Acrocephalus 21 (98-99): 47 – 53, 2000
Sove Pohorja
Owls of the Pohorje Mountains
Luka Bo`i~1 & Al Vrezec2
1Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor, e-mail: luka.bozic@siol.net 2Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana
The article discusses the owls of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). Ten species have been registered so far, 4 of them as breeders: Tawny Owl Strix aluco, Pygmy Owl Glaucidium passerinum (rediscovered in 1993), Tengmalm’s Owl Aegolius funereus (rediscovered in 1996) and Long-eared Owl Asio otus; 1 species, i.e. Little Owl Athene noctua, occurs here merely as a chance guest and most probably does not breed. Five species, however, have not been reg-istered in the Pohorje Mountains in recent years, and only some of their his-torical data from the end of the 19th century and from the beginning of the 20th century are at hand. These species are: Barn Owl Tyto alba, Eurasian Scops Owl Otus scops, Eagle Owl Bubo bubo, Ural Owl Strix uralensis (expect-ed species) and Short-eared Owl Asio flammeus. A very interesting owls’ habi-tat in these mountains are the environs of raised bogs (Sphagno–Piceetum association), which are shared by 3 owl species: Tawny Owl, Pygmy Owl and Tengmalm’s Owl. Utterly new for Slovenia are the findings regarding the upper limit of the altitudinal distribution of the Little Owl (777 m a.s.l.) and Long-eared Owl (1,450 m a.s.l.) and the lower limit of the altitudinal distribution of the Pygmy Owl in the non-breeding season (310 m a.s.l.).
Key words: owls, Strigiformes, fauna, habitat, altitudinal distribution, Pohorje
Mountains, NE Slovenia
Klju~ne besede: sove, Strigiformes, favna, habitat, vi{inska raz{irjenost, Pohorje
1. Uvod
Sove so zaradi specifi~no no~nega `ivljenja obi~ajno izvzete iz ornitolo{kih popisov, zato jih je treba popisovati in preu~evati lo~eno. Favna sov dolo~enih obmo~ij je velikokrat predstavljena v posebnih delih. V Sloveniji imamo `e kar nekaj takih favnisti~nih pregledov: za obmo~je zgornje Pivke (Polak 1989), ribni{ko-ko~evsko obmo~je (Peru{ek 1990), Ljubljansko barje (Vrezec 1993), slovensko Istro (Lipej & Gjerke{ 1994), Dravinjsko dolino (Vrezec 1997a) in za Krim pri Ljubljani (Vrezec 1997b). Na Pohorju so bile sove slabo raziskane, o ~emer pri~ajo tudi pomanjkljivi podatki s tega obmo~ja v Ornitolo{kem atlasu Slovenije (Geister 1995). V zadnjem desetletju pa se je o tej pti~ji skupini nabralo kar nekaj favnisti~nih podatkov. Namen ~lanka je predstaviti vse  podatke  o  sovah  Pohorja,  {e  zlasti  pa  nekaj
najnovej{ih ugotovitev, kot sta na primer odkritji malega skovika Glaucidium passerinum in koconogega ~uka Aegolius funereus.
2. Metode dela in opis obmo~ja
2.1. Metode dela
Zgodovinske podatke sva zbrala iz literature. Novej{e podatke, ki se nana{ajo na obdobje 1990–1999, sva zbirala iz literature, od opazovalcev in z lastnim terenskim delom. Podatke sva na terenu zbirala prilo-`nostno, na~rtno pa s predvajanjem posnetega ogla-{anja (playback method). Veliko podatkov je bilo zbranih prilo`nostno in nesistemati~no. Lokalitete niso bile obdelane enakomerno, kar je pri razlagi podatkov treba upo{tevati.
47
L. Bo`i~ & A. Vrezec: Sove Pohorja
2.2. Opis obravnavanega obmo~ja
Obravnavano obmo~je zavzema celotno sredogorje Pohorja, ki se v smeri od zahoda proti vzhodu razteza v dol`ini kakih 50 km (nekako od Dravograda do Maribora). Pohorje je skrajni jugovzhodni podalj{ek Centralnih Alp, ki pri nas dosega le {e subalpski pas. Najvi{ji vrhovi in planote na zahodnem delu presegajo 1.500 m, medtem ko je vzhodni del nekoliko ni`ji z nadmorskimi vi{inami med 1.200 in 1.300 m. Posebnost Pohorja je njegova geolo{ka sestava, saj v celoti sestoji iz razli~nih silikatnih kamnin. Hidro-grafsko omre`je sestoji iz {tevilnih potokov z globokimi in ozkimi grapami (Melik 1957). Pohorje zoogeografsko sodi v predalpsko regijo in predalpsko-predpanonsko subregijo (Mr{i} 1997).
