40. številka.                       Ljubljana, soboto 19. februarija.               XIV. lefo,   1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja veak dan, izvzemii ponedeljke in dncvc po praznikih, ter veijii po pošti prejcman za a vstro- o gersk e dežele /a oHo leto 1B ^1., za p*»l letu 8 tfl., zh četrt leta 4 g\. — Za Ljubija no brez poćiljanju na dom za ćelo leto 13 gld-, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za on mesec 1 gld. 10 kr. Za poAiljanje na dom ae računa 10 kr. za tnesee, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttniiui iznnča. — Za gospode učitelje iift lju«lnkili kolah in za d ijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Zh   osmini I a   so   plučuje
od eetiristopne petit-vrste 6 kr., Co se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če so trikrat ali većkrat tiska.
Dopisi nnj se izvole Irunkirati. — Kokopisi se ne vračajo.   — Uredništvo je v  Ljubljani v Franc Koimanovej liifii  „gledalidka atolba".
O p r a v ni St v o, na katero   naj se bingovolijo pošiljati naročnine,  reklamacije, oznanila, t.j. administrativne stvari, je v „Narudnej  tiskanu" v Koimanovej  bili.
Slovensko  uradovanje pri sodnijah celjske okrožne sodnije.
Ker se v denašnjem času bije, rekel bi, krvavi boj za slovensko uradovanje pri sodnijah in nam naši nasprotniki tako oponašajo, da se poganjamo za nemogočo stvar, ker nemamo zadosti slovenskega jezika zmožnih uradnikov, navedem tukaj ukaz bivšega predsednika graške nadsodnije barona Lattermana od dne* 1G. februarja 1869, ki se tako-le glasi:
„Br. 1312 praes.
Visoko c. kr. ministerstvo pravosodja je iz izkaznic zarad znanja in rabe slovenskega jezika pri sodnijah razviđelo, da v okrožji okrožne sodnije celjske, kjer prebivajo veči-noma Slovenci, ne najmanjši del sodniških in posebno tuđi sodniških pisarnih uradnikov slovenskega jezika nij zmožen, da ćelo neka-teri uradniki še slovenski govoriti ne znajo, tem menj pa pisati.
Visoko ministerstvo pravosodja tedaj ve-leva, da se ima v vseh razpisih za sođniške službe, tako tuđi pri podelitvi notarskih služeb v okrožji oraenjene okrožne sodnije znanje slovenskega jezika kot posebna važna potrebnost terjati, da imajo v kvaliflcijskih tabelah pred stojniki prositelja jezikoznanost posebno po-trjevati in da se ima v nasvetih za pođeljenje služeb tuđi vsakikrat na znanje slovenskega jezika prositeljev potrebni ozir jemati. To dajem vsled ukaza od 10. februarja 1869 št. 832 predsedništvu okrožne sodnije celjske, kakor tuđi vsem okrajnim sodnijam te okro?ne sodnije s tem na znanje, da naj si vsi tišti predstojniki, kakor tuđi vsi tišti nižji konceptni in pisarniški uradniki v okrožji celjske okrožne sodnije, ki slovenšeine še čisto nič ali pa še premalo znajo, to znanje z največjo marljivo-8tjo pridobijo, ker bi si drugaSe nasledke te neubogljivosti imeli sami sebi pripisati.
Ob jednem pa nalagam vsem tištim u radnikom te okrožne sodnije, kateri so slovenskega jezika popolnem zmožni, dolžnost, zastran rabe slovenskega jezika izišle naredbe mini-Bterstva pravosodja od 15. susca 1862 št. 805, od 27. januarja 1866 št. 137 in od 20. oktobra 1866 št. 1861 pri občevanji s strankami, ka tere so le slovenskega jezika zmožne, potem pri veeh v teh naredbah omenjenih uradnih poslib, sodniških zapisnikih in odlokih na tanko spolnovati, da se za prihodnje takim pritožbam kolikor mogoče v okom priđe."
Tako je pisal blagi mož baron Latter-mann, katerega imamo mi Slovenci po-grešati uzrokov. Ko bi bil ostal Lattermann predsednik graške nadsodnije, Bi bile pri nas vse drugacrie razmere, kakor so zdaj žalibog podWaserjem. Ne nastavljali bi se še zdaj
pri nas sodniški uradniki, ki znajo komaj toliko slovenščine, da bi si znali za silo kruha prositi; ne nahajali bi se pa mej na mi tuđi ne taki miačneži, kateri zaslužijo ime „mevže", kateri, akoravno sloven&čine morebiti zadosti zmožni, si ne upajo z njo na beli dan, ker se boje „Waser-Heinricherja". Zgoraj omenjena naredba se nij nikdar pr ekli cala, obstoji tor ej še denes, in noben uradnik v obsegu okrožne sodnije celjske bi se zdaj ne smel iz-govarjati s tem, da nij zmožen slovenskega jezika. Kdor nij jezika zmožen, naj pa g r e; nij se nam bati, da bi ne našli m ej sob oj zadosti sposobnih uradnikov, ki bi nam znali v slovenščini uradovati. Ničesa druzega nam ne manjka, kot „sprachenver-ordnunge", potem borno videli, koliko je v slovenščini zmožnih sodniških uradnikov. Naši državni poslanci naj se potegnejo kolikor mogoče, da to skoraj dosežemo; hvaležni jim borno za to in tuđi viso-kej vladi na veke.   Bog daj!                    £2.
Istran o „Italiji irredenti".
„Najdražja stvar v deželi je nevednost," pravi znani nacijonalni ekonom, mi pa: gorjć državi, kjer njeni uplmn državniki in postavo-dajalci ne poznajo njenih razmer! Te misli vrinile so se nam, ko smo čitali poročilo seje budgptnega odseka, v katerej je vrli boritelj za pravice slovenskega n roda, g. dr. Vosnjak, pogumno odkril svetu državi nevarne priza-rieve, želje in delovanje „Italije irmlente" na Primorskom, za katere pak vladu ne ve, ali pa vedeti nPČe tov smo morali z velikim za-čudenjem sližati, ka jf; poljski posltmec g. Hausner proti g. dr. Vošnj«kti polemiziral in je, braneč italijausko prebivalstvo na Primor-skem, besede na l«ž devul, katerih pa ta še neki izreke! nij in tutli izreci nij mogel, toje, ka je v s e italijausko prebivalstvo na Primor-skem revolucijonnrno.
