!SSN 0351-6407 Zaprta SLS-jevska rezidenca! stran 3 RAČUNALNIKI M,Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 o L o o Jerani: 21-36 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana »Vabilo na sestanek resnice« stran 7 AbAk Mikloša Kuzmiča 4, M. Sobota, teu.: 38 170, 22 162 VREME DIJAKI, ugodni nakupi PC-jev! 4. avgust, četrtek, 5. avgust, petek, 6. avgust, sobota, 7. avgust, nedelja, Žalika Lovrenc Ljuba Regina 8. september, poned., Marta 9. september, torek, 10. september, sreda, Peter Niko Murska Sobota, 4. september 1997, leto XLIX, št. 36, cena 190 SIT V petek bo sončno s popoldanskimi nevihtami, v soboto bo sončno, v nedeljo pa lahko spet pričakujemo zmerne pooblačitve in posamezne padavine. Topla jesen oznanjuje, da se spomladi zima težko odmikuje. Lunine mene: sonce bo vzš tembra ob 6. uri in 28 minut, ob 19. uri in 31 minut. Dan ji ur in 3 minute in je vsak dan minut krajši. 10. septembra samo prvi lunin krajec. tu, šolarji tudi, a žal jih je vsako leto manj. V pokrajini ob Murije letošnja generacija manjša od lanske za 584 otrok. Na Gimanziji M. Sobota pa se ubadajo s hudo prostorsko stisko. Vestnikov intervju s predstojnico Zavoda za šolstvo Republike sj^enije - Organizacijska enota M. Sobota Mileno Kumer stran 8 . lektorica Savskega Regrata FO VV V OO Tl A Tl isearngii teu «1 Ali bo interes SKB-ja pokrit s prodajo Perutnini Ptuj? stran 5 Marko Milič - prvi Slovenec \| Avgusta v je postala ^rektorica \ Wavskega 'j Ujetja Integra' | hromet in v delavnice l lilija Samu Vstran 3 Pri njegovi uspešni karieri mu je veliko pomagal trener Zmago Sagadin - Pri Philadelphiji 76ers bo nosil dres s številko 20 - Okoli novih košarkarjev se suče kopica finančnih prevarantov stran 11 poti vodijo v BAUTE pred BLAGOVN v Murski Soboti rPp devetih dneh so v nedeljo v Gornji Radgoni zaprli letošnji Mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Končala se je prireditev, kije v teh zadnjih poletnih dneh postala de! vsakdanjika pokrajine ob Muri. 35 let jo že organizirajo v tem obmejnem mestecu, zato so Jo ljudje sprejeli za svojo. Nekaj bi jim manjkalo, če je ne bi bilo. Pa ne le Radgončanom, tudi Prekmurcem, Prlekom in vsem ob pomoči stroke rešijo kmetijci sami, še več pa jih bodo morali reševati s pomočjo politike in države. Slednja bo morala pokazati več razumevanja za težave slovenskih kmetijcev in morda bo tudi sejem prispeval svoj delež k temu. Navsezadnje so si letošnjo prireditev v Gornji Radgoni ogledali številni politiki, ministri, poslanci,.državni svetniki... in vsi so imeli polna usta Zoran predin ANIKA HORVAT Ansambel OBJEM °UO JURAK ■ MARINAC slovenski kvintet HUMORIST Si Nuša Mecilošek °VSNSKOGORIŠKI KVINTET SENDI Čarovnik GREGA Ansambel VRISK । **ClJSKA PRODAJA . 'N degustacije Tičite, je VAŠ! naj živ generalni pokrovitelj Slovencem. Najbolj Seveda kmetom in kmetijski strokovni javnosti, saj ni pravega slovenskega kmeta, ki si vsaj enega dneva ne bi rezerviral za ogled radgonskega sejma. Za mnoge je obisk prireditve več kot samo ogled. Dan, rezerviran za ogled sejma, je praznik za kmeta in za njegovo družino, tako kot je sam sejem praznik slovenskega kmetijstva. Včasih smo dejali, da je ta sejem ogledalo slovenskega kmetijstva. Stanje v našem kmetijstvu danes ni rožnato, zato takšna prispodoba za letošnji sejem ne bi mogla veljati. Je le zrcalo tistega lepšega dela v slovenskem kmetijstvu, ki ne odseva posledic opuščanja obdelave kmetijskih zemljišč, krize v živinoreji in še kje, vedno slabšega dohodkovnega položaja kmeta, ki si že zdaj težko zagotavlja sredstva za kolikor toliko dostojno življenje, socialni varnosti za stara leta pa so se zaradi pomanjkanja denarja mnogi že morali odpovedati. Sejernje zato tudi priložnost, da opozorimo na vse te težave in nakažemo rešitve. Precej je takih, kijih lahko obljub in podpore. Pa menda jih ja ne bodo požrli, saj bodo prej ali slej spet volitve, volivci pa so tudi kmetje in vsi tisti, ki simpatizirajo z njimi in jim je gornjerad-gonska prireditev prirasla k srcu. Ministrstvo za kmetijstvo je letos ves čas živelo na sejmu in s sejmom in tudi to lahko po svoje veliko pove. Pogača, ki naj bi jo letos to ministrstvo dobilo iz državnega proračuna, je obilnejša od predhodnih. Z njo se sicer še ne bo dalo nasititi vseh, ki čakajo lačnih ust in so postali že izstradani, je pa vsaj dobra spodbuda za prihodnje. Slovenska država si zasluži dobro kmetijstvo, za to ima enake možnosti kot druge razvite evropske države, le, podobne in prave poteze bo morala potegniti. In naj se prihodnje leto seveda ne ponovi praksa, da se bodo s končanjem kmetijskega sejma v obmejni Gornji Radgoni v slovenski metropoli spet začele razprave o sprejemanju proračuna za tekoče leto. LUDVIK KOVAČ C£ktualno okoli nas vestnik, 4. september W Lady Di podlegla poškodbam 1961-1997; Diana Spencer seje rodila 1. julija 1961 v plemiški družini lorda in lady Althorp. Leta 1969 sta se starša ločila, skrbništvo nad otroki je prevzel oče. Oče je deklico poslal v internat v West Heate in v Švico. Po vrnitvi na otok je vodila šola za vzgojiteljice. Leta 1977 spozna princa Charlesa. 24. februarja 1981 kraljeva družina uradno objavi zaroko med Diano in Charlesom. 29. julija 1981 sta se britanski prestolonaslednik in lady poročila v londonski katedrali. 21. junija 1982 se jima rodi sin William Arthur Philip Loui, 15. septembra 1984 pa Henry Charles Albert David. Leta 1986 sta se princ in princesa razšla, toda šele 1992 britanski premier John Major v parlamentu naznani, da je zakon Charlesa in Diane razpadel. 15. julija 1996 je londonsko sodišče priznalo ločitev na podlagi dejstva, da Charles in Diana že dve leti živita ločeno. 7. avgusta 1997 je svet obšla prva fotografija o razmerju med Diano in Dodijem Al Fayedom. 8. avgusta je Diana v okviru kampanje proti protipehotnim minam obiskala BiH. 31. avgusta • 1997 je umrla za posledicami prometne nesreče v Parizu. Smrt princese Diane in njenega prijatelja Dodija Al Fayeda je po svetu vzbudila številne odzive. Pred Buckinghamsko palačo so se spominu pokojne princese poklonile množice, pred pariškim avtomobilskim predorom, kjer se je zgodila nesreča, pa so ljudje polagali cvetje. Britanska kraljica Elizabeta in princ Charles sta v prvem odzivu povedala, da sta »globoko pretresena in zaprepadena« nad vestjo. O smrti matere so nemudoma obvestili princa Williama in Harryja. Sožalje ob Dianini smrti so izrazili številni svetovni politiki, člani kraljevih družin in organizacije. Sožalje so med drugim izrekli predsednik Slovenije, Francije, ZDA, Rusije, Nemčije, Švice in Hrvaške ter predsedniki vlad Velike Britanije. Izraela, Avstrije in Italije, pa tudi Nobelova nagrajenka mati Tereza. V New Yorku so se odzvali Združeni narodi, ki so poudarili predvsem Dianino vlogo »ambasadorke« v boju za prepoved protipehotnih min. Princesin brat, grof Charles Spencer, pa je obtožil novinarje, da so krivi za sestrino smrt, krvave roka pa imajo tudi vsa uredništva, ki jim za slike plačujejo bajne vsote. Veleposlaništvo Velike Britanije sporoča, da se vsi, ki želijo, lahko vpišejo v knjigo žalosti, ki je odprta v prostorih veleposlaništva na Trgu republike 3 v Ljubljani, od 2. do 5. septembra med 10. in 15. uro. Buckinghamska palača obvešča, da je knjiga žalosti odprta tudi na njihovi strani na internetu pod www.royal.gov.uk. * Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslo/uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III, trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji- ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Po ločitvi je Diana polnila strani svetovnih tabloidov z ljubezenskimi dogodivščinami. Papparazzi so jo tako ohranjali pri življenju. Tudi ob zadnji »štoriji« z 41-let-nim plejbojem, biznismenom in filmskim producentom Dodijem Al Fayedom, sinom egipčanskega lastnika londonske trgovske hiše »Harrods« in nečakom saudskega trgovca z orožjem, je paparazzi niso pustili pri miru, velike tabloidne hiše so za »vroče« fotografije ponujale veliko funtov. Za fotografijo, v avtomobilu ukleščene Diane naj bi papparaziji, ki jim jo je uspelo posneto še pred priho- dom policije, zahtevali od 250.000 do milijon dolarjev. Al Fayed seje na londonski sceni pojavil v začetku osemdesetih. Leta 1982 je na Sardiniji padel iz helikopterja in si zlomil kolk. V glavnem se je družil z drugorazrednimi igralkami in starletami. od Tanyje Roberts do Brooke Shields, Tine Sinatra ... Na smučanju v Coloradu 1986 seje poročil z ameriško manekenko in se osem mesecev pozneje ločil. Diano je spoznal pred 10 leti na tekmi pola v Windsorju, njuno ljubezensko razmerje pa seje začelo letos julija, ko je v Al Fayedovo vilo peljala na počitnice svoja dva sinova. Fotografi so navsezadnje osmišljali tudi Dianine misije, ena takšnih je bila v Bosni, ki jo je obiskala kot borka proti pehotnim minam. Britanska vlada ji je obljubila, da bo ustavila proizvodnjo min - to pomeni, da je princesin angažma postajal tudi političen. Po ločitvi je precej časa namenila tudi obiskovanju bolnikov: svet so obšle fotografije, ko se rokuje z obolelimi za aidsom; svet so obšle fotografije iz bolnišnice, kjer se zdravijo otroci, oboleli za rakom; svet so obšle fotografije z Lady Di in matero Terezijo, kije bila princesi hvaležna Plavšičeva mirovnica?! Leta 1930 v Tuzli rojena doktorica biologije resda nikoli ni bila članica Zveze komunistov, bila pa je članica ožjega vodstva republiške konference SZLD. Kot dekanka matematično-naravoslovne fakultete v Sarajevu je Biljana Plavšič dočakala razpad SFRJ, nekaj časa načrtovala ustanovitev srbske kneževine skupaj s princem Tomislavom Karadordevičem, nato pa po Miloševičevi depeši začela iskati voditelja bosanskih Srbov in ga našla v psihiatru Radovanu Karadžiču. Po volitvah 1990 je bila članica predsedstva BiH, leta 1992 je odstopila in prestopila v predsedstvo Republike srbske na za finančno podporo; svet so obšle fotografije z Lady Di in Mandelo ... Lahko torej svetovno znane osebnosti postavljajo pogoje, pod katerimi (reklamnimi) se jih sme fotografirati in kdaj ne? So Diano res ubili papparazzi, uredniške hiše in njihova politika? Mar ni problem princese bolj civilizacijske narave: kaj je z ljudmi narobe, da hočejo vedeti vse o neki angleški princesi, ki je bila »tako ljudska«, da so jo široke množice vzele za svojo? Samo identifikacijski proces? Palah. Zavzemala se je za etnično čiščenje in ga razglašala za »naravni pojav«. Leta 1992 je v Bijeljini padla v objem Arkanu, »zaslužnemu« za masaker nad Muslimani. Kamere CNN-a so dogodek zabeležile. Pet let pozneje reinterpretacija dogodka iz ust Biljane Plavšič zveni takole: »Z Arkanom sem se v Bijeljini pozdravila in se mu zahvalila za nekaj, kar je storil dva dni prej. V svojem ujetništvu je imel obrambnega ministra BiH, g. Jerka Doku, Simoviča in gospoda Fikreta Abdiča. Takrat sem bila v predsedstvu in nikoli prej nisem Arkana srečala niti slišala zanj. Nisem vedela, ali je Arkan neko mesto ali oseba. Vem, da mi je poveljnik tuzelske garnizije pojasnjeval, kdo je Arkan in kakšna je oseba. Takrat sem doumela, da moram pohiteti, da bi lahko dosegla osvoboditev teh ljudi. Arkan me je poslušal in zato sem mu še danes globoko hvaležna. Zato sem se z njim tudi pozdravila in to je bil najino prvo srečanje« (Globus, intervju, 29. Avgusta 1997). Leta 1993 je Miloševič, katerega »kraljestvo« je doživljalo embargo mednarodne skupnosti, od bosanskih Srbov zahteval, naj sprejmejo Vance-Ownov mirovni načrt. Ko je obiskal Pale, mu podpredsednica Republike srbske ni stisnila roke. Odločneje nasprotovala mirovnemu podpisu. Miloševič ji je »odtegnjeno roko« vrnil tako, daje ni pustil čez mejo pri Zvor-niku. Tako je bilo konec »ljubezni« Za posledicami hude prometne nesreče je v nedeljo ponor' ob 4. uri v Parizu umrla britanska princesa Dia* Nesreča seje zgodila v predoru pri Plače de l'Alma, nedaleč od Eifflovega stolpa, nekaj popo^S Mercedes 6«. v katerem se? peljala sWal spremlje^ , Dodijem^ M FavedonU,:, veliko hitros'J I (okrog km/h) treščil v betonski steber, medtem ko so bežali Prc“ ki so princeso zasledovali na motorjih. Hudo ranjeno pri pejjali šele po dveh urah uspeli rešiti iz razbitin avtomobila m J®T njjji v bolnišnico Pitie-Salpetriere, kjer pa je kasneje podleg a |jeValec krvavitvam. V nesreči sta umrla tudi princesin zadnji spr Al Fayed in šofer Henry Paul, za katerega so ugotovili. y krvi 1,75 promila alkohola. Šoferje bil varnostnik hote a katerem sta princesa in egipčanski spremljevalec ve^?^sO]co šofer pa naj bi se skupaj z varnostnikom odpeljal pred vi। ojn družbo, da bi zamotil papparaze. Policija je sprožila pre aretirala sedem paparazzov. yirali polici; Fotografi, priče nesreče, so obtoženi, da so namerno o jjjiis« sta, kije skušal pomagati ponesrečencem. V policijske piše, da so fotografi oblegali poškodovano vozilo predv j strani, kjer so bila odprta vrata. Eden izmed P°^c*stoVQrjia. I oddaljiti fotografe, a se ti niso zmenili za njegova opoz^fjcf Francosko državno tožilstvo je za dva od sedmih fotor P sod® zahtevalo zaporni nalog, o zahtevi pa bo odločil Pre . se Dl®1" Stephane Herve. V spremstvu obeh sester pokojne Prin oSprei^ posmrtne ostanke nekdanje soproge v Veliko BritimiJ0 P sebne^ princ Charles. Od Diane se bo svet poslovil v soboto,' pogrebu za »posebno« damo. Pogrebna slovesnost bo Abbeyu od koder bodo princesino truplo odpeljali na J* Spencer v Althorp (Northhamtonshire), kjer jo družinskem krogu. Truplo Dodija al Fayeda so že v London in ga v skladu z muslimanskimi običaji, P°c j, vdr^ londonski mošeji v Regent sParku, še isti večer pokop t žinskem grobu blizu Wolkinga v Surreyju. Ji«. C Sša ■^na jvz S Si Ss s med Palami in Beogradom. Poleti 1996 je predsednik Republike srbske Radovan Karadžič, ki bi se že zdavnaj moral znajti na haaškem sodišču, pod mednarodnimi pritiski predal prestol Plavšičevi. Že septembra je vršilka dolžnosti na volitvah zmagala in se ustoličila kot predsednica Republike srbske. Počasi so Plavšičevi, ki je ob zmagi napovedala boj s korupcijo in organiziranim kriminalom, začeli obračati hrbet policija, vojska, na-vsezanje ustavno sodišče. Po njeni aretaciji na beograjskem letališču letos julija seje dokončno sprla s Karadžičem, ki ga je obdolžila, da je naročil dogodek. , °čitno Plavšičevi ni osta1^. ^eSa, kot da se prelevi v zag0^ ° Oaytonskega sporazuma■ f čhnton v BiH ni skrival^ K!°njenosti do ekszagovorn ? n,cnega čiščenja. SforjevoSf v°Jnih zločincev v Repu^jr Se Je končalo s povračilnimi m‘ in že se je zazdelo, ^^1^.' »mirovnike« zopet r°S- Toda, očitnojePlavšiča mit Pii, n cevalna. Razpustila je srbs\ sčino, kar so ustavni sodnik'p sHi za protiustavno (no, Potili1 nekateri med njimi nastopa? # PV-mreže in j -^snievah, svojo odločitev. ' dl grožnje smrti, spisto" ■■■)■ Plavšičeva je svoj seda far? ia v Banjoluko. Na PalahJ fp. na začela propagandno akeJ ‘eri so Sforjeve sile izenad’^1 Na Palah je ostal m šnik, član predsedstva m j džičev zaveznik. . . Te dni je mednarodni P m? Gelbard zopet ponovil, rodna skupnost z ZDA1 na čelu podpira Plavšič'1 mR#! vi Plavšičinega nasprotnik na Karadžiča in gen^iidita-j sama upokojila, Ratka " j,, lahk? tako pomembni in osmislita ameriško P°sr^, Bosni? In kaj srbska »dam zagovornica miru, vojnih zločincev, M^d' džiča: »Trenutno se ukvarjati gimi zadevami in o tem / razmišljam. Naš nar°dJ tožil. Obtožili soji^nA terjajo njihovi izročitev m« A / vse drugo je v njihovm ^P > narod tega ne bi nik?^ cfi> . (Globus ibid.) inv je Plavšičeva uradnoP^je^M I hodnost Republike srbs / bodi govora in demok^Kf štovanju človekovih PN / nistične metode so tu I Preteklost.« So res? J nJ njeval1’ F M :S i i iužtuio uonia ^est dijakinj in dijakov Gimnazije M. Sobota Proti izmeničnosti Trga zmage niso šli, a so »razburkali« tudi širšo javnost - Po enenem dnevu ^^i_protest - Je pravična rešitev za vse sploh mogoča? innst a ^“Pnost Gimanzije Murska Sobota, ki ji predseduje dobitnik llitj^it pn^nanJa srednješolske olimpiade iz matematike v Argentini ^torazani je °b začetku letošnjega šolskega leta poskrbela za dokaj ,®zen.je tako med dijakinjami in dijaki kot med vodstvom it protesta'h V javnosti. 2. septembra je namreč izvedla napove-'•"Msh ' , ot Pouka in zagrozila, da bo trajal tako dolgo, »dokler E s°k ne bo omogočilo normalnih učnih razmer«. _ - ue oo omogočilo |>na naš' ifi ^ag0 re^en0, n' v k smo dijaki mirno skušali z opozarja- L111 številne napake pomaga-l?>stavljanju boljših, pri-l?®1 razmer. Ugotovili smo. moderna in demokra-k* obstaja le na papirju -Lišaje končala v košu za * 81 mnogokrat so se slišale no vpliva na bioritem, onemogoča« ali ovira zunajšolske dejavosti, povzroča dodatne težave s prevozi, negativno vpliva na družinsko življenje itd. Toda, kot nam je dejala ravnateljica gimnazije Regina Cipot, vodstvo šole se prav gotovo ne bi odločilo za tak korak, če bi se temu lahko izognili tako, da bi našli pravično rešitev za vse dijake. Na šoli je kar 23 oddelkov (okrog 650 dijakov), in če bi hoteli imeti za vse razrede le dopoldanski pouk, bi potrebovali naj f Jbe, kaj imamo spl° ’ A povedati. Tako je lOtku šolskega leta, ko Izkaznice, tako je bilo IVugih rečeh. Zdaj Pa ie I šole odločno pteda-I»kakršnih koli tehtnih in I®an'h Vzrokov nam sku-iViajočem letu vsiliti iz-m mganizacijo pouka (te-K^Poldne, teden dni polnosti take organiza-K’ko v neb0 Vpijoče in ili že tolikokrat, da piti v ne zd' potrebno, da Ku, at Ponavljali. Neneh-K^anie n; manj 26 učilnic. Imajo pa jih 16, od tega 4 specializirane in 1 skupno predavalnico. In kako se je zadeva vendarle razpletla, kajti bojkot pouka se je končal že naslednji dan. Svet staršev je sprejel mnenje, da se distancira od protesta, ker da ni i( v času, ko naj- in ? Ve'°na m Pnz J st L^J^javnn«* Slove- či' ji 5» Pii z8iba!, ’Je Vseeno kNona u6 prizadete, 0 Ministrstvu za D10ritma de'a> P°’ '*li^®očanje zunajšol- n37"0«!!- Vse- 1 J^kuti zapisa-^<^keskupno-P°uk negativ- Zaprta SLS-jevska rezidenca! VrfW tren>ngov itd., ht?Oljeni Un,oevanje dru-h dom ČaSU’ ko naj' k'tojeiP maco oPoro in h nekai najhujših Pouka ..« { ^^^‘^“ka v torek, Slovan •P°hodom po Za prazno sobano, v kateri sta nekoč domovala regijski »koordinator« in sls-jevski državni svetnik, naj bi bila kriva reorganizacija stranke pravi način za reševanje problema, vodstvo šole pa naj v enem mesecu uredi kolikor se da optimalno organizacijo pouka za vse dijake. Učiteljski zbor pa je z večino glasov sprejel odločitev, da bodo imeli ta mesec dijaki 3. in 4. letnikov pouk v dopoldanski, dijaki 1. in 2. letnikov pa v popoldanski izmeni. S takšno začasno rešitvijo so se strinjali že prej na pogovoru z vodstvom šole, županom Mestne občine M. Sobota Antonom Slavičem in predstavnikom sveta staršev tudi predstavniki razrednih skupnosti. Kako pa bo po enem mesecu? Morda bo ostalo tako tudi v prihodnje, čeprav bo v tem primeru zelo moten pouk telesne vzgoje zaradi skupnega koriščenja telovadnice s Srednjo strojno in tekstilno šolo; morda pa bo vendarle sprejeta prvotna odločitev o tur-nusnenj, dvoizmenskem pouku (en teden dopoldne, en teden po poldne za vse razrede) ali pa ... Pravična rešitev za vse žal ni mogoča. Bilo bi seveda drugače, če bi gimnazija omejevala vpis na štiri letnike novincev, vendar bi to pomenilo tudi omejevanje možnosti mladih za nadaljnji študij. Zato je res skrajni čas, da širša družbena skupnost začne akcijo za dograditev ali zgraditev novih prostorov. JOŽE GRAJ Fotografija: JURIJ ZAUNEKER Do 15. septembra naj bi se lokalni občinski odbori odločili, ali bodo in koliko bodo prispevali v skupno mošnjo. Po lanskoletnih volitvah so sprejeli na republiški ravni SLS sklep o reorganizaciji stranke v skladu z novoustanovljenimi občinami. Tako je nastalo na območju nekdanje soboške občine sedem podružnic: mestna podružnica Murska Sobota, podružnica Beltinci (vodja g. Tivadar), podružnica Moravske Toplice (vodi g. Štefko), podružnica Šalo- Direktorica lendavskega Integrala »Do konca leta bomo poslovali z dobičkom« Direktorica lendavskega podjetja Integral Promet in delavnice je avgusta postala Cecilija Šamu, dotedanja predsednica nadzornega sveta družbe ter več let odgovorna za finančne in računovodske zadeve v podjetju. Na to funkcijo jo je imenoval za dobo petih let na julijski prvi ali konstitutivni seji novi tričlanski nadzorni svet družbe, v katerem sta dva zunanja člana (eden od Pomurske družbe za upravljanje in drugi gospodarstvenik) ter eden od zaposlenih. »Borila se bom predvsem za večjo kakovost storitev, saj opravljamo storitveno dejavnost, oziroma za zadovoljitev naših kupcev. Danes je kupec kralj tako doma kot v tujini, saj smo tudi izvoznik. Sedaj si ustvarjam tim sodelavcev, s katerim bomo uresničili to vizijo,« je izjavila Cecilija Samu. Ožje sodelavce si bo, kot je dejala, izbrala med zaposlenimi, saj jim priznava strokovnost in sposobnost za kakovostno delo, nadaljevala pa bo tudi z izvajanjem sanacijskega programa, ki ga je zastavil prejšnji direktor, ali kot je dejala: »Vodja tistega sanacijskega programa sem bila jaz in izvajamo ga naprej. Seveda je bila del sanacije tudi kadrovska sanacija ali kadrovsko prestrukturiranje. Torej tudi to, da dobimo novo upravo.« Sanacijski program je namreč pripravil Robert Ščap, ki ga je zaradi slabih medsebojnih odnosov novembra lani nadzorni svet odstavil z mesta direktorja. Od takrat ter do imenovanja stalne uprave je podjetje vodil v. d. direktorja Štefan Kiraly. Ob izvajanju sanacijskega vci (vodi g. Abraham), podružnica Rogašovci (vodi g. Halb), podružnica Tišina (vodi g. Horvat) in podružnica Petrovci. Namesto skupnega žiroračuna, s katerega so »nagrajevali« tudi strokovnega sodelavca g. Martina Duha, je nastalo sedem žiroračunov. Tako seje tudi prenehalo »regijsko« delo Martina Duha, ki pa na stranki naj ne ni bil redno zaposlen, temveč naj bi dobival samo »nagrado« v višini 59.000 tolarjev, saj nobena od podružnic ni bila pripravljena prispevati sred programa pa vidi direktorica Integrala pot k uspešnemu poslovanju in napredku tudi v konkurenčnem boju z lojalno konkurenco, kajti zoper nelojalno konkurenco, ki je je pri nas veliko, ostajajo nemočni. Iskali pa bodo tudi notranje rezerve, predvsem v kakovostnem delu zaposlenih in dobrih delovnih odnosih. »Kajti zaposleni v vseh družbah, posebno pa v storitvenih dejav--nostih, imajo pomembno vlogo,« je izjavila Cecilija Samu. Kakovostno delo nameravajo okronati tudi s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9001. Za lastnike družbe, to pa so z oseminpetdesetimi odstotki zaposleni, dvajset odstotkov ima Pomurska družba za upravljanje ter preostanek skladi, pa je pomembna naslednja izjava novoimenovane direktorice: »Do konca leta bomo poslovali z dobičkom.« Na pripombo ali izjave nekaterih, da je s šoferji težko delati in da znajo direktorja hitro »spodnesti«, pa je sogovornica dejala: »S šoferji je prijetno delati, samo znati je treba.« MH stev za njegovo delo. Do srede septembra naj bi se podružnice dogovorile za »model skupnega koordiniranja« pri pomembnejših odločitvah, kot so npr. volitve v državne organe. V primeru, da ne bodo pripravljene sofinancirati skupne regijske koordinacije, si bodo v stranki morali omisliti voluntersko dejavnost, soboška pisarna pa bo (kot je že) namenjena mestni podružnici SLS, ki jo vodi dr. Ščap. A. P., foto: J. Z. ospodarstvo vestnik, 4. september^ Dr. Rabussay o obdavčevanju uvoza cigaret »Tudi sam sem prizadet, ker sem strasten kadile c...« Slovenija je po deležu uvoza, preračunano na dvomilijonsko prebivalstvo, drugi naj večji partner Avstrije, in sicer takoj za Švico Sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo na gospodarskem področju se krepi iz leta v leto in dosega že tudi višje oblike sodelovanja. K boljšemu navezovanju stikov pomaga tudi avstrijski trgovinski svetnik Rajmund Gradt v Ljubljani, posledica tega pa je dvakrat večji uvoz Slovenije iz Avstrije kot izvoz slovenskega blaga v Avstrijo. Skupna menjava je znašala leta 1996 1,4 milijarde dolarjev, prvič pa se je slovenski izvoz večal hitreje kot uvoz. Negativna zunanjetrgovinska gibanja se po mnenju podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Cveta Stantiča kompenzirajo z vlaganji avstrijskega gospodarska v Sloveniji s prek 700 skupnimi projekti. Z vložki v velikosti 2,5 milijarde avstrijskih šilingov je Avstrija vodilni tuji investitor v Sloveniji. V nečem pa so vodilni tudi Slovenci. Po podatkih avstrijske statistike je znašal avstrijski izvoz v Slovenijo leta 1996 9,9 milijarde avstrijskih šilingov. Če to vsoto preračunamo na dvomilijonsko prebivalstvo, je povedal vodja oddelka za zunanjo trgovino in integracijsko politiko pri Gospodarski zbornici avstrijske Štajerske dr. Heinz Rabussay, je postala Slovenija za Švico drugi avstrijski najpomembnejši trgovinski partner. Tudi investicije avstrijskih podjetij v Sloveniji predstavljajo 27,4 odstotka vseh avstrijskih investicij v tujini. Po njihovih 'podatkih se je lansko leto še ugodneje povečeval slovenski izvoz v Avstrijo, saj je bilo povečanje 13-odstotno in je doseglo že 5,9 milijarde šilingov. »S stopanjem v veljavo pridru-žitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko zvezo, ki je bil podpisan v začetku tega leta, je položen pomemben temeljni kamen za nadaljnjo skupno prihodnost, saj bo Slovenija predvidoma v nekaj letih postala nova polnopravna članica Evropske skupnosti. Prihodnja pripadnost Evropski skupnosti se poleg gospodarskih stikov že kaže tudi na mnogih drugih področjih, pri čemer bi rad omenil prizadevanja Slovenije za gradnjo prometne infrastrukture. Nove avtocestne in železniške povezave, ki nastajajo okoli mesta Murska Sobota, bodo skupno uporabljale obmejne regije na slovenskem, madžarskem, avstrijskem in hrvaškem območju za boljšo in tesnejšo povezavo. Glede na geografsko bližini so že sedaj pogosti poslovni stiki med podjetji iz avstrijske Štajerske in Slovenije. Prav to tesno sosedstvo je posebno znamenje tega življenjskega prostora,«^ povedal dr. Heinz Rabussay. Predstavnika gospodarske zbornice avstrijske Štajerske dr. Rabus-saya, ki je odgovoren za zunanjo trgovino, smo vprašali, ali po njegovem mnenju novi avstrijski omejitveni zakon o obdavčevanju uvoženih cigaret ne vpliva negativno na prihodnost trgovinskega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo? Vsak Slovenec pusti po njihovi statistiki letno povprečno v avstrijskih trgovinah 5000 šilingov - težko bi rekli, da tudi avstrijski državljani pokupijo v slovenskih trgovinah za toliko blaga; zakaj torej takšno omejevanje svojih državljanov? Dr. Heinz Rabussay je odgovoril: »To so statistični podatki trgovinskega sodelovanja, ne pa tega, kaj kdo vozi v prtljažniku avtomobilov. Nakupovalni turizem ima v obmejnem območju pomembno vlogo. Glede obdavčevanja cigaret sem tudi sam kaznovan, saj sem tudi sam strasten kadilec. Povedati je treba, da je Slovenija v dodatku k protokolu k asociacijskemu sporazumu med Slovenijo in Evropsko unijo sprejela priporočila Carinskega sveta Evropske unije, da naj na cestnih mejnih prehodih ne bi bilo več brezcarinskih trgovin - Slovenija je to sprejela za leto 1998. Naše finančno ministrstvo pa je uvedlo velike varčevalne ukrepe, ker se pripravlja na skupno evropsko valuto EURO, to pa je le del varčevalnega ukrepa, saj je potrebno najti dodatne vire denarja. To je naše ministrstvo z uvedbo tega davka storilo. Na drugi strani pa je potrebno omeniti razlike v cenah v Avstriji in Sloveniji, ki nastajajo predvsem Dr. Heinz Rabussay je prepričan, da iger zaradi različnih davkov na skupnem evropskem trgu ne bo več. zaradi različne stopnje davka tako pri cigaretah kot bencinu; z bencinom se prav tako služi kot z brezcarinskimi trgovinami. Seveda pa je tu vprašanje zraščenosti regij ob meji, zaradi tega se bodo morale te cene poenotiti in le tako bo potem odpravljen ta »nakupovalni turizem«, najsi bo bencina, cigaret, tehničnih ali modnih artiklov. Tudi ponudba v slovenskih trgovinah postaja vedno boljša, se prilagaja, tako da za Slovence sčasoma ne bo več tako zanimivo kupovati v Avstriji. Je pa vse vprašanje davka, saj veste, da Slovenci v Avstriji davka na dodano vrednost ne plačujete. Mislim, da to vprašanje o omejitvi uvoza cigaret ne predstavlja omejitev trgovine oziroma trgovinskih tokov. Prav tako mislim, da se s približevanjem Slovenije Evropski zvezi na to vprašanje ne bo gledalo več tako dramatično, kajti najkasneje takrat, ko bo Slovenija na skupnem evropskem trgu, teh iger ne bo več.« BERNARDA B. PEČEK VG Kapela Poslovno srečanje gospodarstvenikov sosednjih držav Boljše infrastrukturne povezave bodo okrepile sodelovanje Poslovnega srečanja gospodarstvenikov Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske sta se udeležila tudi slovenski in madžarski veleposlanik - Podjetnikov iz Zvezne republike Jugoslavije ni bilo V četrtek, 28. avgusta, je potekalo v obnovljenem restavracijskem delu hotela Grozd v Gornji Radgoni tradicionalno poslovno srečanje avstrijskih, hrvaških, madžarskih in slovenskih gospodarstvenikov. Organizirala ga je Območna gospodarska zbornica za Pomurje, poslovne borze, ki je sledila uvodnemu predstavitvenemu delu, pa se je udeležilo skoraj 100 poslovnežev iz štirih držav, od tega 37 iz Madžarske, 13 iz Avstrije, 7 iz Hrvaške in 35 iz Slovenije. Žal se srečanja ni uspelo udeležiti skupini 20 podjetnikov iz Zvezne republike Jugoslavije; kakor je znano, so gospodarstveniki pripravljeni obnoviti stike in sodelovanje s sosedi, vendar jih pri tem omejujejo drugi, tudi politični razlogi. Kakor je povedal direktor Območne gospodarske zbornice za Pomurje Franc Piicko, se bodo s srbskimi podjetniki srečali predvidoma konec spetembra. Zbrane poslovneže je pozdravil slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj, med gosti pa sta bila tudi slovenski veleposlanik v Budimpešti na Madžarskem Ferenc Hajos ter madžarski veleposlanik v Ljubljani Oszi Istvan. O dosedanjih rezultatih trgovinske menjave med sosednjimi državami je spregovoril podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Cveto Stantič. Na vrhu (za Slovenijo kar ugodne trgovinske menjave) sta Hrvaška in Avstrija, sledi jima Madžarska. Letos je izvozila Slovenija na Hrvaško za več kot 400 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 240 milijonov; v Avstrijo je izvozila le za 273 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za dobrih 380 milijonov dolarjev. Na Madžarsko so slovenska podjetja izvozila le za 50 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa skoraj trikrat več, in sicer za 141 milijonov dolarjev. Nezanemarljivo je, po besedah mag. Stantiča, sodelovanje v Delovni skupnosti Alpe - Jadran, saj so prav prek slednjega v 19 letih izpeljali vrsto skupnih, tudi gospodarskih projektov. Slovenija še vedno izvaža največ v države Evropske zveze; v prvih šestih mesecih 65,5 %, v države Cefte 5,5 %, v države nekdanje Jugoslavije 15,8% in države nekdanje Sovjetske zveze 4,6 %. Tudi pri uvozu je vrstni red podoben: največ smo izvozili v EZ (66,8%), nato v države Cefte (7,1%) in države nekdanje Jugoslavije (6,3%). Slovenija in Avstrija sodelujeta tudi pri projektih PHARE/INTERREG, gospodar- ske zbornice pa v posebnem podprojektu KUSS (žal le graška in mariborska), v posebnem programu ekologije pa bo sodelovala tudi Območna gospodarske zbornica za Pomurje. ‘ Še vedno ni popolnoma zaživelo sodelovanje med Slovenijo spodarstva, v prvem polletju letos pa je bil izvoz Slovenije večji od uvoza kar za 1,7-krat, kljub nadvse neugodnim pogojem poslovanja za slovenska podjetja. Z novim Zakonom o carinski tarifi so pred dobrim letom uvedli za Slovenijo enake pogoje kot za preostale države. Čeprav so bili med obema državama podpisani že mnogi sporazumi, npr. o zaposlovanju, morskem ribištvu in znanstveno-tehničnem sodelovanju, pa še vedno ni podpisan eden pomembnejših sporazumov, to je sporazum o urejanju premoženjskopravnih odnosov. Predsednik Županijske zbornice Čakovec, dipl, veter. Dubravko Mikulič, je posebej poudaril po- Z dobrim sodelovanjem^ gijskih gospodarskih formalnimi zakonskim o bi lahko prešli na v«sJe delovanja, na prim ' n SW no-tehnološke koop na vlaganja, mešane j obojf sta pač za to interes in stranska korist. * Sodelovanje medljo, Madžarsko se bo se M ko bodo izboljšane infj^ ne povezave, to so P stjeizobeh ve epo venijaje samo letosn ^sti H uvozila blago v zj[apa’ milijonov dolarjev. d0|arj<* vrednosti 50 milil erje Morebiti se bo menilo po L juhi j stoti 'sit frid h« 'tka tet ^Oj ^di, ?Pr M V hotelu Grozd v Gornji Radgoni se je srečalo skoraj 100 podjetnikov iz štirih držav; P° ^pod^ začela poslovna borza - 35 odstotkov teh stikov se kaže v konretnem sodelovanju vod' $$z|)ral'na nic ter slovenski veleposlanik na Madžarskem in madžarski veleposlanik v Sloveniji pa s° • . • konferenci. in Hrvaško, čeprav se je po letu 1995 zelo povečalo, in sicer za 19 %, letos pa že za 9,5 %. V vseh letih je pokritje uvoza z izvozom v korist slovenskega go- men priprave in skorajšnjega podpisa dogovora o svobodni trgovini med Slovenijo in Hrvaško, ki bo pripomogel k še večjemu zu-nanjtergovinskemu sodelovanju. 1 tnS U*1 hi? Madžarska let°s ^jat*M 8-odstotneuvo^^g 1 je sprejela zar ^94.*^^ darskega $ Dol z direktorjem! Z 42 leti delovne dobe in po 17 letih v VG Kapela so delavci poslali direktorja Vogrinčiča v pokoj, saj naj bi nasprotoval dokončanju lastninskega preoblikovanja podjetja. Kapitalni greh: onemogočanje vpisa delniške družbe v sodni register. Sredstvo: ponovna pritožba zoper odločbo Agencije za lastninsko preoblikovanje podjetij, ki jo je posredoval na Ministrstvo za ekonomske odnose in Torek Izvršni odbor sindikata je sklical sejo in nanjo povabil začasni nadzorni svet, direktorja in regijskega sindikalista. Direktorja na sejo ni bilo. Na dnevnem redu je bila zahteva, naj direktor umakne ponovno pritožbo na drugo razvoj. soglasje Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo in prekine aktivnosti, ki preprečujejo vpis nove delniške družbe v register. Direktorje tega dne izdal odločbi, s katero je ukinil del VG Kapela, natančneje eno vinogradniško delovišče in inž. Zamudo »dal na čakanje«, predsednika sindikata Himelreiha pa je z mesta prodajalca v trgovini ponovno razporedil, tokrat na mesto prodajalca vina na terenu za celjsko in koroško regijo, kot je povedal g. Ivanuša. Tako je bil g. Zamuda v zadnjih mesecih že dvakrat ob službo. Aprila gaje direktor suspendiral kot vodjo vinogradništva, ob delo pa je bil, kot je sam povedal, tudi računovodja g. Ivanuša. Vendar pa je direktor 21. aprila suspenza preklical. Tokrat naj bi bil g. Zamuda tehnološki presežek, saj naj bi z združevanjem delovišč prišlo do racionalizacije proizvodnje, prav tako pa naj bi začeli vračati površine, ki sojih izgubili z denacionalizacijo. G. Zamuda zavrača direktorjevo obrazložitev in pravi: »Sam vodim delovišče 14 let, njegov sin, ki naj bi prevzel še moje delovišče, pa eno leto in pol. Površine bomo morali vrniti upravičencem šele leta 2001, zaenkrat smo jim vrnili samo lastništvo, imamo pa te površine v najemu. Razlog, da sem postal »tehnološki višek«, je v tem, da imam na delovnem mestu največ stikov z delavci in jih lahko tudi obveščam, kaj se v podjetju dogaja. Sam sem bil tudi na seji V i izvršilnega odbora sindikata, saj sem član začasnega nadzornega sveta.« Delavci so se očitno zbali za svoja delovna mesta, kajti po podjetju se je začelo šušljati, da podobna usoda čaka tudi druge delavce. Popoldne tega dne naj bi direktor obiskoval delavce na domovih in jim grozil, da jih bo odpustil, če bodo sindikalistu podpisovali zahtevo za sklic zboca delavcev, kot je povedal g. Hi-melreiher, ki je prav tako obiskal sodelavce. Kot je torkovo dogajanje komentirala ga. Rusova: »Potrebno je bilo spet odstraniti ljudi, druge pa poenotiti, spet govoriti eno resnico in potem pridobiti delavce na svojo stran, jih zmanipulirati, širiti laži. Zvečer na TV-dnevniku so delavci tudi povedali, da je direktor »letal« naokrog, vznemirjal ljudi, pritiskal nanje, jim grozil, da bodo na cesti.« Stavka ledIrfsif Delavci so ^boruJStu1? zjutraj zbral’ n f dl no kam. 4«glas°vl A K 10 št V' v je postal g- .jun0^ tud'0 delo v podJ^ne seJ®^ bil^^o^ se je nanJ^jina^ jf 10. aPrUajS^ za ekonomsk®. To je Agen. ja do^ o/ < enkrat Pre.g J« 29.julijaje|udzai» ilo, tul- II te Kakšne bodo posledice vključitve Slovenije Evropsko zvezo za pridelovalce sladkorne pese? Pesa bo ostala še naprej dohodkovno zanimiva poljščina vseh treh scenarijih, ki jih je pripravila posebna skupina strokovnjakov, se Položaj pridelovalcev poslabšal, vendar v tovarni zagotavljajo, ^^ob doseganju kakovostnih pridelkov to ne bo zgodilo. 40 a Vdelajo letno okoli 270 milijonov ton sladkorne pese, od stotnj a 'i Stotk°v v državah Evropske zveze, ki tako prispevajo 15-od-'s’etu »j k s.vetovn' pridelavi sladkorja. Večina sladkorja se namreč ^elav't 8 'Z s'adkornega trsa in le 40 odstotkov iz sladkorne pese, m najd^s Okorne pese in sladkorja je v državah Evropske zveze ena '1kakovnOSnej^*^1 dejavnosti, vendar mora dosegati ustrezno količino ^dičlnh Končno merilo intenzivnosti pridelovanja sladkorne pese ltfčje ya belega sladkorja na hektar, ki dosega v Evropski zvezi pov-iikaj nia • i ’ P° kakovosti pa je vodilna Francija, kjer pridelajo le 10 ton belega sladkorja na hektar. Z vključevanjem ^Prinas Vr°psko zvezo postaja vprašanje pridelovanje sladkorne witv|aS finalno, saj pridelovalce predvsem zanima, kako se bo po v. sPremenil njihov dohodkovni položaj. SIovensko kmetij- VroPska unija je trg sla-Wese Posebej obdelan, v 1tiliCe so obdelali tudi po-iimela vk|iučitev Slavji; , a ce sladkorne pese. peh.??/1' možne scenarije, bhri i i Se dohodkovni po-mc,e Ova'cev poslabšal. Sc?? °Vala pri nas izh°-V a s'adkorne pese ena- slovenski pridelovalci zašli v katastrofalni položaj in bi pridelovali peso s krepko izgubo. Ker so bili ti scenariji delani na osnovi rezultatov pridelave v letih od 1992 do 1995, ko je bila pri nas pridelava sladkorne pese še na kakovostno nižji ravni, v tovarni sladkorja v Ormožu zdaj takšne ocene zanikajo. Trdijo namreč, da če bomo po pridelkih in po kakovosti dosegli raven Evropski zveze,.potem se tudi po priključitvi v to zvezo slovenskim pridelovalcem za prihodnost ne bo treba bati. Vse do leta 1995 so bili namreč slovenski pridelovalci po rezultatih v spodnji polovici pridelovalcev evropskih držav, že lani in letos pa so ti rezultati bistveno boljši in nam odpirajo pot v Evropo. Slovenski pridelovalci pridelujejo sladkorno peso na 6 tisoč hektarjih, lani so je na hektarju pridelali povprečno 48 ton, pesa pa je v povprečju vsebovala 16,21 odstotka sladkorja. Možnosti pridelave v Sloveniji še niso izčrpane, saj bi sladkorno peso lahko pridelovali na 10 ti- soč hektarjih, povečati pa je mogoče tudi intenzivnost pridelave. Zdaj namreč slovenski pridelovalci sladkorno peso pridelujejo povprečno na enem hektarju, medtem ko znaša povprečje v državah Evropske zveze od 5 do 10 hektarjev. Slovenski pridelovalci sladkorne pese so formalno sicer organizirani v svoji pridelovalni zadrugi, vendar bi se morali organizirati v močno združenje, ki bi skupaj s tovarno sladkorja lahko nastopalo s svojimi zahte’vami proti državi, hkrati pa bi to združenje lahko nastopalo tudi proti tovarni, ko bi se dogovarjali o odkupnih pogojih. LUDVIK KOVAČ Agromerkur pred rešitvijo ali polomom Piščančji let nad puranjim gnezdom Ali bo interes SKB-ja pokrit s prodajo Perutnini Ptuj? Pred opisom sedanjih težav Agromerkurja se povrnimo najprej k davnemu letu 1991, ki se ga danes spominjamo kot leta osamosvojitve. Gledano skozi sedanjo optiko, je bil tisti čas za naše gospodarstvo zares neugoden, še posebno za podjetja, ki so bila vezana na takratne jugoslovanske trge. Kar se tiče prodaje svežega piščančjega mesa v Makedonijo, bi lahko zapisali, da je bil Agromerkur takrat v enem od obdobij svojih najboljših časov. I|k2j n° doseženi v Evrop-Bsten '-Se dohodek po pr-, ar>ju v primerjavi s setveno znižal, medtem u8a dva scenarija še Cistična. * Se izhodiščna cena enarij) prj nas znižala najnižje cene v Evrop-’ bi se dohodek naših cev znižal na komajda yn° raven, medtem ko id?601 SCenariiu’ če bi a na svetovno raven, Krepko čez polovico lastništva v ormoški to- kmetje - pridelovalci sladkorne pese, varni sladkorja so prevzeli tujci, saj so se do- y vodstvu tovarne v Ormožu zagotavljajo, da mači zadružni lastniki, ki jim je bilo lastni- se za prihodnost ni bati, saj tako nizozemski štvo v tovarni tako rekoč podarjeno, obnašali p0( italijanski partner zatrjujeta, da imata neodgovorno in niso upoštevali svojih dolgo- ročnih interesov. Večina zadrug je namreč svoje deleže prodala, odkupili so Jih tujci, mnogi pa se zato sprašujejo, kaj se bo v prihodnosti dogajalo s tovarno. Vprašanje je toliko bolj upravičeno, interes za pridobivanje sladkorja v ormoški tovarni. Svoja sredstva sta v tovarno sladkorja vložila zgolj zaradi dobička oz. zaslužka, saj je ta tovarna med boljšimi v Evropi in ima zato prihodnost. Kakršno koli zapiranje tovarne bi namreč tudi za tuja la- ker je de! lastništva v ormoški tovarni kupil strdka pomenilo le dodatne stroške, to pa ni nizozemski Cosum, katerega lastniki so njun cilj. it' ^ski kmetijci se lahko pohvalijo s kakovostnimi pridelki ► ^ki, težave pa se začenjajo pri trženju težave pa se začenjajo pri trženju ; blagovnimi znamkami ir (• L A večje prodaje --_ _________ ----------------~ ~___________________________________________________________ Si^etijstvu je v Sloveniji najmanj blagovnih znamk “kovna predavanja, posveti in okrogle mize, ki se vsako ci zaupajo. (Ntevju °kviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, prite- Z uveljavljeno g izželi? °b’skovalce, poleg strokovnjakov seveda tudi kmetoval- znamko si podjetje us varja u N0Dri’t’ nova znania- prejšnjem letu je bila tematika H t Pri posvetov posvečena kakovosti kmetijskih pridelkov Ce,?er se je izkazalo, da slovenski kmetijci znajo pride-XSe nbi/ Pridelke, ki prav nič ne zaostajajo za evropskimi, za-SnP^or^110 Pr' ni*bovi prodaji. In prav temu so letos namenili V ko so kar nekaj tem posvetili uvajanju in uvelja- 11 Znamk ter drugačnemu načinu pridelave in trženja, r°Du še velike možnosti, slovensko kmetijstvo pa jih K^Vn'm ° 'zkor'ščalo. Šilihovv kme' tržišču, kažejo pa se tudi na do-Jki?nili n? bčinkovit izrabi hodkovnem področju, saj po- liko med realno vrednostjo iz- .Ai/^li nr, -—"■'-'vil. iziaui W Žah !ben Posvet, ki KA^žilo le malo °.Ponovno po-k^'iciše ne zave' V. Pili n^govnih hodkovnem področju, saj po- S^^svoj-?80711^ znamk Stu°dnem 1 lzde|kov. Kot !l lXlS|brko -Arijski1 blago- I iSn-^tvo n endar sloven- r si b0 i ne bla80vne —j-„ju na Kmetijski mini- djetja, ki prodajajo izdelke z lastnimi blagovnimi znamkami, zaslužijo od pet do desetkrat več kot podjetja brez njih. Uveljavljena blagovna znamka zagotavlja torej višjo ceno, saj je v njej že preverjena kakovost, ki ji kup- delka in vrednostjo, ki so jo kupci pripravljeni zanj plačati. Zato ne preseneča podatek, če je razmerje med vrednostjo izdelka in blagovno znamko tudi 1 proti 9, v mnogih podjetjih pa je blagovna znamka vredna več kot podjetji. Predavatelj je podrobno pojasnil izdelavo blagovne znamke, njeno politiko in strategijo, njeno uporabnost za podjetje in potrošnika, hkrati pa predstavil nekaj primerov že uveljavljenih blagovnih znamk iz slovenske prakse. Prav uveljavitev blagovne znamke je namreč najzahtev- nejša naloga, saj bo uspeh dosežen le, če jo bodo kupci sprejeli za svojo. S svojimi izkušnjami z lastnimi blagovnimi znamkami so se na posvetu predstavili Merkator KZ Suha Krajina iz Žužemberka, Kmetijska zadruga Metlika in Agraria Koper. . Prva je pred leti uvedla lastno blagovno znamko Dobrote iz grajske kašče, ki se je dobro uveljavila na tržišču, prav tako tudi vina, ki jih KZ Metlika prodaja pod blagovno znamko Kolednik, medtem ko koprska Agraria pod skupno blagovno znamko prodaja vrtnine. To blagovno znamko predstavljata sadež oljke z vkomponiranim imenom Agra-rie ter slogan Izbrani okus slovenske Istre. V ministrstvu za kmetijstvo podpirajo razvoj blagovnih znamk za kmetijske izdelke tudi z različnimi finančnimi spodbudami, pripravljajo pa se tudi na uvedbo nacionalne blagovne znamke, ki naj bi jo uporabljali pri trženju-slovenskih izdelkov v tujini. LUDVIK KOVAČ Neposredno po razpadu Jugo-s avije se je zgodila zgodba z nemškimi markami za plačilo mesa, ki so ostale na makedonskem letališču. Po razpadu sistema je makedonski kupec, ki pa ni bil edini, plačal piščance v gotovini, in sicer je slo 46.700 nemških mark, ki sta Jih prevzela takratni direktor marketinga in eden od komercialistov. 