Gospodarske stvari. Kako ribnike za karpe narejati in ž njimi ravnati ? M. Vrednost ribnika je največ odvisua od tega, da se labko in zadosti vode v njega spustiti more in da se v njem mnogo hrane za ribe zarodi. Posleduja lastnoat pa je zopet najbolj odvisna od ribuikovih tal in njegove globočine. Peščena tla dajejo sicer pičlo pa dobro brano, ilovica in aota je v tem oziru dobra, še boljša pa so ilovnata prstenata tla, suh in top il je slab, ae slabae pa kamenita tla. Povedano velja poaebno o ribnikib. za karpe. Kdor si nove ribnike napravlja, ta mora pred V8em drugim gledati ua to, da ima pritok in odtok vode v svojih rokab. Le malokdaj se ribniki delajo tako, da se zemlja izkoplje in pa izvozi. Navadno se narejajo ribniki na neravnih doliČastib zemljiščih, prek kteia se potem na najnižjem mestu poprečni jez potegne in zgradi. Taki jezovi se delajo navadno najbolj h snovi, ki so pri rokah. Zajedno se pri tej priliki izkoplje- tudi jaoia za libe. Najboljše snovi za jez so il in glina. V peščeni zemlji se mora jezu podlaga iz ila dati, sicer vodo prepuača in ribnik ae labko posuši, če ni dovoljnega pritoka. Devična zemlja daje največje zneake, locje in zablata zncske zmanjšuje. Da ae more iz nbnika voda izpnstiti, se položi skozi jez poprečna cev na najnižjem mcstu, ki se ua vodni strani poljubno odpreti da. Navadno obstnjijo take cevi iz močnih izdolbenih dievesnih brun, ki se v meliek mab položijo. Ako se na njib skorja nepoškodovana pusti, te cevi dosti bolje in dalje dižijo. Narejajo take cevi tudi iz opeke (cegla) in iz žganib glinastih cevi, kakoršne so drenažne cevi. Vzidajo se potem s cementnim apnom. Na vodui strani se ta cev skozi steuo iz zbitih desek ali pa skozi cementni zid [loloži. Cev se s pilekom ali zaklopo zapirain s po.nočjo droga in vretena odpira. Včasib postavijo tudi po koncu stoječo cev, ktera na horizontalni navpično stoji. Na sprednji strani je od tal do vodinega površja z zatvornimi deskicami, ki drnga nad drugo stoje, zapifa. Te deskice. se dajo poljubno pioč vzeti ali pa zopet noter poataviti, kakor pač kdo hoče ali vodo v ribniku napeti ali pa spustiti. Tam kjer mali potočiei skozi ribnik tečejo, imajo te zatvorne deskice to dobro, da vodo v ribniku vedno jednako napeto vzdržujejo. Voda namreč črez najviajo deakico in pa akozi navpično cev odteka in tako globočino vode poljubno zmenjavamo, ali deskice naatavljaje ali jih odjemaje. Odtok vode iz ribnika se z lesenimi rokami zapira, da ribe ne morejo uhajati. Roke morajo pod vodo stati, da manj gnjijejo. Zelezne roke niso prikladne, ker jih rija prehitro sne. Ribja jama je globela, v ktero se ribe zbirajo, kedar se voda iz ribnika spušča. Ta globela nioia biti tako narejena, da jo je mogoče popolnoma suho položiti. V rahli, mehki zemlji je dobro, 5e se z leseno ali zidano ograjo na vseh straneb obda in z debelim dnom iz desek pokrije. Ribji jami se mora vsa skib obiačati in jo marljivo vse zablate očistiti, kedar se ribi. Haanovito je tudi tam, kder ribnikova voda iz ribnika izteka, globelo izkopati, ktera se sprednja ribja jama imenuje, da ribe, če bi bile roke kaj poškodovane, v njej ostajajo. Pri njenem odtoku je tudi z rokami pregrajena, da tako nobena riba ne more uiti. Pri večjih ribnikih je z lesom obita ali z kamenjem izložena. V njej