Namen tega filsmka jo potrditi, ka je tr-ditev g. dr. Vošnjaka o „Italiji irredenti" istinita in da posledice njenega delovanja ne iz-ostanejo; vpraaamo se tedaj, kaj je hotel g Hauaner reci, kaj je uegiral?
To je vendar jasno in vsakemu prostemu zdravemu razumu umevno, ka se kaj tacega trditi ne more dotlej, dokler se nij v resnici vse italijansko prebivalstvo v Primorji javno udeležilo revolucijonarnih in veleizdajnih dejanj „Italije irredente" zoper Avstrijo ter jih javno gmotno ali duševno podpiralo. To se do sedaj še nij dogodilo, tako daleč stvar še nij do-spela. Mimogrede pa bodi tu reCeno, ka za ta slučaj stoji na braniku čvrsta slovenska straža, ta bo soglosno in navdušeno z vrlim Nabergojem vedno izrekla svoj gromoviti „ne!" in s trdo pestjo   branila   svojo   zemljo in Av-
striji Adrijansko morje. — Ne dvomimo, da jo bodo v tem slučaji podpirali odločilni faktorji v Avstriji iz lastnega interesa in skuhali popraviti — da bi le prepozno ne bilo — to, kar so avstrijski državniki, posebno neniški, zakrivili in škodili s tem, ka so trde, da državi ne preti od juga nevarnost in da so setn ter tja pojavljajoči se politični dogodki v Primorji le neškodljive in neriolftne igraće pojedinih mladih sanjarjev, pustili rasti in razeve-tati se pogubonosno klico, to je hrepenenje italijanskega prebivalstva po zjedinjenji z Italijo.
Morda je pa g. Hausner hotel reci in trditi, ka italijansko prebivalstvo v Primorji ne sočuvstvuje z „Italijo irredento", ne odobrava na tihem prizadevunj teg.i druStva in njego-vega delovanja po Primorskem in ne hrepeni po združenji z Italijo — to je logično edino možen smisel njegovega govoru — teduj mu pa moramo iz jasnega preprićanja, pridoblje-nega po resnem večletnem opazovauji delovanja, mišljenja in življenja tepa prebivalstva, odlučno reci, ka se v tej .stvari živo moti in obžalujemo, da o tako važnej zadevi javna svojo nevednost na škodo države prodaja.
Od kod pozna on politično mišljenje in čuvstva italijanskega prebivalstva v Primorji? Je li trajno biva! na Primorskem in opazoval to prebivalstvo? Dvomimo. Nujbrž je zajemal to svoje znanje iz spisov kakegti nemfikega turista, katerega blagu je v vseli dc/elah veliko; kako pov.no, nezaupno in z malo vero pa je treba ritati takt* apise, se je g. Hausner lebko do dohreuu prepriča! pri tukih spisih o svojih Hevernih sosedih. Bolj verjetno je, ka je svojo vednost o avstrijskili primorskih za-devah imbiral po avstrijskih nemških časo|)isih ter svojo prej omenjeno trditov opi ral le na poroiilo teh listov. Čudno se nam to zdi. AH ou, ki je m-davno v svojej knjigi „Deutsch-tliuni uud deutsclifu Ueich" z uenavadno bi-stroumnostjo risa! sedanje duševno delovanje Nrrmvv ter je ne pohvalno primerjnl z delo-vitnjem prejšnjih dob, ne pozna avstrijskega nemSkepi časopistva, ali ne vu, ka to nij v resnici svobodomiselno, ka ue ljubi resnice zavoljo nje same, in jo br.mi in zagovarja edino le tedaj, kadar je ugodnu Nemcem in njih istinitim ali dozdevnim interesom, ali pa f-e je tem vsaj indiferentna, jo pa zametuje in z besnostjo i>obiju povsod tam, kjer misli, da bi lehko bila na korist Slovencu V Ali on še nij pieverjen, ka avstrijsko-nemsko Časo-pistvo in sploh |)olitični Nemec podpira samega hudiča, če le ve, da bi to škodovalo Slovencu? Žal! mi to vse vemo iz prepričanja. Ono taji, ali vsaj neče priznati, ka so na Primorskem razmere res take, kakor jih je popisal g. dr. VoŠnjak, in ka je sedanje vladno postopanje tam res državi nevarno in škodljivo, ker pod-
pira in pospešuje vede ali nevede nenaravne razmere, iz katerih se morajo ob svojem času za državo izcimiti neugodne posledice, le zato, ker dobro ve, ka bi vlada o pozor jena od vseh strani, po prijatelji in političnem protivniku na ondotne nezdrave razmere, slednjič hote ali nehote vendar morala kreniti na drugo pot ter ne podpirati enega elementa na škodo dru-gegar ampak negovati vse življe enakomerno, po zakonih, ki jih pravi interes države zahteva. To bi pa se ve da, nedvomno stanje slovan-skega naroda na Primorskem naroćnostno, duševno in gmotno zboljšalo. Tedaj pa le tega nikar! To je geslo Nemcev, da si imajo državo in edino njen interes vedno in povsod na jeziku.