Prevladujo~i tip vegetacije v vi{jih legah so iglasti gozdovi zdru`b smreke Luzulo–Piceetum in Rhamno– Piceetum ter jelke Galio–Abietetum. V ni`jih legah prevladujejo bukove zdru`be Castaneo–Fagetum in Luzulo–Fagetum. Na slemenu Pohorja se raztezajo tudi visoka barja s {otnimi mahovi in ru{jem (zdru`ba Sphagno–Pinetum mugi) ter gozd smreke in {otnega mahu Sphagno–Piceetum. V manj{em obsegu se pojavljajo {e nekatere druge gozdne zdru`be (Fridl et al. 1998).
3. Rezultati in diskusija
Do sedaj smo na Pohorju ugotovili in potrdili 5 sovjih vrst: malo uharico Asio otus, lesno sovo Strix aluco, malega skovika Glaucidium passerinum, koconogega ~uka Aegolius funereus in ~uka Athene noctua. Za pegasto sovo Tyto alba, velikega skovika Otus scops, veliko uharico Bubo bubo, koza~o Strix
uralensis in mo~virsko uharico Asio flammeus pa v novej{em ~asu ni zanesljivih podatkov.
3.1. Pegasta sova Tyto alba
V novej{em ~asu pegaste sove na Pohorju nismo na{li; za starej{e odbobje jo navaja J. Koprivnik (Poneb{ek 1917). Reiser (1925) o pegasti sovi za Pohorje ni imel podatka.
3.2. Veliki skovik Otus scops
Poneb{ek (1917) navaja, da je J. Koprivnik med ptice Pohorja uvrstil tudi velikega skovika. Sicer pa tako Poneb{ek (1917) kot Reiser (1925) pravita, da je veliki skovik na [tajerskem in v okolici Maribora pogost, vendar podatkov za Pohorje nimata. V novej{em ~asu veliki skovik na Pohorju ni bil ugotovljen.
3.3. Velika uharica Bubo bubo
@e Reiser (1925) omenja, da so ~asi, ko je velika uharica gnezdila v okolici Maribora, minili. Za Pohorje navaja le en primer ustreljenega osebka iz sedemdesetih let 19. stoletja.
3.4. Lesna sova Strix aluco
O pojavljanju na{e najpogostej{e in najbolj raz{irjene vrste sove (Geister 1995) smo tudi na Pohorju zbrali kar nekaj podatkov. Ve~ina izmed njih izvira z ni`je le`e~ih predelov, predvsem iz okolice pohorskih vasi: Smolnika (450 m), Ribnice (714 m), Skomarja (900 m), Resnika (900 m), [martna (777 m), Kolonije
Tabela 1: Pregled opazovanj lesne sove Strix aluco nad 1.000 m n.v. na Pohorju
Table 1: Observations of Tawny Owl Strix aluco above 1.000 m a.s.l. in the Pohorje Mountains
kraj/	nadm. vi{ina/    datum/		opazovanje/	opazovalec/
place	altitude	date	observation	observer
Pesek pri Rogli	1.300 m	29.6.1995	izbljuvek, pero/ pellet, feather	L. Bo`i~
^rno jezero pri	1.200 m	4.5.1996	par izzvan s posnetkom malega skovika/	L. Bo`i~,
Osankarici			a pair provoked with the play-back of Pygmy Owl	A. Vrezec
Adamov vrh	1.260 m	17.5.1997	1 osebek priletel na posnetek koconogega ~uka/	L. Bo`i~,
			1 individual reacted to the play-back of Tengmalm’s Owl    A. Vrezec	
Mrzli studenec	1.230 m	11.10.1997	1 osebek se ogla{a/ 1 individual calling	L. Bo`i~, A.Vrezec
48
Acrocephalus 21 (98-99): 47 – 53, 2000
(800 m), Sv. Ignacija nad Podvelko (880 m) in Planice (500 m) (Vogrin 1993, [orgo & Jan`ekovi~ 1995, Bra~ko pisno, Trebu{ak ustno, lastni podatki). Zgodovinske podatke iz okolice Peker navaja Reiser (1925). Vsa ta opazovanja so iz krajev precej pod 1.000 m, kar naj bi po doslej objavljenih podatkih pomenilo skorajda zgornjo mejo raz{irjenosti te vrste, saj sta bili nad to vi{ino znani le dve opazovanji (Tome 1996). Posebno pozornost si zato zaslu`ijo opazovanja nad to mejo, ki so zbrana v tabeli 1.