1 oda na letališču so jima denar zasegli makedonski cariniki, o čemer obstaja uradni dokument. To, da so bile marke zasežene, sicer ni bilo sporno, saj o tem obstajajo Papirji. Sporno pa je to, pravita v. d. direktorja Milan Seme in predsednik skupščine in perutninarske zadruge Jože Horvat, da to ni bilo v podjetju takoj prijavljeno in dokumentirano. Glede odvzetega denarja je bil sprožen disciplinski postopek in vložena kazenska ovadba. Toda ovadbo je že v preiskovalnem postopku tožilstvo zavrglo z argumentom, daje šlo za višjo silo razpada nekdanje države m plačilnega tistema. Rešitev je iskal tudi makedonski partner. Marke na skopskem letališču Držalo bo, da teh 46.700 mark izgubljenega denarja ni bil razlog, da se je Agromerkur znašel v agoniji in se »zaletel« s skladom, ki ga je na koncu le še bolj izsesal in ga koristno uporabil za pokrivanje nekaterih svojih megalomanskih transferjev in na koncu še oglodal zadrugo, ki je podjetje izvila iz primeža sklada, ki se je očitno zadolžila prek svojih zmožnosti. Dolgov, kljub solidnim cenam piščančjega mesa, ni mogoče pokrivati in tako posledično tone Agrumerkur kot celota, banka pa mu le zateguje zanko. Tako ima sistem, v katerega štejeta sogovornika večinskega lastnika zadrugo in sam Agromerkur, za lansko leto 300 milijonov tolarjev izgube, ki sojo potrdili tudi revizroji, in če k temu prištejemo še zadolženost, je položaj podjetja kritičen. To pa bistveno obrača sliko o 40-milijon-ski akumulaciji, ki naj bi jo imel Agromerkur in o kateri je bilo govora še konec leta. K tragediji odkupa podjetja od sklada prištevajo sogovorniki predelavo puranjega mesa in pozneje lastno rejo težkih puranov, kije še dodatno obremenila že tako ali tako ožet Agromerkur. Reja težkih puranov je namreč za tako finačno šibko podjetje, kot je Agromerkur popolna zguba, saj ciklus reje traja do sest mesecev, to pa je brez lastnih obratnih sredstev težko rentabilno vzdrževati. Poleg tega po besedah sogovornikov dobijo iz puranJe8a mesa le od 260 do 270 ton fileta, kije cenov- no najbolj zanimiv. Ocena torej je, da Agromerkur v položaju, v kakšnem seje znašel, ne bi smel prevzeti prireje puranov od Lokastara, ki se je v času odkupa podjetja pojavljal kot eden od rešiteljev za Agromerkur; Nobena skrivnost tudi ni, daje na položaj Agromerkurja močno vplival tudi razvojni zaostanek pri predelavi mesa in tudi na tem področju megalomanski projekt lastne predelave, ki je bil ocenjen na 4 milijone mark, ki je ostal na papirju, namesto da bi z minimalnim vložkom poskušali najti rešitev za lastno predelavo in s tem zmanjšali odvisnost od zunanjih storitev. Zgodba izgubljenega denarja Z makedonskim primerom pa zgodbe o izgubljenem denarju v Agromerkurju še ni konec, saj še kar naprej plačujejo davek odvisnosti svoje prodaje od drugih trgovcev. V dveh družbah trženja soboške mesne industrije Pomurke, ki se mimogrede ponovno hvali s sloganom »Nazaj k naravi«, so izgubili okrog 11 milijonov tolarjev. V soboški je ostalo 6 in v mariborski 5 milijonov tolarjev, potem ko ju je matično podjetje Pomurka v stečaju poslalo v stečaj. Vse to pa je postavilo Agromerkur pred zid. Milan Seme, ki odhaja, sicer pravi, da je pred lastnike postavil določene zahteve pri reševanju finačnega kolapsa podjetja, ki pa ga lastniki niso izpolnili, zato je težko kar koli storiti za rešitev Agromerkurja. Pravi sicer, daje najmanj ugoden stečaj, vsaj delno rešitev naj bi jim prinesla prodaja dobrovniških hlevov Ministrstvu za kmetijstvo. Ena od rešitev, ki jo zagovarja Seme, je ustanovitev novih podjetij, ki naj bi očiščena nadaljevala obstoječo proizvodnjo, vendar ti by pasi verjetno niso realni, saj na ta način ni mogoče rešiti zadolženosti podjetja, kljub vsemu pa je potrebno opozoriti, da je naj večji hipotekarni upnik SKB-banka. Banki tudi ni v interesu, da bi podjetje pristalo v stečaju, ampak vidi rešitev v iskanju strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen prevzeti podjetje in ohraniti proizvodnjo. Eden od partnerjev, ki se ga omenja, naj bi bila Perutnina Ptuj, katere predstavniki so že bili v Agromerkurju. Ne glede na izredno težak finančni položaj Agromerkur še nekako krpa konec s koncem in tudi plače izplačujejo, čeprav z enomesečno zamudo. Kako se pa bo končal v prispodobi zapisano piščančji let nad puranjim gnezdom, pa bomo kmalu videli. J. VOTEK zagotavljajo Lenarški Pathos Na robu prežvetja Kdaj (če sploh) marčevske plače? Vt v 'biajo dvsem tista \ pri20ie blagovne XJ^arnivirkon-St| Podjetja na V lenarški tovarni nožev in rezil Pathos so lani spomladi napovedovali bleščeč razvoj in nova delovna mesta za kar 250 delavcev, pa se je zapletlo. Od velikih obljub se ni uresničilo skoraj nič, od večine 64 delavcev pa jih je večina zdaj na čakanju. Tovarni grozi stečaj, ki pa ga občinski svetniki (na predlog sindikata) do danes še niso podprli. Potem ko je zadnja dva meseca vladalo nekakšno zatišje, se po burnih dogodkih v aprilu, maju in juniju stvari niso premaknile na bolje. Delavci tudi niso dobili izplačanih obljubljenih zaostalih plač. Te jim dolgujejo vse od marca. O težavah v Pathosu so razpravljali svetniki na 25. junijski seji občinskega sveta, ki so predlog sindikata za uvedbo stečaja, za katerega bi morali menda odriniti 300.000 tolarjev, zavrnili, češ da ne bodo grobarji tovarne, in raje so predlagali še en sestanek župana, lastnikov tovarne in upnikov, da bi morebiti rešili delovna mesta. Kot pa zdaj kaže, so s tem ne le podaljšali agonijo, ki v Pathosu vlada že vse letošnje leto, ampak so le še bolj zagrenili usodo delavcev, ki so bili že tako na robu preživetja. F. BRATKOVIČ Nafta Lendava Skuščine v družbi Nafta Lendava ne bo dotlej, dokler se lastnika, to pa sta država in Petrol, ne bosta dogovorila o predlagani sanaciji. Kdaj bo to, še ni znano, čeprav je napovedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja srečanje lastnikov ob svojem zadnjem obisku v Lendavi že za julij. Predsednik nadzornega sveta v Nafti in član sveta s strani Petrola, dr. An-dro Ocvir, je po tistem, ko je srečanje napovedal sam minister, tudi obljubil, da bo naši novinarski hiši takoj sporočil, o čem se bodo z Čakanje državo uspeli dogovoriti. Toda tudi od njega ni nobenega glasu, torej do srečanja še ni prišlo. Iz Nafte pa so na naslov vlade ali pristojnemu ministru poslali določene dodatne obrazložitve k predlaganemu zakonu sanacije Nafte v upanju, da bo do dogovora, sedaj, ko so počitnice mimo, vendar prišlo, in to še preden se bo razvnela vroča politična jesen. Dopolnila so v Ljubljano poslali ne zato, ker bi jih vlada terjala, ampak da še podrobneje pojasnijo in utemeljijo določene predloge v zakonu o sanaciji Nafte. MH 6 vestnik, 4. september 19^ ve Vilko Novak Od Prekmurja do Trianona Sam izgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje! Anton Aškerc, pred Petofljevim spomenikom Naslednje poglavje: Zasedba Prekmurja (75-80). Kot opravičilo za čimprejšnjo zasedbo Prekmurja po končnoveljavnem sklepu vrhovnega sveta mirovne konference 1. avgusta 1919, ki ga avtor v tem poglavju ne navaja, Zs. obširno govori o »kaotičnem stanju«, kije nastalo na Madžarskem v prvih dneh avgusta 1919, nakar v enem odstavku kar trikrat napačno imenuje Prekmurje »Murakoz«, enkrat pa pravilno »Muravidek«, to ponovi na naslednji strani, češ da so »vojaške oblasti uradno naznanile zasedbo »Murakoz« (tj. Medmurja, V. N.) in mu spremenile ime v Prekmurje« (77). V resnici so uporabljali ime že na mirovni konferenci, predvsem v francoskih aktih (»le Prekmourje«) in v slovenskih brošurah. Avtor še kar naprej govori o »zunanjem vojaškem nastopu«, ki je doletel Prekmurje, o tem, da »ob zasedbi ni bilo mogoče niti misliti na madžarski vojaški nastop« (79); da so iz vojnega ministrstva obvestili antantine pooblaščence v Budimpešti »in spraševali, ali je bila zasedba Prekmurja upravičena« itn., kljub jasnemu obvestilu vrhovnega sveta v Parizu madžarski vladi že 2. avgusta 1919. Madžari niso ostali le pri »protestih« protijugoslovanski zasedbi, marveč so 29. novembra 1919 iz smeri Redicsa celo lahkomiselno napadli jugoslovansko posadko v Lendavi »s pol stotine mejnih stražarjev«, zaradi česar so umrli štirje ljudje, več Lendavčanov pa so zaprli. Avtorju so tako dali ta in nekateri poznejši manjši napadi v okolici Lendave priložnost za posebno poglavje »Lendavska bitka« na petih straneh s posebnim zemljevidom (81-86). V naslednjem poglavju »Po zasedbi« (87-94) načenja vprašanje, kako so različne prizadete strani pravno pojmovale »zasedbo« Prekmurja. Pravilno se mu zdi razumevanje osrednje vlade države SHS, da jo je mirovna konferenca dovolila za zagotovitev splošnega reda na tem ozemlju v korist- varnosti tamkajšnjega slovanskega (vend) prebivalstva. Seveda nevarnosti za slovensko (vend) prebivalstvo ni bilo, to je bil le razlog in je bil pogoj za »dovolitev« (87). Glede tega navaja odločbo haaške konference iz 1907. Poudarja, daje dobila pooblastilo za zasedbo »jugoslovanska federativna država« in ne »katera bližnja zvezna dežela, Slovenija ali Hrvatska«. Po avtorju »je bilo od obeh teh strani močno prizadevanje za pridružitev4njihovemu ozemlju« (87). Odkod Zsigi trditev, da se je »Klekl-SIavičeva skupina ... borila za avtonomijo«, da so »hoteli biti samostojni v slovenski deželi« (88) in da je »s to zahtevo odpotovalo odposlanstvo k beograjski vladi«, da je notranji minister soglašal z njihovo zahtevo in »dal ustrezna navodila ljubljanski deželni vladi«? M. Slavič, ki ga tudi Zs. navaja kot člana tega odposlanstva, piše, daje šla deputacija v Beograd, »ker ni bilo od tam odgovora na protest proti razdelitvi Prekmurja na hrvaški in slovenski del« (Slovenska Krajina, 80). »Nato je takratni notranji minister ... odredil, da ima vse Prekmurje enotno slovensko upravo.« Toži, da so odpuščali madžarske upravne uradnike. Kaj so pa delali Madžari pri nas 1941.? Čudna in nejasna je tudi trditev, da je bila v šolah »glavna sprememba pouk slovenskega jezika namesto prekmurščine (vend)« 90. Kje in kako se je v šolah poučevala prekmurščina in ali se je poučevalo v njej, ne pove, zato nas zelo zanima, odkod mu ta podatek. Na tem gradi svojo naslednjo trditev: »S tem se je začelo pretapljanje prekmurskega (“vend”) prebivalstva v slovensko ...« Posebno skrb je namenil avtor verskim razmeram, pri čemer se mu je dogodila neodpustna zamenjava, da imenuje deset »reformiranih« (kalvinskih) cerkvenih občin in nobene evangeličanske. Zelo pomanjkljivo poznavanje razmer in tendenčnost dokazuje taka trditev: »za slovansko vplivanje na prebivalstvo, ki je bilo pod madžarskim vodstvom, je bilo ustanovljenih dvoje društev« (91). To sta bila Orel in Sokol, kiju po svoje označi in tudi »ve«, da »v verskem območju nobeno ni postalo priljubljeno«. Zsiga se čudi, zakaj so morali napise obrtnih delavnic in trgovin zamenjati s slovenskimi in zakaj da so uvedli slovenska imena ulic. Poudarja, da so na madžarski strani pravilno dojeli začasnost zasedbe in da bi v smislu mednarodnih pogodb na tem ozemlju morali obdržati madžarsko upravo. Nato na dolgo opisuje, kako so »nanovo organizirali« upravo na sosednjih madžarskih ozemljih. Z imeni navaja tiste madžarske uradnike, ki so ostali v Prekmurju in jih je Liga za obrambo ozemlja gmotno podprla. Našteva tudi prestopke jugoslovanskega vojaštva proti obmejnemu prebivalstvu in priznava, »da so v začetni dobi z madžarske strani streljali« (94). Tudi v tem poglavju piše enkrat »Murakozben« (v Medmurju) nam. Muravideken. Poglavje »Za Medmurje« nas ne zanima, pač pa naslednje »Trianonska mirovna pogodba« (100-106). Nadrobno izvemo, da je Vrhovni svet v imenu mirovne konference 15. januarja 1920 izročil madžarski delegaciji mirovne pogoje, na katere je le-ta naslednji dan morala odgovoriti. V celoti jih je odbila ter predlagala za rešitev ozemeljskih vprašanj plebiscit, česar prizadete države - tudi SHS - niso sprejele. Madžari so dobili petnajst dni za sestavo natančnih odgovorov. Odgovor je sprejela vlada in so ga izročili mirovni konferenci 12. februarja 1920. Navajal je bistvene zgodovinske in gospodarske razloge za priključitev Prekmurja in Medmurja Madžarski, predvsem pa zahteval plebiscit. Avtor podrobno navaja vsebino »dveh nadrobnih prilog« svojemu odgovoru. Podpisala sta ga Janos Melich, profesor slovanskega jezikoslovja v Budimpešti, in San-dor Mikola, prekmurski rojak, srednješolski profesor matematike in fizike, izvedenec madžarske delegacije za Prekmurje na mirovni konferenci. Prva brošura se po Zsigi imenuje »A vend kerdčs« (Vendsko vprašanje), Slavič (n. d. 88) pa navaja njen francoski naslov: Quelques remarques sur la brochure intitulee: La question du Prekmurje etudiee et presentee par M. Slavič. Par L Melich et S. Mikola. Budapest 1919 (8°, str. 15). Zsiga pravi, daje bila »razprava znanstven odgovor na Slavičeve .... pisane trditve« (102). Toda knjižica nikakor ni znanstvena, ker govorita o razmerju prekmurskega narečja - po njunem »vendskega jezika« - Predvidevali smo, da bodo svetniki Občine Radenci na izredni seji, ki je bila sklicana minuli četrtek, bolj ali manj formalno dvignili roke za predlog »sklepa o prioriteti zahtevka na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v RS za leto 1997«, o soglasju za spremembo gradnje teniške dvorane in igrišč na območju ureditvenega načrta »zdraviliški kompleks Radenci« ter za spremembo sklepa o gradnji plinovoda za naselja Radenci, Šratovci in Boračeva. Bilo pa je precej napeto. Katera cesta je L 2812 Kapela-Janžev Vrh, kjer naj bi obnovili 1.930 metrov asfaltne prevleke? je posebej zanimalo svetnika M. Petka in J. Vajsa. Po njunem poznavanju razmer na terenu je namreč ta cesta dolga okrog 3,5 kilometra, in ne le 1.930 metrov. Ugotovili so, daje res tako, zato so spremenili sklep, in sicer da gre za odsek Ptujske Ceste-Janžev Vrh do že opravljene preplastitve, naprej pa še toliko, da bo znašala dolžina skupaj 1.930 metrov (od kapele čez Vinski hram do domačije Budja). V predlogu pa je vključena tudi cesta L 2817 Rački Vrh-Hrašenski Vrh v dolžini 1.200 metrov, s čimer so se vsi strinjali. Medtem so na Kobiljščaku že obnovili okrog 800 metrov cestnega odseka. Občinska uprava je izbrala za izvajalca podjetje Pomgrad M. Sobota - njihov predračun je znašal nekaj'čez 4,3 milijona to- do slovenskega jezika, ki ga slabo poznata. (se nadaljuje) Kot srno lahko slišali na seji, so priprave na začetek gradnje plinovodnega omrežja v Radencih, Boračevi in Šratovcih tako rekoč pri koncu, zato naj bi dela tudi kmalu stekla, končali pa naj bi jih do februarja prihodnje leto. Tlak v ceveh bo (lahko) znašal 4 bare, tako da plina praviloma nikoli ne bo zmanjkalo, četudi se bo število uporabnikov precej povečalo. Sprememba odloka pa se nanaša na dodatno izvedbo omrežja srednjega tlaka z merilno reduciranimi postajami in delno spremembo trase nizkotlačnega omrežja, ki bo potekalo večinoma po javnih površinah. Pri spremembi teniške dvorane Radenske pa gre predvsem za zmanjšanje velikosti hale na 82 x 39 metrov, v kateri bodo namesto štirih le tri igrišča. VI Začeli vrtati drugo vrtino Skrivnosti prihajajo na dan Prejšnjo sredo je bila v Gornji Radgoni izredna seja občinskega sveta. Razpravljali so o prioritetah investicij v komunalno infrastrukturo in vlogah na različne natečaje za demografsko ogrožene. Hkrati smo na seji lahko izvedeli, da v Apaški dolini nastajata dve vrtini. Prva je že končana, nastaja pa že druga. Vrtini bosta omogočali, da bo prišlo do zgraditve vodovoda po celotni Apaški dolini ter s tem do izboljašanja kakovosti vode. Pri prioritetnem vrstnem redu za letošnje leto pa so se odločili, da bodo dali prednost vrtinam, črpališču in povezovalnemu vodovodu v Apačah (er posodobitvi krajevne ceste Ivanjski Vrh-.Negovsko jezero. Trenutno že vrtajo dve razisko-valno-kaptažni vrtini za pitno vodo do globine 90 metrov in opravljajo črpalni preizkus. Analiza je pokazala ugodne rezultate kakovosti vode, vrtini pa bosta po prvih rezultatih dali od 10 do 12 litrov vode na sekundo. Predvidoma bo znašala skupna vrednost 18 milijonov to- larjev, od tega bo šlo polovico iz občinskega proračuna, polovico pa se bo financiralo iz države. Svetniki so predlog o izboljašnju kakovosti pitne vode v Apaški dolini podprli, vendar so bili presenečeni, da so za tako pomembno stvar o vrtinah izvedeli šele na radgonski seji. »Skrivnosti prihajajo na dan,« smo lahko slišali medklice, ne da bi svetniki o tem kaj vedeli, kje šele odločali. Zavzeli so se tudi za modernizacijo krajevne ceste Ivanjski Vrh-Negovsko jezero-Kunova v dolžini 2 kilometra in pol. Cesta povezuje dve občini in tri krajevne skupnosti, ob katerih živi 66 družin. V lanskem in letošnjem je bila prva faza modernizacije te krajevne ceste v dolžini približno 1200 metrov. Strinjali pa so se tudi z asfaltiranjem krajevne ceste Črešnjevci- Jančarjeva graba, vendar naj se prej sklene pogodba z občani in drugimi investitorji, ki so dolžni zagotoviti sredstva v višini najmanj 5 milijonov tolarjev. Občina se bo za to cesto prijavila na natečaj za dodelitev nepovratnih sredstev za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, natančneje pa so sredstva predvidena za kmetijsko infrastrukturo in vinske ceste. ime tse 2® Svetniki pa so razpravljali o tem, da se Občina Gornja Radgona pri Plinovod v Radencih čim več po javnih površinah, v Ljubljano pa dve cesti Pomota pri kalkulaciji CP-ja? Radenska lahko spremeni projekt za zgraditev teniške dvorane raznih natečajih premalo p za državna sredstva ter drug vratna sredstva pri različni P mih. Anton Tropenauer pai P šal. zakaj uspejo drug«sob sničiti več projektov, R« nobenega. Seje se je udelez^ Feri Horvat, poslanec v drz zboru, ki jim je moral znova J sniti, da lahko s0**u« vendar tudi Pri Programih CKku> so ta sredstva namenj j jekt, kjer sodeluje vec o Vsi pa šobilimnenja.*! jza izdelan načrt ali pa ga P sredstva, za katera se bodo P vali. Peter Fridau pa je P mora občina čim PreJ P1 binočju tegijo za infrastrukturo . vse občine. Nekaj«« povedanih tudi na rac ga sveta, svetniki so se šali, kdo ga splohsesta Lin*!* tisti, ki odloča o invcstM prihodnosti občine. .jjjo- nauer pa se je spomnil „ brih časov« in izvrsneg« ■ sprejeli razvojni progra1 ’ . ^sina pa se ga ne drži m se | * larjev -, čeprav je bila ponudba Cestnega podjetja M. Sobota precej nižja, in sicer 2.916.548, tolarjev. Po mnenju svetnika Petka je tako šlo za neracionalno trošenje denarja iz občinskega proračuna (uporabil je tudi izraz svinjarija), za kar je pripisal odgovornost županu, zato mu tudi ne zaupa več. Župan ni rekel nobene, kasneje pa nas je seznanil, da je prišlo pri kalkulaciji Cestnega podjetja M. Sobota do pomote, in sicer so upoštevali ceno za 2- namesto za 3-centimetrsko prevleko, tako da bi moral njihov predračun znašati dejansko 4,012.468 tolarjev. Zato so naslednji dan (27. avg.)«napisali in izročili nov predračun. Vse kaže, da seje tako res zgodilo, in potemtakem je bila huda kri odveč. JOŽE GRAJ stemskemu delu. . cnreg0*0’’ Tudi Feliks iz* o nevključevanju ozi čevanju svetnikov P j|ag*J' omenil pa je tudi, d P obstojece torej občina, izkljuc J ^ija Komunalno podjetje, LjsliJ’ lec cest, o dejavnos ipsi jih niti ne obvešča. leka je ob tem zanim ceSt, KS sofinancirajo pa so vse pristojnos P Komunalno podjetje, 1« bj^tire pristojnosti glede c rjetno potrebno jasno SL Predsednik občin gj> .. ter Fridau pa je razp napovedal, da LeLfffiL seji začeli s P^Le. A razvojnem planu ni podal nobenega P . pes bodo po razpravi Pf dejanjem. Najugodnejša bančna posojila v Sloveniji! N © 1 Najnižje obrestne mere - že od T + 6,8 odstotkov X k c 1 Najdaljši odplačilni roki -za potrošniška posojila do s. za stanovanjska do 15 let 1 Anuiteta pri potrošniških posojilih znaša lahko celo do 50%, pri stanovanjskih pa do 40 %, vaše redne mesečne plače ali pokojnine. Vašo vlogo rešimo takoj! Zanimivo ? Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 062 / 229-2830 ! ^ik, 4. september 1997 7 Miting resnice Videm ali Vide na sestanek resnice« teden So se v l°vskem domu zbrali ljudje, nezadovoljni s pre-i,sest ^em kraja Videm v Sveti Jurij. Mitingaško razpoloženje je na t. kise nahU’reSn*ee (nadtenl’ ap Je resnica saiI,o ena, zveličavna za vse, jjU rz morala zamisliti tako svetojurjevski kot videmski tabor, prvi I organizator, »Začasni odbor VIDEI« NE pi je nato ob prebiranju Lančiče-vega pojasnila prebral še Kocova-novo pismo in se zgrozil nad županom, ki ni prišel niti se ni opravičil. Nato so v lastno propagando še zavrteli nekaj TV-posnet-kov: na enem je Kocovan v šali pojasnjeval, kako je obljubil LDS-ovcem 20 buteljk vina, če bo občina Sv. Jurij, na drugem škof Grmič, ki se zavzema za ime OŠ Dvanajstih talcev. Predsednik lokalne SLS Štuhec je tokrat namesto o »popravljanju krivic« (o tem je govoril na tiskovni konferenci, ki jo je sklical nasprotni tabor) govoril o referendumu, s katerim naj bi ljudje izrazili svojo voljo. Pripel lovskim domom 066 j.1 transParenti: »Žu-n?haZ<<’>>Vidma ne ihiz^r. Ve8a imena Sv. ^mi lažtni«, »Sve-ne’ Je d Je obraz«, »Vi-Vvine lairSdrno sPremenit i 'th Mk v1"’ ‘Z ene pre' Vestnikapa so iz & sli]( ^^fotokopirali in n^Pa”a’ pritem pa in n?1*'od kod iim ’i|dt,.SokršiiPodpis P°d njo, s ksp0' a.vt°rske pravice Mpvjr r°Cdu nov kontek-Cac>ja' at j® mdo rečeno, J bil°župana' ^'taben« ta> Predsednika i ^i^ornJ3 od svetnikov. S Rivale3 je K°cuvan S M resi em Y'dma Pili V'skana i1C°' Cemu tak k a|> »arm 11 zato- ker so 'mneži« in ker. kot je povedala ga. Žajdela, mu nihče ni zagotovil, da mu ne bodo »skrivili lasu«. Skupina 71 ljudi, ki se je zbrala, vendarle ni »peščica priseljencev«. Marje potrebno »priseljencem« odreči legitimnost z ignoriranjem in osebnimi telefonskimi klici in napadi itd.? Obe strani sta se očitno ^pustili pod nivo kulturne komunikacije, čemur so botrovala pregreta čustva, ki jih tudi tokrat ni manjkalo. Da bi »miting resnice« dobil svoj naboj, je poskrbel predsedujoči Miran Lapi, kije med drugim pozival novinarje »k objektiv- nosti«, kar je zvenelo žaljivo. La- '5 IBtkA II k P' ^£1 JbL^NONIMNI ^NO OLJE PREMOG Cene zelo ugodne! EVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 Sledila je krajša zgodovinska ekspertiza o Vidmu: »Videm j"e bila najprej trdnjava, kapelica je bila sveti Jurij, pod Francem Jožefom je bil Videm, pod Kara-džiči Videm, pod Hitlerjem Videm, kaj zdaj »toti čejo narediti?« in »Edvard Kocbek je rojen v Vidmu. Komunisti so mu hišo podrli, ti Občinarji pa so mu še kraj z zemljevida zbrisali«. S fotokopijami starih listin so dokazovali, da Videm ni postal Videm šele leta 1953 s komunističnim preimenovanjem, temveč je bil to že vsaj 100 let prej. Oglasili so se tudi borci in učiteljice, vsi za Videm. Na koncu so sprejeli sklep: »Naj Videm ostane Videm«. Pravna pot: na podlagi 51. člena Statuta imajo občani še vedno možnost zahtevati referendum, na podlagi 54. člena pa imajo možnost zahtevati razveljavitev odlokov, s katerimi so preimenovali kraj Videm v Sv. Jurij ob Ščavnici, in kot so se odločili, bodo to storili. Ob pravnih sredstvih se bodo poslužili tudi pisemske kulture in bodo svoj protest poslali na pomembnejše državne naslove. Manj enotni so si bili na zboru o poimenovanju inštitucij: ali naj te nosijo v imenu občinsko ali krajevno poimenovanje, naj bo torej pošta, zdravstveni dom, OŠ ... Sveti Jurij ali Videm. Da bi ohranili enotnost, so razpravo na to temo preložili. P- S.: Na »sestanku resnice« se je odbor distanciral od mazanja in uničevanja občinskih tabel z napisom »Sveti Jurij«. A. POTOČNIK, foto: N. JUHNOV 100m UJEMITE SE POLETNE CENE! Ugodna ponudba kurilnega olja po izvensezonskih cenah velja tudi v mesecu septembru! Gotovinsko plačilo: pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 3000 litrov Plačilo s kartico Magna: pri nakupu nad 1000 litrov Obročno plačilo na 5 obrokov: pri nakupu nad 1000 litrov Brezplačen prevoz! Za naročilo kurilnega olja pokličite: Murska Sobota, tel: 069/37-560 46,10 SIT/liter 45,60 SIT/liter 46,60 SIT/liter 47,60 SIT/liter PETROL Odranski svetniki preložili odločitev o plačilu škode zaradi toče, o vsem drugem pa so rekli da ali ne Kaj bi z »mini regijo Markovsko«? Ureditev okolice občinske stavbe, pošte in trgovine zaupali CP M. Sobota, peto fazo kanalizacije pa VGP Mura Po dveh mesecih poletnega (dopustniškega, počitniškega) premora se je nabralo kar precej aktualnih tem, ki so čakale na obravnavo v odranskem občinskem svetu. Po pričakovanju so se najdlje zadržali pri vprašanju, koliko in komu priznati določen znesek kot pomoč zaradi toče, ki jo je le-ta povzročila na kmetijskih posevkih nesrečnega 13. avgusta letos. Glede na prijave lastnikov parcel naj bi znašala povzročena škoda čez 26 milijonov tolarjev, in ta znesek so sporočili tudi v Ljubljano. Od tam še niso prejeli v ta namen niti tolarja, kljub temu pa so nekateri svetniki predlagali, da bi kmetovalcem izplačali določen znesek škode (iz občinskega proračuna) vsaj za pšenična polja. Toda pokazalo se je, da so nekateri prijavili škodo, četudi so pšenico poželi pred točo, zato naj bi kombajnisti pregledali seznam in »odkljukali« dejanske površine. 96 hektarjev nikakor ni ostalo nepožetih, ampak kvečjemu okrog 50. Glede na kriterije, ki so jih oblikovali drugod, bi tako potrebovali v ta namen največ do 800.000 tolarjev. Ali bi razdelili denar neposredno oškodovancem ali bi ga nakazali na račun kmetijske zadruge za regresiranje semenske pšenice ali... Odločitev so preložili na izredno sejo, da tedaj pa bodo pripravili kriterije za kar najbolj smotrno in pravično rešitev tega vprašanja. Če jim bo le uspelo? » Brez pomislekov pa so odranski svetniki soglašali, da je med interesenti za ureditev okolice pri občini, pošti in trgovini v Odrancih najbolj sprejemljiva oz. realna ponudba Cestnega podjetja M. Sobota (v znesku nekaj čez 4,3 milijone tolarjev). Istemu podjetju so podelili tudi koncesijo za izdajanje dovoljenj in soglasij ob javnih cestah v primeru gradnje v varovalnem pasu, postavitve ograje, gradnje priključkov, prekopavanja ali vrtanja pod cesto, zapore ceste in dovoljenj za izredne prevoze. Nadalje so rekli dali soglasje k Statutu stanovanjskega sklada občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje. Prav tako so soglašali z vsebino pogodbe, ki jo je njihov župan Ivan Markoja podpisal za sofinanciranje dograditve in adaptacije zdravstvene ambulante v Črenšovcih (letos bodo nakazali iz občinskega proračuna v ta namen 1,640.000, prihodnje leto pa še milijon tolarjev), pa tudi z vlogo za sofinanciranje projektov CRPOV, ki jo bodo poslali Ministrstvu Republike Slovenije za In katerih predlogov niso podprli? Storitveno podjetje iz Črenšovec (vodi ga vodi samostojni podjetnik Stanislav Gerič), ki ustanavlja »lokalno središče za samostojno učenje« (predvsem izobraževanje odraslih), jim je poslalo vlogo za soustanoviteljstvo (skupaj z Občino Črenšovci). Rekli so ne, niso pa proti tovrstnemu izobraževanju. Prav tako se niso izrekli za sofinanciranje fundacije Štefana Smeja. Glede na izkušnje v zadnjih treh mesecih v zvezi s pobudo o ustanovitvi »mini regije Markovsko« -poslali so jim jo iz Beltinec - pa so ugotovili, da so predlagatelji neresni, saj doslej niso pripravili še nobenega dogovora ali srečanja, na katerem bi se dogovorili o konkrenem povezovanju in sodelovanju. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi program PFARE - ČREDO, ki ga usklajujemo skupaj z Madžarsko, so podprli, Društvu za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Berek M. Sobota pa so odobrili 30.000 tolarjev kot sponzorsko pomoč. Pričakujejo, da se bodo v dejavnosti tega društva lahko vključevali tudi zainteresirani posamezniki iz njihove občine. JOŽE GRAJ Se en zaplet Je soboška voda predraga za Beltinčane?! Beltinska občinska oblast se je očitno zatrdno odločila, da bo prebivalcem svoje občine sčasoma zagotovila kakovostno pitno vodo. Problem je znan: večina ljudi v Občini Beltinci namreč sedaj uživa pitno vodo, ki ob izdatnem deževju postane kalna in zato oporečna, zlasti zaradi nitratov, v Ižakovcih in Melincih pa celo zaradi amoniaka. Ker se jim očitno zelo mudi, se želijo do dokončne rešitve tega perečega problema, ko naj bi zgradili lastno vodno zajetje v Hraščicah in vodovodni stolp v Beltincih, čimprej priključiti na soboški mestni vodovod. Tak je tudi sklep občinskega sveta, ki je župana Jožefa Kavaša pooblastil za konkreten dogovor s podjetjem Komunala iz Murske Sobote. Kot ugotavljajo, je tehnično možna priključitev na soboški mestni vodovod, saj je bil že pred leti zgrajen primarni cevovod od Murske Sobote prek Rakičana do Beltinec. Zdajšnja dela za priključitev petih naselij iz občine (Beltinci, Bratonci, Ižakovci, Melinci in Lipa) jih je stala blizu 20 milijonov tolarjev. Do konca leta naj bi na soboški mestni vodovod priključili še naselji Gančani in Lipovci, za kar bodo morali primakniti dodatnih 22 milijonov tolarjev. In prav v zvezi s ceno vode so se v preteklosti pojavljali določeni zapleti. Pogajanja med beltinskim županom Jožefom Kavašem in direktorjem podjetja Komunala Mirkom Šabjanom so bila doslej neuspešna. Komunalci namreč zahtevajo za kubični meter vode 61, prebivalci beltinske občine pa so pripravljeni plačati le 55 tolarjev. Omeniti velja, da znaša povprečna cena za odjemalce vode v soboški občini 61 tolarjev, v kar je zajeto tudi vzdrževanje vodovodnega omrežja. Za zdaj v beltinski občini niso pripravljeni plačati prispevka za gradnjo vodovodnega zajetja, zato so komunalci pristali na kompromisni predlog, po katerem bi morali plačati ceno vzdrževanja vodovodnega omrežja; in to je omenjenih 61 SIT. Kakšna bo dokončna odločitev, bo znano šele po sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti iz beltinske občine. MILAN JERSE intervju vestnik, 4. september 1997 Ob začetku novega šolskega leta smo se pogovarjali z Ireno Kumer, predstojnico Zavoda za šolstvo Republike Slovenije - Organizacijska enota M, Sobota Sole dograjujemo, otrok pa vedno manj Pa je spet tu - Prineslo bo nova znanja, znanstva, prijateljstva ... - V mislih imamo seveda novo šolsko leto Vse kaže, da ni prineslo kakšnih bistvenih sprememb in novosti, kar velja tudi za pokrajino ob Muri, kjer je bilo te dni vendarle nekaj dodatne »napetosti« zaradi nezadovoljstva dijakov Gimnazije Murska Sobota, predvsem četrtih letnikov, in to zavoljo napovedanega dvoizmenskega pouka. Drugačno, najbrž prijetno, napetost pa so čutili učenci podružnične šole v Bodoncih, ki so jih prešolali na osemletko v Puconcih. Rekli so torej »Adijo Grad!« in prišli v povsem novo okolje. Mi pa smo obiskali predstojnico QE zavoda za šolstvo v Murski Soboti Ireno Kumer, da bi »obdelali« nekatera aktualna vprašanja z njihovega področja dela in širše. - Kakšno je pravzaprav vaše »posneto« stanje šolstva v Pomurju ob začetku novega šolskega leta? »Bila je tradicija, da smo imeli z ravnatelji in ravnateljicami osnovnih in glabenih šol ter šol s prilagojenim programom pred začetkom novega šolskega leta skupn? konference in aktive, kjer smo se dogovorili za izhodišča vzgojno-izobraževalnega dela, se seznanili z novostmi, problemi in nasploh stanjem ob začetku novega šolskega leta. »Posneli« smo torej tudi prostorsko, kadrovsko in organizacijsko sliko. Letos teh srečanj še nismo izvedli zaradi drugih skupnih aktivnostih, ki potekajo v okviru zavoda za šolstvo ter šolskega ministrstva, in sicer predvsem v zvezi z velikim delom, ki nas čaka v tem šolskem letu, to je preverjanje učnih načrtov v študijskih skupinah. To pa ne pomeni, da nas (še) ni zanimalo vsaj okvirno stanje. Tako smo med drugim ugotovili, da v naši regiji ni prišlo do kakšnih bistvenih organizacijskih sprememb, razen v primeru učencev podružnične šole v Bodoncih, ki bodo odslej nadaljevali pouk v višjih razredih na OŠ Puconci namesto na OŠ Grad. Z zadovoljstvom lahko tudi omenimo, daje nared nova telovadnica pri OŠ Grad, da so dela tako rekoč pri koncu tudi pri gradnji nove telovadnice pri OŠ I M. Sobota, da Srednješolsko izobraževanje poklicev v kmetijstvu v skupnosti Alpe - Jadran Kaj če bi imeli tudi pri nas družinske kmetijske šole? Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je v zadnjih letih tudi mesto srečevanja in izmenjevanja izkušenj tistih, ki se ukvarjajo ali pa jih prizadeva izobraževanje v kmetijstvu, zlasti srednješolskih poklicev. Organizacijo letošnjega strokovnega posveta o poklicu kmetovalec v skupnosti Alpe - Jadran so zaupali Srednji kmetijski šoli Rakičan. Predstavnik omenjene šole Alojz Pivar je zbranim udeležencem med drugim povedal, da je bila leta 1995 v okviru skupnosti oblikovana podskupina za kmetijsko šolstvo, in to z namenom, da pripravi prenovo in karseda mogočo uskladitev programov za srednješolsko izobraževanje kmetijskih poklicev. Vse to pa gre počasi. Prihodnje leto naj bi vendarle oblikovali skupna izhodišča, jih dali v razpravo in potrditev članicam skupnosti. Kaj je značilno in kaj je zlasti novega na področju poklicnega izobraževanja kmetijcev na Hrvaškem, je spregovorila gostja iz sosednje države Vladka Kneževič. V njihovih 4-let-nih šolah izobražujejo splošnega kmetijskega tehnika, tehnika rastlinske proizvodnje, vrtnarskega tehnika in kmetijskega tehnika mehanika. Kmetijskim šolam so letos prepustili možnost, da same razširijo obseg posameznih strokovnih predmetov, s katerimi bodo dali poudarek vsebinam določene kmetijske dejavnosti, ki je značilna za okolje, v katerem de- luje šola (poljedelstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, živinoreja idr.). Med poklici pa je novost fitofarmacevt, in sicer bodo tako usposobili predvsem kader za delo pri prodaji (s svetovanjem) fitofarmacevtskih sredstev. V 3-letnih programih pa so sprejeli kot novo usmeritev kmetijski gospodarstvenik, dijakom pa omogočajo, da med šolanjem obiskujejo tudi različne tečaje za pridobitev dodatnih znanj (rezanje sadik, cvetličarstvo, čebelarstvo, ribogoj-ništvo, kozjereja, prva pomoč, vodenje domačije idr.). Med udeleženci posveta je bil tudi Pedro P. iz Barcelone oz. predstavnik Evropske zveze za kmetijsko izobraževanje v Bruslju, ki je dokaj podrobno pojasnil, kaj so to družinske kmetijske šole v zahodnoevropskih državah. Deluje jih okrog tisoč, programi so zelo različni, v delo pa se poleg profesorjev (plačuje jih država) vključujejo tudi starši, lastniki kmetijskih posestev in razni strokovnjaki. Razmerje med teoretičnim in praktičnim delom je lahko do 50 : 50, sicer pa je običajno ječ praktične dela kot teoretičnega pouka. Šole delujejo večinoma na podeželju in na ta način skušajo zadržati doma čimveč mladih. Prav gotovo bi bilo dokaj koristno, če bi imeli kaj podobnega tudi pri nas. JOŽE GRAJ gradijo novo telovadnico in vrtec v Kobilju, na Dvojezični OŠ I Lendava pa so preuredili podstrešje za učne prostore in še bi lahko naštevali pridobitve.« »Žal pa je učencev vsako leto manj. Letos je padla številka vseh šoloobveznih otrok v pomurski regiji kar za 584, tako da jih je sedaj vseh skupaj 11.610, lani pa jih je bilo 12.194. Letošnja generacija prvošolcev šteje samo 1308 učencev (lani 1358). Občuten padec, za dva oddelka, je na primer na OŠ Gornja Radgona. Ponekod je število tudi nekoliko naraslo, v Odrancih na primer za en oddelek.« - Kakšno pa bi bilo vaše stališče, če bi prišlo do pobude, da bi kje ukinili podružnično šolo? »Moram reči, da imamo na našem območju tudi šole z zelo majhnim številom otrok in kombiniranimi oddelki. Mislim, da je potrebno upoštevati, da pomeni šola tudi življenje nekega kraja in okolja, zato jih je potrebno ohraniti, če je le mogoče.« Rešitev po želji vseh ni mogoča - Ob začetku novega šolskega leta se je zatikalo na Gimnaziji M. Sobota zaradi nestrinjanja dijakov z urnikom. »Glede organizacije pouka na Gimnaziji Murska Sobota so na našo enoto prišle že lani določene pobude, naj nekako posredujemo, da bi se urnik izboljšal, in to za prve letnike. Nekateri oddelki so namreč začenjali s poukom ob 10. uri in ga končali pozno popoldne, tako da so bili učenci odsotni skoraj ves dan. To je delalo še dodatne probleme vozačem zaradi avtobusnih prevozov. Seveda mi pri takšnih zade vah ne moremo neposredno posredovati ali celo zahtevati drugačne rešitve, osebno pa sem se pogovarjala z ravnateljico gimnazije in ji predlagala, svetovala, naj skuša organizacijo pouka prilagoditi tako, da ne bi bil tako zelo moten normalni bioritem dijakov. Dejstvo pa je, da ima gimnazija prostorske težave in da se vse enostavno ne da rešiti tako, kot bi si vsi želeli, tudi zato, ker v isti stavbi deluje še Srednja strojna in tekstilna šola.« - Ali so vas dijaki tudi sedaj seznanili s svojimi zahtevami in grožnjo, da bodo protestno stavkali? »Moram reči, da ni prišlo na našo enoto nobeno takšno ali drugačno sporočilo oz. informacija glede tega, tako da smo dobili prvo informacijo o problemu iz medijev. Medtem je bilo nekaj telefonskih klicev o tem, vendar niso klicali dijaki, ampak starši, ker jih je zanimalo, kako naj se ravnajo njihovi otroci. Mi smo jim o tej konkretni zadevi težko svetovali, ker nismo imeli nobenih podatkov, zahtev in pobud dijakov - kakšna organizacija pouka je predvidena, kaj je vzrok za nezadovoljstvo in kaj bi radi dosegli dijaki. Vsekakor pa smo pripravljeni pomagati, če je le v naših močeh in seveda v pristojnosti, kajti organizacija pouka je stvar vodstva šole, v tem primeru ravnateljice.« - Kakšne pa so sploh relacije oz- zveze med vašo ustanovo in srednjimi šolami v regiji? In katere so vaše naloge, pristojnosti in dejavnosti? »V procesu reorganizacije Zavoda za šolstvo Slovenije, ki je postal javni zavod, ustanovila pa gaje Vlada Republike Slovenije leta 1995, so se naloge in dejavnosti zavoda bistveno spremenile. Povezave, pristojnosti in naloge organizacijske enote do srednjih šol so drugačne kot v preteklosti, kajti, kot je določeno, naš zavod izvaja predvsem raz-vojno-svetovalno delo na področju gimnazijskega izobraževanja in splošnih izobraževalnih predmetov v drugih srednjih šolah (strokovnih in poklicnih). Preostalo je v pristojnosti drugih javnih zavodov ali v rokah ministrstva za šolstvo in šport. Naša ciljna skupina so predvsem ravnatelji šol, prek katerih skušamo doseči določeno poenotenje aktivnosti. Naši svetovalci pa se srečujejo z učitelji v okviru študijskih skupin ali pri kakšnih drugih aktivnostih v okviru predmetnih skupin. Nova sistematizacija delovnih mest ne izvira iz organizacijske enote, ampak so naši svetovalci sistematizirani v predmetnih oz. področnih skupinah in v vodstvu zavoda. Včasih je bilo v naši OE bistveno večje število pedagoških svetovalcev.« Lahko bi dobili prostore drugje, toda M. Sobota je najprimernejša - Kakšno je torej konkretno kadrovsko stanje OE v M. Soboti in kako je rešeno prostorsko vpra šanje, potem ko je bilo odločeno, da se stvaba, v kateri imate sedež, vrne evangeličanski cerkveni skupnosti kot nekdanjemu razlaščencu? »Poleg mene, ki sem bila doslej nekako določena tudi kot svetovalka za slovenski jezik in književnost, so v enoti redno zaposleni še svetovalci za predšolsko vzgojo, razredni pouk, matematiko, madžarski jezik in za narodnostne šole v Porabju na Madžarskem. Nujno pa bi morali imeti še svetovalca za dvojezični pouk in nekoga namesto mene za slovenščino. Sicer pa si pomagamo še s svetovalci iz drugih organizacijskih enot. Kar se tiče prostorov, ne bi mogli govoriti, da smo utesnjeni. Pogrešamo edino kakšen večji prostor, v katerem bi lahko pripravljali določena strokovna srečanja, predavanja, aktive in drugo za širši krog udeležencev. Glede stavbe pa smo bili ves čas mnenja, daje last občine, mi pa njeni najemniki. Namesto plačevanja najemnine smo bili dolžni vzdrževati stavbo. Leta 1993 smo želeli prenavljati podstrešje in takrat smo ugotovili, daje stavba v denacionalizacijskem postopku, zato tega načrta nismo izpeljali. Konec lanskega leta pa sem zvedela, daje imetnik upravljalske pravice Ljudska univerza M. Sobota, tudi naših prostorov, lastništvo pa je bilo vrnjeno evangeličanski cerkveni skupnosti v M. Soboti. O tem so nas zelo korektno obvestili in nam tudi sporočili, da je njihov interes, da naša organizacijska enota še naprej uporablja te prostore. Pričakujemo pa seveda, da se bomo dogovorili za primerno najemnino, sicer bomo prisiljeni iskati druge rešitve.« - Slišali smo za nekatere predloge, da bi enoto preselili kam drugam, kjer obstajajo prazni šolski ali kakšni drugi prostori. Najbrž so prišle takšne pobude že tudi do vas, recimo vsaj iz Ljutomera? »Da, osebno sem slišala za nekaj takšnih pobud, tudi v Ljutomeru. Moram reči, da smo mi strokovna ustanova regijskega značaja in da skušamo imeti v vseh okoljih kar najbolj optimalne povezave z našimi part Svetovanje, ne pa ukrep^e^> - Zavod za šol^j^ ital"1" / zorne funkcija in*Pl, ustanovljena P^. ie.ta Že "H ? cijska služba. 4^7 y repata« tudi na n adZ°ra »Resje, vloga«; naših ustanovile; posad1 nih okolij pa/ peM vprašanja, ces za erjli, B mo v določeni |n0Sti o1 prihaja do neprVendatiia,^ L problemov. dzor nad izvajan j konodaje.orga«'2 in^ razporejanjem • se^^r Ljubljani. v ta Jend C novani tudi izv pOdr° J mezna strokovna pripravijo mn^ potreWy( problemu, c »po ij{ razjasnitev- |Sjce i«sp oz. pregledov s v pon j 0 smo imeli ze fle vendar naša . tem konkretne idv.d6flO,rZ tako niti m P oVedo kar nam Pot |jice. . jj- -------- tudi p°n n fP'". - Svojčas ste imeli na zavodu za šolstvo teljeva besedo pri imenovanju oziroma izbiri ray nateljic. Ljudje mislijo, da je še vedno ta kakšen vpliv pri tem »Ne, po novi zakonodaji nimamo Prl . P . ^li stojnosti. Niti mnenj ne dajemo več, a®' posan16^^' precej odločilno besedo pedagoški zbor Zppost1 pi^ ali vrtcu; mnenja oblikujeta tudi lokalna^$.pOSti ^jva-novitelj, soglasje k imenovanje pa je v p ;sjjjo, J ga ministra. Nekateri pa res še vedno mo na to, kdo bo novi ravnatelj ali rav nerji, vrtci in šolami. V tem pogledu pa je najprimernejša prav Murska Sobota. Tukajšnja mestna občina nam je tudi obljubila podporo in pomoč, če bi prišlo do večjih težav zaradi prostorov. Sicer pa bi res lahko našli prostore za našo službo, reci mo na OŠ Gornji Petrovci, OŠ Razkrižje in drugje. Ampak mislim, daje zaenkrat tako najbolje. Tudi v statutu je opredeljeno, da je sedež naše enote v M. Soboti.« - Prav gotovo ste tudi na organizacijski enoti zaznali nezadovoljstvo številnih učiteljev in učiteljic, ker jih ravnatelji niso uvrstili v višji razred, kot so pričaka- vali in si želeli. Je kriv pravilnik o napredovanju ali so bile tudi subjektivne odločitve ravnateljev? »Pravilnik je nastal v strokovnih službah Ministrstva za šolstvo in šport, potrdil pa gaji minister. Potem ko so pedagoški delavci zvedeli, kako je z njihovim napredovanjem, še3 res tudi v naših šolah pojavilo nezadovoljstvo, nemir.... cesar si seveda nihče ni želel. Misliti, da je bila brez potrebe narejena kar precejšnja škoda, zlasti kar se tiče dobrih odnosov v siL Pri komunikaciji pedagoški delavcev v zbornicah in najbrž tudi pri spodbudnem vrenju^ teljev v prizadevanjih za Ms delo, nove metode, oblike ’■ Dejstvo pa je, da so se ran1 telji odločali v skladu s Pra« nikom in priporočili min,s stva, niso pa imeli dovolj ® nosti, da bi predlagali za dovanje vse svoje sodel^h, bi si to zaslužili. Na šolah bi si to najbrž sto vsi. Tako so bili res P^G ti številni učitelji in šolah. Več se jih je oglas' Pri nas in se nam Poto^0,a ^i vici, ki da se jim je z^.L pfl-smo jim z razumevanj^ sluhnili, na odločitev?