Nerazumno nam je tedaj,  ako se vladna pozornost   odvrača   od   tako eminentno važnih državnih   zadev po državnih   poslancih   samih, osupnilo nas je pak, ka je mej  temi tuđi slo-vansk poslanec.   Ne moremo  tega soditi dru-gače,   nego  da  izvira iz nevednosti,   tedaj se pa ne moremo obraniti uže prej izrečenej misli, da gorje državi,   če njeni uplivni državniki in postavodajalci ne poznajo njenih   razmer.    Ko bi   bil   g.  Hausner   bival   na Primorskem   po ve£   mesecev   in let in  ob   raznih   dobah   po vseh večjih mestih, kakor je to storil pisatelj teh vrst,   ki   je  sam   rojen Istran,   namreč v Gorici, Trstu, Pazinu, Bolzetu, Kopru in Ueki, | ter   opazoval in študiral   življenje,   mnenje in delovanje malo da ne vseh   krogov  itali-janskega  prebivalstva,   prepričal bi se res, ka to prebivalstvo   splošno ne počenja ni tu ni tam revolucionarnih  in veleizdajnih de-janj zoper Avstrijo —  to se doga ja sploh pri vseh narodih le v skrajnej   sili — ampak   da je to tam posel le pojedinčev, katere je ideja in  navdušenost za združen je   z Italijo napojila tako,   da puščajo vse obzire na strati,   ter ne straše^ se pred posledicami, ki iz tega izvirajo, hladnokrvno vse počenjajo, kar mislijo, da nji-hovej  ideji hasni in jo pospešuje.    Takih pri-merov pak je za vsakega,   ki ima le nekoliko spomina od leta 1859 sem, da ne govorimo o prejšnjih dobah, žal, da več nego preveč, brez števila na Primorskem. Taki pojavi okužijo pa vse ostalo prebivalstvo in so gotovo merilo in nevarajoČ   dokaz,   ka so v Primorji mej  itali-janskim prebivalstvom res tla,   na   katerih   bi Avstriji   lehko s časom  vzrastla   pogubonosna neprilika,   če  jej   vladu   ob   prnvem   času i»3 stopi  na   pot,   ne z brezobzirnim tliioenjem in uuičevanjeni svobode, — ne, mi Slovnici tega od nje zoper nikogar   na   pomor   ne   kličemo, mi   smo   uže   po naravi   kot Sloveni   odkrito srčni ljubitelji sv obode, žalostcn dokaz temu misa politična razcepkanost,   koliko več pa po britlkih   izkušnjah   in   jo vsakemu   narodu   iz srca   privoščimo   — ampak   z   razumnim   naravnim vladanjem, knkeršno pravi interesi Av-strije terjajo.
Prepričal bi se bil g. Hausner dalje nedvomno, ka so im Primorskem mej italijan-skim prebivulstvom res tlu p o 1 n a i s k e r, iz katerih bi lehko zn Avstrijo nastal požar, kaj ti javna je tam tajna in seznanil bi se z njo tuđi on, ka ogromna većina zavednib in inteligentnih tega prebivalstva — ta pa navodno pri vseh naiodih v političnih rečeh odločuje — je visoko navdu-Šena za idejo zjedinjenja z Italijo in živo hrepeni po njem. To je resnica in nikdo je ne bo mogel tajiti in prikrivati, komur je znana. Da je tako, je umevno samo ob sebi in naravno; sila narodnostne ideje in narod-skega združenja je dandenes  tako  velika,   ka
jej skoro da vsi narodje veliko  žrtvujejo,  se-danja doba je njena doba.
Neumljivo in neodpustljivo pa je, da me-rodajni državniki te razmere taje in ne store" tega, kar vidno zahtevajo interesi države in da vlada svojega postopanja ne uravna tako, da bi se nevarnost in škoda, ki iz takib razmer preti državi, ob pravem času odvrnila.
Govori Be po dunajskem časopistvu in zopet preklicuje, ka hočejo državni po3lanci italijanskega prebivalstva na Primorskem stvar glede „Italije irredente", katero je g. dr. Vož-njak v budgetnem odseku omenil, pred državni zbor spraviti in ovreči.
To nij nič nenavadnega in se pri takih prilikah stereotipno dogaja; občinstvo in me-rodajni krogi žele in pričakujejo navadno to, zato, da se svet malo umiri in nekoliko puhlih lojalnih fraz, katerim pa sami oni ne verujejo, ki jih željno pričakujejo, spravi predmet iz oficijalnega dnevnega reda, ali resnica ostane vendar le resnica in sili zopet in zopet na dan.
Brez bojazni pa lehko trdimo glede na to poročilo, ka bi italijansko prebivalstvo v Primorji, ko bi bilo poklicano do glasovanja, do plebiscita, in bi mu bilo na voljo dano izreci, kaj želi, svoje poslance z ogromno ve-čino na laž postavilo, kakor hitro bi ti v dr-žavnem zboru o političnih njegovih željah in težnjah drugače sodili in kaj druzega trdili, nego mi v  tem članku priobčujemo.
Stvar je res za tega in tega neugodna, ali mi Slovenci smo najzadnji za to poklicani, da bi jo tajili tu zamolčali sami sebi na škodo; g. dr. Vošnjak pa naj bode uverjen, da nam je iz srca govoril in da mu bodemo primorski Slovenci za njegovo hrabro zagovarjanje slovenskih pravic in s tem vitalnih državnih in-teresov obranili trajno iskreno hvaležnoat.
Jože Stani6.
Politični razgled.
V Ljubljani  15. februarja. Pape/, Ltk(» XIII. je od govoril s posebnim pismom dalmatinskim š k o-fom,   ki   so mu bili čestitali na izdanji enciklike o Cirilu in Metodu.   On pravi, da ga je list,   ki so   mu   ga   dalmatinski škofje poslali, posebno razveselit, ker iz njega vidi, da so ne le .-. zadovoljstvom sprejeli  njegov   „dokaz  blagonakloni «» os ti   papeževe   nas proti Slovaustvu",   n*>go   tuđi,   da   še   iiomnijo. kako je od nekdaj  delala   papežka   stolica   za njih   narod.  Nn  konci  izraza papež upanje,  da se hoilo tuđi drugi Slovani h katoliškej  cerkvi povrnili.                              __
Nemci so 15. t. m. praznovali stoletnico l^«v<***ibikovo smrti. Na Dumji so nomški študontie. profesori i in postanci tuđi to priliko poranili, da so na Slovane psovali in pa svojo velemlajno zvezo z Nemčijo naglaševali. Tuđi Schonerer je pri tej priliki napil „radikalno-nemako-nnrodnim" Nemc^m, t. j. prusakom.