mora vedno voda biti, da ribnikoFa cev ni na suhem in se nje tako gnjiloba ne poprime. S časom postanejo cevi po odtekajoči vodi znotraj brapave in neravne in ribe, ki skozi gredo, se lahko poakodujejo. Ne vidi se tedaj rado, da ribe skozi nje v sprednjo globelo prihajajo. Dno ribnikovo se moia z jarki ali grabicami prepreči, da more voda od vseh stiani lahko in bitro odtekati in da ribe lahko pot do ribje jame najdejo. Tiidi se na ta način mastno blatno dno bitro posuši, da more vprežna živina v njega, kedar ga je treba obdelovati. Velika napaka za ribnik 80 globele, iz kterih ae voda ne more do čistega odtekati, ker v njih mnogo koiistuih rib konec vzame, med tem, ko se ribe roparice vendar le po njih poskrijejo in si tako na akodo daljega ribjega zaroda življeuje resijo. Iz takih globel se mora toraj vodi, koiikor le mogoče, odtok pripraviti. Če je dosti vode, da se raore ribnik ž njo spomladi gotovo in varno napojiti, takrat je dobro ribnik po jesenskem ribljenju po zimi prazen puetiti, da se tako vsa kisioba iz zeuilje spravi in vsaj nekoliko ribjih sovražnikov pokonča. Tako imenovani nebni vibniki, to so taki, ktere deževnica in snežnica napaja, se morajo pavjeseni brž po spuščenju zopet zapieti in z vodo napojiti. Pritoki iz vasi in polja so koristni, ker imajo veliko živeža v sebi in tedaj ribnike rajši z vodo rosivnico napajajo, kakor z vodo iz rek in potokov. Če se ribnikom voda iz bližnjih razvodij, iz bližnjih vasi ali njiv dopeljuje, tako se po takem ravnanju izdatno zboljšujejo. Ne upirajte se namenjeni popravi PesniCke struge! Pesnica je glavna tekoča voda Slovenskih goric. Kakor žila teče med prijaznimi giiči po 4 milje dolgi dolini od nemako-slovenske meje pri Lučanah do Mihovcev niz Velike nedelje, kdcr v Dravo odteka. Povrsje vsega zemljišča, ki spada k vodovju Pesnice, znaaa 8 Dmilj in ima za gospodarstTO lepo lego in prijetno, ugodno podnebje. Letna toplota je 9 ° R., t. j. ravno tako, kakor je v Zagrebu, v Meranu, Turinu, Heidelbergu, kder slovito porensko vino raste, in v Nancy-ju, na Francoskem, kder dragi šampanjevec zori. Kraj Pesnice je 8928 oralov (joh) tiavnikov, ki bi zamogli po 540.000 centov sladkega sena in otave vsako leto dajati in veliko lepe goveje in konjske živine rediti, ki bi zopet s svojim obilnim gnojem njivam in goricam rodovitnost množila. Ali v resnici in djanju ni tako. Sena se po celi doliui komaj nakosi kakih 357120 centov, včasih pa še veliko menje. Sicer lepa dolina dobiva v mokrotnih letinab preveč, v sušnib pa premalo vode — in daja po tem takem mnogo kislega ali pa malo sena. Pridelki so nezanesljivi in zato živinoreja ni, kakor bi zamogla bili. Prvi in največji uzrok tej nezgodi — je Pesnica. Ta, mesto da bi koristila, še le mnogo akoduje. Njena struga je namreč primerno predolga *) in zapažena, da na mnogih krajib ne inore naprej; zlasti pa odtekanje vode ovirajo brezatevilni ovinki in čudne klobase posebno počenai od sv. Marjete ua Goričkem do Mezgovcev. Vsled tega nastajajo pogoste povodnji, ki včasih celo dolino spremenijo v dolgo in široko jezero. Ove povodnji sicer v jeseni in v spomladi koristijo, ker travnikom gnojijo, ali sredi leta veliko skodujejo, ker travo zblatijo, da nesnažnega sena živina jesti neče, in če njo v sili vendar žre, nevarno zboli. Zavolj