. Rešile so se še nekatere zasebne prošnje in je nato bila seja zaključena.
© Umrl je po kratki bolezni g. Simon Skaza, pos. v Krčevini, v starosti 64 let. Bil je vseskozi poštenjak in zvest pristaš SLS ter oče poslovodje tuk. Kmetijske zadruge in obč. svetnika g. Ognje-slava Skaze.
© Požar je izbruhnil v gospodarskih posl op jih g. Franca Pinteriča, posestnika na Hajdini. Gospodarska poslopja je uničil ogenj s pridelki, dočim so živino in vozove rešili. Škoda je kolikortolikc krila z zavarovalnino.
© Slov. katoliško izobraževalno društvo za minorilsko župnijo v Ptuju je imelo svoj občni zbor in izvolilo nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. prof. Bajuk, v ostali odbor pa dr. Remec. Avgust Kos, Ferdo Fras, Tomaž Ogrizek. Martin Arnuš, gdč. (»olinova, P. Mirko Godina, gdč. Prejac in Horvatova, Rižner in Danilšek.
Valta vas. V nedljo 28. okt t. 1. je dobila naša župna cerkev mali bronasti zvon, katerega prijetni glasek prav lepo doni med hreščečimi glasovi ostalih 3 jeklenih zvonov. — Z novembrom mesecem je nastopil na naši orazrodni šoli učiteljsko službo g. Milan Sila kot volunter.
V službi mjru
Svet obhaja prvo dcsctlctnico po svetov-ni vojni kol praznik miru. Po pravici. Če jc imela ta svetovna katastrofa s svojimi nepreglednimi žrtvami in nečloveškim trpljenjem sploh kak zmisel, ga jc mogla imeti le v tem, da sc z njo odkupi trajen svetovni mir.
Dejansko so se v tem zmislu glasile mirovne pogodbe — dasi niso vse njihove odločbe soglašale s to mislijo — neposredno iz njih se je rodilo Društvo narodov, ustanova, ki naj bi neposredno služila uresničenju mirovne misli.
Kakor pa se jc politično in gospodarsko življenje narodov razvilo poslej, kaže, kakor da .bi svetovni mir še nc bil odkupljen, kakor da bi se človeštvo iz presrtanega gorja ne bilo ničesar naučilo in kakor da komaj čaka prilike, da bi se vrglo v novo pogubo, ki ima biti še vse strašnejša od prve. Znanost in industrija sta 1» delu, da ustvarita bojna sredstva, •ki bodo v par urah zatrla vsako življenje v celih pokrajinah. Konfercnce za razorožitev potekajo druga za drugo brez uspeha, na njih se govori več o neizvedljivosti razorožitve, nego v njen prilog. Častihlepni državniki, do-bičkaželjni špekulanti, zaslepljeni in zločinski elementi množic drve po potu, ki neizogibno vodi v novo votjno in socialno katastrofo.
Ali naj tedaj obupamo nad mirom?
Beg ne daj! Kajti tudi mirovne sile so na delu! Mirovna misel je vendarle vtelešena in mednarodno priznana v Društvu narodov, naj- ' si jc tudi še zvezana s stoterimi vezmi impe- i rializma in sebičnosti posameznih narodov, j Močne politične, kulturne, gospodarske in ; športne organizacije ter pretežni del tiska so v službi mirovne misli; javno mišljenje se polagoma izpreebrača v tem pravcu. Sedaj je lc treba, da se vse delo za mir zlije v enotno i struge, sc peživi in okrepi; treba le, da mirovna volja in zavest solidarnosti in bratstva vseh narodov v človeški družbi prevladata. V tem duhu je treba svet vzgajati. Mir in ljubezen morata vzkliti iz src, potem bosta močna dovolj, da ju ne bo odnesel prvi vihar, da se narodi ne bodo dali ponovno premotili od enostranskih interesov in lažnjivih gesel.
Tu jc zrasla v prvi vrsti ženstvu ogromna nova naloga; naloga, ki je ženskemu srcu prirojena, ker se krije z njegovimi najglobljimi težnjami. Ženska je čuvarica življenja, družinskega občestva, mirnega dela in snovanja, kulturnih družabnih odnošajev, usmiljenja do vseh trpečih in dejavne medsebojne pomoči; vsega tedaj, kar vojna uničuje in ubija. Ženski pa je tudi dana moč nad srci, da jih nagiba k dobroti in vzgaja v ljubezni. Tako je prvenstvo ženstva v delu za mir jasno in naravno.
Ženstvo je to svojo nalogo tudi doumelo in jo sprejelo. Mednarodne ženske organizacije, med temi v prvi vrsti katoliške, ki štejejo mnogo desetin milijonov članic, so sc brez pridržka postavile v službo mirovne mislii. Na mednarodnih ženskih kongresih slavita mirov:::. misel in mednarodna solidarnost svoje zmagoslavje. Najodličnetjše prcdstaviicljice predstavitcljico ženskega gibanja so aposto-lice mirovne misli.
Tudi Jugoslovanska Narodna ženska zveza je sprejela mirovno misel v svoje okrilje in jo zastopa. Manifestirala je zanjo na svojih kongresih na Bledu in v Subotici. Za današnji dan je razposlala vsem včlanjenim društvom posebno okrožnico, v kateri jihi poziva, naj proslave desetletnico miru s propagando za mir in mednarodno solidarnost.
Slovensko ženstvo se temu pozivu od srca odziva. Danes obhajamo sicer tudi obletnico črnega rapallskega dneva; toda dobro se zavedamo, da bi sc dal la dan na nekrvav način izbrisati iz našega narodnega koledarja, čim bi v svetu zmagala misel miru in mednarodne solidarnosti. Dobro se zavedamo, da bo rešitev sporov, ki jih imajo poravnati med seboj razni narodi, srečna in trajna samo tedaj, ako sc bo-do rešila na podlagi iskrenega medsebojnega sporazuma, ne pa z ognjem in mečem. Dobro pa se tudi zavedamo, da je treba mir organizirati, kakor se je organizirala vojna. Slovensko ženstvo hoče pri organizaciji svetovnega miru svojo nalogo izpolnit, ker ve, da bo s tem najboljše služilo svojemu narodu.
Rafolte
b arium-elektronke
CerTkveni vesinils
Kri^an-ka moška kongrcRacija proslavi danes tedrn 18. t. m. svoj drugi družbeni glavni praznik. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. Pred slovesnim shodom ob pol 6. uri sestanek v družbeni dvorani za vse člane obvezen.
Duhovne vs.jr j,n duhovnike bodo v Domu od 10. do '23. t. m.
Kongregncijo /a pospr pri Sv. Jožefu ima prihodnji torek 13. t. m. sv. mašo za ranjke članice cb 7. v kapeli.
/Vaše dIfaštvo
Jia 17. red. občnem zboru društva sluš. jur. fakultete je bil za zimski semester 1028-20 izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Potokar Mirko, cand. iur., podpredsednik: Bačič Zdenko, stud. iur., tajnik: Boje Vilko, stud. iur., blagajnik: Jagodic Tone, stud. iur., knjižničar I.: Srebot Jevgenlj, cand. iur., knjižničar II.: Starihn Tone, cand. iur., odbornik: Krek Leo. cand. iur., revizorja: Humer Jože, cand. iur., Kramberger K., cand. iur.
Obiščite
I Slovenski katoliški
me in čudili se boste izbornim radio-aparatom, Izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem
RADIO FflSpiC DAR
LJUBLJANA, MESTNI TRG S -TELEFON 2407
Kaj nam lio povedal Radio v prihodnjem
tednu? Bolezen, ki mori nas narod je jetika O nevarnosti in obrambi jetlke bo predaval v pode-ljek ob i0.30 dr. Josip 'ličar, šefzdravnik državnih železnic. Priljubljeni predavatelj prof. Pengov v svojem torkovem predavanju ob 19.30 bo "peljal radio-poslušalce v pomladni gozd, kjer bodo motrili bistroumnost posameznih ptic, kako si delajo tam gnezda in s kakšno ljubeznijo skrbe za svoj naraščaj. Zvečer ob 8. bodo člani dram. gledališča na-li.šč igrali za radio-poslušalce enodejanko :»žena vrag«._ Pa najbrže ta naslov v splošnem svetu ne bo držal. Gospod pisatelj Milčmski bo sam pripovedoval pravljice v sredo zvečer ob 6. Ob 19.30 se bo treba pripraviti na dolgo in nevarno pot od Djerdapa do Makedonskih jezer, kamor bo vodilo predavanje dr. Bohinjca. V četrtek 15. novembra se začno kmetsko-gospodarska predavanja, katera bodo odslej vsak četrtek ob 18.30 do konca marca. Predavanja je prevzel g. ing. Rado Lah, ravn. Kmetijske družbe, torej prvovrstni strokovnjak. Gospodarji ne zamudite te prilike! Ob 19.30 nadaljuje prof. Kranjc z zgodovino Slovencev V petek ob 18.30 pa vabimo vse gospodinje, da si nadenejo poslušalko aparatov, kajti predavanje bode veljalo izključno samo gospodinjam. Gospodinjska predavanja bodo odslej vsak petek ob tem času. Ob 19.30 pa nadaljuje dr. Vurnik s slovensko ljudsko umetnostjo. V soboto ob 18.S0 bo običajna delavska ura. Predaval bo g. tajnik O. U. Z. D. Stanko Likar o pomenu in obsegu nezgodnega zavarovanja. Ob 19.30 bo pa vseučil. prof. dr. Veber govoril o človeku in prirodi, z modroslovskega stališča. Prihodnjo nedeljo popoldan pa vabi radio vse prijatelje naših planin, ko bo ob 15.30 odprl svoj nahrbtnik g. prof. Janko Mlakar in stresel pred poslušalec nekaj »Planinskih spominov«.
•
Itad.io-telefonski promet med Dunajem in Ameriko je bil te dni vpeljan in se ga vsakdo lshko poslužuje. Linija vedi od Dunaja do Londona po kablu, odtod pa brezžično v Ameriko ter meri vsa proga okoli 3600 km. Šesiminuten pogovor stane 56.000 Din.
Ali radio res škoduje knjižnemu trgu P Založniki knjig so ob prhodu radija v svet izražali bojazen, da jim bo radio s svojimi predavanji občutno redčil vrste naročnikov in bralcev knjig ter s tem škodoval knjižni kupčiji. Ta strah pa je bil popolnoma odveč. Nasprotno; društvo knjigarnarjev v Londonu je v svojem letnem poročilu ugotovilo razveseljivo dejstvo, da, odkar se je razmahnil radio, občinstvo knjige le še bolj kupuje ko preje in da predavanja po radiju dvigajo zanimanje celo 7a knjige, za katere že ni bilo več kupcev.
"Programi "Radio^Slfablfana
Nedelia, 11.. ncv.: '10.80 Prenos mladinskega kc.ncerta Ljubljanskega Zvona iz Unicna; 15 Reproducirana glasba; 15.30 Med južnimi Slovani v Argentini, predava A. Mrkun; 16 Humoristično pre- j d&v.-.nie, pisatelj Milčinski; 17 Lahka glasba (ier-cet Šiška); 17.30 O gledališču, predava prof. Šest; i 18 Veseloigra; 20 Prenos opere »Trubadur«; 22 I Poročila.
Ponedeljek, 12. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 19 Francoščina, poučuje dr. St. Leben; 19.30 Zdravstveno predavanje, predava šefzdravnik dr. Tičar; 20 Mozartov večer, ki ga tvorijo gojenci ljublj. konservatorija: 1. Trio za klavir, klarineto in vijclo (op. 14), igrajo gg.: Šivic, Gregcrec, šušteršič; 2. Fignrcva svatba: 2 solospe-
va (ariji): ilerta Arko, spremlja g. Šivic; 3. An-dante iz 5. koncerta za klarineto (A-dur), igra Gre-gorec, spremlja Šivic, 4. Moški «edno rad pokuša (pesem), Herta Arko, spremlja Šjvic, 5. Kvintit (v A-duru) /.a godala in klarineto, op. 108, gg. Stanič, Pfeifer, šušteršič, Leskovič in Gregorc; zatem pojo kvartet »Ljubljane« narodne pesmi; 22 Poročila.
Torek, 13. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 17 Lahka glasba (orkester -Sloge:); 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik; 19.30 Ptičja gnezda in valitev, predava prof. Pengov; 20 Drama i2ena — vrag< od K. Schoeherrja, igra se v studiu; 21 Citraški večer ge. Košiner-ljevc; 22 Poročila.
TPrugl programi
Nedelja, 11. novembra.
Zagrnb: 11.30 Koncert. — 17 Plesna glasba.
—	20 Iz gledališča: Madome Butterfly, opera (Puc-cini). — Breslau: 20.15 Klopstockova oda za soli, mešani zbor, orkester in orgle. — Praga: 11 Dopoldanski koncert. — 16.30 Orkestralna glasba. — 18 Zabava. — 20 Zabavna ura. — 22.20 Lahka glasba. — Leipzig: 17 Orkestralni koncert. •— 19.30 Marta, opera (Flotov). — Bern: 20 Vijolinski in pevski koncert. — 20.50 Orkestral. glasba. — 21.30 Operne arije. — Katovice: Ves spored je posvečen proslavi 10 letnice poljskega osvobojenja. 0 Vojaška parada in koncert. 14.30 slavnostni govori dostojanstvenikov. 17 Slavnostna akademija. 19 Zborovanje. 22 Koncert. — Brno: 19 Vijolinski koncert.
—	19.30 Potovanje v Rim in južno Italijo, opis z glasbo in recitacijami. —- 21 Tamburaški koncert.
—	Rim: 20.50 j\oncert Schubertovih skladb. — Langenberg: 16.30 Koncert vokalne in instrumentalne glasbe. — 20 Poljuden koncert. — Berlin: 11 Koncert orkestra. — 20 Zabavna ura. — 21 Koncert Schubertovih pesmi. — 21.30 Berlinske dogodbice, nato plesna glasba. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert. — 11 in 16 Orkestralni koncert. — 18.45 Komorni koncert (vijolina, cello, klavir). — 19.30 Delavski simfonični koncert, nato plesna glasba. — Miinchen: 16 Koncert ljudskih pesmi. — 19.45 Orkestralna glasba. — Milan: 17.15 Koncert ciganskega orkestra — 20.50 Deklica z zapada, opera (Puc-cini). — Budapešt: 12.30 Opoldanski koncert. — 17.35 Koncert solistke. — 19.30 Prenos iz opere. — 22.30 Ciganska godba.
Pondeljek, 12. novembra.
Zagreb: 17.30 Lahka glasba. — 20.35 Sonato za klavir in violoncello. — Breslau: 21.25 Klavirski koncert. — Praga: 16.30 Popoldanski koncert. — 20.15 »Suzanina skrivnosti, intermezzo v 1 dejanju z glasbo; nato humoreske v glasbi in prozi; nato sledi koncert. — Bern: 17 Orkestralna glasba. —
20	Zabavna ura. — 21. Mandolinski koncert. — Katovice: 18 Poljuden koncert. — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert. — 20.45 Lahka glasba in komedija.
—	Langcnlierg: 20.05 »Traviata«, opera (Verdi); nato koncert lahko glasbe. — Berlin: 16.30 Italijanska, češka, francoska in angleška orgelska glasba iz 16. do 18. stoletja. — 17 Lahka glasba. — 22 Recitacijo iz Slunvovega cikla: Nazaj k Metuzalemu. —
21	Nadaljevanje; nato plesna glasba. — Dunaj: Proslava desetletnice avstr. republike: 10.45 Zvezna himna. 13 Slavnostno zborovanje avstrijske narodne skupščine. 16 Koncert. Dunajska glasba od Schu-berta do danes. 18 Predavanje: Ob desetletnici republike. 19.30 »Rheingold«, opera (Wagner); nato orkestralni koncert. — Miinchen: 19.30 Zabavni koncert tria. — 21 Danski večer. — Milan: 20.55 Glasba, poezija in humor. — Budapest: 17.47 Koncert ciganske kapele. — 19.46 Brahmsov Requiem.
—	22 Koncert salonskega tria. — 22.40 Jazzband.
16. novembra t. 1. je redna skupščina SSLU, naslednji dan pa se vrše volitve, katerih se udeležimo z našo
slovensko listo
ter s svoljim jasnim in odločnim delovnim programom.
S silno močjo svoje katoliške ideologije in idealnim pogumom ga hočemo tudi izvršiti.
Slovenski narod nas jc poslal, da se ob našem najvišjem kulturnem ognjišču usposobimo za vredne in sposobne narodove delavce. Ker se tc svoje odgovornosti zavedamo, I je naš cilj, da omogočimo vsakemu izmed nas čim ugodnejše pogoje, da bo to svojo nalogo v čim večji mori tudi izvršil.
V težkih razmerah živimo! Vsa naša prizadevanja bodo šla v smeri vsestranskega izboljšanja našega položaja.
Zato hočemo:
1.	Svojemu najvišjemu kulturnemu zavodu primerno rlomovališče.
2.	Da končno tudi akademiki dobimo bolniško blagajno,
3.	Da bo alta d. urad dela, ki se je lani ustanovil na naš predlog, svoje delo šc uspešneje nadaljeval ter razširil svoj delokrog na čim širši podlagi.
4.	Posredovati pri vseh merodajnih krogih, da dobi slovenska univerza dostojno število štipendij, tako za tuzemstvo kakor za inozemstvo, da bo svet spoznal tudi slovenski narod in slovenskega akademika.
5.	Da se v svrho medsebojnega spoznavanja in bratskega sožitija prirede skupni kongresi jugoslovanskega dijaštva.
6.	Da zašije naši univerzi ob njeni desetletnici doba polnega življenja, da odjekne njeno veliko poslanstvo v slednjem slovenskem srcu.
Ko sami praznujemo desetletnico svojega osvobojenja in osamosvojitve, ne zabimo nikdar naših zatiranih in v sužnosti trpečih bratov! Naša Alma Mater jih bodi svetilnik na težki poti do svobode.
To so glavne osnove našega programa, katerega izvrševanje bo častna naloga naših delegatov.
Kdor je naših misli, naj to dokumentiral
Danica, Zarja, Borba, Cirilsko društvo ljub-Ijanskih bogoslovcev, Orlovski odsek na ljubljanski univerzi.
SLOVENSKA LISTA.
Kandidatje v predsedstvo SSLU: 1. Hri-bovšek Ant., cand. iur. (nosilec liste); 2. Oven Zvonko, cand. phil.; 3. Potokar Mirko, cand; J iur.; 4. Kos Joža, cand. phil.; 5. Jeglič Stanko,1 stud. Iheol.; 6. Poženel Radko, stud. tecbn.; 7. Preskar Ivo, stud. iur.
Revizorji: Ilija Alojzij, stud. teol.j Tozon Miroslav, stud. iur.; Vilfan Ernest, cand. iur.
Velika izbira barhenta
pri J. Šiilisr, Ljubljano, Stori tro 21 (poleg Zolaznika)
Gospa, za Vas, za Vašega soproga
in za Vase otroke Radio!
Radio poslušati z novo arcolette 3 je otroško lahko: Samo en prijem in Vi slišite Rundfunk program! Elegantna omarica je v kras Vašemu stanovanju 1 Oglejte si ga: vsak radiotrgovec Vam radevolje raz-ka že arcolette 3! — Arcolette 3stane brez elektronk 1040"— Din. Ena skupina pripadajočih Telefunken elektronk stane 350 — Din. Cena zvočnika arcophon znaša 1385 — Din.
1903
1928
TELEFUNICEN
Mnogoletna izkušnja, najmodernejša konstrukcija
Se dobi pri:
PROSVETNI ZVEZI. Miklošičeva cesta — Radio BAR, Mestni trg — RADIOVAL Kongresni trg - RADIOTKHNIKA, Aleksandrova c. 5 - BOGATA T. Kongresni trg - RadioSTAKKEL Maribor - \VIPLINGEH. Maribor - OGRIZEK, Novo 7NI'AM ?f H' 1 ,uj ~ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE, Murska Sobota -FLORJANCIČ, Celje - KREGAR in FA.TDIGA, Kamnik.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20. Nedelja, 1. novembra: Ob 15. uri: MODRI OSLIČEK MIŠKO. Izven. Ob 20. uri: KUKULI. Izven. Ponedeljek, 12. novembra: Zaprto. Torek, 13. novembra- NOBLOVA NAGRADA. Red B.
Sreda, 14. novembra: FANY, TETE, STRICI ITD. Red C.
Opera: Začetek ob pol 20. Nedelja, 11. novembra: TRUBADUR. Izven. Znižane cenc. Ponedeljek, 12. novembra: Zaprto. Torek, 13. novembra: Čarobna piščal. Red A. Sreda. 14. novembra: OEDIPUS REX. IZ KOMIČNE OPERE. Red D.
Gledališki list št. 4. Izšla je. 4. številka Gledališkega lista (ureja Ciril Debsvec) s tole vsebino: C. Debevec razmotriva na kratko o prirejanju dijaških predstav, Slavko Osterc piše o vsebini in slogu svojega muzikalnega skoteka »Iz komične opere«. Niko Štritof pojasnjuje Stravinskega ora-torijsko opero ..Oedipus rex«, iz Klabundove igre »Krog s kredo« pa je priobčen sklepni prizor v Župančičevem prevodu. Gledališki list izhaja dvakrat na mesec, in prinaša na osmih straneh razne članke načelnega značaja, poročila o igranem sporedu, razne novice iz gledališkega sveta itd. Posamezna številka stane 3 Din, celoletna naročnina (20 številk) pa znaša 50 Din, za abonente in dijake pa 30 Din. — Naroč ase pri gledališki upravi, naprodaj pa jc v vseh večjih knjigarnah in pri gledaliških vratarjih. List našemu občinstvu najtopleje priporočamo.
Mariborsko gledališče
Nedelja. 11. novembra ob 15. uri: GEJSA. Znižane cene. Kuponi.
Ob 20. uri: ON IN NJEGOVA SESTRA. V korist Združenja g!cd. igralcev.
CfuM/ansltl CjudlsRi odler
Nedelja, 18. nov. ob pol 8 sv.: PODOBAR. Ljudska igra s petjem, ple%em in godbo v 5. dej.
"Prireditve M društvene vesti
Rokodelski dom. V ponedeljek, 12. t. m. ob 8 uri zvečer je sestanek Kat. društva rokodelskih pomočnikov in predavanje o obrtnem pravu. Vabimo k obilni udeležbi.
Breznica. 11. t. m. se vprizori ob pol 4 pop. »Mlinar in njegova hči«, narodna igra v 10 slikah.
Konjice! Danes popoldne ob treh v«i k predstavi »Naša kri«, zvečer pa nu komerz!
Obsojena redovnica v Mehiki
Prejšnji teden se je začela pred mehi-kanskim zveznim sodiščem sodna razprava, ki ne zanima le Mehike, ampak je velika senzacija za vest svet. Gre za umor predsednika Obregona. Izmed obdolžencev so postavili pred kazenski senat samo dva: morilca — mladega Louisa De Leon Toral in redovnico Acevedo De la Llata, sestro Conception, prednico aamostana v Guadalupe. Obtožnica očita Torflu umor in predlaga smrtno obsodbo. Redovnico dolži obtožnica, da je bila duša umora, da je kot moralna povzročiteljica umora soudeležena pri umoru. Zanjo predlaga obtožnica dvajsetletno ječo, ker da po mehikanskem zakoniku za žene ni smrtne kazni, pač pa najvišja kazen dvajset let ječe. Katoliška redovnica se zagovarja pred sodiščem zaradi umora. To je dogodek, ob katerem uživa nevera in se radoste sovražniki katolicizma. Kaj čuda, da je mala razpravna dvorana nabita poslušalcev! Dve sto orožnikov je moralo ob otvoritvi razprave zadrževati tisoče množice, ki ni dobila vstopa k razpravi. Ko je obdolžena sestra stopila v dvorano, se je usmerila nanjo prava baterija fotografičnih aparatov.
Ta kazenski proces je prava komedija v vrsti Callesovih nasilstev zoper katolicizem. Jasno je: odvaliti je treba sum od sebe, od laburistov, od Cronie — socialistično-komuni-stične et^inke, krivi umora morajo zato biti katoličani. Zato sedi na zatožni klopi katoliška redovnica. Ni dokazov zoper njo, a obtožena je, čeprav brez dokazov, preiskava je potrdila njeno izpoved, da je nedolžna, a zagovarjati se mora kot kriva. Tako služi režimu, tako odreja callistična justica, tako hoče Calles.
Skrivnostni umor.
Ob umoru Obregona 17. julija je javnost obdolžila umora laburiste, ki jim načeluje Calles. Javno mnenje je slutilo nekaj dni pred umorom zaroto. Ali policija je to javno mnenje zavračala kot neosnovano pretiravanje. Policija je stražila, a stražila tako, da je bil Obregon na banketu zadet od 13 strelov. Zakaj ni Callesova policija izsledila osumljencev? Zakaj jih ni v svrho preiskave priprla? Od 27. novembra 1927. dalje so pripadniki Louisa Morones ponavljali: Obregon ne bo izvoljen, ga preje ubijem o! Crom jo izjavljala tako mesece, tako da je Obregon sam slutil atentat. Callesova policija ni storila ničesar. Ob smrti Obregonovi so se veselili in radovali, ko je ljudstvo zahtevalo smrt za morilce. Obregonisti so dolžili političnega umora nasprotnike. Zgodilo se jim ni ničesar. Če so dolžili po krivici, zakaj jih niso poklicali na zagovor in razblinili njihovo dolžitev? Javna oblast je zaplenila oklic — podpisan od glavnega tajnika Crome. V njem je bilo brati: končno smo rešeni tega človeka (Obregona), ki nam je mešal naše poti. Oklic je bil zaplenjen, njegov pisec je ostal na svobodi. Pa saj je Calles že sam 3. aprila 1926 oznanjal neizprosen boj »bogatemu lastniku velikih zemljišč, ki je stavljal ovire naši poti«, katera policija in preiskava ne bi bila vesela tako jakih sledi za izsleditev krivcev? Policija Mehike jih ni uporabila. General Zertuche — šef policije, obregonist, a sedaj Callesu zvest služabnik je poznal dokaze za krivdo laburistov in je sam javno izjavil o njih, da so »neizpodbitni«.
Ali bi imeli katoličani Mehike kak interes na odstranitvi Obregona? Kakšno korist bi> jim prinesla smrt njega, od katerega so upravičeno upali, da se bodo za njega zanje razmere poboljšale? Kdo je imel julija oblast v rokah? Čigava je bila tedaj situacija v Mehiki? Ali ni bil Obregon Callesov nasprotnik? Mar niso la buriš ti gledali v Obregonu Bvojega največjega nasprotnika? Ni bil mari bogati latifundist — vodja agrarcev Cronii ovira na njenem tiranskem pohodu? Da je pravica, bi pač namesto katoliške redovnice sedeli vse drugi možje na zatožni klopi.
Sestra Conception.
.Sestro Conception so obdolžili drugi obdolženci. V preiskavi so jih konfrontirali s sestro. Ta konfrontacija je bila za Callesove namene usodna. Upanje, da bo obdolžitev redovnice potrjena, je šlo po vodi. Tožniki redovnice so pestali zagovorniki njene nedolžnosti. Preklicali so svoje izpovedi zoper B. Conception in so priznali njeno popolno nedolžnost. Carlo Castro Balda — eden izmed prič je priznal, da ga je policija z mučenjem prisilila, da je obdolžil redovnico. Dekle Zo-zaya je izjavila, da je kruto trpela s strani policije, dokler ni obdolžila sestre, da je zapletena v umor. Torej kruto postopanje policije je hotelo in dejansko doseglo lažnive izpovedi zoper redovnico. Te preklicane izpovedi so edini dokazi« za krivdo s. Conception. Gonzales je zaključil za calliste ponesrečeno konfrontacijo z obdolženo sestro dobesedno takole: To, kar pravi prednica iz Guadalupe, je res.
Sestra Conception izjavlja slovesno svojo nedolžnost. Tako je, ko je bilo razsojeno, da jo postavijo pred redno sodišče, poudarila svojo nedolžnost: Slovesno izjavljam pred Bogom svojo nedolžnost Moji tožifelji niso uspeli, da bi doprinesli le en dokaz Zft mojo krivdo na umoru generala Obregona. Vsa pri-
čevanja, ki so jih preiskovalne oblasti od početka kazenskega postopanja skušale zbrati zoper mene, so razblinjena v nič ob direktnih konfrontacijah s pričami, ki so bile po-dale te obtožbe ali te indicije (International New Service). Prvi dan razprave je bil nekaterim žurnalistom dovoljen intervju obdol-zenke. Žurnalisti so bili prijetno iznenadeni ob duševni ravnovesnosti redovnice. »V rokah Gospodovih sem — tako je dejala s. Conception časnikarjem. On me čuva in me bo opiral s svojo močjo v tem procesu. Ali obsojena na ječo ali oproščena, bo zame isto. Moja vera v Boga mi daje moč. Ako bom oproščena, se povrnem v mir svojega samostana, da posvetim svoje življenje adoraciji Gospoda. Ako bom obsojena, bom enako srečna, da morem žrtvovati svoje življenje za dobra dela v zi-dovju kaznilnice (lntern. New Service).« Te — duha polne besede govore že same zase dovolj jasno.
Toral — maiorialni izvršilec umora je večkrat izjavil nedolžnost s. Conception. On je atentat izvršil. Morda je za dejanje neodgovoren. saj za to govore izjave psihiatrov. Če pa Toral ni duševno bolesten, tedaj je pa za dejanje odgovoren. Drži pa tudi njegova izjava, da s. Conception pri umoru ni udeležena in da ie umor zasnoval popolnoma sam.
Katoliška redovnica sedi na zatožni klopi, čeprav ni zoper njo dokazov. Tako pač veleva Neron Mehike. Dopisnih Dailly Ex-pressa je ob koncu prvega dela preiskave C. avgusta, ko še prič niso konfrontirali s sestro Conception iu te svojih obdojžitev še niso preklicale, ugotovil, da je »preiskava popolnoma pobila obtožbo zoper katoličane. Neuspeh je jasno priznal sam javni obložitelj v svoji izjavi: Ko bomo zaprli Trejo, bomo imeli ključ do zarote zoper Obregona.« Ta »ldj uč« do jasnosti — Manuel Trejo se je izgubil v Združenih državah, še predno je bila ukazana njegova aretacija. Prav tako je bivši minister Louis Morones mogel priti čez mejo na varno v Kalifornijo, predno ga je dosegla odrejena aretacija. Trejo je na prostem, Morones na svobodi, »ključ do jasnosti« ni zašli san, obtožba je gotova, kazen predlagana, sodba se vrši. Tako je »redno« sodno postopanje za Callesa, ki bi bil pač hitreje gotov s sestro Conception, da ni bilo agitacije obregonistov.
»Krustus je bil pred približno 1900 leti izdan in prodan za 30 srebrnikov, tu v Mehiki se je posrečilo prodati ga za vrč petroleja«, taka je sodba uglednega Mehikanca iz 1. 1927 o sedanji Mehiki. Zato je umljivo, če je s. Conception samo vnaprej določena žrtev, da se skrijejo pravi krivci. Niti vodijo v zadevi Obregonovega umora vse drugam. Pravih povzročiteljev atentata na zatožni klopi ni. So na varnem izvun meja ali pa sede na odločilnih mestih Crome. Mors tua — vita mea! Obregon je umrl, da živi nekdo drugi. Za katoliško cerkev veljajo v tem procesu besede — izgovorjene ob protestu Bolivije avgusta t. 1. zoper nasilje v Mehiki: V zgodovini ne manjka strani — zatemnjenih od žalostnih dejstev, teda krščanska vera se pokaže vedno brez madeža, čim pade zastor, ki je zakrival kleveto; zato ona — mati m učencev in ne tiranov prva obsoja zločin, ko ožigosa njegove povzročitelje z javnim osramo-čenjem.
Obsojena redovnica in »Jutro«.
Ne čudimo se, da je mehikanski proces za »Jutro« senzacija — vredna, da se podkrepi z ilustracijo. Zopet prihaja »Jutro« s pravo barvo na dan. Torala je nagovorila po »Jutru« nuna s. Conception. Zarotniška družba je tajna verska organizacija, njen znak »U«, njen cilj reševanje verskega vprašanja z orožjem. Predstojnica zarotnikov je bila omenjena nuna, ki je imela neomejen vpliv na 23 letnega atentatorja. Pravi duševni oče zarotnikov je bil duhovnik Jimenes. Tora-lovo dejanje je zločin klerikalnega nasilja v Mehiki. Toral se po »Jutru« izgovarja s sho-lastičnim naukom, da mora vsakdo delati dobro, čeprav doseže to morda z zločinskimi sredstvi. Namen Jutrovega poročiinja z 6. t. m. je prozoren. Iz njega izzveneva pač spoštovanje do krščanstva in ljubezen do preganjane Cerkve, kot jih umeva »Jutro«. Treba je oprati Callesov režim in njegovo stranko, kaj če so trpeča cerkev v Mehiki obmeče z blatom najhujše klevete, take ljubezni do Cerkve bije pač samo »Julrovo« srce.
Ves kulturni svet ?e zgraža nad nasilji v Mehiki, ki sličijo nasiljem rimskih imperatorjev, »Jutro« pa govori o zločinu klerikalnega nasilja, tako zelo je vzela »ljubezen -do katoliške cerkve »Jutru« vid. Samo »spoštovanje do krščanske morale« govori iz »Jutra«, ko navaja Toralovo izgovarjanje. Niti besedice nima zato, da krščanska morala nikdar, torej tudi v dobi sholastike ni učila ne-nravnega načela, ki ji ga po »Jutrovem« poročilu podtika Toral. Če je res tako govoril, kakor poroča »Jutro«, je pač pokazal, da krščanske moralo ne pozna bolje kakor »Jutro«, in si je dal s takimi besedami spričevalo prav tako dobrega katoličanstva, kakor je »Ju-trovoc. Ne bi se čudili, ako bi »Jutro« celo pobegla Trejo in Morones označilo za katoličana. Kaj sredstvo, glavno je »Jutru« namen. Tn pn i p : iz samo ljubezni in spoštovanja do katolicizma prikazati ga v podohni luči, kakor so ga prikazovali pogani v prvih krščanskih stoletjih.