^ mogli neposredno vpH Pomoč oz. nasvet, goče rešiti določen P -^s0 kam naj se obrnejo, ^/1« pravzaprav njihove Pr Za to smo tudi ztne^.I Ne moremo pa ukrep 9 vestnik, 4. september 1997 /Vulturna obzorja arhivski tabor v Lendavi »Morda smo premalo vedeli o teh krajih« iesed°^m°^U 'endavsk® občine in sosednjih madžarskih krajev je letos Heje P°tekal mladinski arhivski tabor. Projekt sega čez državne saj Ve^'^ raz''^ ^ede zgodovine tukaj v preteklosti ni bilo. Mladi Miv h bir^° raz^ne dokumente, ki pričajo o preteklosti. Zbrano I Vskem° b°d° P°razstav' 'n kasnejši obdelavi v Mariboru shranili v lenda-kni|||gradu’ gradivo, ki so jim ga posodili, pa so preslikali in ga bodo ^skeaStn'k?.m' Tabor organizirajo Pokrajinski arhiv Maribor, Arhiv I skuZUPan*je Zalaegerszeg, Pomurska madžarska narodna samoupra-Občin T* ^ndava’ Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, 'lom K| . ^^a in UE Lendava. Pogovarjali smo se z dr. Petrom Pa-asincem, namestnikom direktorja mariborskega arhiva. pomikali ob slovensko madžarski meji po Goričkem naprej proti tromeji Avstrija, Madžarska in Slovenija, s tem da ne bomo zanemarjali tudi drugih delov in pomembnih krajev. Z razstavo zbranega gradiva v lendavskem gradu želijo občanom pokazati, daje to pomembno gradivo. »Naša naloga pa je bila ta, da predstavimo dokument, ki ga V lendavskem gradu sta nameč dva prostora, kjer je vse gradivo shranjeno. Poleg tega imajo v Mariborskem arhivu še več gradiva, ki se navezuje na to področje, vendar ga ne morejo vsega kar tako prenesti sem. Sicer pa seje v Mariborskem arhivu zbralo 15 tisoč tekočih metrov gradiva, kar je na milijarde dokumentov. Zbano gradivo pa ima smisel, če ga kdo uporablja. Po besedah dr. Klasinca po gradivu največ brskajo študentje, prihajajo pa tudi raziskovalci iz sosednje Madžarske. »Za nas, ki smo zgodovino študirali, je bil ta prostor vedno nekaj obrobnega. Sedaj pa smo se na kraju samem prepričali, daje bila v pokrajini, za katero smo nekoč rekli, da je na obrobju slovenske domovine, razgibana zgodovina, križišče med graškimi in Kulturno dogajanje zavzelo lendavski grad Umetniki odšli, razstave ostale Satno na slovenski strani so v dneh zbrali okoli tri tisoč Alimentov. V začetku so bili j^čani manj zaupljivi, danes pa 'Me poznajo. Udeleženci sb 'teWičani, da se veliko zanimive-skriva, to gradivo je namreč grabna osnova za druge ra-We. In kakšne pomembnejše 5ttmente so našli udeleženci W »Vsak dokument, ki priča '""'ulem dogodku, je za nas j^ben,« je povedal dr. Kla-t? fotografijah so posnetki l Mako so bili oblečeni, v doli c5'h je zapisano, kaj so dela- So se ukvarjali. d°ku-s se kažeta mentaliteta in Izvina tega prostora, dvo-č"051. kolonizacija Primorcev m'SVetov' vojni. Odkrili smo jpkutnent, ki smo ga imenoma Cefta iz časov pred pr-povno vojno leta 1913. Gre Jlnski potni list, ki je bil na-K?v Petih jezikih: madžar-'^Nemščini, slovaščini, ro- F®i in srbščini. V Kapci so na primer našli lafijo trgovine, ki je stala ’ veuta vojnama na prosto-f je danes parkirišče. Je dokument, ki je nepre-jr vrednosti. Ogromno gra-, 'iho našli o življenju družin ^a^rojstvo, smrt.... iz kul-f ga življenja o gledaliških k’Soi’h 'grali' dokU’ delovanju gasilskega dru- , V2 na polju. Zemlja je bila °menibna stvar, zato je SQ Vano’ da se največ doku-nanaša na zemljiškoknji- V, Najstarejši dokument Mo/ .4. Našli so tudi voz-Ov°ljenje za kolo, vojaške mr* ’’ zelo nadzorno prikazujejo nekdanji način oblačenja, običajev ... Fotografije •IS »OJ •tloi ^z knjižice in druge osebne dokumente. Potem je še precej osebnih pisem, te so zapisovali v madžarščini, prekmurščini in tudi nemščini. Najstarejši dokument, ki so ga našli v teh sedmih letih, je iz Madžarske, iz Lentija, izvira pa iz konpa 17. stoletja, natanačno iz leta 1680. Večina dokumentov pa je iz časa pred prvo svetovno vojno in potem med obema vojnama. Zasnova tabora pa je takšna, da vsako leto obdelajo nekaj vasi. V prihodnjih letih se bodo ponavadi vržemo proč, ker ga ne znamo več prebrati. Najpomembnejša naloga pa je, da smo pred uničenjem ohranili veliko dokumentov. Tudi ljudje so se od prvega tabora do danes precej spremenili,« so pojasnili. Do prihodnjega leta bodo zbrano gradivo v Mariboru pregledali strokovnjaki, ga uredili in ocenili. Še prej pa bo potrebno, glede na to, da je v precej slabem stanju, gradivo sanirati, dezinficirati in restavrirati. Vso zbrano gradivo bodo pozneje preselili v Lendavo. Lendavski grad je bil v teh poletnih mesecih oblegan in živahen kot v najboljših časih, ko so tukaj živeli še grofje. Poleg grajskih večerov, ko so se zvrstile številne kulturne prireditve, in arhivskega tabora so na gradu potekale tudi številne likovne kolonije. Že 18. avgusta se je končala kiparska kolonija, 30. avgusta pa so končali mednarodno likovno kolonijo, poleg tega seveda, da so pred tem potekele tudi mladinske likovne kolonije. Rezultati vseh teh kolonij pa so razstave, ki si jih lahko ogledate, nekatere pa se bodo odprle v prihodnjih mesecih. Konec avgusta se je končala letošnja jubilejna 25. likovna kolonija, katere se je letos udeležilo trinajst likovnih umetnikov iz Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Na kolonijo so povabili vse umetnike, ki so začeli prvo kolonijo. Žal so trije že pokojni, trije pa se zaradi objektivnih razlogov kolonije niso mogli udeležiti. Iz štirih držav so se vabilu odzvali: Endre Gonter, Suzanna Ki-raly-Moss, Ferenc Kiraly, Štefan Hauko, Gabor Zoltan, Huzjan Zdenko, Darko Birsa, Ljubo Škijug, Ludvik Pandur, Janez Knez, Sead Hasanefendič, Dulan Gy6rgy, Ne-mes Laszlo. Ker je v okviru kolonije še veliko drugih dejavnosti, bodo posamezna začeta dela dokončali doma, ponovno pa se bodo zbrali sredi novembra ob otvoritvi njihove skupne razstave. Sicer pa si lahko dela, ki so nastajala na likovnih kolonijah v preteklih desetletjih, ogledate v graj- ski galeriji, mnoga pa krasijo lendavska podjetja in druge javne prostore v tej občini. Pred kratkim so v lendavskem gradu sklenili tudi kiparsko kolonijo, ki je v bistvu nadaljevanje lanske, katere pa zaradi slabega vreme niso mogli izpeljati do konca. Zato so se trije umetniki Tomay Endre Andras, Pid Zoltan in domačin Ferenc Ki-raly vrnili, da bi dokončali svoje delo, ki nastaja iz Upniškega kamna. Večja dela so že v lanskem letu nare-diU v kamnolomu v Sežani. Takrat si je lahko vsak izbral kamen do teže 15 ton. Ker pa so to po obsegu večje stvaritve, so bili umetniki neposredno odvisni od vremena. Tri skulpture, ki so nastale, bodo krasile mesto Lendavo; ena bo stala pred nekdanjo bencinsko črpalko v središču mesta, ena v parku, tretja pa pred občino. Predvidevajo, da bi jih postavili enkrat oktobra. ANR Likovna kolonija študenov likovne akademije Ne delamo samo slik, gre tudi za razmišljanje (FOTO: ANR) madžarskimi kraji, poti s severa proti jugu, iz Budimpešte proti Čakovcu in Zagrebu. Morda smo premalo vedeli o teh krajih,« je povedal dr. Klasinc. Morda sta tudi lendavski arhivski tabor in nadaljnje raziskovanje zbranega gradiva korak naprej k poznavanju zgodovine Prekmurja in enkovrednejšega vključevanja tega predela Slovenije k celotni zgodovinski podobi naše države. ALEKSANDRA NANA RITUPER Prav gotovo v Sloveniji ni veliko krajev, ki imajo to priložnost, da gostijo študente likovne akademije iz Ljubjane. In Filovci so imeli to priložnost. Na pobudo Roberta Černelča, študenta ALU in Filovčana, ter spretnih organizatorjev se je zbralo dvajset študentov likovne akademije. Ti so nekaj dni živeli s to pokajino in jo na podlagi svojih izkušenj in znanja prenašali na platno, glino in les. Svoja dela so raz- HV, --- • stavili v Moravskih Toplicah, kiparski izdelki pa bodo kot forma viva ostali v Filovcih. namen likovne kolonije pa ni samo v slikanju, ampak je tudi v razmišljanju, razpravljanju in pogovarjanju o belem platnu, kosu lesa in tem, kar se ob tem dodaja v njih samih. Bili so mnenja, da so lahko likovne kolonije koristne pri njihovem delu. »Še posebno je to idealen način za tiste, ki pri delu potrebujejo komunikacijo in izmenjavo. Ker pa je likovno delo bolj ali manj indivi- P/ - ^ala lončarska delavnica "^tu LUUVUrČFIM/ --- ? gmote nastane podoba . ...... ” *-- ona holie obiska- uporabna keramika. Razdelili so ce pa bodo prav gotovo pnpomo- - >—==. Hpiali na- gle k temu, da bo zrasla nova ge- neracija, ki bo z veliko ljubeznijo in zanimanjem gledala na kera- l/^has^^a delavnica v Filovcih je prav gotovo ena bolje obiska-cdov °s je ze peta po vrsti, na njej pa sodelujejeo učenci 7. in bij,.rkv |z Yl0Vn'^ šol, letošnje pa se je udeležila tudi skupina otrok in V Kuhlja adzarske, sodelovali pa so tudi študentje likovne akade-V^likov6’ ^°^on'ja je namenjena predvsem tistim, ki kažejo večji 110 ametnost 'n so likovno nekoliko bolj nadarjeni. Otroci kna2asfedujej0 in spoznavajo pa se tudi z okoljem in načinom ^'oleta^*' ^r' gnetenju in oblikovanju pa so jim pomagali Alojz p,rgasovič, Ivo Kurnjek, Tanja Trajbarič-Lopert in vodja Jatman- Ob koncu pa so izdali še Lončarske novine, kjer - ' adovoljstvom in navdušenjem pisali o svojih lončarskih zemlje nastane umetniški izdelek ali posoda oziroma kakšna druga mladih lončarjev. (Foto:ANR) Upoidunc* icv.«.___ jih v več sekcij; eni so delali nakit, kiparili, poslikavali, vrteli glino na lončarskem kolesu in poskušali oblikovati posodo kot pravi lončarji, vse do žganja v miko in lončarstvo. ANR Kolonije se je torej udeležilo dvajset študentov predvsem višjih letnikov ALU in tamkajšnji asistent Marko Andlovič. Likovniki so se v nekaj dneh razpršili po pokrajini in ustvarjali v svoji likovni tehniki - nekateri z oljnimi barvami, akrilom, z ogljem, spet drugi pa iz gline in lesa. Povedali so, da se v tem okolju ponuja veliko motivov, od koder potem črpajo za svoje delo. Osnovni cilj in Slike študentov ALU so razstavljene v Moravskih Toplicah. (Foto: ANR) dualno in so nekateri bolj naučeni Stolči so v teh dneh ako lahko iz gmote peči. Prav gotovo je posebno doživetje, ko se iz kupčka pepela pokaže ustvarjeni predmet. Vse, kar so se mladi lončarji naučili in ustvarili, nekateri so bili v delavnici že večkrat, so predstavili na razstavi. Nastalo je kar nekaj zanimivih posod, celo gradovi, nakit, figurice ... O svojh občutjih pa sp zapisali: »Samo še gline se dotaknem in že me ni več. Že sem drugje v drugem svetu, lepšem in neminljivem. - Pravzaprav imam rada vse te preproste ljudi, ki so še vedno zvesti preteklosti, in njihove običaje. - Izdelali smo tri gradove, v katere smo vlili otroško domišljijo iz pravljice. - Oblikovati glino se mi je zdelo lepo, vendar veliko lepše, kot sem sprva mislila.« Strinjali pa so se, da se prihodnje leto znova srečajo ob lončarskem kolovratu. Glina je prabit, saj vključuje vse osnovne elemente: zemljo, vodo, zrak in ogenj. Mnogim ljudem v teh koncih je že pred stoletji pomenila način življenja in osnovo za preživetje. Danes se je v naših koncih ohranila le peščica lončarjev. Lončarske delavni- in predsednik upravnega odbora Milan Žilavec zborovodkinja Alenka Brulc ■ Šiplič J Spoštovani! Po naporni in uspešni sezoni s srebrnim priznanjem s tekmovanja Naša pesem v Mariboru v vitrini in nepozabnimi vtisi z gostovanja na Finskem se bomo pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote spet začeli srečevati ob torkih in četrtkih na vajah, in to v jubilejni trideseti sezoni delovanja. Želeli bi, da se nam pridružite, če vas je narava obdarila s posluhom in vam ljubezen do petja položila v srce. Dobrodošli ste vsi, posebej pa pogrešamo mlade pevke in pevce. Lepo petje je razkošje, ki ga ne zmore vsak, in je užitek. Več nas bo, boljši bomo in bolj bomo uživali. Avdicija za nove pevce bo v četrtek, 4., in v torek, 9. sep tembra, ob 19.30 v prostorih zbora na Trgu zmage 4 (prostori nekdanje stanovanjske skupnosti). V imenu pevcev vabiva k sodelovanju bivati v samoti ali pri ustvarjanju potrebujejo mir, se za kolonije raje ne odločajo,« so razložili tisti bolj zgovorni študentje. Razumljivo pa je, da se laže izražajo s pomočjo likovne komunikcije. Zato jih prav veliko nisem spraševala, saj so njihovi odgovori bolj nazorno zabeleženi na platnih in lesu. Organizatoiji predvidevajo, da bi kolonija študentov akademije za likovno umetnost postala tradicionalna. Kolonija je dobra zamisel, zato ker likovniki dobijo izkušnje različnih pokrajin. »Povsem drugače je na primer, če gremo na Gorenjsko, na Kras ali pa v Prekmurje. Okolje, odprtost pokrajine, barve, vse to vpliva na nastanek dela. In glede na to, da toliko akademskih likovnikov izhaja prav iz tega okolja, mora v Prekmurju že nekaj biti.« Mi pa se moramo tudi zavedati, da k nam prihajajo prihodnji veliki slikarji, ki bodo nekoč krojili slovensko in prav gotovo tudi evropsko likovno sceno. In prav prijetno se bo nekoč pohvaliti, ja, ta in ta veliki umetnik pa se je nekoč oplajal, čeprav samo za nekaj dni, in ustvarjal tudi v naših krajih. ANR 10 rvroniKa vestnik, 4. septemuei Kajak - kanu klub Petanjci je pripravil tradicionalni spust po Muri od petanjskega mostu do Babičevega mlina v Veržeju. Stari in mladi pogumneži so uživali v vožnji po sicer nevarni reki, vsi so srečno prispeli na-eilj, nato pa se še poveselili na kopnem. - Fotografija: F. Kuhar Gasilske slovesnosti V oranju se je letos potegovalo za pokal Pomurskega sejma 34 tekmovalcev IŽAKOVCI - Na Muri na Otoku ljubezni v Ižakovcih je bilo tekmovanje reševalnih enot iz občin Murska Sobota, Beltinci in Cankova - Tišina. Udeležilo se ga je je 11 enot. Gasilci reševalci so prikazali veščine v reševanju iz vode, na vodL v hitrostni vožnji, pravilnem pristanku in pravilni navezi. Vseh 11 ekip je varno prispelo na cilj. V vožnji s čolnom še-stercem je zmagala ekipa Ižakovci 1, drugi so bili Melinčani in tretji Bakovčani. V čolnu osmercu se je najbolje odrezala ekipa iz Meli-nec, drugi so bili Ižakovčani in tretji Petanjčani. Tekmovanje sije ogledal Martin Smodiš, predstavnik Izpostave za zaščito in reševanje Murska Sobota. (J. Ž.) MALA NEDELJA - V Mali Nedelji je bilo srečanje gasilk z območja gasilskih zvez Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota. Gasilke, ki jih je bilo okrog 100, so tekmo Dobro je vedeti Ilegalci so med nami V tednu dni okrili 21 ilegalcev Med 27. avgustom in 2. septembrom so na pomurskih mejnih prehodih, zlastih z Madžarsko, zavrnili 146 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop, kaj šele bivanje v Sloveniji. Gre predvsem za potnike, ki so brez denarja, zato je mogoče domnevati, da bodo zašli na stranpota. Vsi, ki jih policisti in cariniki zavrnejo, pa še zdaleč ne odpotujejo nazaj, ampak poskušajo priti k nam in potem kam dalje v »obljubljeno deželo« na ilegalen način, torej zunaj mejnih prehodov. Nekaterim pri tem pogajo, seveda proti dobremu plačilu, tako imenovani »sprova-telji«, s čemer seveda store kazivo dejanje. Ilegalca pa tako in tako praviloma odkrijejo. V času med 27. avgustom in 2. septembrom so policisti odkrili v Pomurju 21 ilegalcev, od katerih je največ Romunov, preostali pa so bili iz ZR Jugoslavije in Turčije. V naši pokrajini se lahko tudi »pohvalimo«, da ne manjka kršitev javnega reda in miru, tako na javnih mestih kot med domačimi štirimi stenami ali zunaj njih (na dvorišču na primer). V zadnjih sedmih dneh so policisti posredovali 31-krat. Uspešno, saj seje večina kršiteljev pomirila, tako da so v treznilnico odpeljali le tri ljudi, ki se v svoji opitosti niso in niso mogli pomiriti. Ko pa so prevelike količine alkohola izpuhtele, je bilo spet vse dobro. Š. S. . a - —m-------'VTfrrMmaA' s ■ m imi i V Občini Turnišče so imeli med 28. avgustom in 1. septembrom akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Številni občani, ki so jim bili odsluženi stroji, razni aparati in stari avtomobili le še navlaka, so le-te odstranili z dvorišča oziroma jih odpeljali na zbirno mesto. Še preden pa je Dinos odpeljal odpadke, so jih obiskali nekateri ljudje, ki so z avtov in drugega pobrali kak še uporaben del. Samo upamo lahko, da ga bodo kje vgradili, ne pa odvrgli na kako divje odlagališče. - Fotografija: J. Žalik vale v tehle disciplinah: v vlečenju vrvi, štafetnem teku v vreči in metu torbice z vrvjo v začrtan krog in v raznoterostih. Pomerilo se je 19 ekip. Najbolje so se odrezale gasilke z Rožičkega Vrha, druge so bile gasilke iz Male Nedelje, tretje mesto pa je pripadlo gasilkam iz Borec. (J. Ž.) ---- ČREŠNJEVCI - PGD Čre- : I šnjevci je organiziralo drugo gasilsko tekmovanje za pokal Pomurskega sejma. Tekmovalci iz 29 društev so se pomerili v času kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, in sicer v soboto, 30. avgusta. Pri mladinkah so slavile gasilke PGD Gornja Radgona, pri mladincih člani PGD Lešane, pri članih gasilci PGD Sv. Jurij v Prekmurju in pri članicah gasilke PGD Gabrnik pri Juršincih. Zmagovalni ekipi članov in članic sta prejeli prehodni pokal Pomurskega sejma. (F. KI.) Najboljši se ne dajo Anton Filak iz Novega mesta osvojil pokal, Pomurje pa bosta na državnem prvenstvu zastopala Jože Vogrinčič in Jožef Zver Za letošnje tekmovanje oračev, ki je potekalo v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, bi lahko trdili, da je bilo najbolj množično doslej, žal pa je razpoloženje nekoliko pokvarilo slabo vreme, saj je na tekmovalni dan orače motil dež. Ta pa seveda ni pomembno vplivalo na kakovost oranja, zlasti ne pri tistih najbolj izkušenih, čeprav je pohvalno, da smo na letošnjem tekmovanju lahko videli kar precej novih obrazov. Tokrat je namreč v tem okviru potekalo tudi tekmovanje oračev iz srednjih kmetijskih šol dežel Alpe ■ Jadran in Cefte. Sicer pa se tudi med domačimi orači povečuje zanimanje za tovrstna tekmovanja, saj so se ga letos udeležili tekmovalci iz vseh štirih upravnih enot v Pomurju, kar se je v preteklosti dogajalo le redkokdaj. Na poligonu pri ribiškem domu v Murski Soboti se je tako v petek 34 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Slovaške potegovalo za naslove najboljših oračev. Dijaki srednjih kmetijskih šol so se preizkusili na državnem prvenstvu, med trinajstimi tekmovalci pa je bil najboljši Dejan Norčič iz Srednje kmetijske šole Rakičan s 193 točkami, s 185,5 točke seje na drugo mesto uvrstil Robert Žnidaršič iz SKŠ Grm pri Novem mestu, tretja pa je bila Simona Popusti na železnici Za otroke, skupine in družine Prav gotovo je potovanje z vlaki udobnejše in manj strtsno kot vožnja v prenapolnjenih in nerednih avtobusih. Še posebno je takšno potovanje dobrodošlo za dijake in študente, ki lahko med potjo pogledajo tudi v zvezek. Seveda pa je najprej potrebna dobra železniška povezava med krajem bivanja in krajem šolanja. V Pomurju takšna šolska potovanja sicer ne pridejo ravno v poštev, ker pa vedno več dijakov obiskuje ljutomersko gimnazijo ali drugo šolo (Ptuj, Celje), bodo morebiti dobrodošle naslednje informacije o popustih. Za starše z manjšimi otroki je nadvse dobrodošlo, da se lahko otroci do 6. leta starosti vozijo brezplačno, če želijo imeti svoj sedež, pa s polovičnim popustom. Po polovični ceni lahko potujejo tudi mladi od 6. do 15.1eta, ob tem pa stari od 12 do 15 let potrebujejo še izkaznico K-13a. Mladi do 20. leta starosti, dijaki in študentje do 26.leta, ki so redno vpisani na slovenske šole in fakultete, ter vojaki imajo 30-od- Zgodilo se je Šalovci: Ugasnilo je mlado življenje V nedeljo, 31. avgusta, ob 19.55 se je zgodila v Šalovcih huda prometna nesreča, saj je terjala življenje 24-letnega Ludvika Škerlaka iz Černelavec. Ta seje peljal z osebnim avtom skozi Ša-lovce in v levem preglednem ovinku zapeljal z vozišča v obcestni jarek, kjer je vozilo trčilo v betonski prepust in se prevrnilo na streho. Voznik je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na nesreče umrl. Čentiba: Smrt na cesti V lendavskem kotu pa je boleče odjeknila vest o prometni nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek, 1. septembra, in je terjala življenje 72-letne kolesarke Katarine Horvat iz Lendave. Ta naj bi v križišču cest v Čentibi zapeljala na prednostno cesto, po kateri je menda z neprimerno hitrostjo pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 40-letni Zdenko Kovačič. V trčenju se je kolesarka smrtno ponesrečila. To je že 14. letošnja žrtev na pomurskih cestah! Murska Sobota: Nesreča v križišču V ponedeljek, 1. septembra, ob 12.40 seje zgodila prometna nesreča v križišču cest v Murski Soboti. Viktor G. naj bi s svojim Kuzmič iz SKŠ Rakičan, ki je s 183 točkami dokazala, da tudi ženske niso od muh. Na regijskem tekmovanju ora- stotni popust za vse vlake, razen za zelene in EC. Popust lahko uveljavljajo z izkaznico K-13b. Ceneje pa je mogoče potovati tudi v skupinah; v skupini mora biti najmanj šest otrok, starih do 15. let in v spremstvu učitelja, tako lahko uveljavijo 50-odstotni popust. Skupine dijakov ali študentov, ki potujejo v spremstvu učitelja ali profesorja, pa lahko uveljavljajo 40-odstotni popust. Popusti za skupine ne veljajo ob osebnim avtom izsilil prednost pred tovornjakom, ki gaje vozil Davorin C. Gmotna škoda znaša 700.000 tolarjev, voznik osebnega avta pa se je hudo poškodoval. Beznovci: Hudo poškodovan traktorist 28. avgusta okrog 16.30 seje Franc G. iz Puževec peljal s traktorjem po lokalni cesti skozi naselje Beznovci. V ostrem levem ovinku je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča in domnevne vinjenosti zapeljal v obcestni jarek, kjer je traktor obstal. Voznik se je hudo poškodoval, na vozilu pa je škode za 40.000 tolarjev. Radovci: Strmoglavil jadralec 31. avgusta okrog 15. ure je med naseljema Radovci in Kru-plivnik (med jadranjem z jadralnim padalom) strmoglavil z višine desetih metrov Boštjan L. iz Murske Sobote. Utrpel je hudo telesno poškodobo, zato je ostal na zdravljeju v soboški bolnišnici. Čikečka vas: Strela zanetila požar Med neurjem, ki seje razbesnelo nad našimi kraji 27. avgusta, je ob 12.45 strela udarila v gospodarsko poslopje Aleksandra J. v Čikečki vasi. Zgorelo je celotno ostrešje s kritino in dobra čev Prekmurja je zmagal med osmimi tekmovalci z 205,5 točke Jože Vogrinčič iz Topolovec, drugi je bil Jožef Zver iz Brezovice z 205 točkami in tretji Anton Nežič iz Nedelice, kije zbral 193,5 točke. Med petimi prleškimi tekmovalci je prvo mesto osvojil Stanko Sobočan iz Bučkovec s 188,5 točke, Franc Štuhec je bil s 181 točkami drugi, Alojz Štuhec iz Bo-lehnečic pa si je s prioranimi petkih in dan pred prazniki ter dela prostimi dnevi - takrat je na železnici po navadi največja gneča. In še tale zanimiva novost: družine (najmanj ena odrasla oseba in en otrok) imajo ob petkih, sobotah, nedeljah, državnih praznikih in počitnicah 40-odstotni popust. Otroci do 15. leta pa imajo v tem primeri brezplačno vožnjo. Kar 55-odstotkov cenejše pa so tudi dijaške in študentske mesečne in tedenske vozovnice. Pri nakupu šolske letne vozovnice se plača le 8 mesečnih in ne 12 vozovnic ob plačilu zneska v dveh obrokih, pri plačilu v treh obrokih pa 9 mesečnih vozovnic. BBP tona sena v balah, tako da je škode za dobra 2 milijona tolarjev. Bila pa bi večja, če ne bi pridrvelo 30 gasilcev iz petih gasilskih društev, gasilci pa so tudi občani; vsi skupaj so rešili zlasti živino. Petišovci: Ponarejene lire Pri štetju denarja v LB Pomurski banki v Lendavi so našli 100.000 ponarejenih italijanskih lir. Ugotovili so, da so jih odkupili v poslovnem centru Regal na mednarodnem mejnem prehodu v Petišovcih. Policija je bankovec zasegla in ga poslala na ekspertizo v Ljubljano. Nasvet: bodite previdni pri nakupu lir, saj smo že večkrat poročali o odkritju ponaredkov! Murska Sobota: Vlom v gostišče V noči s 27. na 28. avgust je neznanec vlomil skozi okno v gostišče Som ob Bakovski cesti v Murski Soboti in iz notranjosti ukradel večjo količino cigaret v skupni vrednosti okrog 100.000 tolarjev. Policisti poizvedujejo za strastnim kadilcem. Andrejci: Prišel je s sekiro V petek, 29. avgusta, dopoldne je neznac obiskal eno od domačij v Andrejcih, katere vrata so bila zaprta, ker ni bilo nikogar doma. Neznani obiskovalec je potem s sekiro odprl vhodna vrata, se splazil v notranjost stavbe ter ukradel denar in zatnino v vrednost 150.000 tolarjev. Pre-drzneža še iščejo. 173,5 točke prislužil tretje mesto. V kategoriji oranja dijakov kmetijskih šol dežel Alpe - Jadran in Cefte je bil med sedmimi tekmovalci najboljši Dejan Norčič iz SKŠ Rakičan s 193 točkami, drugi je bil njegov kolega iz slovenske ekipe Robert Žnidaršič (SKŠ Grm), kije zbral 185,5 točke, na tretjem mestu pa je s 154,5 točke pristal Karl Heinz Leitner iz Avstrije. Uvrstitve vseh tekmovalcev so štele tudi za skupno uvrstitev za pokal Pomurskega sejma, na to tekmovanje pa so organizatorji povabili tudi slovenske udeležence svetovnih prvenstev v preteklosti. Nekaj se jih je vabilu tudi odzvalo, Anton Filak iz Novega mesta, ki je že sodeloval na svetovnih prvenstvih, pa sijepfr oral 209,5 točke in tako osvoji sejemski pokal. Za njim sta se uvrstila Jože Vogrinčič in Jožel Zver, oba pa bosta v ekipi Pomurja na letošnjem državnem pi™? stvu oračev. L. KOVAČ Še enkrat o ljutomerski tabo Na svidenje in nasvidenje Veni od prejšnjih tednika sem nekolik« P hi0za02’ mesto, kjer so postavi1 «4« načevanje Občine Lju «trske»l^ metrov na območju ka ^jiii ne Gornja Bistrica, J' ujiiF1 Č«nšovci), zapisati besedo nas zen. . V novem Slovarju s knjižnega jezika je zaP1 pri tem izrazu za me pozdrav pri slovesu. P p0 izv lahko skupaj ali nara ravil« J tega slovarja je velja pt sanja narazen, zdaj P^^ k^ puščeno, da vsakd° 0 gi0e se mu zljubi. MoJ’e je, da to ni ravno Paa tem dopuščena n^ot" 03«^ v praksi dokaj kajS1 « stnih krajevnih tab^ slijo tujci in tisti, fiTodat« . nosti pogledati v slo mnenje je pri te«1n £ spreiue a zadeve tudi ne m° je v Kolikor pa mi je z Aolju je slavistov v našem svideHJ $ da bi kazalo pisa 1 naprej narazen. Mota: j.nsiria Izginil lep SOP s,«j.g Neki dan po -- d Mv šel neznanec na kj je b na Moti in iz stan°va{Lf, omari v sPa'n'ači ib hiše, ukradel doi ‘ ti vse skupaj v vr policist*z 250.000 tolarjev. rvedijjejo-nanim storilčevi P Gornja Vlomilec V noči z 29. n K® ^1-neznanec vlomi etijs^ .j ju E. na sejmi^ skega sejma v G ,.o v vt« ec. ukradel bizu cejjpaF 117.300 tolarjev. ^odJcrili. storilca pa še _ Gornja Rad^'“L 8 Izginila avtor8 17joi% 31. avgusta moebiskal pfU^K. uro je n^^podjeti9 \i je mizo znanega P g bOta. qo< d. o. kmetijsko-ziv‘ljtavlja^ nji RadSonli in in drugo teh^e Pio> J avtoradia Je Ppolic ’ Kenwood, «c 77.800 tola/je tovitn seveda skuša J® imel dolge prst • Gornja "S* i* Ukradena sk na temberson“”B,Jg»^ mišča v Go J Radens valno s^^ojoval* I *adencisS^ . tolarjev. Stori . september 1997 rvošarka Marko Milič - prvi Slovenec v ligi NBA »Ni poti nazaj, uspel bom njegovi uspešni karieri mu je veliko pomagal trener Zmago padin - Pri Philadelphiji 76ers bo nosil dres s številko 20 -Wica finančnih prevarantov se suka okoli novih košarkarjev ... teraj je na pot v Združene države Amerike odpotoval Marko Mi-c’ ki bo kot prvi Slovenec skušal zaigrati v najboljši in najuspešnejši Mm organizaciji na svetu, ameriški košarkarski profesionalni ligi j \ Podpisal je za pacifiško ekipo Philadelphia 76ers, ki je bila a 1983 prvak NBA-ja, v novem obdobju pa imajo v klubu spet ve-e ambicije. Z njim je čez lužo šla tudi njegova spremljevalka Ve-"a bpalevič, košarkarica KK Ježice, ki bo tam igrala in študirala. «... a,rko Milič se je rodil 7. 5? ?77 V ^zmi športnikov, s? t °®e znant jugoslovan-Merv metanju krogle, diska. Težak je 105 ki- nom Rudežem in vadil tudi po programu, ki so mu ga pripravili v klubu v ZDA. Očitno je bilo sodelovanje uspešno, saj je bilo njenih posebnostih in odnosih do igralcev. visok 200 centime-'W' Pet let je igral za KK Tri-? iz Kranja, za KK Smelt M pa tri leta. Čeprav je talent že kot pionir in . a^nec, je največji napredek 8ei Prav pod vodstvom Iju-^ega trenerja Zmaga Sa-,'na. in tega nikoli ni tajil-Sagadin, ki je ostal tako ekipi Union Olimpije brez Je8a najboljšega igralca, če-j 'le imel ta še pogodbo, ven-J5,^0 Uavzulu, da se ob pitnem igralčevem presto-112^° izniči, mu je k , so srečo v preboju med najboljših igralcev Phi-h . i® 76ers. »Res je, da bi h'M da bi odšel Marko Mi- '8° NBA kot dovršen, velik |2e,11znan igralec, to pa bi I i® z igrami v močni 1ws»i konkurenci, toda leto-I K,es*°P> ki je bila njegova 1 V*želja in priložnost, ki se V Ponudila, je izkoristil, v® mu veliko uspehov in gle- "jegovo veliko željo sem Pn, da bo uspel,« je dejal NE že od daleč opaziti, da je Marko Milič močnejši in težji. Zadnji evropski konec tedna je Marko Milič sodeloval na dveh šovih, na prvem v diskoklubu Central, Pogodba je bila »težka« 250 tisoč dolarjev Marko Milič je podpisal enoletno pogodbo za ekipo Philadelphia 76ers, za to bo dobil bruto znesek 250.000 dolarjev, po tej prvi sezoni pa bo prost igralec. Finančni uspeh, ki zdaj še ni toliko pomemben, ga bo pričakal v naslednjih sezonah, res pa je, da bo imel proste roke pri izbiri opreme. Za copate se še ni odločil, morda bo to Nike ali Andi, kije neki novi in hitro napredujoči proizvajalec copat iz ZDA, ki želi uspeti v Evropi. »Ko sem bil v ZDA, me je obkrožilo kar 60 finančnih agentov, ki bi svetovali, v kaj naj vložiš denar. Očitno je med njimi veliko prevarantov, ki se vrtijo okoli lige NBA. Na to so me v klubu takoj opozorili. Pa tudi svetujejo ti, na katere agente se je mogoče zanesti,« je povedal Marko Milič. Ob tem pa je tudi napovedal, da bo vse honorarje v tekmovalni sezoni 1997/1998 za intervjuje iz ZDA in v njih, ki jih bo Marko Milič dobil od slovenskih medijev in manjših pokroviteljev, namenil skladu za gradnjo nove Pediatrične klinike. Med Američane so o njem prišle predvsem informacije: da je najmlajši Neameričan, ki je podpisal za klub iz lige NBA, da se je v zadnjem letu prebil med najboljše evropske igralce, da ima izredne fizične sposob- {>4^. ki J® končal z Vfein- nastopi Union kSrvo Srm‘Pa Zdaj pripra' Verski ,r.ecanje v evropski ^arknl8! proti Ciboni. Vs°delov^id'^ obljub>l> CntanCn a s slovensko re-V 'e Dri? -2a nj0 igral’ ka' V°stibn ■°Znost> toda teh %kCz°na ,1Z.redno malo, ker . S^hgiNBA od 31. W °Zne Pomladi. »Ši Oje že ^^ra^3^0 Milič te’ k vaije ln nabiral moči, trenerjem Simo- kjer seje ppslovil od novinarjev in prijateljev, ter na dnevu košarke pred Maximarketom, ko je tisočim mladim predstavil svojo košarkarsko šolo in nekaj vragolij. Mladina ga ni spustila iz rok, tako da je moral pobegniti s športnih igrišč na parkirišču. Več kot očitno je, da je ta del odnosov z javnostjo odlično obvladal in da bo postal velika slovenska zvezda. »V novi ekipi bom nosil dres s številko 20. Prvi dan oktobra se uradno začnejo treningi. Tako je v vseh ekipah NBA-ja. Prva uradna tekma pa nas čaka 31. oktobra v domači dvorani CoreStates Centru, kjer je prostor za več nosti, da so bili njegovi starši vrhunski atleti v Jugoslaviji, da je igral za ekipo Smelt Olimpija iz Slovenije, ki je bila tretja na »final four«, in da bi se lahko razvil v dobrega košarkarja v ligi NBA (www.nba.com/ sixers). Marko Milič bo v svojem poskusu, zaigrati v prvi ekipi Philadelphije 76ers, potreboval tudi veliko športne sreče, saj je število ambicioznih igralcev veliko in je seveda brez pravih izkušenj, vendar ga tudi prvi morebitni neuspeh ne bo zlomil, saj bi se lahko vrnil v Evropo in si našel močan košarkarski klub ter ka- Marjan Horvat sneje poskusil ! enkrat. prav sam pravi: »Ni poti nazaj, uspelo mi bo.« še če- kot 20 tisoč gledalcev, proti ekipi Milwaukee Bucks. Precej sem nervozen in želim si, da bi se vse čim prej začelo. Pred tem pa me čakajo štirje tedni treningov z drugim in tretjim trenerjem ekipe, ko se bomo pripravljali le novinci v ekipi,« je povedal Marko Milič, ki ga zdaj že vsi kličejo z vzdevkom, ki ga je prinesel iz ZDA, Milky Way, Šele v času prvih pripravljalnih tekem bo prišel v neposredni stik s prvim trenerjem Larryjem Brownom. Tudi nastope v pripravljalnih tekmah, ko bodo gostovali v New Yorku in Chicagu, med drugim bodo igrali tudi proti prvakom lige NBA Chicago Bull-som z Michaelom Jordanom na čelu, si bo Marko Milič moral izboriti. »Seveda se tega zavedam. Naredil bom vse, da bom do oktobra v takšni formi, ki bo zadovoljila trenerja. To mi lahko prepreči le poškodba, morda pa tudi huda konkurenca na mesto, na katerem naj bi igral jaz,« je pripovedoval Marko Milič. Po uvodnem delu treningov za no- Olimpiski fiičkec Ovi den smo se pje vobrlajnc vrteli f Krogi na slovnoj »olimpiodi« Prlekof no Prekmurcof. Te pa so pri Muri najpret fse tekmovalce zvogali pa so pogruntali, ka so fsi glih žmetni. Te pa so kak ti pobratimi kres Muro joboka metali no gor po vožah plezili. Bok jih nema rat, Marija pa jih ne pozna: na-zodno so napravili resen olimpisko tekmo, gdo spije največ pira, ka de meja f hlačah največ mira. To si mislite, Prleki zaj te že tekmujejo f pitji pira, ne vina!? He, luštno pa je le bilo, čiglih so ot pira meli eni tri dni meglo v gatah. Ormoški Dundek pa je reka, ka nigdor več nede pira pija, ka ga pre joko spomija na kujsko Ščavnico. Radgončani so pje bole zavedni, čiglih se nemajo več za čiste Prleke. Zotoma pa so scimprali fčista čisto olimpiodo vina. Pri moj gruški, dvono-dvajsti fahmanof je skušovalo vino, ka jin je fse za vuhami pokalo. Dere bi 'pje vi poskusili 1919 sort vina, te bi van še ge indi pokalo, ne samo za vuhami, pa bi, bogami, meli pune možgone žmajng, po cesti pa bi hodili kak ti tank. Prleki do mogli tudi bole olimpisko ojariti, ka nedo opali v rakovo lukjo. Toti hempeži so se pridružili slovnoj slovensko) olimpiodi umetnega gnojo - fsi fkuper so ponucali bluzik stosedendeset tožnt ton umetnega gnojo. Prleška »držovna« statistična komisija pa de do zahvalne nedele pre doj zračunala, keko ton raka na plučah no želocih je to. Prlekija je f toten poletji že tak hudo olimpiska, ka de jo lehko še zato zgrivalo. Olimpiski rekort f puvaji najkračiše moderne ceste do meli bek-mohari Podgorja no Konjišča pri Radgoni - glih zaj do otprli tožnt petsto metrov moderne ceste, kerade melasamo eden pojos, ne štiri, kajejiho-va cesta bres karate pojosa ... Gda so letos afgusta f totoj olimpiskoj ihti fsepofsodik gor na droge klompoce vlekli pa se fsepofsodik pridušali, ka mojo pre samo uni toto etnografsko čudo, pa niše drugi, te so pje v Juršincih na veko klompoce tolali za turistične nagrode pa so se šli veko mešo. Olimpiska pogruntafšči-na je bogme bila, dere so svojega opčona, slovnega dohtara Ludvika Toplaka, toplega vun žegnali za čostnega prleškega popeža, oprostite, opčona. Juršinčari so pje brihtni; toti ali že vejo, ka se jihov dohtar srčno druži s hčerkoj dovno že vekega bogatina Benka. Zotoma jemi eni že tudi rečejo prleški popeš pa prleški Onasis s svojoj lubpj Žeklinoj. Vište ga, tak je to gnešji den: penezi pa herbije so pje fse, ka še je ge kaj vredno! Juršinčari so resen ne kajšte: po števili felefonof so na olimpisken evropsken vrhi. Te pa telefonerajo kak mo biti, potli pate rogovilijo, ka jin Telekom pošila tak nore račune kak tele na špagi. Direktor ludske univerze v Ormoži pje zaj, pret začetkon šole, tudi an-štendig rogovili, zotoma, ka pre tudi lidje ormoške občine preveč olimpisko tekmuvlejo f »funkcionalnoj nepismenosti«. Po pismenosti so na pr-leškoj zodjoj ščetini pa tudi na slovensken repi. Tri petine Prlekof z ormoške občine, starih več kak I5 let, nema najč skunčane osenletke ali pa kume no kume -. Haršoft, bluzik dvajsti procentof jih zagvišno nema skunčane najč osnovne šole. Ludska univerza de jin zaj že pokozala, kak se šteje no piše (računati pa tak ali tak vejo fsi Prleki že od rojstva)! Po krotken postopki de jih poslala k Moloj Nedli, tan odovlejo šolo za en tolar, pa de olimpiski problem pisaja rešeni! Prleki so pre srečaje Prlekof no Prekmurcof temperali f Krogi zotoma, ka bi radi tan spuvali most kres Muro za novo autocesto od Madžarske do Marproga. Zaj mojo že olimpisko številko bušenih, no ne bušenih variacij za toto cesto. Zaj pa sploh nečejo več poslušati ta predjih z Lublane, keri so ovi den zašpalili toto olimpiodo, pa so rekli, ka de pre autocesta šla kres granico Pince, ne Genterofci. Tak de te zaj autocesta prinas za deset kilo-metrof dugša no drožiša. Hojladro, totemi šmorni se pre stručno reče iskaje »transevropskih koridorof«..Te pa naj bo - pač pa toga ne bi smeli delati f transi, ta kak je f transi pomursko virtšafstvo, ka je pre na špici bankrota 120 pomurskih firm. Hongapaj, Krog je bole brihten! Na srečaji Prlekof no Prekmurcof je poskrbeja tudi za olimpisko šolsko bankroteraje podjetja Astreia! To blo je še bole olimpisko kak metaje jobok kres Muro. Pje, Prleki: treba de začeti bojše ojariti, ne pa se cmariti, kak se cmori toto vun zručeno poletje, f keren mo skoro plavali kak reče, če nede heja deš iti! MIROS vince v ekipi Philadelphije 76’ers bo Marko Milič odšel v tako imenovani »rookie camp«, kjer se bodo zbrali vsi letošnji novinci v ligi NBA in se seznanili z vsem, kar mora vedeti igralec v ligi NBA, o pravilih igre, Pozdravljeni! Sicer nimam ne časa ne denarja in ne volje, da bi naredil kako ; anketo, kaj šele »študijo«, ki bi pokazala in potrdila moje pre- ! j pričanje, kje smo hodili ljudje iz sveta ob Muri med 23. in 31. avgu- : i stom. Torej sem povsem prepričan, da nas je bila velika večina med i 200.000 tisoč resničnih ali željenih obiskovalcev kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Tja sem seveda tudi sam poromal, saj bi se sicer počutil nekam l j oropanega za potovanja, brez katerih pač ne morem. To pašo: kak i I upokojenski izlet, Vestnikov vlak, romanje k Mariji Pod logom in i | sejem v Gornji Radgoni. Praviš, dragi bralec, da tudi ti tako ravnaš? Bogdaj, dragi pajdaš! Saj sem vedel, da smo si mi kmetje bolj ali manj enaki: človek pač . ne more biti samo doma, zaprt med štiri stene v kuhinji ali v »štali«, [ pač pa mora tudi kam iti. In ker pač zdaj nimamo več majhnih kravjih - sejmov (sejem puskov v Turnišču se je sicer obdržal), »moramo« ho-j diti na mednarodni sejem. Pa veste, kaj se mi je tam zgodilo (morda ■ tudi tebi, dragi pajdaš)? Plačal sem drago parkirnino, potem sem šel daleč po prašnem parkirišču do vhoda, kjer sem plačal prekleto drago (oprosti mi, ker kolnem!) vstopnico, začel sem nabirati prospekte, gledal sem traktorje, gledal sem razstavljalce, ki so v svojih pro- : štorih pili in jedli (morda počeli tudi kaj drugega), še sem hodil malo S | naokrog, potem pasem jo mahnil v halo soboške Zvezde ter naročil j | pijačo in bograč, ki sem si ga še dodatno »popapriciral«, da sem lažje pil. Nič pa vam ne povem, kaj je teklo, sicer bi me kdo tako ali : drugače »šinfal«. Tisti, ki ste me videli ali smo kaj skupaj spili, že veste, kaj smo pili. Da, moral sem iti oziroma se peljati na sejem, sicer »ne bi bil ; š zdrav«, moral sem iti k Zvezdi, sicer bi bil lačen in žejen. Moral sem i S se tam pokazati znancem, prijateljem .... drugače bi mislili, ko bi me ! ; ne nikjer videli, da sem skop oziroma sem (ker imam skopo ženo) | brez»penez«. Tako, dragi moji: sejem je mimo, čeprav si vsega nisem šel ogle- j { dat, saj me traktorji ne zanimajo (moja zelena žaba je še v redu). ' j Biki, telice in svinje me tudi ne zanimajo, saj jih nekaj še imamo v do-; mačem hlevu ... Tam zadaj za kmetijskim delom sejma, kjer so bili s mali trgovci, izdelovalci take in drugačne robe, vrtnarji, pa »šver-carji«, pa tudi nisem veliko hodil, le par korakov sem naredi. Me ni j zanimalo, saj vse to, kar so ponujali, lahko kupim v domači trgovini. Pač nisem tako neumen, da bi s sejma nosil kot nekateri drugi na primer - rože. Pa splošni vtis? Predlogi, stališča, mnenje? Nekaj odgovorov : sem že natrosil. Naj jih še nakaj! Sejem je v redu, saj na njem nihče : ni ne lačen, kaj šele žejen! Sejem je prevelik za majhno Gornjo Radgono in preseliti ga je treba na kakšen kompleks neobdelanih nji-j vskih površin. Moral bi biti nekje med Prekmurjem in Prlekijo, zato si | drznem predlagati preselitev. Tudi v prihodnje naj sejmarji ne krčijo gostinske ponudbe, sicer ljudje ne bomo več prihajali na sejem. Na svidenje na prihodnjem sejmu, kjerkoli že bo! Samo Zvezda naj ne manjka, pa bo vse dobro. NACI j glasbeni sceni vestnik, 4. september 1^ Jazz & Blues Spyro Gyra Več kot dvajset let je minilo od začetkov skupine Spyro Gyra, ko se je javnosti predstavila s svojo mešanico soula, jazza in popa, pa vendar so še danes ena najpopularnejših inštrumental-nih skupin. Obletnico so proslavili z izdajo albuma z naslovom 20/ 20 (GRP), ki pa ne spominja le na minulih dvajset let, ampak je tudi vizijo skupine. »Naslov 20/20 sem si predstavljal kot dvajset minulih in dvajset prihajajočih let,« pravi ustanovni član skupine in saksofonist Jay Becken-stein. Skupina je začela delovati v zgodnjih sedemdesetih letih, ko sta Jay Becken-stein in originalni klaviaturist Jeremy Wall (s skupino sodeluje pri vsakem al- bumu, vendar z njimi ne nastopa od leta 1979) začela z nastopi v klubu Jack Daniels. Takrat sta predstavljala nekatere klasične R&B pa tudi nekatere lastne skladbe. Ko je lastnik kluba potreboval ime skupine za njeno predstavitev, je Jay v šali izrekel »spirogira«, besedo je pobral na nekem biološkem seminarju. Iz tega se je hitro razvilo ime Spyro Gyra in legenda je bila rojena. Že od začetka je bilo opaziti težnje skupine po popularnejši različici jazza, kar se že sliši na njihovih zgodnjih albumih. Mešanica jazza, R&B in celo karibske glasbe jih je pripeljala do zelo popularnega statusa. S priključitvijo vibrafonista Dava Sa-muelsa so pridobili še zadnjega člana, ki jim je pomagal pri uresničitvi zamisli. S svojimi živimi nastopi so postali ena najbolj uspešnih instrumentalnih glasbenih atrakcij na svetu. Kritiki so imeli vedno težave, kam uvrščati glasbo skupine Spyro Gyra. Tradicionalisti so jim zamerili preveč usmeritve v pop, medtem ko so bili za fusion fane preveč enostavni, da bi jih lahko jemali resno. Vendar pa je neglede na vse to skupina Spyro Gyra po svojih dvajsetih letih delovanja še vedno na vrhu svetovne popularnosti in, kot kaže, prestola še nekaj časa ne bodo zapustili. Na rojstni dan legendarnega Johna Coltrana, 23. septembra, bo izšla še ena od mnogih zbirk njegovih legendarnih posnetkov. Tokrat se je za to potezo odločila založba Impulse in izdala zbirko štirih plošč s kompletnimi posnetki nastopov Johna Coltrana v znamenitem klubu Village Vanguard. Posnetki so nastali od 23. do 28. septembra 1961. Zbirka vsebuje 22 skladb, od tega so tri še neobjavljene, kar prinaša več kot štiri ure glasbe. Zbirki so priložene redke fotografije, ki so nastale v tistem času, informacij je na pretek, poleg tega pa je zbirki priložen še poster Johna Coltrana. r* 5 Sloviti pianist Randy VVeston se po dolgem času ponovno predstavlja s svojim novim izdelkom za založbo Verve. Plošča nosi naslov Earth Birth. Pri nastajanju so sodelovali basist Christian McBride, bobriar Bolly Higgins, člani orkestra Festival de Jazz Montreal, aranžpiaje pa je tudi tokrat prispevala Ran-dyjeva dolgoletna sodelavka Melba Liston. Iztok R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: MESTO KJER IMA FEDERACIJA BOSNE IN HERCEGOVINE IZHOD NA JADRANSKO MORJE! ODGOVOR:___________________________________ Odgovore pošljite najkasneje do 10. septembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddhjo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. KUPON ŠT. 30! Glasbena uganka Jiu Jitsu je naslov album skupine Psycho-Path. Pravilno je zapisal tudi Bruno Šprljan, Užiška 7, 9240 Ljutomer. Čestitamo! Nagrado mu bomo poslali po pošti. Novo vprašanje pa se glasi: Koliko plesalk pleše v skupini Power Dancers? Kupon št. 61 Odgovore pošljite do 12. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! Backstreet Boysi so znova tu Skupina Backstreet Boys je izdala novo ploščo Backstn et Back in se tako ponovno vrnila prav na vrh glasbene scene. Pravzaprav je niti niso zapustili, ampak pri glasbi velja načelo, če nisi neprestano navzoč, te lahko zelo zelo hitro pozabijo. To je tako kot pri prvih ljubeznih. Ob tej priložnosti povzemamo pogovor iz revije Tv Hits s članoma skupine BSB. Prvi je na vprašanja odgovarjal Kevin Richardson, ki je najstarejši in zato tudi najodgovornejši pri vodenju skupine. Imajo te za velikega brata te skupine? »Zdi se, kot da je res tako. Čeprav to niso bila moja osebna prizadevanja, ampak se je kar zgodilo, in moram reči, da se v tej vlogi kar dobro počutim.« V tej vlogi moraš »skrbeti« za druge, jim dajati nasvete in predloge? »Seveda, še posebno mlajšim. Ampak je že tako, da mojih nasvetov ne poslušajo vedno z veseljem. Sicer pa se do mojih nasvetov obnašajo tako, kot sem se jaz do nasvetov, ki mi jih je dajal starejši brat - ignoriral sem jih. Se pa zgodi, da kasneje pridejo k meni in pravijo: Hej, saj si imel prav.« Prav gotovo je biti najstarejši tudi velika odgovornost in pritisk. »Čutim se odgovornega, kajti če gre kaj narobe, vedno vsi pogledajo mene, češ zakaj se je to zgodilo. Tudi Howie mi pri tem pomaga.« Kaj praviš, ali ljudje jemljejo skupino Backstreet Boys resno? »Vsakdo si lahko privošči kakšno kritiko na naš račun, vendar se mi zdi, da so nas začeli v zadnjem času jemati resno. Potrebno pa se je neprestano dokazovati in upam, da smo pri tem naredili velik korak naprej. Opazimo lahko tudi, da so naši poslušalci vedno starejši, predvsem po slikah, ki jih dobivamo. Mnoge oboževalke so stare tudi 30, 40 let. Pridejo k Novice od tu... Najprej glasbeno-športna novica. Deja Mušič je zaljubljena v enega najboljših ljubljanskih košarkarjev Marka Tuška. Pravzaprav sta oba zelo zaljubljena in trdita, da se jima je zgodila sanjska ljubezen. Marko se bo poskusil tudi v glasbi, informacij, da bi se Deja poskusila v košarki, pa še ni. MZ Hektor je na slovenski glasbeni sceni aktiven na vse mogoče načine. Trenutno je vso svojo energijo vložil v skladbo Kalimero, ki jo 41^1 MUSIČI— IUshoe TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43 • 69000 Murska Sobota tel./fax: (069) 32 465 poje v duetu z Dazovim Dadijem. S svojo skupino Californija pa pripravlja novo uspešnico Reci, da si nora name. ... in tam Zaradi ameriška pevke Whitney Houston so v poletnih mesecih na italijanskem otoku Capri policisti sprožili preizkavo. Znamenita pevka je v tamkajšnji bolnišnici morala poiskati pomoč zaradi globoke rane na obrazu. Domnevajo, da je krivec njen eksplozivni in agresivni mož Bobby Brown. ;;; Na velikem izboru, kje v Veliki Britaniji bo Evrosong ’98, je zmagal Birmingham. Za ta veliki dogodek, ki si ga vsako leto ogleda 10 milijonov ljudi, se je potegovalo šti-rinjast mest. Predvidevajo, da bodo za organizacijo in prenos porabili kakšnih deset milijonov dolarjev. nam za oder, pohvalijo našo gal-sbo, čeprav imajo morda več pripomb na naš show.« Kako pa bi ti pedstavil življenje fantov iz skupine Backstreet Boys? »Veliko delamo, veliko se zabavamo, veliko se od nas zahteva, ampak jaz vidim veliko zadovoljstvo v tem, kar delam. Je neverjetno, včasih skoraj noro, ampak popolnoma razburljivo delo. Veliko zanimivega in razburljivega se dogaja v zakulisju, še posebno pri videu, ki smo ga posneli za skladbo Backstreet Back.« Sedaj ste precej bogati, ali lahko popolnoma nadzorujete svoje finančno stanje? »Popolnoma. Nas pet ima svoje lastno podjetje. Celotni zalužek si delimo na pet enakih delov. Pri finančnem svetovanju pa nam pomaga naš poslovni menedžer. Prepričan sem, da moraš biti danes vsaj tako dober poslovnež, kot si glasbenik. Naprimer, ko se pripravljamo na turnejo, zberemo naše predloge in ideje ter se pomenimo z menedžerjem, ali bo to glede na naš proračun izvedljivo. Hkrati pa si prizadevamo, da bi za čim manj denaja pripravili čim boljši show. Dejansko pa si za vsako novo tu-nerjo prizadevamo, da je večja in boljša.