velikih ovinkov povodenj le po maletn odteka, dolgo zastaja, gnjije, dela močvirje, kuži zrak in stori, da imajo posebno od Viaa iu Trnovcev tje doli na mnogih travnikih kislo, 8labo, le konjsko kimo, kar je tudi uzrok, da ondi nahajamo sicer ae čedne konje pa jako slaba kravčeta. Omeniti je še, da pogoste povodnji steze zapirajo, moste in mline kvarijo in po kužnem zraku mizlice ali tiealike in griže pouzročujejo. To so poglavni razlogi, zakaj so ljudje že pred 40 letmi _ačeli misliti na popravo Pesničke struge. Leta 1865. in 1866. so naai poslanci stvar sprožili v deželnem zboru. Leta 1871. je c. k. namestnik barou Ktlbek potoval po Pesnički dolini, poslušal pritožbe krnetov, ter se očividno piepričal o potrebi, da se ima nekaj storiti. Vsled njegovega posebnega prizadevanja je 21. avgusta 1871. ministerstvo sklenilo na državne stroake po inženirjih napraviti prvotni in splošni Dačrt (plan), po katerem bi se naj Pesnička struga poravuala in vsa dolina spremenila v zdravo in rodovitno zemljo. Načrt se je letos izdelal. Ministerstvo ga je potrdilo in ga dalo tiskati s spridjanim natančnim narisom. Delce je spisano nernški in se glasi: Denkscbrift tiber die Regulirung des Poasnitz-Bacbes mit einem Situationsplan. Graz 1875. LeykanaJosefstbal: t. j. Spomenica o reguliranju Pesnice. Iz te spomenice povzamemo bolj imenitne reči! (Konec prihodnjič.) *) 7 '/, milje v le 4 milje dolgi dolini. Na sadje in vinorejski šoli pri Mariboru se dobivajo lepa, visoka drevesca še sledečih jabeljč- nib plemen : 4. angleska jabelka, katerej se pravi: Pepping Parker-jeva. Drevo vzraste do srednje velikosti in neznano rado rodi obilega sadu, ki je lepo žolt ali rumen in je videti, kakor da bi bil z mo.no rijo prevle.en. Sad je lepo dišeč in zelo okusen in se da obraniti do konca januarja. 5. Sivi kosmači (Pariser Rambour Reinette von Canada) so jabelke z velikim, žlahtnim sadom, ki se do spomladi ohraniti da. Ovo žlahtno drevo je ae pri nas na Avstrijskem premalo znano, tem bolj pa na Francoskem, kder ga mnogo čislajo, radi sadijo, ker za jabelke veliko lepega denarja spečajo. Izvažajo njib namreč na milijone na Nemško, posebno pak na Rusko, kder njih plaSujejo vsako po 10—20 kr. 6. Jabelke karmelitarce (Carmeliter - Reinette). Sad je srednje velikosti, zelenkasto-rumen, z rudečimi progami in pikami zarobljen in jako okusen in tudi trpežen do sredi zime. Okoli Maribora, posebno v Pekerjab njih že mnogo imajo. Edina napaka pri tem jabelčnem plemenu je, da malokedaj rodi. 7. Veliki kosmači Kaselski (grosse CasselerReinette). Drevo ni ravno veliko, vendar spada med ona plemena, ki najbolj močno rodijo. Zlasti ob stezah dobro stori, cvete najbolj pozno in ohrani sad do pozne spomladi. 8. Veliki Kalvil rodi največja, bela jabelka, ki se štejejo med najžlahtnejše sadje. Rusi ga jako porajtajo in drago plačujejo in ostaae tudi do pozae spomladi in je veliko bolj priporočila vredno drevo, kakor pa 9. Bele rožmarinke, kojih največ imajo na Tirolskeni nasajenib, od koder veliko bledo-žoltih jabelk rožmarink predavajo, posebno na Dunaj. (Dalje prih.) Sejraovi. 11. sept. v Loki. — 13. sept. pri sv. Trojici, v Rušab, pri sv. Janžu pri Drauburgu, v Šmarji. — 14. sept. v Ru.ah, v Rogatcu, v Golobjem. — 15. sept. v Pleterjih. — 17. sept. v Kapeli pri Brežicah.