V tlavltovstkein odseku seje sredo obravnavula predloga zakona ministra Durni-jevskega glede zemijiskega davka. Nemško liberalni poshmci so to predlogo oštro napadali, ker jej tinančni minister nij dodal nobe-nega motivnega porodila. Desnica je zagovar-jala predlogo. Koncem se je volil za poroee-valca dr. Memik ter se sprej^l predlog grofa Dziedus'/yckega, naj vlada izroči odsekovim Članom izkuze, kolikor jih ima glede zemlji-škega novo oilmerjenega davka.
Grško-turško vprašanje je pričelo tuđi uže Mtaffjarc vznemirjati. V seji peštan-skega sabora 16. t. m. je stavil poslanec Helfv do ogerake  vlade sledečo   interpelacijo
Ali ho5e vlada zboru kaj razjasniti dozdanji tek gr^ko turškega vpra&anja in kako da v tej stvari postopa avstrijsko vnanje minister-8tvo; ali dela vnanje ministerstvo na to, da se zabrani vojska mej Tursko in Grčko in ako bi to ne bilo mogoče, ali dela na to, da ostane Avstrija popolnem nevtralna in tako tuđi vse druge vlasti r
T'ilttlfcjc* (lržuve.
„P. C.u poroča, da angleška vlada malo upa na mirno rešenje g-ršRo-turii&esrtt vpra^auja; kajti GrSka nehče na noben način pustiti Janine ter je grška vlada angleškemu poslaniku v Atenah baje izjavila, da je organizacija grške armadc gotova in da bode v jednem meseci pripravljena za odmarširanje. Ako b" dotle Turćija ne <lala Orškej tega, kar jej je priznal berlinski kongres, potetn si bode Grecija z orožjem prilastila ono ozemlje. Svoje luke da je Grška zavarovala s torpedi. Isto tako vojevita poročila prihajejo iz Carigrada nasproti onim glasom, ki so se včeraj javljali o Turčiji in  Greciji.
Na Pruskom se pripravlja ministerska kriza. Knez Đismark dela na davkoskej reformi ter je uže zbornici poslancev predložil nacrt o trajnem odpuatu davkov. Budgetni odsek gospodske pruske zbornice pa predlaga zbornici, naj se ta predlog Bismarkov odbije. V seji 16. t. m. gospodske zbornice se je Bismark nad tem jezil ter dejal, da je njegova naloga končana, če ga Se ta zbornica zapusti, od katere je najmenj prioakoval protivljenja. Uže pet let da se mu neprenehom mečejo polena pod noge in v tseh zborih da se mu sjimo oponira. Tega zdaj ne more več strpeti. „Če bi me gospodska zbornica v tej stvari ne podpirala, potem mi prekriža ćelo davkovsko reformo, potlej jaz odstopim in tišti, ki mi denea odbijajo trajni odpust davkov, tišti naj potlej nadaljujejo ter završe davkovsko reformo". Kljubu tej ostrej izjavi bode baje Bismarkova predloga odbita.
Dopisi.
Iz Cirhuicc l.rj. febr. [Izv. dop.'J (O šolstvu in o ljudskem št evilj e nj i.) Naš občinski zbor je v svojej zadnjej seji na predlog občinskega svetovalca gosp. Šerko-ta enoglasno sklenil, da naj se na našej četvero-razrednej Soli učenje nemSkega jezika popolnem opusti in da naj obćinsko svetovalstvo z vsemi gredstvi dela na to, da se ta sklep konfino tuđi izvrši.
Gosp. Šerko je pri utemeljevanji svojega predloga na drobno naišteval vse one na-pake, katere izvirajo po učenji nemškega jezika na ljudskih Solah in katere tuđi ovirajo, da uceću se mladina ne pridobi na ljudskih šolah za kas ne je življenje potrebne vednosti. Opo-zoril je on občinski zbor na to, da se mladina na ljudskej soli. katera je v prvej vrsti le bolj za kmetsko ljudstvo — ne izobražuje popolnem v takih predinetih, katere se v re-Bnici potrebuj e i o potem v praktičnem živ ljenji; marveč da se ravno s posilnim učenjem tujega nemškega jezika trati toliko ur na tedeu, da mladina v urienjijlruzih pred-metov zaostaja in da učenje in razlaganje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih vednostij ćelo na vrsto priti ne more.
ICazal je na uspeh prejšnjili ljudskih šol, kjer se je z vso silo in s toliko gorečnostjo našo mladino germanizirati hotelo in prizade-valo doseći namen — popolnem udomačiti nemški jezik na slovenskih tleh. Brez ovinkov je povedal, da imamo še sedaj mej soboj ne-katere onih iz stare sole, ki v svojih, dopisih loniijo tako nemščino, katera jih pred svetom le smeši — in je sploh po Slovenskem zasmešno znana kot mast nemške kulture.
Ker pa nijso ljudske dole edino le za učenje jezikov in ker nijso one nikake pri pravnice za višje sole, je gosp. Šerko nadalje ome-
nil, da bi ne bilo nikakor pravično terjat1', da bi se za komaj 5 procentov onih otrok, kateri nameravajo po dokončanej Ijudskej Soli stopiti v višje sole — učil le tem na ljubo tuji jezik — ostalih 95 učencev bi pa moralo zanemar-jati potem učenje drugih njim potrebnih ved-nostij. —
Tuđi iz pedagogičnih ozirov je utemeljeval svoj predlog s tem, ker je le na podlagi svojega materinega jezika, ali na podlagi kakega drugega uže znanega jezika, mogoče učiti se tuji jezik in trdil, da je vendarle neprizane-sljiva didaktična napaka ta, da se v I. razredu v katerem učenec Se ne ume slovnice svojega lastnega jezika, uže uči tuji nemški jezik.