Sklepava, da je lesna sova raz{irjena od ni`in do vrha Pohorja. V vi{jih legah naseljuje predvsem smrekove gozdove, ki se jih sicer izogiba (Mikkola 1983, Geister 1995). Verjetno je na ve~jih nadmorskih vi{inah redkej{a. V preteklih letih je bilo v okolici [umika (1.000 m) name{~enih nekaj gnezdil-nic za lesno sovo in koza~o, ki pa so vse ostale nezasedene, kar se v ni`inah praviloma le redko zgodi (Denac ustno).
Dokaj veliko pogostnost lesne sove na Pohorju si lahko pojasnimo tudi z dejstvom, da v tem obmo~ju ni koza~e, saj prevladuje mnenje, da sta si obe sovi kompetitivni, zlasti v obmo~jih s pomanjkanjem ustreznih gnezdi{~ (Mikkola 1983).
Opazovanje para lesnih sov ob ^rnem jezeru pri Osankarici v Sphagno–Piceetum (1.200 m) ka`e, da si lesna sova na Pohorju `ivljenjski prostor deli s koconogim ~ukom in malim skovikom, saj so bile na tej lokaciji registrirane vse tri sovje vrste.
3.5. Koza~a Strix uralensis
Za koza~o domnevava, da je danes na Pohorju ni ve~ ali pa da gnezdi v zelo majhnem {tevilu. Glede na ustreznost habitata in tudi na zgodovinske podatke bi koza~a na Pohorju lahko gnezdila. Kljub na~rtnemu iskanju v novej{em ~asu je {e nismo odkrili.
Reiser (1925) omenja dva podatka o pojavljanju koza~e na Pohorju. Prvi je najdba samice pri Klopnem Vrhu, drugi pa je osebek iz vi{e le`e~ih gozdov okoli{kega hribovja. Dokazov o gnezdenju ni imel, zato pa precej podatkov iz okolice Pohorja in Maribora, kjer je bila koza~a pogostej{a v jesenskem kot v spomladanskem ~asu.
Edini podatek o pojavljanju koza~e na Pohorju je pri~evanje kmeta (in lovca) z Lovrenca na Pohorju, ki naj bi bil leta 1992 opazoval par koza~ v gozdu pod Spodnjo brvjo, na Pesku pa naj bi jo bil pono~i tudi ve~krat sli{al, tako da domnevava, da tu gnezdi (Bra~ko 1994b). Podatek sva obravnavala kot nezanesljiv, saj je kmet tudi trdil, da koconogega ~uka na Pohorju {e ni videl ali sli{al, ~eprav danes vemo, da je koconogi ~uk ponekod na Pohorju lahko celo
Slika 1: ^rno jezero pri Osankarici (1.200 m). Okolico jezera pora{~ajo gozdovi Sphagno–Piceetum in Sphagno– Pinetum mugi: `ivljenjski prostor malega skovika Glaucidium passerinum, koconogega ~uka Aegolius funereus in lesne sove Strix aluco (foto: J. Smole).
Figure 1: ^rno jezero near Osankarica (1.200 m a.s.l.). The lake is surrounded by Sphagno–Piceetum and Sphagno– Pinetum mugi forests: natural surrounding of the Pygmy Owl Glaucidium passerinum, Tengmalm's owl Aegolius funereus, and Tawny Owl Strix aluco (photo: J. Smole).
pogost (glej nadaljevanje besedila). Poleg tega smo obmo~je okoli Peska s posnetkom koza~inega ogla{anja pono~i tudi ve~krat pregledali, vendar koza~e nismo ne videli ne sli{ali. Koza~a na Pohorju tako ostaja {e vedno velik izziv, s katerim se bomo morali spopasti v nadaljnjih raziskavah sov na Pohorju.
3.6. Mali skovik Glaucidium passerinum
Mali skovik je bil na Pohorju vnovi~ odkrit {ele leta 1993 (Bra~ko 1994a, lastna opazovanja), pa tudi zgodovinski podatki o tej vrsti so precej skopi.