unsvee
Slavicusr
Praznik bolgarskih narodnih buditeliev
Sofija, 2. nov. 1028.
Bolgarski narod je svojim narodnim budile-jem bolj hvaležen ko ostali slovanski narodi. Vsako leto 1. novembra je namreč državni praznik, posvečen spominu narodnih budiloljev.
Na čelu bolgarskih narodnih buditeljev sta sv. brata Ciril in Metod. Najboljši bolgarski zgodovinar, vseuč. profesor Zlatarski priznava, da bi brez delovanja sv. Cirila in Metoda že davno izginil bolgarski narod, ker ne bi imel v srednjem veku opore v cerkvi in cerkveni starobclgarski kniiž°"-nosti.	'
r .ie v 18. stoletju bolgarski nnrod trpel najstrašnejša grozodejstva in preganjanja orl svojih turških gospodarjev, tedaj se je kot rešilna zvezda v nepredirni temi pojavil svetogorskl menili cee raisij. Iz samokovskega okraja jo prišel v samostan Huendar na sveti gori Atos, kjer so bili pravoslavni menihi večinoma Grki in Srbi. Ker so se norčevali iz Bolgarov, <ia nimajo slavne zgodovine in zaničevali Bclgare, češ, da niso doprinesli nika-kih žrtev za slovanstvo, je sklenil prebrskati knjižnice vseh svetogorskih samostanov m napisati zgodovino svojega naroda. OJ srbskega zgodovinarja Raiča, ki je prišel na sveto goro zbirat snovi za svejo srbsko zgodovino, se je naučil zgodovinske metode. V Sremskih Karlovcili je še s pomočjo Žefaroviča izpopolnil svoj materijah J.. 1702. je izdal svojo >Istorijo slavjanobolgarsko«, prvo bolgarsko zgodovino, kjer ie vzpodbujal svoj narod k narodni zavesti iu ga v težkih dneh tolažil s spo-'cia prednikov
nuni na slavni:
Ta
spo-njlga je za
bolgarski narodni preporod epohalnega pomena.
.Njegovo delo je nadaljeval Sofronij, pravoslavni vraSanskl škof. Svojemu narodu je prepisal mnogo izvodov Paisijevc zgodovine. Kot bogoslovni učitelj v Kotlevu in kol škof v Vračanu je zbujal narodno zavest. Grozote janičarsko strahovlade je ganljivo opisal v knjigi žitije in siradanijn■, kjer vzpodbuja na orlpor proti Turkom. V svojih Ne-djelnit.;o slova i poučenija« (Nedeljski govori in nauki) pa je dat bolgarskemu narodu prvo knjigo na novobolgarskcm jeziku. Umrl je 1. 1810.
Ko je koncem 18. in v začetku 19. stoletja začela turška moč propadati vsled notranjih bojev, tedaj se je začelo razvijati bolgarsko gospodarsko življenje in tudi trgovina. Trgovci so najbolj čutili potrebo omike. Zato sta trgovca Vasil Aprilov in Nikolaj Palauzov s svojimi sredstvi omogočila, da se je 2. januarja 1835 v Gabrovu odprla prva svetna bolgarska šola, ki ni bila namenjena samo vzgoji duhovnikov in so torej ni mogla zadovoljiti samo s čitanjeni cerkvenih knjig. Prej nego v desetih letih je bolgarska prosveta že tako napredovala, da je mogel Konstantin Fotinov 1. 1844. začeti izdajati prvi bolgarski časopis »Ljuboslovijei in da je imel bolgarski narod takrat celo že dve tiskarni, eno v Samokovu in drugo v Solunu.
Dviganje narodne zavesti in prosvete pa jo imelo za posledico mržnjo proti grški višji duhovščini v bolgarskih krajih, ki se je prodala turškim vladpm. Najbolj je odbijalo bolgarski narod od grške pravoslavne duhovščine pohujšljivo življenje. Neofit Bozveli i Ilarion Mihailovski sta začela ves pokret proti grški duhovščini in za bolgarske pravoslavne duhovnike v bolgarskih krajih. Za krimske vojne (1853—1856) se je ta pokret malo zaustavil, da izbruhne nato z novo silo na plan, dokler ni Turčija 28. februarja 1870 osvobodila Bolgarov grške duhovščine na la način, da jim je dala bolgarskega eksarha. Pod njegovo oblast je spadalo 12 škofij v severni iu zapadni Bolgariji, ena v Trakiji in dve v Makedoniji. S tem je dobil bolgarski narod enega izmed največjih svojih uspehov, ker je odslej duhovščina bolgarskega eksarha začela širiti bolgarsko narodno zavest tudi na nepre-bujene pravoslavne Slovane, ki se do tedaj niso smatrali za Bolgare.
Višja prosveta in verska svoboda sta omogočili gibanje za politično svobodo. Prvi poskus, da se Bolgari osvobode turškega jarma, je napravil 1. 1835. kapetan Georgi Stojkov MamarSov, Bolgar v ruski službi. Kljub srbski pomoči se je vstaja ponesrečila, ker ni bila dovolj pripravljena. Njegovo delo je nadaljeval njegov nečak Georgi Stojkov Rakovski, priznan boigarski pesnik. V pesnitvama »Gorski potnik« in »Bolgarski hajdutk poziva hajduke, da se naj ne bore več za tuje (grške) koristi, ampak za poliiično svobodo celotnega bolgarskega naroda. Kakor Rakovski, tako so živeli v emigraciji v Srbiji in bili v najožjih prijateljskih zvezah s srbskim knezom Mihajlom Obrenovičem vsi ostali veliki bolgarski narodni buditelji razen Hrista Boteva. Mihajlov prijatelj je bil Vasil Lev-ski, ki je osnoval prvo tajno organizacijo proti Turkom. Ko so ga Turki ujeli, so ga 5. februarja 1872 obesili na mestu, kjer stoji sedaj v Sofiji njegov spomenik. H krogu srbskega kneza Mihajla treba prištevati Vasila Drumeva, nar. buditelja in bolgarskega pripovednika. Velik bolgarski pesnik in pisatelj ter največji bolgarski žurnalist Ljuben Kara-velov se ni samo ogreval za federacijo balkanskih Slovanov proti Turkom, kakor ostali narodni buditelji, temveč se je v svojih časopisih »Svoboda in »Nezavisimost« boril za trajno zvezo vseh balkanskih narodov v svrho osiguranja trajne politične svobode. Prvi bolgarski socialni ideolog,- narodni buditelj in pesnik Hristo Botev je živel pod vplivom ruskih pisateljev Belinskega. Pisareva, Dobro-Ijubova in Bakunina ter poljskega osvobodilnega gibanja, vendar se je tudi on zavzemal za Mihaj-lovo misel federacije južnih Slovanov.
Bolgarska sofijska javnost je na izredno lep način počastila spomin naštetih in ostalih narodnih buditeijev. Vlada, poslanci, člani akademije znanosti, kulturni delavci in višji častniki so napolnili veliko cerkev sv. Aleksandra Nevskega. Okrog cerkve po prostranem trgu se je razvrstilo vojaštvo. Skoraj celo uro pa so se vlivale na ta trg množice učencev in učenk vseh ljudskih in srednjih sol v strumnih dvanajsterostopih, ki jih vodijo najboljši učenci oziroma učenke. Želo lep vtis napravi, da imajo skoraj vso moške srednje šole razen svoje zastave tudi svojo godbo na pihala in da je vse dijaštvo uniformirano. Fantje nosijo uniformo, ki je podobna vojaški, samo temnomodre barve. Dekleia imajo na kapah napis šole, bluzo zaprto do vratu, krilo dolgo izpod kolen tn črne, neprozorne nogavice. Tako sta sin in hči ministra in bankirja enako oblečena kakor ostali tovariši. Dijakinje so nosile lepo okrašene slike zgoraj naštetih narodnih buditeljev, visokošolci z rdečimi čepicami pa zelo veliko in lepo sliko sv. Cirila in Metoda.
Bolgarski narodni buditelji so črpali svoje duševne in moralne sile tudi pri Srbih. Rusih in Poljakih. Ukrajinec Jurij Ivanovi® Venklin si je s svojo knjigo Slavi in sedanji Bolgari in njihovi odnosi k Rusom.. pridobil velike zasluge za rusko
prijateljstvo do Bolgarov. Nekak bolgarski narodni buditelj je bil tudi Slovenec vseuč. profesor Be-zenšek, ki je dal Bolgarom Stenografijo in zasadil v_ slovenski narod tisto prijateljstvo do Bolgarov, ki ga še sedaj goji. Toda ruske, poljske, ukrajinske, srbske ali slovenske zastave nisem videl v sprevodu, pač pa italijansko. Tudi me ni vznemiril pogled na 90 bolgarskih fašistov v črnili srajcah, ki so pod direktnim vplivom italijanskih fašistov. Bolelo pa me je, ko sem videl korakati stotine bolgarskih otrok v fašistični uniformi in z napisom »Scoula itaiiana .
Bolgarski narod se je udeležil svetovne vojne na strani največjih sovražnikov Slovanov, namreč Nemcev, Madžarov in Turkov in je težko plačal ta greh ni i n. predsednika Radoslavova in kralja Ferdinanda. Kdo pa sedaj kaže Bolgarom prijatelje v italijanskem fašizmu? A vendar bolgarski narod bolj kakor kdaj poprej potrebuje iskrenega prijateljstva slovanskih narodov in držav.
ft^derna katoliška seksualna etika
Znani zdravnik dr. W. Frani, razpravlja v reviji »Literarischer Handweiser« o vprašanjih seksualne etike. Dolgoletne izkušnje so ga pripeljalo do tehle zahtev: Moderni odrasli človek in pa mlad človek v mladostnih letih, ko ga treba vzgojiti za ljubezen in zakon, se nahajata v ozračju in duševnem stanju, ki jc bogocdlujeno in navezano ua la ovet. V ta dva kroga ljudi spada danes večina ljudi, ki jo treba zopet nazaj j>ripei]ati k idealu popolnega zakona, czir. jo dobro vzgojiti v duhu potreb časa. A to se bo moglo izvršiti predvsem le s pomočjo naravne etike, s jjomočjo nadnaravne pa manj. I o naravno etiko danes lahko podpremo z argumenti raznih panog moderne vede, te zahtevke treba dalje prinesti v jezikovni obleki današnjega časa. Argumenti in jezik se morajo prožno prilagodili loku časa, resnica in ideal ostaneta vedno ista. Tu predvsem boleha po mnenju Franka katoliško slovstvo te vrste in s tem tudi katoliška vzgojna praksa. Ker so knjige pretežno napisali kleriki, je razumljivo, da so se lotili problema povečini s stališča religije, nadnaravne ciike in milosti. Toda psihološko je napačno, če postavljamo svehu/.e na začetek, lc-li spadajo na konec! Nikjer ne velja tako kot tu, da gralia cupponit naturam (milost predpostavlja na-turo). Podedovane resnice nas zavajajo k ujxirabi starih iormulacij, ki lahko postanejo fraze. Naša naloga pa je, da smo tolmači, da z novimi besedami in dokazi "stare večne resnice zopel prikažemo v novem sijaju. Ker se lega premalo držimo, doživljamo toliko neuspeha v seksualni vzgoji, celo pri krogih, ki jih imamo sami v sociaineni in religioznem varstvu. Če pa neravno etiko porabimo v vzgoji v novodobni obliki, tedaj se izboljša naša vzgojna metoda tudi še v sledečem. V pedagogiki imamo dvoje idolov. Ali oznanjamo id:al in pustimo, da si gojenec sam f>oišče pot, ali pa skrbimo za lo, da so prvi koraki pravilni, in cili pride sam od sebe. Ta poslednja metoda je za ljudi, ■f.i so vendar na poti do svojega ljubezenskega ideala, primernejša, odgovarja tudi potom naravne etike. Odiod je treba razumeli ludi veliki uspeh in skrivnost prepričevalnosti sjii-ov Maranona in P. 116-berlina, a tudi dr. W. Foersterja ter slavnega jezuitskega palra Fr. Muckermanna. Vsi ti pisatelji začenjajo svojo stavbo spodaj v resničnem življenju in konkretnih molivih človeškega ravnanja. Z jasnim dokazovanjem in spretnim jezikom gredo za jadrom, jx>tem se pa dvignejo preko naravnega nravnega reda v svet milosti in nadnaravnosti. Tako morejo določiti ideal popolnega zakona, ki združuje najvišjo duhovnost zakramenta z Iejx> in svežo telesno človečnostjo. Tak ideal mora ustrašiti asketa in vznemiriti modernega posvclnjaka, ter je lahko po svoji jx>jx)Inosti veren odraz božjega bogastva in njegove nature.
S Rnjižnjega Irga
Dekliškim zvezam, Marijinim družbam in ženskim odsekom prosvetnih društev priporočamo I. in II. zvezek »Dekliški oder«. I. zvezek obsega dve igri: »Prava mati« in »Kaznovana nečimurnost« in stane 18 Din. II. zvezek ob??ga tri igro: '.Pastorka«, drama v petih dejanjih, Sestri., božična igra in veseloigra »Živela telovadba«. Stane 12 Din. Kdor kupi pet zvezkov skupaj, dobi 10 odstotkov popusta. Naročila sprejema Slovenska Orliska Zveza, Ljubljana, Ljudski dom.
KNJIGE »GORIŠKE jMOHORJEVE DRUŽBE« ZA LETO 1929.
Goriška Mohorjeva družba jo pričela razpošiljati knjigo za leto 1929. Reči je treba, da je Goriška Mohorjeva družba tudi letos pripravila svojim naročnikom obilen dar. Izdala je štiri knjige in sicer: 1. Koledar za 1. 1929.; 2. Zgodbe sv. pisma nove zaveze; 3. inž. J. Rusija: Sadjarstvo; 4. Sien-kiewicz-dr. Joža Glouar: Quo vadiš? (prva knjiga). Knjige so zelo okusno opremljene. Zgodbe sv. pisma imajo letos manjši format, ki je gotovo bolj pripraven. Ze naslovna knjiga kaže, da je knjiga namenjena predvsem mladini. Prav bo prišla posebno katehetom. Besedilo je opremljeno s čednimi slikami. — V »Sadjarstvu« je inž. Rustja poljudno orisal pomen sadjarstva za domače gospodai-stvo in moderno negovanje sadja. Besedilu so dodane slike. — Koledar je pester, poln kratkih sestavkov, iz katerih odseva svež krščanski duh. V njem ne naletiš več na golo in mrtve kronistične »preglede« o dogodkih v preteklem letu, ki jih navadno srečaš po koledarjih. Na njihova mesta »o prišli sveži članki vzgojne in praktične vsebine. To jemlje koledarju lokalen značaj, a mu na drugi strani odpira jx>t jneko meje v širši slovenski svet. Vsak Slovenec bo rad segel po njem, četudi bi iskal pri lom le osebnih koristi. Našei bo v njom mnogo zanimivega in poučnega. Tudi dekleta in matere imajo v koledarju mesto, ki jim gre. Naj omenimo le nekatere sestavke, ki bodo zanimali tudi niša javnost: Trenlar: Na Triglavu; Vinko Vodopivec: O lepem petju; Janez Knlan st.: Kaj lepega vidim na Nemškem; Anton Mrkun: Argentina; »fiuj me. mattl«; Rudolf Pate: Kam hitiš, Rusija? Isti: Pod indijskem solncem; sestra Marija: Naša dekleta, naša nada; Katarina: Telesa moč, dulin kreposi: Ista: Pomenimo se o modi; Jožef Abram: Kanonik Janez Wolf. Vmes je ludi nekaj leposlovnih spiso\ in pesmi Venceslava Sejavea, ki so čilatelju nekaka duševna počivališča.
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo

/ /
w/č uvimmn vrvenjem
Koliko monarhij je še na svetu
Na svetu je seclaj 70 držav; od teh je 42 republik in le še 28 monarhij, v katerih pa je marsikje vladar samo figura tradiciji ua ljubo, vlada pa demokracija.
L; 1918. se je zrušilo 27 prestolov, med
Rainiond Poinraro. odstopivši francoski ministrski predsednik, ki prihaja znova vpoštev pri razpletu vladne krize.
temi trije cesarski: ruski, nemški in avstrijski; pet kraljevskih: bavarski, virtemberški, saški, grški in črnogorski — ako ne računamo posebej še pruskega in ogrskega; en sultan-ski: turški; ostalo so bili veliki vojvode, vojvode in knezi.
Sedaj je še pet cesarstev: japonsko, indijsko. perzijsko, abesinsko in siamsko. Kraljestev je 15, in to večinoma v Evropi: Anglija (Jurij V.), Špansko (Alfonz 111.), Italija (Vik-
kino. Te komedije so v Ameriki tako razširjene in priljubljene, da imajo že svoje posebne »zvezde«, stare in mlade. Izmed otrok so najbolj priljubljeni igralci, ki nastopajo v komedijah »Our gang«. To so komedije, v katerih vprizarja družba razposajencev razne norčije in zapletljaje, dokler ne pride slednjič sama v škripec. Najbolj znana sta mali črnec Farina in debeli Joe Cob. Od starejših sta si kmalu pridobila ime debeli in visoki Stan Laurel, majhni in suhi Oliver Hardy, Charlie Chese in Maks Davidson.
Življenje najboljša pustna šala
V Berlinu imajo tačas poleg vseh drugih vprašanj tudi — pustno vprašanje. Iz znanstvenih, umetniških in časnikarskih krogov je v minuli plesni dobi izšla pobuda, naj bi se nezmiselno pustno veseljačenje če mogoče zatrlo, na vsak način pa naj bi časopisje o pustnih prireditvah čini manj poročalo. -Berliner Tageblatt« je sedaj o stvari sprožil javno anketo. Vseučiliški profesor Siegniund-Schultze opozarja, da Berlin sploh nima nikakih zgodovinskih predanj glede praznovanja »Karnevala«, kakor jih imajo druga mesta, n. prirn. Kolu in Miinchen, marveč se vrte berlinske pustne zabave zgolj okolu alkohola in spolne razuzdanosti. Predlaga, naj se v bodoče prirejajo v Berlinu namesto maškarad ljudske veselice z narodnimi nošami iz raznih dob.
Duhovito izjavo je poslal Walter von Mo-lo, predsednik pisateljske akademije. Pravi: ••Predlagam, da vsak živi o pustu prav tako kakor vedno, brez vsakega razločka — samo
v Stockholmu. Obenem je Čajkovska objavila pismo sina carjevega zdravnika Botkina, ki krivi veliko kneginjo Ksenijo, da dobro ve, da je Čajkovska res carjeva hčerka Anastazija, a tega noče priznati, da bi bil njen delež iz caričine zapuščine tem večji.
Prebrisani tigri
Mož, ki se je bil ozrl nekaj po svetu in je izvrstno poznal lovsko latinščino, je pripovedoval :
imenovani Indijanci plemena Ude. Pleme silno hitro izumira in šteje tačas samo še 1327 duš. Odbor za podpiranje izumirajočih plemen jih sicer izdatno podpira z živino, poljedelskim orodjem itd., vendar se zdi, da izumiranja ni več mogoče ustaviti. — Pleme Ude je po vseh svojih običajih in lastnostih sorodno ameriškim Indijancem; izvrstni lovci so in imajo oster čut za najmanjšo sled, posebno tudi za vonj. To dejstvo podpira domnevo, da sta azijski severovzhod in ameriški severozapad nekoč bila ena sama celina.
Senator Ciirtis, novoizvoljeni podpredsednik Združenih držav. — Kapitol v Wa.shingtonu, najlepša palača v Združenih državah, kjer zboruje senat Njena kupola je znamenje glavnega mesta Washing-tona. Kapitol je bil zgrajen v letih 1851 do 1865 in je 228 metrov dolg in 96 metrov širok; kupola
je visoka 82 metrov.
tor Emanuel), švedsko (Gustav V.), Norveško L*	\ ? ?T°f\	0 P»sUl
(Hakon VII.), Dansko (Kristian X.). Belgija ^l^I l^f	^o; to bo potem
(Albert I.), Jugoslavija (Aleksander I.), Bol- naJveseleJs> karaeval> kl sploh ™go«.< garija (Boris III.) in Nizozemsko (Viljemina); na Rumunskem imajo regentstvo, v Egiptu vlada pod angleškim pokroviteljstvom. Fuad I., v Afganistanu Aman Ullah in v Albaniji Ahmed; kralja imajo tudi v Annamu.
Velika vojvodiua je samo še ena: Luksem-burška, ki jo vlada Charlotta; kneževini sta dve: Monaco (Albert) in Liechtensteiusko (Johann II.).
V	afriškem Maroku in arabskem Omanu vladata sultana, v Tunisu beg.
Ogrska zavzema posebno stališče, kjer imajo kraljevega namestnika, dokler jim mirovne pogodbe branijo proglasiti lastnega kralja.
V	Ameriki, Avstraliji in južnomorskem otočju so same republike.
Kdo vlada Ameriko
Najvažnejši ameriški listi, ki obvladujejo favno mnenje, so: demokratski »Ne*v-York Times«, demokratski »New-York World«, neodvisni »New - York American«, neodvisni :New-York Evening Post% republikanski »New-York Sune — vsi v New Yorku; repu-blikansko-liberalni »Baltimore Sun« v Balti-more; republikanski »Philadelphia Public Ledger« v Filadelfiji; brezbarvni uradni »Uni-tes States Dail« v Washingtonu; neodvisni »Christian Science Monitor« v Bostonu; demokratski »St. Louis Post Dispatch« v St. Louisu; neodvisni »St. Louis Star': v St. Louisu; neodvisna »Chicago Tribune k in »Chicago Daily Ne\vs« v Chicagu; republikanski »Los Angeles Times« v Los Angeles; republikanski »The Oregonian« v Portlandu in neodvisna republikanska »New-Yorker Staatszeitung« v New Yorku.
Kratke filmske komedije
Zadnji čas proizvajajo v Ameriki vedno več kratkih komedij z največ dvema dejanjema, ki jih dajejo večinoma kot postranski program. To utemeljujejo s tem, da potrebuje občinstvo poleg resnega programa vsak dan tudi veselih stvari, da razvedri in pozabi na vsakdanje skrbi, zaradi česar ravno prihaja v
»Kakor veste, love v Indiji tigre podnevi z neštetimi gonjači in živalmi; lovci sede na orjaških slonih. Meni se je zdelo vse to preveč zamudno in nepotrebno. Izmislil sem si lastno zvijačo in hodil nad tigre ponoči čisto sam samcat. Sklepal sem takole: Tigru se po noči svetijo oči kakor dve avtomobilski svetilki; ni treba drugega, kakor da dobro pomerim med ti dve luči in tiger mora pasti, zadet naravnost v glavo. Po tem sem se ravnal in imel kar najboljšo lovsko srečo. Sedaj pa poslušajte! Ko
Calvin Coolidge iu Herbert Hoover, stari in novi predsednik Združenih držav, ki ju veže dolgoletno
prijateljstvo in skupno javno delo.
Matura po novih načelih
Na Češkoslovaškem pripravljajo preosno-vo predpisov za polaganje srednješolske mature. Deželni šolski sveti in profesorske konference se strinjajo v tem, da naj se pri zrelostnih izpitih polaga večja važnost na učenčevo inteligenco nego na njegov spomin. Namesto reda »z večino glasov« naj se uvedejo ponavljalni izpiti. — Odlično znanje v enem predmetu naj odtehta manjše znanje v drugem predmetu.
Gospa Čajkovski toži za dedščino
Gospa Čajkovski, ki se izdaja za carjevo hčer Anastazijo, je poverila odvetnika Edvarda Fallosa v Newyorku, da uveljavi njene pravice pri razdelitvi zapuščine bivše ruske carice Marije Feodorovne, ki je nedavno umrla
Herberl lioover kot 24 lcteii inžeoer načelnik cesarskih rudnikov na Kitajskem. — Predsednik
Hoover z ženo in otroci.
sem čez par let zopet prišel v Indijo sem opazil, da so bili tigri 3poznali mojo zvijačo in si izmislili neverjeten trik: ponoči sta hodila vedno po dva tigra vštric; oba sta mižala z očesom na notranji strani, tako da se je zdelo po dveh žarečih očeh, da je samo en tiger. Ko sem streljal sredi med obe očesi, nisem seveda ničesar zadel. Taki so tigri!«
Dom »Velike Francije«
Dne 5. t. m. so v Vincennesu ob navzočnosti predsednika republike Doumerguea položili temeljni kamen za kolonialni muzej ali »Dom Velike Francije«. Ogromna, prekrasna zgradba bo dovršena do 1. 1931, ko se bo v njej in okoli nje priredila velika francoska kolonialna razstava. Francija je za Anglijo največja kolonialna država na svetu; s kolonijami obsega Francija nad 10 milijonov štirjaških kilometrov površine in 100 milijonov prebivalcev. Francoska trgovina znaša letno 14 miljard, njen prebitek 2 miljardi. Francija stoji politično in gmotno na svojih kolonijah.
»Potolažite se, valovi!«
Na dan kokosovih orehov otvorijo v Indiji obrežno plovbo in ribolov. Ta dan romajo nešteti tisoči na obalo, mečejo v morje kokosove orehe in ponavljajo starodavno prošnjo molitev: »Potolažite se, valovi!« Po hindujski veri se s to vsakoletno daritvijo potolažijo morski bogovi in sprejmejo ladje darovalcev v svoje posebno varstvo. Ta običaj je prastar; da se pa še danes obhaja s tolikim sijajem kot pravi ljudski praznik, je pa zasluga knezov v Kokanu in maliratskih deželah.
Sibirski Indijanci
Ruski raziskovalec Daljnega vzhoda V. K. Arsenjev je te dni v moskovskem politehničnem muzeju poročal o svojih raziskavanjih pri pre- I bivalcih v Usurijskem pragozdu. To so tako- 1
V dve£» ^ trel) vrstah
Zrakoplovni promet Berlin—Moskva se je 1. t. m. ukinil..
»Zeppelin« še enkrat čez ocean. — Dr.
Eckener je objavil pojasnila k svojim izjavam o »Zeppelinu«. Pravi, da se je trdnost »Zeppelina« popolnoma obnesla, vendar se je pokazalo, da je zrakoplovov trup predolg in pre-ogromen, stroji pa prešibki. V bodoče se bodo gradili zrakoplovi s krajšim in debelejšim trupom ter znatno močnejšimi motorji. »Zeppelin« pa poleti ponovno v Ameriko, čim bo vreme dopuščalo.
9000 pohabljencev so našteli v Ljeningradu; od tega je 1669 slepih, 3200 duševno bolnih, 904 gluhonemih itd.
Težka nesreča na Zugspitze. Pri gradnji viseče železnice na Zugspitze je te dni dva delavca ubilo, trije so bili težko ranjeni.
Nove varnostne naprave na železnicah. Na bavarskih državnih železnicah so te dni preizkusili napravo, ki s pomočjo optičnih vplivov avtomatično sproži delovanje zavor. Po-i izkusi so izvrstno uspeli.
Vlom na policijskem predsedstvu. Na policijsko predsedstvo v Berlinu so predminolo noč vlomili neznani storilci. Očividno je šlo za krajo uradnih spisov v zadevi velike goljufije z vojnim posojilom. Vlom se ni posrečil, ker so vlomilci zbežali, ko se je hrupno podrla težka polica.
Komunizem na vseučiliščih. Ukrajinski komisariat za narodno prosveto je odredil, da se mora na vseh visokih šolah predavati ia širiti program komunistične internacionale.
Nove povodnji v severni Italiji. Zaradi silnih nalivov so na Toskanskem vode prestopile bregove in poplavile okolico. Odneslo je mnogo mostov; na več mestih se pripravljajo, nevarni usadi.
Bivši cesar Viljem namerava izdati oklic na »svoj narod«. V holandskem parlamentu je odgovoril notranji minister na tostvarno interpelacijo, da je Viljem sicer obvezan vzdržati se vsakega političnega prizadevanja, da pa holandski vladi ne pripada cenzura nad njinu
»Al« Smith prevzame v novem letu, ko odloži guvernersko mesto, predsedstvo nekega velikega bančnega koncema v Newyorku. —< Republikanec Patterson, ki odsedeva v Filadelfiji petletno ječo zaradi kršitve alkoholna prepovedi, je izvoljen za senatorja.
Dunajsko Mestno klet namerava dunajska občina z vso opremo prodati.
Iz vlaka se je nagnil na progi Osnabriick —Rheine tovarniški ravnatelj Weiss. Pridrveli brzovlak ga je zadel v glavo ter ga ubil.
»Zakaj pa ne delate, ako ste lačni.« »Sem že poskusil, pa sem postal še bolj lačen.«
Gospa (služkinji): »Mina, vi me jezite od jutra do večera.«
Mina: »Nemogoče, gospa. Saj šele opoldne vstanete.«
Hela hiša v Washingtonu, službeno m stanovanjsko poslopje vsakokratnega predsednika Združenih držav.
gospodarstvo
Družbe z om. «av.
Po podatkih vseuč. prof. dr. Albina Ogri s« je bilo po vojni do konca 1926 registriranih 383 dražb z o. z. s skupno glavnico 56.1 milj. Din. Leta 1926 je bilo registriranih 52 družb s kapitalom 4,003.800 Din, lani že 57 s kapitalom 4,330.000 Din. Ta oblika gospodarskega udejstvovanja pri nas vedno bolj prevladuje, kar posebno svedoči statistika, ki smo jo sestavili za tekoče leto.
Registriranih je bilo družb z omejeno zavezo lani in letos
1927	1928
štev. kap. štev. kap. (tis. Din)
1.	četrtlet jr	18 997 28 1254
2.	četrtletje	11 726 11 1051
3.	četrtletje	13 1755 17 2071
4.	četrtletje	15 852
Pl-i eni v tretjem tromesecju letos registrirani družbi je zabeležiti celo kapital 1 milj. Din, pri drugi 0.5 milj. Din. V splošnem so pa glavnice večinoma še vedno manjše.
Skupno je bilo v prvih devetili mesecih t. 1. registriranih 51 novih družb z o. z. s kapitalom 4,376.000 Din (lani v celem letu 57 s kapitalom 4,330.000 Din, v prvih devetih mesecih lani pa 42 s kapitalom 3,478.000 Din). Iz teh podatkov je razvidno, da postaja družba z o. z. najvažnejša oblika sedanjega gospodarskega udejstvovanja, saj so ustanovitve delniških družb v Sloveniji prava redkost: leto« se je ustanovila samo ena, pa še ta je le sprememba rodbinske posesti v rodbinsko d. d. Ostale vrste podjetniških oblik pa ne spravijo skupaj večjih glavnifinih sredstev, četudi številčno prevladujejo____
8>~sui?n svecce
so edino zanesljivo zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi ter jalovost krav in telic. Škatlja z 12 svcčicami in natančnim zdravniškim navodilom 30 dinarjev. Čc se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja edino: Leksina pri »Angelju Varhu« na Vrhniki.
POLJSKI UVOZ PRAŠIČEV V C. S. R.
v Praga, 9. nov. Češkoslovaški poljedelski minister dr. Vrbinko je v proračunskem odboru senata objavil interesantno ugotovitev, ki je zanimiva tudi za Jugoslavijo. Ugotovil je, da se kaže edini deficit v češkoslovaškem poljedelstvu pri prašičje-reji. Vzrok temu je to, da je v pogodbi s Poljsko določeno, da se bo kontingent za uvoz prašičev iz Poljske določil pozneje, da pa obstoji tajna klavzula, da se ta kontingent sploh ne bo določil in da Poljska lahko uvaža prašiče v neomejenem številu. Poljska je 1. 1924 uvozila v Češkoslovaško 26.000 prašičev, 1. 1925 300.000, 1. 1926 830.000 in leta 1927 402 €00 prašičev v vrednosti 285,000.000 Kč. Letos je bilo do 29. okt. importiranih že 714.000 prašičev, do konca leta bo znašal uvoz okroglo milijon prašičev. V takih razmerah se ne izplača češkoslovaška prašičjereja in je Češkoslovaška vedno bolj odvisna od inozemstva. To je treba čimpreje odstraniti. Ker je carinsko zaračunavanje predolgotrajno, bi bilo boljše, da se zopet 'Uvede dOVolitveno postopanja
Poštnočekovni promet v oktobru je znatno narastel :presegel je 5 milijard Din in s tem dosegel rekordno višino. Znašal je v tem mesecu 5.329.4 milj. Din (v septembru letos 4.549.1 milj., oktobra lani 4506.5 milj. (od tega brez gotovine 47.1% (v septembru 46.5, oktobra lani 45.1%). Skupno je dosegel v prvih desetih mesecih t. 1. ves promet 43.949 milj. Din, napram 41.560 milj. v isti dobi lani. Število računov je narastlo v oktobru od 16.223 na 16.353, od tega v Ljubljani od 4868 na 4874, v Zagrebu od 4977 na ."027, v Belgradu od 3050 na 3100, v Sarajevu od 2639 na 2696 in v Spolju od 639 na 656. Vloge so v oktobru narastle od 552.9 na 593 milj. Din in se s tem zopet približale rekordnim številkam v prvi polovici leta. Tudi hranilne vloge so naristle od 83.4 na 34.1 milj., kakor povprečna njih višina od 1069 Din na 1073 Din.	_
o rsc a
Dne 10. novembra 1928.
DENAR
Na deviznem tržišču ta teden ni prišlo do večjih izprememb v tečajih. Edino devizi London in Trst sta napram začetku tedna oslabeli. London od 276.18 na 276.12, Trst pa od 298.27 na 298. Na ljubljanski borzi je bil tudi ta teden znaten devizni promet: znašal je 20 milj. Din napram 18.8, oz. 20, oz. 16.15, oz. 14.6 milj. Din v prejšnjih tednih. Kakor običajno je večino potreb krila Narodna banka. Narodna banka je dala v ponedeljek in torek celo devizo Trst, kjer je bilo dosedaj zaključeno privatno blago. Sploh je v privatnem blagu bolj malo prometa, za kar smo navedli razloge že 8. t m. v borznem poročilu. V Zagrebu pa je še naprej več prometa v privatnem blagu.
Na tržišču vrednostnih papirjev ta teden
tudi ni bilo živahnejšega poslovanja. Bančni papirji, ki so dosedaj vsak dan izkazovali nekaj prometa, niso zabeležili v sredo v Zagrebu nobenega zaključka; tečaji so ostali neizpremenjeni. Edino nova Union banka (nastala iz fuzioniranih bank) je popustila od 57.50 na 56.30, to pn radi tega, ker je vodno dovolj flotantnega materijala v inozemstvu. Tudi v industrijskih papirjih je bilo malo prometa: v ponedeljek n. pr. samo 1 zaključek. Opazilo pa se je v tnku tedna večje zanimanje za
termine po dosti Čvrstih tečajih. Tako n. pr. so Vevče notirale za marec v torek 116—118, v sredo 125 den. v Zagrebu. Izmed tečajev je omeniti učvrstitev brodske vagonske tovarne v zvezi s povišanjem kapitala. Tečaj se je v teku tedna učvrstil od 70 na 74. Glede tega papirja je še nadalje javiti, da je budimpeštanski bankir Simon Krancz prodal svoj paket delnic tega podjetja (20.000 kom.) neki franooski skupini, večino družbe ima Steg (Družba avstrijskih državnih železnic). Nadalje se je v teku tega tedna učvrstila Ragusea. V ponedeljek je notirala 490—500, v petek pa 2e 500—505. To je v zvezi z ureditvijo stalne državne subvencije parobrodnim družbam. Pa tudi je notranja vrednost te delnice, katere nominale znaša 125 Din, prav znatna. Dražba si brez novih sredstev nabavlja nove parobrode in je znašala za 1927 dividenda 30 Din na delnico. — Med državnimi papirji se je v prvi polovici tedna znatno učvrstila vojna škoda. V Zagrebu promntne za blago ni bilo dosti zaključenega (samo v ponedeljek in torek), pač pa se kakor v Belgradu trguje znatno več na termine. Tečaj za december, ki je v Zagrebu narastel že na 442, v Belgradu pa na 442—442.50, je koncem tedna popustil v Zagrebu na 489, v Belgradu pa na 439.75—441.50. 7% inv. posojilo in agrari ne beležijo znatnih Izprememb.
Dunaj. Belgrad 12.5025.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Podon.-sav.-jadr. »4.60, Alpine 44.05, Leykam 9.55, Trbovlje 60.25, Kranjska industr. 39, Ruše 32.75, Guttmann 24.50, Mundus 188.75, Sla-vex 12.20, Slavonija 0.62.
Žito
Nazadovanje cene za pšenioo, radi katerega se je tekom tega tedna pocenilo blago za ml 10 par, je v principu vtemeljeno radi dejstva, da se je naš izvoz docela ustavil, domači konzum pa se čedalje bolj držal rezervirano. V zadnjem času je bila na trgu le pšenica malih trgovcev in malih producentov, katere so razmere silile k prodaji, ker so potrebovali denarja. Zdaj pa je na trgu tudi blago večjih podjetnikov, ki uvidevajo, da za pšenico ni mogoče doseči v inozemstvu dobrih cen. S padanjem cene se je pojavilo tudi nekaj povpraševanja po pšenici in nakupovanja v pasivnih krajih, zlasti v Sloveniji, tako da prihaja trgovanje polagoma zopet v stari tir. — Cene za terminsko blago so še vedno visoke, morda z ozirom na dejstvo, da se forsira zaključek trgovinsko pogodbe s Turčijo, kjer upa nnjti naš izvoz favoriziran trg za plasiranje velikih količin. Vendar so pa sedanje cene za terminsko blago visoko nad svetovno pariteto, da bodo morale še nazadovati, ker siccr kljub ugodnim trgovinskim pogodbam ne bomo mogli konkurirati na inozemskih tržiščih. — Za koruzo je položaj neizpremenjen, npš konzum se vzdržuje od nakupa, ker je cena še vedno tako visoka, da se niti koruza, niti koruzni mlevski izdelki ne morejo prodajati v normalnem obsegu — Pšenična moka se trguje na podlagi 355—260 Din, za srednjo bučko znamko. — Pomladni ječmen 70 kg velia en. 300 Din, oves se drži stalno na 250—255 Din bnčkn nakladalna postaja. — Za pšenične otrobe je mnogo povpraševanja, dočim blaga zelo primanjkuje in je cena nenavadno visoka.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov p., dob. prompt. plač 30 dni): pšenica bač 78 - 80 kg 2% 302.50—305. nov. 807.50—310, dec. 312.50—315, januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435. rž 73—74 kg 295—297.50. oves bnč 295— 300. koruza času primerno suha 365.50--370. ameriška 315.50—320. ajda domača 300- 305, ječmen bač. 70-71 kg 315.50—317.
Novi Sad. Pšenica bč„ sr pot 240 - 242.50; koruza bač. sušena 267.50—272.50, 12.—1. 277.50 —285.50, 2.-4. 280 - 285. 4.-5. 280.^0 — 285, fižol bački, beli 870 — 880: iečmen 255—260. bački pol. 285—290, bar. 295—SOO; moka 0 g 050-360, 2 330 -340, 5 310—320, 6 270-280, 7 250—285, 8 205 - 215: otrobi bč. 182.50-187.50, sr. 180—185. Promet: 29 vng. pšenice, 22 koruze, 2 moke, 5 otrobov; skupaj 58 vng.
Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Pšenica: marec 26.82—26.98, zaklj. 26.9P—26.88. maj 25 54-26.60, zaklj. 26.62—26.66; rž: marec 24.78-24.96, zaklj.. 24.96- 24.P8. maj 25.12—25.22, zaklj. 25.22 —25.24; koruza: maj 29.14—29.20. zaklj. 29.20— 29.22, julij 29.40— 29.44, zaklj. 29.14- 29.46.
Deželni pridelki
Fižol. Zanimanje za fižol je zelo ponehalo in tendenca je nazadujoča. V inozemstvu je veliko ponudbe v poljskem fižolu, ki notira v Trstu 11—13 dolarjev. Vse to je vplivalo, da so se pri nas nakupne cene zelo znižale in so sedaj za nizke vrste 5—7 Din za visoke pa 7—8.50 Din.
Gobe. V gobah novega blaga ni, pač pa je tako pri trgovini kakor v prvi roki še dokaj blaga Zanimanje je v Inozemstvu zelo veliko. Kupčija 7. gobami je pri nas slaba in cene so popustile od 80 do 110 iia 80—100 Din.
Detelja. Z ozirom nn dobro letino v drugih evropskih državah naše blago ne konvenira za izvoz, pa smo tudi imeli slabo letino. Sedanja nakupna cena za domače naturalno blago je 19 Din.
Hmelj
Žatec, ČSR. (Tedensko poročilo.) Nakupovanje se vrši na deželi živahno tako za inozemstvo kakor za domačo trgovino. Kupovale so se vse vrste. Cene so se napram prejšnjemu tednu vzdržale. Tranzitni jugoslovanski hmelj notira 650— lOOO Kč za 50 kg napram 650—C00 v prejšnjem tednu.
Nemški pridelek hmelja je znašal letos po uradnih podatkih 167.336 stotov po 50 kg (lani 143.582) na 15.273 ha (lani 15.507 ha). Povprečni pridelek na ha se je povečal od 9.4 stota na 11 stotov. Največ je letos pridelala Bavarska 139.076 stotov (nn 1 ha 11 stotov), potem Wttrtenibero: 19.642 stotov (na ha 10.8 stotov) in Baden 7320 stotov (na 1 ha 11.6 stota).
Les
V Milanu so za les naslednje notacije: smreka hlodi 190—200 lir, trami uso Trieste 195—205, de-
iKikufe uMu in ?u>&e/
ske I. 470-520, II. 320-350, III. 260-280, moreli 4 m 280—300, mecesen deske I. 000—630, II. 410 do 430, III. 260—270, topol deske 260—320, bukev riar. deske merk. »40—380, parjena I. 650—660, hlodi 22—24, lirast slav. deske 910—1000, oreh deske merk. 1000—1500, kostanj deske 340—100 lir.
V Trstu pa notirajo (v lirah): smreka: Skore-tine 4 m 8—14 cm 6—10 mm 340—360, 15 cm in dalje 370—390, škorete 4 m 8—14 cm 12—15 mm 290—310, nad 15 cm 300—360, deske 4 m 10-15 cm 18—25 mm 250—270, nad 16 cm 270—310, rezane smrekovine 4 m 10—15 cm 29—60 mm 350—270, nad 16 cm 295—315, morali 4 m 48-48 mm 100-100 mm 280—295; tilerji 4—« m 8-8, 8-11, 11-11 145 do 155, trami 4—12 m 11-13—24-29 1 45—1,55; bukev: parj. obrobij. I., II. 530—570, neobroblj. 470 -500, nar. obrobij. I., II. 330—350, neobroblj. monte 270 do 290, testoni 2.25 m 10—29 cm 20 mm 240 do , 250 lir.
Kože in usnje
Zaradi padanja cen na svetovnih tržiščih so cene kožam tudi pri nas popustile. Tako smo že i poročali, da se zadnja zagrebška avkcija radi pre-
nizkih ponudb ni vtšila. Belgrajska mesarska zadruga je prodala svoje blago po 18 Din, novovrbaška lahko po 16, težke po 17.50 za kg, torej še nižje cene, kakor so bile oferirane zagrebški zadrugi.
Radi teh razmer so se tudi v Sloveniji cene izpremenile: sedaj se plačujejo v Mariboru in Ptuju goveje lahke po 15 Din, težko po 17 Din, telečje po 22—24, svinjske po 14—15 Din; v Celju pa se plačuje za goveje lahke 14 Din, težke 15, teječje kožo 22 Din. Za svinjske kože jo letos manj povpraševanja.
V Ljubljani so cene neenotne in so deloma višje kakor v provinci. Usnje se je v zvezi s padcem sirovih kož tudi pocenilo.
ft iTbfrFance viranl
se je preselil v Tavčarjevo ulico št. 7. Vhod Cigaletova ulica št. 1. Ord. 12.—3. za notranje, kožne in spolne bolezni Humoralna terapija ceiolncgn organizma (s proteini iu osmoterapijo).
Srednii devizni tečaji na Uubli. borzi od 5. XI. do 9. XI. 1928.
Dne	Berlin	Curih	Dunai	London	Newyork	Pariz	Praga	Trsi
5. e. 7. s	1357.75 1356.75 13fifi.50	1095.60 1095.60 1095.60 1095.60	8( 1.09 80I.C9 801.09 801.09	276.18 276.16 276.15	56.93 56.95 56.95 56.9-5 56.95	222.50 ___	168.77 168.77 1^8.77 ifis n	298.27 298 25 298.10 9QS 10
9.		1095.60	801.09	276.12		—.—	168.77	298.— j
DANAŠNJI NOGOMETNI PROGRAM.
V današnjem, predzadnjem kolu jesenskega nogometnega prvenstva nastopita para Slovan:,Jadran in Slavija:Svoboda. Slovan, ki je prošlo sezono zamogel obdržati še tretje mesto, letos ni pokazal prave forme ter bo imel v Jadranu, ki ga je le zmaga nad Reko v kvalifikacijski tekmi rešila pred padcem v drugi razred, opasnega nasprotnika. | Posebno občutna bo za Slovana vrzel, ki je nastala i s tem, da ima njegov srednji krilec Volkar zabrano i igranja. Pomanjkanje tega igrača se je opazilo že j ludi pri tekmi s Hermesom, v kateri je Hermes zmagal s senzacijonalnini rezultatom.
Svoboda bo imela v šibki Slaviji, ki je za to . sc no postavila v moštvo same mlade igrače, ne-j opasnega protivnika. Moštvo Slavije je sicer toh-: nično dobro izvežbano, manjka mu pa odporne sile. I Zatorej s,e more skoro z gotovostjo pričakovati I zmago Svobode.
Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije, in sicer
Slavi ja -.Svoboda ob 13.30, Slovan :Jadran pa ob 15. * * *
SK Jadran. Danes tečno ob 14.30 morajo biti sledeči igralci na igrišču SK Ilirije: Vidmar, Zor, : Perko, Brcar, Rogač, Oven, Benedetič, Macarol, Kape, Gabršek, Januš. Rezerve: Bončina, Plahota. Reditelji: Logar, Kosmač, Steiner, Lever, Milač.
Sporin* pregled
■? f Zgodaj moraš pričeti; v Ameriki živeči Norvežani zbirajo že sedaj prispevke, da omogočijo evropskim rojakom udeležbo pri olimpijskih igrah v Los Angeles 1. 1932. Radi bi, da bi prišel tja 'udi norveški prestolonaslednik Olaf. Norveški sosedi Švedi hočejo prirejati nordijske bojne i-rrc, vsako drugo leto po olimpijski') igrah; pripuščenih bo pet držav, in sicer one, ki so v olimpijskem seznamu na prvih petih mestih. Šveda Ljungstroma vnbi Tex Rickard v Ameriko, da bi tekal tam na dolge razdalje; Quafi in R.iy sla že večkrat tekla, in zmaga Ouafi zmeraj na razdalje 30 km in vrč, Ray pa od 20 do 30 km. Ritola pa noče postati profesionnl; kot Nurmi bo treuiral sedaj tudi on za maratonski tek. — Nemški športni urad za laliko atletiko je priredil lani 770 tečajev, udeležencev je bilo 27.000. Njemu včlanjeni klubi so priredili 31 mednarodnih tekem, 60 narodnih in 800 krajevnih. Priznali so več nemških rekordiv, med njimi 160 m Kornig 20.r\ kopje obojeroSno Stosc' eic 103.83, skok ob palici Mtiller 3.82, tek 15 km Hu-sen 48:53.6, tek 1 ure Ilusen 18.21 J km. — Nov svetovni rekord v obr-jerožnem metli diska je napravila Konoparka s 66. !85 m, novi italijanski rekord na ",00 m pa Tavernari z 48.8.
V Italiji je od nogometnih klubov Torino edini, ki še ni premagan; vodi z 12 točkami. V Rimu, Parizu in Londonu se vršijo ta mesec razne važne nogometne konferenbe. Oslo je premagalo Berlin 2 : 0, Škoti Irce 8:2. — Rapid bo o bežiču gostoval 10 dni na Francoskem in bo igral 6 ig?r. — Kada se bo zdravil v Karlovih varili — -Besne-čega« tajnika kluba Grad lanski so prisilili, da je »demisionirak. — Neokusen je Ferenezvaros; v treningu za drugo igro z Rapidom je priredil igro, s prostim vstopom, a gledavci so bili naprošeni, da vpij"jo in razsajajo, kolikor jim dajo pljuča, da izražajo svojo nevoljo, da ploskajo Itd., sploh da delaio >špektakek. To zato, da se živel igravcev Ferenczvarosa privedijo na hrup in vri^č. Po zadnji zmagi nad Rapidom 7 : 1 bi tega pač ne bilo treba.
Zelo so vpili tudi v Hamburgu, ko sta s<?
Francoz Alonzo in Belgijec Clinumont borita same na videz, lioteč občinstvo preslepiti. Na vse življenje so ju diskvalificirali, žalibog samo za Nemčijo. —- De K tih je podrl orjaškega Koebueka že v prvi rundi z k. o.; Panliuo je pa premagal Porata v desetih rundah po točkah iu se bo boril sedaj z Rishom. Tako malo tehniško popoln je bil ta boj, da so poslušavci burno zahtevali Dempseya naj stopi v ring; češ, vama bo vsaj pokazal, kaj se pravi boksati.
l)empseyev rojak Tilden je sedaj po vseh pravilih >izobčen«; najprvo ga je izobčila Amerika, sedaj pa tudi mednarodna zveza tenisa, iti ne sme igrati v 35 deželah. Tja n.a pomlad se bodo že pomirili. — V Aucklandu (Nova Zelandija) so Angleži premagali Novozelandce 9 : 3, v Barceloni pa Italijani Špance 8 : 3.
Zopet drugje je Detroit. Tam se je završila šestdnevna kolesarska tekma z zmago VValtliourja in Diihlberga, v Chicago z zmago Van Kempena iu Rodaka, v Kolnu z zmrgo R.auscha in Hurtgena. Trije cd zmagovalcev so Nemci.
Drugi Nemec, mladi Breslauec Schubert, je plaval 100 m v 1:00.6 (beremo tudi 1:00 4). Borg je je pa plaval v Šnnghaju 1COO y v 12:02.4.
Zima se bliža. Svetovno sinusko prvenstvene tekmo bodo priredili to zimo Poljaki in sicer v Zakopanih (Visoka Tatra). — Drsanje se bo pričelo Spomnimo se na priznane svetovno rekorde: 500 m Larsen 43.1. 1(XI0 m Mathisen 1:31 8, 1500 m Matliisen 2:17.4, r>000 m Strom 8:26.5, 10.000 m Carlsen 17:17.4. Vsi so Norvežani.
KAJ PRIREDITELJI ZASLUŽIJO.
Poklicni bok sni Spori je kupčija. Veliko jih je, ki zaslužijo pri njem: man-iger ali prireditelj, sodnik, lastnik dvorane ali arene, davčna oblast in — tudi bokser. Za občinstvo je bokser ne samo važna težka, temveč celo najvažnejša. Oni pa, ki so vpeljani v vse skrivnosti, dobro vedo, da prva oseba pri takih prireditvah ni bokser, temveč ma-nnger (izgovori menedžr, naglas na prvem e). Velik proces med Dempsejem in prejšnjim njegovim mnnagerjem Kearnsom nain je povedal, da si je z. Denipaeyevimi zmožnostmi pridobil Kearns v kratkem času premoženje, ki jo gotovo večje kot Dempseyevo.
V Parizu vlada v tem taboru ameriški ma-nager Dickson. Leta 1026. je kot novinec zaslužil >samo« 600.000 frankov, lani že tO milijonov, in heče zaslužiti letos še več
Kralj managerjev, Tex Rickard, je bil svoj čas igravec v cirkusu in reven kol miš; sedaj jo najbogatejši nianager in bogat tudi za ameriške razmere. S svetovnimi prvenstvenimi tekmami, v katerih je nastopal Dempsey, je zaslužil Rickard milijone dolarjev. Ko boj med Tunneyem in llee-lijem Rickardu ni dosti nesel, je dejal, da bokserji preveč zaslužijo in dn jim je Ireba dohodke skrajšati. To je nasvetoval tudi kot ravnatelj Madison Square Gardena, najznamenitejše športne palače sveta. Pri tem pa dobijo bokserji v tej areni na večer vsi skupaj samo četrtino čistih dohodkov.
Madstmel; Ke pohabite
Poudre Mon Parfum
Bourfois — Pariš
Dopisi
Kostanjevica
Kat. i:obr. društvo je imelo občni zbor, na katerem se je po poročilu odbornikov ugotovilo, da je društvo v preteklem poslovnem letu še precej delovalo, vendar bi laliko bili uspehi boljši! Za bodoče hoče društvo živahneje delovati. V ta namen sc je sklenilo, da dobi društvo radio, prirejalo bo po možnosti vsak mesec po eno igro, pogostna predavanja in društvene sestanke.
Motorno brizgalno je dobilo naše Prostov. gas. društvo. Brizgalna je moderne konštrukcije in kos vsaki nalogi, kakor se je videlo pri prvih vajah.
Metlika
Kmetijski nadaljevalni tečaj nameravajo otvo-riti na Božakoveni. Ta misel je hvalevredna, dasi so gotovo v polni meri ne bo mogel vršiti, ker manjka učnih moči. Dobro pa je, da se sploh kaj stori za izobrazbo naše kmetske mladine, posebno sedaj v zimskih večerih, ko je bolj čas. Tak podoben tečaj za fante in dekleta imajo že nekaj tednov tudi v Drašičih. Samo da se pri tekih stvareh ne išče kakih osebnih interesov, da je res vse delo posvečeno mladini, ne pa kakemu egoizmu. Človek se mora pri takih podvzetjih žrtvovati druaemu. ne pn iskati samega sebe, ali svojih koristi. Potem bomo take tečaje prav iskreno pozdravljali. Ni-
kakor pa ne pozdravljamo odgovora nagih mestnih očetov, ki ne dovolijo brezplačnega poučevanja krščanskega nauka na obrtno nadaljevalni šoli v Metliki, ko je vendar tudi ta mladina tako potrebna verskega pouka.
Preval je
Zdravniška vest. Razpisano mesto uradnega zdravnika bratovske skladnice na Lešah pri Pre-valjah je bilo podeljeno dr Flisu, dosedanjemu vojaškemu zdravniku v Mariboru. Dr. Suliar, ki je bil nad štiri leta v Prevaljah, je odšel v Ljubljano kol sodili izvedenec. Imenovan pa je za uradnega železniškega zdravnika v Prevaljah okrajni sanitetni referent dr. Erath, s sedežem v Guštanju.
Popravilo cerkve Device Marije na Jezeru v Prevaljah gre h koncu. Stolp je ves pokrit z močno pločevino in vsa ostala zidarska dela izvršena zelo okusno. Sedaj je pa dom miru in tolažbe vsem faranom v čast in ponos. Posebna zahvala gre g. dekanu Itiplu, ki je pripomogel k tej nadvse potrebni popravi.
Br. med. A. lavrič
se je preselil iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Mirje 11. Tel. 3285 Ordinira od iO. do i 2. in od 2. do 4.
Prt os v
SiS
za damske plaSte	=
Josip »ffibar, Ljubljana
Stari tre štev, 21 (polog Zalaznika)
Ce stric 3ska tolče Tomažka
(Izpred sodišča.)
Meta in Greta sta sestri. Se pravi, bili sta sestri, ker zdaj nista več; ne, gospod sodnik, jo ne priznam več za sestro, nikakor ne! — lako hiti Greta zagotavljali sodnika na številki 28. Meta se je bila svoj čas omožila, isto je napravila Greta. Dobila je Meta dedca Jakca, Greta pa je staknila Pepeta. In je Meto obiskala štorklja, pa se je spotoma oglasila še pri Greti. Glejte, vse je šlo v redu iu po vseh božjih in človeških pravilih, pa vendar sla se sestri skregali, da nikoli tega! Rilo je namreč lako, da sta i Metin i Gretin ljubljeni dečko rastla v ponos in zadovoljstvo Jakca in Pepeta. Toda Jaka ima grunt, Pepe pa je le delavec. V tem je razlika med Metinim in Gretinim dedcem. Potlej so se pa zaradi take razlike stvari zasukale tako, da sta Grela in Pepe zajavkala, da je hudo na svetu in da je križ z otroci, ki da smo jedo in jedo — Pepe in Jaka pa sta že zaradi sorodstva, zlasti pa zato, ker je grunt velik in delavci dragi, uganila in določila, da se usmilita onih dveh. Grete in Pepeta in jima vzameta malega fantiča; krave bo pasel. Tako je prišel Gretin sinko Tomažek k teli Meti in stricu Jakcu. Pasel je krave in je živel zadovoljen in vesel in je piskal na piščal, kaj pa mu mar življenje! Toda je Tomažek rastel, rastel, trgal hlače, trgal to in ono, šola se je začela, dela pa pri gruntu vedno več. Ubogi Tomažek ni mogel vsega hkrati: v šolo in na pašo! In vseh dragih del, ki so mu jih vedno več in ležjih nalagali, tudi ni mogel izvrševati, kako jih bo izvrševal revež, komaj 7 leten. Pa je tako včasih čez Tomažkov hrbet priletela kakšna veja ali tudi motika, za spremembo je dobil kakšne batine in Iudi njegova zadnja plat je večkrat trpela od brc. še sosedom se ni prav zdelo, da je Jaka
tako ravnal z Tomažkom, pa so povedali materi Greti, da to ni prav in naj se vendar ona zavzame za svojega otroka. Res je nabasala Greta culo in se je napotila k sestri Meti, da bo otroka vzela k sebi domov. Toda sestra in njen mož sta jo potolažila, dn ni tako hudo in da se Tomažku že dobro godi in je prav zadovoljen. In tako je Tomažek ostal še pri stricu in teti. Fant je spet rastel in rastel, pa tudi batine so bile še kar naprej domače v stri-covi hiši. Opozorjena Greta je ponovno prišla po sine. Odločno ga je zahtevala nazaj; pri tej priči bo šel z menoj! — je rekla seslri Meti. Ampak sestra otroka ni hotela dati nazaj, nego ga je zaprla na podstrešje, da se z mamo niti videla nista. V tem je prišel Jaka, gospodar. Bil je hud, ko mu je Greta povedala, po kaj je prišla. i-Prokleta, kakor mi nisi tiho, te bom tako v gobec sunil, da te bo koj hudič vzel!' Greta je na to skromno pripomnila, da pač ni tak junak, kakor se dela, toda Jaka je pokazal, da je res. Zaletel se je z vso silo vanjo, trikrat jo je brcnil zad in dvakrat spred, potem jo pa stiskal za vrat. Z nohti jo je poškodoval ter ji tudi strgal uhan, 500 Din vreden, ki se jo zgubil v blatu ali kjer že. Ta bridki boj zaradi Tomažka se je vršil pred Jakčevo hišo, na glavni cesti, pa bi Greta tega dedca nesramnega ne šla tožit! Kajpak da ga je šla z ženo njegovo, njeno sestro vred. In ie sodnik določil 150 Din kazni ali pa 2 dni zapora, kar se je Greti zdelo odločno premalo. Zato se bo pritožila.
Cof! le reki© ...
(Izpred sodišča.)
Holadri, holadrom, hcla-dri-dri-ta-tom ... — in kar naprej po isti viži je je sekal tisti večer Ber-toncelj in se pijan gugal po cesti sem in tja, tja in sem. Ker se mu je zdelo, da ga še ni dosti v glavi, v žepu pa je čutil še nekaj drobiža, jo je mahnil še v zadnjo gostilno ob cesti, k sšlapabirtu«. Tam je znan jn bo morda našel še kakšno družbo. Res jo je našel in jo je skušal po svojih močeh in zmožnostih zabavati. Nekaj časa jo še vneto ponavljal svojo večno lepo pesem holadri, holadrom, potlej se
ie pa spravil nad gostilničarja. Oštel ga je z najbolj izbranimi besedami, gostilničar pa tudi ni molčal. I azvil se je kreg, vse se je zarotilo zoper Berton-clja in ostal je sam. Dražilo ga je, da nihče noče potegni i z njim, vsi pa z gostilničarjem. Bertoncelj je z milimi besedami rotil svojega soseda, naj vendar polegne z njim. Sosed ga je poslušal mirno in so smehljal, kar je močno pogrelo Berlonelja. V jezi je pograbij z mize ištefan«, ki je bil še skoraj poln pijače — cof! je reklo in že se je zdrobil Štefan na glavi Bertoncljevega soseda. Črepinje so odskočile na vse strani, vino je curljalo raz glavo in sunkoma so prihiteli vsi gostje in so strnili v gručo pri mirnem sosedu, ki je revež kar odrevenel. Gospodje so poklicali policaja, stvar je romala pred sodnika. Tam so je izkazalo, da je bil gospod Bertoncelj že večkrat radi podobnih kravalov obsojen, da je on sploh velik sitnež. Gospod Sapa, ki je imel tisti večer smolo, da je Bertoncelj na njegovi glavi razbijal dvohtersko steklenico, je radi bolečine 7 dni ležal, ta čas kajpak nič delal, zato zahteva odškodnino. Ber toncelj je bil obsojen na 5 dni zapora, ima plačati gospodu Sapi 1000 Din za bolečine in 225 Din za zdravniške stroške.
Drag »Jiunek
(Izpred sodišča.)
Stanovala sta Rajko in Milka v visoki hiši ob prometni cesti. Toda kar naenkrat se je gospodarju zazdelo, da ta zakonski par, ki itak nima otrok in zato lahko plačuje nekaj več, sploh premalo plačuje za tako udobno in prijazno stanovanje. Ko je to vest o podražitvi stanovanja sporočil zakonskima, se onadva seveda nista nič kaj razveselila. Ves tisli dan sta na tihem rohnela in iskala prilike, nad kom bi stresla svojo jezo. Ker je bila onstran hodnika teta Jera, s katero so so itak večkrat kregali, sla se spravila nadnjo. Jera je za božjo voljo vpila, naj jo pustita v mini, ker jima nič noče, toda Milko je menda obsedel sam zlodej tisti dan. Vsa razkačena so je zakadila v Jero in ji pljunila v obraz. Njenemu možu se je to očividno dopadlo, pa je skočil še on
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so šivalni stroji „Gritzner"in ,.Ac3?er"
za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja brezplačen'
Le pri
JOS. PETEUNC
Ljubljena
poleg Prešernovega spomenika oo vodi Večletna garancija : Zahtevajte ponudbe
»Vsak svoj zdravnik« j
Navodila za srečno živ- J ljenje. Naročila na 1. zvezek - 10 Din - sprejema uredništvo Domačije«, Maribor.
Jetiko
ozdravi Iudi pozimi strokovnjak Istrokovne knjige!) dr. Pečnik, pljučni zavod (Prival-Lungenheil-anstalt) Sečovo, železn. postaja Rogaška Slatina.
Mehanik Ivan Legal
Maribor, 1/ettinjska ul. 30
Telefon int. 434. špecijatist za pisarniške stroje.
Novi in raoljeni pisalu stroji vedno v zalogi.
D. vestice, čista volna ...........Din 98'_
D. vestice, modne z ovratnikom..... „ 185*_
D. telovniki, volneni............ M HO"—
D. pullover, modni z ovrat. (bordire) Din 178"—, 185-—
„ 189—,228'—
D. pullover, jaquard brez ovrat. . „ 168'—, 198-—
D. pullover s krilom............ Din 395'—
D. volnene površne jope ... od Din 130 — naprej
INTARZIJA
zadnja novosf!
ki krepi in zdravi
želodec
PTRTE