Končno je pa tuđi izrekel, da tako urav-nane ljudske dole, kjer se našim otrokom po sili v glavo ubija nemški jezik, katerega kmet-ako ljudstvo za svoje potrebe nič ne rabi, nam dajo le polovični sko izgojo naših otrok v dveh jezicih in da moramo — oziraje se na § 19, temeljne postave naše države odločno terjati ona sredstva, po katerih je mogoče našim otrokom dospeti do popolnem pravilnega znanj." lastnega svojega jezika in tuđi odločno protestirati proti posilnej upeljavi tujega nemškega jezika v naše Sole.
Ko radostno pozdravljamo ta vsestransko opravičeni predlog g. Šerkota, dostavljamo le Še, da imamo, kolikor poznamo odločno posto-panje našega občinskega avetovalstva — dovelj upanja — da se bode v tej zadevi vse mogoče storilo — da piidemo vendarle enkrat do svojih pravic. Saj se tuđi v dosego svojih pravic ni potreba ustrašiti pota do upravnega sodišča. Pot do tja bodo gotovo radi gladili naši državni poslanci.    Torej na izvršitev!
Rezultat Ijudskega popisa v našej županiji naj vam tuđi naznanim. Trg Cirknica ima 1495 prebivaleov in ćela cirkniška župa-panija šteje 5455 Ijudij, kateri stanujejo v 821  hišah.
Kaj ne, da je to lepo število, in bi lehko sama naša županija brez okolice preskrbovala kako sodnijo — a tako, ker sodnij« ni tu, mora res ta bori svet potovati po svojih uradnih poslih v daljni Logatee.               K.
Od Ormoža 15. februar ja. [Izv. dop.J (0 kraj ni za stop.) Po mnogih ovhah je zdaj začel novi narodni okrajni zastop svoje delovanje; volitve za novi zastop so se uže meseca oktobra leta 1879 prićele in stvar se je tako zavlekla, da ,je novovoljeni zastop Še le 31. januaija t. 1. imel svojo prvo zborova-nje. — S tem zavlečevanjem je profitiral po-prejšni načelnik to, da je eno leto več abso-lutistično pri okrajnem zastopu gospodaril in slednjič, akopram je zadosti časa imel, da bi račune in druge zadeve uredil, je oddal gospodarstvo novemu nastopu tnko navozlano in slabo, da še tako nobeden načelnik ne, ražen Seidlna. — In ta Blab red še ima to žalostno senco, da je sedanje finacijalno stanje okr. za-stopa podobno kridatarju, ki sam ne ve za vse svoje dolgove, ker deficit od lanskega leta znaša blizu 4000 gld. in to večinoma dolgov, katere poprejšnji načelnik novemu odboru niti naznanil nij, mogoče nevedoč za nje in sedaj še sploh pridejo nove terjatve na dan. — Pri tem položaji si marsikateri davkoplače-valec misli, kak se dobri čaši v slabe spre-menijo, ker pred nekaterimi leti je bilo v okrajnej blagajnici nad 10.000 gld. gotovine, zdaj pa nič gotovine pač pa do 4.000 gld. dolga. — Da bo pri teh okolSčinah novemu odboru težko gospodariti, je razumljivo, ker se pri sedajnih slabih  razmerah   kmetstva   ne
more misliti na povišanje okrajnih doklad, a upanje je, da bo novi okrajni odbor pri umnem ravnanju in vaičnem gospodarstvu izvlekel voz iz blata ter vsako leto njegovega delovanja ugodnejše in bolj urejene račune polagal, ka-kor njegovi predniki.
Čudno pa je to, da poprejžnji odborniki vso krivdo zvračajo na načelnika samega, akopram so njegovim „nezmotljivira" nakanom zmirom prikimovali, dobro vedoči za solidarnost odgovornosti; le jeden je imel pogum, da se nij dal od upliva poprejšnjdga načelnika voditi.
Pri ravno začetem delovanju novega okr. zastopa je pa želeti, da vsi udje brez stranka rskega razločka složno delajo za blagor okraja, ter da z vsemi močmi pomagajo vse dobro storiti, a vse slabo uničiti in upati je, da ta želja ne bo glas upijočega v pu«avi, kar se je uže pri zadnjem zborovanji pokazalo, od katerega evo nekoliko povem.
1.  Za zapisnikarja se je enoglasno   izvolil g. Robič   in   se je na   njegovo   vprašanje   po predlogu g. KmetiČa   sklemlo, da se od sedaj imajo   zapisniki    zborovanj   tuđi   v   s 1 o v e n -d č i ii i pisati.
2.  Pomoć  za  stavbo  poslopja za okrožno sodnijo v  Mariboru iz svote prodanega kresij-skega poslopja v Mariboru se zarad slabih  fi-nancijalnih razmer jednoglasno odrefie.  —
3.   Muto v SamuŠanih se je sklenilo opustiti, ker to nij bila muta ampak bolje   muka za voznike in tuđi nij nesla dobička. —
4.  Za  okrajue   odbornike  se  je   potrdila instrukcija, po katerej se bode vsak odbornik znal ravnati, kaj da ima za pravico in  katere dolžnosti in se bo   ta   instrukcija   na   predlog dr. (Jeršaka   tuđi   v   slovenščini   razdelila   mej ude okrajnega zastopa.    —    Take   instrukcije, katere   postava   zahteva,   poprejšnji   odbor nij imel,   ker je Kada bil sam ćeli odbor,   kateri nij imel nobenih pravic, pač pa naložene   dolžnosti, prikimavati Kadovim nakanom.
5.   Postavil se   je   zdravnik  za   siromake Ormoškega   okraja v osobi   g. dr. Žižeka,   ter se mu je   odmerila  letna  plača   200 gld.   — V tej zadevi bi uže stari odbor   nekaj   mogel ukrenoti, ker je ta od deželnega odbora došli ukaz uže   datiran  od  1. junija  1877,   toda   g. Kadi   se   za   take  „malenkosti" prav   nič   nij mudilo.    —   Mej obravnavo tega predmeta se je pa vršil „intermeco" da jednacega nij kjer koli   dandenes  v   parlamentarizmu   najti,   pač pa se spominja   na   nekdanje  poljske   sabore.