« Najmlajši član skupine Nick Garter pa je na vprašanja o živjenju in delu v skupini odgovarjal takole: Si najmlajši v skupini, je tvoj glas enakovreden pri odločanju? »Popolnoma. Vseh pet nas ima enakovreden prostor v tej skupini, skupaj se odločamo o smernicah, o nastopih, enakovredno si delimo denar...« Glede na to, da se giblješ r svetu odraslih, si kdaj razmiščjal, da boš začel hoditi s kakšno odraslo ien' s ko? »Mislim, da leta ne igrajo # Nikoli pa nimam časa, daWse pogovarja! z oboževalkami, ved”0 se nam mudi. Zato res prebije1” več časa s starejšimi dekleti, ki^ lajo v tem poslu. Ampak nikoli”1 sem imel priložnosti, da bi s šno šel na zmenek.« kako pa lahko opišeš odnose Pini? »V skupni pazimo drug na gega. Fantje smo vedno P”1? oljeni, da drug drugemu daj” nasvet, vedno so bili ob me”1’ so bili veseli in žalostni treni-i vedno so tu, ko jih potrebuješ moji bratje so!« Kako pa ti razumeš ocenjuj” sodbo ljudi, ki vas imajo za lep fe s televizije? »Zdi se mi razumljivo, d””^ to delajo, zato jih ne sojati, če imajo včasih ka^ prijetno mnenje o nas. dobijo napačen vtis, vidijo, smo »mladi blond। 0 Jaz pa bi jim rad dokazal $ veliko več kot samo to, 'Taniti ko smo zunaj, moramopn t tudi kakšni grenki na ”aS Kakšen pa si, kosi'0’ ^rS snici? .»m ne »Kot član skupil nas biti vedno tak, kot s””” vsi poznajo, ne morem0 ^et hi hoditi v določene ^.h:oasta? nas lahko prepoznali m velika zmeda. Zato pa m m čas, ko lahko delam m P kar si želim. Naučili sm se lahko zakrinkaš ins sten. So pa trenutki, je bil pred kratkim na ^Kr smo se resnično spr°s 1 pili.« kulturni koledar GLEDALIŠČE LENDAVA: V lendavskem gradu bo v soboto, 6. septembra, ob 20. uri predstava Polovične resnice ptujskega gledališča. LITERATURA LENDAVA: V lendavskem gradu bodo v petek, 5. septembra, ob 20. uri predstavili' knjigo Pozdrav iz lendave -Udvozlet Alsolendvarol mesto na razglednicah v letih 1889-1945. PROSLAVA MURSKA SOBOTA: V soboto, 6. septembra, bo ob 18.30 na grajskem dvorišču kulturna prireditev ob številnih obletnicah prekmurskih lovcev. OTVORITVE MURSKA SOBOTA:. V četrtek, 4. septembra, bo v predprostoru grajske dvorane otvoritev razstave 3. mednarodne slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov. Kolonija je potekala v avstrijski Radgoni, na njej pa so sodelovali Alois Bresnik, Jože Denko, Erna Ferjanič - Fric, Willibald Karl, Walter Kohlmeier, Christa Nicki Wlodkowski, Adolf Pen, Veronika Rakuš, Ludwig Reinpreht, Franz Tropper in Vlado Sagadin. LENDAVA: V petek, 5. septembra, bodo v grajski galeriji ob 18. uri odprli razstavo Mednarodne galerije iz Dunajske Srede na Slovaškem. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike, na katerem razstavlja 46 umetnikov iz 22 držav. Razstava bo na ogled do 1. septembra. MURSKA SOROTA: V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo del članov OLUPP-a. LENDAVA: V tamkajšnji Galerji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu si lahko ogledate razstavo in predstavitev zbranega gradiva VIL mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih terapije (hodnik) je na ogled razstava del študentov likovne akademije, ki so nastala na likovni koloniji v Filovcih. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda je na ogled razstava slik Alojza Makoterja. BRATISLAVA: Dela članov DLUPP-a si lahko ogledate tudi na poljskem inštitutu v Bratislavi. PARIZ: Akademski slikar Sandi Červek razstavlja svoja dela v Parizu. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTS 1. STAR PEOPLE '97 - George Michael 2. YOU WERE MEANT FOR ME - Jewel 3. MMMBop - Hanson 4. ALWAYS THERE - UB40 5. ONCE AGAIN ITS SUMMERTIME - Maxi Priest 6. MIDNIGHT IN CHELSEA - John Bon Jovi 7. BITCH - Meredith Brooks PREDLOGI: LOVE W0NT WAIT - Gary Barlow MIRROR - X-perience NE TREBAM Tl JA - Alka Vuica LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KAR JE RES, JE RES - Faraoni 2. CARUSO (KAKO ZELO IMAM TE RAD) - Jan Plestenjak 3. Tl - Gimme 5 k 4. KO BODO ČOLNI ZADNJIČ V NOČ ZAPLULI - Tomo Jura* 5. VRNI SE - Nova legija 6. V OBLAKIH - Rock'n'band 7. VČASIH - Panda 1. NOCOJ BOM OSTALA - Rosa 2. SVET V TEMI - Rokondo kvintet 3. KORAJŽA VELJA - Gašperji 4. NAŠE VESELJE - Svetlin 5. NIHČE NE VE - Ans. Tonija Verderberja 6. RAD IMEJ VSE LJUDI - Ans. Braneta Klavžarja PREDLOGI: DAM Tl JUTRA - Halo KO VRBE JOKAJO - Vili Resnik NOČNA DAMA - Ambicija LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKR°N PA Z« Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Murska sobota bodo odprli v petek, 19. oktobra, ob 18. uri! Z Kupon št. 36 n narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: 44 Q š CZ) bd M Glasujem za skladbo ■ tuja: domača: _______________ 7. VESELICA NA VASI - Mikola PREDLOGI: TA PRIMORSKA BURJA - Modri val , ..toma NAJ ŽIVI OHCET - Igor in Zlati zvoki s Strašnima Jože10 KO AJDA SPET ZACVETI - Ans. Petra Finka Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 11. septembra ^lajpene val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za 8 4. september 1997 f^dsevi mladosti sc ^čutek nelagodja (M sreda. V šoli je tekla že L.ura- Vsi smo bili razigrani in urniku je bila ura slove- s)e učiteljica vstopila v raz-nemirni 'h zganjali k. ^eljica je sedla in nas krmimo opazovala. Nato k??'3'3 in glasno zakričala: U piV razredu je zavladal asno ‘n razl°čno, da Je ie naznaniia spraše-datumu. Bilje prvi IV’Zato ie bi' na vrst' Lu 14 'e in se s težkimi nogami 'v^l.labli. Tudi glava se mu V^ka. v grlu pa je začutil ■uk Cs je trepetal od strahu. 'e smilil, saj je imela »rahle živce«. Bila je ' 3 veliko je odpirala usta, 'lila z rokami in se spre-azredu. Vsi smo bili trdi od strahu in hkrati srečni, da nismo bili na Lukovem mestu. On je jecljaje odgovarjal. Končno je učiteljica sedla, si popravila očala in rekla: »No ja, za dvojko bo. Vi pa se učite, saj bom drugo uro spet spraševala!« Luka se je s solzami v očeh vrnil v klop. DEJA RIŽNAR OŠ Gornja Radgona furnir k? °dsrca ... Tadeja pitz OŠ Cankova Moj pulover Moj puloverje zelene barve. Sešit je iz rokavov, prednjega in zadnjega dela. Spredaj sta spletena dva kostanja, ki sta črno-bele barve. Ta pulover so mi spletli doma in mi je že skoraj premajhen, a ga še vedno najraje nosim. MITJA AJLEC, OŠ Videm ob Ščavnici ^niški h ^^ine, A^dLlJA Pe^šak, Ude"tka, Radenci Bilo je pozno zvečer, ko sem se vračala iz diskokluba. Še vedno me je mučilo vprašanje, kje naj dobim denar za novo torbo. Ko sem prišla do temačne ulice, sem zaslišala krike in stokanje. Strahoma sem šla pogledat, kaj se dogaja. Od presenečenja sem široko odprla oči, saj sem namesto človeka slike v ^kotkl lma štiri zato bi nal° več solate. Zajec je pravkar pokosil travo, zato je dobil mrzel sladoled. Zajec zna hitro teči, lizati sladoleda pa ne. KLEMEN FARKAŠ OŠ Mala Nedelja D Zakaj? Mama, zakaj me sprašuješ, zakaj me nočeš razumeti? Ne vidiš, da odraščam, ne vidiš, da se spreminjam? Spomni se na svojo mladost, spomni se na tiste čase! Prosim te, poslušaj in pomagati mi skušaj! ALENKA KOLOŠA OŠ III M. Sobota Šolska torba je spregovorila zagledala torbo, takšno, kakršna je bila v {nojih sanjah. Nekdo mi je šepnil, naj jo poberem. Ko sem prišla domov, je bila mama jezna, ker sem bila pozna. Rekla je, da me bo oče oštel, ker se nisem učila. Takrat sem se spomnila, da bomo pri slovenščini pisali test. Odšla sem spat. Zjutraj sem najprej pogledala torbo. Stvari v njej so bile zložene kot še nikoli. Vesela sem odšla v šolo, le test me je skrbel. Ko smo reševali naloge, sem nenadoma zaslišala torbo, ki mi je šepetala, kako moram rešiti naloge. Naslednji dan me je učiteljica pohvalila. Dobila sem petico. Torba mi Pod zvezdo ljubezni V galaksiji, vesolju daljnem, zvezda se blešči, zvezda se blešči, zaljubljena srca k sebi želi. Tam na obali se sprehajava jaz in ti. Sonce za obzorje hiti, noč priklicati želi. Morje kot jantar se blešči, v pesek sedeva jaz in ti. Sonca videti več ni, pod zvzedo ljubezni me poljubiš ti. Sonce je zašlo, noč prekrila je nebo. Na njem se biseri blešče, njih ljubiteljica zvezda ljubezni je. Z roko v roki greva jaz in ti, tvoj nežni glas me topi. Zvezda ljubezni pa se smeji, saj osrečila je srci dve zaljubljeni. V galaksiji, vesolju daljnem, zvezda se blešči, zvezda se blešči, zaljubljena srca k sebi želi. HELENA HORVAT Velika Polana Kak je kaj v šola med odmore Vej tak si znate, ka mi mamo najrajši odmore. Da ide že vora prauti kanci, mamo že se v tak-škaj, pa smo krejde, ka jo zbrijšemo z razreda. Pa tou sakšo vbra, nej samo edno. Eto adnok me mate pijatala, kak je kaj v šaule, pa san njej pravu ka vrejdi. Samo tiste vdre med odmorame se vličejo. No, prlej san van pravo, ka mamo sakšo vdro pred odmora- je pomagala še pri drugih predmetih. Mislila sem, da se mi ne bo več potrebno učiti. A sem se motila. Čez dva meseca je torba zbolela. Prišli so zdravniki z vsega sveta, toda niso ji znali pomagati. Nekega dne pa je na našem travniku pristala okrogla ladja. Izstopilo je nenavadno bitje - vesoljček. Šila sem počaščena in povabila sem ga na pijačo. Nekaj časa sva se pogovarjala, tedaj pa me je prosil, ali bi mu pomagala poiskati čudežno torbo njegovega sina. Takoj sem ugotovila, da misli na torbo, ki sem jo imela jaz. Žalostno sem dejala, daje pri (V prekmurščini) me se krejde, ka zbrijšemo z razreda. Samo tou je nej istina. Da pijšemo kontrolko, te bi šče pijsa-le v odmor. Najiepše pa gej, da se odmor začne. Te so na vrste se vragolije, ka se je leko človek zmijsle. Knige letijo po zrake, na hodnijke se tak mlatimo, ka se šaula trause, pa še več be leko pravo. Samo se bogin, ka de ger spis preduge. Njlepše odmor pa je tiste, ka prijde za trejčof vdrof. Te mamo malco. Tej odmor je tuj najdukše. Da reditel prnesej malco, te je gron vdaro. Si letijmo cuj pa grabimo kru pa tisto, ka šče gej cuj, Dan, ko so zastonj delili pice Bilo je lepega sončnega dne. Ta dan je bil svetovni dan pice. Pred lepo in veliko pravljično hišo so se zbirale različne pravljične osebe. Tudi jaz sem dobila povabilo. Z veseljem sem se odzvala. Ko sem prišla tja, so bili že vsi zbrani. Čez čas sem zaslišala naslednji govor: »Danes, ko je svetovni dan naše najljubše jedi, torej pice, smo se zbrali pred našo pravljično hišo. Najprej prisluhnite programu, potem pa sledi pojedina. Torej lep dan vam želim!« Potem so vsi skupaj zapeli himno: meni in da je bolna. Vesoljček je brž skočil k njej in jo pozdravil. Rekel je, da njegov sin nujno potrebujo to torbo, zato jo bo odpeljal s sabo v vesolje. Torba mi je pomahala v slovo in že je ni bilo več. Vsa v solzah sem se vrnila v svojo sobo. Na postelji sem našla novo pisano torbo in pismo, v katerem je pisalo: Draga zemeljska prijateljica! Hvala, ker si me tistega večera rešila. Za plačilo ti poklanjam mojo sestrično Pisanko. Upam, da boš z njo zadovoljna tvoja čudežna vesoljka. Naslednji dan sem odšla v šolo in prijateljem pripovedovala zgodbo oziroma sanje o moji čudežni torbi. MATEJA SAPAČ, OŠ Beltinci Dostakrat se nan tuj zgodij, ka se razligejmo. Pr malci mamo si silo. Najbrž zato, ka smo si lačne. Najhujše je pa te, da dežurne zvonij konec odmora. Nikak se nemremo zmirite. Komaj te, da prijde v razrejd tvaršica, gratamo malo bole tiio. Mij mamo navadno šejst vbr. Lane smo je mele zmejs tuj se-den. Tou pa pomejne, ka mamo tuj šejst odmorov. No, zdaj bar znate, keuko dela majo prinas čistilke. BOŠTJAN R1TUPER OŠ Sveti Jurij Danes je dan, danes je velik dan, ko pice so spet prišle na plan.. Veselimo se, danes je naš dan! Vse pravljične osebe so lahko povedale, kar so mislile o tem dnevu. Ko sem prišla na vrsto tudi jaz, sem začela: »Najprej bi se vam rada zahvalila za to povabilo. Zelo sem vesela, da sem lahko z vami. O tem dnevu mislim, da je najboljši dan, saj lahko poješ, kolikor hočeš - pic seveda. Torej, še enkrat hvala za povabilo!« Z mojimi besedami seje program končal. Tedaj je stopil na oder 300 let star mož in rekel: »Kh, kh, torej vabim vasss na odliiiične-ee piceee!« Odšli smo za njim. Pojedina seje začela. Spečenih je bilo čez 1,999.999 pic. Jedli smo tako dolgo, dokler nismo bili debeli kot sodi. Ostalo je še dosti pic. Ker nismo mogli več jesti, smo se s picami začeli obmetavati. Ko nam je bilo dovolj, pa smo se odpravili domov. Toda bili smo tako debeli, da nismo mogli iti skozi vrata. A problem so takoj rešili. Dvignili so streho in nas z XLM-napravo dvignili ven. Uh, kako naj končam? A, a ... ja: Ta dan je bil najlepši dan in od tega dne vsako leto ob 25.00 zastonj delijo pice! BERNARDA PUHAN OŠ Bogojina p/z#vo_ PA TAA4 2X7» Pa 14 vestnik, 4. september 1997 ves KS Krog Letos vodovod nato kanalizacija V zadnjih petih mesecih so v Krajevni skupnosti Krog namenili osrednjo pozornost dokončni ureditvi vodovodnega sistema. Ta zajema posodobitev vodovodnega omrežja in sprotno preklopitev posameznih gospodinjstev na osrednje zajemališče vode za Mestno občino Murska Sobota v Krogu. V zvezi s tem je treba omeniti, da so na stroške krajanov Kroga in Satahovec namestili tudi vodne števce, in sicer brez sredstev krajevnega samoprispevka, ki so tako postali lastniki le-teh. Poleg tega so približno 800 tisočakov porabili za namestitev glavnih ventilov na omenjeno omrežje. Stari ventili so bili namreč že dotrajani, zato je bila ta naložba nujna. V ta namen so zamenjali kar 18 podzemnih ventilov. Tlačni preizkus in izdelavo katastra so prepustili podjetju Komunala iz Murske Sobote, ki je poskrbelo za ureditev celotnega vodnega sistema s preklopitvijo gospodinjstev nanj. Kot računajo, naj bi v naslednjih dveh mesecih končali s to pomembno naložbo, za katero je mestna občina iz proračuna zagotovila 8 milijonov tolarjev. Druga zadeva, ki so se je lotili s posebnim zagonom, pa je ureditev kanalizacije. Prav zdaj v podjetju VGP Mura iz Murske Sobote dokončujejo idejni projekt za kanalizacijski sistem v Krogu in Satahovcih. To bo osnova za izdelavo druge potrebne dokumentacije, s čimer bi lahko že spomladi začeli z gradnjo te naložbe. Obe omenjeni naložbi sta bistvenega pomena za oba kraja, zato imata po besedah predsednika Krajevne skupnosti Krog Slavka Domjana absolutno prednost pred vsemi drugimi načrti, ki jih očitno ne manjka. Tako bi radi čimprej odkupili zemljišče pri vaškem pokopališču v Krogu in tam uredili primetno parkirišče. V tem kraju so tudi začeli z obnovo vaškega doma, pri čemer so že zamenjali dotrajana okna. Prav tako so uredili odtok meteorne vode s cestišča na petih mestih v Krogu in enem v Satahovcih. Kmalu nameravajo v Krogu namestiti lesene oglasne panoje, prijazne okolju, saj so doslej oglaševali na šestih neprimernih mestih. V Satahovcih pa je prišlo do neljubega zapleta glede vaško-ga-silskega doma, in sicer zaradi zahteve gasilcev po spremembi njegove dograditve. Vseskozi pa so v obeh krajih poskrbeli za s-protno vzdrževanje objektov, kot so mrliški vežici, pokopališči in drugo, v Krogu pa so tudi prepleskali fasado tamkajšnje kapelice. MILAN JERŠE GERLINCI - V predelu Gerlinec, kjer so vinogradi z obeh strani hriba Muhič, je bilo pred kratkim zelo veselo, saj so postavili velik klopotec, ki tako že nekaj časa odganja sladkega grozdja željne ptiče in hrati oznanja, da v deželo prihaja.jesen, ki razveseljuje in poplača celoletni trud vinogradnika. Organizatorji nameravajo prireditev popestiriti in razširiti; postala naj bi promocija turizma in bogastva tega območja, kar gerlinsko vino vsekakor je, saj naj bi ga nekoč pila celo cesarska gospoda na Dunaju. (Drago V.) BUKOVNICA - V tem kraju načrtujejo zložbo 125 hektarjev kmetijskih zemljišč. Potegujejo se za sofinanciranje iz programa Ce- lotnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki gaje sredi leta objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije. Radi bi dobili 15.000.000 tolarjev, dela pa bodo stala seveda veliko več. (J. Ž.) O o Mala anketa Prijetno s koristnim Gasilska zveza Murska Sobota in Občinsko gasilsko poveljstvo Moravske Toplic6 sta bila organizatorja tridnevnega taborjenja mladih gasilcev ob Bukovniškem jc^ Udeležilo se ga je okrog sto učencev z območja nekdanje soboške občine. Pod strokovnim vodstvom nekaj več kot deset mentorjev so mladi spoznali gasilske in taborniške veščine, naravo, dovolj časa pa je bilo tudi za družabne igre. SLAVKO ŠKERLAK, vodja gasilskega tabora, doma iz Sebeborec: Taborjenje je uspelo, saj smo program v celoti realizirali. Ker je imel vsak mentor skupino desetih mladih, je bilo delo lažje. Ob angažiranju vseh smo opravičili zaupanje staršev tabornikov. To, da je bilo letos skoraj dvakrat več tabornikov kot lani, pomeni, da je zanimanje za taborjenje kar veliko in ga bomo pripravili tudi prihodnje leto. Predvidoma naj bi prerastel v vseslovenskega. Sicer pa smo prvi dan po razporeditvi v skupine in . ureditvi tabora pripravili spoznavni večer. Drugi dan je bil namenjen strokovnemu usposabljanju s področja gasilstva, športnim dejavnostim in dru- žabnim igram ter orientacijskemu pohodu. Zadnji dan smo sklenili z družabnim večerom ob tabornem ognju, udeležili pa so se ga tudi starši. Bilo je tudi nekaj tekmovanj in praktičnih prikazov. MARINA MARIČ, udeleženka tabora, iz Sebeborec: Prijateljici Doris in Bojana sta me navdušili in tako sem se tudi jaz udeležila gasilskega taborjenja. Zaradi prijateljic, ki so bile z mano, dobre družbe in zanimivega programa sploh nisem pomislila, da bi pred koncem zapustila tabor. Celo tdf mi je bilo iti domov. Mentorji so nas veliko naučili. Tako smo se seznanili z osnovami prve pom^ j spoznali smo gasilsko opremo, praktično pa smo tudi gasili og^ Prijetno je bilo prenočevati v šotoru. Nekatera doživetja bon opisala v šolskih vajah ozirom spisih. Gasilka sem že od drugeg3 ii in Že Ulil fejl M MARIJA KUČAN, LIDIJA LIPIČ, mentorici iz Tešanovec: V vlogi mentoric sva se poskusili že lani, tako da sva imeli zdaj že nekaj izku- Mercator Izvrstna ponudba od 28.8. do 11.9/97 \ in še 25 označenih izdelkov! V NOVI PRAKTIČNI PLASTIČNI EMBALAŽI Detergent Calgonit za strojno pomivanje posode 3 kg, 2 vonj a regular in citro ZELO UGODNO pavmff 1.229 šenj. Nekatere otroke pa sva tudi že poznali s prejšnjega taborjenja. Presenetilo naju je, da otroci niso imeli prav nobenega domotožja. Pri delu so bili zelo zavzeti in so odgovorno opravili vsakršno nalogo. Naš delavnik se sicer ni začel ob sedmi uri, ko so otroci vstali, in ne ob 22. uri, ko so šli k počitku, pač pa smo tudi izmenično dežurali. Enotnega mnenja sva, daje taka oblika dela z mladimi, torej taborjenje, uspešna, saj se ob igri človek največ nauči in snov laže sprejema. MATEJ BORIŠ, udeleženec tabora, iz Satahovec: Iz našega PGD smo bili na taborjenju štirje: poleg mene še prijatelji Davor, Marko in Denis. V naši skupini je bil tudi Dean s Suhega Vrha in postali smo veliki prijatelji. Pravo doživetje je bilo prenočiti v šotoru. Seveda nismo kar zaspali, ampak se dolgo v noč pogovarjali. Tudi o stvareh, ki ti doma ne pridejo na misel. Mentorji so bili prijazni, še posebno naš Marjan Martinec, saj nas je povsem razumel. Drugo leto bom spet šel na gasilski tabor. razreda OŠ. 4, •ha 'Oj; 14 p h ALEŠ ŠKERLAK, tabora, iz Sebeborec: 1® je gasilstvo kot taborjenj®® ^.1 navdušil oče, kije bratom Danilom. starejši od mene, senl^sega taboru že lani. UPatn: jo konca bom lahko ude^'let. mojih osnovnošolski .. teijev in Spoznal sem v^Snje s prijateljic, obnovil področja gasilstva, dovolj prostega čas^ n3a igre in pet obrokov je bilo skoraj preveč. Bese^> 45 let društva upokojencev Križevci pri LjutO'1^ . V Ai le V1 I > 45 let društva upokojencev K riževci pri ljw e Končno upokojenski K -- — ——k Ma crpnaniA nncln 171 > iinnlmpnepv JvivčtPVupokOJ^L,^^ IM Na srečanje prišlo 270 upokojencev Društvo upokojencev Križevci pri Ljutomeru so ustanovili 1952. leta in vanj so se včlanili upokojenci iz 23 vasi. Pozneje (leta 1987) se je število krajev in članov nekoliko zmanjšalo, saj so v Veržeju ustanovili svoje upokojensko društvo. Zdaj ima DU Križevci pri Ljutomeru spet veliko članov, kar 530. ‘1O. llv -društev upokojencev Pj"-Jc Podelil 15 priznanj v upokojenskem odbora • • - wokQj^ll£ Tik po ustanovitvi je bila želja društva, da bi imeli svoje prostore, a so šele leta 1984 od občine odkupili stavbo v središču Križevec, vendar jo je upravni odbor odstopil KS. Tako je ostalo do 1994. leta, ko so se odločili, da objekt obnovijo in preuredijo v klubske prostore. Bilo je nemalo prostovoljnega dela, vendar vsega le niso mogli sami opraviti, zato so imeli 1.330.640 tolarjev izdatkov. Ob 45-letnici društva in dokončanju del so pripravili v križevski kinodvora- ženski pevsl Tudi križevski upokojenci radi prihajajo na srečanja. ^a0l,J",’se je letnici društva in odprtju ter blagoslovitvi kluba upokojence < 270 članov. - Foto: D. Topolinjak ni veliko slovesnost, na katero je prišlo 270 članov in gostov. V pogovoru in z enominutnim molkom so počastili spomin na umrle, delegacija pa je ponesla venec na križevsko pokopališče. Za rajne je bila tudi maša v križevski cerkvi. Na proslavi so prebrali kroniko društva, nato pa je predsednik KS Križevci Feliks Mavrič čestital za pridobitev: obnovljen klub upokojencev. Na proslavi sta pela moški in ženski pevski zbor, igrali so mladi glasbeniki iz Ključarovec, podelili pa so tudi dve odličji: Ivan Vrbnjak je dobil od ZDUS-a plaketo, Franc Kapun pa zahvalo za priza- ^3^ v 4. september 1997 največja želja Srečanje z delfini ^jo in Darjana smo popeljali v Gardaland PRIJETNA DOBRODOŠLICA - Na začetku vasi Šalamenci v Občini Puconci so si prizadevni krajani omislili vabljivo turistično »hišico«, ki jo krasi veliko cvetja. Tako je še ponekod drugje v tem prelepem kraju, kjer želijo privabiti čimveč turistov. Škoda le, da odgovorni niso poskrbeli za košnjo obcestne trave. Tekst in foto: MILAN JERŠE Jar nekaj mesecev sta morala čakati na izpolnitev svojih največjih ‘ Mlaja Ladič s Hotize in Darjan Žerdin iz Velike Polane. Sta sestric-® »atranec in najbrž tudi zato imata kaj skupnega. k ■ °ie od tega. ko nam Je ihrin'a’da bi rada v živo vide-4Bi Pomislili smo, da se glasbeni ansambel. »|epr'^0 Pismo in dvom je bil #».?™'shh je imela živalski " delfina « zobatih ki- kotitvijo in sesajo materino mleko. Imajo močno nagubano možgansko skorjo in se dajo izvrstno dresirati. Delfini torej živijo tudi v Jadranskem morju, vendar jih ribiči bolj poredko vidijo. Pa še tedaj ne ^estr^na (Darjan Žerdin in Maja Ladič) sta sedela v prvi $°Hadva od k°der sta spremljala šov delfinov in nekajkrat sta bila Up škropljena. Sah?0.133 kar zavrtel> te‘ tt.našima mladima bral- ■fto.,1 , elJ°’ a seJe ure-■L av'ekl°. Delfinov na-Om n ne v živalskem vrtu v iS-Pov V ^agrebu in ne v rHli s?1?0 naključju pa r%daiadaJlh.imaj0 vzaba’ । , nd Pri Veroni v Ita- kn?atkiln Sm0 MaJa’ V podpisani prisedli v / Xe Zapeliali na 600 kilo-I ?i V eno smer! ,flne? To, da spa-A ^tov> že veste. Delalo dolgo vrete- Jihajo £ n° ribjemU. V Jivjjo in i ni.caste in ostre feni 0°?j°v jatah. Na- (Dni ^ma navadne V^ed07„P^'nus delphis) »m m mskem pa tudi v ^iops0^11’ Velike P,iska-wv8evernU?CatUS) pa S° V°Znam nern ln Baltskem J^Mov?^Še nekaj dru-tSlOr’”3 Pr’mer kljuna-svoj?1?°rca)’ ki na’ L. ''e ° ^kitovo) vrsto. tudi človek: < e|flni orih"1653 in ribjega < majajo na svet s povedo o njih nič lepega, saj pa jim cesto strgajo mreže in zredčijo (požro) pričakovan ribji ulov. Za »bližnje srečanje« z delfini (vsaj v našem delu sveta) je torej nujen obisk delfinarija. Ta, ki smo ga obiskali v Gardalandu, se imenuje Palablu. Posvečen je popolnosti morskega sveta. Tam so delfini v 30 metrov dolgem in 13 metrov visokem akvariju. Naša mlada bralca Maja in Darjan ter podpisani »spremljevalec« smo si delfine Romea, Giulietto in Violetto ogledali najprej skozi steklene stene v podzemeljskem predoru. Brezskrbno so plavali sem ter tja; včasih celo tako blizu nas, da nas je ločila le steklena stena. Maja in Darjan pa tudi sam smo bili navdušeni nad njihovo lahkotnostjo, svobodo, dasiravno niso bili na odprtem morju, ampak v odprtem akvariju. Pozneje pa smo jih videli še na drug način. Nastopili so v šovu, ki sta ga vodila dreser Marti in dreserka Monika. Brž ko sta jih poklicala, so priplavali na piano in bili nagrajeni z ribami. Izkazali so se tudi kot dobri žogobrcarji, čeprav si žoge niso samo podajali, ampak so jo nekajkrat zalučali med gledalce na tribuni. Nihče pa se seveda tudi ni vznemirjal, ko so ga poškropili. Delfini so tudi skakali gor in dol, dreserju pa so dovolili, daje stopil na njihov hrbet, nakar so kar se da hitro plavali na gladini in človek je užival veliko bolj, kot če bi se peljal na deski, s kakršnimi sicer deskajo po morju. Množica ljudi, ki je vse to spremljala, pa tako tudi mlada bralca Vestnika, je uživala v enkratni predstavi, sam pa sem skušal narediti nekaj dobrih fotografij, dasiravno redarji niso imeli veliko razumevanja za to, da bi se kar najbolj približal delfinom. Ne le Maja Ladič in njen bra- \ sketn M J! 400 upokojencev Murska Sobota in IVse ie srečalo 22. ^'i^m druženju pr' na Bakovski cest' v ■ S svojo navzoč-besedo je P0-župan soboške Anton Sia-kS^breditev pa je duho-VK humorist Geza K? torti? Pr°gramu so so-V' zv a na pihala, mešani lVk'd? m°ški vokalni W'Wkio P” društvu. UM pevskega zbo-^ergeia Sukič iz društva recita-nN vnosln' nagovor je še predsednik Murska So-V vi^^^ild. Izrazil je dojenci pogo-1 ' "a Podobnih prire- L F.Štefanec Dreser Marti ne deska z desko, ampak dirja naokoli, stoječ na delfinovem hrbtu. Sicer pa je tudi nedresiran delfin človekov velik prijatelj tudi kot rešitelj na morju. tranec Darjan Žerdin, ampak še tisoče, morda celo milijone drugih so »obsedeni« z delfini. Pravijo celo, da je na pohodu nova »bolezen«; delfinitis. Te dni sem v nekem podlistku prebral, da človek in delfin nočeta drug drugega pustiti na miru. Človek delfine lovi ali pa jih izrablja za predstave, delfini redčijo ribji zarod, so pa tudi človeku v pomoč. Marsikateremu brodolomcu so pomagali na kopno ali na odrešilno ladjo. Delfini menda vplivajo tudi na naše počutje. Le kdo bi se ne umiril, ko jih opazuje v akvariju ali ko se igrajo s človekom. Delfini so podobni našim dojenčkom, kajti goli so, mehki, voljni .... imajo okroglo čelo in velike oči, njihov ustni kot pa izraža večni nasmeh. Delfini so tudi zelo inteligentni. Delfin se menda še nikoli ni lotil človeka, dasiravno je včasih (lov na delfine) njegov mučitelj. Nasprotno: dogaja se, da plavalca celo opozorijo pred morskimi psi. Zelo miroljubni so tudi Romeo, Giulietta in Violetta - delfini, ki smo jih občudovali v Garda-landovem delfinariju Palabluu. Naša mlada bralca Maja in Darjan sta se prisrčno zahvalila, da smo jima omogočili izpolnitev največje želje. Besedilo in foto: ŠTEFAN SOBOČAN LENDAVA - Regionalni pospeševalni center Murska Sobota in razvojni skladi občin Lendava, Turnišče, Odranci in Kobilje so skupaj z LB Pomursko banko razpisali natečaj za dodelitev 90 milijonov tolarjev posojila pod ugodnimi pogoji za pospeševanje podjetniških projektov. Prednost bodo imeli izvozno usmerjeni projekti, projekti za posodobitev tehnologije in projekti, ki zagotavljajo odpiranje novih delovnih mest. (G. G.) ____ DOLGA VAS - V Občini ____ Lendava se zavzemajo za ureditev zazidalnega načrta za romsko naselje na robu Dolge vasi. Na zadnjem sestanku so ugotovili, da je treba najprej urediti zemljiško-lastniška razmerja, potem (očistiti potok Borosnjak in seveda tudi, kolikor se da, očediti »urejeno« odlagališče odpadkov za več novih občin, ki so nastale iz prejšnje Občine Lendava. Gre predvsem za to, da bi odpadke zasipavali, da ne bi bilo smradu in da jih veter ne bi raznašal. (J. Ž.) TIŠINA - Krajevna organi-____ zacija RK je bila organizator že dveh letošnjih krvodajalskih akcij, v katerih je sodelovalo (dalo kri) 68 ljudi. Krvodajalci so se udeležili svojega »piknika«, prav tako pa so bili na vseslovenskem srečanju darovalcev krvi, ki je bilo v Veržeju. Za krvodajalstvo bodo skušali navdušiti še več dobrih ljudi, kajti kri rešuje življenja. (F. Ku.) Dve »znamenitosti« Moščanec Precej obnovitvenih del V Občini Hodoš - Šalovci tudi v tem poletnem času niso držali križem rok. Tako so med drugim obnovili podružnično osnovno šolo na Hodošu, zlasti fasado in okna, za kar so porabili približno 1,5 milijona tolarjev. Prav tako so obnovili otroški vrtec v Domanjševcih, to jih je stalo okrog 500 tisoč tolarjev. Že ta podatka dokazujeta, da v tej občini namenjajo precejšnjo pozornost vzgoji in izobraževanju. Na komunalnem področju velja omeniti končanje asfaltiranja ceste v Dolencih v dolžini enega kilometra. Vrednost te pomembne naložbe, ki so jo opravili delavci Cestnega podjetja Murska Sobota, je 23 milijonov tolarjev. V končni fazi pa je asfaltiranje 1350 metrov dolgega cestnega odseka Čepinci-Lucova, za kar so odšteli okrog 30 milijonov SIT. Prav tako so pospešili dela pri dokončni ureditvi ceste Šalovci-Domanjševci v dolžini 2,8 kilometra. Predračunska vrednost teh del Med vožnjo skozi kraj Moščanci pritegneta pozornost, dve zadevi. Prva so posebne utice, izdelane iz lesa, namenjene čakajočim potnikom avtobusa. Izstopajo namreč po svoji svojevrstni obliki, neobičajni za tovrstne objekte. Druga »znamenitost«, ki je manj privlačna. pa je gotovo nizka železna ograja pred gasilskim domom v Moščancih, ki sojo postavili delavci Cestnega podjetja Murska Sobota. Stoji ob glavni cesti skozi vas in je nenehno na očeh. Resda je prav, da ograja deli cestno površino od bližnjega parkirišča, toda krajani niso zadovoljni z njeno obliko, na katero niso mogli vplivati. Ker gre v bistvu za vaško zemljišče, so ob posegu v okolje pričako- znaša okrog 55 milijonov tolarjev. M. JERŠE Ribiška dejavnost Ludvika Števančeca Lesena utica za avtobusne potnike vali vsaj dogovor s cestarji o postavitvi ustrezne ograje. Tako pa omenjena ograja nekako ne sodi v to okolje, cestarji pa so jim odgovorili, naj si postavijo še korita. Ker pa denarja ni na pretek, bi z ustreznim dogovorom lahko v zadovoljstvo obeh strani rešili tudi ta neljubi zaplet. Tekst in foto: MILAN JERŠE Sporna ograja pred gasilskim domom Ribištvo je tudi tekmovanje z naravo Ribe so dobra hrana, če jih znaš pripraviti Ob pojmu ribič si običajno zamislimo moža, ki sedi ob reki, potoku ali jezeru, opazuje naravo, se pogovarja s prijatelji in čaka, da bo ribiška palica začela rahlo drhteti, kar pomeni, da seje nekaj ujelo na trnek. Ribič pa mora biti tudi dober poznavalec narave in življenja v vodi. »Če hočeš ribo ujeti, jo moraš tudi dobro poznati,« pravi Ludvik Števančec, ki se je zečel aktivneje ukvarjati z ribištvom šele v sedemdesetih letih, vrsto let pa je bil tudi funkcionar in predsednik Ribiške družine Murska Sobota. »Preden meje ribištvo pritegnilo, se je s tem ukvarjalo veliko mojih prijateljev in sorodnikov. Sam sem se precej ukvarjal s športi, predvsem rokometom. Igral sem tudi v prvi slovenski ligi. Za ribištvo, kljub temu, da meje zanimalo, v mladosti nisem imel veliko časa,« pravi Števančec in dodaja: »Vendar pa sem bil vedno ljubitelj narave, vedno me je skr- bela onesnaženost, že takrat, ko se o tem v javnosti ni toliko govorilo. Potem, okrog leta 1975, pa me je pritegnilo in začel sem se kar aktivno ukvarjati s to dejavnostjo. Vendar pa v ribištvu ne vidim le čepenja ob vodi, ampak se mi zdi pomembno, da sploh grem v naravo s kolegi, da izmenjamo ribiške izkušnje, da nekaj doživiš, kar se mogoče drugim ne bi zdelo tako pomembno. Mislim, da pri ribištvu gre tudi za tekmovanje z naravo. Gre za to,, da premagaš nekaj, kar je skritega v vodi, za kar pa moraš biti Ludvik Šteyančec rad posedi ob vodi in lovi ribe. zvit in o ribah tudi kaj vedeti. Danes ribiče ne vleče v naravo več potreba po hrani kot nekoč, ampak sama narava in užitek ob tem, ko del te narave premagaš.« Ludvik pravi, da v primerjavi z nekaterimi strastnimi ribiči dejansko ne lovi veliko. Nikoli daleč vnaprej ne načrtuje, kdaj bo lovil. Pride pa neka notranja potreba, preprosto te prime in moraš iti. Večkrat lovi sam, rad pa gre tudi z družbo. Res pa je, da je ribištvo postalo danes že kar drag šport, ki zahteva dokaj drago opremo. Še vedno je aktiven tudi v murskosoboški ribiški družini. Rad lovi ribe tudi v soboškem jezeru, ki je v bližini ribiškega doma in za katerega trdi,da je v njem veliko lepih rib. Žal mu je le, da okolje jezera ni primerneje urejeno, vsakakor pa bo ob primerni ureditvi okolja v prihodnje to lahko lepa turistična točka z ugodno lego. Pa tudi ribiški dom bi morali preurediti, da ne bi imel tako kasarniške podobe. Za ribiče bi pričakovali, da so tudi strastni ljubitelji ribjih jedi, vendar pa pravi, da ni vedno tako: »Nisem ravno velik ljubitelj ribjih jedi, čeprav drugi pravijo, da jih znam dobro skuhati in speči. Tudi ob ribiškem pikniku, ki ga organiziramo vsako poletje, sodelujem pri organizaciji in kuhanju ribjih specialitet. Nekaterim sladkovodne ribe niso preveč všeč in trdijo, da tiste, ki jih ulovijo v stoječih vodih, imajo pogosto specifičen vonj. Vendar pa mislim, da so lahko vse ribe, ki so v prekmurskih vodah, zelo dobre za jesti, če je le dober kuhar, ki jih zna pripraviti z ustreznim kuhanjem, pečenjem, cvrtjem in začimbami.« Besedilo in fotografija: JOŽE GABOR 16 J Ona: Zmagoslavje, ki ga bos UP ved A prijateljem močno v nos. In cephoCjore mogla razumeti, da.ti je uspelo, t ne 0 g$č> kar sami zase. Seveda pa ti pre e poš P i On: Kerti je delo pravi užitek, bilš® najmanjšega počitka, pa četudi ben. Takšen način življenja ti z 9. na «aj a nančna sredstva, toda pomisli / KOZOROG . mopr^B Ona: Prišel bo odgovor na doa oCj|očitC tydi% šanje in morala se boš dokonc iZvl®c® |gtes prijetna avantura, iz katere la ge nez j materialnih koristi. Toda pazi, stne mreže. . nrioeljal0 ^ced'1 On: Sedaj vidiš, kam te je Pr p Ltiima c. no ravnanje. Nekdo, ki si ga P gtop pn' čaka na ugoden trenutek. Raj „ mu vsaj pošteno opraviči. . 5j VODNAR stopili Ona: V tvoje življenje bo v anjasV°l po sedaj poznala le iz pripove veSu Kljub njegovemu sumljivem v6i m J tro premagala radovednos • , vendarle uspelo? ie po® jf1 to / On: Ko boš blizu zmagi, se J ^ib Nikar ne omahuj - vse to s ca pošteno. Tako boš imel s g^oF10 J svoje načrte, ki so vse prej selnosti, da se boš izkopa ve;aa 5pl On: Pazi se predvsem zadX P |jubezW saj se lahko pošteno °Pe sPre^jo-praviš na precejšnje pozit poZ' J tvojem vsakdanjiku prav P indija - dežela templjev in religij šotna vzliob 31. del k i I Nasproti nama je najprej prineslo ka jaka, ladji himalajskega visoko- I 1°% s tibetanskim vodnikom in * skoraj nad tlemi posušenega a'a.h katerega edina oprava je bila kanasto ogrinjalo, tanka odeja pleč in skromna kositrna poso-ytesoči kot trski debeli nogi sve-*®moža sta govorili, da je lastnik * iz vročih indijskih nižin. Za “rt je ostal tudi Jomosom, meste-p^teremjebilapo 120 kilome-.hoje zopet bolnišnica. Prestolni-B odmaknjenih krajev premore nje tudi nekaj hotelov, majhen garnizon in letalsko stezo, na I ero v redkih brezvetrnih urah ob I pomoči pristajajo 1 ®otorni avioni. Obdelana polja ls Mašini krep me- |>aknilaig-V*1 gozdo-l^^impa-I Rinkam-I ^Puščavi Podobni l^em.08. |>neraz-LkZahtevaio ljudi. L, "“minis-I^P^e- Možganske vijuge so kot kapljo za kapljo sprejemale resnico o majhnem tibetanskem kraljestvu, pravzaprav resnico o državi v državi. Prav tako sva izvedela skrivnost stoječih vetrnic ob vstopu v vas. Rezervni deli in včasih tudi strokovnjaki potrebujejo dneve in mesece, da pridejo v odmaknjene nepalske vasi in popravijo novotarije. Razdalje v Nepalu nimajo samo zemljepisnih, ampak tudi zgodovinske razsežnosti. Okoli majhne tristrešne pagode, posvečene Višnuju, so se vrstila ustja cevi v obliki majhnih zmajevih glav. Iz neštetih pip je tekla ledenomrzla voda. Voda in ogenj, ki ga daje naravni plin v sami pagodi, dva naravna elementa, ki sta neizmerno sveta številnim romarjem, ki prihajajo stotine Piše: Janez Jaklič | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo~| Panonski I G 13 Portreti I ittrtro^ Mm i 0 Sem k^8obese-hs«kn°-n0Še’ Telo nosača je upognjeno naprej... k31110 sv°ieSa kralja.” Pred K, res območje, prepove-v vasici zav"a •'Pravokotno iz doline reke C^aki. Ob plamenujveče, ki ipne prostora risal pošastne i vtmonov, je tekel počasen 1 |v polomljeni angleščini. kilometrov daleč. 3800 metrov visok kraj je svet tako budistom kot hin-duistom. Pod nama se je razprostiralo strnjeno naselje Muktinath. Ravne strehe temnih kockastih hiš so tu pa tam popestrili otepi slame, snop ječmena, skladovnica drv. V ozkih uli- cah je bilo opaziti posamezne kupe snega. Pred nama se je strmi breg počasi zavijal v belino novozapadle-ga snega. Pot okoli Annapurna je vodila prek 5400 metrov visokega prelaza, ki je moral biti nekje pred nama. Gola drevesa grotesknih oblik okoli templja, redke snežinke in meglena zavesa sto metrov nad menoj so me navdajali s tesnobo. Počasnih korakov, obremenjenih z redkim zrakom, sva zagrizla v.hrib. Noč sva pričakala v majhni pastirski koči 4100 metrov visoko. To je bila zadnja živa postojanka pred prelazom. Mraz se je plazil v notranjost, ki jo je osvetljeval plamen odprtega ognja, skozi številne špranje kamnite zloženke. S skodelico vročega čaja v rokah, pomešanega z maslom, sem sedel na kamniti postelji, pregrajeni s številnimi odejami, in se tresel. Mraz, naporna hoja in višina so naredili svoje. Tibetanka, najina gostiteljica, v katere temen obraz so preizkušnje življenja zarezale neštete gube, je počasi pletla nogavico, njeni nečakinji pa sta skrbeli za vodo in ogenj ter naju zvedavo opazovali. Obraza, umazana od oglja in masti, iz katerih so švigali vroči iskri pogledi, sta se v moji razboleli glavi spremenila v dva vražička. (nadaljevanje prihodnjič) Na prelomu 18. in 19. stoletja so se intenzivneje zanimali za literarno dogajanje, zbirali leposlovne knjige in spremljali literarne novosti predvsem nekateri plemiči in aristokrati, tako da so bili njihovi saloni literarna središča in leposlovne delavnice. Slovstvene interese pa so izkazovali tudi v samostanih in protestantskih kolegijih. V slednjih so se za literaturo zainteresirani dijaki (seveda ob ustreznih spodbudah in mentorstvu učiteljev) zbirali v krožkih in slovstvenih društvih, v katerih so se seznanjali tudi z MIHAEL BARLA Šopron na začetku 19. stoletja aktualnimi tujimi literarnimi deli. Tako ne preseneča, da se je Barla kot član madžarskega dijaškega slovstvenega društva na evangeličanskem liceju v Šopronu seznanil s sočasnimi in na Madžarskem takrat povsem svežimi romantičnimi literarnimi pobudami. V njihovem duhu in v duhu madžarskega kulturno-jezikovnega preporoda je spesnil nekaj vznesenih pesmi v madžarščini. Morda je že v Šopronu spoznal tudi zgodnje pesmi Heinricha von Kleista, nemirnega demoničnega nemškega dramatika in novelista, avtorja tragikomedije Amphitryon, tragedije Penthesilea, igre Das Katchen von Heilbronn (Katica iz Heilbronna), dram Hermansschlacht (Hermanova bitka), Der zerbrochene Krug (Razbiti vrč) in Prinz Friedrich von Homburg (Princ Homburški) ter novel, zbranih v dveh zvezkih pod naslovom Erzahlungen. Toda še več priložnosti za seznanitev z avtorjem, ki je v poslovilnem pismu zapisal »Resnica je, da mi na Zemlji ni bilo pomoči«, in z novejšim romantičnim literarnim dogajanjem v Nemčiji je Barla dobil, ko je leta 1803 odšel na vseučilišče v Jeno. Jensko obdobje Čeprav razen nekaj skopih podatkov o Barlovem jenskem obdobju ni veliko znanega, smemo sklepati, da je dal duška svojemu literarnemu zanimanju, o čemer priča podatek, da je v madžarščino prevajal Kleistove pesmi. Od kod tolikšna literarna afiniteta med dijakom iz Sobote in leto starejšim nemškim vrstnikom iz Frakfurta ob Odri? Prvi, literar-no-duhovni stik je verjetno nastal na ravni vznesene politič-no-domoljubne lirike. Mladi Barla jo je pisal v prvih letih 19. stoletja, znano pa je, da je tudi Kleist pisal tovrstno poezijo. Dokler ne bo zbranih več podatkov o Barlovem nemško-madžarskem literarnoposredniškem delu, bomo ostali le pri ugibanju, kolikšno je in kakšne so njegove literarnoestetske razsežnosti. Poleg literature pa se je Barla v Jeni zanimal tudi za naravoslovje, o čemer priča podatek, da je bil na univerzi član rni-neraloškoge društva. Hkrati je poglabljal svoje znanje tudi na drugih področjih in se tako pripravljal na poznejšo duhovniško in slovstveno pot, domnevno tudi slovničarsko. V štirih letih je dokončal študij in leta 1807, torej v letu, ko je bil Kleist zaradi domnevnega špijonstva protipravno odveden v Francijo, zapustil Nemčijo. Nastopilo je novo, sklepno obdobje Barlovega življenja in dela. V njem se je duhovno vrnil k rojakom, izmed katerih je izšel. (Nadaljevanje prihodnjič) kH in °rda tudi niej uhajajo oči skrivaj na zvezd-VZ,3rala ‘Je’ker ima vsak človek svojo, pravijo, tudi S, p0 ®n°’ Katero le? Ko jih toliko miglja na p; tista adnetn nebu. On ve natanko, katera je Jl'Naklj|V-desnem kotu oknu, ki je komaj dosegljiva ^Viseli CJe bi se lahko Poigra10’ da bi tudi njeni V kje i/n n'ej d’je k°t na drugih. Sem je pririnil feSi!^, . stojanstvo, ko se trapi tu z nekimi k? realno.? duzorne podobe ga begajo in mu izpod-i^ita? u a kot Pubertetniku. lA tia n ar tudi ona kda' šepetala v visoko nebo * 'fepttotn nje8a’ Borisa? Pod toplim, pestrim 1 atinskih dni in noči se rode tudi tople r V9'0 rie ^er p'e Ponudil le malo toplih stva- s telesa a'a več! Mu ne greje postelje in ne lajša ■ So ženska je ostala zanj in v njem Anči. ’ ^^'^dno Pozdrav"a s fotografije na posteljni VS|Nšek enako dladen, skoraj dostojanstven je ’■ \Sicg ki ga je fotograf na silo izzval na St1” take .Or°čna fotografija je edinstvena in do-t Sn kater Vrednote morajo izžarevati neko dloči ?a na dolgi in utrudljivi cesti skri-' strici Preden je ugasnila lučka na po-'lA njem ° n'em’ Je bil nasmeh morda milejši ali r o f j™ celili ' —» vu iiaoHiViJ JUViua uiuvjai an Welel, ro... zde'°. da je tak za lahko noč. Naj si je ^tWredtLSatnega sebe, si je priznaval, da je bila v taMe in , nJ°« se je vidno preoblikovala. Dolge, Sb^^ske °Lčene n°ge so se zaoblile in dobile Sipinih B1° . e- Obraz zares ni izražal kakšnih pk ^dih, c 3bin’ bil je čist odlitek matere. Le »Sh^Seki ■ ršnim obarva polt le zdravo po-VV115 njem U8ubi'- 'n z njim tudi polnost. Najbrž 'tako malce prefinjenem in pozitivno ' deJCalila leP°ta- Tudi njeno telo je prera-jbdrio, s/et centimetrov višino pokojne matere. i oblik 8ra'eno in že na n'em nukazane še°o°t videl Boris in gotovo še kdo. V j vSnSe prezgnd°k’ pr's"no je morala prerasti svoje Pt0 Ptekinir v^jučiti v kalnejši tok življenja in ArSila w10!r°ške igre, če se je kdaj sploh re-CT l15 rniajVet’ Vanje. tV0sta st se je prekucnila že v štirinajsto 1 lu. psovala prvi veliki dopust, pravi do-1 »J na' bi uresničil in oživil bogate pro-' W>'ško^ Počitniške agencije. sPrezivljanje sta izbrala tudi najugod-Vlkii avoPredv'denim zanesljivim vremenom, j st nekako zajamčila tudi vreme. iSi^hii u?eveda tudi pristne sezonske cene. Jden buliju. 'dajpjei 0 mu že prej ponudili počitniško j | J hotel svoj namen čisto zamolčati in se izgovoriti na Prekmurje. Ko mu je kolegica svetovala, naj si z Alenko privoščita dopust na morju, seje ponudil primeren trenutek, daje prikolico odklonil: »Izbrala sva si počitnice, in to v hotelu, samo za sedem dni. Vendar želiva biti postrežena. Nočem, da bi se Alenka ukvarjala še tam z gospodinjskimi skrbmi in kuho. Dopust, čeprav kratek, je namenjen za počitek!« je sklenil svojo razlago. Kolegica Sonja je z nenavadnim zanimanjem sledila njegovim besedam. Celo datum potovanja in ime hotela je spretno izvlekla iz njega. Domača hiša, ki bo prvič, odkar obstaja, samevala ves teden, je zahtevala še celo vrsto drobnih opravil, predenje bosta zaklenila. Hiša mora biti tako pospravljena, da Mavričeva babica, ki jo bo varovala in zalivala cvetice, ne bo mogla nič pripomniti. Babica in sploh sosedje so posebno spoštovali in cenili njuno zgledno obnašanje in ravnanje, zato tega dobrega glasu ni kazalo zapraviti. Težko pričakovano jutro je obsipalo deželo s soncem in ju je že zgodaj razveseljevalo. V opoldanskih urah je razbelilo cesto, ki je izdihovala težek in vroč zrak. Iz sleherne pore v telesu pa je vročina izvabljala potne kapljice. Prvi izdatnejši odmor sta si privoščila šele v motelu na avto cesti. Po njej seje valila reka turistov, in kot bi se bili domenili, so ravno takrat tudi drugi začutili potrebo po počitku in lakoti ter se ustavili prav tu, da sta si komaj izborila parkirni prostor. Taje bil več ali manj ves izpostavljen sončnim žarkom, ki so opoldne razkošno razlivali svojo toploto, daje iz razgrete pločevine kar puhtelo. Zaradi gneče sta si morala tudi mizo deliti z nekim starejšim zakonskim parom. Izmenjali so nekaj besed, nakar je Alenka smela brskati po jedilnem listu in izbirati kosilo. Boris se je tiho zabaval ob sosednjem resnem posvetu in pretehtavanju kosil, kije bilo zelo pomembno zaradi komaj opaznih razlik v cenah. Ženska seje s svojimi kratkimi, mesnatimi prsti ustavljala na govejem zrezku z gobicami in s testeninami za prilogo. Možak je obzirno premaknil njen prst niže in že spreminjal dinarje v marke. Končno je mož naročil ražnjiče za oba, in ker ženska ni hotela ostati povsem neupoštevana, si je privoščila še juho z rezanci. Po izdatnem kosilu sta sedla v razžarjeni avto. Skaj v notranjosti se je zmehčal in že skoraj topil, vsekakor pa je oddajal tako neprijeten vonj, da gaje Alenka mukoma prenašala. »Onstran Postojne vedno piha in tam bom ustavil, da, ohladiva ta razgreti zabojnik in se nadihava svežega zraka. I Potrebovala ga bova, proti morju bo pihalo še močneje. Malo pred Koprom bova zavila na levo in se usmerila naravnost na jug. Cesta skozi osrčje Istre je vmes speljana tudi med gozdom,« jo je prepričeval in pomirjal hkrati. Prvo srečanje s Puljem je bilo naravnost veličastno. Za Uljanikom sta se vozila še mimo Arene, ki jo je Alenka poznala samo s televizije, in ki se je skrivnosti polna bohotila nad razkošnim drevjem in zelenjem. Vendar samo bežni prebliski niso zaobjeli niti panorame mesta, kaj šele nadrobnosti. In ta popoldan po dolgi in soparni vožnji je bil najmanj prikladen za mestno potepanje. Njun Jadran res ni čepel čisto na obali, dober streljal od morja nikakor ni pomenil ovire. Ko je Alenka sedela v recepciji pri kovčkih in so mimo nje prihajali številni gostje, pestrih barv, oblek in polti, se je tako zavzeto ozirala za njimi, da še opazila ni, ko je oče pocingljal s ključi. Obstala sta s kovčki pred vrati, in ko je oče odprl sobo, se je pred njima razkril prijazen pogled na zakonski postelji, v kotu pod oknom je stal še obledel polkavč. Alenka je naglo odprla vrata na levi in vzkliknila: »Lepa kopalnica!