PIANINKA
vsako množino čiščeno, neizčiščeno, nečehano, kokošje, purje, račje in gosje prodaja
tvrdka E- Wajda
Čakovsc, Mediimurjc
REKtArtAv-SlOVEriCU
rfi^ ^aiuspcšnfisa1
"c-A-7.
„Planinkatt
zdravilni Ca)
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čraves, napihovanje, obolenja mokračne kisline, Jeter, iolea in iolčnl kamen. Vzpodbuja apetit in izborno ufiin-kuje pri arteriosklerozi. »Flaninka« čaj je pristen v plombiranih paketih po Oin 20"— 7. napisom proizvajalca -
lekarna Bahorcr Ljubljana. Kongresni trg Dobi se v vseh lekarnah)
Vdiha Ubira pletenin
m gospode in otrobe
A. Šinkovec nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 18-19
Zahtevajte brezplačni
s 1000 slikami
Lanene tropine
in druga krmila
nudi najceneje
A. VOIH. IIIIDI JANA
Resljcva cesta 24.
veletrgovina žita in rolev skih Izdelkov

Zahvala
Vsem, ki so naSo
Terezko
radi imeli, vsem, ki so jo v cvetje odeli
in čutili z nama, naj Bog povrne! _ Za
izredno požrtvovalnost pa izrekava še posebno zahvalo gosp. primariju dr. B. D e r č u , usmiljenim in bolniškim sestram, pogrebnemu zavodu g. Gajška in za tople besede g, Kristanu.
Dr. Matej in Anica Justin.
CENIK
Roshop? ura Din 49*—
Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje neprist pno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna 5 let. jamstvo
Diri 98 -
Omega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod.
Budilka Din ©4-—
z 2 zvoncema in 3 letnim jamstvom
Din 69«-A. KIFFMANN, Maribor št. 40 b
specialist samo za boljše ure
Ponudite svele lelfe
v glavah na vagone
Gospodarski zvezi v Ljubljani
CRElfH
vseh vrst, za mesene, krvave in jetrne klobase vedno naprodaj po najnižjih dnevnih cenah. Ku-Fujern surovi in stopljeni LOJ. — BERGMAN JOSIP, Ljubljana, Poljanska cesta št. 85/87.
Kupujem
hrastove pragove in hrastova drva
suha in surova. Ponudbe na
pošt. prefi. 167, Sušak
LUTZ0VE PECI
In
(T}
\JL/ PEC „MONOLIT" ING. GUZEL)
Telefon 32i2. Ljubljani, Vil, Jerne,eva cesta Ravno ta m Conz-ovi elektromotorji, Volihove male blne In gr.tlsgrcvee «CALKKACTOH« I nate nt Al In šamotna opeka
tur-(patent šUkai
Potreba gradbenih obvestil
Držav, hipotekama banka pozivlje vse tvrdke, | oziroma njihove zastopnike, ki se pečajo s prodajo gradbenega malerijala, konstrukcij, instalacijskih potrebščin in slično, da na naslov Državne hipotekarne banke (tehniški oddelek), Knežev Spo- j menik, pošljejo svoje kataloge in eventuelne vzorce s poedinimi cenami za ves gradbeni materija! ! konstrukcije in instalacije vobče in slednjič za ivitente tc vrste.	|
Iz uprave Državne hipotekarne banke, št. 40.183.
rrmrarrm
do Jere in se ]>okazal soglasen z ženo na ta način, da je teti pljunil v obraz tudi on. Ker je ob vsakem slučaju treba pokazali, da je mož glava, je on pljunil enkrat več kot žena, torej dvakrat. Zato pa je sodnik njega tudi obsodil na 300 Din globe, ženo Milko |)a le na 150 Din.
Leden muzej za mrtva trupla.
Geofizični observatorij na Daljnem vzliodu je napravil načrt za ogromen leden muzej, v katerem bi se hranila trupla izumirajočih plemen in živali, dalje živila, orodja itd. V ta namen bi se uporabila sibirska polja večnega ledu, v katerih bi se trupla nepoškodovana ohranila mnogo tisoč let. V tem ledovju so našli mamute, katerih meso jc bilo še popolnoma sveže. Gradbeni stroški za muzej so pro-
računani na deset milijonov rubljev.
*
»Vsi možje ste enaki. Kar ti povem, gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven , ..«
»Da! Pri tebi pa gre skozi usta ven!«
Sestra mlajšemu bratcu: »Ti moraš molčati, dokler jaz govorim.« — »Ni mogoče, bom preje zaspal.«
Cenei.ie kot on
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri
7RPIN, MARIBOR, Olaon, trg i,eo. 17.
CUSMROČKU
Obstoje cenejSi čaji, a ne boljši in izdatnejši
L. Mikuš - L ubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
Najcenejše in najlepše sukno
za moške obleke se dobi v spccijalni trgovini sukna pri
Franc Bedič
razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 28.
Prava pot
v dosego zdravih živcev!
Bolni, utrujeni živci zagrenjujejo Sivljcn Je, povzročajo mnogo holezni kakor bod Ijaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v probavi, pomanjkanje spanja, neveselje do dela iu dr. slabe pojave.
Vseh bolezni se boste oprostili
lo a pristnim Kola Lecithin om vita minov bogatim hranilnim sredstvom Ta jo postal za človeštvo izvor dobrote, pospe šnjo na čudovit način delovanje telesa, kro pi hrbtni mozeg in možgane, jači kito in S;,.™1« moč ,n nov življenski pogum. Prstni Kola Leči t h I n dosega čuda. do voja prave hranilne snovi na skrajna mesto krvne tvorbe, oživlja, opogumljn ln ohrn nI telo mlado ln sveže.
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega nc obljubljam kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše
popolnoma zastonj
in franko malo škatlico Kola I.ecilhina n < njigo zdravnika z mnogostransk o izkušnjo k' so Jc sam moral boriti s to boleznijo' Pilite mi natančen naslov pošljem Vam obljubljeno takoj brezplačno.
Ernst Pasternack, Berlin S. O.,
Mllhaelkirchplatz 13, Abt. 318.
Vsaka beseda SOpareli prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovisje.Zaogtasesfrol go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslicaZDin.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina zč šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamo te.fte je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana -10.3^9.Telefon štev.2328.
(lužbodobe