Reiser (1925) omenja le dva podatka o pojavljanju malega skovika na Pohorju, od katerih je eden iz okolice Lovrenca. Mimogrede sicer pravi, da je verjetno stalnica, vendar o njegovem gnezdenju v teh krajih o~itno ni bil povsem prepri~an, saj je poleg statusa vrste postavil vpra{aj. Po odkritju v 90ih letih je sledilo {e nekaj opazovanj te vrste, ve~ina izmed njih iz okolice Osankarice (Bra~ko 1994a, Vogrin 1994, lastna opazovanja). Drugo obmo~je Pohorja, na katerem smo zbrali ve~je {tevilo podatkov, je okolica Peska in Rogle (Bra~ko 1994a & pisno, lastna opazovanja).
Poleg omenjenih opazovanj obstajata {e posamezna podatka z Areha (1.250 m; Bra~ko pisno) in Smolnika (Bra~ko 1998). Slednji je {e posebej zanimiv zaradi nizke nadmorske vi{ine (310 m),
49
L. Bo`i~ & A. Vrezec: Sove Pohorja
Tabela 2: Pregled krajev na Pohorju, kjer je bil mali skovik Glaucidium passerinum ugotovljen v 90ih letih
Table 2: An overview of the places in the Pohorje Mountains where Pygmy Owl Glaucidium passerinum was registered in the 1990's
kraj/ place	nadm. vi{ina/ altitude	opazovanje/ observation	vir/ source
okolica Peska in Rogle /	1.380–1.450 m	ve~ osebkov opazovanih in izzvanih s posnetkom v letih 1993 in 1994 / a number of individuals observed and provoked with play-backs in 1993 and 1994	Bra~ko (1994a); lastna opazovanja/ own observations
Areh	1.250 m	1 osebek opazovan 23.11.1995/ 1 individual observed on 23.11.1995	Bra~ko pisno / in writing
okolica Osankarice	1.200 m	ve~ osebkov opazovanih in izzvanih s posnetkom v letih 1993, 1994 in 1996 / a number of individuals observed and provoked with play-backs in 1993, 1994 and 1996	Bra~ko (1994a), Vogrin (1994); lastna opazovanja/ own observations
Tin~eva bajta pri [umiku	1.150 m	1 osebek ujet 8.10.1996/ 1 individual caught on 8.10.1996	Vre{ (v tisku / in print)
Smolnik	310 m	1 osebek se je ogla{al 17.2.1998/ 1 individual calling on 17.2.1998	Bra~ko (1998)
~eprav so iz literature znana posamezna zimska opazovanja v ni`jih legah (Mikkola 1983, Nadler 1996). Podobna opazovanja navaja `e Reiser (1925) za okolico Lovrenca na Pohorju (436 m). Res pa je, da v kar {tirinajstletnem obdobju popisovanja za Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije mali skovik ni bil nikoli ugotovljen pod 800 m (Sovinc 1994). Glede na objavo Tometa (1996) je opazovanje malega skovika pri Smolniku tudi najni`je znano opazovanje te vrste v Sloveniji.
Po doslej znanih podatkih je bil mali skovik na Pohorju v nezimskem obdobju ugotovljen na nadmorski vi{ini med 1.150 in 1.450 metri. Ogla{a-nje je bilo zabele`eno spomladi, poleti in v jesenskem ~asu. Poudariti je treba, da so bili mali skoviki v veliki ve~ini izzvani. Izjema sta naslednja dva podatka: na Pesku (1.382 m) sva 13.3.1994 ob 5.50 uri zjutraj pred planinsko ko~o poslu{ala ogla{anje malega skovika, Bra~ko (pisno) pa poro~a celo o dveh spontano ogla{ajo~ih se samcih v bli`ini Rogle dne 21.10.1998. Njegovo ogla{anje smo najve~krat poslu-{ali v ve~ernem mraku, ~eprav je bil nekajkrat izzvan tudi pono~i (najkasneje ob 23. uri).