« »Ta teden bo najina, saj sva jo plačala,« je zadovoljno dodal oče. Alenka je še stala. Desna roka je še vedno božala vrata, ko seje iz ust utrnilo vprašanje, polno razočaranja: »Oči, ali kje je moja soba? Saj ni več nobenih vrat!« »Kaj? Kako, tvoja soba? Saj se o tem nisva niti pogovarjala. Normalno je, ko naročiš penzion za dva, ti pripi-, šejo tudi dve ležišči v eni sobi,« je razočaran začel pojasnjevati. Alenkine oči so še strmele vanj, napeto in hladno in skozi ustnice so siknile besede, nabrane v naglici in ihtave: »Kako si predstavljaš, da si bova delila zakonsko posteljo. Si mar prezrl, da sem v tem času odrasla, si pozabil, kako dolgo že spim doma v svoji sobi?« Postavila gaje pred dejstvo, ki ni dopuščalo nobenih izmikov in ohlapnih izgovorov. Sam je najprej osupnil, v času predaha se mu je izoblikovala misel, da ob prvem močnem spopadu ne sme kloniti, zato je tudi njegov odgovor zvenel prej odločno kot pohlevno: »Veš, predlagam, da greva najprej na večerjo. Sit in odžejan človek trezneje razmišlja. Takoj zatem stopim k receptorju in povprašam za enoposteljno sobo. Ob tem navalu in ob višku sezone je to sicer lahko samo srečno naključj e.« »Zato ti predlagam, da obrneš svoj večerni načrt na glavo in se pomeniš najprej v recepciji,« je povedala z glasom z malo prizanesljivosti. »Dobro, poskusila bova. Vendar Alenka, saj te take sploh ne poznam več. Doslej se nisva tako pogovarjala; o vsem sva se sporazumela, tudi o tvojem modernem oblačenju, hrupni glasbi in drugih manj pomembnih rečeh,« jo je opomnil in ni mu uspelo prikriti razočaranja. Verjetno jo je njegov nizki glas zmehčal in nekako s pristankom na vse mu je povedala: »Pa pojdiva večerjat, naprej bova videla!« Oba sta se zavedala, da seje priplazilo nezadovoljstvo med njiju, in oba sta se bala, da bo v teh počitniških dneh to obležalo. Vseeno se je oče z negotovim vprašanjem in že vnaprej slutenim odgovorom zadržano postavil v vrsto pred receptorjem. Alenka se je poigravala z revijo na mizi, rahlo potrkavala s prstom po njej in se plaho ozirala proti očetu. Ker je bil oče obrnjen s hrbtom proti njej, je opazovala samo receptorjev obraz. Temu seje pokazalo najprej veliko začudenje v očeh, šele nato je odkimal. »Nič ni, Alenka!« je izdavil iz sebe in ne da bi še poja snjeval, je stopil naravnost proti restavraciji. Tu se jima je srečanje z novim okoljem in dopustom vsaj malo oddolžilo. Šef jedilnice jima je odmeril vogalno mizo s tremi sedeži, čisto na robu pokrite terase in s pogledom na široko morje. Odmerjeni prostor se ni dal primerjatai s tesnimi mizami in stoli v velikanski jedilnici, kjer so se gnetla potna telesa in so zavese plahutale v prepihu. »Vidiš, druga soba to zares ni. Nekaj pa! Pomembno je tudi, če se človek pri jedi ugodno počuti. Malo me skrbi le, kadar dežuje ali prihrumi vihar z morja. Takrat najbrž pljuska voda vse do sem,« si je nakopaval nepotrebne skrbi, ki jih še zamolčati ni znal. Alenkin obraz se je otoplil in med glasnim smehom mu je oddrdrala: »Stemnilo seje. Prihrumeli so črni oblaki in viharje vrtinčil in odnašal v morje mize s stoli in na njih sedeče goste, med njimi tudi neka dva Pintariča. Jezna voda je vse pogoltnila.« »Ne vseh! Nekih Pintaričev ni marala in sta ostala živa« se je še sam zakrohotal. Po okusni in ne preobilni večerji sta obsedela, ker je bilo treba poravnati račun za pijačo. Borisu prvo pivo ni zadoščalo, zato sije naročil še eno, in medtem ko je kramljal z natakarjem, je Alenka vzela ključ in izginila. Boris je počasi srebal pivo in opazoval sončni zahod, ki gaje poistovetil z razglednicami, kakršne so pošiljali v podjetje dopustniki. Sonce se je utapljalo pred temnim obzorjem v morje kot velikanska ognjena krogla. In ta krogla je razlivala svojo rdeče oranžno barvo še v vse štiri smeri, le da so bolj oddaljene točke tudi vedno bolj bledele. Nič posebnega in nič več ni bilo na njih kakor tudi v tem umiranju dneva ne. In vendar je bilo to za tistega, ki se prvič sreča s tako podobo zelo veliko. Zato so tudi gostje, predvsem tujci, navdušeni občudovali to naravno lepoto. On sam ni uzrl prvič take slike. Obsedel je in vztrajal. Nejevoljen je izpraznil še drugo steklenico, poravnal račun in z dolgimi koraki stopil skozi restavracijo. Peš se je povzpel v drugo nadstropje, za hip obstal pred vrati in nato potrkal. Kaj presenečen seje zagledal v raztegnjeni kavč, ki je zdaj segal tik do posteljne stranice in je pogrnjen z odejo ponujal pravo ležišče. »Tako bo torej!« je zinil, odgrnil odejo in se začuden ozrl vanjo. Razbrala je pomen te kontrole in mu takoj razložila: »Rjuhe nimam, ker je dvojna in prekriva obe postelji. Razrezati je seveda ne smeva.« »Tega tudi ne bova naredila. Pač pa jo bova jutri kupila, da ne boš spala na golem kavču. Za nocoj vzemi mojo,« ji je dobrohotno ponudil. »Tega ne bom počela že zaradi tega ne, ker se mi ne ljubi guliti postelje, saj je rjuha tako zatlačena, kot bi bila prirasla nanjo. Poleg tega imava oba pižame in nobeden ne bo na golem,« mu je pojasnila. »Predlagam, da se še malo sprehodiva in si nato izbe-reva vodoravno lego. Utrujen sem,« je priznal in spustil ramena. »Strinjam se. Kakšen sladoled bi naju malo poživil,« mu je namignila, se zavrtela na ploski peti, vrgla še nagel pogled v ogledalo, si popravila temne, zlepljene resice na čelu, se koketno nasmehnila svoji ljubki zrcalni podobi, se oklenila očetove roke in nagajivo odpela: (nadaljevanje prihodnjič) Prva državna nogometna liga Potrošnik : Publikum 2 : 1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.200. Sodnik. Tivold (Kranj), strelci: 0 : 1 Kamberovič (13), 1 : 1 Kečan (42), 2 . 1 Markovič (88). Potrošnik: Kuzma, Godina (Črnko); Tratnjek, Zemljič, Dvorška, Mirtič, Zec, Kečan (Markovič), Kotnik, Džafič, Franko (Zver). Primorje : Mura 4 : 2 Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 1.400. Sodnik: Kandare (Ljubljana), Strelci: 1 : 0 Ščulac (14), 2 : 0 Gunjač (19), 3 : 0 Ščulac (41), 3 : 1 Cipot (52), 4 : 1 Rudonja (65), 4 : 2 Škaper (72). Mura: Nemec (Černjavič), Lukič, Alihodžič, Dominko (A. Baranja), Cipot, Ciurkvenčič (Fras), Škaper, D. Baranja, Šahmanovič, Vogrinčič, Ilič. Druga državna nogometna liga | Nogometni komentar ________________ Potrošnik in Mura v zlati sredini Nafta : Šmartno 4 : 0 Lebdava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Tabar (Portorož). Strelci: 1 : 0 Vickovič (11), 2 : 0 Utroša (22), 3 : 0 Utroša (73 - 11 m), 4 : 0 Utroša (78). Nafta: Zver, Hozjan, Gaševič, D. Novak, Drvarič (T. Novak), Vickovič, Šabjan, Bedo, Gabor, Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga Bakovci: Kungota 4 : 1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 250. Sodnik: Jeneš (Lendava), strelci: 1 : 0 B. Berendijaš (27), 2 : 0 Mesarič (42), 3 : 0 B. Beren-dijaš (44), 3 : 1 Redžešagič (50), 4 : 1 B. Berendijaš (74). Bakovci: Šiftar (Talaber), R. Berendijaš, Žekš, Živič, Buzeti, Mesarič, Ristič, Krančič (Kovačec), Prekazi, Kokaš, B. Berendijaš. Variš : Dravinja 2 : 3 Lakoš - Igrišče Varisa, gledalcev 250. Sodnik: Mauko (Maribor), strelci: 0 : 1 Kuk (19 - 11 m), 1 : 1 Šooš (44), 1 : 2 Vodopivec (50), 2 : 2 Šooš (78), 2 : 3 Vodopivec (84). Variš: Zajtl, Hepe, Bažika, Kepe, A. Horvat, M. Horvat, Šooš, J. Žalik, (Bogar), Lebar, Pal (G. Žalik), Podgorelec. Pohorje : Turnišče 3 : 0 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 250. Sodnik : Rajh (Ptuj). Strelci: 1:0 Korenjak (11), 2 : 0 Dobaj (14- Hm), 3 : 0Žolek(71). Turnišče: Zver, Vegič, Rajh (Lutar), D. Pucko, Mujdrica, Kovač (Čizmazija), Albert Lackovič, Temar, Ritoper, Albin Lackovič, Litrop. Pobrežje : Črenšovci 0:1 Maribor - Igrišče Pobrežja, gledalcev 200. Sodnik: Jožic (Velenje). Strelec: 0 : 1 Horvat (75). Črenšovci: Karoli, Pintarič (Virag), Hartman, Horvat, Pucko, Graj, Kustec, Vučko (Vdroš), Plej, Vori, Horvat (Horvat). Odranci: Kovinar 5 : 1 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 250. Sodnik: Kranjc (Maribor). Strelci: Radikovič 3, Puhar in Kreslin. Odranci: Marič, D. Kreslin, B. Kreslin, Pozderec, D. Cener, Ulen, Kavaš (Jovanovič, Virag), Vegič, Puhar (Zakojč), S. Cener, Radikovič. Unior : Goričanka 1 : 1 Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 100. Sodnik: Velički (Maribor). Strelca: 0 : 1 Kosednar (79), 1 : 1 Križan (82-11 m). Goričanka Rogašovci: Nemec, Gomboc, Žilavec, Muler, Šalamon, Kren, Šuša, Poredoš, Kovač, Horvat, Skledar (Kosednar, Ropoša). Za nami je tretjina jesenskega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi. Prekmurska prvoligaša sta v šestem kolu dosegla polovičen uspeh. Potrošnik je v Beltincih premagal celjski Publikum in si z zmago zagotovil dragocene točke. Začetek tekme ni obetal nič dobrega. Gostje so namreč izkoristili začetno nervozo domačinov, ki so si želeli zmage, in po napaki obrambe dosegli vodeči zadetek, ki pa ni bil usoden. F nadaljevanju so Beltinčani zaigrali boljše in si že v prvem polčasu, zlasti po izključitvi Baumana, priigrali nekaj priložnosti za gol, od katerih pa so izkoristili le eno in rezultat do odmora izenačili. Mirtič, ki je bil tokrat bolj opazen kot na prejšnjih tekmah, je žogo lepo podal v kazenski prostor Kečanu, ki jo je z nekaj metrov poslal v mrežo. V drugem polčasu je imel Potrošnik ves čas pobudo in igral na polovici gostov ter si pripravil tudi nekaj lepih priložnosti za gol, med katerimi velja posebej omeniti Džafičevo v 11. minuti, ki pa so žal ostale neizkoriščene. Zo- pet se je pokazalo, da Beltinčani težko dosežejo zadetek, kadar igra nasprotnik povsem zaprto. Vseeno pa so se Beltinčani veselili. Dve minuti pred koncem tekme je Kotnik močno streljal proti vratom Publikuma, vratar Grešak je žogo odbil, pritekel pa je Markovič in jo porinil v mrežo ter svoji ekipi priigral tri točke. Nogometaši Mure so gostovali na vročih tleh Primorja v Ajdovščini in se vrnili brez točk. Za Sobočane je bil usoden začetek tekme, saj so v prvih dvajsetih minutah dobili dva zadetka. To je domačinom tudi omogočilo, da so zaigrali sproščeno in na odmor odšli s tremi zadetki. V nadaljevanju so Sobočani z nekaterimi zamenjavami zaigrali bolje, uspeli ublažiti rezultat, kaj . več pa skorajda ni bilo mogoče pričakovati. Zaradi reprezentančne tekme bodo prvoligaši to nedeljo počivali. V tretjem kolu prvenstva v drugi Dejan Kečan (Potoršnik) - strelec izenačujočega zadetka državni nogometni ligi je lendavska Nafta gostila nogometaše iz Šmartnega in dosegla prvo, a prepričljivo zmago. Lendavčani so tokrat zaigrali bolje kot na prvih dveh tekmah, zlasti učinkoviteje. Pri tem se je zlasti izkazal strelec treh golov D trosa. Zmaga Nafte pa bi bil« lahko še prepričljivejša. Prekmurski tretjeligaši nadaljujejo z uspešnim tekmovanjem. T drugem kolu so zlasti razveselili nogometaši Odranec, ki so z visokim rezultatom premagali mariborskega Kovinarja. Najzaslužnejših visoko zmago je strelec treh golov Radikovič. Nogometaši Črenšovec so presenetili novinca Pobrežje1 dobro igro in drugič zmagali Uspeh Je tudi neodločeni rezultat Go ričanke iz Rogašovec v Zrečah-Zmaga Bakovec nad slabo Ku^ to je bila pričakovana. Nepričake van poraz pa je doživel Variš v Ih košu, kjer so ga premagali nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konji« Okrepljeno Pohorje je v Rušah pričakovano premagalo Turnišče' naslednjem kolu bosta dva ptev murska derbija. V soboto igr«^ Rogašovcih Goričanka in Variš11 Lakoša, v nedeljo pa Črenšotd gostijo Odrance. FeriM^ izP *iat «2 novi Hov tjcb Jubilej 1.SNL Rezultati - 6. kolo Potrošnik : Publikum 2 : 1 Primorje : Mura 4 : 2 Rudar: Maribor 1 : 1 Vevče : Olimpija 2 : 2 Korotan : Gorica 1 : O Primorje Gorica Potrošnik Korotan Mura Publikum Maribor Olimpija Rudar Vevče 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 4 4 3 3 3 3 2 1 1 1 1 0 1 1 0 o 1 3 2 1 1 15:9 2 12:4 2 10:10 2 3 3 3 2 3 4 4:4 10:11 12:13 5:5 9:11 5:8 8:13 13 12 10 10 9 9 7 6 5 4 50 let NK Kobilje 2. SNL Rezultati - 3. kolo Nafta : Šmartno 4 : 0 G. opekarne : Triglav 1 : 1 Dravograd : Koper 0 : 1 Zagorje : Drava 1 : 0 Jadran : BS Tehnik O : O Aluminij: Rudar 2 : 1 Šentjur; Elan 1 : 1 Železničar: Črnuče 2 : 1 Na Kobilju so minulo soboto proslavili 50-letnico nogometnega kluba. Udeležence slovesnoti je pozdravil predsednik kluba Danijel Penhofer, slavnostni govornik je bil župan Občine Kobilje Pavel Nemet, spregovorila pa sta tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in podpredsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava Slavko Režonja. Ob tej priložnosti so prebrali kroniko kluba in trem zaslužnim posameznikom podelili priznanja. Prejeli so jih: Štefan Šabjan, Pavel Šabjan in Pavel Horvat. Zatem je bila nogometna tekma med Kobiljem in zdravniško reprezentanco ter tekma v malem nogometu med veterani in člani upravnega odbora NK Kobilje in žensko ekipo Pande iz Gornjih Petrovec. Z nogometom so se na Kobi- lju začeli ukvarjati že pred drugo svetovno vojno. Člani prvega nogometnega moštva Kobilje so bili: Štefan Šabjan, Pavel Šabjan, Štefan Lopert, Pavel Peceli, Jožef Pobudo mladega nogom^ Martina Bukovca pa so letu 1 ustanovili Nogometni klub M IJe in se vključili v tekmovati občinske nogometne lige . va- Nekaj časa so tekmov™ s v Pomurski nogometni !$■v Pje p h se te Hokej na travi________________________________ Tretji pokal Murski Soboti Hokejski klub Murska Sobota je na igrišču v Lipovcih pripravil tretji mednarodni turnir v hokeju na travi za pokal Murske Sobote. Sodelovalo je šest ekip iz Slovenije in Avstrije. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so kot zmagovalec skupine B v finalu premagali zmagovalca skupine A ljubljansko Svobodo - po kazenskih strelih. V regularnem času in v podaljšku se je tekma končala brez zadetka. Rezultati: Svoboda : Lek 1 : 0, Lek : Triglav 5 : 0 (Maučec 2, Šlibar, Gomboc, Stanko), Triglav : Svoboda 0 : 0, Murska Sobota : Moravske Toplice 2 : 1 (L. Zelko in Banko za MS ter Vajngerl za MT), Murska Sobota : UHCE 1 : 0 (G. Zelko), UHCE : Moravaske Toplice 3 : 0, Triglav : Moravske Toplice 9 : 0 (Fajs 3, Zrim 3, Puhan 2, Obal), Lek : UHCE 7 : 1 (Maučec 2, F. Forjan, Časar, S. Forjan, P. Forjan, Mesarič), Murska Sobota : Svoboda 5 : 4 (Časar, Kuzmič, D. Banko, G. Zelko, Horvat). Vrstni red: L Murska Sobota, 2. Svoboda (Ljubljana), 3. Lek (Lipovci), 4. UHCE (Gradec), 5. Triglav (Predanovci), 6. Moravske Toplice. (FM) Koper 3 3 0 0 10:1 9 1. MNL Lendava Železničar 3 3 0 0 8:2 9 Rezultati - 3. kolo Triglav 3 2 1 0 10:4 7 Kobilie : Polana 0 : 2 Elan 3 2 1 0 7:2 7 Panoniia : Renkovci 2 2 Domžale 3 1 2 0 2:1 5 Horiza : Bistrica 3 : 2 Jadran 3 11 Dravograd 3 1 1 Zagorje 3 1 1 Šentjur 3 1 1 Rudar 3 10 Aluminij 3 1 0 Nafta 3 1 0 Drava 3 0 2 G. opekarne 3 0 2 Črnuče 3 0 0 1 1 1 1 2 2 2 1 1 3 6:4 ' 2:2 2:2 3:5 3:4 2:4 5:8 1:2 2:8 2:9 4 4 4 4 3 3 3 2 2 0 Nedelica: Hotiza Polana Panonija Renkovci Nedelica Bistrica Dobrovnik Kobilje Dobrovnik 2 3 3 0 0 3 2 10 3 12 0 3 111 3 111 3 10 2 3 0 12 3 0 0 3 : 1 9:5 7:3 6:5 8:6 5:6 5:5 6:8 2:10 9 7 5 4 4 3 1 0 Šmartno 3 0 0 3 4:11 0 2. MNL MS vzhod 2 SNL vzhod Rezultati - 2. kolo Rezultati - 2. kolo Unior: Goričanka 1 : Variš : Dravinja 2 : 3 Bakovci: Kungota 4 : Pobrežje: Črenšovci 0 1 : 1 Tesanovci: Prosenjakovci 2 : Šalovci: Grad 1 : 3 Hodoš : Bogojina 4 : 1 Rotunda prosta Prosenjak. 2 2 0 0 7:3 Hodoš 1 1 0 0 4:1 3 6 3 Odranci: Kovinar 5 : 1 Šalovci 2 10 1 5:3 3 Paloma: Usnjak 1 : 3 Grad 2 10 1 5:4 3 Poohorje : Turnišče 3 0 Tešanovci 2 10 1 5:5 3 Pohorje 2 2 0 0 8:0 6 Rotunda 10 0 1 1:4 0 Odranci 2 2 0 0 6:1 6 Bogojina 2 0 0 2 1:8 0 Dravinja 2. 2 0 0 5:3 6 Črenšovci 2 2 0 Bakovci 2 1 0 0 1 2:0 4:2 6 3 2. MNL MS zahod Variš 2 1 0 1 4:3 3 Rezultati - 2. kolo Usnjar 2 1 0 1 3:2 3 Cankova: Apače 0 : 0 Pobrežje 2 1 0 1 2:2 3 Dokležovje: Makoter 2 : 2 Turnišče 2 1 0 1 2:4 3 Gančani: Pušča 0 : 1 Goričanka 2 0 1 1 2:3 1 Slatina : Lipa 0 : 1 Unior 2 0 1 1 1:6 1 Pušča 2 2 0 0 4:1 6 Paloma 2 0 0 2 2:5 0 Upa 2 2 0 0 3:1 6 Kovinar 2 0 0 2 2:7 0 Apače 2 110 2:0 4 Kungota 2 0 0 2 1:6 0 Cankova 2 110 3:2 4 Dokležovje 2 0 11 3:5 1 1. MNL MS Makoter 2 0 11 2:4 1 Rezultati - 2. kolo Slatina Gančani 2 0 0 2 2 0,0 2 2:4 1:3 0 0 Garda : Umvit 7 : 3 Vega : Lesoplast 0 Piramida: Kerna 1 3 0 2. MNL Lendava Ižakovci: Roma 3 : 1 Rezultati - 1. kolo Ljutomer Beltrans 0 : 2 Čentiba : Nafta vet. 2 : 2 Serdica: Tromejnik 1 0 Petišovci: Graničar 0 : 7 Čarda 2 2 0 0 8:3 6 Dolina : Zitkovci 0 : 3 Lesoplast 2 1 1 0 3:0 4 Kapca: Olimpija 4 : 1 Ižakovci 2 1 1 0 4:2 4 Mostje prosto Beltrans 2 1 1 0 3:1 4 Graničar 110 0 7:0 3 Tromejnik 2 1 0 1 5:2 3 Kapca 110 0 4:1 3 Kerna 2 1 0 1 3:1 3 Žitkovci 110 0 3:0 3 Roma 2 1 0 1 5:5 3 Nafta vet. 10 10 2:2 1 Serdica 2 1 0 1 1:1 3 Čentiba 10 10 2:2 1 Piramida 2 1 0 1 3:4 3 Olimpija 10 0 1 1:4 0 Univit 2 0 1 1 3:7 1 Dolina 10 0 1 0:3 0 Ljutomer 2 0 0 2 1:7 0 Petišovci 10 0 1 0:7 0 Vega 2 0 0 2 0:6 0 Mostje 0 0 0 0 0:0 0 pen'10' Nogometaši Kobilja. Stojijo od leve: Jože Meolic (trener)- Koc^' fer, Robi Ferencek, Janez Bukovec, Tomaž Gregorec, * Vogf*0®/ Matej Nemet, Aleš Kocet, Avgust Bukovec; čepijo: Te® (lOP6®* Darko Zver, Daniel Penhofer (predsednik), Slavko Maut^n Robi Rituper, Boštjan Horvat. Manjkajo: Tomaž Ritoper, vič, Emil Bukovec, Drago Zver (teh. vodja), Milan Feren z na nw Smej, Jože Smej, Mirko Feher, Dezider Berden, Bela Požonec, Koloman Gasparič, Jožef Gene, Karel Bukovec in Pavel Britvič. V času druge svetovne vojne pa je delo zamrlo. Prvi kapetan moštva Štefan Šabjan je leta 1946 ponovno organiziral nekdanje in mlade nogometaše in ustanovili so Nogometni klub Borba Kobilje. Nogometaši iz Kobilja so se vključili v tekmovanje Okrajne nogometne zveze Lendava. Zaradi pomanjkanja denarja so si morali tekmovalno opremo kupiti sami, pomagali pa so jim tudi krajani, zlasti še vratar Avgust Kovač in krojač Pavel Šabjan. Na tekme so se vozili s kolesi, saj druge prometne povezave med kraji ni bilo. Zaradi odhoda nekaterih igralcev v druge klube se ■ moštvo ni več vključevalo v prvenstvena tekmovanja, temveč so igrali le prijateljske tekme. Na tošnji tekmovalnise^ jejo vP metaši Kobilja medobčinski nogoa’let dava. Sredi osem jpje 5P.(a. na Kobilju loti1 nega objekta (sla. pl.ost^ rije in večname^H ( združenimi sredst o samoprispevka, T . skupnosti Lenda Ro- snega Podjetja (v objektu >^8%^ stovoljnim delo^ s0 let« a. krajanov in mla y športni objekt P . so V času rišče. V zadnJ^hčine si ob pomoči pokroviteljev ur nQvjii t jiji okrog igrišča m N°L|U? prostore. Tak klub Kobilje ob malico. (GG) Motorno zmajarstvo Tomaž Gajser podpri, V Ajdovščini je bilo 5. državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji. Sodelovalo je 13 pilotov motornih zmajev iz petih slovenskih letalskih klubov. Sodelovali so tudi člani Mavrice iz Lendave in Prleka iz Ljutomera ter dosegli lep uspeh. Tomaž Gajser (Mavrica Lendava) je s 3651 toč- v°j" yaka. Jože uaj°-mer) pa je bil s tretji. V skupnem ' športno plaketo na prvem mestu To' ji> Pred Jožetom rkom Lebarjem. H te 'si V o b > N »o gnik, 4. september 1997 »Šport 19 ^Jjanje^ Kegljači Nafte Odbojka Madžarke zmagovalke turnirja lvaliwar'-Oru-ie bila odigrana itugom0?3 tekma za vstop v Wtoi> Felšo 396, Ker-lllSi. druga ekipa Nafte ^88'\eVRadakovič 837, hjtD.. /’ ženska ekipa Nafte h/g1429 kegljev (Utro-l|^0in’xiCapova 410- Staniče-NošH^3371)- > zenska kegljaška eki-gostovala v Monoštru z domačima ke-K^ekineklpama- Srečanje žen-% s JJe končalo z zmago ^keglji razlike (Ža-^4 n Vakova 224, Tišle-hoševa 204, Staniče-Sa'jS?°va 216)- Pri mo-J Monošter boljši od .kegljev (Muhič 337, Marciuš 303, T. U3'Matjašič 380, Kram-M. Žalik V Radencih je bil močan tretji tradicionalni mednarodni ženski odbojkarski turnir, ki ga je pripravil ŽOK Sobota iz Murske Sobote. Sodelovalo je pet ekip iz Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha je imela ekipa Egra iz Madžarske, večkrat-ni prvak Interlige in večkratni državni in pokalni prvak Madžarske, kije premagala vse nasprotnike. Ekipa Sobote, ki ni igrala kompletna, je zasedla zadnje mesto. Rezultati: Sobota : Slavija 0 : 2, Eger: Osijek 2 : 0, Infond Branik : Sobota 2 : 0, Slavije : Eger 1 : 2, Osijek : Infond Branik 0 : 2, Osijek : Sobota 2 : 0, Infond Branik : Slavija 0 : 2, Eger: Sobota 2 : 0, Slavija : Osijek 1:2 in Infind Branik : Eger 0 : 2. Vrstni red: 1. ^^^dirke v Ljutomeru os MS dosegel najhitrejši čas I tki sejem in KK Ljutomer i »vila v okviru Kmetijsko-I W sejma v Gornji Radgoni I »haske dirke, ki pa tokrat 1 >a niso bile v Gornji Radgo-v Ljutomeru. V sedmih ■sP°redaje spremljalo nastop lejev okrog 2.000 gledalcev, ki V.^iko manj razlogov za lVlVo- Triie najvišji naslovi so na Brdo (le dva v KK j)’ tudi najpomembnejši ■ l^^Pornurskega sejma, ža Kjjijžni tenis 1 Hgončani buspeli ^eniška ekipa Radgone ijhi „ , gu evropskega tekmo-w Jka' Nancy Evans gosto-IkSd mskem in tesno izgu-Im^boja ter izpadla iz na-IjSsr!„vanja. Srečanji z ni-2 ateringenom in špan-Pt ']em so izgubili s 3 : 4. dvobojih dobil tri IRM Jtatič dve in Benkovič k uteho je dosegel Marko Slavič mlajši z Demosom MS najhitrejši kilometrski čas (1:17,6), navdušil pa je tudi Rosso B (naveza Makoter - Crnkovič). Vse dirke so vozili na 1600 metrov z avtoštartom. Rezultati: prva dirka za dvelet-nike: 2. Dali (Sagaj) 1:20,2; druga dirka: 2. Lisko Lobell (Erjavec) 1:20,8; tretja drika: 3. Filda (Seršen) 1:21,5; četrta dirka: 2. Vister Andrej Matjašec - predsednik Speedway team Lendava V nedeljo dirka v spidveju v Petišovcih Speedway team Lendava bo prihodnjo nedeljo organizator državnega prvenstva v spidveju za posameznike. Pred to zadnjo letošnjo prireditvijo v Petišovcih smo se o delu in načrtih lendavskih spidvejistov pogovarjali s predsednikom Andrejem Matja-šecem. Gre za znanega tekmovalca, ki je devet let navduševal ljubitelje tega atraktivnega športa in dosegel nekaj vidnih rezultatov. Med drugim je osvojil naslov prvaka Hrvaške, na republiškem in mesta Ak Pomurje kuZa ^kf^683 pokala ?o j« Ce in mlajše kV'Pn8'* leP uspeh SK^?>urje iz Mur- P^a Jtl 1 v tek, ^arnir Časek 2-000 m z deklicami v teku na 800 m (2:23,12) in Daniela Žalik med mlajšimi mladinkami v skoku v višino (159 cm). Maja Šogorič je pri mlajših mladinkah v teku na 100 m in v skoku v daljino zasedla četrti mesti. Davorin Čeleš pa se je v teku na 110 m z ovirami poškodoval. (G. G.) ^rekordom ^°rvat med fe^eva najboljša keg|Jaško W ki se bo ^Čs’iz so kesUa-M'O i" Norika 8a z P,rijate|jski : 2552 v‘JIVo dobile Marve8|javka na K) JJe Podrla 460 Eger (Madžarska) 6, 2. Slavija (Slovaška) 4, 3. Infond Branik (Maribor) 4, 4. Osijek (Hrvaška) 4 in Sobota 0. (FM) Berlot znova na klopi Ljutomera Nekdanji igralec in trener odbojkarjev Ljutomera, ki je najavil svoj odhod, se je vrnil na trenersko klop. Kot kaže, bosta pri Ljutomeru zopet zaigrala Marko Savič (Izola) in Alen Šumer (Hoče). Borut Grut ne bo več igral, Mitja Belec pa bo moral zaradi zdravstvenih razlogov vsaj dva meseca počivati. V okviru priprav na novo tekmovalno sezono je bila v Ljutomeru prijateljska moška odboj- II (Sagaj) 1:18,9; peta dirka za pokal Pomurskega sejma: 1. Doris MS (Marinšek, Brdo) 1:18,3, 4. Fabian (Slana) 1:18,9; šesta dirka: I. Demos MS (M. Slavič) 1:17,6, 2. Koran Keystone (Tramšek) 1:18,7, 4. Filly (Slana) 1:19,0; sedma dirka: 1. Rosso B (Crnkovič) 1:18,1, 3. Anihila (Sagaj, mlajši) 1:18,6, 4. IraMS (J. Slavič) 1:19,5. (N. Šoštarič) državnem prvenstvu je bil četrti, skupaj s Horvatom in Lazarjem pa tudi osvojil naslov ekipnega državnega prvaka. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je bil dvanajsti. - Predstavite nam delo vašega kluba? »V klubu imamo trenutno tri tekmovalce, ki sodelujejo na tekmovanjih (Jože Koren, Aleš Majhen, Siniša Jambrošič) ter pa dva mlada in perspektivna tekmovalca, ki se bosta čez določen čas lahko lahko vključila tudi v tekmovanje. Gre za Kristjana Flaca iz Radenec in 13-letnega Želka Sokeja. Letos smo na dirkališču v Petišovcih organizirali tri dirke, od tega eno mednarodno, na kateri so sodelovali tekmovalci iz sedmih držav. V nedeljo pa bo v Petišovcih zadnja letošnja prireditev pri nas.« - Kako ocenjujete letošnje tekmovalne rezultate? »Z rezultati Jožefa Korena sem zelo zadovoljen, saj sodi med najboljše slovenske spidvejiste, medtem ko Aleš Majhen in Siniša Jambrošič tekmujeta šele eno leto in od njiju še nismo mogli veliko pričakovati.« - Spidvej je dragi šport. Kako si zagotavljate potrebna sredstva? »Pomanjkanje denarja nam povzroča največ težav. Pri tem nam pomagajo Športna zveza Lendava in naši zvesti pokrovitelji, za kar smo jim zelo hvaležni.« - Prihodnjo nedeljo bo v Petišovcih zadnja letošnja dirka. Kakšno udeležbo pričakujete? »Na nedeljski dirki v Petišo- karska tekma med Pomgradom iz Murske Sobote (1. A-liga) in Ljutomerom (1. B-liga). Vse štiri nize so dobili Sobočani (0 : 4) Ženska vrsta Zavarovalnice Ljutomer pa je gostila odbojkarice Kemiplasa iz Kopra in izgubila z 1 :3.(NŠ) Strelstvo Boštjan Maček podprvak V Novi Gorici je bilo državno člansko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Sodelovalo je tudi šest članov SD Štefana Kovača trap iz Murske Sobote. V ekipni konkurenci je Murska Sobota (Maček 108, Vidonja 106, Pojbič 97) z enakim številom golobov (311) kot državni prvak Olimpija zasedla drugo mesto. Med posamezniki je bil najuspešnejši Boštjan Maček, saj je s 130 golobi zasedel drugo mesto in postal državni podprvak. Drugi soboški lovci pa so zadeli naslednje število golobov: Franc Vidonja 106, Ludvik Marič 101, Evgen Pap 100 in Janez Bertala-nič 84 golobov. vcih, ki se bo začela ob 15. uri, štela pa za državno prvenstvo posameznikov, bo sodelovalo okrog 17 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. V središču zanimanja gledalcev bo vsekakor domačin Jožef Koren, ki je v odlični formi. Poleg njega bosta nastopila tudi domačina Aleš Majhen in Siniša Jambrošič. Ob lepem vremenu pa bodo prireditev popestrili zmajarji in padalci.« - Kakšni pa so načrti? »Prihodnje leto bomo praznovali 20-letnico delovanja spidvej-skega kluba v Lendavi. Ob tem pomembnem jubileju bi radi uredili ograjo in sanitarije na dirkališču v Petišovcih. Organizirati nameravamo štiri do pet dirk, od tega bo ena jubilejna. Na tekmovalnem področju si želimo, da bi Jožef Koren dosegel še boljše rezultate in da bi mu mladi sledili. Medse bi tudi radi pritegnili čimveč mladih, ki imajo veselje do spidveja, in funkcionarjev.« Feri Maučec | Namizni tenis_ Sobočani zmagali pri ml. kadetih V Murski Soboti je bilo 28. odprto prvenstvo v namiznem tenisu za kadete. Sodelovalo je 82 igralcev iz 19 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Zaradi podobnega turnirja v Čakovcu udeležba ni bila tako številčna kot bi bila sicer. Nastopili pa so vsi najboljši iz Slovenije in z izjemo Kriviča tudi iz Hrvaške. Med njimi je bilo 16 pomurskih igralcev. Lep uspeh so dosegli igralci Moravskih Toplic Sobote, saj so zmagali pri mlajših kadetih (Ocepek, Ropoša), druga ekipa (Lazar, Trplan) pa je bila peta. Pri kadetih se je prva ekipa (Zavec, Gorčan) uvrstila med osmerico. Med kadeti posamezno se je Zavec uvrstil med osmerico, Gorčan pa med šestnajsterico. Lep uspeh je dose- Predstavljamo vam Belorus Nekhvedovitch pri MT Soboti Namiznoteniškim igralcem Moravskih Toplic Sobote, ki se že nekaj časa pripravljajo na novo tekmovalno sezono, se je v teh .dneh pridružil tudi igralec Vitalij Nekhvedovitch iz Belorusije. Gre za 22-letiiega reprezentanta Belorusije, ki se je z namiznim tenisom začel ukvarjati v tretjem razredu Športne šole št. 8 v Minsku. Leta 1994 je igral v Ostrudi blizu Gdanska na Poljskem, nazadnje pa je nastopal za ekipo Kumir Ivanovo blizu Moskve. Z Belorusko reprezentanco je dvakrat sodeloval na evropskem in enkrat na svetovnem prvenstvu. V Mursko Soboto in Slovenijo je prišel, ker je v naši državi namizni tenis na višji ravni in ker si želi več igranja, kar mu lahko koristi pri njegovem športnem razvoju. Slovenije še ne pozna, ker je prvič tu- [ Zveza za hokej na travi Slovenije Več skrbi vzgoji mladih in strokovnemu delu Zveza za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, se je v minulem obdobju srečevala s kadrovskimi tevžavami, slabim finančnim položajem, konfliktnimi situacijami na igriščih in ob njih, s prodorom slovenskih hokejskih klubov na evropska tekmovanja, majhnim številom klubov in težavami s sodniško organizacijo. To so bile osnovne misli predsednika zveze Štefana Vučaka na skupščini zveze. Spre-?jete so bile nekatere usmeritve, ki naj bi prispevale k večji popularizaciji hokeja na travi, k boljšemu delu z mladimi in k večjemu strokovnemu delu v trenerski in Šport od tod in tam " ~1,1 Rolanje - V Sombotelu na Madžarskem je bilo mednarodno tek----- movanje v rolanju za Višegradski pokal. Med tekmovalci in tekmovalkami iz šestih držav so sodelovali tudi člani Roler kluba Murska Sobota in Dokonce Lendava ter dosegli lep uspeh. Od Sobočanov so bili najuspešnejši Jasna Šantavec, kije trikrat zmagala med kadetinjami, Davor šijanec, ki je bil trikrat prvi pri mladincih, in Robert Ferčak, ki je zasedel drugo mesto pri članih. Od Lendavčanov so se najbolje izkazali Doris Colarič, ki je trikrat zmagala v kategoriji prvi koraki, Manuela Bogdan, ki je bila trikrat prva pri začetnicah; David Coralič pri začetnikih in Tanja Koren pri st. deklicah pa sta zasedla tretji mesti. Slovenska reprezentanca je nastopila v štafeti in zasedla drugo mesto. Atletika - V avstrijskem Stenzu je bil v okviru tekaškega praz-—J nika tek na 5,2 km. Med veterani nad 40 let je Zdravko Mauko zasedel tretje mesto, hčerka Martina pa je zasedla pri deklicah do 13 let na 1.500 m drugo mesto (Oba sta člana TS Radenske). G. G. Atletika - V Leobnu je bil ulični tek. Nina Jakopec (TS Raden-ska) je bila v svoji starostni skupini druga, Anita Perme in Branko Perme (oba AK Lendava) pa sta zasedla drugo in šesto mesto. (BP) Strelstvo - Na Hrvaškem je bilo mednarodno strelsko tekmo-____ vanje za pokal Brezja. Sodelovala je tudi ekipa SD Varstroj iz Lendave in dosegla lep uspeh. V ekipni konkurenci je s 1609 krogi zasedla tretje mesto. Med posamezniki je bila Sandra Zver (545) deseta, Bruno Peric (542) enajsti in Danijel Zver (522) šestnajsti. (Zver) ~— Šah - Začenjajo se konectedenski šahovski turnirji. Prvi bo v ne-____ deljo, 7. septembra, ob 9. uri v gostilni K Jeleni v Gornji Dubra-vi. Udeleženci naj prinesejo s seboj šahovske ure. — Šah - Člani ŠD Lendava so gostovali v Monoštru v Porabju in ____ se na šestih deskah pomerili z domačini. Zmagali so Lendavčani z visokim rezultatom 10,5 ; 1,5 točke. (F. B.) gel Ocepek pri ml. kadetih, saj je zasedel odlično drugo mesto. Uspešen je bil tudi Ropoša z uvrstitvijo med osmerico. Lazar in Trplan pa sta se znašla med šestnajsterico. Tekmovanje je odlično organiziral NTK Moravske Toplice Sobota, predsednik kluba Viktor Šbiil pa je najboljšim podelil pokale in praktične nagrade. Na Ptuju je bil drugi spominski turnir Urha Straška, ki je bil tudi igralec Sobote. Med Sobočani je bil najuspešnejši Belorus Nekhvedovitch, kije zasedel drugo mesto. Presenetil je Kocuvan, ki je v četrtfinalu premagal Unge-rja, v boju za tretje mesto pa še Horvata. Solarje bil drugi v predtekmovalni skupini. M. U. kaj, pozna pa igro slovenske reprezentance. Prvi vtis je dober, ima pa domotožje, saj se je pred kratkim oženil. S prihodom Vitalija Nekhvedovitcha v Mursko Soboto bo imela ekipa Moravskih Toplic Sobote pomembnejšo vlogo v novi namiznoteniški sezoni. (FM) sodniški organizaciji. Poudarjeno je bilo, da bi si morali prizadevati za ponovno oživitev nekaterih hokejskih klubov in ustanavljati nove na območju vse Slovenije. Znano je, da so razen ljubljanske Svobode vsi hokejski klubu v Prekmurju, vsi pa bi tudi morali imeti organizirano strokovno delo z nižjimi selekcijami in se z njimi vključevati v tekmovanja. Strokovni delavci, ki delajo v klubih, bi si morali pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo. Na skupščini so za novega predsednika Zveze za hokej na travi Slovenije izvolili Milana Regvata. (FM) 20 /eportaža vestnik, 4. september 1997 Množičen obisk in gneča na sejemskem prostoru sta takorekoč vsakdanja podoba vseh devetih sejemskih dni, še posebno ob koncu tedna. Pa še vreme je bilo letos obiskovalcem naklonjeno, saj so dežnike potrebovali le v petek, vmes pa so jih lahko imeli zaprte. Na sejmu je bilo največ kmetijske mehanizacije, tudi najsodobnejše, za katero je potrebno globoko Obmejno mesto Gornja Radgona je bilo devet dni prizorišče največjega kmetijskega sejma v tem delu Evrope 200 tisoč obiskovalcev, 1.550 razstavljalcev iz 25 držav, ducat in pol specializiranih strokovnih posvetov, pet strokovnih ocenjevanj, na katerih je bilo ocenjenih 1.800 eksponatov, ter številne spremljajoče strokovne in druge prireditve so številke, s katerimi se lahko pohvali le ma-lokatera sejemska manifestacija v bližnji in tudi daljni okolici Te številke karakterizirajo mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki je konec minulega tedna že petintridesetič zaprl svoja vrata. Zadovoljni so tako organizatorji, ki se jim je z uspelo prireditvijo poplačal trud, ki so ga vložili v njeno pripravo, kot razstavljale!, saj je sejem tudi prostor, kjeV se sklepajo novi posli, Zadovoljni so obiskovalci, ki so prišli na sejem po nakupih, in tisti, ki so prišli kar tako iz navade zgolj na ogled ali na srečanje z znanci in prijatelji. Za vsakega se je na letošnjem sejmu našlo kaj in mnogi so se že zdaj odločili, da se prihodnje leto spet oglasijo. Ali pa morda že jeseni, saj bo čez dva meseca na tem prostoru spet živahno. LUDVIK KOVAČ Fotografije: JURE ZAUNEKER . ™r'"t Sejem v Gornji Radgoni ne more brez živine in tudi letos so organizatorji predstavili najbolj kakovostne živali. Na fotografiji so potomci legendarnega bika Kazimirja, s katerim se je pred 20 leti ponašal Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje v Murski Soboti. ...in seveda takšne za skoraj vsak žep, je pa ob tem seveda potrebna še volja do dela. ______ _,_____........_ ji4 Obisk na sejmu je v veselje tudi otrokom in morda je ,a tr^ * fantiča, da jo bo čez deset ali nekaj več let zamenjal s P Na petih strokovih ocenjevanjih so posebne strokovne komisije letos ocenile okoli 1.800 eksponatov in jih večino tudi nagradile. Najbolj množično je bilo ocenjevanje slovenskih vin, fotografija pa je nastala na podelitvi medalj in priznanj najboljšim. Na fotografiji so dobitniki šampionskih naslovov. V okviru letošnjega sejma so se zvrstila številna strokovna posveto- vanja, največ zanimanja pa je prav gotovo vzbudilo tisto o slovenskem kmetijstvu in Evropski zvezi. Tekmovanje«^ pokal Pomurske’’ P 0' lo tradiciona^^ najbolj mnoz ^«1 g tekmovanje tokr slabo vreme- SEDMIČ 22 n^... kmetija vestnik, 4. september^ Podeželje -doživetje lepote? Podeželje - doživetje lepote? Če bi hotela odgovoriti na to vprašanje, bi morala imeti marsikaj na voljo Morale bi obstajati teorija podeželja, teorija estetskega pojava in teorija zgodovine, ki bi morala biti trojna: zgodovina teorije poselitve, zgodovinska teorija estetskega in zgodovinska teorija čustev. In ker vseh teh podatkov za ta kratek esej trenutno nimam zbranih, bom pisala le o svojih občutkih in dojemanjih, za katere ni nujno, da so nepravilni. Podeželje kot estetski pojav je nastalo s pojmom novoveške filozofije in kasnejšega časa, kar je pomenilo nov človekov odnos do sveta. Ta predstavlja sproščanje občutkov naravno-, sti in življenjskosti, kar se kaže v množičnem begu na podeželje (na primer Ivoryev film Soba z razgledom leta 1985). Do spremembe človeka pride z zaznavo spremembe optike. Sprememba subjekta ne nastaja z opazovanjem izza pregrade, ampak iz odprtega. Na podeželju se opazuje iz odprtega v odprto, v mestu kvečjemu iz odprtega v zaprto. Gre za percepcijo. Percepcija (zaznava, op. ur.) podeželja se od percepcije mesta razlikuje v hitrosti spreminjanja. V mestih so ljudje vajeni gledati hitro. Preveč je vtisov, ki so kvantitativno preveliki in kvalitativno premočni. Zaradi hitrosti pa so te zaznave delne, bežne in mehanične. Preveč je vizualnih vtisov in tisti, ki so avditivni, so neprijetni. Struktura percepcije, kije šokantna, sesuva subjetivizacijo na globoki ravni. Za lažje razumevanje podajam tudi misli o mestu. In prav zaradi mesta kot takega je podeželje estetski pojav. Moderni človek je ogrožen zaradi percepcijskih šokov in zato lahko estetizira na podeželju. Tu vlada pristna, zaokrožena, celostna človeška komunikacija. Ljudje se na vasi pozdravljajo ne glede na to, ali se poznajo ali ne. V mestu pa je prišlo do izgube besed, konverzacije, složnosti, ljudje ne komunicirajo preveč, ne razpravljajo več. Na podeželju je vtisov manj, a so globji. Zaznavaš vas, njive, fragmente gozda, potoka ... Polja so na podeželju in so pristna, ker prek njih podeželje deluje. Tudi v vasi sami je percepcija počasnejša: ponavljajoči se elementi (to so hiše z gospodarskimi poslopji in vrtovi, kjer vrt pomeni načrtovano funkcionalno in oblikovno celoto okrog hiše), med katerimi so posamezni dominanti, tvorijo podeželsko naselje. Podeželje torej lahko deluje kot estetski pojav, nevarnost se pojavlja ob gradnji naselij, ki posnemajo meščanske vzorce, in se zateka k nostalgiji po izgubljeni varnosti v svoji zgodovinski izkušnji in še posebej k retrogradnemu in retroaktivnemu raziskovanju lastne identitete. Stimulacije pa naj bi bile usmerjene v razvoj pristnih inovacij, s katerimi bi se poudarjal razvoj eksperimenta. Taje le plaho navzoč, tendenca pa narekuje močnejše uvajanje. Da bi bilo podeželje vedno bolj zanimivo kot doživljaj nasprotja mestnega, moramo upoštevati percepcijske modele. V nedeljo, 7. septembra 1997, ob 14. uri NA KMETIJI NAJ... SS! KMETIJA Slavnostni govornik dr. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora V programu sodelujejo: * domača pevska zbora * Zamurjenci Murskega vala OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Zabava in domače dobrote KEMA p. o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI MOjS dOmaČS banka ' /O Pomurska ban^ MHHN BHBB Mur$lia 50»°“ . . ketP^ Za letošnje ocenjevanje smo dobili dw t $ za naj... kmetijo, štirinajst prijav za oceHJ Podeželje ne sme biti šokantno, ampak umirjeno in skladno. Na področju prostora se to doseže z novimi zakonitostmi v delovanju posameznih fragmentov, ki se pravilno in začasno odzivajo na sedanje življenje in njegovo filozofijo. Pri tem pa ne gre pozabiti na čar nekdanje podobe podeželja. Drobno razkosana, trakasta parcelacija na ravninskih poljih, ki danes kot rezultat proizvodnje in operative spreminja to podobo, je v prostorskem in gospodarskem razvoju nekaj nujnega, ni panujno, da le-ta tudi povsem izgine. Pri tem pa gre že za novo poglavje z vprašanjem, kako ohranjati določene vzorce krajinskih in arhitekturnih struktur, ki temeljijo na preživelih načinih izrabe prostora in zastarelih enotah za bivanje in preživetje. Torej, podeželani, zavedajte se svoje prednosti pred mestnim življenjem in ne iščite vzrokov drugje in vaša percepcija bo pristna, prijetna in estetska in se potemtakem ne more sprevreči v lepoto kot obrambno strategijo. Lepota je lahko fascinacija in je zaradi površnosti lahko zelo nevarna. DARJA MATJAŠEC obnovljenih hiš in devet prijav za V strokovni komisiji, kije po obisku vseh prijavljenih opravila ožji i določila nagrajence, so bili: Melita V. Lemut, dipl. inž. kmetijstva Damjan Jerič, dipl. inž. kmetijstva Žita Flisar Novak, dipl. inž. kmetijstva Goran Dominko, arhitekt Nataša Konestabo, etnologinja Darja Matjašec, krajinarka Boštjan Rous, študent etnologije Strokovna komisija je odločila: Naj... kmetija ’97..........kmetija Slavičevih v Stanetincih Nagrada in priznaje za ohranjanje tradicije in okolju ter naravi bivanje.....................kmetija Bokanovih na Vaneči 29 Nagrada in priznanje za urejenost okolice kmetije, vrta, sadovnjaka............kmetija Majcenovih v Rankovci Nagrada in priznanje cj|i 22 za kmetijstvo...............kmetija Meoličevih v Malih Ba Nagrada in priznanje za arhitekturo kmetija Slavičevih v Staneh^ Priznanja za urejenost kmetije: kmetija Siničevih iz Vanče vasi kmetija Dravčevih iz Turnišča, kmetija Štuhečevih iz Bolehned kmetija«Pintaričevih iz Zbigov®a Nagrada in priznanje za obnovljeno hišo Nagrada in priznanje za »lugaš«....... Dobitnikom nagrad in priznanj čestitamo in vabimo na po(- $ v nedeljo, 7. septemba 1997, ob 14. uri pri Slavičevih v Sta^^- 23 kostni razvoj podeželja in obnova vasi Podeželje, prihaja tvoj čas! i^opsko vrednotiti podeželje »“Ministrstvu za kmetijstvo, iMirsho in prehrano R Slovenije WSektor za podeželje, ki ima pltk za ohranjanje in razvoj l"®lja, Odsek za kmetijske pihene operacije in Oddelek za RITO projektov namakanja. Penija dolguje zahvalo peščici jgWskov, ki so s svojim ritnim in požrtvovalnim delom P® trmoglavostjo začeli uvajati phdiuspešno uvedli celostni r°iPodeželja in obnovo vasi.