6 Preliminare za 1. 1881 sejeodobril po predlogu odbora. — G. Kada bi moral uže v decembru p. 1. preliminare sestaviti za 1. 1881 toda to delo je nalozi! novemu odboru, daje za-kasnjeno prišlo na vrsto. Sicer pa je g. Kada već vlog nerešenih ležati pustil in to vse mora sedaj novi odbor izilelovati, akopram je on si za ćelo leto službo vručunil. Ra'umt sich dasV
7.   Sklenilo se je opustiti izbo za okrajno pisarnico na rotovži   zarad štedljivosti,   ter je g. KmetiČ   vzel   dotične   akte   okr. zastopa   v svoje stanovanje, kjer tuđi okrajni odbor zbo-ruje in to vse proti čisto majhenej odškodnini.
8.   Za pregledovalce  poprejšnjih   okrajnih računov so bili jednoglasno izvoljeni notar dr. Geršak,   župnik  Šporn  in  trgovec   Robič.   — Želimo jim dober „apetit"!
9.  Na ukaz deželnega zbora  se je  sklenilo,   da  okrajni  odbor   imenuje  zvedence  za reklamacije gruntnega davka. (To je tišti novi davek, kojega je g. Kada kot okrajni   cenitelj pomagal kovati.)
Drugi predmeti so  bili večinoma   le ter-
jatve posameznikov rio poprejšnega okr. zastopa; bila jih je nepotrpežljiva vrsta, ki zadostno karakterizira red in gospodarstvo poprejjnega načelniku.
SlednjiČ se je na predlog dr. Geršaka sklenilo, da se ima pri napravi cestnih kazal-nih tabel tuđi na slovenšfcino ozir jemati, in je poprej Robift izrekel svoje obžalovanje, da se je do sedaj tako javno slovenščina popolnoma ignorirala, ter da pole^ nem-ščine nema domači slovenski jezik prostora in to na u I o v e n s k e j zemlji in za slovenski denar.
Končaje svoje poročilo, pa ne morem opustiti, omeniti, da g. Kada kot načelnik in g. Kosol kot njegov namestnik poprejšnjega odbora nijsta novi okrajni zastop za vrednega spoznala, da bi ga pri njegovem zborovanji z navzočnostjo počastila, akopram bi nju pri raz-vozlanji ra&unov dobro potrebovuli, ter da bi g. bivši načelnik zvedel kaj in kje da je lepo svoto dolga napravil in to: Zum andenken anno 1880. — Hvalevmlno pa so prišli vsi drugi mestni zastopniki Ormoški k zborovanju in želeti je, da to tuđi v prihodnje storijo, ter da tako pomagajo pod gasloin: „Viribus uni-tis" delovati za blagor našega okraja in tako je prav; saj so zato tuđi mandate dobili, ne pa da bi se od zborovanj absentirali in hrbet kazali. — Polje nam je vsem široko, katerega vsi lehko z jednim namenom obdelujemo: Imeti blagor okraja pred očmi, brez strankar-stva razsoditi dobro od nlabegu in potem nam delo ne bode zastorij, ker zdaten uspeh nam je zagotovljen.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 18. februarja. Češka poslanca Kanda in Srom sta imenovana v državno sodišče. Predlog Lienbacherjcv in predlog Kronavvettrov o reformi volihiega reda sta bila izroČena posebnomu odseku 24 udov.
Donince stvari.
—   („Čudni i z v e d e n c i o n a A e j ravnopravnosti.")   Pod tem  naslovom smo v zadnjem listu Članek  pisali.    Kot potrjilo tiim-kaj   reĆenega   nuin   prinašujo   denes   dunajski listi poročilo, da je kranjski deželni predsednik \Vinkler bil sklical kot take „izvedence"   o vprašanji  uvedenja slovenščine kot  učnega jezika v  ljubljansko  učiteijišče  v enketo za  po-svetovanje:   inspektorja Pirkerja (!), direk-torja  Uro vat a  (!),   prof. Gariboldija  (!) in učitelja  Vod epa, torej 4 mmiškutarje,— pa samo dva narodnjaka:  prof. Levca in vodjo Praprotnika.     Da   taka  enketa, v katerej so Pirkerji, (Jariboldiji,  Hrovati   in Vodepi   odlo-čujoči, ne  bode  slovenskega   učenja   sklenila, to se samo ob sebi umeje!   Več o tem pisati nam brani „tiskovna svoboda."
—   ( Vesteneck)   razglaša po novinah, da je disciplinarna preiskava   proti   njemu  iz-kazala, da on nij bil zraven, ko so   se  komi-sarju Del Cottu okna pobijala,   niti   ne kateri drugi c. kr. uradnik.   Torej so drugi ćeli greh na se vzeli in Vestenecka oteli. Maček zmirom na noge pade, to je stara stvar.
—  (Vabila na „Sokolovo" inaške-rado  na  pustni   vtorek) razpošiljajo se; tišti, ki bi jih ne bili še dobili, naj jih rekla-mujejo pri „Sokolovem" starosti g. Ravniharji, kajti, kdor bi se ne mogel z vabilom izkazati, ne dobi vstopa. Čujemo, da se boce možki zbor čitalnice in corpore udeležiti maškerade.
—    (Doktor   bogoslovja)  je   postal Slovenec g. Leopold M o 1 j ,  duhovni oskrbnik v poailnej   delavnici v Gradci, rojen v Rozdr-tem na Kranjskera.  Promoviran je bil na Gra-Skej univerzi dne 12. t. m.
—  (Prostovoljna požarna bramba v Kranji) priredi nedeljo 20. februarja t. 1. t ČitalniSnih proatorih ples s srečkanjem  dra-gocenih in šaljivih dobitkov.
—   (IzCerknice)   se  nam piše:   Narodna čitalnica priredi  dne 20. t. m. veselico v prostorih g. Josipa Milavca s6 sledečim spore-dom:   1. „Jadransko raorje", zbor.   2. „Sara-fan", dvospev v kostumu. 3. „Zvonovi", zbor. 4. Komični prizor. 5. „Šablenka", zbor. fi. Tombola. 7. Ples.   Začetek  ob  Va8. uri. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. od osobe.   K tej veselici vabi vse rodoljube            odbor.