Pri ugotavljanju raz{irjenosti malega skovika so nam lahko v pomo~ druge vrste ptic, ki nas z razburjenim vedenjem opozarjajo nanj. Mikkola (1983) pravi, da se tak{nega vedenja ptice priu~ijo v krajih,  kjer  se  ta  vrsta  sove  redno  zadr`uje.  ^e
50
upo{tevamo to dejstvo, potem lahko z gotovostjo trdimo, da je mali skovik raz{irjen tudi v okolici Ribni{ke ko~e nad Ribnico (1.530 m), kjer smo ob predvajanju posnetka opazili omenjeno vedenje. V tem pogledu so zanimive reakcije ve~jih vrst ptic, ki jih skovik gotovo ne pleni. Od teh so se odzvali krekovti Nucifraga caryocatactes in celo samec ~rne `olne Dryocopus martius, ki pa ga je zvok verjetno pritegnil zaradi podobnosti ogla{anja malega skovika s kontaktnim klicem te vrste. Poleg omenjenih vrst smo tak{no vedenje opazili {e pri veliki sinici Parus major, meni{~ku P. ater, ~opasti sinici P. cristatus, gorski sinici P. montanus, {~inkavcu Fringilla coelebs, rumenoglavem kralji~ku Regulus regulus in komatarju Turdus torquatus, ki je imel v bli`ini za letenje {e nesposobnega mladi~a.
Po dosedanjih opa`anjih naseljuje mali skovik na Pohorju predvsem smrekove gozdove Piceetum v bli`ini manj{ih ~istin (razred~itev dreves in barij) in obmo~ja z ni`jimi drevesi, ki se izmenjujejo z zaplatami ru{ja Pinus mugo. Vsaj v okolici Osankarice in ^rnega jezera, zelo verjetno pa tudi drugje, je pogosta vrsta, ki si deli `ivljenjski prostor s prav tako pogostim koconogim ~ukom. Mikkola (1983) povezuje mo`nost hkratnega pojavljanja obeh vrst v razmeroma velikem {tevilu predvsem zaradi razli-~nega ~asa aktivnosti in razlik v plenu.
Acrocephalus 21 (98-99): 47 – 53, 2000
3.7.  ^uk Athene noctua
Edina znana podatka o pojavljanju ~uka na Pohorju sta opazovanji s [martnega (777 m) v za~etku julija 1990 in 1992 (Vogrin 1991 & 1993). V enakem obdobju v letu 1993 ni bil zabele`en. ^eprav mo`nosti gnezdenja ~uka v okolici vasi ne ka`e povsem zanemariti, se domneva, da je {lo za opazovanje klate{kih osebkov z Dravskega polja, vendarle zdi bolj verjetna. Po doslej zbranih podatkih (Tome 1996) je nadmorska vi{ina [martnega za ~uka morda nekoliko visoka, pa tudi Geister (1995) v Ornitolo{kem atlasu gnezdilk Slovenije pravi, da se zdi, kot da bi se ~uk gri~evnatega obrobja Pohorja in podobnih predelov izogibal. Med starej{imi avtorji ~uka za obmo~je Pohorja omenja J. Koprivnik (Poneb{ek 1917).
3.8.  Koconogi ~uk Aegolius funereus
Koconogi ~uk je ena tistih sovjih vrst, ki smo jih v zadnjih 50 letih na Pohorju odkrili {ele pred kratkim. Zadnje podatke o pojavljanju koconogega ~uka na Pohorju navaja Reiser (1925), ki ga ozna~uje kot redkega gnezdilca. Reiser (1925) je teritorialno ogla{anje koconogega ~uka poslu{al 17.5.1924 na ribni{kem Pohorju na nadmorski vi{ini 1.440 m. Od takrat pa do leta 1996 je bil koconogi ~uk na Pohorju za slovensko ornitologijo neznanka. Celo lovci o njem niso ni~ vedeli (Bra~ko 1994b). Geister (1998) na podlagi tega zaklju~uje, da se je gnezditveni areal koconogega ~uka v Sloveniji v zadnjem stoletju skr~il. Ponovno odkritje vrste leta 1996 to trditev zavra~a in ka`e na to, da je ves ta ~as koconogi ~uk na Pohorju zagotovo `ivel; le premajhna raziskanost in poznavanje te vrste drugod po Sloveniji sta pripomogla k temu, da je bil koconogi ~uk na Pohorju skrit celih 72 let.
Koconogi ~uk je bil na Pohorju ponovno odkrit 4.5.1996. Ob pomo~i posnetka sam~evega petja sva v okolici Osankarice (1.200 m) na 19 km dolgem transektu odkrila 9 pojo~ih samcev koconogega ~uka, ve~inoma na ~istinah in jasah sredi smrekovega gozda, kar je optimalen habitat koconogega ~uka (März 1995, Locker & Flügge 1998). Pozneje je bilo na Pohorju registriranih {e nekaj opazovanj koconogih ~ukov (tabela 3).