« je pleobald Belec, dipl. inž., rotorja CRPOV (celostni 1 ipodeželja in obnova vasi). Meritve '"napovedati, da so LP^Mdevajo podeželje, P6'dokumentu Strategija »ženskega kmetijstva, ki ga F'državni zbor v prvi Poldeta. V njem so začrtani agrarno-■Fitilji ter zaščita sloven-|Petelja in vasi, njenega Br*1 skladnega razvoja, ^pin vzdrževanja kulturne Branja kmetijskih V?1 Sanjanja poseljenosti Br4Podeželja, tako daje trobilo tudi novo Urkonomsko vrednost, kaktej odločilni trenutek, K Uvedli bogastva začeli vrednotiti po Vlasti v zahodni Evropi 'S spoznali, da podeželja 1 Wstiti vnemar, ampak IV Pri ohranjanju in J vazvoju. Pri nas je d°b’' [ Wor za razvoj podeželja j 'V-'" za kmetijstvo in Slovenije. To nalogo 1 Wajuje v okviru možnosti ' I VanlN kmetijskoureditve-'n projekte celostnega j nin obnove vasi, ni davnem proračunu, K4 Za te ukrepe, imajo M^stieijskih transferjev in so nepovratna. Podeželje, prihaja tvoj čas! Pod tem geslom Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo R Slovenije predstavlja cilje in tudi že nekatere dosežke v skrbi za ohranjanje slovenskega podeželja. Pod celostnim razvojem podeželja in vasi (CRPOV) razumemo sklop dejavnosti, ki želijo združiti različne aktivnosti in ukrepe na podeželju, jih med seboj povezati in jim zagotoviti sočasnost in multiplikacijske učinke. Cilj projektov: usposobitev prebivalcev podeželja za samorazvoj; celostno reševanje problemov podeželja in vasi; varovanje, razvijanje in ohranjanje značilnosti podeželja in vasi, njenih vrednot in identitete; oblikovanje razvojnih usmeritev, ki bodo zagotovile napredek; ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in ohranjanje kulturne krajine Slovenije. Posebna skrb je namenjena agrarnim operacijam (osuševanje in namakanje, agromelioracije, zložbe), katerih cilji so: usposobitev kmetijskih zemljišč za optimalno kmetijsko rabo; uvajanje tržno donosnejših kmetijskih kultur; dvig dohodka na kmetiji; ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine; nadomeščanje izgub kmetijskih površin zaradi posegov drugih dejavnosti. Kako pa je pri nas? Dobro je, da se tudi v Prekmurju, Prlekiji, Slovenskih goricah in na Apaškem polju čedalje bolj zavedamo svojih korenin in vedno bolj skrbimo za svoje kraje, domačije, ceste, naravne ir. kulturne znamenitosti... Vedno večje tudi območij (tudi posameznikov), ki se potegujejo za denar zaradi sofinanciranja določenih projektov. V Vestniku smo že pisali o nekaterih projektih, na primer o obnavljanju vodnjakov na območju Slovenskih Sektor za podeželje, ki je v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije, je na posebnem »štantu« na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni predstavil svojo dejavnost. Marsikdo, ki je slišal ali kaj na hitro prebral o izvajanju programa CRPOV na določenem območju, se je lahko iz informativnega gradiva, po katerem so obiskovalci pridno posegali, obširneje seznanil, za kaj pravzaprav gre. Posebej pa so poudarili določene konkretne projekte, na primer vinske ceste. Strokovna sodelavka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dipl. inž. agr. Vida Kokolj, je posebej za Vestnik povedala: »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja vsako leto razpise za sofinanciranje dejavnosti CRPOV in agrarnih operacij. Razpisi so objavljeni v Uradnem listu R Slovenije, Kmečkem glasu in Slovenskih brazdah. Letos je bil razpis junija. Če bo Državni zbor R Slovenije sprejel državni proračun, kot je zapisano v predlogu proračuna, potem bo letos na voljo nekaj več denarja za projekte celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi ter za agrarne operacije. Metodologija je povzeta po izkušnjah Bavarske (ZR Nemčija), seveda pa je prilagojena slovenskim danostim. Uresničevanje določenega projekta sestoji iz dveh delovnih faz: uvajanje CRPOV in izvajanje * CRPOV. Uvajanje CRPOV, ki ga financiramo s 50 odstotki potrebnega denarja, pomeni enoletno delo z ljudmi, s pomočjo katerih se opredeljuje vizija razvoja kraja oziroma razvojnih projektov CRPOV. V okviru tako potekajočega enoletnega dela, ki ga praviloma vodi in povezuje izvajalska organizacija (v Pomurju poznamo Mikrokozmos, Novno .... op. goric, potem o projektih Mala Nedelja, Kobilje, Razkrižje, Bukovnica, Stara Gora, sofinaciranju obnove Copekovega mlina v Mali Polani... Tudi za gradnjo murskega mlina pri Ižakovcih naj bi dobili nekaj denarja iz naslova CRPOV. Kaj pa že omenjene agrarne operacije? Agromelioracijski ukrepi so usmerjeni v usposabljanje kmetijskih površin, ki so v ekstenzivni rabi zaradi težkih ali močno omejenih pridelovalnih razmer v površine, na katerih je omogočena intenzivnejša raba. Interes za agromelioracje se je povečal zlasti po 1991. letu, ko je bil sprejet moratorij na osuševanje kmetijskih zemljišč. Z državno podporo za izvajanje agromelioracij pa uresničujemo tudi cilje strategije razvoja slovenskega kmetijstva po ohranjanju kulturne krajine in poseljenosti slovenskega podeželja. Z ureditvijo dostopnih poti, odstranitvijo skalnih osamelcev in zarasti, manjšimi hidroureditvami, terasami... te površine povsem spremenijo strukturo zemljišč. Z možnostjo uporabe sodobne strojne mehanizacije postanejo naravni resursi, ki so bili dotlej zapostavljeni, zelo pomemben element za aktiviranje novih gospodarskih aktivnosti. p.), je delo organizirano v okviru obdelave petih delovnih tem oziroma prostorov: življenjskega (geologija, flora, favna, klima, ekologija...), naselitvenega (lega v prostoru, razvoj naselja, promet, gradbena struktura ...), delovnega (kmetijstvo, obrt, storitve, turizem, prireditve ...), kulturnega (zgodovina kraja, slika kraja, dediščina ...), družbenega (tradicija življenja na vasi, socialna slika, običaji...). Izvajanje CRPOV pa sofinanciramo z do 50 odstotki potrebnega denarja. Gre za izvajanje vseh v razvojnem projektu opredeljenih aktivnosti in projektov, katerih izvedba bo pomenila postopno realizacijo zastavljenih ciljev in tako uresničitev glavne razvojne ideje. Tačas je »odprtih« kar 100 projektov, to pomeni, da določenih projektov ni mogoče izpeljati v krajšem času. Pomembno pa je, da ne ostane zgolj pri pisnih projektih, saj povsod prihaja do pozitivnih premikov oziroma celostnega razvoja in obnove določenih podželskih območij. Je pa tudi res, daje poteklo komajda pet let, odkar organizirano spodbujamo tak razvoj. Upam, da bo zdaj, ko imamo že nekaj izkušenj, šlo hitreje. Š. S. Načrtovane količine pridelave Kaj pa osuševanje zamočvirjenih in namakanje suhih tal oziroma zemljišč? Tudi za take projekte je mogoče dobiti v okviru CRPOV-a nepovratna sredstva. Namakanje kot ukrep za zagotovitev optimalne vlage v tleh je na območju R Slovenije namenjeno predvsem sadjarstvu, hmeljarstvu in vrtnarstvu. Namakanje kmetovalcu omogoči, da pridela načrtovane količine in kakovostne pridelke, in je zato na tržišču konkurenčnejši. Za to pa si v pomurski regiji očitno ne prizadevamo preveč, kajti od skupnega slovenskega števila hektarjev površin, na katerih so uvedb namakalne sisteme s pomočjo sredstev CRPOV-a, sta v pomurski regiji le dva odstotka. Veliko podjetnejši so v Goriških Brdih (46 odstotkov), v Podravju (29,9-odstotni delež), na Dolenjskem (8,5 odstotka), v Savinjski dolini in na ’ Obali (po šestodstotni delež). V Pomurju so denar za namakanje doslej dobili: Rengeo iz Občine Salovci za namakanje 2 hektarjev vrtnin, Titan iz Občine Murska Sobota za namakanje 1,5-hektarja vrtnin, Nomi iz Občine Murska Sobota za ureditev enohektarskega solarnega namakalnega sistema; v Ivancih pa je v pripravi namakalni sistem za površino 70 hektarjev poljedelsko-vrtnarskega kolobarja. Kako se pridružiti prizadevanjem za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi? Napisati je treba vlogo za uvajanje CRPOV. Predstaviti je treba območje (občina, kraj...), razvojne cilje območja. Vlogo za uvajanje programa CRPOV lahko na temelju projektne naloge predloži kdorkoli. Tudi posameznik, skupina ... V petih letih, odkar imamo pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo R Slovenije Sektor za razvoj podeželja, ki pomaga pri celostnem razvoju podeželja in vasi ter agrarnih operacijah, imamo v Sloveniji več kot 100 projektnih območij celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, 20 vinskih cest in tri regionalne projekte; več kot 80 občin je vključenih v aktivnosti CRPOV-a, na več kot 600 hektarjih so začeli namakati samo v lanskem letu. Tedaj so bile izvedene tudi agromelioracije na 1700 hektarjih. Za letos še ni podatkov. »Poudariti želimo, daje izvajanje projektov in aktivnosti CRPOV izjemno interdisciplinarno in ne pomeni sofinanciranja posameznih projektov in aktivnosti zgolj iz sredstev kmetijstva. To samo pomaga pri realizaciji nekaterih nujnih oziroma najbolj pomembnih projektov in aktivnosti, katerih realizacija je nujen pogoj za začetek uresničevanja ideje iz razvojnega projekta,« beremo v informaciji ministrstva za kmetijstvo oziroma njegovega Sektorja za podeželje. zavarovalnica triglav d.d. območna enota Murska Sobota KMETIJSKIPAKET / Kmetijstvo je največja tovarna na prostem, ^ato je kmetovalec mnogokrat odvisen od triadnih muh narave. Kmetje, ki jim kmetij-SK° nudi socialno varnost in so odvisni od dohodka iz kmetijstva, so torej še toliko bolj dovzetni za vse nevarnosti, ki jim pretijo. . > da tudi kmetijstvo in vsaka sodobna kme-ma potrebujeta varnost, vemo tudivZavaro-Valnici Triglav, kjer s pestro ponudbo zavaro-VanJ skušamo vsakemu posamezniku in kme-^j^kemu gospodarstvu poiskati tisto kombina-cj° zavarovanj, ki so zanj najugodnejša in ^Primernejša. kakšna oblika celovite ponudbe je KMETIJSKI *XET, za katerega je značilno, da ga se-stavljajo najmanj štiri zavarovanja, med kateri mora biti vsaj eno zavarovanje kmetijsko: ^AROVANJE POSEVKOV IN PLODOV ali ^KOVANJE ŽIVALI Ni dovolj, da poskrbimo za zavarovanje premoženja, pomislite tudi nase in na svoje najdražje. Država čedalje več bremen prelaga na ramena posameznika, kar pomeni, da moramo sami poskrbeti za svojo varnost in varnost svojih najdražjih. V Zavarovalnici Triglav imamo zato pripravljena številna osebna in kapitalska zavarovanja, ki pomenijo resnično finančno varnost: • ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE • RENTNO ZAVAROVANJE, • PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE • in novost: ŠTIPENDIJSKO ZAVAROVANJE Ž vsemi informacijami so vam na voljo naši zastopniki na terenu ter sodelavci na predstavništvih in na sedežu območne enote v Murski Soboti, Lendavska 5. TREBUJE VARNOST! Člana strokovne komisije o naj... kmetijah Vsaka kmetija je v nečem naj... Ocenjevanje: poudarek na ekologiji, etologiji, tehnologiji, sociologiji, trženju in gospodarnosti Za naj... kmetijo ’97 so bile prijavljene kmetije, ki v svojem okolju slovijo po urejenosti in uspešnosti. To so kmetije, ki so v danih okoliščinah ohranile in zgradile največ, kar so lahko. Kmetije, ki so skladne z okoljem, lepe, urejene in so ob upoštevanju bioloških in ekoloških dejavnikov ekonomsko trdne - evropske kmetije. Vsaka prijavljena kmetija v letu 1997 ima nekaj plemenitega, vsaka je po svoje »naj«, vendar tudi tu, kakor na vseh tekmovanjih, lahko zmaga samo ena. Kmetije so bile ocenjevane po enakih v Vestniku že opisanih kriterijih. Poudarek je bil na ekologiji, etologiji, tehnologiji, sociologiji, trženju in gospodarnosti. Po končanem ocenjevanju lahko strnemo naša videnja s strokovnega stališča v ugotovitve. Dolgoročno uspešna je le naravnim razmeram prilagojena proizvodnja Zelo pomemben dejavnik je okolju in živalim prijazna proizvodnja. Vsekakor je to najpomembnejši dejavnik za območje, na katerem je kmetija. Vendar pa si ne moremo predstavljati intenzivne kmetijske proizvodnje brez določene obremenitve na okolje. Brez intenzivne proizvodnje pa naše kmetije ne bodo konkurenčne, zato smo ekološki pogled na kmetije usmerili le s stališča sodobnega kmetovanja. Vsekakor pa smo vsako pobudo za okolju prijazno kmetijsko proizvodnjo ugodno ocenili. Naravnim razmeram prilagojena usmeritev kmetovanja je pomembna, kajti vsak umetni poseg v naravne danosti lahko dolgoročno pripelje do upadanja proizvodnosti in s tem tudi gospodarnosti. Pedoklima-tske danosti so osnova za usmeritev proizvodnje. Vse kmetije, ki imajo naravnim danostim prilagojeno proizvodnjo, delujejo tako v domačem okolju kakor tudi širše mogočno in trajnostno. V Pomurju imamo veliko rastišč, ki so primerna le za travinje, njivska pridelava pa je zaradi zamočvirjenosti tal ali hribovitosti terena ponavadi manj uspešna. Zato je na takih terenih nesmiselno opuščati govedorejo. Čeprav je v govedoreji zadnja leta dokaj močna kriza, kažejo tradicionalne govedorejske kmetije, da se da s tržno rejo krav molznic in mlado pitanega goveda dobro in trajnostno gospodariti. To dokazujejo Štuhečevi v Boleh-nečicih, Slavičevi v Stanetincih, Bokanovi na Vaneči, Horvatovi v Žižkih, Vučakovi v Beznovcih, v Turnišču pa Dravčevi, Sečijevi in Horvatovi. Ekološka prednost prežvekovalcev, kamor sodijo goveda, ovce in koze, je v tem, da jih lahko redimo najbolj sonaravno in najlaže po načelih biološkega kmetovanja. Tudi na njivskem svetu imajo prežvekovalci svoje prednosti, ker potrebujejo za prehrano voluminozno krmo, to je trave in detelje ter njihove mešanice, ki zelo ugodno vplivajo na izboljšanje rodovitnosti tal. Najugodnejša z ekološkega vidika je kombinirana reja govedi za mleko in meso. V takem primeru lahko sestavimo zelo ugoden njivski kolobar. Po osnovnih bioloških zakonitostih naj bi si v kolobarju sledile oziroma se izmenjavale poljščine: strnine (plitvinke, neugodnice), okopavine (sredinke, ugodnice) in košenine (globinke, meliorati-vke). Vsaka v govedorejo usmerjena kmetija ima toliko zemljišč, da lahko pridela osnovno energijsko krmo in del beljakovinske krme za stalež živali, ki ga redi. Te kmetije nimajo problemov z rabo gnojevke. Krmljenje »iz vreče« ne more biti trajnostno V prejšnjih desetletjih močno uveljavljena reja živali, predvsem prašičev, »iz vreče« danes nima več strokovnih in ekonomskih prednosti niti pri nas niti v tujini. V evropskih deželah je že dalj časa uveljavljeno stališče, da mora imeti kmetija toliko zemljišč, da lahko pridela osnovno krmo ter lahko časovno in količinsko smotrno uporabi živinska gnojila, predvsem gnojevko. Zelo energijsko in snovno potratna je živinoreja, ki temelji na dokupljeni osnovni krmi, še posebno če je le-ta uvožena (velika poraba energije za transport). Za živinorejske kmetije je med drugim pomembno tudi to, da ne presegajo predpisane obremenitve reje živali na enoto površine. V skladu z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla je dovoljena največja obremenitev 3 GVŽ/ha goveje živine in 2 GVŽ/ha prašičev ali perutnine, kajti velike koncentracije živali na enem mestu so lahko škodljive za okolje in zdravje živali. Ekološko uravnotežena živinoreja je osnova ekološko uravnoteženemu kmetovanju. Tlem in rastlinam prilagojena tehnologija je varčna in ekonomična Tehnološki postopki pridelave hrane za ljudi in krme za živali morajo biti energijsko čimbolj varčni in temeljiti na obnovljivih virih energije. Svetovni trend je v zadnjem času t. i. »low imput systems«, tehnologije biološke proizvodnje, ki temeljijo na zmanjšanih energijskih in materialnih vlaganjih. V poljedelstvu to lahko dosežemo z minimaliziranjem obdelave tal in agregatiranjem -združevanjem strojev, tako da v enem obhodu naredimo več delovnih operacij, na primer združimo pripravo tal, setev, gnojenje in varstvo posevka. Glede na potrebna velika finančna vlaganja v sodobno mehanizacijo in povprečno majhnost naših posesti ravna najbolj gospodarno tisti gospodar, ki deluje prek strojnega krožka, tako da opravlja drugim storitve s sodobnimi tehnološko popolnimi in energijsko varčnimi stroji ali pa jih sam uporablja. Da bi se tudi živali prijetno počutile Iz tehnoloških in ekoloških razlogov je sprejemljiv le tisti način reje, ki ugodno vpliva na počutje živali. Tu so predvsem pomembni velikost bivalnega prostora, klima v hlevu ter upoštevanje življenjskih navad in potreb posameznih kategorij živali. Zaželjeno je, da mora imeti žival tudi možnost gibanja na prostem - paša, izpusti. Ekološko in etološko prijaznejša je reja živali na nastilj. Če ima kmetija rejo na odplakovanje, mora imeti dovolj velike skladiščne zmogljivosti za gnojevko, in to vsaj za šest mesecev, da lahko uporablja gnojevko kot gnojilo izključno v obdobju vegetacije, takrat ko gnojevka ni odpadek, ampak bogato rastlinsko hranilo. Nekoč moderno -danes neprijazno Ne tako daleč nazaj smo govorili o modernih hlevih, velikokrat smo si jih šli ogledovat v tujino. Velike betonske zgradbe in železne konstrukcije so živali vkleščile v njihov življenjski prostor, samo da bi se čim manj premikale in pri tem ne bi po nepotrebnem izgubljale energije, ki so jo zaužile s krmo. To je bilo racionalno za gospodarja, vendar stresno za živali. Če so včasih živinorejci študirali arhitekturo za kmetijske •gradnje, danes arhitekti in gradbeniki študirajo živinorejo, predvsem etologijo, to je obnašanje in počutje živali. Živali morajo imeti možnosti za zadovoljevanje svojih nagonskih potreb, kot je npr. ritje po blatu, brskanje po travi, paša itd. Danes so sodobni hlevi tisti, ki so zgrajeni iz poceni materialov iz domačega okolja, v katerih je ugodna klima glede na potrebe živali, ki se lahko prosto gibljejo od krmišča do počivališča in imajo možnost izpusta za gibanje na soncu ter mehko ležišče na slami. Gospodar vpliva na gospodarnost Ni lahko biti gospodar na kmetiji, kjer se biološka narava proizvodnje mora podrejati ekonomskim zakonitostim. Vedno je odvisen od vremena, politike, gospodarstva nekmetijskih panog pa še monetarni, davčni, pokojninski in vsi drugi sistemi ga bremenijo. Kmet mora biti direktor, tehnolog, biolog, ekolog, poslovnež, * finančnik, pravnik, strojnik, veterinar, gozdar... Zato je pomembno, da ima kmetijsko izobrazbo in se neprestano izobražuje, obiskuje razne tečaje, seminarje, spremlja strokovno literaturo in išče pomoč pri strokovnjakih. Dobra in trdna kmetija redkokdaj nastane v eni generaciji, zato je pomembno, da ima kmetija tudi naslednika. Najuspešnejše kmetije imajo gospodarja z bogatimi izkušnjami in znanjem iz kmetijstva, v večini primerov tudi naslednika s srednjo, višjo in tudi visoko kmetijsko izobrazbo. Ker so tehnološki postopki vodenja proizvodnje čedalje zahtevnejši, uporabljajo se vedno dražja oprema in stroji, se s tem tudi povečuje potreba po znanju. Povečuje se potreba po tehnološkem in še zlasti po ekonomskem znanju. Ker pričakujemo, da bo prišlo ob morebitnem vstopu Slovenije v EU do večjih sprememb v kmetijski proizvodnji, bodo kmetije morale zelo hitro reagirati na spremembe. Za hitro prilagajanje razmeram v proizvodnji in na trgu pa je potrebno vedno več znanja in iznajdljivosti kmetov. Iskanje dodatnega dohodka na kmetijah Ob spoznanju, da marsikatera pomurska kmetija nima dovolj kmetijskih površin in dovolj velike osnovne proizvodnje, so se kmetije začele lotevati raznih dopolnilnih dejavnosti. S tem si skušajo zagotoviti polno zaposlitev in povečati dohodek kmetije. Med dopolnilnimi dejavnostmi je mnogo možnosti, vendar le-te zahtevajo veliko dodatnega znanja. Pri tem se na kmetiji lotevamo novih opravil, kijih pri klasični proizvodnji nimamo. Ukvarjati se moramo s predelavo, dodelavo in predvsem prodajo proizvodov. V akciji smo obiskali dve taki kmetiji, ki se lotevata dodatnih dejavnosti (kmetija Jureševih in Belčevih). Obe kmetiji se ukvarjata ob osnovni dejavnosti tudi s turizmom. Na prijavljene kmetije smo prišli kmetijci v komisiji kot stari znanci, saj se z njimi pogosto srečujemo na strokovnih predavanjih, tečajih, v kmetijski svetovalni službi, na zavoj® tudi njihova dvorlS^’is0 bili polja in travniki nam neznani - to je neur -n Obstoj gonilna sila za tr no. našega m« kulturne krajine. Nanje lahko vsi ponosni. Naj... kmetija’9 - kmetija Slavičev® Kmetijo Slavičevi odlikujejjo leP° n jjve, negovani travnik datsko skladno urejeno g v poslopje. Skrbno Je slI1i tudi širša krajina' ■ seS# jarki, obmejki, g°z e;enaje Lepo in s°naravnvlaSti vsa dolinica, ki J Slavičevih, ki skrb i^i« ohranjanje vseh an $ lepote te doline^ tiJ značilna neutru marljivost terskJ jjZ' ustvarjalnost za Vsi odrasli na km dokončano kme®^. Kmetija ima našle Slavičevi valne zemlje, od ^Hd1” njiv, drugo pj^J pašniki pa tu#s sadovnjak so oh niujeta ve! se v dvopolju 17 preostai pšenica in k°rU je travnat in g* lani pa so uretb wejska J Tojedobra^^ kmetija. Redijo 3 ob«0 ( plemenske telic jtan črede ter 22 Imajo dve P|eJ ptaši% pogodbeno red J vpoZ/ pitance za far^ Osnovno krmo P । dokupijo le de ^ krme in miner feje je P^jj, dodatke. Naci«^. O gojeni krave redijo v WnafeJ.t pitanci so v h Hlevi sozgraJ loV,so%i» naravnih mat J U dobro zracm dobra' Z nalnost je Zaloških L/ | energije v tj^ija ^ je srednja, P 16.6» pa v mejeh n r ROlidM lahko časovno koristno UP° v,shle / polji"-«; gnojem pa’2 odovim p in povecujej jfl njivskih P° ^og ' Letno ^.^vzre^ Htrov mleka prašičev. Nj jii zanesljiva - e dar < dosegajo P> omogočaj riščanjenara vi tovrstna^ tudi pogoj kJltumck / s negovanje G J t ZlTAN° diP / d'P ’ DAM>1^’ 4. september 1997 Maj... kmetija Savičevi iz Stanetinec Zidarji so hoteli po svoje ^iši, ki sta jo 1908. leta zgradila Lucija in Franc ^mo arhitekt, ampak tudi Smosi ogledovali kmetije, smo bili k°smo se zapeljali k BtasfVllnV^tanet'nc’h pri Slavi/11 ^Ot*' Gospodar Franc j,: ’star 66 let, je brž povedal, Me?6111 ^anom družine veliko J’ da se ohrani hiša v Pred skorai 90 U V® dala Zgraditi dedek ‘nCln babica Lucija. 4?iza °,hranjanje nek-siaj®, meckega graditeljstva fiStudiFranceva starša 11sk'b“ J' !osP0(laria ir>a Sedanjega ®IOM 3 n nJeg°V0 62-letno °n'ko- Seveda stavba ni j° čas, zlasti &P6 pročeIie- Pred ^Zak nek’ z'dar b°te' P° rpati steno, s katere je odpadel omet, vendar mu lastnik ni dovolil fušarije in je moral narediti tako, da se je ohranila prvotna podoba. Te pa še zdaleč nista skazila novejši hlev za govedo in pitališče za bekone. Pri Slavičevih so še: 36-letni Srečko, njegova 30-letna žena Alenka in njuna otroka: 3-letni Danilo in 2-leta Lavra. Alenka hodi v službo v gornjeradgonski obrat Mure, Srečko pa se razdaja na posestvu, ki meri 11,5 hektarja, vendar obdelujejo štiri hektarje več, torej 15,5 hektarja, kajti nekaj zemlje imajo v najemu. Na njivah pridelujejo predvsem koruzo, pšenico in ječmen. Ko smo prvič obiskali Slavičeve, seje dan krepko nagnil'proti večeru. Prišli smo ob nepravem času, saj je bilo treba prav v tistem hipu pomolsti osem krav. S tem večernim delom je bil polno zaposlen Srečko. Razumeli smo ga, da ravno tedaj ni mogel veliko govoriti. Pred kratkim, ko sem se pri Slavičevih oglasil sam - in to seveda ne v času, ko je pri hiši največ dela pa smo kar prijetno pokramljali. Tudi s Srečkom seveda. Tedaj je povedal, da letno oddajo okrog 30.000 litrov mleka. V pogovor se je seveda vključil stari gospodar Franc in tako sem zvedel, da imajo tačas v reji 17 govejih pitancev (v enem letu jih prodajo šest), v hlevu pa je tudi pet telet. Besedo je povzela še Monika in tako lahko zdaj zapišem, da redijo tudi bekone, in sicer 120 v enem turnusu. Gre za storitveno pitanje za farmo v Podgradu. Na obisku pri Slavičevih v Stanetincih sem nehote pokukal v garažo in odkril velik in nov traktor. Bil je čist, kot da bi bil pripravljen za parado. No, moška sta mi potem pojasnila, da stroja seveda nista konzervirala, ampak, daje v uporabi. Traktor znamke New Holand s 85 konjskimi močmi je potreben tudi na tej kmetiji, kajti zemlja je težka in le močan delovni stroj lahko vleče tribrazdni plug. Slavičevi so zelo gostoljubni ljudje. To sem doživel ob prvem, še posebno pa ob drugem obisku, ko niso bili ravno zaposleni z delom. Franc, ki rad hodi na izlete in romanja, je na kratko spregovoril tudi o zadnjem popotovanju. Kaj pa žena Monika? Priznala je, da je najraši doma. Saj res, kdo pa bo pazil na triletnega Danila, in dveletno Lavro, ko sta starša zaposlena (mama v Muri, oče pri delu na polju), če ne prav ona?! Otroka sta ji v veselje, radost. Pa ne samo njej, ampak vsem. In ko dedek pride z izleta ali romanja, prinese darila pa tudi pocarta ju z veseljem. Vsi dedki smo taki. Š. SOBOČAN Kjerkoli na domačem gruntu bi fotografiral Slavičeve, povsod bi bilo ob prijaznih ljudeh še lepo ozadje. Ta posnetek je seveda nastal pred hišo. - Fotografije: N. JUHNOV ona L 77 i /4 . 3 Mg 26 /laj... kmetija vestnik, 4. september W Bokanovi z Vaneče Sunka bo kmalu pošla Vzrok: velika gostoljubnost Oh, vi, dobri podeželski ljudje: nezanec se komajda predstavi, že ga povabite k mizi, na katero postavite liter vina in slatino, kmalu zatem pa še kolač doma pečenega kruha in narezek iz šunke. Tako je bilo tudi te dni pri Bokanovih na Vaneči, kjer smo kramljali z vso družino: starejšima (nikakor pa ne starima!) gospodaijema Belo in ženo Heleno, mlajšima gospodarjema Belo in ženo Dragico ter z njuno hčerko Martino, kije pravkar začela obiskovati osmi razred osnovne šole. Težko bi bilo reči, kdo je bil »glavni« sogovornik, saj so si vsi vzeli čas za goste. So zelo složna družina, zato imajo en »bankaš« (denarnico). To že veliko pove, saj »ni problema«, kdo bo »natankal« avto, traktor - starejši ali mlajši. In kateri prej pride s črpalke? »Naj gre mož ali sin, oba se hitro vrneta,« je povedala Helena. To se pri njih ne Bokanovi z Vaneče so složna družina in imajo le eno denarnico, zato prerekajo, kdo bo »natankal« avto, traktor ..., kdo bo šel v trgovino. sem jo vprašal zato, ker - bodimo malo samokritični! - nas ni malo moških, ki »pozabimo« priti domov, ko odidemo po opravkih. Saj veste: nove gostilne, nove »kelnarice«... Bokanovi imajo vinograd s 700 trsi laškega rizlinga in silvanca. Odlična kapljica. Šunka prav tako. Za nas in morda šeza kakega drugega gosta je je bilo še dovolj, ščasoma pa bo pošla in treba bo narediti novo. Seveda ne zdaj, ko še ni jesen, ampak pozneje, ko bo hladneje in bo čas kolin. Da, koline! Gremo na koline, koline ... »Letno koljemo večkrat, koline pa imamo le enkrat.« »Koljete večkrat, koline pa so samo enkrat? Ne razumem,« sem zinil. Bela starejši je potem povedal, kakoje to mogoče: »Ko v decembru zakoljemo prašiča, imamo prave kmečke koline, domači praznik, ki se ga udeležijo sosedje, sorodniki in znanci. Kakih 25 nas je in ves dan se družimo.« »Oh, to pa,je tako, kot smo imeli koline nekoč,« sem končno razvozlal. In potem mi ni bilo treba več razlagati, zakaj čez leto, ko tudi večkrat koljejo, niso koline. Ja, zato ne, ker vse mine v nekaj urah. Ni časa, da bi vsakokrat, ko človek z*akolje prašiča, imel koline (družinski praznik). »Kaj pa drugi prazniki?« »Praznujemo božič, veliko noč in še nekatere druge cerkvene praznike. Letos smo imeli večje praznovanje, ker je bila Martina pri konfirmaciji. Praznujemo godove, zlasti Martininega.« To je povedal Bela starejši, sam pa sem se pošalil, češ da na koledaiju 23. aprila ni imena Bela, ampak piše Vojko. »Piše, piše, le v evangeličanski koledar morate pogledati.« Pogledal sem in res lepo črno na belem piše: Bela. Bela Bokan starejši ni kar tako! Že davnega leta 1961 je imel za tedanje čase zelo ugleden avto Opel Olimpijo, to pomeni, daje šofer že dobrih 35 let. Nikoli doslej ni bil kaznovan. Beli ni dolgčas, poleti dela, kolikor le (z)more, pozimi pa plete košare, veže metle... »Le zakuriti mu je treba,« gaje pokarala žena Helena. Bokanovi obdelujejo 16 hektarjev svoje in tri hektarje najete zemlje. Povedali so, da bi bilo za petčlansko družino premalo dohodka (res pa tudi manj dela), ko bi se specializirali le za eno dejavnost. Tako pa pridelujejo koruzo, kiji sicer namenjajo šest ■ hektarjev, pšenico, sladokomo pes, krmni grah ... V hlevu imajo 13 krav molznic in letno oddajo okrog 40.000 litrov mleka, ki ga molzejo strojno. Redijo tudi sedem plemenskih svinj in letno prodajo okrog 150 pujskov... Poskusili so se z gojenjem malin in neko leto jim je ostalo v lepem spominu, saj so zanje iztržili lepo vsoto tolarčkov. Oh, zgovorni, družabni in gostoljubni so ti Bokanovi, zato ne mine dan, ko jih ne bi kdo obiskal. Celo nekateri bližnji vinogradniki oziroma kletarji pridejo in poreko: »Bela, saj tvoje vino je boljše od mojega!« Kakšna je kapljica Bokanovih obiskovalcev ne vem, njihova, torej Bokanova, pa je odlična. Tudi zato, ker jo človek zaužije, ko ima, kot pravimo po domače, »dobro podlago«. Šunka to vsekakor je! Š. SOBOČAN Bokanovi z Vaneče Pri nas košare vedno podarimo Prevzeli so nas z neposrednostjo Največja dragocenost naših obiskov v okviru akcije Naj... kmetija je prav neposrednost in naravnost, s katero člani komisije in člani družine vzpostavimo komunikacijo. Gre za nepisano pravilo, ki ga vsako leto znova upoštevamo, da se vnaprej nikomur ne najavimo, pa ne zato, da bi nekoga zalotili sredi nereda, temveč preprosto zato, da družine, predvsem gospodinje, ne obremenjujemo z nepotrebnim lepotičenjem dvorišča in kuhinje. Marsikoga je to zmotilo, da se v pogovoru ni mogel sprostiti, medtem ko nas je pravi gospodar povabil na pogovor v krogu družine ob morebiti bolj neprijetnem in umazanem opravilu. Pri Bokanovih na Vaneči so imeli ob našem prihodu koline, tako da smo se že odločili, da ob tako pomembnem prazniku rajši odidemo. Pa nas je pod »lugaš« (zopet brajde), kjer so končevali Kmetija Bokanovih mogoče ne sodi med največje, ne po ' hektarjih obdelovalne zemlje niti po glavah živine v hlevu, zato pa morebiti med najumnej-še ali najpogumnejše, saj so se ob posvetovanju s Kmetijsko svetovalno službo med prvimi v Pomurju odločili za dosetev travnih površin. Sestavo travne ruše je pred leti poslabšalo zaporedje poletnih suš. Ker je reja krav molznic pri Bokanovih odvisna od kakovosti osnovne doma pridelane krme (seno, silirana trava), so se odločili, da na najbolj gospodaren način izboljšajo sestavo hektarja in pol svojih travnikov z dosetvijo trav in detelj. Vsi Bokanovi živijo od kmetije, od 13 ha svoje in treh hektarjev najete zemlje in reje krav smetane in razni rastlinski nadevi (jabolka, mak). Čeprav so njihove odločitve o kmetovanju med najpogumnejšimi, pa gospodar Bela pozimi goji eno od svojih strasti, eno od tradicionalnih domačih spretnosti in opravil - pletenje košar in izdelovanje sirkovih metel. Sirk čez leto pridelajo doma in pripravijo za zimo. S pletenjem košar iz vrbovega šibja, ki ga poreže 50 metrov od hiše, si krajša dolge zimske večere. Kot pravi, plete iz hobija, z njimi ne služi, plete zato, da lahko obdari sorodnike in prijatelje, oziroma »če kdo pride k hiši, rad podarim«. Bokanovi so nas prevzeli s svojo optimistično delovno filozofijo in neposrednostjo, s katero so obred kolin, povabil sam gospodar Bela Bokan starejši in nas z besedami »Dobrodošli, kar naprej, saj veste, koline so umazano delo« prepričal, da ostanemo. molznic. Bela starejši kmetuje že dobrih 50 let, od svojega 12. leta, ko je mama ostala sama z delom. Delo si zdaj delijo racionalno: sin in naslednik Bela mlajši opravi pri živini, snaha Dragica pomolze v hlevu in pripravlja mleko za odkup, žena Helena pa vodi gospodinjstvo, kuhinjo in skrbi za zelenjavni vrt ob hiši ter se skromno pohvali, da na kmetiji pridelajo vse, kar družina potrebuje. Njihovo prehrano bogatijo velike količine doma pridelanih, shranjenih in konzeriranih živil po receptih iz najstarejših časov, kvašeno zelje, repa in kumare ter posušeno dimljeno meso, velike količine porabljene kisle ki«8 siri’' Bela starejši se pozimi ne dolgočasi, ampak plete košare ’ goji za gospodarskim poslopjem, in veže metle iz doma pn nam posredovali svoje zrele poglede na bivanje in delo na kmetiji. Njihov skrajno racionalen bivplni in delovni nazor so pred časom predstavili v oddaji Ljudje in zemlja, ki ga najlepše ilustrira trezna izjava gospodarja Bele, da je bil s svojim življenjem in kmetovanjem vedno . .a zadovoljen in se nl verjetn° pritoževati. Kako ^jseD trezna in spodbud11' yaZni časih, ki niso naklonjeni družit18 kmetovanju! nataSaK«*5' Oh, ta dobra šunka! Samo toliko je je še; treba pote”” pa ne bo tako kmalu, saj je treba počakati na z,nl ’a0je: šest mesecev, da meso dozori. p ^ik. 4. september 1997 /laj... kmetija Majcenovi iz Rankovec Več kot prijetno okolje kostanjem, ki ga je zasadil dedek za “rejenost lce kmetije, vrta, sadovnjaka družini Majcen iz ^.se morda komu tjim ” zakaiprav JePreProst: ker je ii^.0 °kolie Prijetno za šve|t’Vendar se za tem skriva W°|Večf njihovem ii() cu‘ahko najdemo navdih tOp]in ’®ir> senco za počitek, Ul, a sProstitev... in še in še ihiva ° naštevali■ Kaj vse se VtOj. a.tem> Pa ve le malokdo. WK0veliko ^uda, 'dobre volje... ^je^0!,5^VSe to mal° Podrob-Cev,Oni0 bolje spoznali ajcenovih in kako to ^Drin'^'011'1'3- Na dvorišče asfaltna cesta, kije 3’ da nud' funkcional-dvori®oa, olajša delo in a’ da delo na kmetiji ■<»e^nioteno- Ob robovih in je trata s tremi j'1^0 Prijetno senco in Vn.S astne Potice, kekse ... - 1Se bohoti še eno potem vloži in shrani za dolge zimske dni. Poleg zelenjave so na vrtu še vinogradniške breskve, jagode - te so zdaj spet obrodile in so ravno mikavno rdeče obarvane - in okrasno grmičevje. Od grmičevja najbolj izstopa hibiskus ali oslez, ki je v polnem cvetenju. Poleg njega najdemo še japonsko kutino, hortenzije, španski bezeg, lovorikovec in na drugem koncu vrta, na zelenici čisto v kotu, se bohoti pušpan. Vrt je obdan z žično mrežo, na cestni strani pa je živa meja iz ‘navadnih cipres’ oz. ameriškega kleka. Na zunanji strani je obrobek iz tagetesa, ‘žametnic’. Za rože skrbi mlada godpodinja Tanja. Vse enoletnice seje in goji doma. Vrt krasijo še cinije, astre, ageratum, dalije... Na vrtu ni ostre meje med zelenjavnim in okrasnim vrtom, temveč se prelivata drug v drugega in se združujeta v celoto. Kljub temu ima vsaka rastlina, vsak detajl svoj namen. Na oknih so letos surfmije, ki zahtevajo veliko nege. Potrebno še mlad, saj so ga imeli pri hiši šele dve leti. Na dvorišču je še ena zanimivost, in sicer so to mladi fazančki, ki jih gojijo za izpust. To pa zato, ker sta mladi gospodar in oče lovca in pravita, da fazani izumirajo. S tem jim pomagata, da bi se ta vrsta nekoliko bolj' ohranila. Na koncu dvorišča je »ograd« s starimi sadnimi vrstami, ki so odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Sadje gojijo za sprotno porabo, za zimsko porabo ga dokupijo. Takšno je bivanje pri Majcenovih. Živijo res v prijetnem bivalnem okolju, ki v svojem najožjem pomenu besede ni postalo tako prijetno, kot je, kar samo od sebe, ampak je bilo potrebno vložiti kar nekaj znanja in truda v to, da se ni izoblikovala ostra mejitvena črta med njihovim bivalnim prostorom in širšo okolico. Majcenovi iz Rankovec Med prvimi večjimi prašičerej ci Majcenove najbrž poznate po turistični kmetiji, zdaj pa jih boste spoznali še po dejavnosti, s katero so se začeli ukvarjati, če ne že prvi, potem pa vsekakor med prvimi v Prekmurju Bilo je sredi vročega poznopoletnega dneva, ko sem se zapeljal na dvorišče domačije v Rankovcih in na prostem - v senci košatega drevesa - zmotil pri kosilu šestčlansko družino. Ker so gostoljubni, so tudi mene povabili, naj prisedem. Klepetal sem s prijetnimi sogovorniki: 84-letno Marijo, 57-letnim Štefanom in njegovo 48-letno ženo Angelo, s 27-letnim Štefanom in njegovo komaj 22 let staro ženo Tanjo, nekaj besed pa sem izmenjal še s 60-letno teto Ireno, nisem pa seveda prezrl 3-letne Polonce, ki je hčerka mladega Štefana in Tanje. Ker sta pri Majcenovih dva Štefana (oče in sin), moram takoj povedati, kateri je bil glavni sogovornik: Štefan mlajši. O turistični kmetiji, po kateri so Majcenovi zelo znani, samo toliko: nima več statusa kmečkega turizma, ampak je to gostilna, ki jo vodita sestra Marija in svak Jožef. V pogovoru sem zvedel, da so se Majcenovi začeli na veliko ukvarjati s prašičerejo že davnega 1973. leta in da so vztrajali (iz vztrajajo) vše do današnjega dneva. Preusmerjeni so v rejo pujskov. V ta namen imajo 40 plemenskih svinj. Letno prodajo okrog 800 pujskov, starih do 12 tednov. V novejšem času je glavni kupec Živinopromet Malačič Murska Sobota. Nekaj tekačev pa le ne prodajo, ampak jih sami skrmijo. V enem letu torej prodajo okrog 50 bekonov, nekaj pa jih seveda zakoljejo tudi za domačo porabo. Od mladega Štefana sem še zvedel: n ,kl Saje za svoje {^So J*6 ZasadiI dedek' KcJd3Je v poletni JV k ’ Jeseni pa slastne K*P» L hebo« eni’ ^ub letošnji Veli, Dn Predrobni ne /Sla^^rfbno je le, da so ^Sevem Vonjav«-k’ampak zares Za njega »v?1 "rama Angela. '‘majo Že od tSva ^hka družina in Spenja Porabi. Tudi ^•^a je domača V.. ab| sveže, se jih je redno zaščititi pred boleznimi in škodljivci, zalivati, dognojevati. Za zahtevno nego se potem zahvalijo z bujnim in dolgotrajnim cvetenjem. Na dvorišču in ob poti je še veliko posodovk (palme, oleandri) in drugega balkonskega cvetja (fuksije, vodenke). Na dvorišču stoji nekoč nepogrešljivo stojalo z asparagusom. Danes je že marsikje pozabljeno, drugje pa spet ohranjeno oz. na novo uporabljeno. Ko je bila komisija še na terenu in je ocenjevala kmetije, je Majcenovo kmetijo čuval njihov hišni čuvaj, ki so ga morali zradi bolezni odstraniti, čeprav je bil »Lastnih obdelovalnih površin imamo 17 hektarjev in tri hektarje gozda. Dejansko pa obdelujemo nekaj več zemlje, kajti sedem hektarjev je imamo v najemu. Pri nas je glavna poljščina pšenica, ki smo jo ob letošnji žetvi pospravili s površine osmih hektarjev. Na drugem mestu (vsaj v letošnjem Se, dragi Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi, kar nas je Slovencev, vaša družina velikokrat zbere za mizo - takole kot pri Majcenovih v Rankovcih pri Murski Soboti? Bojim se, da bo odgovor ne. Škoda! - Fotografija: Š. S. S M M letu) so bučč, ki jih pridelujemo na šestih hektarjih. Tretja kultura glede na površino je koruza, kajti to pridelujemo na petih hektarjih. Sladkorno peso letos pridelujemo na dveh hektarjih, ječmen na hektarju in pol.« Zelo me je zanimalo, zakaj toliko hektarjev buč? Pa odgovor: »Poceni pridelava, malo vlaganja, dohodek na hektar pa približno tolikšen kot s hektarja pese, katere pridelovanje je seveda dražje. Buče se tudi vključujejo v njivski kolobar.« Ni kaj, izračun pač, h kateremu se mora kmet vse bolj zatekati, saj če bo prideloval z izgubo, mu tega nihče ne bo pokril. Tako spoznanje mora prrevladovati vsekakor tam, kjer je ljudem taka ali drugačna pridelava, prireja... osnovni poklic, drugače je tam, kjer se nekdo ukvarja z dejavnostjo ljubiteljsko in ima druge dohodke, s katerimi potem pokriva izgubo v dopolnilni dejavnosti. Š. SOBOČAN 28 nai... kmetija vestnik, 4. september ^ Meoličevi iz Bakovec Na mladih svet stoji Meoličevi iz Bakovec Izstopajo pri kmetijstvu Mnenje člana strokovne komisije Gibanice tudi med tednom Ko sem Jožeta Meolica in njegovo ženo Majdo zaprosil, naj mi povesta kaj o kmetiji, sta me napotila k mlademu gospodarju - sinu Danilu, inženirju kmetijstva, in njegovi ženi Renati, ki je prav tako inženirka kmetijstva. Povedala sta tudi, da sta del posestva prepisala na mlade. Poleg omenjenih štirih sta v Meoličevi družini še dve »drugi« ženski: Jožetova in Majdina hčerka Alenka, sicer absoventka agronomije, in Jožetova mati Terezija, stara častitljivih 85 let. Ob obisku sva bila s kolegico fotografinjo prijetno presenečena, ko so nama, dasiravno je bilo sredi tedna, postregli s svežimi prekmurskimi gibanicami. Vprašal sem jih, katera od štirih žensk peče tako okusne pogače. Slutil sem, da se bo »javila« starejša gospodinja Majda, a je povedala, daje rajši »zunaj«, kuhata in pečeta pa predvsem hčerka Alenka in mlada gospodinja - snaha Renata. Meoličeva (Jože in Majda), dasiravno sta šele v srednjih letih, zaupata v mladi rod, kar gre seveda pohvaliti, saj marsikje drugje starejši držijo vse niti v svojih rokah in mlade zavirajo pri načrtovanju. Glavni sogovornik je bil torej sin Danilo, ki je povedal, da bo s svojo družino in seveda s pomočjo staršev, ki so ustvarili solidno Prijavljenih je bilo veliko zelo dobrih kmetij, ker pa smo morali poiskati najboljšo, smo se odločili za kmetijo Meoličevih iz Malih Bakovec 22, za katero menimo, da med prijavljenimi kmetijami izstopa pri kmetijstvu. Kmetija Meoličevih iz Malih Bakovec ima dolgoletno tradicijo v kmetijski proizvodnji, od tega je že dvajset let usmerjena v rejo prašičev. Od leta 1991 ima tudi status rejskega središča za vzrejo plemenskih mladic. Redijo 65 plemenskih svinj, od katerih del pujskov vzredijo v plemenske mladice, del pa spitajo do klavne teže. Obdelujejo 30 ha zemlje, od tega imajo 10 ha njiv v najemu. Na njivah pridelujejo največ koruze, pšenica in sladkorne pese. Osnovna krma za prašiče je koruza, ki jo silirajo v silose na CO2. Proizvodnja na kmetiji je zaokrožena tako, daje čim manj vhodnih Meoličevi iz Bakovec. Od leve proti desni: Majda, Jože, Alenka, Danilo in Renata. Babice, ki je stara 85 let, pa nismo priganjali k fotografiranju, saj ob našem obisku ni bila ravno zdrava. Stanovanjski del domačije je, kot vidite, ves v cvetju. Tako je tudi prav. - Foto: NJ surovin in izhodnih proizvodov. Proizvode prodajajo na čim višji stopnji dodelave (plemenske mladice in pitovni prašiči). Za kmetijo so pomembni njena velikost, dodelanost proizvodnje ter izobraženost gospodarja in naslednika. Kot zelo intenzivna in specializirana kmetija ima tudi slabosti, ki so predvsem ekološko naravnane (ozek kolobar, proizvodnja večje količine gnojevke), to pa je davek iritenziviranja proizvodnje. Vendar kljub temu menimo, da bo kmetija s tako proizvodnjo sposobna preživeti vstop v EZ in bo imela možnost doseganja primernega dohodka tudi v razmerah močnejše konkurence znotraj zveze. D. JERIČ Pitanje goveda je prinašalo premalo dohodka, zato so se na kmetiji Meoličevih v Bakovcih preusmerili v prašičerejo. -Fotografije: N. JUHNOV Meoličevi so imeli med prvimi v naših krajih stolpni silos na CO2. materialno osnovo, nadaljeval s kmetijstvom. Zaveda pa se, da ne bo lahko, saj pa država vstopa v Evropsko zvezo, ki »diktira« svoje pogoje tudi slovenskemu kmetijstvu. Pa pustimo politiko! »Kmetijstvo ima pri nas kar bogato tradicijo, saj sta se že stari oče in mati ukvarjala s to panogo in imela večjo kmetijo. Nadaljevala sta seveda oče in mati. Svojčas smo imeli več kot 20-govejih pitancev, a je bilo premalo dohodka; pred kakimi 20 leti pa smo se začeli ukvarjali s prašičerejo. Zdaj imamo že nekaj let vzrejno središče za plemenske svinje. Imamo 65 plemenskih svinj osnovne črede. Ženske pujske, ki ustrezajo, krmimo naprej in jih ob ustreznem času pripustimo, nakar jih prodajamo, ko so breje dva meseca. Tiste ženske pujske, ki ne ustrezajo, in moške pujske pa pitamo do teže 100 kilogramov in jih potem prodamo kot bekone,« je povedal mladi gospodar inženir Danilo. Kakšne so možnosti razvoja prašičereje v Sloveniji? Samooskrba s prašičjim mesom je realnost --------- n°12'7pl^ na rejca ze 2z, o 8 jo ■ takšnemu povečaj rejd prispevali predle redijo vec kot A " ,^1P Takšnihje bilo e Zmanjšati število kmetij, ki redijo prašiče, in povečati število prašičev pri posameznih rejcih Več pa ni bil voljan povedati. Ga niti nisem priganjal, saj vsak, ki se količkaj razume na prašičerejo, lahko, če je tako radoveden, izračuna, koliko pujskov letno prikuka na svet od 65 plemenskih mater. Morda le še to, da so Meoličevi razstavljali nekaj svoji pitancev na zadnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Kmetija družine Meolic ima 20 hektarjev zemlje, dejansko pa obdelujejo 30 hektarjev, kajti 10 hektarjev imajo v najemu. Na dve tretjini zemlje (22 hektarjev) pridelujejo koruzo, na štirih hektarjih sladkorno peso in prav tako na štirih pšenico. Koruzo v zrnju shranjujejo oziroma konzervirajo v 330-kubičnem stolpnem silosu na CO2. Postaviti so ga dali med prvimi v Prekmurju in imajo z njim - podobno kot drugi -samo dobre izkušnje. Gibanice, s katerimi so postregle Meoličeve ženske, so bile odlične. Sem bil neolikan, ker sem »pospravil« dva kosa? Š. SOBOČAN Prašičereja je v Sloveniji med deficitarnimi kmetijskimi panogami, saj priredimo doma le 70 odstotkov potrebnih količin prašičjega mesa, slabo tretjino pa moramo še vedno uvažati. So pa v Sloveniji vse naravne možnosti za to, da bi s prirejo prašičev pokrili domače potrebe in še za izvoz bi ostalo. Seveda bo potrebno temu cilju podrediti kmetijsko politko, ki prašičereji še pred nekaj leti ni bila ravno naklonjena. Pitanje prašičev je bilo dohodkovno nezanimivo, zato so številni rejci opustili tovrstno rejo. Po statističnih podatkih smo v Sloveniji v letu 1995 zaklali 696.979 prašičev, od tega v klavnicah 459.240, doma pa 237.739. Polovico prašičev (329.737) so klavnicam dobavile farme, 104.061 kmetije, 25.442pa so jih kupile drugje. V letu 1996 se je zakol povečal na 717.354 prašičev, v klavnicah so jih zaklali 498.326, v domačem zakolu pa 219.028. V letu 1996 se je zmanjšala prireja na farmah, saj so tam spitali le 320.768 prašičev, medtem ko so kmetije dobavile klavnicam 168.483prašičev. Če upoštevamo še domači zakol, potem ugotovimo, da je lani prireja prašičev na kmetijah že precej presegla farmsko rejo. Kot so povedali na strokovnem posvetu o prašičereji na slovenskih kmetijah, bi v Sloveniji pokrili vse potrebe po prašičjem mesu, če bi se ob sedanji farmski reji, kjer letno spitajo okoli 350 tisoč prašičev, za prašičerejo odločilo še tisoč slovenskih kmetij. Vsaka od teh kmetij bi morala spitati letno tisoč prašičev, možnosti za to pa so, saj se po podatkih ankete, ki so jo opravili pred kratkim, za rejo prašičev zanima več tisoč kmetij. Te so tudi dovolj velike in imajo dovolj zemlje, da pridelajo večino krme. Ali se bodo v to rejo tudi v resnici usmerile, je največ odvisno od gospodarske politike, predvsem od spodbud, ki jih bo država namenjala za prašičerejo. Kmetijski minister Ciril Smrkolj sicer zagotavlja, da bo država rejce v tej njihovi usmeritvi podpirala, intervencije pa bodo usmerjene predvsem v strukturne spremembe in dograditev kmetij. Po ugotovitvah študije Slovenska prašičereja do leta 2000 bi za samooskrbo s prašičjim mesom do leta 2000 potrebovali še 180.576 stojišč, to število pa ni nedosegljivo, saj je v Sloveniji dovolj kmetij, ki imajo zadosti zemlje in so tudi na ustrezni lokaciji. Ker pa se študija nanaša predvsem na usmeritev v tržno prirejo prašičev, bodo potrebne nekatere strukturne spremembe. Razvoj prašičereje bo namreč predvsem odvisen od možnosti povečevanja velikosti posameznih kmetij in od preusmeritve iz govedoreje v prašičerejo. lani pa že 271- Motnosti za prašičjim meso • an - ki sojo izvedli^ preusmerjanju . 0 up rejo bo seveda P oj vati ekološke, e . po . razmere, na^kj s tis^'./^ potrebno uskla pn . veljajo vEvrjS ti ob j,p b^l^^ presegla 2 G .^ittidl0 J ?Ce. druge pogoja 1 Da se v zadnjem času že nekoliko povečuje koncentracija prireje, kažejo primerjave med aprilom 1991 in aprilom 1996. Po podatkih iz statističnega vzorca za spremljanje prireje na 3004 slovenskih kmetijah je v tem času prišlo do velikih sprememb v povečanju staleža, sestave in intenzivnosti prireje prašičev. Rejo prašičev je v tem času opustilo 675 rejcev, preostali rejci pa so jo v tem času povečali za 15.008prašičev. V letu 1991 so rejci redili povpreč- Zanimanje za Pr^'^ slovenskimi i . sezatodeja^^ 4.248 kmetijA*^ objektih P« * tijskih^ čez 250 tisoč Sloveniji P^J6 ^ a kmetij, ki ima] hektarje tretjinah teh k^jo možnosti, da Ph e četrtine potr^.^ob1' ustrezna kmet J oIgOr»c ^ bo zagotavljaj bopo j» stabilnost prirad-a^b0 zastavljenePa ■ uresničiti- Z^niK. 4. september 1997 Afaj... kmetija 29 Kiralyevi iz Čentibe Domiselna revitalizacija kleti ^[objekt v osnovi nespremenjen takrat, ko je stopil z ženo v zasluženi pokoj. "■Ma za najboljšo prenovo je odvisna predvsem od ^itekturnega vidika, se pa pokaže tudi na nivoju tastalih strokovnih področij, ki Zastopana pri akciji in ki Motavljajo ob interdisciplinar- Pristopu objektivno pravilne ,teiltin odločitve. Letos jo podeljujemo vinski kleti družine Kiraly v Čentibskih goricah. Gospodar Ludvik je sam iz gradbene stroke in veliko Prekmurcem znan strokovnjak, ki je desetletja vodil večje gradbeno podjetje iz Lendave. Staro vinsko kletje začel prenavljati že prej, aktivneje pa Prenova kleti je bila izvedena v smislu revitalizacije levega dela objekta, kjer je lastnik razširil funkcionalne kuhinjske prostore v prizidek, sam osrednji del kleti pa izrabil za stiskalnico in sobo za goste. Ker se lastniki v zadnjem obdobju ukvarjajo tudi s turistično ponudbo, je a-./.