—   (V  Nabrežini)  priredijo   rodoljubi dne   20. februarja   veselico s tem   sporedom: 1-  Pozdrav.   2.   Leban: „Slavčev spev", zbor. 3.   Deklamacija:   „Junakov grob".   4.  Mašek: „Moj dom", čveterospev. 5. Deklamacija: „Po-bratimija". G.  „Slepivne  burke".  7. Miklošifi: pSlovenska dežela". 8. Igra : „Oprošdeni jetniku. Početek točno ob 7. uri zvečer.   Vstopnina k zabavi 20 kr.,   k  plesu za gospode po  1 gld.
—  (V Ormoži)   naredi   „Sloga", kato-Ii6ko slovensko političko društvo, dne 20. febr. v gostilni g. Jakoba Sinka veselica, na korist potresom poškodovaniin Zagrebčanom. Vspored. 1. G. Ipavic:  „Kdo je mar", zbor. 2. Poslov. 3. Vašak:  „Jaz sem Slovan", zbor. 4. I. tombola. 5. pl. Zajc: „U boj", zbor.  G. II. tombola. 7. Nedved:   „Mili kraj", zbor.   Ples.   Začetek ob 7. uri na  večer.   Vstopnina za   posamezne ude 30 kr., za ude   z rodbino 50  kr., za po-samezne neude   50 kr.,   za   neude   z   rodbino 1  gld. Veća vplačila  zbog blagega namena se hvaležno sprejemljo.
—   (Požigalec.) V Celji je bil 14. t. m. pred   porotniki   obsojen   na   deset   let   u ječe Vinko Kurnik, ker je bil iz maščevanja sosedu hišo zažgal.
Javna zahvala.
Družba sv. Mohora blagovolila je tukajšnjej Soli 41  knjig raznesu obaega podariti.  Zji tsi lepi  dar iz-
reka jej pođpisano iolsko vodstvo v imenu Bolske mladine najtoplejfio zahvalo.
Vodstvo ljudske Sole v Šturiji, doe 16. februarja 1881.
Oton I)ietz, voditelj.
Dunajska borza 18. februarija.
(Izvirao telegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih   .    .    73 gld. 35       kr.
Enotni drž, dolg v srebru    ...    75     „    66         „
Zlata renta.........90     „    15       n
1860 drž. posojilo.....131     „20       „
Akcije narodne banke.....814     „              n
Kreditne akcije.......292     „80        „
London..........118     „30        „
Srebro..........—      „    —        „
Napol...........9     „    34«/,    „
C. kr. cekini........6     „     56       „
Državno marko.......57     „65        „
Išče se
pošten in ćvrat neoženjen i>i'istn,v»ill£ (majer), ki je izurjcn tuđi v gozdaratvu ter vajen pri žagah in kupčiji z lesom in zna dobro vsaj slovenski pisati. — Pismene ponudbe naravnost pod naslovom: Frane Kolnik v  Verdu  pri Vrhnikl.                (63—5)
Za trgovino in krčmo
zelo pripravili lepi prostori, obstojefti iz dveh sob, jednoga kleta, velike veže {v katerej je uže naprava za prodajalnico), — se dajo pod prav ugodnimi po-goji takoj v najem. — HiSa ima najlepio lego, tik veliko ceste  v Planini.
(93-D                        Brata Koren.
Naznanilo.
Izurjon lcova£lc i»oiikoč*nilt dobi takoj službo; oglasi naj se pri Janez Borstnlku, Dolje it, 8, pošta Borovnioa.                                91—3)
i               Izvrstno dobro              r
1 ptujsko vino I
4       staro in novo       t
^   po 11,  12,   14, hi gld. hektoliter brez posodo   W 4^                                 ponuja                                 p
<    R/UMUND SAONIK    ►
4                               V  PtUJL                  (90-5)   ► A         ___                                       ____k
Vsega zdravilstva
Dr. Franc Župane
ordinira vsak dan  v svojem  stanovanji
vBethovnovih uticah štev. 4, I. nadstropje,
(zraven Waldherrjevega instituta).                    (i)i—1)
♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦
■ I I I I 1 1 I I 1 I I I 1 I I I I I I 1 I II
P                Bolnim na praih in pljnćah!                j
[ Willielmov snežniški zeliseni alop ■
P od Prime Wil licima, lekarja v ATeueiikircheiiu (D.-A.). "
Uže '^t let zoper bolezui organov   za  dihanje zoper prchlad v
■   jiihulku in dušnikovih vejic, zoper dušljivi kašelj, hripuvost iu zoper   ■ a   mno^o družili boleznij v vratu  iu  v prsili od najveejoga uplivaiija  in   B
zdrsivilflt\em*  uio^i. Ta sok je posebno omciijiiti kot pruservativ, kndar
1   je iiio{$1m uli nIuIio vr<>iu<>.  —  Kcr ima jako   pnjeten   okus,   zato   *
a je otrokoin   korišten,   potrebnu   pa na. pljučah bolnim   ljudena;   ruvuo   t
tako tuđi  pevetan in   govornikom,   će   neuiajo ^istega glasu uli če so
■   hripavi. — Već sprieeval potrjuje zgoraij  navedeno. —  V steklenicab   ■
■   I)(J  S'tl  1.25 a. v.                        Dobiva se:                                                i a                                 V IJubijani ; l'eter I,a»»uik.                             B
V Brodn Kvgen Schrepcl, lekar. VMJraiU'i J-rP urgleitner, lekar, Wend. Trnk(icz)', lekur. V Kranji Karei Aavuik, lekiir. V Ma-
■   rihoru Alojzij (Juandest, lekar. V Mctliki Fr. Wacha,  lekar.  V   ■ Novem niesta I) o ui. 11 i z z o 1 i, lekar. V /agrctni S i g. M i 11 b ac li, lekar.