Iz podatkov lahko sklepamo, da je koconogi ~uk v okolici Osankarice dokaj pogost, {ele nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, kako pogost je v drugih predelih Pohorja. Na obmo~ju Osankarice in ^rnega jezera sta bila ugotovljena {e mali skovik in lesna sova, s katerima si koconogi ~uk na Pohorju o~itno deli `ivljenjski prostor.
3.9. Mo~virska uharica Asio flammeus
Mo~virska uharica za obmo~je Pohorja v zadnjih 50 letih ni bila ugotovljena. Edini podatek je s konca 19. stoletja, ko je bila pri Cirkov{kem koglu 2.5.1894 ustreljena samica, verjetno na selitvi (Reiser 1925).
3.10. Mala uharica Asio otus
^e dr`i, da lahko malo uharico v Sloveniji pri{tevamo med dokaj pogoste sove (Geister 1995), potem tega vsekakor ne moremo trditi za vi{je predele na{e dr`ave (Tome 1996). Slednji navaja kot najve~jo ugotovljeno nadmorsko vi{ino za to vrsto 790 m n.v. S Pohorja je znanih nekaj opazovanj z obrobja oziroma ni`e le`e~ih predelov (Reiser 1925, Vogrin 1993, Bra~ko pisno, lastna opazovanja), med katerimi sta {e najvi{ji opazovanji iz Loke pri Framu (600 m) in Kolonije (800  m);  (Vogrin  1993;  lastni  podatki).  V  tem
Tabela 3: Pregled opazovanj koconogega ~uka Aegolius funereus na Pohorju v 90ih letih
Table 3: Observations of Tengmalm's Owl Aegolius funereus in the Pohorje Mountains during the 1990's
kraj/ place	nadm. vi{ina/ altitude	datum/ date	opazovanje/ observation	opazovalec/ observer
Osankarica	1.200 m	4.5.1996	9 obmo~nih samcev (izzvani s posnetkom)/ 9 territorial males (provoked with play-back)	L. Bo`i~, A. Vrezec
Klopni Vrh	1.340 m	7.6.1996	1 obmo~ni samec / 1 territorial male	D. Denac
Osankarica	1.200 m	11.10.1997	5 osebkov (svarilno ogla{anje po posnetku)/ 5 individuals (warning calls after play-back)	L. Bo`i~, A. Vrezec
^rno jezero pri Osankarici	1.200 m	12.5.1998	3 samci (izzvani s posnetkom)/ 3 males (provoked with play-back)	T. Trilar, A. Vrezec
51
L. Bo`i~ & A. Vrezec: Sove Pohorja
pogledu se zelo razlikujeta naslednja podatka iz gnezditvenega obdobja: 30.5.1993 je bilo v bli`ini vrha Trije studenci (1.245 m) pri Osankarici najdeno pero male uharice, junija 1993 pa njeni izbljuvki pri Ribni{kem jezeru pod Jezerskim vrhom, na nadmorski vi{ini 1.450 m ([orgo & Jan`ekovi~ 1995). Podobna opazovanja so znana tudi z avstrijske [tajerske, kjer je bila mala uharica najvi{je registrirana na nadmorski vi{ini 1.400 m. Vendar so tudi tam tak{ni podatki prej izjema kot pravilo (Sackl & Sammwald 1997).
4. Zaklju~ek
Na Pohorju je bilo registriranih 10 sovjih vrst, 5 od teh {ele v zadnjem ~asu. Za 4 vrste domnevamo, da tu tudi redno gnezdijo (tabela 4).
Za sove zelo zanimiv habitat je okolica visokih barij, ki jo na Pohorju pora{~a zdru`ba Sphagno– Piceetum, saj so bile tu ugotovljene kar tri vrste: lesna sova, mali skovik in koconogi ~uk. Vi{e le`e~e (1.150– 1.450 m) iglaste gozdove zdru`b Galio–Abietetum in Luzulo–Piceetum naseljujeta mali skovik in koconogi ~uk, medtem ko je lesna sova v teh habitatih redkej{a. Zanimivo je, da se tudi mala uharica na Pohorju pojavlja v vi{jih legah (1.245–1.450 m), in sicer na
ve~jih ~istinah oziroma jasah, ki jih obkro`a smrekov gozd Rhamno–Piceetum ali Luzulo–Piceetum.