- liji ;_ti—-ZZ stavbe je prostor za stiskalnico in soba za goste. Marija Kiraly je odlična kuharica ljubiteljica vezenin. Ha kruhu ^ri,ha je najidealnejša W ^Kšna peč. Dobro pa Keewo kruh ,udi v pečic' Plinskega in pit, Cinika ali v Nesenje in peko Za pravilno K ^embna predvsem ^ratura pečice, to Pa iSia enakomerno 'VSil)Se enakomerno speče. V H«' tudi temperatura n te Previsoka, se skorja ¥% petnni- sredica pa ni temperaturi VIL.' 0 svetlo, debelo in V r°- ri, kot če zamešamo z mlekom), in od velikosti hlebcev ali štruc. Za normalno vzhajani pšenični kruh je na primer začetna temperatura od 200 do 210 stopinj Celzija, ko pa kruh porjavi, jo nekoliko, znižamo, na 190 do 200 stopinj Celzija. Polnozrnate kruhe in rženi kruh pečemo pri višji temperaturi. V pekarnah pečejo kruh v modernih pečeh okrog 60 do 80 minut ali več pri temperaturi od 210 do 280 stopinj Celzija, odvisno od vrste testa in moke ter velikosti hlebca ali štruce. pazljivo zložiti v čiste košare za kruh, tako da se med transportom do trgovine ne poškoduje. Tudi v trgovinah naj bo zložen na policah, da se ne deformira in da se zrači. Sortiran in označen naj bo po vrstah tako, da ni pride do zamenjav posameznih vrst med seboj. Wi2Zhajano testo ali V\ ^Potrebno dn° Pediee Pelf°Sodo 2 vrel° V,.Par' dodi \ej'e^zr'2^0 skorjo. V °st' bi sestave i ■ ' kateri pečemo ^(Sro VrSle moke’ 'i( % , Sn,° kruh Rešeno z 1 temperatu- Da je kruh pečen, lahko preverimo tako, da ga vzamemo iz peči in potrkamo po spodnji strani hlebca ali štruce. Pri kruhu iz modela ga vzamemo iz posode in prav tako potrkamo po spodnji strani. Če zadoni votlo, skorja pa je lepo zapečena in svetlo rjava, je pečen. V pekarnah morajo kruh peki najprej ohladiti in ga šele nato zložijo v krušne košare za transport. Kruha se nikakor ne sme stlačiti v košare, še posebno ne toplega, ker bi ga s tem potlačili. Ohlajen kruh morajo posodobitev objekta z nadstrešnicami iz trstike razumljiva, saj tako lahko ponudijo tudi večjim skupinam zaščito pred soncem ali dežjem. Objekt je po zasnovi nespremenjen, vse lastnosti fasadne ornamentike so ostale enake kot pred začetkom prenove. Doslednost pri uporabi materialov ob prenovi priča o investitorjevi gradbeni osveščenosti, podobni detajli pa se kažejo od same zidne strukture objekta pa vse do vzorcev tlakovanja (leseni tramovi in stare opeke - format NF). Kletni prostori so prezračevani in zaradi kletarjenja posebej hlajeni, kar predstavlja posebno zanimivost. Ob objektu so že omenjene nadstrešnice iz trstike in s tradicionalnimi izvedbenimi detajli, prav taka pa je tudi lesena konstrukcija, katero je investitor nalašč postaral z oljnim premazom, ki vdahne lesu videz starejših let. Prenova je vsekakor vredna ogleda tudi zaradi nivoja vinske, posebej pa kulinarične ponudbe, kar dokazujejo tudi redni obiski znanih in uglednih politikov, tudi predsednikov držav. GORAN DOMINKO, dipl. inž. arh. Obnovljena Kiralyeva vinska klet v Čentibi se ponaša z letnico 1837. & ! ''/p j Karalyevi iz Čentibe Za vse je »kriv« Jože H. Med obiskovalci tudi Arpad Gonz in Milan Kučan Ob cesti Lendava-mejni prehod Pince, ki pelje tudi skozi Čentibo, ni nobenega smerokaza, ki bi potnika usmerjal h Kiralyemu vinotoču. Ga niti ni treba, saj je dovolj ustna reklama. Ludvik in Marija Kiraly nikoli nista pomišljala, da bi se kdaj ukvarjala z gostinsko-turistično ponudbo, čeprav imata od 1970. leta naprej vinograd z okrog 3.500 trsi, od tega 85 odstotkov laškega rizlinga in 15 odstotkov rizvanca. Nasad trt sta podelovala po očetovi oziroma tastovi smrti. Prav tako sta postala lastnika večje vinske kleti, na kateri je letnica 1837. »Za to, da sva nekako morala vzeti dovoljenje za vinotoč, je ,kriv’ Jože Hajdinjak, nekdanji direktor Nafte, ker je včasih pripeljal sem poslovne partnerje. Potem se je to razširilo in začeli so prihajati tudi drugi,« je povedala Marija Kiraly, ki je bila svojčas zaposlena v finančni službi, potem se je posvetila družini, zdaj, ko so otroci pri krhu, pa se razdaja v vinotoču. No ja, bolje rečeno v kuhinjici, kjer gostom pripravlja bograč, pastirsko juho, pečen fižol z okajeno domačo slanino .... občasno pa tudi speče gibanico, sirov, jabolčni in zeljnat zavitek. Bil sem radoveden in sem Marijo povprašal, odkod ji obsežno kulinarično znanje, saj sem že od prej vedel (njene jedi sem videl na več razstavah), da nekako predstavlja madžarsko-prekmursko kuhinjo. »Mati je bila dobra kuharica in od nje sem se veliko naučila,« je povedala Marija Kiraly, nato pa pokazala spominsko darilo, ki ga je prejela od madžarskega predsednika Arpada Gonza. Ta seje že drugič okrepčal v njenem in moževem vinotoču, nazadnje v drugi polovici letošnjega avgusta, ko se je vračal z dopusta v Sloveniji. Marija je tudi razkrila, da jo y^,'. , je pa tudi velika Ludvik Kiraly nima težav s prodajo vina, saj ga večino ustekleniči in proda buteljke, preostalo pa neposredno iz soda v vinotoču. Toplega kruha naj ne bi uživali, zato ga tudi doma po peki najprej ohladimo. Če ga pečemo v modelih, ga najprej vzamemo iz posode in ohladimo na rešetki, tako da zrak kroži okrog njega. Para se tako ne zadržuje v skorji, ki postane lepo hrustljava. večkrat povabijo kam, kjer predstavi madžarsko-prekmursko kuhinjo. Zdaj je povabljena v Begunje, kjer bo 21. novembra kuhala v Avsenikovi gostilni. Seveda pa ji bo tudi tam pomagalo, kot praviloma povsod drugje, osebje lokala, v katerem bo predstavila našo kuhinjo. Kaj pa Ludvik? Ne le daje dober vinogradnik, ampak je tudi kletar. Znanje je pridobival predvsem od strokovnjakov ljutomerske vinske kleti. Dobrih 75 odstotkov vina ustekleniči, 25 odstotkov pa ga proda v vinotoču. Dokaz, da dobrega vina ni težko prodati. Resnično verjamem (Iz knjižice Okus po kruhu) Kiralyevima, da se jima ne bi bilo treba ukvarjati z gostinsko-turistično ponudbo, saj nista gmotno ogrožena, toda ali naj zapreta vrata in tako odvrneta ljudi, ki so se že naveličali marmorja v gostilnah? Tega nista mogla storiti, saj sta oba rada med ljudmi, sta komunikativna, vesela in zadovoljna, ko lahko natočita liter vina ali odpreta buteljko, postrežeta ž bogračem ... »Vsekakor zapišite, da nam je prvi pripeljal goste Jože Hajdinjak,« je prosila Marija. To sem tudi storil. Nekdanji direktor Jože Hajdinjak pa je tudi vinogradnik. Vinograd ima le nekaj sto metrov od Kiralyevega, vendar do njega vodi druga cesta. Me pa prav zanima, zakaj je svoje goste peljal v »tujo« in ne svojo klet? Mu je zmanjkalo vina? Š. SOBOČAN Fotografije: N. JUHNOV kmetija vestnik, 4. september .1997 30 Dravčevi iz Turnišča Inženirka na kmetiji Ana vodilna v društvu kmetic, Jože pa glavni v rejski zvezi Ste obiskali letošnji kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni? Če ste, potem ste najbrž tudi videli potomce popularnega bika Kazimirja z ŽVZ-ja Murska Sobota, ki so jih vzredili na kmetiji Jožefa in Ane Dravec v Turnišču. Turnišče je znano iz zgodovine kot varaš pa tovarno ima, zato bi človek pričakoval, daje v tem kraju, kar zadeva kmetijstvo oziroma živinorejo, bolj slabo. Bo kar držalo, da se stalež živine zmanjšuje, a le še ne kaže biti plati zvona, saj v kraju deluje podružnica Rejske zveze svetlolisate pasme Pomurja, njen predsednik pa je Jože Dravec. Zveza oziroma turniška podružnica, ki ima 87 članov, si z raznimi ukrepi prizadeva za ohranitev, če že ne povečanje staleža osnovne črede značilne svetlolisaste pasme, in pri tem nekako uspeva. Seveda na tistih kmetijah, kjer je to mogoče: Tam, kjer so ostali ostareli in/ ali onemogli ljudje, ni mogoče pričakovati drugega, kot da bo prej ali slej odšla iz štalice še zadnja kravica. Pri Dravčevih je seveda drugače, saj jih je sama mla dost, zagnanost: Jože še ni star 50 let, žena Ana (oh, kako je zgovorna!) je dopolnila komaj 45 let, v cvetu mladošti pa so tudi njune tri hčerke: Valerija je gimnazijska maturantka, Jožica (poročena s stojevodjem Pintaričev! iz Zbigovec Kmetija odprtih vrat Letno petdeset tisoč litrov mleka Nekoč je kaj veljala tista kmetija, na kateri so imeli konje. Te so, vsaj kar zadeva delo, nadomestili traktorji, a se konji spet vračajo. Pred tremi leti so tudi Pintaričev! kupili kobilo Elido in s tem naredili veliko veselje zlasti 14-letni hčerki Nataliji, sicer osnovnošolki. Sin Damjan pa je star 18 let in je končal srednjo kmetijsko šolo. Kmetija bo tako zagotovo imela naslednika, čeprav se hudo ravno ne mudi, saj sta starša še mlada: Alojz je star 40 let, žena Silva pa komaj 38 let. Tudi starejša člana družine nista v visoki starosti: Ludvik jih ima 65, žena Milka pa 62. Na Slavičevi kmetiji živijo torej tri generacije. Dela pa ne Alojzom) je končala ekonomsko šolo in kot samostojna podjetnica opravlja računovodske storitve, Tatjana, nastarej-ša, pa je inženirka kmetijstva, smer živinoreja. V pogovoru je dejala, da bo morda nadaljevala živinorejsko tradicijo Dravčeve kmetije, ko bi le odkod »padel« sveži kapital. Tako sem razmel, da sedanja prireja ne prinaša ravno velikega dohodka, vse je bolj za enostavno in ne razširjeno reprodukcijo, torej, da bomo bolje razumeli, za kaka večja vlaganja, investicije. Ob obisku nisem spregledal tudi 82-letne stare matere, ki je sedela na podstinju in luščila fižol. Na kmetiji Ane in Jožefa Dravca (in njunih hčera) imajo pet krav molznic. Letno oddajo v zbiralnico 15.000 litrov mleka. V hlevu so še tri plemenske telice, dve teleti in 21 govejih pitancev, med katerimi je tudi pet že omenjenih potomcev bika Kazimirja. V primerjavi z drugimi so v enakem času dosegli boljši prirastek. Dravčevi imajo dohodke še od prodaje pšenice, ki so jo pridelovali na štirih hektarjih, a je bil pridelek zaradi suše bolj slab. Sladkorna pesa, ki jo pridelujejo na 2,6 hektarja, pa si je kar opomogla in upajo na dober hektarski pridelek. Ječmen so letos pridelovali na 1,6 hektarja in ga bodo seveda pokrmili živini. manjka nikomur, ko pa imajo vsega toliko. Obdelujejo 35 hektarjev, od tega je pet hektarjev travnikov in en hektar vinograda. Vse te površine pa niso njihove, saj imajo svoje zemlje le 12 hektarjev, 23 hektarjev pa imajo najetih zemljišč. Na njivah pridelujejo koruzo in ječmen, ki ju pokladajo živalim; pšenico, ki jo tudi gojijo v večjem obsegu, pa prodajo. V hlevih imajo 25 glav goveje živine, od tega 15 krav in 10 telic. In seveda že omenjeno kobilo! Po količni mleka so rekorderji v bližnji (morda tudi daljni) okolici, saj letno prodajo 50.000 litrov mleka. V svinjakih pa redijo 15 plemenskih svinj; Prav tako tudi seno s treh hektarjev. Glavna poljščina je koruza, kajti posejano jo imajo na sedmih hektarjih in pričakujejo obilen in kakovosten pridelek. Vseh naštetih površin je skupno okrog 20 hektarjev, lastnih 13, sedem hektarjev pa imajo najetih. Na vinograd v Dobrovniku, v katerem je 700 trsov žlahtnih sort, pa bi skoraj pozabil, dasiravno sem ob obisku moral popiti dvakrat po en deci. Nisem spraševal, ali kaj vina prodajo ali pa ga vsega popijejo doma. Ker so zelo gotoljubni, sklepam, da ga raztočijo kar doma. Sedaj pa je že čas, da nekaj še posebej zapišem o gospodarici Ani. Polna je optimizma, delavna, da le kaj, zato najde tudi čas za delo v Društvu kmetic Občine Turnišče. Pripraviti zna seveda veliko domačih dobrot. Pa ne le za razstavo, ampak za vsakodnevno prehrano v domačem gospodinjstvu. Ob obisku je nenajavljenemu gostu postregla z domačimi krapci. Bog plati! Š. SOBOČAN Katero drugo dekle, čeprav živi na vasi, bi bežalo pred kravo, Dravčeva Tatjana pa se je kar pogumno postavila v družbi s staršema in Lisko. Tudi zato, ker je živinoreja njen poklic. - Fotografija: Š. S. nekaj pujskov prodajo, največ pa jih krmijo še naprej in prodajajo bekone. Alojz in Silva, ki sta prevzela kmetijo 1980. leta, sta bila svojčas zaposlena: ona v Elradu, on pri zavarovalnici Triglav. Tudi v tujino sta hodila na delo. Potem ko je delo steklo na kmetiji, pa ga je doma več kot dovolj. Zgradila sta velike goveje in svinjske hleve, nazadnje pa še stanovanjsko hišo. V njej je tudi večji v kmečkem stilu urejen prostor s krušno pečjo. Da, pravilno sklepate: na vidiku je To da življenje ni večno in (prehitro) pride čas, ko je treba posestvo predati, dozori pri nekaterih prej, pri drugih pozneje; so pa tudi ljudje, ki umrejo, ne da bi naredili testament. Anton in Frančiška Kocjan iz Slamnjaka pri Ljutomeru, ki sta zdaj stara po 72 let, sta že pred 13 leti, torej ko sta imela komaj po 59 let, prepisala posetvo na sina Franca in njegovo ženo (njuno snaho) Dragico. Tedaj sta mlada tudi pustila službo v ljutomerskem Mizarstvu in poprijela na domačem posestvu', Kocjanovi iz Slamnjaka Odojki in bekoni Franc in Dragica sta pustila službo Anton in Frančiška Kocjan iz Slamnjaka sta dokaj mlada prepisala posestvo na sina in snaho, zato sta ta pustila službo in poprijela na domačem gruntu. To je tudi utrdilo družinske vezi. -Fotografija: Š. S. ki pa ni ravno veliko, saj meri le šest hektarjev, vendar Kocjanovi obdelujejo devet hektarjev, kajti tri hektarje zemlje imajo v najemu. Najpomembnejša poljščina je tudi pri njih koruza, ki jo gojijo na šestih hektarjih. Zrnje shranijo v silosu in tako pripravljeno pito pokladajo svinjam. Vinograd pa imajo za zdaj na 40 arih, a sčasoma bo nasad trt večji, saj bi bilo škoda, da bi na pobočju v bližini hiše še naprej sadili koruzo, kajti lega je primernejša za vinograd. Pa še nekaj je: delo s traktorjem (oranje, sejanje ...) je nevarno, tako imenovana kmetija odprtih vrat oziroma turistična kmetija. S to dopolnilno dejavnostjo so se celo že malo poskusili in skupini izletnikov, ki seje pripeljala z avtobusom, ponudili dobrote iz domače krušne peči, meso iz tilnke, domačo klobaso in tudi doma pripravljeno salamo. saj se lahko prevrneš. Franc je sicer namignil, da bo tudi v vinogradu delal s traktorjem, seveda manjšim, kije primeren za vinogradništvo. In s čim se ukvarja Kocjanova družina, katere člani niso le štirje že omenjeni, ampak tudi 18-letni Mitja, kije dijak elektrotehniške šole, in 14-letna Sandra, ki hodi v osnovno šolo, a vse kaže, da bo fizerka, saj si že zdaj pogumno ureja in barva lase. Seveda sta onadva potomca Dragice in Franca. »V hlevu imamo 20 plemenskih svinj, presečnic. Letno skotijo okrog 400 pujskov, ki pa jih, ko dosežejo težo okrog 25 kilogramov, formalno prodamo Kmetijski zadrugi Kmetovalec Ljutomer, dejansko pa ostanejo v naših hlevih še štiri mesece, ker jih storitveno pitamo do teže 105 kilogramov. Letno spitamo kakih 900 bekonov. Največje naših pujskov, nekaj pa tujih -dokupljenih.« Tako je razkrila poslovno skrivnost Dragica. Mož Franc pa tudi ni skoparil z besedami. Nizal je predvsem načrte. Povečanje vinograda sem že omenil. Tu naj dodam, da imajo sedaj 1.600 trsov, ko bodo uredili nov nasad, pa bodo imeli 3.000 trt. To pa je že lepo število, ki ob dobri letini navrže več tisoč litrov vina. Prodati ga najbrž ne bo težko, kajti na območju vinogradniškega Kaj pa vinograd? Za zdaj merijo vinogradniške površine en hektar. Približno polovico prodajo grozdja, drugo polovico pa stisnejo v mošt in donegujejo v vino. Če se bodo bolj potrudili in še bolj na stežaj odprli vrata svoje kmetije, potem pa bodo verjetno ves vinogradniški pridelek stisnili v sladki mošt. podokoliša pridelujejo zelo kakovostno grozdje, ki daje dobro kapljico. »Skušali pa bomo povečati tudi stalež osnovne črede plemen skih svinj. Imeli naj bi jih toliko, da bi skotile dovolj pujskov, a nam jih ne bi bilo treba kupov za nadaljnje pitanje,« je spe povedala žela zgovorna Drag Da je zgovorna, je tudi sama priznala. Oboje je dobro! Kocjanovi imajo torej le °d°J in bekone. Od krav so se poslovili ie pred 15 leti. e let prej tudi od dveh konje, l^13 ju je oče Anton vPreL vleko pluga, amprf svoj^s vleke voza, s kater'Aocj3,'^”, hodil na fure. 8^ ^oretn£ starejša tudi zdaj^oti, dela. Prav nič pa iu nista več glavna, P° .jn se da gre vse lepo naP kmetija razvija. O c tera$i posedita na klop'11 snah° lepi hiši in se s sin® 0 pek' vnukoma pogovarja .b danjih in sedanj'h gied"’ Od tam je tudi lepr jezero. Ce bi sist0 . sOhi. la gnezdo na bliža N6? bila idila še popol" J >; popolna, kajti še vedno ne pelJa . jez"i ampak gramozna P tako, ker je tam stičišče meja tre skupnosti? _ ričsta* Silva in Alojz P'nta (a inestLj prepustila drugi ’ ^jnetiJ1-. tjili je tudi, da st pa je tudi, d prejšnja gospo J tudi hči in sin, atif zelo složni, zat° Ji veseljem. Ker s« lf ni. se pri njih dob ni, se pri »jih odprl 8«*^ “S P*’ kjer si dobrod Fotografija: S- 4 j 7 Kapljica se odlično m bOdo ^i,5*1 vodo. Morda Pace)0 niške povrsln sozatonara pintaric ustrezne lege- obetaVI1 kmetija je ze N 4. september 1997 Maj... kmetija 31 ^kevi iz Vanče vasi Rejsko središče za plemenske mladice CO2 velika pridobitev "«a sem strašil, češ daje fisija izbrala njihovo kmetijo M-kmetijo ‘97. Odvrnil je, ne more biti res, saj je preveliko postoriti. Po । Pt® zadrževanju pri njih in pwwu pa sem ugotovil, da so Nhmarsičem naj... Veževa kmetija je ob regionalni Piki pelje od Murske Sobote rajnega prehoda v Gedero- toliko so prihranili pri izdatkih, ki bi jih imeli, ko bi dajali pšenico sušit v sušilnice. l’*'Nise treba zapeljati v vas, te daleč vidiš velik P® silos na CO2, v katerega | *We spraviti 300 kubičnih L ^svežega koruznega zrnja, stal, nisem vprašal, I ^zvedel, da so bili med (^Prekmurskimi oziroma Spi zasebnimi kmetijci, ki V® tehnologiji in si ga dali L Po sedmih letih se je ■p že poplačala, kajti V pogovoru je seveda sodelovala tudi Franceva žena Erika. Od nje sem zvedel, da imajo rejsko središče za plemenske mladice. Kaj pa je to, se sprašuješ bralec, ki morebiti nisi kmetijec. Tudi podpisanemu ni bilo takoj jasno (tudi sam sem nekmetijec), ampak na svetu smo tudi (ali pa predvsem) zato, da se učimo. Erika je povedala, da imajo 55 plemenskih mater oziroma osnovno čredo pasme švedski landros in štiri merjasce (enega pasme veliki jorkšir in tri pasme nemški landros). Ti torej (po)skrbijo za brejost, vendar ne vselej, zato si na kmetiji pomagajo (dodatno) z umetnim osemenjevanjem. Po določenem času (mar veste, koliko časa traja brejost pri svinjah?) pride do naraščaja. Siničeve plemenske matere letno skotijo okrog 1.100 tekačev. Kakih 200 svinj dalje pitajo in jih pripuste k merjascu (ali pomaga koršmitj, prašiče pa prodajo, ko so težki okrog 30 kilogramov. Plemenske mladice pa prodajo, ko so breje dva meseca. V tem, da so ljudje, ki imajo zemljo, a je sami ne morejo (ali nočejo) obdelovati, je tudi nekaj dobrega, ker jo potem lahko vzamejo v najem tisti, ki imajo ustrezno mehanizacijo in voljo ^33 . ..-v H w. za veliko pridelavo. Taki so seveda tudi Siničevi iz Vanče vasi, ki imajo tačas v najemu 11 hektarjev, svoje zemlje pa imajo 14 hektarjev. Verjetno slutite, da največ površin namenjajo koruzi, kako neki bi sicer napolnili ogromno prostornino silosa. Pravilno slepate: koruzo sadijo kar na 15,5 hektarja in jo seveda pokrmijo svinjam. Pšenico so letos želi na površini 4,5 hektarja. Franc seje upravičeno lahko pohvalil z rekordnim Siničeve plemenske mladice imajo prost izhod iz hleva v ograjen prostor pri hlevu. Včasih jih je treba pogledati tudi tam. In to so, kot vidite na fotografiji, tokrat storili trije: Franc, Erika in tudi mati Hermina je za hip zapustila štedilnik. - Fotografija: Š. S. pridelkom: 7 ton na hektar. Prodali so jo in za izkupiček kupili veliko več ječmena iz uvoza z Madžarskega (cena ječmena je nižja od cene pšenice). Zaradi njivskega kolobarja (in seveda tudi zaradi primernega dohodka) gojijo tudi sladkorno peso, ki letos raste na petih hektarjih. Dela na kmetiji nikoli ne manjka, posebno še, če prideluješ malo tega, malo onega; če rediš nekaj tega, nekaj onega. Pa pri Siničevih? Kmetija je specializirna predvsem za rejo plemenskih mladic. Za to pa so potrebni: izobrazba, izkušnje... in pridne roke. Franc in Erika seveda nista sama, saj imata pridna otroka: Simona je absolventka Pedagoške fakultete v Mariboru, sin Borut pa je končal izobraževanje na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Srečni starši, ki imajo (kmetijskega) naslednika! Kaj pa mati Hermina? Lahko ste prepričani, da ne sedi le na gugalniku, ki so ji ga kupili za življenjski jubilej, ampak je prav tako nepogrešljiva članica družine. Domnevam sicer, da se veliko suče okrog štedilnika. Zelo rada tudi peče pogače. Š. SOBOČAN }^vi iz Bolehnečic Mek še kleplje kose je bila koristna i je Franc Štuhec star | S more brez svojega f kladivca in tako kot I Jladih letih tudi še zdaj z lU sklepi je koso. Pa ne 'e |v> ampak tudi kako tujo. 1 pteje se pri njen oglasijo bi kosami - ženske. ■ilirno dedku veselje do Ha konjička’ Tu je ■Gospodar, 61-letni Franc 1^’ smo ga vprašali'-l'"ert kmetija in s čim se U1" ukvarjate? V? Zemlje imamo le deset l zato moramo 12 govejih pitancev, kijih letno prodamo okrog deset. S prodajo nimamo težav, ker spitamo kakovostno živino.« - Kdo vs e pa živi in dela na kmetiji? Na to vprašanje je odgovorila 63-letna Frančiška, gospodarjeva žena: »Rodilo se nama je pet otrok. Tri hčerke so si pridobile poklice, si ustvarile družine in odšle z doma. Marija je inženirka kmetijstva, Anica je tekstilna modelarka, Terezija pa je šivilja. Doma nas je pet: KS ' M (No vVrSlne ujemati. C Ninajemu 2>5 L ^lozba) Parcelic v ^bS^^ajvso »J Parcelah. SSjob 6.00 Otroški program ' __ Kalifornijska visoka s . straža - 11.50 Konfeti '0 čarobnimi močmi - 1 RiSanke, 1»-, Tom inJerry- l3.25^A.tim A Naša mala farma ' nvob Obalna straža - l7<5nO>i<3^ 18.05 Alf - 18.30 Gr°z"eStU ' JA - 19.00 Karolina v velem ^KO^ ročila- 20.15 My blue 1 fj|nl- " 22.00 Nenavadna zens* • «>■ K K & na ljubezen TV AVSTRIJA 2gUffOrjefl 9.00 Čas v sliki - 9-|epi - 2 njiček - 10.30 Boga l3 p0 flikti - 11.45 Vreme - ^5 U^ceA 13.10 Ljuba družina - 1 5 Ljpov tega Benedikta - l6.00^.0 15.15 Bogati mi lepi Hki - ,1^! vsak dan - I7 0®„0 čas vs!g| »A strija danes - 19'3tpr in ^30^^ U VreJme - 20.15i Pete;', 2^S Tema - 22.00 _P°r etnišKih Vani' tirt Petdeset najbohsih ^|edi s st osmi del - 1.3° r K. Poročila . Poročila »3-i’ 6.00 Točno ob šestih - 6 sed^pA k Jf Nemčija - 7.00 Točn°^,8^ ^ L -Poročila - 7.35 Med na£si 8^. - 8.05 Dobri časi, sl^' °godb3 )n K i la - 8.45 Springfieldskao9BOgatp® j Ms lifornijski klan - 1®- _ 11'33O^X pV dvoboj - 12.00 ^^bija 'Jtef' - 13.30 Glej, kdo^ acnr^I'4 Schafer - 15-°° 'oO Hans Meiser - 1 ■ pOper - skluzivno - O.ou S5S« J .Al 4. september 1997 televizijski spored od 5. do 11. septembra 33 fr e- »• -kviz -! &U ,Sam' možje v črnem - 14.00 ~ 15°O Beli očnjak - 15.30 vOp J ~ 16.30 Santa Barbara -Raža " 1800 Cosby - 18.30 urt p%ko,esih ~ 19-20 Vreme - , 0 Materina vrnitev, ame-vaksi',-45 Sedma nebesa -p možh„3-OO Nedotakljivi - 0.00 L Pos‘3ve - 1.00 24 ur v9' i o Dobro jutro - 10.00 V>°vi J, Radio Njanja - 10.35 C^evnik 1°° Carstvo divjine -»ra ' !2'30Krivda- 13-15 •V'14.Uc :°° Ris3rika - 14.10 krita kamera - 14.40 Za Wdiviine “ 16-40 Mla' Vročila ' 17.10 Pazi, steklo! -Jlsplo ,r' 17.50 Obalna straža -zDoni h " 19-30 Dnevnik -oddaia - "wr'umeniarna oaaa a - 1 M« Ask« . 110 Svetovnih muzeiev - l ^ik^VOvinn '£U " 4$t>Ma me svetovnih muzejev -k °roči|a c s Sherlockom Holmsom > ir1®’30 Buka Begovič, AhAabni '35 Dvorec Hohenstein iS0 z dušo in telesom -Hr^Ora!,'30 Pro,i|i - 19-00 Žu-^'20^“ 19'30 Dnevnik -\iJ°be|0 '3° Bolnišnica upanja -L liti barvah: Visoka napetost, 1 i?' 1 j108! avV Družina Faller -. 10 7 '°° zVn?31®1* film - 11.10 Ma-. MH: ?"'12.05 Italomanija-« >?' iR^ževai 00 Gimnazija strtih src ■ P^ram-15.20 Za ! ' Vkn Emi ’ 1 630 šP°rt’ i W^457|^ 1715 : k^ ?g|onaln' dnevniki - :j X ~ 18-20 Za otroke i potovanje - 19.30 VAa?s Ivfn°r? Helenine oči, nani-\>ki film Darvas- 21.55 Fla-V'°.20'n23-35 Pro9ram An- i Dnevnik . & 'S M7 n6nta " 1635 Alpe* tAJ.8-3o n5 Balat°n - 17.30 i la^n^ePfemi film “ kg -30 Družina Onedin - ma9azin -V' ?<38 Van 1 00 Kriminalistični 1 Dn® ali nič. kviz - 22.00 ' 9^30 8A2° Rožnati Pan' i^i|0?a °bal?° °dalna straža -K>on J1-50 Konfeti -SX>^;,12'40 Smrkci -Vatama f 3-*0 Hero Turtles -^V^ma - 15.40 A tim-% K, -3o r H5 Dvoboj v troje '^ri^3^ {n*00 Prijazna dru-liubeZni1®.-30 Čas vsliki - Zn'i film-21.40 Živ- TV SLOVENIJA 1 8.40 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 9.30 Twin Peaks - Ogenj, hodi z menoj, ameriški film 12.15 Vodna dežela, nemška oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Kraljica Slovenije 15.05 Slonica Echo, angleška serija 15.55 Slovenski utrinki 17 .00 Obzornik 17.10 Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 17.40 Portret Ančke Gošnik Godec 18 .00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.25 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Steklena menažerija, ameriški film (čb) TV SLOVENIJA 2 12.25 Svet poroča 12.55 Prisluhnimo tišini 13.25 Orkester, predstava SNG Drama Ljubljana 14.25 (Ne)znani oder 14.55 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 15.20 Studio city 16.05 Kir Royal, nemška nanizanka 17.05 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Karaoke 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Kvalifikacije za SP v nogometu, BiH - Slovenija 22.30 Koncert simfonikov RTVS POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Nedotakljivi - 13.00 POP-kviz -13.30 Taksi - 14.00 Sedma nebesa -15.00 Beli očnjak - 1530 Zaliv ljubezni -16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz -18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Poslednji skavt, ameriški akcijski film - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi -23.00 Nedotakljivi - 0.00 Teksaški mož postave - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Ko odrastem - 19.35 Simpsonovi - 11.00 Poljudnoznanstvena serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda -13.15 Santa Barbara - 14.00 Risanka -14.05 Poročila - 14.10 Skrita kamera -14.35 Za otroke - 15.40 V svetu divjine -16.35 Mladostniške izpovedi - 17.05 V iskanju minulega časa - 17.35 Poročna -17 45 Obalna straža - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub -20.50 Portreti - 21.55 Opazovanja -22.15 Upravnica, nadaljevanka - 23.15 Rad se te spominjam, britanski film - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Koledar - 12.50 Črno-belo v barvah - 15.50 Bolnišnica upanja - 16.35 Dvorec Hohenstein - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Risanka - 18.05 Hugo -18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Žu-panijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Nevarno polje, nadaljevanka - 21.20 King Kong, ameriški film - 23.00 Zakladnica, glasbena oddaja - 23.45 Čuvaji časa TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller -9.35 Ponovitve - 11.15 Trije doktorji -12.00 Zvon - 1 2.05 Narodna glasba -14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke -16.00 Heidi in Erni - 16.30 Športna akademija - 17.00 Nujna pomoč - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 18.00 Unitarizem -18.25 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nikoli ne bomo umrli, madžarski film -21.35 Varstvo mest - 22.20 Aria, angleški film - 23.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.50 Zamejski Madžari - 17.20 Magelan, tv-igra - 18.25 Klicna št. 107 - 18.30 Mreža, magazin - 19.10 Za otroke - 19.20 Telešport, nogomet, Madžarska - Azerbajdžan - 21.20 Družina Onedin - 21.50 Vse ali nič - 22.20 Aktualno - 22.45 Dnevnik - 22.55 Vreme - 23.00 Popotnik, nanizanka TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.30 Artefix - 9.05 Alf - 9.30 Srednja šola v Kaliforniji - 9.50 Obalna straža - 10.40 Kolumbo - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom. in Jerry -13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma -15.40 A-tim - 16.25 Obalna straža -17.15 Nick Knatterton - 1 7.30 Šport -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Morilec na Rio Grande, grozljivka - 22.00 Kraj zločina - 23.35 Očetje in sinovi, četrti del družinske sage TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Tisoč melodij, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža -13.10 Ljuba družina - 13.55 Ljudje iz svetega Benedikta - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mia, ljubezen mojega življenja, film - 22.00 Poročila - 22.30 Žarišče - 0.25 Gala prix ars electronica ’97 - 1.50 Pogledi s strani RTL 6.00 Točno ob šestih - 6.30 Dobro jutro, Nemčija - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri čaši, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mami, rad bi ostal s tabo - 21.05 TV-nasvet -21.15 Mami, rad bi ostal s tabo - 22.05 TV Štern - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje -1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila -3.20 - Hans Meiser - 4.10 llona Christen -5.00 Barbel Schafer ČETRTEK II. SEPTEMBER TV SLOVENIJA 1 10.25 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 10.50 Steklena menažerija, ameriški film (čb) 12.35 Divja Avstralija, avstralska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfael, angleška nanizanka 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Omizje TV SLOVENIJA 2 13.45 Izobraževalna oddaja 14.15 Koncert simfonikov RTVS 15.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 15.25 Šport 17.10 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška serija 19.00 Izobraževalna oddaja 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Svenova skrivnost, nemški film 21.35 Zapik 22.05 Jazz 23.35 Kolesarska dirka po Španiji POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Nedotakljivi - 13.00 POP-kviz -13.30 Taksi - 14.00 Dangerfield - 15.00 Beli očnjak - 15.30 Zaliv ljubezni - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP-kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor z Jonasom - 21.00 Nikita - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi - 23.00 F/X -umori s trikom, ameriška nanizanka - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Pajkova mreža - 10.20 Štorkljina zgodba - 10.35 Simpsonovi -11.00 Poljudnoznanstvena serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Krivda - 13.15 Santa Barbara - 14.00 Risanka - 14.10 Poročila -14.15 Skrita kamera - 14.40 Za otroke -15.45 V svetu divjine - 16.40 Mladostniške izpovedi - 17.10 Tudi letos ... - 17.40 Poročila - 17.50 Obalna straža - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Izobraževalna oddaja - 20.45 Ekran brez okvira -21.50 Reševalna 911 - 22.40 Opazovanja - 23.05 Seinfeld - 1.05 Filmska noč s Sherlockom Holmsom TV HRVAŠKA 2 14.00 Koledar- 14.10 G-man, ameriški film - 15.40 Potovanja: New York - 16.35 Dvorec Hohenstein - 1 7.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Dosjeji X - 21.20 Francoska revolucija 1, francoski film TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Družina Faller -9.35 Ponovitve - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon - 12.15 Lyonski omnibus - 13.00 Dnevnik - 14.00 Gimnazija strtih src - 14.50 Izobraževalni program - 15.20 Za otroke - 16.00 Heidi in Erni -16.30 Športna akademija - 17.00 Tv-dok-tor - 17.10 Begavčki - 17.15 Kviz - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Program madžarskih Židov - 18.20 Za otroke - 18.40 Nepričakovano potovanje - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 271. del - 20.40 En strel v glavo, pet v telo, angleški film -22.25 Velike laži 20. stoletja, angleški dokumentarni film - 23.15 100-letnica jazza, glasbeni dokumentarni film - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.20 Nepričakovano potovanje - 16.10 Si-licijska dolina, 2. del - 16.30 Način življenja leta 2000 - 17.00 Potočilo s seje vlade -17.30 Strasti, italijanska nanizanka - 18.30 Top 40- 19.00 Animacija- 19.15Za otro- RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30. Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNŽ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - ke - 19.25 Naše okolje - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Igre brez meja - 20.15 Glasba .... - 21.05 Swierkiewicz, portret -21.30 Vse ali nič - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.35 Vreme - 22.40 Pustite Robinzona, madžarsko-kubanski film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.15 Artefix - 9.35 Obalna straža - 10.20 Diana, njena resnična zgodba, drama - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 13.00 Tom in Jerry - 13.20 Hero Turtles - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim -16.25 Obaina straža - 17.15 Dvoboj v troje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Poročila - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X -21.55 Umor prve stopnje - 23.25 Ti boš še mislila name, kriminalka - 0.50 Beg, grozljivka - 2.35 Ugrabljeni, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Mia, ljubezen mojega življenja- 10.45 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila, - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Ljudje iz svetega Benedikta - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 1 7.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vrtiljak šla-gerjev - 21.10 Vera - 22.00 Poročila -22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža RTL 6.00 Točno ob šestih - 6.30 Dobro jutro, Nemčija - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila -8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank - 21.15 Schreinemakers - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in.vojna - 1.30 Glej, kdo razbija I - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country -09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila-14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank-10.00 Poročila-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski -21.00 Poročila-21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio-19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč -20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza -24.00 Želimo vam lahko noč. n^... kmetija vestnik, 4. september W Dosežek ljudskega stavbarstva Brajde kot kreativni oblikovni dosežek krajine Med prijavljenimi brajdami posebej izstopal »lugaš« Marije in Stanislava Horvata iz Dolenc Brajde so del človekovega najintimnejšega sveta. Gospodar bo obiskovalce povabil v prijetno senco brajd ob hiši in ponudil kozarec rdečega z njih. Vino iz vinogradov stekleniči, da ga bolje proda ali ponudi, zase in za najbolj dobrodošle prijatelje pa bo vedno prihranil rdeče, najboljše, le pomislite, zakaj? Medtem ko morda stekleničijo različne »comprnije«, pri hiši, ki jo obiščite, raje povprašajte za rdeče, jurko, klinton, izabelo ali vsakega malo, to pa zato, ker njihovi kultivaciji gospodar sam najbolj zaupa. Naraščajoče trende obdelovanja vinogradov in kultivacije vinske kapljice potrjujejo vsakoletna ocenjevanja vin po pomurskih vaseh, ki so daleč od vinorodnih leg. Slovenci in predvsem Prekmurci pa smo vinogradniki že precej dlje, kajti brajde vzdržujejo temeljno veduto krajine iz najstarejšega obdobja. Dasiravno trta na brajdah ne prinaša gospodarske koristi, je zanjo značilna pestrost namenov: z njo pridobimo senco v poletni pripeki, ločimo zasebni prostor od javnega, razmejimo domačo posest od sosedove ali pridobimo nov prostor za družabnosti in različna razpoloženja. Brajde bistveno ločijo od vinograda prostorska umestitev, številčnost trt, namembnost in dejstvo, da jih moremo šteti za del stavbarstva. Tako kot kozolec v slovenskih pokrajinah, kljub preprostosti posameznih konstrukcijskih, in prostorskih rešitev, umeščamo k arhitekturi, tako so tudi brajde tisti element krajine, ki zaradi številnih koristi in namenov Bramacov program originalnih dodatnih delov Kdo Vam lahko ponudi več? S Or e 1%1, Bramac d. o. o., Oobruška vas 45. 8275 Škocjan tel.: (068) 322 007, faks: (068176 290 Bramac d. o. o., Otiški vrti - Dravograd, 2373 Šentjanž tel.: (0602) 85 074, faks: (06021 85 206 V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato vama streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih'strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle žd kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno... Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. BRAMAC Vama streha za vse življenje I obvladuje prostor ob hiši in privablja obiskovalce. Medtem ko vinogradi stoje vstran od bivališč, se brajde tiščijo dvorišča ali slone na poslopjih. Za najboljšo brajdo med prijavljenimi smo se odločili na podlagi občutljivih kriterijev, ki so upoštevali najraznovrstnejše in najbolj domiselne rešitve, njene koristi in namen, prostorsko umestitev ter rabo gradiv in domiselnost konstrukcijskih in oblikovnih rešitev. »Lugaš« Marije in Stanislava Horvata v Dolencih konstrukcijsko in izvirno sicer ne sodi med najizvirnejše, saj ima klasično utasto zasnovo iz lesenih opornikov in nosilcev, klasično veduto goričkih vasi, Je pa toliko pogumnejše vztrajanje lastnikov pri bistveno manj trpežnih tradicionalnih gradivih, ki so med lastniki brajd v letošnji akciji manj priljubljena. Imenitnost »lugaša« v Dolencih poudarja njegova prostorska umestitev pred hišo in njen namen, ki obiskovalca pospremi k hiši. V Prekmurju so svoj svet odpirali navzven in ga označevali prav s prisotnostjo brajde, ki je s svojo konstrukcijo komunicirala z zunanjim svetom. Že v sosednjem madžarskem in sorodnih patriarhalnih kulturnih krogih .(balkanski, mediteranski) so gospodarji zavarovali svoj intimni svet z masivnimi portali iz lesa ali kamna. Da je postala del krajine, del človekovega oblikovanja prostora, mu je morala ves ta čas dajati številne ugodnosti, mnogotere namembnosti in konec koncev užitke. Brajdi sicer Naj... »lugaš« Marije in Stanislava Horvata v Dolencih. namenjajo različne lege, tudi ne najbolj sončne in rodne. Vinograde postavljamo predvsem zaradi gospodarske koristi, največkrat stran od bivališč, medtem ko se brajde tiščijo okoli njih, se raztezajo na stavbah, tik ob njih ali okoli njih, ob robu dvorišča in nad njim, vzdolž poti, obkrožajo vrtove in odpirajo dvorišče navzven. Med najzanimivejše prostorske umestitve vsekakor štejemo brajde; ki so jih postavili med polji ali kar sredi travnika. Z brajdami zaznamujemo naše domovanje, ko se skrijemo v intimo, senčimo dvorišča, podstenj, vhod v klet ali hlev, zelenjavo ali samo avto pred poletno pripeko, prikrijemo kakšno stavbno nepravilnost v prostoru (silos, gnojišče) ali razmejujemo domačo posest od sosedove, dvorišče od sadovnjaka, travnika ali vrta ter posamezne poljedelske kulture na polju. Skratka, njene koristi so neizmerljive. Tako v Bolehnečicih pri Štuhečevih brajde, ki razmejujejo domačo posest od sosedove, senčijo kmetijsko mehanizacijo, ki so ji našli prostor pod njimi. Po leseni letvi se trta vzpenja ob silosu, s čimer varuje pred razgretjem beton in krmo v njem. Prijavljene brajde ob pomurskih bivališčih so iz najraznovrstnejših gradiv, med katerimi so najbolj pogosta beton, železo, žica in plastika, ki omogočajo nove konstrukcijske rešitve, beton ali železo za nosilne stebre in prečne nosilce ter žičnate in plastične vrvi za opore in vezave. Gospodarji se zato največkrat odločajo za varčnost materialov, ki podaljšajo obstojnost njihovih brajd. Mlajše brajde so tako zgrajene iz najmanj dveh gradiv, starejše so povsem lesene, iz akacijevega ali kostanjevega lesa, z vegetativnimi in plastičnimi vezavami. Mlajša obstojnejša gradiva so prispevala predvsem h konstrukcijski, precej manj k oblikovni pestrosti, zato na tem mestu upoštevam starejše in mlajše tajk ki jih tipološko ločimo na nesamostojno in samostojno stoječe. Nesamostojno stoječe brajde se vzpenjajo ob poslopjih, ob opornem kolu ali leseni letvi ob steni poslopja. Letvenik, ki je prislonjen ali pripet na poslopje, praviloma lepša ali prikriva njen videz. Med samostojno stoječe brajde uvrščamo tri osnovne oblike in številne, sestavljene iz teh treh - -u>;H črk I i»Si »ion Smet »SlD: Hite oblik: vrstne, strehaste v oWuuw-in Y ter utaste. Pri vrstnih brajdah se trta vzpenja ob žici na opornik® aii ob opornih ali prečnih kolih v ravni vrsti v višini 2-3 m ali ob^ opornih kolih v dolžini do 10 m-Vrstne brajde so praviloma najd# in rabijo za mejo in ločnico. Pri strehastih brajdah v obliki črkTri Y se steber in prečni nosilec stV1 pod pravim ali večjim kotom, trii ob žici na betonskih nosilcih pod kotom 90 ali več stopinj, za meja1* ločnico. Utaste brajde so postavljene v obliki ute ali razpotegnjen v obliki predora, dveh ali več predorov, postavljenih drug P0^ drugega pred hišo, pred vhodom r gospodarsko poslopje ali kar ste i travnika. Sestavljene brajde sestoj iz vrste stebrov,-ki je na eni st^' krajša od druge, strehaste v ob predora pa so za senco in žele00 obzidje okoli dvorišč. Z letošnjim izborom za najl^e brajde ali »lugaš« smo želeli opozoriti na pomemben dose# ljudske kreativnosti in ali če že hočete stavbarstva, 1 Pokrajini ob Muri takopteP0 nost kot, denimo, štorklje ib gibanice. S svojo pojavnost}0’ svojimi plemenitimi koristi0^ raznoterimi nameni, s katen razveseljuje, seje tako vrasla j) okolje, dajo uvrščamovn^ ne, kot bi jo morali, v ^.^11 pridobitev naše krajine-gradiva in oblike, s katen^ svojo posest, sebe in svojjKuiJjl zavarovali pted zvedaviv^f, ulice ali nevoščljivostjo1^ potem se ozrite naokrog Pokrajini, kjer gospodari1 brajde, dosežke lastne kri' , nesebično postavljaj0 tS . Pokrajinski muzej • «tal lonat Se H K S K S N: fv S 4. september 1997 ACmetijski nasveti Demonstracijski poskusi Siliranje koruze želimo biti s sortimentom na tekočem in imeti sveže informacije za naše Sevalce, opravljamo pri kmetovalcih razne sortne preskuse ozimnih žit ioi^L0^0^6 'e zel° specifič-ne Posebnega, zato se ^n=epSenice ne obnašajo kistemiVSSh tip!h Rav“ s*noD f°SkUS' Želimo re' 'MovaiVS Sorte’ ki si J'h iahko* Mjo S SeZ°n° vedno organi- Hrife °AN PŠENICE in Iju-posebnosti vsake Rada bi se še zahvalila vsem kmetovalcem, ki so nam vedno pripravljeni pomagati, saj brez njih ne bi mogli izvesti nobenega poskusa. Vsem še enkrat hvala! Mleko iz doma pridelane krme je po izračunih agroekonomistov najcenejše pri nas in tudi drugje po svetu Vlpf • ^takihSnier?Ietu smo organizirali Skusov' vendar nam je 'n vseh rezulta-Mokon^ m° prikazati Uspešen ^iuori t USpel poskus je bil v kafer ®t0Valcu Mirku BER-^ali»QA9aPredstavljamo ^iSsmJU' 'ep 'n uspešen S/jIp clnie|i v Tešanovcih pri rancu ^TEZU. Tam je Mndar™^91"1 °9|ed. ki je us-^eklahi,ni bil° sreče, da bi ta pozeli- Točaje nare-.MDnnr.°|Skode’ Posevek je K n°ma uničila. Lep tudi na Cvenu pri Nah. ku MAKOTERJU, V Prihodnje opisali 3zžifi casoPisu. Neuspeli < teren "■e bil tudi na beltin-!WAki|Pri kmetovalcu Avgu- ' *.am Je Posevek zelo Striti^Sa'ln še en poskus ^aS° Smo imeli pri go-’ an'®lu HERICU v Koko- Sortni preskus pšenice - kobilje 1996/97 Kmetijska svetovalna služba je izvedla sortni preskus pšenice na Kobilju pri kmetovalcu Mirku Berdenu. V poskus je bilo vključenih dvanajst sort, nekaj standarnih ter nekaj novih perspektivnih sort, ki so v fazi preskušanja in uvajanja. V naslednjih odstavkih prikazujemo tehnologijo pridelave ter dosežene rezultate: Tehnologija pridelave: Predposevek: 1995 koruza, 1996 pšenica Obdelava tal: krožna brana, jesensko oranje, roto brana - sejalnica - klinasta brana Gnojenje: 600 kg NPK 7.20:30 -pred setvijo, 180 kg KAN - 6. marec, 220 kg KAN - 10. april, 100 kg KAN - 20. maj Zaščita proti plevelom: Dicuran forte-1.5 kg/ha Zaščita proti boleznim: bavistin -0.4l/ha, archer-1 l/ha, tilt CB -2l/ha Zaščita proti poleganju: stabilan -1,5l/ha Setev: 5. oktobra in 17. oktobra - stezasta setev, poraba semena 330 do 350 kg/ha seme je bilo razkuženo z baytanom Datum žetve: 1 - 8: 30. 7. 1997, 9-12: 5. 8. 1997 Kmet. svet, služba za Pomurje METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet. EVGEN Sep, dipl. inž. agr. Ne moremo si zamišljati velikih količin mleka ob slabi osnovni krmi, ta mora biti bogata z energijo in prebavljivimi beljakovinami, ne sme pa vsebovati ne previsokega in ne prenizkega deleža surovih vlaken. Koruzna silaža je krma, ki je običajno bogata z energijo in ima ob spravilu pridelka primerno suho snov, ki je potrebna za pravilen potek fermentacije silaže, zaradi tega je v večini primerov ta silaža kakovostna. Rezultati preizkušanja: sorta % vlage hektol. teža % beljak. površina ha pridelek s 13% vlage 1. Zitarka 18,7 70,7 12,1 0,16 6.074 kg 2. Toronto 15,4 78,8 12,7 0,08 8.630 kg 3. Justus 17,4 72,2 12,4 0,16 6.705 kg 4. Ana 15,5 76,1 11,3 0,16 7.800 kg 5. Renan 15,0 76,1 13,6 0,08 6.595 kg 6. Pinka 16,3 76,7 11,8 0,16 8.177 kg 7. Demetra 15,9 75,0 11,6 0,16 7.612 kg 8. Profit 16,3 78,0 11,0 0,16 7.395 kg 9. Mladenka 12,8 71,3 11,0 0,04 6.890 kg 10. Pitoma 13,1 81,2 14,0 0,08 5.780 kg 11. Atlantis 12,7 77,7 13,9 0,08 8.089 kg 12. Olga 12,7 79,0: 13,2 0,04 6.396 kg Turnišče: cene pujskov Za 79 pujskov, starih od 8 do 10 tednov in težkih od 18 do 24 kilogramov, so rejci minuli četrtek na sejmu v Turnišču zahtevali od 14.000 do 16.000 tolarjev. Kupčija ni ravno cvetela, saj je lastnike zamenjalo le 24 pujskov. se dogaja z bučami?