Gospodično
t prakso, zmožno slovenščine, nemščine, strojepisja in stenografije v obeh jezikih, sprejme industrijsko podjetje. - Ponudbe s prepisi spričeval jn zahtevo plače upravi »Slovenca« pod: »Stalno mesto« št. 10.954.
Vajenka
železničarjeva hči, se sprejme v trgovino z galanterijskim blagom in delikatesami. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Pridna deklica« na upravo.
Vajcnca za
pekovsko obrt
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ivan Rozman, Dobrepolje, Dolenj.
Umetno mizarstvo
išče dva dobra mizarja za fino furnirano pohištvo, za stalno. Maribor, Mlinska 29.
Hlapec
Z dežele, priden, pošten, se sprejme. Naslov pove uprava Slov. štev. 10.908.
Kovinska industrija Jakša & Co., Celovška cesta 71,
sprejme 1 stroj, ključavničarja
(starejša moč), 1 vajenca za kovinskega strugarja, 1 vajenca za kovinskega orodjarja.
Vajenca
poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem za Kranj. Naslov v upravi št. 11.032.
Kuharico
perfektno, iščem za takoj. Plača 500 Din. — Dr. Sava Nedeljkovič, mestni fizik, Zemun.
Vajenca
rdravega in močnega, po žtenih staršev, za mesar gko in prekajeval. obrt, sprejme Fr. Zalar, mesar in prekajcvalec, Ljubljana, Bežigrad.
Krojač išče krojačico
ki ima že 3 letno pomočniško spričevalo, za skupno delo. - Naslov pove uprava Slov. št. 10.930.
Šofer
vešč mehanik za tovorni avto. Ponudbe s spričevali poslati do vštevši 27. nov. na Nabavljalno zadrugo drž. uslužbencev, Maribor, Rotovški trg 2.
Služba organista
v Dobu se odda s 1. decembrom t, I. Plača mesečno 600 Din (šest sto dnarjev) in pogrebna štol-nina. Pism. prošnje naj se pošljejo do 25. t. m. na župnijski urad v Dobu pri Domžalah. - V Dobu, dne 5. novembra 1928.
Služkinjo
»prejmem v starosti 30 do 40 let, ki zna kuhati in opravljati tudi druga hišna dela. Ponudbe na upravo Slov, pod: »Zanesljiva in poštena«.
Vajenca
kmečkih staršev, sprejmem za sodarsko obrt. Hrana in stanovanje v biši. - Sirniša, sodar, Moste pri Ljubljani.
Čevljarski obrtnik
dobro situiran, sprejme enega čevljarja in er.ega prikrojevalca s kapitalom kot družabnika v svrho povečanja obrata. - Ponudbe na Josip Pogačar, Radomlje.
Vajenec za vodovodno instalacijo
se sprejme. Josip Kožuh, Sp. Šiška, Aleševčeva 36.
TCrojašk. pomočnika
dobro izurjenega za fina dela sprejme takoj v trajno službo; hrana in stanovanje v hiši. Istotam se sprejme tudi iz-učena Šivilja. . Ivan Vr-bovec, krojač, Šent Vid pri Ljubljani.
Trgovsko sotrudnlco
izvežbano, popoln, samostojno prodajajoče, z več-'etno prakso, sprejmem v svojo manufakt. in po-aamenterijsko trgovino. Prednost imajo sotrud-nice z Gorenjske. Plnfn oo dogovoru. Ferd. Sa-jovic, Kranj,
Mladenič
14—15 let star, pošten in resen, zmožen tudi nemščine z nekaj naobrazbe, se sprejme kot pripravnik k strojem v tekstilni tovarni. - Pism. ponudbe brez spričeval je poslati na upravo »Slov.« pod »Lepa bodočnost« 11.076.
Tehnična pisarna
išče uradnico, zmožno slovenske, hrvatske in nemške korespondence ter slovenske in nemške stenografije. Ing. Gustav Zemanek, Knafljeva 10/111.
Prav na Vas
smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30.
Krojaški pomočnik
išče dela za velike in male dele, po mogočnosti vzame tudi na dom. Naslov v upravi pod št. 11.035.
Postrežnico
z dobrimi priporočili išče dr. Breznik, Levstikova 19/11, Ljubljana.
Grobar
s petletno prakso, želi premeniti svoje mesto. Najraje bi šel v kak večji kraj. Cenj. ponudbe pod šifro »Grobar št. 10.736« na upravo Slovenca.
Revna jurista
iščeta 4 do 5 ali večurne popoldanske ali večerne službe. Znata tudi stenografijo, klavir itd. Cenjene ponudbe pod »Jurista« št. 11,084.
Ljudskošolska
učiteljica
ki poučuje tudi francoščino in glasovir, se išče za zasebni pouk osemletne deklice. Naslov na upravo Maribor.
Halo! Domače koline
dobite v gostilni »Koroški dom«, Poljanska cesta 11. Izbrana štajerska in dalmatinska vina. Vsak dan radio koncert.
Pozor!
Na Martinovo nedeljo k Miillerju za Bežigrad na krvave klobase in pečene gosi. — »Če jih pride cel milijon - vsak dobi svoj porcijon!«
II
Zevutbe
Stanovanje
dve ali eno sobo in ku hinjo išče zakonski par brez otrok v mestu. Po nudbe na oglasni odde lek Slovenca pod »Mir na stranka« št. 11.038,
Stanovanje
Dve ali eno sobo oddam z decembrom, najraje mladoporočencem ali pa trem gospodičnam. Na slov v upravi pod štev 11.039.
Mlajša prodajalka
vešča mešane in papirne trgovine, išče mesta za takoj kjerkoli. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Pridna moč«.
' Izurjen pomočnik
v mešani stroki, mlajša moč, želi premeniti službo. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.827.
Službo vratarja
paznika, nočnega čuvaja, sluge ali kaj sličnega, želi bivši orožnik. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru pod »Nastop takoj«.
Čevljar, vajenca
takoj sprejmem, tudi če se je že učil tega obrta, pod ugodnimi pogoji. — Bačnik Ivan, Glinica 15, Šent Vid nad Ljubljano.
Iščem službo
praktikantinje
za delikateso, mlekarno ali slaščičarno, kjer bi lahko pozneje prevzela obrt. - Ponudbe na upr. Slov. pod: Dober promet.
Vzgojiteljica
ljubezniva, išče mesta. -Ponudbe upravi pod »Takojšen nastop« št. 11.071.
Absolvent
strojne srednje šole na Tehniški sred. šoli, ki je dovršil študije z odličnim uspehom, išče primerne službe. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Tehnik« št. 11.060.
Pozor !
Dnevni in večer, tečaj za prikrojevanje dam. oblek
se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega salona
Roza Medved
Ljubljana, Mestni trg 24, III. nadstr., nasproti ro-tovža. - Kroji se izdelujejo po meri.
Tečaj za krojni pouk
za izdelovanje vseh vrst oblek za dame in otroke daje prvovrstna damska krojačica za nekaj mesecev. Jamči za dobro in naglo priučenje. Plačilo za mesec 150—200 Din, za zunanje tudi s hrano in stanovanjem. -Istotam se odda meblov. soba za eno ali 2 osebi. Naslov v upravi 11.057.
Izobražena
gospodična
srednjih let, se želi poročiti z dobrosrčnim gospodom. - Ponudbe pod: »Štedljiva« na upravo,
. Iščem kuhinjo s sobo
ali sobo s štedilnikom za takoj - Ponudbe na upravo Slov, št. 11.077
Prileten vdovec
s pokojnino išče znanja v svrho ženitve s pošteno vdovo, ki ima nekaj prihranka. — Dopise na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 11.082.
Zabavni večer
priredi danes godbeno društvo »Gradašca« Vič-Glince v novo preurejenih gostilniških prostorih g. Stare na Glincah v »Ameriki«.
Meblovana soba
lepa, balkon, električna razsvetljava in parket se odda. - Naslov v uprav Slovenca pod št. 11.079,
Sprejme se
boljši gospod na hrano in stanovanje. Stari trg 2/1.
Vrtnar
oženjen, dobi takoj brez plačno stanovanje dveh sob. Prednost imajo mi zarstva vajeni. - Naslov v upravi pod št. 11.066,
Brezplačno
krojno risanje za čevljarje bom podučeval od 1. dec. 1928 dalje vsako nedeljo. Čevljarji, ki sc zanimajo za moderno čevljarstvo in obstoj svojega poklica, naj javijo svoj naslov ali naj se osebno zglase v Ljubljani pri čevlj. mojstru: Blatnik Karel, Hrenova ul. 20. Na željo bom šel tudi na deželo.
Šivilja
za perilo sprejme gospodične za pouk dnevno in večerno. - Naslov pove uprava pod štev. 11.081.
Kontoristinja
z večletno prakso v veliki eksportni trgovini, vešča vseh pisarniških del, išče primernega mesta, najraje kot pomočnica h knjigovodstvu. Nastopi lahko 1. decembra. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Vestna« št. 11.053.
Prodajalka
dobra moč, želi mesta v trgovini mešane stroke v mestu n 11 na deželi. Cenj. ponudbe na oglasni odd. Slov. pod: Poštena 11,078.
Prvovrstnega
zastopnika
za dobro vpeljan predmet, rabimo. Agilnemu se nudijo lepi dohodki. — Ponudbe pod »10.000 M«.
Otvoritev
restavracije ivun i p o i* D ni
Pod Rožnikom Večna pot
J®^ dane s.
Se priporoča
Zinka Habjan.
Še danes
se obrnite pismeno ali osebno na nas. Iščemo zgovorne zastopnike za prodajo predmetov na mesečna odplačila za vso Jugoslavijo. - Najmanjši dnevni zaslužek 150 Din. - Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14.
Preklic! Globoko obžalujeva in preklicujeva vse po nama izmišljene in neresnične vesti, ki sva jih vedoma kdajkoli razširjala po Škofljici in drugje o rodbinah Dachs-Martinec iz Ljubljane. Škofljica, 8, nov. 1928, -Marija in Andrej Pernek. j
Dijake
sprejmem na stanovanje in hrano. - Mestni trg št 18, III, nadstr.
Vtanovanj?
Stanovanje dveh sob
kabineta, kuhinje in pri-tiklin, z vrtom in souporabo kopalnice in pralnice ob Dunajski cesti na Brinju štev. 1, v I. nadstropju, odda s 1. novembrom Pokojninski zavod
v Ljubljani.
Stanovanje
tri sobe, predsoba, kuhinja, pralnica in drugo, je na razpolago solid. stranki v novi hiši nasproti vhoda nove cerkve v Šiški. Kdor išče mirno, suho, solnčno stanovanje, naj povpraša istotam, I. nadstropje.
Ppjazna sobica
z majhno kuhinjo, oboj opremljeno, se pfHKini od da. Posebno pripravno za samice. - Poizvedbe pod št. 11.035 v upravi Slov
Dve gospodični
spTejmem na hrano in stanovanje v novi hiši. Naslov v upravi št. 11083
Kovačnico
novo, ob glavni cesti, z nekaj inventarja, oddam takoj v najem. Družinsko stanovanje in vrt na raz polago. — Ivan Hlupar, Semič na Dol.
Loka!
na prometnem kraju, takoj oddam. — Vprašati Florijanska ulica 31/1,
Posestva
Gostilna
se zaradi hitre selitve pc nizki ceni prodaj dve hiši travniki, v hišah vodo vod, elektrika in ves go stilniški inventar in vs< pohištvo. Hiši stojita v sredini trga na prometnem kraju na Notranjskem. Cena 160.000 Naslov v upravi 10,
po
Din. .967.
Stanovanje
ene ali dveh sob in pri-tiklin, išče vdova s kuharico za takoj ali 1. februar. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.956.
Prazna soba
ali oprcmljenia s posebnim vhodom, parketom in elektriko, se odua. Tržaika cesta št, 26/11, Hladnik,
Stanovanjska hiša
dvonadstrop., sredi mesta, ugodno naprodaj. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 10.983.
Hišo
podkleteno, z enim štiri-sobnim stanovanjem v visokem pritličju in dvema manjšima v manzar-di, 300 m vrta in dvorišča v Šiški, proda za zadnjo ccno 100.000 Din. »Posest«, Miklošičeva 4.
oreiite HBOCO
SLOVENCA
II
Kil piliia
Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše. - A. Arbciter, Maribor, Dravska ul. 15. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce.
Hlode
bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana
Žamanje
v povezih event. kolobarje mesečno 1 vagon, kupim. - Ponudbe pod »Suho« št. 10.912 upravi
Poceni naprodaj:
sesalni plinski motor, 14 KS (Sauggasmotor), pol-no-jarmenik (Vollgatter), 65 cm širok, različni stroji za obdelovanje losa, leseni vijaki, 5/s " matice, in še drugi predmeti. Ivan Sirak, Maribor, Pobreška cesta 15.
Spalnico
češnjevo in jedilnico, hrastovo, politirano, prodam, Ivan Novak, Vižmarjc, pri postaji.
Glasovir
kratek, stojalo za knjige, sc poceni proda. Maribor, Frančiškanska 21.
Aparat za varenje
kovin, kupim. Izdel. kotlov, Jos, Otorepec, Za Gradom št. 9, Ljubljana,
Glasovir
kupim tnkoj, - Naslov na upravo Slovenca v Mariboru pod »Glasovir«,
Bukova drva
vsako množino, z navedbo ccne, ponudite družbi »ILIRIJA«, Ljubljana, Vil-harjeva cesta.
Jelšo
rezano ali okroglo, kupimo. - Ponudbe upravi Slov. pod »Jelša 10.965«.
Božična drevesca
kupujem na vagone. Kdor jih ima, naj jav ceno. Jovan B o d o r vrtnar, Ada.
Vsakovrstno
1
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Bukovih DRV
krompirja, fižola
vsako množino, ter več vagonov
božičnih drevesc
kupim. - Ponudbe (za fižol tudi vzorec) na Praznik, Zagreb, Kanal.