F. o. občinatvo naj zahteva izrečno zmirom Wilhelmovega B  snežnićkega zeliškega alopa, ker pravega samo jaz prideljujem in ker L   eo i/.delki,  nahajajoči se pod imenom Juiij Bittnerjev snoznišk zelišk   ■ W   alop slabo ponarejeni, pred katerimi jaz posebno svarim.          (19—4)
Tu|c,                                    Dr. Pattisonova
fh s..ui:1zi *-**, "bata zoper protin
Schmidt z Dunaja. - Vofajak iz Celja-                      ^. ^^ [n Qzdw1 hjtro         (65_2)
—  Rasenberg iz Zagreba. — llausner iz                            J
Maribora. - Zindler iz Gradca. - Vogel        JirotilK  ter l*eVHiatIzem
iz Meisterdorfa.                                        vsake vrste: bolečine na obrazu, prsih, vratu, v zobeh,
Pn Mail*,!:   Hocevar xz Krškega.              rokab   ko]eQih  udih      ^. .     mh
-  Hertle iz Trbovelj. - Rihart, Quu   v zavitkih ^ 70 kri)'pol z'avitka 40 k£ imaj0 JuI. 1Z irsta>                                               pl. Trnkocij, lekarna pri Samorogu v Ljubljani. |
19^ Zoper jetiko! "^g
Radgostski univerzalni ent
rožnovsti maho-rastlinsti celtlicti,
priporočajo aa  posebno
A     ^-*——^^          za vee, tuđi za za-
a^^^S-^^^ starane bolezni na
^^S^-gSSSS^i^ pljučah, za srčne,
^iS^SJS)|^K@y prsne in vratne bo-
ltfif^I|3^^^*\*I ^eC*ne» posebno za
\$^~Jlh3&i^iŠi 8uS*C0* Želodčevo
^^J^^aJ^^Ž^'    slabost  čutnic in ^^^^t^ 4«' Ri^^ate     začenjajočo se
^^        p^juČnico!
Veliku Stevilo   priznanskth   pisom ra/.po-lagajo se v propriČanje.
G. J. NeicliertD, dipl. lekarnarju v Rožnavi. Oiirajoč  se na  svojo   naročbo   pred   10 dnevi, prosim Vas,   da mi za priloženo vsoto pošljete še dva zavitka radigosfakega univer-zalnega čaja in 6 Skatljic  rožnavskth   maho-rastlinskih coltličkov,  kajti  posebno  ti  hq mi skoraj popolnem nstavili ka^elL tnj mi pa daje slast do jedi, katere prej« nijHem imel. Se spoštovanjem
Henrtk Kanđt, c. kr. stotnik računski vodja. Hainburg n. D., 21. januarja 1878.
Gospodu lekarnarju JF. Sei«herta v Rožnavi. Še enkrat Vas prosim, da mi izvolite kmalu poslati s poštnim povzetjem 2 zavitka toliko hvaljent'ga radigostskoga unlverzalnega čaja In 2 škatljici roznavskih celtličkov.
Udani (521 - 2)    Karei Morave«, kralj, gozdar.
Gospodu lekarnarju J. Selchertu v Rožnavi. Prosim.   poŠljite mi s pošttiim povzetjem 1 zavitek glasovitoga radigostskega univerzalnoga čaja in 2 škatljici rožnavskfh celtličkov.
Udani
v    Josip Pollel, nadučitelj. Ljubno (Štajerska), 17. marca 1877.
Čestiti gospod J. Sel«hert 1
Zopet Vas prosim za 3 zavitke univerzalnoga čaja in tuđi toliko celtliokov. Ljudje ino prosijo, da žanje naročujoua. Nekđo je bil uže blizu smrti, in dasi je imel dosti zdrav-nikov, postajala je vendar hujša njegova bo-lezen, dokler da mu nijsem prepuetil jednega dola vašega zdraviln, ki tuđi nanj izvrstno upliva.               S6 š'ovanjem
Fruu HalkonM9 ^ostilničar.
Podlužany (Čeaka), U. aprila  1879.
Od tega po zdravniakej razložbi in pred-piaih pripravljeni čaj, veija za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gltl. av. v. Jedna originalna dkatlja Kužnovskib uiaho-rastlinskib coltli6kov 5O kr. Za kolek in zavijanje pa IO Itr. posebe.
iPprtaroBtHki universalul £aj in Kožno v kiittho-raMUiuHbi v«ililički dubi-vajo so jedino le v lekarni J. ftelcherta v Hoiuovi iim Moravskom), in razpoailjajo ao naručila na vse strani proti postnouiu povžotju.
D:i je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tuđi zaloge »ledeči lokarji: W. Mayr v i-Jubl|ani, W Ko'nig v ]tl»rll»oru, S. Mittelbacb in J. Cej bok v Zagrebu, li a r ui h e r z i g o B r U d e r in A. Nodved v Ciradvl, A. Harek inJ. Kupferschmied v t'eljl, O. U u a s h o i m v Upulci9 C a r 1 Grabacher v Murna, J. 111 i n g v Rot-tt'uuiHuu, W. T b u r n w a 1 d v Celovci.
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjib
prodajalnicah materijalnoga blaga, 5P^^ l>oktor Ilorstova jedimo prava voda za o*l, prirejena natanko po starem rodbiuskeui receptu tega svetovno slavnega zdravu i ka, za oči, pripravna je za okrcpljenju in vzdržanje vida v vsakoj starosti; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovom pokliču, frišni ali stari prisad na očuh, pege na rožnici in kalo tor odpravi sitno solzonje.
lzvirnu Bteklenica z navodom za rabo volja TO kr., za kolek in zavoj IO kr. več.
Prava se dobi santo naravnoat iz lekame v kopelišči Kožnavi.
9^"~ Itošnovski ovet za sivce, hitro in trajno zdravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 7O kr. av. v., za kolek in zavoj IO kr. več. Pravi se dobi samo naravnost iz lekarne v Rožnavi (Moravska).
Izdatelj  in urednik Makso A r m i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".