__________________________________________________________________ s godimo po naših poljih, velikokrat niti ne vidimo, kaj vse raste na njih - Ko pa se | Mšnem posevku zgodi nenadna sprememba, je ta zelo opazna in nas vznemiri ■ /MPa Se d°9aja 2 našimi oziroma vašimi bučami. V letošnjem j? setvi najprej suša, potem pa smo imeli neenakomerne ^zeh rastn° sezono buče niti niso bile preveč problematične, ^buč iP^^ašimo, ko v dveh ali treh dni opazimo nenaden A>iavijaj00t da bi jih kaj osmodilo. Kaj je narobe? ■o nas nr t90^06, da bi lahko šl° za virus zuchini' ki naj bi pri-w Posevk h drzavne meje iz Avstrije. Mi pa smo ugotovili nasle-i&išk ' so resnično zelo močno prizadeti in menimo, da p, 'isti bif60®' manjši, ponekod celo katastrofalen. Pojavili so se Sjaje po Cn'b rastlin se sušijo, in to v zelo kratkem času. Dogaja rWbpčSevek uničen v dveh do treh dneh. Propadajo tudi stebla, Pazelo gnijejo. To so znaki dveh bolezni. Lahko da gre res za virus zuchini (kot trdijo v Avstriji), lahko pa se pojavljajo bakterijski ožigi buč. Znaki so podobni in jih je na oko zelo težko, če že ne nemogoče ločiti. In navsezadnje imamo vroče in vlažno vreme, ki je idealno za razvoj in širitev bakterij. Ne moremo še natančno govoriti, za kaj gre, vas bomo pa obvestili, takoj ko bo znanega kaj več. Počakati je treba na laboratorijski izvid. Zaenkrat bo potrebno še počakati, da vidimo, kaj nam bodo potrdili. Če bo res šlo za virus, vas že sedaj opozarjam, da tako seme ne bo primerno za setev v našiednjem letu, ker se virusi prenašajo tudi s semenom, proti njim pa ni zdravila. METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Potek zorenja koruze je v Pomurju zelo različen, saj je vznik zaradi spomladanske suše na isti njivi zamujal tudi za tri tedne. Druga katastrofa, ki je prizadela določene predele Pomurja, je bila toča. Vročina, ki je nastopila v drugi polovici avgu- sta, je povzročla predčasno zorenje koruze, in to na izrazito lahkih peščenih tleh. Na zrelost pa poleg teh dejavnikov zelo vplivata sorta in zrelostni razred. Zorenje koruze in njena vsebnost Med zorenjem se v storžu zelo hitro spremijajo kemijski sestav in tudi hranilna vrednost ter suha snov. Rast storža je največja konec avgusta in traja pri poznih hibridih tudi do konca septembra. Delež stebla, listja in ličja pa se po hranilni snovi in kemijsko spremeni zelo malo. Če kemijsko analiziramo koruzno rastlino, vidimo, da se v primerjavi s preostalimi deli rastline suha snov v storžu poveča za desetkrat. Med zorenjem se hranilne snovi prenašajo iz koruznice v zrnje, tako se delež storžev od mlečne do začetka popolne zrelosti poveča 40-50 odstotkov (Verbič 1989). Vsebnost sušine u koruzi za siliranje in storžih pri različnih zrelostih in položajih mlečne črte (vir: Verbič, 1991) Položaj mlečne črte Delež trdega škroba Zrelost Vsebnost sušine v koruzi za siliranje (g/kg) Vsebnost sušine v storžih (g/kg) Q 0 mlečno 260 420 1/4 zgodnja voščena 290 470 9 1/2 polna voščena 320 510 9 3/4 pozna voščena' 350 560 0 1 polno 380 610 Kako ugotavljamo količino suhe snovi Suhe snovi za siliranje ne moremo določiti kar tako, kot delajo nekateri kmetje, ko z nohtom preskušajo na zunanjem delu storža, kjer je koruza najbolj trda. Storž je potrebno prepoloviti, potem pa na zrnu ugotoviti, kolikšen je delež trdega škroba in koliko je v zrnu še koruznega mleka. Vsebnost sušine je mogoče ocenjevati ob pomoči tako imenovane mlečne črte. Ta črta razmejuje trdi in mehki del endosperma in se z zorenjem premika od zunanjega dela zrna proti notranjemu delu korenu ali popkovini koruznega zrna. Ko storž prelomimo na dva dela, vidimo to mlečno črto, ki se opazi šele, ko je suhe snovi okoli 42 odstotkov. Najoptimalnejši čas za siliranje je, ko je ta mlečna črta nekje na 1 /2 do 2/3 zrna ali ko je koruzna rastlina v trdi voščeni zrelosti. Suhe snovi v celotni rastlini je v tej fazi od 32 do 35 odstotkov. KSS pri ŽVZ M. Sobota, JOŽE PUHAN, dipl. inž. kmet. ozimna žita bomo sejali v Pomurju v letošnjem letu? imamo v letošnjem letu veliko ozimnih žit in verjetno se bo marsikomu težko odločiti, kaj bo sejal SEZNAM KULTIVARJEV OZIMNIH ŽIT ZA LETO 1997/98 I K nam je precej letošnjih k eto, l J ? kot primerljive. I, % |e ia ln uPamo lahko, Sorta Norma setve Teža Oblika Višina Čas Občutljivost Opti-malni Količina (kal. zrna/m2)1000 zrn/g klasa slame dozorevanja čas setve semena/ha 'Im a ne bodo taka ozimni lecmen sr. visok odp. proti poleganju kh-!0 setev Sl2!! vam 2a S m°’ da REX 500 48 dvoredec sr. pozen 25. 9. - 10. 10. 210 kg GOTIC 350 43 šestredec sr. nizek rani odp. proti poleganju 25. 9. - 10. 10. 170-190 kg MIHAEL 500 dvoredec nizek sr. rani odp. proti poleganju 25. 9.-10. 10. 220 kg COPIA 450-480 44 šestredec sr. visok sr. pozen srednje odp. proti pep. plesni 25. 9.-10. 10. 210 kg ASTRID 370-420 55 dvoredec sr. visok sr. rani srednje odp. proti pep. plesni t 25. 9.-10. 10. 190-230 kg PLAISANT 450 - 480 47 šestredec sr. nizek sr. rani srednje odp. proti pep. plesni 25. 9- 10. 10. 210 kg ROBUR 480 47 šestredec sr. nizek sr. rani občutljiv za pep. plesen 15.9.-10. 10. 230 kg K ALPHA 450 - 480 48 dvoredec sr. nizek sr. pozen občutljiv za pep. plesen 15. 9. -10. 10. 190-230 kg IGRI 450-480 48 dvoredec sr. nizek sr. pozen občutljiv za pep. plesen 10. 9-10. 10. 190-230 kg astrid in rex ozimna rž odp. proti poleganju visoka obč. za snežno plesen N Wil=«oi^ra’lep‘a' - Oo ase obm°čje (V^Od! - da ?V težka’ s strok ® pred iz' ozimna pšenica kakovostni razred ANA 650-700 37 i-ii nizka sr. rama rjavenje plevic 8. - 25. okt. 280-300 kg MARIJA 600 - 700 36-38 i-ii sr. nizka sr. pozna pepelasta plesen 10.-25. okt. 280-300 kg ŽITARKA 700 42 i nizka sr. pozna pepelasta plesen 1.-20. okt. 300 kg DEMETRA 650-700 37 i nizka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 8. - 25. okt. 280-300 kg GK PINKA 500 - 550 48 i-ii nizka rana pepelasta plesen 10.-25. okt. 260-280 kg MIHELCA 600-700 45 i-ii sr. visoka sr. pozna odp. proti pepelasti plesni 10.-20. okt. 260-300 kg SOISSONS SRPANJKA 500-600 650-700 41 37 i-ii i nizka nizka sr. pozna rana odp. proti pepelasti plesni odp. proti pepelasti plesni 10.-15. okt. 8.-25. okt. 240-280 kg 280-300 kg PROFIT 400-450 50 i visoka pozna odp. proti pepelasti plesni 10.-25. okt. 180-220 kg JUSTUS 400 - 450 46 i sr. visoka sr. pozna odp. proti pepelasti plesni 10.-25. okt. 180-220 kg HUBERTUS OLGA 380 - 400 600 52 45-50 i-ii i sr. visoka sr. visoka pozna sr. pozna odp. proti pepelasti plesni pepelasta plesen 1.-15. okt. 10.-25. okt. 160-180 kg 260 kg Vte n v sort oz|_ M^e^casu lah-)sko svetoval- KRONA 700 43 i-n sr. visoka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 1.-20. okt. 300 kg LARA 700 43 i-ii sr. nizka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 1.-20. okt. 300 kg LENTA 650 43 i-ii sr. nizka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 1.-20. okt. 280 kg L ^ETkA DAVORKA 650-700 45 i-ii nizka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 10.-20. okt. 280-300 kg V ^Arbarič, MLADENKA 650 47-50 i nizka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 10. - 25. okt. 280 kg 4 inž. kmet. GKCS”RN”C 500-600 50 i-ii nizka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 5. - 30. okt. 240-280 kg L 2baza Pomurje TINA 650-700 43-49 i nizka sr. rana odp. proti pepelasti plesni 10.-25. okt. 280-300 kg kmetija vestnik, 4. septemoei,^ V nedeljo, 7. septembra 4997 Vse poti vodijo v Stanetince Vestnik sedmič razglaša naj... kmetijo. Biserom - Sršenovi kmetiji v Veržeju, Petovarjevi v Bunčanih, Firbasovi turistični kmetiji v Cogetincih, Kupljenovi v Okoslavcih, Slanovi v Bolehnečicih in Omarjevi v Rankovcih - se v letu 1997 pridružuje Slavičeva kmetija v Stanetincih. Kot da je kraj in domačijo sam Bog položil pod Hrašenski Vrh, Murščak in Rožički Vrh, tako lepo je tam. Družina se trudi, da ohranja prvotno podobo hiše in ob tem sodobno kmetuje. V nedeljo bo priložnost za nekaj ur druženja s Slavičevimi, in da ne bi zgrešili poti, objavljamo zemljevid, na katerem so izrisane osnovne smeri do njih. Če boste zašli, pa povprašajte. Tam okoli živijo prijazni ljudje in z veseljem vam bodo pokazali pot. Moja domača banka czz /O Pomurska banka d.d DOBRAV IŽEVCI BOREČI Murska Sobota OP. tern Ji a 4ir KMETOVALCI - POSLOVNI PARTNERJI BAN^ Kot poslovni partnerji banke imate možnost oplemenititi s trudom zasluženi denar z namenskim ali NENAMENSKIM VARČEVANJEM V SKLADU Z VAŠIMI POTREBAMI. Kot bančnemu partnerju vam lahko pomagamo pri rastlinski In živinorejski proizvodnji ali pri širitvi PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI V OBLIKI KREDITNEGA POSLOVANJA Z UGODNOSTMI. KAKO POSTATI PARTNER BANKE Zelo enostavno. Glede na lastne potrebe se lahko sami odločite za odprtje enega ali več različnih računov. Ponujamo vam poslovanje prek žiroračuna, hranilne vloge, tekočega računa, deviznega računa ali knjižice,(za razpoložljiva sredstva pa vam predlagamo sklepanje tolarskih ali deviznih vezav. Za vsa pojasnila in pomoč lahko zaprosite naše bančne sodelavce v vseh enotah IB Pomurske banke, d. d., ki vam bodo rade volje svetovali. Vsem komitentom iz kmetijske.dejavnosti ponujamo: KREDITE ZA TEKOČO KMETIJSKO PROIZVODNJO Namenjeni so za: rastlinsko pridelavo, ki zajema pridelavo pšenice, koruze, krompirja, sladkorne pese, sadja, grozdja, vina in drugih kultur; živinorejo, ki zajema pitanje govedi, prašičev in druge intenzivne reje. Višina kredita se določa na osnovi velikosti obdelovalnih površin ali števila glav v pitanju. PROIZVOD VIŠINA KREDITA 1. GOVEJI PITANCI 42.000/glavo 2. PRAŠIČI - PITANCI 8.500/glavo 3. PŠENICA, RŽ, JEČMEN IN OLJNICE 35.000/ha 4. KORUZA 50.000/ha 5. SLADKORNA PESA 50.000/ha 6. KROMPIR 45.000/ha 7. VZDRŽEVANJE PROIZVODNJE V SADJARSTVU 392.000/ha DRUGO PO DOGOVORU Obrestovanje TOM + 9,50 % Za namene, kjer je mogoče uveljaviti regres Ministrstva za kmetijstvo do višine 8 % letno. Regres v imenu in za kreditojemalca uveljavlja banka. TOM + 11,50% Za namene, kjer ni mogoče uveljavljati regresov. TOM + 10,50% V primerih z zavarovanjem s tolarskimi ali deviznimi sredstvi. Doba vračanja Krediti se vračajo v skladu s proizvodnimi ciklusi za rastlinsko proizvodnjo, za pitanje prašičev 6 mesecev, za pitanje govedi pa do 12 mesecev. Zavarovanje kreditov Kredit lahko zavarujete: - s plačilom zavarovalne premije, - z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev, - z drugimi jamstvi. Potrebna dokumentacija Za najetje kredita morate predložiti: - pisno vlogo na predpisanem obrazcu, - dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti, - dokazila o premoženju in lastništvu. INVESTICIJSKI KREDITI Za širitev proizvodnih zmogljivosti in povečanje intenzivnosti kmetijske proizvodnje: gradnja hlevov, rastlinjakov in plastenjakov, nakup mehanizacije, zemlje ali osnovne črede ter ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Višina kredita Določa se glede na namene in velikost naložbe, upoštevajo se lahko tudi normativi za uveljavljanje regresa po natečaju ministrstva. Obrestovanje TOM + 11,50% Za večino namenov je mogoče uveljavljati regres Ministrstva za kmetijstvo, kar lahko v imenu in za kreditojemalca uveljavlja banka. Doba vračanja Krediti se vračajo po dogovoru od enega do pet let. Zavarovanje kreditov Kredit lahko zavarujete: - s plačilom zavarovalne premije, - z zastavo nepremičnin ali premičnin, - z drugimi jamstvi. Potrebna dokumentacija Za najetje kredita morate predložiti: - pisno vlogo, • - dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti, - dokazilo o premoženju in lastništvu, . jp - za gradnjo pa še gradbeno ali priglasitveno dovolje - dokumentacijo za namensko porabo. . ve|jRO/z.a Prepričani smo, da je možnosti dobrega sodelovanja . d^' vabimo, da se oglasite v eni od naših enot, kjer vam vani Z strokovni referenti podrobnejše informacije o ponu veseljem svetovali. LB Pomurska banka, d.d., M. Sobota Sektor za drobno gospodarstvo Štefana Kovača 12, M. Sobota telefon 32 743, telefaks 32 743 PE Gornja Radgona Oddelek za drobno gospodarstvo Partizanska 9a, G. Radgona telefon 61 050, telefaks 61 350 PE Ljutomer Oddelek za drdbno gospodarstvo Ormoška 8, Ljutomer telefon 84 396, telefaks 84 304 PE Lendava Oddelek za drobno gospodarstvo Mlinska cesta 2, Lendava telefon 78 121, telefaks 78 180 motorna vozilu SScV0RNI AVT»MOB1L in tMEED,ES’ stareJŠi letnik' vozen, prodam'vrntrola A' visoko brejo, E“8'Farovci 21 ali 87 628. peuL^VETT 16 L letnik 1990, DElJ t , ^barve’ Prodam za 8700 72 091. m 14860 pREGATO ’85 prodam. Tel.: 82 ^-Cven 14. m!4894 52 n> mešana !S2»?r°nJe z brajd prodam. Tel.: ’ 8ah061 340 124.ml4895 AVTO TAM 125, prekuc-žn.V nran’ prodam. Anton Ru-216 mfe Mlinska 6' ali tek: 43 45’letnik 199°’ od' Pr°dam' fe AVTOMOBILOV PRLEKI-^inrahraVOZ‘' Daihatsu in Hyun-11507 J^^a-Babinc ^kSnt18^’letnik 1991,mo-ibvtoTAi^aahaCross 125, tovor-iaitiTe19°’Ietnik ^84, Pr°- 1 tnik 1990, za prevoz pot- nikov (8 + 1) oziroma tovora do ene tone prodam. Tel.: 26 473, po 19. uri. ml4922 RENAULT 4, letnik 1990 oz. mlajši, ali RENAULT 5, star 5 let ali več, kupim. Tel.: 22 758, popoldan ali 33 020, dopoldan. ml4932 VISO 11 RE, letnik 1987, rdečo, ugodno prodam. Tel.: 23 868. ml4940 ZASTAVO 101, letnik 1983, motor in oprema letnik 1989, registracija potekla 31. 8. 1997, cena 700 DEM, prodam. Tel.: 48 325. m 14946 DAIHATCU CHARADE TS, letnik 1990, registriran do avgusta 1998, ugodno prodam. Tel.: 41 636 Melita. m!4857 Živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj.-Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nmčavci, tel.: 28 190, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.. 43 070, 'zšla je nova, razširjena in dopolnjena knjiga preizkušenih receptov CILKE SUKIČ eD> nekdanjih in sedanjih dni Prekmurska, štajerska in prleška kuhinja Na 224 straneh je več kot 300 receptov s poudarkom na brezmesnih in zelenjavnih jedeh z natančnimi navodili in posodobljenimi recepti naših babic. Knjigo lahko naročite na naslov: Založba Horvat M & m, Riharjeva 2, 1OOO Ljubljana. V ceno 3.800 tolarjev so vključeni davek in stroški poštnine. Fon Panasonic /NFO SROP CBNUR, MARIBOR Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 531, ____faks: (062) 225 713_ MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Franc Movrin, Petanjci 98c j tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168. ml4356 BREJO TELICO prodam. Tel.: 47 284. ml4879 BREJE SVINJE in pujske prodam. Koroša, Trg Slavka Otrca 21 p. Veržej ali tel.: 87 100. ml4889 posesti DVOSOBNO STANOVANJE v M. -Soboti prodam ali zamenjam z doplačilom za trisobno ali večje stanovanje ali za manjšo hišo. Tel.: 27 233, po 17. uri. m 14845 VINOGRAD, 15 arov, s kletjo v Čen-tibi 136 (Kisvdlgy) prodam. Tel.: 76 587. ml4851 DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v centru M. Sobote dam v najem. Tel.: 22 407, popoldan, m 14855 Dl L L d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA VEDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA 32 641 MJDSKA UNIVERZA GORNJA RADONA 61 054 j^OSKA UNIVERZA LENDAVA 75 026 U?VOD ZA KULTURO Izobraževanje Ljutomer 81 758 v šolskem letu 1997/98 VPISUJEMO v naslednje verificirane izobraževalne oblike 1,os šola za odrasle Programe: M ar 2a zidanje in ometavanje >ar opažev ’ k. k rski Pomočnik * D । rsk' Pomočnik • ip°a9a|ec keramičnih oblog , sarski delavec 3 delavec ^r9o lifikac'ja ’ prodajalec IV. stopnja Vec' Poklic prodajalec - IV. stopnja 'IV. stopnja ’lJSp ornsk° - komercilani tehnik - V. stopnja • r °Sabljanje po V. stopnji izobrazbe: • l Un°vodja ‘ ?6rcialist ^žreriSl?Vri' sekretar ' Ep? • Maribor .' V, ia , *a za organizacijske vede Kranj /jubfena , ’ slOv„ a izobraževanja: nski, nemški, angleški, madžarski jezik r^b' • s tudi k vpisu v programe: računalniško izobraževanje, 's*e’ Plesni tečaji, študijski krožki, priprava na maturo in še mno- LADA CENTER JAGODIC J ’ Vosek 6d lo** Lenart- Maribor), telefon; (062) 640 540 lhk Uka do petka od 8.00 do 16.30, v soboto od 8.00 do 12.00 RABLJENE LADE SAMARE B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 Računalniški 15.9. -19.9. ob 8.00-11.15 ACCESS d.o.o. « 00/32-230, fot: 008/32-170 UPRAVA: M. Sobote Stanete Rozmane 17 0000 M. Sobota od 32.990,00 SIT + PD SPIN nepremičnine p. e. Tišinska 19, Murska Sobota tel.: (069) 24 389, mobitel: 0609 618 704 POSREDUJEMO PRI NAJEMU, ODDAJI, PRODAJI IN NAKUPU VSEH VRST NEPREMIČNIN. NA VOLJO SO VAM KOMPLETNE STORITVE! Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 dot 6.00 KOMUNALNO UREJENO GRADBENO PARCELO v okolici M. Sobote kupim. Tel.: 61 098 popoldan. HIŠO v Radencih prodam. Tel.: 53 143 ali 0049 7452 1055. ml4870 STANOVANJE v Gornji Radgoni ali v Radencih najame mladi par. Tel.: 21 967. ml4875 VINOGRAD, samorodnice, 7 arov, s trgatvijo, po zelo ugodni ceni in 500 1 vina iz Lendavskih goric, šipon-riz-ling, po 250 SIT/1, lahko z analizo, prodam. Tel.: 72 198. ml4885 VEČJO PARCELO v bližini Murske Sobote, lahko tudi staro hišo, kupim. Tel.. 31 355, zvečer. m!4909 STANOVANJSKO HIŠO Z LOKALOMA ugodno prodam. Tel.: 23 947, po 10. uri. ml4927 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V BLOKU v Rakičanu (centralna, kabelska, telefon) v pritličju, primerno za poslovni prostor, prodam. Tel.: 27 418. ml4928 ENODRUŽINSKO HIŠO na 6-arski parceli, podkleteno, mirna lokacija, v Murski Soboti, prodajo. Tel.: 41 392, zvečer, m 14942 MLAJŠI UPOKOJENKI NUDIM SOBO v zameno za občasno pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 27 157. m 14943 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel. 24 130, zvečer, ml 11811 SOBO dam v najem. Tel.: 23 525. ml4947 kmetijska mehanizacija TRAKTOR ZETOR 52 11, mešana drva in grozdje z brajd prodam. Tel.: 88 238 ali 061 340 124. ml4895 ŠILAŽNI KOMBAJN in vino šmarnico ugodno prodam. Tel.. 79 138. ml4843 SEJALNICO OLT, 18-redno, dobro ohranjeno, prodam. Lemerje 62. ml4859 TRAKTOR ZETOR 72 45, IMT 558, kosilnico Laverda, krožne in navadne brane, pluge in prekucno prikolico VEDEŽEVANJE - TAROT 1mln 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 1 min 1 56 sit NON - STOP 005 690 4214 SEX NON STOP ŽIVAHNE ZGODSe 00.232.80912 ZGODBE 00.232.8090Ž « E O 7 1 •o a f POGOVOR V DVOJE 00.232.8090^ 15.9.-19.9. ob 12.00-15.15 “T“ CZ △ I I WORD osnovni I I 22.9. - 26.9. ob 16.00 - 19.15 EXCEL osnovni B2 d.o.o . Slovenska 42, tel/fax: (069) 37-160 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 B2 VERIFICIRANI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI (srednješolski programi za odrasle) Zavod B2, Glavni trg 17, MB, tel/fax. (062) 226-138 prodam. Tel.: 57 193. ml4865 BALIRKO za baliranje slame kupimo. Jože Baša, Vučja Gomila 50, tel.: 47 098. ml4887 50 AROV KORUZE za silos ali zrnje in ličkalnik za koruzo ter mlin - kladi-var prodam. Gorica 32, tel.: 45 263. ml4892 ADAPTER, štiri- ali trivrstni, za koruzo za kombajn Zmaj kupim. Tel.: 42 034. ml4898 OBIRALNIK ZA SLADKORNO PESO BAREZI, dvoredni, prodam. Tel.: 82 266. ml4899 TRANSPORTER za koruzo, lupalnik in stroj za luščenje koruze prodam. Rankovci 48, tel.: 46 325. ml4901 DROBILNIK IN LUŠČILNIK za koruzo, v enem kosu, prodam. Tel.: 45 466. ml4907 SILOSKOMBAJN SIP ŠEMPETER, SK 80 E, prodam. Tel.: 71 066 ali Žižki 57. m 14912 ŠILAŽNI KOMBAJN VIHAR 40 prodam. Tel.: 57 421. ml4921 LIČKALNIK ZA KORUZO, malo rabljen, prodam. Tel.: 43 390. m 14924 ŠILAŽNI KOMBAJN SIP SK 80, prodam. Jože Maroša, Prvomajska 10 Turnišče, m 14926 LIČKALNIK za koruzo prodam. Tel.: 79 216. ml4929 KOMBAJNE CLAAS MERKATOR 75, EPPLE 940, 1040, traktor Torpedo 55 (4 x 4) in Steyr 650 prodam. Tel.: 0609 621 296. m 14941 TRAKTOR IMT 533 prodam. Tel.: 54 006, dopoldan, 54 015, popoldan. m!4944 VESTNIK Ah4k PRIDOBITE POKLIC • EKONOMSKI TEHNIK •PRODAJALEC Pokličite za prospekt. VPIS DO 5. SEPTEMBRA razno LESENA GARAŽNA VRATA, nova, ugodno prodam za 25.000 SIT. Tel.: 23 975 ali Štefana Kovača 29, Rakičan. m!4372 KORUZO na storžih, suho, lansko, prodamo. Tel.; 47 061. m 14728 DELNICE Petrola, Krke, Save, Gorenja, Laškega, Uniona, Aktive, Arkade, Triglava, Krone in druge odkupim za gotovino po najvišjih cenah. Tel.: 0609 648 648 ali 061 168 35 76. ml4824 KORUZO za siliranje ali zrnje, 4 ha, prodam. Tel.: 79 231. ml4839 VINO, sortno, in mlin za grozdje prodam. Tel.: 24 614. ml4841 KORUZO za silažo ali zrnje prodam. Brezovci 78 ali tel.: 45 342. m 14842 PREKLICUJEM veljavnost pogodbe o nezgodi D - 48843 - 7, izdane na ime Štefan Lainšček, Rumičev breg 13, Moravske Toplice. ml4846 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 14124 ■ 2, izdane pri HKS Panonka na ime Anton Pertoci, Petanjci 11. m 14847 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, letnik 1976/ 77, izdanega na poklicni Gostinski šoli v Radencih, na ime Nada Biber. ml4848 VINO LAŠKI RIZLING ugodno prodam. Tel.: 32 075. ml4852 KORUZO z njive, primemo za silažo ali trganje, 2 ha, prodam. Cipot, Križevci 6. ml4854 VEČJE KOLIČINE KORUZE Z NJIVE za obiranje prodam. Tel.: 56 280. ml4864 VINO LAŠKI RIZLING in koruzo, 35 arov, prodam. Tel.: 23 21 1. ml4868 razpisuje prosti delovni mesti: PROGRAMER POSLOVNIH APLIKACIJ Pogoji za zasedbo: - srednja ali višješolska izobrazba ustrezne smeri - zaželene izkušnje na podobnem delovnem mestu - vsaj pasivno znanje angleščine SERVISER RAČUNALNIŠKE STROJNE OPREME Pogoji za zasedbo: - srednješolska izobrazba ustrezne smeri - zaželene izkušnje na podobnem delovnem mestu Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: GRADNJA Rakičan, d. o. o., Rakičan, Tomšičeva 19, 9000 Murska Sobota. OSNOVNA ŠOLA GRAD objavlja prosto delovno mesto vzgojiteljice oz. učiteljice za razredni pouk za delo v oddelku male šole na OŠ Grad za določen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru z vodstvom šole. Rok prijave: do 15. 9. 1997. Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, Mladinska 5, 9252 Radenci objavlja RAZPIS ZA VPIS izobraževanja odraslih za poklic gostinski poslovodja. Pogoj za vpis: končana 3-letna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu. Izobraževanje bo trajalo dve šolski leti. Prijavite se lahko na gornji naslov na obrazcu DZS št. 1,20, ki ga dobite v knjigarni, do 20. septembra 1997. Prijavi priložite ovojnico z vašim naslovom in znamko. STUDIO GIZELA GRAH, s. p. Murska Sobota, Nikole Tesle 5 objavlja razpis za vpis v izobraževanje ob delu v programu frizer - poklic frizer Izobraževanje bo potekalo po veljavnem programu za poklicne šole in bo trajalo 2 leti in 4 mesece. Studio Gizela Grah, s. p., Murska Sobota je vpisan v razvid izobraževalnih organizacij, in sicer v knjigo zasebnih šol pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS. Dodatne informacije je mogoče dobiti pri ge. Gizeli Grah, tel. 069 43 295 ali 069 22 702. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 2. septembra je minilo pet žalostnih let, odkar nas je tragično zapustila draga hčerka in sestra ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in sestra Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. ' Prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Oh, kako boli, ko tebe, ljubi mož, oče, dedi in pradedi, več ni. Olga Hari iz Križevec v Prekmurju 4 Hvala vsem, ki se je spominjate ter se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni KORUZO, primemo za silažo ali zrnje, prodam. Sotina 104 ali tel.: 57 205. ml4869 KORUZO, 1 ha, primerno za zrnje ali silažo. prodam. Tel.: 79 298, zvečer. m 14871 BELO VINO (rizling in chardonay) ugodno prodam. Sambt, Tešanovci 111, tel.: 48 266. ml4872 HARMONIKO Hohner Atlantic 3, 120-basno. lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 72 115. m!4876 PUJSKE, dve čoki in 300-litrske hrastove sode, brejo ovco in leto in pol starega ovna prodam. Tel.: 79 253 ali Kobilje 229a. m 14878 HIDRAVLIČNI STISKALNICI, 150 in 200 1, ugodno prodam. Tel.: 23 206. ml4881 RABLJENE HRASTOVE SODE, 5 kosov, od 50 do 120 1 in mlin za mletje grozdja prodajo, podarijo pa 300-litrsko hrastovo kad. Tel.: 26 666, dopoldan. ml4886 SOD, 1 OO-litrski, hrastov, prodam. Tel.: 48 732. m 14890 . KORUZO za siliranje, 50 arov, prodam. Tel.: 45 457. m 14893 DOBRO ŠMARNICO ugodno prodam. Tel.: 062 700 555. ml4902 VINO, cepljeno, mešano, ugodno prodam. Tel.: 48 299. ml4904 ŠTEDILNIK NA DRVA, nov, 90 cm, ugodno prodam. Tel.: 21 169. m 14906 PRENOSNO TRIFAZNO ŠKROPIL- do 15. ure. ml4923 NATAKARICO IN KUHARJA zaposlimo. Jožef Halas, Sr. Bistrica 77. ml4948 srečanja ŽENSKO srednjih let za postrežbo na domu iščem. Tel.: 48 732. ml4891 FANT, star 45 let, išče žensko do 40 let. Grem tudi na kmetijo, vse drugo po dogovoru. Zjutraj od 8. do 9. ure po tel.: 84 018. ml4919 storitve POZOR! Sanacija dimnikov v enem dnevu (nerjaveča pločevina, podiranje, zidanje). Tel.: 041 676 975 ali 063 715 526, zvečer. ml4563 GOTOVINSKI ODKUP IN PRODAJA VOZIL. Plačilo takoj, ugodni krediti do 5 let tudi za zaposlene pri s. p., d. o. o., kmete, upokojence. Avto si lahko poiščete tudi drugje. Avto Rak, tel.: 062 779 581 (9.00-12.00 in 14.00-17.00). ml4850 KNAUF - ARMSTRONG; montaža in dobava predelnih sten in spuščenih stropov, zelo ugodno prodam. Tel.: 61 893, mobitel 041 668 063 ali faks 63 097. m 14917 ZELO USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠKI JEZIK ZA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE ter prevajam. Tel.: 23 038. ml4936 . Marija Ficko iz Brezovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence, cvetje, sveče, izrekli pisno in ustno sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obrad, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino, gospe Bertalaničevi za besede slovesa ob odprtem grobu, Pogrebništvu Banfi, kolektivu Akse in kolektivu 422. brigade Mure. Posebna hvala dr. Bedernjakovi in osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Rakičan. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V globoki žalosti in z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu zapustil Nič več tvojega smehljaja, nič več tvojih pridnih rok, ni več naše drage mame, stare mame, prababice. Karel Špilak iz Doliča 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi z poti, darovali vence, sveče in za svete maše, nam pa izr ustno in pisno sožalje. a ik in Iskreno zahvalo izrekamo zdravnikom internega oddel medicinskemu osebju intenzivne nege soboške bolnisni • Hvala g. duhovnikoma Ficku in Zrimu za pogrebni ob pevcem za odpete žalostinke ter odigrano Tišino in pogrebništvu Maje. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marta z možem Anton$ ’ vnuka Jože z ženo Marijo in Drago z ženo Marjeto, Štefan, sestri Fana in Irena ter svakinja Irma in drug sorodstvo Dragi pradedi! Zelo te bomo pogrešali Tvoji pravnuki Danilo, Uroš, Tadeja, Matjaž in Kletne^11111 ....................." ' ' -------~ "č. N SPOMIN Te dni mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša najdražja Karolina Šoštarec iz Gorice Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni V SPOMIN Boštjanu Gombocu NICO s 100 m cevi ugodno prodam. Tel.: 46 007. m 14910 DVOJNO ZASTEKLENE MACESNOVE OVIRE, 190 x 110, skupne širine 18 m, prodam. Tel.: 46 007. ml4910 KORUZNJAKE, peč za peko odojkov in otroške gugalnice prodam. Tel.: 76 041. ml4911 ODKUPUJEMO DELNICE, Petrol, Aktiva, Probanka, Krona, Triglav, Krka, Gorenje, po najvišjih cenah. Pridemo na dom. Tel.: 062 631 164, od 9: do 16. ure. m 14915 TV GORENJE, sintetizator - klavir, rabljeno pohištvo, okroglo mizo s 6 stoli, moško gorsko kolo, preproge, pisalni stroj, fotokopirni stroj, bojler, 80 1, kosilnico prodam. Tel.: 24 872. m!4918 STISKALNICO, mlin za grozdje, sod, kad, laneno ponjavo, preprogo, dva fotelja, rolerje, otroško kolo in posteljico prodam in oddam prostore za obrt ali kakršno koli dejavnost. Štefana Kuzmiča 2, tel.: 27 668. m 14925 AKTUALNO! Odkupujem delnice Petrola, Krke, Save, Colorja, Laškega, Fructala in drugih. Plačam z gotovino. Pridem na dom. Tel.: 061 16 86 055 ali 0609 639 664. m 14930 KROMPIR: jedilni, beli in rdeči, pakiran v vreče, prodam. Žerdin, Lipa 44, tel.: 42 171. ml4933 MEŠANO GROZDJE z brajd prodam. Tel.: 47 045. m 14937 BELO MEŠANO VINO; rizling - šipon, po 200 SIT/1, sortno vino char-doney in rizling, po 250 SIT/1, prodam. Tel.: 79 307, zvečer. m!4938 KORUZO za siliranje ali v zrnju prodam. Tel.: 40 271.ml4939 delo Za prodajo pohištvenega okovja na območju Prekmurja. Koroške in Štajerske iščemo potnika. Imeti mora vsaj osnovno znanje o artiklih, ki so predmet prodaje, pa tudi izkušnje na tem področju. Zaželjeno je, da je komunikativen. Resni interesenti naj pišejo na naslov: AM. CO Trgovina in zastopstva, d. o. o., 1000 Ljubljana, Vojkova 91. m 14849 3000 DEM in več z delom v mrežnem marketingu. Tel.: 24 775. m!4867 IZKUŠENO NATAKARICO in kvali-ficiranjega kuharja zaposlimo za nedoločen čas. Tel.: 76 055. m 14908 MADŽARSKO PODJETJE išče partnerja za uvoz znane brezalkoholne pijače. 8804 Nagykanizsa Pf. 2. m 14914 ZAPOSLIMO NATAKARICO in kuharico z izobrazbo. Tel.: 38 120 od 7. VESTNIK VESTNIK VESTNIK VESTNIK V iskanju barvite popolnosti pokličite MAVRIČNI TELEFON Tehnično inforrmtivna svetovala, pomagala odprav in prisluhnila vaši Nismo dovolili, da bi te izgubili. Ali usoda hotela Je tako, da to, kar najbolj smo ljubili' za vedno smo izgubili. Prijateljice in prijatelji ZAHVALA v^11 V globoki žalosti in z sporočamo žalostno vest, mnogo prezgodaj v 67. letu nenadoma zapustila na^njca žena, mama, tašča, babica, hčerka, sestra in sor° Marija Koštric roj. Gjura iz Dolnje Bistrice 133 rodnih01"’ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem s° ajtežjih sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetj_’^|U svete maše, in vsem, ki ste jo v tako velikem pospremili na njeni zadnji poti- in Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, P s]Ovesa’ pevcem za odpete žalostinke, govorniku za bes®^^-godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu ^te. Hvala tudi kolektivu SGP Pomgrad iz Murske Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Stefan, sin Milan in hčerka Vidu Z mama Terezija, sestre in brat z družinami ter d vs?oMS^ 6. septembra minevaj pi nas je tragično zapus očka Čas hiti in celi rane, a ne zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina, srce razjeda dan na dan. Jožef Lutar d. Z Rvd 'n do ^bezni njena moč ne seže. . a vsem, ki se ga spomnite s cvetje, svečo ali mislijo. K ljubeznijo in bolečino: zena Antonija ter hčerki Jožica in Aten1"1 vestnik, 4. september 1997 39 Oh, kako hitro čas beži, že eno leto te več med nami ni. Črna zemlja truplo tvoje krije, v grobu vene ti mladosti cvet, srce ljubeče več ne bije, oj, ljubi sin in dragi brat, rože in sveče prerani ti grob krasijo, solze grenke nam po licu polzijo. Čas vrsti se neprestano, seka rane in zdravi, nam pa nekdanjo rano vsak dan znova obudi. V SPOMIN $anes mineva leto žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustil ljubi sin in brat Štefan Obal iz Strukovec bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob "Rgovem grobu, nanj položite cvetje ali prižgete sveče. Žalujoči vsi njegovi Žalujoči vsi njeni Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. Dragi stric, zelo te pogrešava! Simon in Tadej ZAHVALA V 73. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra V SPOMIN Franc Baler iz Bokrač Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. Vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Irma Horvat iz Stanjevec 89 . —izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, 171 sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli e’ kovali vence, cvetje, sveče in v druge namene ter jo pospremili na zadnji poti. K^na ^ala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, wmoč Za°dPete žalostinke, dr. Kiršnerju za dolgotrajno Pri zdravljenju, 317. brigadi Mure, Hotelu Park z Bleda ter pogrebništvu Banfi. sePtembra mineva žalostno leto od takrat, ko. nas je zapustil Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami. Ni te nikjer več, kjer bila si prej, a v naših srcih ostala boš za vselej. V SPOMIN 6. septembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra Polanka Špilak te Križevec v Prekmurju 10 O in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno 'nov in dobrot, ki so nam jih dali tvoje srce in v pridne roke. . 1 se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njenem Du' P Prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči tvoji najdražji Boli, boli, ko vas, draga mama, več ni. Imeli težko ste življenje, nikoli več ne čaka vas trpljenje. Bolečine ste prestali, zdaj mirno boste v grobu spali. Hvala vam, mama, da ste nas imeli radi. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 74. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta Kristina Kupljen roj. Ajlec iz Okoslavec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Prisrčna hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, članom GD Okoslavci, članom DU Radenci, M. Slogi in pogrebništvu Vrbnjak. Iskrena hvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebično pomoč med njeno boleznijo. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Njeni najdražji V SPOMIN Boleč in nepozaben je spomin na 4. september 1996, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Anton Jerič iz Gančan Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Njegovi najdražji Bili so dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od volje 'do tvojega življenja. Umrlo je srce, ostala nam je bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZNRNMA V 84. letu starosti je zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja naši dragi mami, babici, prababici in sestri Jožefi Benko iz Gornjih Črnec 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali ter nam izrekali ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali za svete maše, vence, šopke, za gradnjo mrliške vežice in sveče, ki ji bodo še dolgo osvetljevale njen grob. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici gospodični Andreji Dervarič za lepe besede slovesa ob odprtem grobu. Iskrena hvala za neizmerno zdravniško pomoč zdravnikom, .medicinskim sestram in drugemu osebju ušesnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Peričevi, patronažnim sestram in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči otroci in sestri z družinami V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. N SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar ni več med nami naše drage Rozike Pesti iz Beltinec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Psi njeni Srce je dalo vse, kar je imelo. Nobene bilke zase ni poželo. Odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno - samo. (O. Župančič) ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric • Viljem Pelcar iz Kuzme 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše, in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti in .osebnemu zdravniku dr. Čurčiču. Lepa hvala g. župniku, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje iz Kuzme. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, brat in svak Albin Geč to iz Ljutomera Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge dobrodelne namene. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in govornikom za besede slovesa. Iskrena hvala za izkazano poslednjo čast ob slovesu Lovski družini Lipovci in lovcem rogistom. Vsi tvoji najdražji Bolečina nam ne mine, odkar tebe več med nami ni! Rekel si mi trikrat zbogom, mama. In vrnil se nikoli nisi, solze tečejo nam dan za dnem, a tebe, dragi Boris, več ne vrnejo. V SPOMIN Borisu Lešnjaku Lendava - Ingolstadt 7. septembra minevajo tri leta žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in vnuk. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in ste ga ohranili v najlepšem spominu. V vedno neizmerni žalosti vsi, ki smo te imeli radi in te bomo vedno tudi imeli. Počivaj v miru božjem, Boris naš. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše... Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, botre, sestre in tete Milene Vargazon s Cvena pri Ljutomeru (15. 8. 1921-18. 8. 1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno družini Kardinar iz Krapja in sosedi Miliki, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred in poslovilne besede, Simonu za odigrano Tišino in sestrični Janji za besede zahvale ob grobu ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči hčerki Mitja in Marta z družinama Zadnja stran Zaeetek sfcwHšfega tamfemma? V Banovskih toplicah so odprli prvi del novega apartmajskega naselja Zeleni gaj, ki gaje odkupila Radenska Jeruzalem - Do konca leta bo drugi del namenjen prodaji na trgu V torek, 2. septembra, sq,v Ba-novskih’toplicah odprli prvi del dvofazne investicije apartmajskega naselja Zeleni gaj. Čast, da je prerezal trak, je pripadla županu ljutomerske občine Ludviku Bratuši, kajti brez dobrega sodelovanja z občino in upravno enoto pri urejanju administrativnih in formalnih zadev dela ne bi mogla potekati tako hitro. Otvoritve se je udeležil tudi direktor SKB-banke Ivan Nerad. Z gradnjo so začeli 12. marca, poleg osnovne zidave sedmih hiš z 42 sobami pa je bilo potrebno predhodno postoriti še marsikaj drugega: izboljšati infrastrukturo v kopališču, asfaltirati poti v kampu, zgraditi transformatorsko postajo in čistilno napravo s sodobno tehnologijo za čiščenje odpadnih voda. Investitor apartmajskega naselja Zeleni gaj je SKB Investicijsko podjetje; direktor tega podjetja Jože Kavčič je povedal, daje bilo prijetno delati s podjetjem, kot je Radenska, čeprav so ga v začetku le težko prepričali o skupnem projektu. Drugi del apartmajskega naselja, ki ga šele gradijo in bo obsegal 36 apartmajev, bo SKB- banka prodala na trgu do konca leta. Če bo Radenska do konca uresničila vse načrtovane infrastrukturne izboljšave, jim to prav gotovo ne bo težko, saj bodo Banovske toplice postale novo zdraviliško središče ali, kakor je povedal predstavnik investitorja direktor Jože Kavčič: «... se bodo odprle možnosti, da se Banovske toplice dogradijo in postanejo eno najbolj atraktivnih točk v tem delu Slovenije.« Načrte za apartmajsko naselje Zeleni gaj je pripravil Štefan Baler (Domus); v prvi fazi bo Radenska Jeruzalem ponudila gostom 42 sob, 36 apartmajev pa bo SKB Investicijsko podjetje prodajalo na trgu. Družba Radenska Jeruzalem, kamor spadajo Banovske toplice, ima prav gotovo enak namen, le da ni vse v njihovi pristojnsti. Najprej bo verjetno potrebno najti ustrezne vodilne kadre, kajti dosedanji direktor je svoj del naloge že opravil več kot dobro. Priljubljenost in posodobljen videz Banovskih toplic, ki so zrasle ob vrtini za nafto iz leta 1954, je prav gotovo zasluga vztrajnosti sedanjega direktorja Franca Tominca. Septembra bodo lahko 42 sob že napolnili z gosti - družba Radenska Jeruzalem jih je odkupila od investitorja SKB Investicijsko podjetje za 2,9 milijona mark (za 60 odstotkov vrednosti so najeli dolgoročno posojilo, preostalo pa je bil kapitalski vlo- žek Radenske, d. d., v hčerinsko podjetje). Ob otvoritvi je direktor Franc Tominc nanizal kar nekaj načrtov, na primer gradnjo novega velikega bazena, širitev nudističnega kampa, gradnjo pokritega teniškega igrišča, širitev Z Okrožnega sodišča v Murski Soboti N1ALVA, d. o. o. ODKUPUJEMO PRAŠIČE IN VSE VRSTE GOVEJE ŽIVINE MOBITEL: 0609 626 677 0609 649 047 ^Lendavska ulica, Murska Sobota tel.: 21 737 ____________ , a___ Moja domača banka MiMBaaBaaaaBi /O Pomurska banka d.d. ■■■■■■■■■■■■■■■i Murska Sobota Kot smo že poročali, se je 22. marca zgodil zločin v Murski Soboti. Na domačiji 65-letne B. H. v ulici Štefana Kiizmiča je bil okrog 4.30 umorjen 37-letni Branko Nemec, ki je živel v omenjeni ulici skupaj s prijateljico Andrejo Tratnjek. Sum je padel na 29-letnega Viktorja Juda, ki naj bi prijatelja pokončal z večkratnimi udarci s sekiro po glavi. Senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je v torek obsodil obtoženega Viktorja Juda iz Radenec na osem let zapora. Pri odmeri kazni je upoštevana olajševalna okoliščina, ker je dejanje storil začasno duševno moten in pod učinkom alkohola ter omamljen zaradi uživanja pomirjeval (apaurin). Obsojeni je dejanje tudi obžaloval. Senat pa ni prezrl tudi oteževalnih okoliščin: Judje že bil kaznovan za kazniva dejanja z elementi nasilja, prijatelja pa je umoril med pogojnim odpustom iz zapora. Dokler sodba ne bo pravnomočna - mogoče se je pritožiti na višje sodišče -, ostaja obsojeni še naprej v priporu. Š. S. Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 2. 9. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 2. 9. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.317,8833 1.317,00 1.334,00 Francija 100 2.755,2202 2.724,90 2.788,10 Nemčija 100 9.274,3374 9.270,00 9.390,00 Italija 100 9,5053 9,31 9,62 Švica 100 11.271,6587 11.211,00 11.470,80 ZDA 1 168,4405 171,30 174,40 OBRESTNE MERE AVTOSERVISU^ LajteR od 1. septembra 1997 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za september je 0,8 % mesečno oz. 10,18 % letno. Sredstva na vpogled Hranilne vloge Tekoči računi Žiroračuni Nominalna letna obrestna mera 1,00% 1,00% 0,50% NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev Obrestna mera od TOM+3,2% do TOM + 4% od TOM+ 4% do TOM+ 4,4% od TOM+ 4,1% do TOM+ 4,5% od TOM+ 4,7% do TOM+ 4,9% TOM + 5% od TOM+ 4,9% do TOM+ 5% Skupna letna obr. mera 13,71% do 14,59% 14,59% do 15,03% 14,70% do 15,14% 15,36% do 15,58% 15,69% 15,58% do 15,69% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev Val. ki. + 5,47% do 5,79% Depozit s premijo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev TOM + 5,68% do 6,00% kuhinje in recepcije ter usposobitev ambulante za balneološko zdravljenje. Sicer pa ni vse odvisno od denarja, kakor je povedal g. Tominc ob koncu: »Ni dovolj, če nam je narava dala naravno zdravilno vodo, potrebni so tudi ljudje, ki imajo znanje, voljo in energijo, ki poganjajo kolesje razvoja.« BERNARDA B. PEČEK foto.: JURE ZAUNEKER --- LJUTOMER - Sklad stavb- nih zemljišč Občine Ljutomer išče »izvajalca« gradnje kanalizacije in pločnika ob Jeruzalemski cesti in napajalnega vodovoda za stanovanjsko sosesko v Razlagovi ulici. Predračunska vrednost prve naložbe je devet, druge pa 13 milijonov. Najugodnejši ponudnik naj bi z deli začel še ta mesec, končal pa do konca leta. Gradnja cestega odseka Cezanjev-ci-Lukavci naj bi stala 27.628.000, modernizacija odseka Moravci-Grabšinski Breg pa 62.671.000 tolarjev. Dela bo plačala Občina Ljutomer, kdo jih bo opravil, pa bodo ugotovili po odpiranju ponudb. (J. Ž.) — HODOŠ - V Občini Hodoš -____ Šalovci namenjajo ustrezno pozornost vzdrževanju kmetijskih zemljišč, zato sproti opravljajo melioracijska in vzdrževalna dela. Eno takih so zdaj predvideli na zložit-venem območju Šalovci III in Šalovci IV (Ravni, Brezja, Kančec). Stala naj bi 25.000.000 tolarjev. Začetek in dokončanje pa sta odvisna od tega, ali.bodo dobili denar od ministrstva za kmetijstvo in ali ga bodo dobili dovolj. (G. G.) ----- BELTINCI - V Občini Bel------ tinci deluje sedem turističnih društev. Za njihovo delovanje imajo dovolj razumevanja občinski svetniki: turističnim društvom Bel- tinci, Bratonci in Melinci so iz proračuna odobrili po 100.000 tolarjev, turističnima društvoma Zvonček Dokležovje in Sodar Gančani pa so namenili po 180.000 tolarjev, TD Lipovci 200.000 in TD Biijraš Ižakovci pa 240.000 tolarjev. (J. Ž.) TIŠINA - Gradbeni inženi-— ring Gomboc iz Beltinec je začel graditi na Tišini pri občinski stavbi novo poštno poslopje, kar bo seveda velika pridobitev za to območje. Modernizirajo pa se tudi pismonoše, saj so pred kratkim dobili nov avto za prevoz pošte, tako da je zdaj dostava dokaj hitra. (F. Ku.) Tržna inšpekcija je z odločbo št. 333-104/97 začasno prepovedala objavljanje in izvajanje žrebanja glavne nagrade v akciji Fiat punto na vašem gruntu. Po preteku pritožbenega roka bomo sodelujoče v igri - bralce in naročnike Vestnika - obvestili, kako bomo izvedli sklepno žrebanje in kakšne bodo nagrade, če ne bomo smeli podeliti avta. Po določilih Zakona o varstvu konkurence je namreč sporna višina vrednosti glavne nagrade. Če ne bomo smeli izžrebati za nagrado avto Fiat Punto, potem bomo izžrebali več dru- gih nagrad v skupni vrednosti, ki bo enaka vrednosti obljubljene super nagrade. Še naprej sodelujte z domačim tednikom Vestnikom! Danes spet objavljamo novo sličico. Zalepite | jo v ustrezno I mesto v predal-J čku kvadrata, ki smo ga objavili v 35. številki Vestnika. Potem ko ga boste izpolnili z vsemi štirimi deli fotografije, pa le spet pošljite dopisnice, kajti nagrada je lepa in bo zelo koristna ob trgatvi grozdja. V soboški sikstinski kapel' (političnem bifeju) Pod P co so Staknili na konkW (volilnem zboru) svoje g visoki LDS-ovski gla*a J Pred kapelico se je z množica Kartonazinih in jevih delavcev, ki so čakali beli dim iz dimnika. ni, Kartonažinega P , rek Cipot-Računski to odločitvijo so svoj P že izrekli občani M Toplic, ki jim m b' °d -ani bi sodelovali pn tej odločitvi. *** • T'bi Dekan soboške občin । Cigutsejevtehdne^ na gostilničarje so čine z okrožnico, ijnaZa svetuje, naj ^upuj J vS|o-ne standarde ofoV na parkirnih trošnikovem g pol°z,Go- dard je pogoji3 se n" v poH0-^Z rišču lahko ^očnejs'^apre' bili petih navali pa se morajo d ^ih P ostalih javnih P šinah. *** lednii L DO5 vito Gy°reLi svoi^j teh dneh P^aopOl<> delavce na iZaZZ gram iz °sn v rad Tečaj p°te seodgy Ježu. Natec J redra učijo za asfaltiran Tako Preiz^e enZ ni model, kJ aSfaJt" tricentimefrsk 0 tol dratnem m ni- * (Cj deficit blag^Z sosednjo ^1,,/ seježedog° , čel trgovat'®T