7 prašičkov
prav lepe pasme, starih 7 tednov, naprodaj po ugodni ceni. - Poljanska cesta 16, Ljubljana.

Hromat. harmonika
ceno naprodaj. - Gabro-vec, Kresnic«, postaja.
Enocev. radio-aparat
nerabljen, prodam za 500 Din. Ivan Sklepič, Paro-mlinska iza 50, Zagreb,
Nove orgle
lepo doneče, se prodajo. Pneu. sistem, reg. Principal 8', Salicional 8', Flavta 4', Pedalna zveza, Ok-tavna zveza, Suboktavna zveza. Cena ugodna. Garancija Iv. Kacin, tovarna orgel, Gorica. Piazzn Tommaseo 29.
Ca. 10 hI vina
cena 4 Din za liter, se proda. — Vpraša sc na Poštni predal 246, Ljublj
Avtomobil prodam
poceni, Fiat typc 510 Torpedo 6/7 sedežen, v brezhibnem stanju. Vprašanja na Ivan Leon, Zagreb, Nikoličeva 9.
Koks
suh, 80 Din (ICO kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Važno za vse
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev, limaj-liranje in poniklovanje. Shramba koles in motorjev čez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cc-nali mehan. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattcnbachova ulica 14.
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih ce« nah »Brzopodplata«, Tattcnbachova ulica 14.
Medeno pecivo
čajni — vinski prigrizki, kakor tudi okrašene mikla vževe izdelke v raznih oblikah, priporoča na drobno in debelo — B. Grah, medičar, Ljubljana, Kolodvorska ul. U, na dvoriš-ču.
V i j o 1 i n e
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sc!
Več vinskih sodov
od 200—500 litrov, prodam. — Poizve se na Strmi poti 8, Ljubljana.
Dva potniška
avtomobila
malo rabljena, v izbor-nem stanju, naprodaj pri tvrdki Lampret in drug d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Pletilni stroj
10/70 in 80/40, ugodno naprodaj. - Kupec dobi delo. Bohoričeva ul. 10.
Naprodaj žaga-
samica, predležje, voz in vse drugo orodje. Vse v dobrem stanju. Vprašati na oglasni oddelek pod šifro »Žaga«.
Pianino
dobro ohranjen, ccno naprodaj, Naslov v upravi >Slovenca« pod 11.034.
Repe
2 vagona, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi pod štev, 11.054.
Naznanjam,
da sprejemam vsa v mizarsko stroko spadajoča dela v popravilo, kot: vrata, okna, spalnico, jedilnice in drugo. - Delo solidno. — Pism. ali ustmeno ponudbe sprejema Karel Mnrfisler, mizarski mojster, Št. Vid 59 n. Lj.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Puhasto perje
l<g 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko. dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L. Brozovič, kcm. čistio-na perja, Zagreb, flica 82.
Bencinmotor
5 in pol HP, popolnoma nov, zaradi naprave močnejšega naprodaj. Naslov v upravi pod št. 11.040.
Gepelj in mlatilnica
še skoraj novo, naprodaj. Naslov v upravi pod št, 11.037.
Proda se
vsled pomanjkanja prostora: ovalna miza, obešalo, citrc, Itošarcc za rože in Leibstuhl. Naslov v upravi pod št. 11.080.
Štedilnik
velik, dobro ohranjen (za ca. 100 oseb), naprodaj. Ogleda se lahko v zavetišču sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano.
Zobotrebci
večja množina in to več vrst, sc takoj poccni odda. Tudi sc dajo v komisijsko prodajo, katera v slučaju obojestranske za-dovoljnosti ostane traj-na.'. resn' 'n zanesljivi eflekiantje naj se javijo.
Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.966.
Pletenine
vsakovrstna izbera, kakor tudi blago na metre, prodaja A. MAČEK, strojno pletenje, Vrhnika.
Prodajamo po najnižji dnevni ceni prvovrst. suha
s o I j c n a , ravna debela treva (Scheibendarm) ter ovčje strunarje.
Jugocrijevo
Zagreb, Klaonička ul. 9. Telefon 60—91.
Drua
bukove in hrastove odpadke od parkotov, dobavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
i Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom,
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica.
A.Brecelj
trgovina z lesom in premogom
na debelo in drobno, po solidnih cenah, se priporoča. — MARIBOR, Ko-roška cesta 49.
Linoleum
priznanih znamk tovarn« D. L.W. Bietigheim imam stalno na zalogi in izvršujem strokovnjaško polaganje. - I. ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta Proračuni in vzorci na razpolago.
Zimnice
uiodroce, posteljne mrcH, želez, postelj« (zložljive), otomnne, divane m drug« tapetniške izdelke dobit« najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. lapetolbo, Ktcko* trg it. 7 (poteg Mestnega doma).
Ogromen prihranek izdatkov
ia vsakovrstno blago, za moške in ženske obleke, za razno perilo, kamgarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo.
Sezijska razprodaja
Kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 34 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suk-nena obleka 3-20 m blaga z vso dobro podlogo
samo 230 Din
Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovini
IVAN KOS, Ljubllana,
Sv. Petra cesta št. 23
Ne zamudite ugodne prilike! Oglejte si blago!
Damske klobuke
v veliki izbiri in po najnižjih cenah priporoča
modne salon
IVANKA STEGNAR-Ljubljana
Stritarjeva ulica 9
Moč hipnoze in sugestij
Čudeži sil naše duše. Poskusi moderne sugestije m hipnoze; njih zdravilna moč. Telepatija, oseb. magnetizem itd. Silno zanimivo! Krasna knjiga z mnogimi navodili 28 Din. Pošilja »Veda in zna-_nost«, Celje I, Razlagova 8.
Automobilisti!
Hladilnik Vam tudi v mrazu do —30" C ne zamrzne,
ako ga napolnite z »Antifrcddinom A«! Novo in zanesljivo! — Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova 18.
Velika izbira — najniife cene!
Pri znano dobri in solidni postrežbi nabavite vsakovrstnega zimskega modnega, manufakturnega in suknenega blaga, v modno-manufakturni trgovini
IHL & KUHAR prej KARL SOSS
Aleksandrova 9 — MARIBOR — Prešernova 2
OGLAŠUJTE
'5IC VENCI1
MSpecfrum" d. d. inž Koplsto, DuDshu m Rfrstic
tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana Vit
se nahaja od 1. novembra CetovSkn cesta 81. — Telefon 2343.
Zagreb, Osijek. Srediinjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinske steklo 5—b ram, ogledala, brušena v vseb velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v tned. Fina, navadna ogledala.
POZOR!	POZOR t
Razni manufakturno blago za jesen in zimo kupite najceneje v znani solidni trgovini
FRANJO MA/ER
MARIBOR, - OLA VNI TRO 9

■^O v
%
.❖V
pneumafike
Zastopstvo za Kranjsko
Ivan Oblak
Celovška cesta 34
Telefon 2663
obilne pismene in ustmene dokaze "*"•iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega nepozabnega papana, gospoda
Josipa Barana
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena darovalcem krasnega cvetja in vencev, gg. pevcem za ganljive žalostinke in končno vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 9. novembra 1928.
Žalujoči' ostali.
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti naše nepozabne mame, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe
Neže Mrzel
posestnice in gostilničarke
za premnoge poklonjene krasne vence in šopke, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni pozornim sosedom za poklo-njeni krasni venec in ge. Korsikovi za prelep šopek ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojnico tako častno spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1928.
Žalujoči ostali.
Za gg. duhovniket
Špeoijalen Strichkaragarn za ibloke, kamgarn ali Adrija za talarje, Marengo ah Setland za suknje, ter vse druge potrebSt-ine priporoča v nakup
manutaktura Franc Dobovičnik, Cel/e
Gg. duhovniki dobe engros cene!
Krojači pozor!
Sukno, kamgarne, koverkote, doublne, lodne in vse krojaSke potrebščine kupite najceneje v ogromni
tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celje
Zahtevajte vzorce!
Za ženine in neveste!
Poročne obleke, ter vse potrelmo blago za balo, posteljnino, odeje kupile v veliki 'zbiri najceneje
pri Franc Dobovičnik, Celje
Oglejte si veliko zalogo!
■ ■■■■■■■■»I.........................
REINHOLD RAUCH
TRGOVEC IZ CELJA
ANIT A RAUCH ROJ. SKAZA POROČENA
IDGaffiaHBBSeSHHBMHBBHP
Lovske pnSkc
floberl puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetni ogenj!
F. K. ff Aisnt. puShar MnblSana. Selenburgova 6
Nujna zidanja
tudi v zimskem mrazu mogoča z uporabo »Antiireddina«. Zahtevajte prospekt z navodilom!
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18.
NA DEBELO!	NA DROBNO!
Vsestransko znameniti
prima emendolski sir
je zopet dobiti v mojih prodajalnah: Maribor, Koroška cesta št. 10 in Aleksandrova cesta št. 51.
PRVA MARIBORSKA MLEKARNA
ADOLF BERNHARD
t V neizmerni žalosti naznanjamo pretuž-no vest, da je naš brat, svak, stric in oče, gospod
Vincenc Koštomaj
tovarnar v Vranji, Južna Srbija
dne 5. novembra t. 1. bil umorjen od zločinske roke v najlepši mladosti v 33. letu.
Truplo nepozabnega pokojnika je bilo položeno k večnemu počitku dne 7. novembra ob 3. uri pop. na pokopališču v Vranji, Južna Srbija.
Ljubljana, Arja vas, Vranje, 10. XI. 1928.
Globoko žalujoče družine: Malis, KoStomaj, Jesih.
3 2®ta kredita!
Vseh vrst
mlzarsHi in tolarski stroji
posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez njega
Stroji prve kakovosti!
Polnojarmenski
Dobavlja:
Wslker Werke I. Wachgešra, WEen X.
Laxenburgerstrasse 14
5 5
Za inštalaterska in monterska dela v Baranji,
v neposred. bližini Osijeka, iščemo za dobo, ko traja delo
izkušenih elektromonterlev izkušenih monterjev telefonskih central in aparatov
Najboljše sile lahko računajo pozneje na stalno namestitev. --Oglasiti se dne 11. in 12. novembra
med 7. in 10. uro zjutraj v hotelu »Štrukelj«, pri vratarju.
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob izgubi naše nepozabne, drage hčerke, sestre, tetke in svakinje, gospodične
Fini klemenčič
za pcklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi vsem onim, u so jaso preblago pokojnico v tako častnem številu spremili k večnemu počitku, se vsem prav srčno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 10. novembra 1928.
Rodbina Klemenčič.
Potrti globoke žalosti naznanjamo lužno vest, da je naša ljubljena
Pepca Zakrajšek
iivilja
dne 10. t. m. po težki bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. novembra 1928 ob 2 popoldne iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ponikve-Ljubljana, 10. novem. 1928, ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod.
Zahvala
Za številne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne rajnice, gospe
Ivane felasnsk roj. Demšar
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnu poti k večnemu počitku. Osobito se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev.
_ Predvsem smo pa dolžni, da se zahvalimo preč. duhovščini, požrtvovalnima gospodoma zdravnikoma dr. I. Hubadu in dr. J. Kantu, Kat. prosv. društvu v Škofji Loki za častno udeležbo z zastavo ter niega pevcem za ganljive žalostinke. Hkrati sc na]tople|e zahvaljujemo spoštovani družini g. Val. Debcljaka za ves trud in naklonjenost v teh težkih dneh
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 14. t. m. ob četrt na 8 v farni cerkvi v Škofji Loki.
Škofja Loka, dne 11. novembra 1928.
Globoko žalujoči družini: Blaznik-Horvat.
■ , V,< vj« -.J*., ., ■?>.vHLft	• ?>*' ■ \ ..... • . • • ■ L ' . " .'"V -,'. iV . >V *	i-jkr.. • • . • - .'-•'•^'j • - -	
VABILO
na redm občni zbor I.delavskega konzumnega društva v Ljubljani
r. z. z o. z.
ki se bo vršil
v soboto dne 1. decembra 1928 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v poslovodstvu, Kongresni trg štev. 2
po sledečem dnevnem redu:
L Poročilo načelstva;
2.	Poročilo nadzorstva;
3.	Branje revizijskega poročila Zadružne zveze v Ljubljnni;
4.	Odobritev letnega zaključka za poslovno leto 1927/28;
5.	Volitev načelstva in nadzorstva ;
6.	Slučajnosti.
Po § 6'i pravil se udeleže člani občnega zbora po pooblaščencih, ki so bili izvoljeni na krajevnih skupščinah.
Računski zaključek
I. DELAVSKEGA KONZUMNEGA DRUŠTVA
regislrovana zadruga z omejeno zavezo
v Ljubljani
Za 33 poslovno dobo od 1. julija 1927 do 30. junija 1928.
Zadruga je bila ustanovljena leta 1895 in je članica Zadružne zveze v Ljubljani, ki je izvršila zadnjo iedno revizijo dne 8. oktobra 1928.
članstvo in deleži zadruge:
Dne 30. junija 1927 je štela zadruga tekom poslovnega leta jih je pristopilo
skupaj
odstopilo pa............
stanje 30. junija 1928
9310 članov z 307 „ .
9919 deleži 307 „
9617 članov z 10226 deleži 120 „ . 120 „ 9497 članov z 10106 deleži
3% popust znaš:i v računskem letu Din 480.000 —
Ob zaključku poslovne dobe so poslovale naslednje poslovalnice:
I.	Ljubljana, Kongresni trg 2, 2. Ljubljana, Dunajska cesta 33, 3. Ljubljana, Zaloška cesta 15, 4. Ljubljana, Celovška cesla 57, 5. Vič-Glince, Tržaška cesta 11, 6. Dovča Marija v Polju, 7. Medvode-Svetje, 8. Škofja Loka, 9. Kranj, 10. Križe,
II.	Tržič. 12. Struge, 13. Semič, 14. Sv. Križ pri Kostanjevici, 15 Bloke — Nova vas, 16. Trbovlje 2, stara, 17 Trbovlje — Vode, nova, 18. Raihenburg, 19. Rajhenlmrg — Senovo, 20. Poljčane, 21. Makole, 22. Ruše št. 73. stara 23. Ruše št. 35, nova,
24. Brezno, 25. Guštanj, 26. Prevalje, 27. Mežica, 28. Črna.
V breme.
Knjižni promet
»d 1. julija 1927 do 30. junija 1928, V bremt.	V dobro.
ZGUBA IN DOBIČEK.
V dobro.
Aktiva
BILANCA 30. junija 1928
Pasiva
.-ti e-J	Predmet	Din	■a H	Predmet	Din
1	Rač. blagajne	13,202.744-29	1	Rač. blagajne	13,129.613-09
2	„ naložb in		2	„ naložb in	
	posojil	2,577.788-56		izposojil	1,733-245-57
3	Rač. blaga	16,271.879-25	3	Rač. biaga	16,240" 16S-75
4	„ ček, *av.	13,434 738-38	4	„ ček. zav.	13,479'252-50
5	„ blag. upu.	17,078.206 77	5	„ b ag. upn, „ podružnic	16.365.710 03
6	„ podružnic	30,281.743-24	6		30,590.429-57
7	„ 3% pop.	—	7	„ 3°/„ pop.	480-. 00-—
8	„ transilo	180.302-18	8	„ transito	42-400-—
9	„ deležev	4.491-75	9	„ deležev	9.723-50
10	„ inventarja	17-738-95	10	„ in entarja	22.369-40
11	„ nepremič.	173.194-50	11	„ nepremič.	• 195-205 —
12	„ doižnilcov	>,865-565-78	12	„ dii/.nikov	3,508.920-91
13	„ hran. vlog	723.993-84	13	„ hran. Wog	852.966-83
14	„ rezerve	—	14	„ reierve	112.667-70
15	„ delež. rez.	27-373-30	15	„ delež. rez.	79.028-54
16	„ zg. in dob.	2,758.569-5	16	„ y.g. in dob.	2,869.296-52
17	„ bilance	112.667-70	17	„ bilance	—
99,710-998-01			99.71 '.998-01		
					