Ni`e le`e~e gozdove (pod 1.000 m), ki jih na Pohorju ve~inoma pora{~ajo zdru`be Castaneo– Fagetum, Luzulo–Fagetum in Rhamno–Piceetum, poseljujeta lesna sova in mala uharica, mali skovik pa je tu le redek gost, ki se v ni`ine umakne v zimskem oziroma negnezditvenem obdobju. Podobno bi lahko pri~akovali tudi za koconogega ~uka, saj se lahko tudi pri tej vrsti del populacije pozimi umakne v ni`je predele oziroma v negnezditvena obmo~ja (Mikkola 1983; Pakkala et. al 1994), kar je bilo v Sloveniji ugotovljeno `e na Ljubljanskem barju (Tome & Vrezec v tisku). V ni`jih predelih Pohorja pa se pojavlja tudi ~uk, vendar je ta redkej{i in verjetno gre pri njem le za klate{ke osebke iz ni`ine, ne pa za gnezditev, tako da tudi ni vklju~en v tabelo 4.
Izmed treh vrst sov, ki jih v zadnjem ~asu na Pohorju nismo na{li, je le koza~a tista, ki jo v prihodnjih raziskavah sov na Pohorju lahko pri~akujemo.
V pri~ujo~em delu so predstavljene dosedanje raziskave in opazovanja sov na Pohorju, ki so bila omejena zlasti na vzhodni del Pohorja. Iz zahodnega dela prakti~no nimamo podatkov in gotovo bo podrobnej{i pregled tega obmo~ja prinesel {e kak{no sovjo zanimivost s tega konca Slovenije.
Tabela 4: Pregled gnezde~ih vrst sov Pohorja, njihova vi{inska raz{irjenost, habitat in vrste sov, s katerimi si delijo `ivljenjski prostor (nadmorska vi{ina v oklepaju pomeni opa`anje zunaj gnezditvenega obdobja)
Table 4: An overview of the breeding owl species in the Pohorje Mountains, their altitudinal distribution, habitat, and the species with which they share the natural surrounding (altitude in the brackets indicating observation during the non-breeding period)
vrsta/	vi{inska	habitat/	druge vrste sov v
	raz{irjenost/		istem habitatu/
species	altitudinal	habitat	other owl species in
	distribution		the same habitat
Mala uharica/	300–1.450 m	obrobje smrekovega gozda / margins of spruce forest	S. aluco
Long-eared Owl		Rhamno–Piceetum, Luzulo–Piceetum, Castaneo–Fagetum	
Asio otus			
Lesna sova/	450–1.300 m	okolica visokih barij / environs of raised bogs	A. otus,
Tawny Owl		Rhamno-Piceetum, Sphagno–Piceetum, Galio–Abietetum,   G. passerinum,	
Strix aluco		Luzulo–Fagetum, Castaneo–Fagetum	A. funereus
Mali skovik/	1.150–1.450 m	okolica visokih barij / environs of raised bogs	S. aluco,
Pygmy Owl	(310 m)	Sphagno–Piceetum, Sphagno–Pinetum mugi,	A. funereus
Glaucidium passerinum		Galio–Abietetum	
Koconogi ~uk/	1.150–1.440 m	okolica visokih barij / environs of raised bogs	S. aluco,
Tengmalm’s Owl		Sphagno–Piceetum, Luzulo–Piceetum	G. passerinum
Aegolius funereus			
52
Acrocephalus 21 (98-99): 47 – 53, 2000
Zahvala: Zahvaljujeva se kolegom, ki so nama sporo~ili svoje podatke o opazovanjih sov na Pohorju ali pa so sodelovali pri terenskem delu: Francu Bra~ku, Damijanu Dencu, Jakobu Smoletu, Marku Trebu{aku, dr. Tomiju Trilarju in Milanu Vogrinu.
5. Povzetek
^lanek obravnava sovjo favno na Pohorju. Do sedaj je bilo registriranih 10 vrst sov; 4 vrste so bile ugotovljene kot gnezdilke: lesna sova Strix aluco, mali skovik Glaucidium passerinum (na Pohorju ponovno odkrit leta 1993), koconogi ~uk Aegolius funereus (na Pohorju ponovno odkrit leta 1996) in mala uharica Asio otus; 1 vrsta, ~uk Athene noctua, se pojavlja kot naklju~ni gost in na Pohorju najverjetneje ne gnezdi; 5 vrst pa v zadnjem ~asu na Pohorju ni bilo ugotovljenih in zanje obstajajo le zgodovinski podatki s konca 19. st. in za~etka 20. st.: pegasta sova Tyto alba, veliki skovik Otus scops, velika uharica Bubo bubo, koza~a Strix uralensis (pri~akovana vrsta) in mo~virska uharica Asio flammeus. Zelo zanimiv habitat za sove na Pohorju je okolica visokih barij (zdru`ba Sphagno–Piceetum), kjer si `ivljenjski prostor delijo 3 vrste sov: lesna sova, mali skovik in koconogi ~uk. Nove so ugotovitve zgornje meje vi{inske raz{irjenosti ~uka (777 m) in male uharice (1.450 m) ter spodnja meja vi{inske raz{irjenosti malega skovika v negnezditvenem obdobju (310 m).