e-I	Predmet	Din	.-a	Predmet	Din
1	Poštnina in kol.	34.403 10	1	Pristopnine	1.736*—
2	Pisarniške pot.	32-55970	2	R;.zna pnvrač.	43-272-07
3	Potni strošUi	46.137-02	3	Povrač. Pok. z.	7.267 —
4	Plače in dnine	1 285.455-53	4	Tiskovine plač.	4.844*34
5	Podpore in na?.	131.021-50	5	Prebitki posl.	246.431-58
6	Zavarovalnine	163.572-45	6	Kurzna razlika	20.176-53
7	Kurjava in razs.	46.143 80	7	Obresti	171.711-94
8	Davki plačani	249.123-30	8	Izterjane dub.	9.829-—
9	Davki neplač.	42.400 —	9	Dav prejš. bil.	42.943-25
10	Inseraii	16.616 —	10	Najemnina	91.723-78
11	Bančna in pošt.		U	Preb. pri blagu	2,272.304-28
	provizija	16.314.9:			
12	Pravn' stioški	17.839-24		\	
13	Ra'.nistroš.posl.	94.706-59		\	
14	Najemnine	148-361-16		\	
15	Ooresti	364.487-24		\	
16	Odpis dut>ijoz	29.642.15		\	
17	Odpis premič.			\	
	10%	22.369-40		\	
18	Odpis neprem.			V	
	17„	3.188*—		\	
19	Poprav ila nepr.	14.228*41		\	
20	Čisti dobiček	153.670-25		\	
		2,912.239*77			2,912.239*77
					
.-tž
Predmet
Gotov, v blag. Got. v pnšt. hr. Zaloga bhign v skladišču Saldi posloval. Zaloga v manu-fakt. oddelku Dolžniki Tuji deleži Efekti
Nepr. inventar Prem. inventar Tekoči račun z Gospod, banko Transi to
Din
82.360-20 58.206-86
436.843-03 4,79.1.364-19
913.462-57 689.827-73 30.900-— 22.772-.i0 315.580-19 200.425 03
40.000*— 180.302-18
7.766.044-48
Predmet
Deleži članov Hranilne vloge Kavcije usluž. Dobavitelji Tekoči račun Zadruž. zveze Rezervni zaklad Deležna rezer. Neplač. davek Neizpl. 3°/o pop rač. 1.
Cisti dobiček
Din
I
V Ljubljani, dne 30. jutija 1928
261.727-17 355.934*63 507.87H-56 1,297.451-15
3,169.270--831.124-34 666.588-38 42.400*—
480.000'— 153.670'25
7,766.044-48
41
Zadružno
Dr. Andrej Gosar, 1. r., načelnik,
načelstvo:
Anton Kralj, 1. r.
podnačelnik
Ivan Krvina, 1. r..
. Ivanka Kosec, J. r,
«
Alojzij Kocmur, L r., ravnatelj.
Ivan Lazar, 1. r..
•Ju.
Josip Gostinčar, 1 r.. Franc Cvek, 1. r., Anton Rasperger, 1. r.,
Nadzorstvo :
predsednik,	Rudolf Strnarl, L r., podpredsednik
Liza Cerkovnik, 1. r,	Ivan Fras, 1. r.,
Jože! Rutar, 1. r.,
Ignacij Zaplotnik, 1. r.
Becgradsk* advokat
J. M. OVADIJA, se nahaja s pisarno v
»Palati Luksor« (Balkanska 8—10). Telefon 15—48.	Telefon 15—48.
za Brste obratov doltaolja
matiriač d. z o. i.
Ljubljana, ^nnajsia c. 3§.
se Vam Plača se
20.000 dinarjev v oddelku A 10.000 dinarjev v oddelku B 5.000 dinarjev v oddelku C
izplača v 8 mesecih, ako pristopite kot član h Kreditni zadrugi, reg. pom, blag. v Mariboru.
v oddelku A: pristopnina 110 dinarjev ter za vsak poročni slučaj 30 dinarjev v oddelku B: pristopnina 80 dinarjev ter za vsak poročni slučaj 10 dinarjev v oddelku C: pristopnina 80 dinarjev ter za vsak poročni slučaj 5 dinarjev
'' Vsakdo se Iabko zavaruje v vseh treh oddelkih! Navodila pošilja proti znamkam
mmum za druga
reg. pom. blagajna Palača Pokojninskega zavoda.
Dr. M. Slavič:
Na Sinaj
25
te v ,.Slovencu" 1
.......I........z.........s.........t........r.........i________ž.........i 1
Ker pa solnce ni niti trenutek obstalo in se tudi jaz »nisem mogel skriti pred njegovim žarom«, ki se je začel pekoče uveljavljati, sem moral tudi jaz nadaljevati svojo pot. Mojse je dobro zatisnil vse zapahe v ; kapeli in koči, zaprl skrbno glavna vrata. Hiteli smo ! navzdol v vadi el-Ledža. V poldrugi uri smo bili v njegovem samostanu. Nisem vedel, kako bi se zahvalil svojemu malemu voditelju Mojzesu. Ker denarja ni hotel vzeti, sem mu dal mnogo svojih konserv. Bilo mi je v tolažbo, da je bil teh reči jako vesel. Ker je osta lv samostanu, sem se mu zahvalil in poslovil od njega. Ni pa hotel, da bi si jaz sam vse nosil, zato mi je še dal Atijo za spremstvo.
Ko sva bila z Atijem sama, je postal zopet jako zgovoren. Hvaliti je začel p. Mojse ja in pripovedovati, kaj vse dobrega stori, kazal stare napise na skalah, kregal se z beduini in beduinkami, ki stanujejo severno od samostana v vadi ju Ledže pri svojih bornih kočah in pasejo na pobočjih svojo maloštevilne črede. Oh, kako malo potrebujejo ti ljudje za življenje, to so pravi življenjski umetniki! Ime Ledža je po muslim- j ski tradiciji vzeto od imena Jetrove hčere, Setorine • sestre, ki je bila Mojzesova žena. Tako je razlagal moj ! Atija. Pa še več je znal ta moj spremljevalec. Ustavil me je pred velikim 3 m visokim kamenom ali ogrom no skalo, v kateri se vidi na južni strani 10 lukenj, dve pa že manjkati. Atija je lepo naivno pripovedoval: Otroci Izraelovi niso imeli vode. Mojzes je storil, da je iz teh lukenj pritekla voda, iz vsake za enega izmed 12 rodov. Lokalizacija tega dogodka je seve brez vse podlage in ni verjetna, ker je v tem vadiju in v okolici zadosti vode brez ozira na to, da v svetem pismu ni i
ničesar o dvanajstih studencih za dvanajst rodov. Takih neutemeljenih lokalizacij je več v tej okolici.
Ko sva prišla že ven iz vadija Ledže in zavila proti vadiju Rahe ob vznožju Safsafovih vrhov, sva videla mal sinaiski samostan E1 Buslan z lepimi nasadi. Atija in njegov prijatelj, ki se nama je pridružil, sta me nagovarjala, naj obiščem samoslan, kjer je v njem dober p. Kostje. P. Kostje je menda dremal v popoldanski vročini in dolgo ni sli?al našega "klican ja, da bi nani odprl. Končno je vendarle prišel starejši debel puščavnik. ki nas je jako prijazno sprejel. Ko sem mu povedal, odkod sem, je takoj začel nekoliko rusko govoriti, kolikor se je nekdaj naučil od ruskega meniha. Ponudil mi je takoj >mišmiš«, dobre marelice, s svojega vrta, ki ga seve oskrbuje za glavni sinaiski samostan. Mojima spremljevalcema pa je dal črno kavo, da sla jo šla kuhat sama v kuhinjo. Pili smo jo potem vsi štirje skupaj ob Kostjevem živahnem razgovoru z Atijo in njegovim prijateljem. Čudno lepo razmerje vlada med temi krščanskimi menihi in mu-slimskimi beduini. Z Atijem sva potem še pregledala vznožje Safsafa ob robu vadija Rahe, kjer je bil nekdaj Mojzes postavil mejnike, kakor mu je rekel Gospod na gori: >Stopi doli in opominjaj ljudstvo, da kje mejnikov ne prestopijo gledat Gospoda« (II. Mojz. 19, 21).
Razgovor z menihi na terasi samostana sv. Katarine je zaključeval moje pohode po sinajski okolici. Divni so bili ti večeri, ko se je hlad spustil v sotesko in so ciprese zašumele na vrtu v večernem vetrčku, na jasnem nebu pa se prižgale zvezde nad nami in iznad znanih sosednih gorskih vrhov. Ker so menihi morali zgodaj vstati, sem navadno še sam ostal dalje časa ter zrl v tajnosti sinajskih noči, dokler me ni načela spominjali utrujenosi, da treba dati tudi telesu odmora in počilka, četudi je dragocen vsak trenutek, ki ga človek odtegne svoji zavesti.	j
11. Slovo od Sirnja.
To je bilo stikanja v jutru, ko sem jemal slovo od sinaiskega samostana. Pa ne pri meni. Človek se na potovanju navadi, da ima v trenutku vse skupaj, in slovo jemati mu je nekaj vsakdanjega. A p. Agapij, samostanski ekonom, glavni gospodar in nadzornik sinajskih oaz. je imel dosti opraviti. Pošto je uravnaval, košare s sadjem zavezoval, pisma pisal, to in ono pošiljko še in še peča lil. Saj je karavana redka prilika. In ta mu je bila povrh še zastonj. Ako hoče s 'cer kaj spraviti na pošto k Rdečemu morju, ga s.uuc 1 funt, t. j. naših 300 Din. Zato so precej naložili moji tovorni kameli. To so storili tem lažje, ker sem ;az imel že malo prtljage, še svojo plelenico za živila sem dal p. Nikolaju. Ta tudi ni hotel ničesar v denarju sprejeti, še v to je komaj privolil, da sem dal arabskemu kuharju, ki je pod njegovim nadzorstvom zame kuhal, malo nagrado. Samo to je želel, da bi mu poslal latinsko-francoski misal našega rimskokatoliškega obreda, da bi mu dal narediti in poslali fotografije, ki jih je on posnel, in da bi za njihovega brala slikarja poslal Marijine podobe. Vse to sem seve drage volje storil, a na žalost je p. Nikola prej izstopil, preden je dobil fotografije iz Ljubljane, kakor sem zvedel pozneje po pismu g. Kaiserja iz Švice. Da se je p. Nikola zanimal za rimski misal, je dokaz, da je bil dokaj naobražen. Zato je za samostan in zlasti za knjižnico škoda, da je izstopil iz samostana. Menihi so bili pri slovesu izvanredno ljubeznivi. P. knjižničar Joakim mi je podaril v spomin puščico sinajske mane. Poleg granitnih kamenov, ki sem si jih vzel z Mojzesove gore v spomin na Mojzesovi tabli 10 božjih zapovedi, mi je mana drag spomin na Sinaj. Še prisrčen »z Bogom« in hitel sem za svojimi kamelami in njih spremljevalci, ki so me onkraj samostanskega vrta počakali, da sva s šejkom sedla na kameli.
=m=in
ssfigž
Srne/;-! c r- O >.-" d-
nejp! ff C >x-
c _ S Z-2-C ji c * n<"
ZCSva £»2- n
C! C/J - K*. N K" H
—* C rj
to ni 1
J®* N. n <
n rs a) ^
5

KS
-35 ■ o
o I OcjOO 5' ■ 5' £'5' g
4» S — -t- [o w O .u SO- ~
• N - < n
< < I « s-
S <i 1 N H n • to
C»Q
" O E'£i T - ■ n a
i* *
<8 P g-1 *
ST«|
EMsf BHn
■ON.-r "
•1 SIS
oytTD.hL
"■a**" =111=111
Spodnleštajerska ljudska posojilnica
V Mariboru Resrlstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | Irvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po 6°lo in h
CENIK
Veliki ilustrovani
dobite zastonj!	Zahtevajte ga od sklndl&ča
MEINEL IN HEROLD
TOVARNA GLASBIL, GRAMOFONOV IN HARMONIK R. LORGEH	MARIBOR	ŠTEV. 1112
Violine od Din S5'-. Rofno harmonike od Din 85'— Taraburice od Din 98'—. Gramofoni o<i Din 345"— daljo
Tovarna umetnega cvetja in rakev
F.STERN
llica 44 prej Mira (T. Adler)
CV '

„\s



V* ^

vW j* &
Za krojače!	Za krojače
Nova. veliha
knjiga krofoSfva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ul. 7
Zahtevajte opis knjige!
Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d.
nudim po skrajno ugodnih cenah 1
Na debelo!
Na drobno!
Anton Janežič,
Ljubljana, Florjanska ul. 14.
Knjigoveznica in čitalnica trgovskih knjig.
Otvoritev trgovine!
Naznanjam, da sem na Sv. Petra cesti št. 6 otvoril trgovino z vrvarskimi izdelki lastnega izdelka, kakor motvoz, štrange, vrvi, uzde, mreže itd. Izdelujem tudi po naročilu! Cene konkurenčne!
Priporočam se!
Anton Albreht
vrvar,
LJubljana, Sv. Petra cesta 6.
Perie - puh
rekači (Lauflepiche), gradi za madrace, predpo-steljniki, kakor vsako drugovrstno manufakturno blago po izjemno nizkih cenah in v veliki izbiri J*- samo pri tvrdki
J. Preac
Maribor, Glavni trg 13. Maribor, Glavni trg 13.
^""""""■'■"""IIIIIIIIIIIIIIIIUI
1 Jnteresantno brcJa/voS ^uspešnem
j iol čnih^ka^mou
I V*m posije brezplačno j I Mirna pri CMreŠeniku i
\PNgaj.!l[yšehntalsk* t?.
MIIIIIIMIIMIlfrlll
Stenski koledar 1929
za pisarno in dam, duostranski, oblike 34X42 cm, obsega poleg koledarja še poštne določbe in prostor za beležke, lično izdelan u uečbaruni litografiji prodaja
3ugDslouanska tiskarna u Ljubljani
Cena za preprodajalce po Din 3'— — na drobno po Din 4.50 =
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah:
vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-hco, žveplo, poljedelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat.
Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog

AKORABITI: TISKOVINE

Ztifžane cene!
Naifinejša sukna in Double štofi Ogromna izbira za suknje in ulstre Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem trgu štev. 15.
specialni trgovini sukna kupite najbolje in priznano najceneje!
Ceneno češKo perie!
I kg sivega opuljenega perja 70 Din, n»pol-belo 90 Din, belo 100 Din boljše 125 in 150 Din, mehko kot
S« ^ 225 Din- boljša vrsta .!75 Din. Pošiljatve carine prosto P^0" povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto Vzorec zastonj. Blago se tudi za-menja in neugajajoče vznme nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsei, Lobez 3 pri Plinu, Češkoslovaška. - Poštne pošiljke rabijo iz češko'
slovaske v .Jugoslavijo približno 10 dni. J	----
Uudsha posolllnfco
v ceiiu
registrovana zadruga z neomejeno zavezi.
Cankarjevo ulica si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne Woge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri ujei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv (d lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni m invalldn: davek platine oosoillnlca.
Hranilne vloge nad Din 52.000.000'-
fopstuo
prvovrstne marke avtomobilskih in strojnih olj se odda za vse večje kraje Slovenije. Protokolirani trgovci na prometnem kraju naj pošljeio svoje ponudbe pod »Zastupnik« na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva 11,
Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otročki in igralni vozički, trlciklji holenderji, ski-ro, otroški aulomobili.
Prvovrstno bbgo po najnižiih cenah
Velika izbira. — Ceniki franko — Prodaja na obroke
„TRIBIM*.", F. B. L.
tovorna dvokoles in otroških voz^Kov Ljubljana, Karlovska cesta 4
adružna gospodarska banka d
8rz,a„. nastov: Om** Ljubljana, Miklošičeva cesta lO T«. 2057.2*70 ■,?■»<,
Kapllai in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 300,000 OOO -
!2VrŠU" "" "rSte " Pt°;srh°d "aiU^neifm'	P'°dai° °bVCZniC 7% ^ <«>«""»	vojne odškodnine
m vseh vrst vrednostmi, pap.nev tudi na obroke pod zelo ugodmmi pogoji
ln naiveč|c *»*°P»tvo v Sloveniji Za prodajo srečk Državne razredne lolerlje.
__________- ---------------•>«>MnBaMMaaaaBaHHaaHMH
Lh Jugoslovansko tiskarno t Liubljani; K.«tel Cct
Izdaia(el) di. Fi. Kulovec.
Urednik; Fianc lcrseglav*