6. Literatura
Bra~ko, F. (1994a): Mali skovik Glaucidium passerinum.
Acrocephalus 15 (65-66): 154-155. Bra~ko, F. (1994b): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus,
65-66 (15): 155. Bra~ko, F. (1998): Mali skovik Glaucidium passerinum.
Acrocephalus 19 (89): 118-119. Fridl, J., D. Kladnik, M. Oro`en Adami~ & D. Perko
(eds.) (1998): Geografski atlas Slovenije: Dr`ava v prostoru in ~asu. DZS, Ljubljana. Geister,  I.  (1995):  Ornitolo{ki  atlas  Slovenije.  DZS,
Ljubljana. Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? Tehni{ka zalo`ba
Slovenije, Ljubljana. Lipej, L. & M. Gjerke{ (1994): Ujede (Falconiformes) in
sove (Strigiformes) Slovenske Istre. Annales 4: 53-62. Locker, S. & D. Flügge (1998): Hohe Siedlungsdichte des
Rauhfußkauzes Aegolius funereus in den Hanstedter
Bergen,     Naturschutzgebiet     »Lüneburger     Heide«.
Vogelwelt, 119: 329-336. März, R. (1995): Der Rauhfußkauz. Spektrum Akad. Verl.,
Heidelberg. Melik, A. (1957): [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko
dolino. Slovenska matica, Ljubljana.
Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser, London.
Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost Slovenije, Slovenija – »vro~a to~ka« Evrope. MOP, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana.
Nadler, K. (1996): Massenüberwinterung des Sperlingskauzes (Glaucidium passerinum) im mittleren Mühlviertel/Oberösterreich. Egretta, 39 (1-2): 55-70.
Pakkala, H., M. Ojanen & M. Tynjälä (1994): On the autumn movements of the Tengmalm’s owl (Aegolius funereus) at the Tauvo bird observatory, Northern Finland. The Ring, 1-2 (16): 70-75.
Peru{ek, M. (1990): Sove na ribni{ko-ko~evskem obmo~ju. Acrocephalus, 45 (11): 77-78.
Polak, S. (1989): Sove Zgornje Pivke. Acrocephalus, 39-40 (10): 16-19.
Poneb{ek, J. (1917): Na{e ujede, Sove. Muzejsko dru{tvo za Kranjsko, Ljubljana.
Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwiessenschaftlichen Verein in Steiermark, Graz.
Sackl, P. & Sammwald, O. (1997): Atlas der Brutvogel der Steiermark. Austria medien service, Graz.
Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana.
[orgo, A. & Jan`ekovi~, F. (1995): Prehrana male uharice (Asio otus) in lesne sove (Strix aluco) s Pohorja (Slovenija). Znanstvena revija 7 (1): 61-68.
Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3.
Tome, D. & A. Vrezec (v tisku): Koconogi ~uk Aegolius funereus najden na Ljubljanskem barju. Acrocephalus, 20 (97).
Vogrin, M. (1991): Ornitolo{ke raziskave. Mladinski raziskovalni tabor [martno 90. ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana.
Vogrin, M. (1993): Ornitolo{ke raziskave. In: Mladinski raziskovalni tabor [martno 92. ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana.
Vogrin, M. (1994): Ornitolo{ke raziskave – ptice in seno-`etni sadovnjaki. V: Mladinski raziskovalni tabor [mart-no 93. ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana.
Vre{, I. (v tisku): Mali skovik Glaucidium passerinum. Acrocephalus 21 (98-99).
Vrezec, A. (1993): Sove (Strigiformes) Ljubljanskega barja. Raziskovalna naloga, Gimnazija [entvid, Ljubljana.
Vrezec, A. (1997a): Ujede in sove Dravinjske doline. Falco, 12 (11): 17-20.
Vrezec, A. (1997b): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco, 12 (11): 45-47.
Prispelo / Arrived: 1.4.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000
53